pi? amerikanski Slovenec w gil PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI fl^ju* r Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmogel Jb^RmSof let tk svoj GLASILO SLOV. KATOLi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA JUPPJTE VoJg Sl y CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO* IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDLNJENIH DRŽAVAH. B0WPEI Štev, (no.) 54__chicago, ill., torek, 11. julija — Tuesday, july 11, 1944 __letnik (vol.) lih Spor med Hitler jem in generali KRIZA V NEMŠKI VLADI JE ZDAJ PRIŠLA NA DAN Chicago, III. — Iz poročil, ki jih je chicaški dnevnik Times prejel iz nemške fronte, iz Londona, Švedske, Turčije in celo iz Berlina, je zunanji urednik in člankar tega lista Irving Pflaum sestavil celotno sliko notranje krize v Nemčiji. Izgleda, da je oder pripravljen za zadnje dejanje igre, v kateri se ima Nemčija ob koncu zrušiti. Hitler in njegovi glavni poveljniki so imeli zadnji teden vojno posvetovanje, na katerem so veliko razpravljali, pa nič odločili, kako razdeliti nezadostne sile nemškega vojaštva med tri nemške fronte in zasedene dežele. Poveljnik vsakega izmed okrožij, kjer se vršijo boji, je hotel imeti več vojakov na škodo ostalih. Pravijo, da je Hitler po tem posvetovanju s svojimi generali sebe postavil za vrhovnega vojaškega poveljnika na bojnem polju; radio iz Moskve trdi, da je Hitler osebno prevzel vodstvo nemškega bojevanja na zapa-• flu. Maršalu Rommelu je Hitler baje obljubil, da mu bo dal na razpolago zadosti vojakov, da zadrži zavezniško fronto v Franciji ali vsaj doseže, da bo ta fronta stala Zaveznike kar največ. Vzrok, da je bil maršal Karl von Rundstedt odstavljen, je iskati v, viharnem prepiru, ko je Rommel zahteval sile za francosko fronto, nemški generalni štab pa je prej odločil, da bo razpostavil svoje rezerve na ruski fronti. Na omenjenem posvetovanju so baje tudi sklenili, da se bo Nemčija postavila Rusom po robu za reko Visto (Vistulo), potem ko bo izpraznjena Poljska in Vzhodna Prusija. To prese- (Nadaljevanje na 4. strani) CAEN KONČNO ZAVZET Ift NEMŠKA FRONTA PREBITA ^——» * London. — Zadnjo nedeljo ob dveh popoldne so britiške in kanadske čete pod vodstvom generala Montgomeryja zavzele trdnjavo Caen v Normandiji, kar je odprlo Zaveznikom pristaniško mesto ob reki z globoko strugo in samo 120 milj od Pariza. Od padca Oherbourga je to največja zmaga na francoski fron-1 ti. Na zahodni strani Cherbour-škega polotoka pa so Ameri-kanci še prej zavzeli mesto La Haye du Puits, najmočnejšo na-zijsko postojanko na tisti strani. Jasno je bilo, da' so Nemci napeli vse svoje sile, da bi Zavezniki ne prišli preko teh dveh mest, pa ni vse skupaj nič pomagalo. . Pearl Harbor. — Admiral Chester W. Nimitz naznanja, da so preizkušeni ameriški marini in infateristi v soboto zavzeli zadnji del otoko Saipan, ravno 24 dni odkar so ameriške 'sile pristale na tem skrajno važnem oporišču na Zapadnem Pacifiku. To pomeni, da so deloma pobili, deloma pa ujeli 20,000 japonskhi vojakov, ki so bili prvotno na Saipanu. . London. — Rusi so ne samo že zavzeli Wilno, temveč že tudi železniško križišče Lida. Do Vzhodne Prusije imajo še komaj 90 milj. Napredujejo tudi na celi fronti dalje proti jugu. V 17 dneh je sovjetska armada v sedanji kampanji prodrla 230 milj daleč. Tudi v Italiji napredujejo Zavezniki povoljno. DR. ŠUBASIC SESTAVIL KOALICIJSKO VLADO London. ■— Dr. Ivan Šubašič, ministerski predsednik jugoslovanske vlade v zamejstvu, je zadnje dni preteklega tedna sestavil v Londonu novo vlado "boreče se in demokratične enote", ki je spravila pod eno streho levičarske Titove sile, ki se dejansko upirajo Nemcem v Jugoslaviji, pa tudi Srbe, Hrvate in Slovence, ki prebivajo izven svoje ; domovine in priznavajo avtoriteto kralja Petra. Ta uspeh bo morda pripravil pot, da se bodo notranje razprtije v Jugoslaviji poravnale na mfrep način. Spretnemu hrvatskemu banu se je posrečilo izvesti velikansko delo, skoraj nemogoče delo. Med drugim se je podal tudi na nevarno pot v Jugoslavijo in se je tam tri dni posvetoval z maršalom Titom. V novi jugoslovanski vladi je samo šest ministrov: dva Srba, dva Hrvata in dva Slovenca. Dr. Šubašič sam je prevzel dva urada: zunanje minis ter-atvo in vojno ministerstvo, ki ga je prej zastopal general Mi- hajlovič. Dva ministra, namreč Sreten Vukosavljevič, Srb, minister za zaloge, prehrano, gozdove in rudokope, ter Dr. Drago Marušič, Slovenec, minister občevalnih zvez in pravosodja, sta prišla iz Titovih sil. Domnevajo, da sta že na P9tu iz Jugoslavije v Anglfjo. Dr. Juraj Šutej, Hrvat, je minister financ, trgovine in pro-iyeta; Sava Kosanovič, Srb lz Hrvatske, ki prebiva v New Yorku, je minister za notranje zadeve, socialno dobrobit, zdravstvo m gradbo, Dr. Izidor Cankar, Slovenec, vseuči-liščni profesor, ki je zadnje čase prebival v Kanadi, je pa minister za vzgojo (šole), pošto, ! telegraf in telefos. Ko so Zavezniki prodirali Hiilcrjm all«ntsko eteno v največjem vojaškem podvzetju v xgodo-▼im, »o tile delavci v kalifornijskih ladjedelnicah, ki so pomagali nartdili ladja sa pot čez Rokavski preliv, klecali in molili, da bi Bog dal naiim srečo m uspeh. MOLITEV V LADJEDELNICI FOTIČ IN MIHAJLOVIČ Washington, D. C. — Koa-štantin Fotič, odstavljeni jugoslovanski ambasador, ne priznava nove jugoslovanske via- * de, ki jo je ravnokar sestavil t Dr. Šubašič. To bi normalno po- i * menilo, da je edsteptf, toda on pravi, da ne misli odstopiti, am- š pak bo čakal, kaj bo ukrenil -Jugoslovanski narodni . odbor,4 ki se bo sestal v Jugoslaviji.: c Kakšno vlado sestavljajo v j Londonu, pravi, da ga nič ne r briga, češ, da y novi vladi ni ni- r ti enega pravega Srba iz Srbije, ki bi res zastopal srbsko ljud- i stvo. Pričakujejo, da bo jugo- * slovanska vlada imenovala novega ambasadorja, na kar se bo ; Fotič moral odstraniti. j : —v ! ' ROJAK UMRL i Chicago, 111. —r Dne 9. julija 1 * je umrl Mr. Martin Kellens; bil i je dolgo časa bolan. Rojen je < * bil na Veliki Poljani v Prek- i " murju. V Ameriki je bival 37 i 1 let. Zapušča soprogo, sina, tri s " hčere in štiri vnuke. Pogreb Ho i 1 v sredo 12. jul. ob 9:30 A. M. iz Zefranove kapele v cerkev sv. Štefana, odtam pa na Resur-5 reetion pokopališče. — Naj v , miru počiva, preostalim pa naše sožalje. -o- OBSOJEN NA SMRT k Pittsfield, Mass. — John F. f Noxon Jr., star 47 let in pohabljen, je bil obsojen na smrt na električnem stolu, ker je z električnim tokom umoril svojega 6 mesecev starega sinčka — kot » pravi, iz usmiljenja — ker je i- bil otročiček od rojstva brez-- umna pokveka. tč * -o- i- JEKLO IZ ANGLIJE > Washington, D. C. — Angli- i- ja je privolila, da bo pošiljala »r Zedinjenim državam 10.000 a, ton jekla na mesec, ker kmalu e- ne bomo mogli proizvajati do-o- ma toliko jekla,-kakor ga bomo potrebovali za razna vojna na-li- rcfčila. Pravijo, da nam v je-o- klarni industriji primanjkuje lz okrog 50.000 delavcev. w -o- je NESREČA NA VLAKU it, Jellico, Tenn. — Po noči med si- 6. in 7. julijem je skočil tukaj £i- iz tira vojaški vlak in zdrčal v a- skalnato gorsko kotlino. Stroje- ii- vodja, kurjač in 15 vojakov je to, bilo ubitih, 100 vojakov pa ranjenih. KRIŽEN SVETA - t — London. — William Sel a- i ter, 81, svetovno znana avtori- r teta glede zoologije in ornito- i logije( znanja 6 živalih in pti- j eik) je mi. jultffc žrtev nem- i ške leteče bombe. 1 San Francisco. — Upra- * va vojne pošiljatve naznanja, t da se je v viharju na Južnem . Pacifiku potopil razkošni pot- J niški parnik President Grant. Zadel je na skrite skale 10 milj j pred svojim ciljem. Nad tri me- ( sece je tičal na njih. Vse osobje se je rešilo. i — Moskva. — Nemški oficir- t ji, ki so jih zadnje ease ujeli t Rusi na vzhodni fronti, kažejo čisto drugačno razpoloženje, kakor so ga kazali ujeti Nemci v prejšnjih kampanjah. Nek- ] danje samozavesti ni več. Tihi t in potrti so. Nekateri, med nji- i mi celo ujeti generali, kar eno- j stavno priznavajo, da je Hitler : izgubil vojno. — Stockholm^ — Švedska vlada se je odločila preprečiti švedskim prostovoljcem vstop v finsko vojsko, največ vsled "novega značaja finske vojne." — Tokyo. — Ker je nevarnost za letalske napade na Japonsko vedno večja, se je japonska vlada odločila poslati šolske otroke iz mesta Tokyo in drugih večjih mest na deželo "za varnost bodoče generacije." — Springfield, 111. — Krajevna postojanka št. 764 UMW (Združenih ameriških rudarjev), pri kateri je član tudi mednarodni predsednik John L. Lewis, je izdala resolucijo, v kateri hvali sadanjo vlado v Washingtonu in priporoča, naj bi ostala na svojem mestu še t nadaljna štiri leta. — Cherbourg. — Nemški ae-roplani so se ponoči prikradli ; nad vodovje v tem pristanišču • in so najbrž položili v vodo mine. Sna zavezniških ladij, ki "pometajo" mine, se je razlete-1 la z grozovitim pokom, j — Great Falls, Mo.^Te dni 7 se je oglasil tukaj podpredsed- - nik Henry A. Wallace na potu e domov iz Kitajske, da zaupno - poroča predsedniku Rooseveltu, | kaj je opravil. t ŽIVI POKOPANI . e Bellaire, Ohio. — V Powha- p tan premogovniku, 15 milj juž- € no od tukaj, se je v sredo na nekem hodniku, ki je imel sa- č mo en izhod, utrgala skala in p presekala električni vod. z stat jep<&*r. V četrtek so afSS lali vse vhode, da bi ogenj za- % dušili. Večina rudarjev se je I rešilo, toda 64 jih je ostalo no- i tri. Do njih niso mogli. Mogoče p je, da so ostali živi, če so se kako prekopali skozi steno do so- j sednega rova. V petek so zače- ' li vrtati posebno luknjo do njih, da bi jim lahko spustili doli vode in hrane, če so še živi. Vrtanje bo trajalo več dni. Malo je upanja, da jih bodo še našli ži-ve, -o--5 HROMI JUNAČEK i Hartford, Conn. — Pri usode- c polni cirkuški predstavi, pri ka- t teri je vsled nenadnega požara i izgubilo življenje nad 150 oseb. ( je bil tudi deloma hromi 13 letni fantiček Donald Anderson. ] Ko so začeli kričati "ogenj", seji je hitro splazil ven pod platne-h no steno šotora, potem pa je j vzel iz žena svoj novi nožiček, , ki ga je bil ravnokar dobil v ! dar, ter ž njim razparal platno, j in okrog 300 ljudi je skozi tisto . odprtino prišlo srečno ven. -o- DE GAULLE PRI ROOtE-i * VELTU i Washington, D. C. — V sobo-> to se je De Gaulle poslovil od . našega predsednika, s katerim se je dvakrat sestal, odkar je bil prišel sem v četrtek. Če je * kaj opravil ali nič, za enkrat še ni znano. 1 RUSKE MATERE ODLIKOVANE London. — Ruske matere, ki v. imajo pet "otrok ali več, bodo J prejele medalje, častne naslove e in nagrade, med tem ko bodo samci in majhne družine mo-rali plačevati večje davke. Za li materinstvo in večje družine J1 bodo zvišali podpore. To je nov sovjetski odlok, ki je bil na-ci znanjen po radiu iz Moskve. l. Q MANJ MASLA li Chicago, 111. — Vsled voja-1- ških in lend-lease zahtev bo do ;u septembra za civiliste 8.5 od-io stotkov manj masla na razpola-u, go, zadnje tri mesece v tem letu ga «bo pa še manj. ^ ' I - I M— AMERIŠKI MISIJONARJI NAŠLI TRAGIČNO SMRT Chicago, 111. — Duhovniki misijonske družbe S. V. D. v Techny, 111., ki se nahaja zraven Chicage na severozahodni strani, so te dni dobili silno tragično poročilo. Zgodila se je namreč najhujša nesreča, kar se jih je še pripetilo misijonarjem v tej vojni. Ta nesreča je zahtevala--- življenje 62 oseb, namreč škofa Most. Rev. Francis Wolf, S. V. D., 8 duhovnikov in 18 bratov istega reda ter 36 redovnic družbe sester služabnic Sv. Duha ; ta družba ima svoj ameriški glavni stan istotako v Techny, 111. Škof in velika skupina misijonarjev in sester se je nahajala v zaporu na neki japonski ladji ob obali Nove Gvineje. Prileteli so ameriški bombniki ter bombardirali to japonsko ladjo, ker pač niso mogli vedeti, da se ameriški misijonarji nahajajo na njej. Tako je bilo po usodni pomoti izgubljenih 62 misijonskih moči. Ko so MacArthurjeve sile začele bolj in bolj preganjati Ja-ponee na Novi Gvineji, se je zdfcjp tem oiajbo^e, da vse aa-"ffiFfe katoliške mlsijbaaiyeVpKe-peljejo malo višje oJ> obrežju. Brez varstva letal se je omenjena japonska ladja podala na pot iz Wewak proti Hollandiji. Predno je dospela do svojega cilja, so prileteli ameriški letalci in začeli iz višine obstreljevati popotnike, ki so bili natlačeni na krovu. Sestre so krčevito prosile Japonce, naj jim dovolijo dati ameriškim letalcem kako znamenje, pa Japonci jim tega niso dovolili. Ko bi ameriški letalci k sreči ne bili kmalu zapazili redovno obleko sester, bi bila tragedija še veliko večja, ker bi se bili vrnili. To se je zgodilo 6. februarja. Tisti, ki so ostali živi, so morali prenašati nepopisno trpljenje / pri Japoncih do konca aprila, ko jih je nepričakovano rešil MacArthur, ki je tedaj zavzel Hollandijo. Preostalih 27 du^ hovnikov, 30 bratov in 26 sester je končno dospelo v Brisbane, ^Avstralija. prott *pncu maja, nekateri izmed njih aa nosi lih. Na Hollandiji so Japonci ustrelili enega duhovnika in enega brata, enega duhovnika pa so odpeljali s seboj. . GROZNA NESREČA MED PREDSTAVO V CIRKUSU '! _ ! - Hartford, Conn. — Dne 6. julija se je predstava združenih cirkusov Ringling Brothers in Barnum & Bailey, "največja pred-staVa na zemlji", spremenila v prizor smrti in grozote. Nenadoma je nastal ogenj, ki je takoj zahteval smrt 135 gledalcev, večinoma otrofe, pričakujejo pa, ia bo končno število smrtnih i žrtev presegalo 200. Vseh gledalcev je bilo okrog 6,000. Nesreča se je zgodila ob 2*45 j popoldne. Kakih 10 minut po tistem, ko so odkrili ogenj, je bila že cela streha velikanskega šotora v plamenih in je padla na glave kričečih žena in otrok. Iz pogorišča kopljejo mrtva trupelca, ki jih je največ tako sežganih, da se ne dajo spoznati. Pri enem glavnih vhodov so, našli na kupu kakih 60 mrtvih trupel, kar znači, da so si v -C smrtnem strahu bežeči zagozdili izhod. Vodstvo cirkusa trdi, da je I bilo platno šotora tako prepojeno, da se ne bi nikoli moglo vžgati od kake goreče cigarete, in da je moral biti požar namenoma podtaknjen. j Tri mestne .bolnišnice so bile takoj napolnjene, ip državna vojašnica v Hartfordu je bila spremenjena v mrtvašnico. Cirkuški igralci so se rešili kar prek živalskih kletk, toda občinstvo tega ni mog*o. n- KOLIKO LJUDI SO UBILE NEMŠKE LETEČE BOMBE London. — Prvi minister Churchill je zadnji teden povedal pred nižjo angleško zbornico, da so Nemci v 21 dneh poslali prek Rokavskega preliva 2,750 letečih bomb, ki so ubile 2,752 oseb. Povprečno pride torej na vsako teh bomb, ki tehtajo po eno tono, ena smrtna nezgoda. Povedal je tudi, da je,bilo pri tem ranjenih kakih 8000 oseb, mnogo izmed njih samo; malo, in da so bile te bombe na- < ravnane na London, četudi so j poročila v listih govorila le o "južni Angliji". Od začetka te vojne je bilo vsled zračnih napadov v Londonu 51,778 ljudi ubitih, 62,-868 pa ranjenih. Vlada bo zdaj odprla v Londonu posebna nova in varna moderna zaklonišča proti letalskim napadom, ki ■ jib je imela pripravljena za skrajno nevarnost. Tudi nekaj ameriških vojakov v Londonu so ubile te leteče bombe, toda po vsej priliki ! le prav majhno število. Churchill pravi, da se njegovo ministerstvo ne bo umaknilo I iz Londona, ki je prestal že prej še veliko hujše nezgode, kakor so te robotne bombe. Prva skrb je vojna v Franciji in bombardiranje nemških industrijskih mest, ki se mora neovirano • nadaljevati. Znatno število bomb, ki so jih Nemci odposlali, ni nikoli prišlo do Anglije. AMERIKANSKI SLOVENEC J 1 Prvi in najstarejši slovenski I The first and the Oldest Slovene tr list v Ameriki. • ' Newspaper in America. 3} Ustanovljen leta 1891 Established 1891 ^ Izhaja nak iorsk la peisk Issued every Tuesday and Friday lu Izdaja in tiska: Published by r* EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. g Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 ----V Naročnina! Subscription: Za celo leto____$4.00 For one year----$4-00 Za pol leta________2.00 For half a year- 2.00 p Za četrt leia___1.25 For three months —--. 1.25 g Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto_$4.50 For one year ..........-$4-50 V Za pol leta_ 2.15 For half a year--- 2.25 j Za četrt leta___i__1.50 For three months--150 -A--r- t Dopisniki so proienL da dopise poiljefo vedno malo praje. kakor sadnje ure predno Je list zaključen. Za iorkoro številko morajo biti dopisi v ured- 1 niitru najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa ] najkasneje do srede jutra. — Na dopisa bres podpisa se na osira. — Roko- | pisoT uredništvo ne vrača. POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani J kažejo, do kedaj je plačana vaš« naročnina. Prva pomeni mesec, druga dsa, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at j Chicago, Illinois, under the Act of March 3,1879. ' ' i ZMAGA-MIR-KEDAJ? Svet je vojne sit. Po vsem svetu se ljudje vprašujejo, kedaj pride mir, kedaj pride zmaga nad onimi, ki so svetu vsilili to krvavo klanje, ki je za ves svet tako drago v denarju, krvi in blagu. Kedaj se bodo vrnili domov naši sinovi, možje in bratje? Kedaj bo vsega tega konec? Mir.pride. Morda je že prav blizu, in verjetno je, da je že blizu. Tisti, ki so krivi tega klanja, le še zavlačujejo mir. Vedo, da so poraženi. Kajti če niso zmagali tedaj, ko so bili na vrhuncu svoje moči, kako bodo zmagali zdaj, ko se morajo vsepovsod le umikati in ko so demokratične dežele na vrhuncu svoje moči in ko zmagujejo vse povsod. Vse to je jasno. A sovražnik le še vstraja. Zakaj? Lovi pač zadnje bilke in dobil bi rad v tem boju vsaj ono, kar se še da zanj rešiti. Nemci bi raje danes sklenili mir kakor jutri, samo da bi dobili nekaj boljšega, kakor pa da bi se morali popolnoma uda ti. Mi smo že naglasih, da Nemci bodo vlekli, če bodo le mogli, do jesenskih volitev v Ameriki. Zadnja bilka, ki jo še vidijo v tem krvavem vrtincu je sprememba administrativnega vodstva v vladi Združenih držav. Dobro so informirani po svojih agentih, da se republikansko stališče kar se tiče vojne temeljno razlikuje od stališča, ki ga tako odločno zastopa naš predsednik Roosevelt. Nemci se bojijo Roosevelta, kajti le on je tisti, ki je spodmaknil še v zadnjih minutah nemškemu nazizmu lestvo, da ni priplezal do vrha in zasužnjil svet, kakor je bil njegov načrt. Roosevelt ga bo znal tudi likvidirati, ali odpraviti. Sprememba v ameriški vladi pa bi pomenila za Nemce olajšanje in boljše mirovne pogoje. Zato bodo do volitev vlekli, neglede kako visoke žrtve bodo plačevali. Po volitvah pa pride kmalu mir. Amerikanci se moramo letos zavedati, da se Hitler ne • bori samo na bojnih frontah. Tudi na naši domači fronti vodi borbo in tu je večja nevarnost, kakor na \>ojni fronti. Hitlerja je treba poraziti tudi tu, in najbolje ga bo porazil tudi tu naš modri Franklin D. Roosevelt, samo če bo hotel še voditi deželo. Mi mu pa pomagajmo s tem, da mu damo v jeseni vse naše pooblastilo z našimi glasovnicami. Zmaga, ki bo res kaj vredna — mir, ki bo res kaj vreden, morata biti taka, da bosta strla enkrat za vse čase naduti pruski militarizem, njihovo naduto ošabnost. Vsaka popustljivost v tem bi bila le nova nevarnost za "bodoče v°jne- a c & * • k H ODKOD ARGENTINSKA | NEISKRENOST? _______ Voditelji argentinske vlade zavzemajo še vedno svoja čudna in dokaj nerazumljiva stališča. Kljub temu, da je Argentina na ameriškem kontinentu in da so njeni interesi najbolje zaščiteni s tem, če je ves ameriški blok soliden v političnih in gospodarskih slučajih napram ostalemu svetu, se vodilni Argentinci vrlo dvomljivo obnašajo. Tekom vse te vojne so bili Argentinci vedno bolj na strani osišča kakor pa na strani demokratičnih dežel. Pripisujejo to stališče sicer španskemu značaju, ki je zadnjih osem let pod .vplivom fašističnih ideologij. Precej to gotovo vpliva. Po sredi pa morajo biti še druge zadeve, ki so navadno v takih slučajih. Argentina je z Nemčijo živahno trgovala celo desetletje pred to vojno. V prvih desetih povojnih letih je bila i j Argentina ena glavnih odjemalk podjedelskih strojev v Združenih državah. Mi pa smo kupovali od Argentine pre-j] cei poljskih pridelkov. Ko pa je začela Hoover jeva gospo- -j J darska politika dvigati ceno ameriškemu dolarju z defla- 1 cijo, je bil amerikanski dolar predrag za argentinsko valu- 1 to in amerikanski izdelki so postali s tem predragi za'ar- J gentinske odjemalce. V istem času, pa se je izkopala ] Nemčija na noge.' Taisti Hoover je dovolil amortizacijo s glede reparacij in vojnih dolgov in Nemčija je dobila s t^m l proste roke. Nemška industrija je razposlala svoje pro- i AMERIKANSKI SLOVENEC dajalce po vsem svetu. S svojo nizko valuto je začela J lspešno konkurirati z ameriškim dolarjem na svetovnih 1 trgih, in razlika je bila taka, da če je Argentinec kupil nem- B ške poljedelske stroje, je plačal zanje skoro 40% manj ka- J kor za ameriške. Razlika je bila radi visoke ameriške va- ( lute. Prav iz tega razloga je bil Roosevelt pozneje primo- ] ran znižati ceno ameriškemu dolarju za 41%, kar čitatelji 1 gotovo še niso pozabili. i Navedeni razlogi povedo, zakaj so Argentinci hodili 1 rajši na nemški trg kakor pa na ameriški. Trpela pa je ' vsled tega ameriška industrija. Nemci so pa znali Argen-tince pozneje še bolj tesno navezati s tem, da so od njih kupovali žito, glavno živino in druge predmete, dali so jim dosti businessa, in to je pri Argentincih štelo. Nemci so imeli v rokavih načrte za to vojno gotovo' že tedaj. Zato so v Argentiniji investirali tudi dosti kapitala. Po vsej Argen-tiniji so ustanavljali svoje agencije, pridobivali zase javhe uradnike in voditelje, ki so jih znali po svoje nagraditi. Pravijo, da imajo vsi nazijski voditelji že več let kupljena bogata posestva v Argentiniji in da bodo najbrže po vojni pobegnili tja, če jim bo mogoče. Argentinci so pri vsem tem delali dobičkanosen business, zato jih še danes ni moči popolnoma odtrgati proč od nemškega vpliva. Odtod prihaja vsa neiskrenost Argentincev. Radi bi se na zunaj kazali, da niso proti Združenim državam. V resnici pa so z onimi, ki so jim zadnja desetletja dajali business. So pač oportunisti, ki jim je business in dobiček prvo, zadnje in vse. ~ « •*tMtMM*MM*MMMt*MnMM**M«H«*H»H*MM*»MMMM*M«tM*,MM V SLOVO VELEČASTITEMU DEKANU MATIJI ŠAVSU „ i Na pogrebu govoril Msgr. Heardon ' .%> (Dalje) Milwaukee, Wis. Daleč od dežele, kjer počivajo njegovi predniki, je Father Šavs odšel, da se združi ž njimi v veliki posmrtnosti. Daleč ' od svoje stare domovine, ki jo ' je ljubil, je preživel dolga leta • svojega posvečenega življenja. - Ali niti utrudljive milje niti na-> raščajoča desetletja niso mogla jzatemniti spomina na njegovo ^.rojstno deželo ali odvzeti tudi eno samo trohico od ljubezni, • ki jo je občutil do nje. 7 Matija Šavs je bil rojen v i! svetišču katoliške hiše na ) Kranjskem, vojvodini avstrij-j skega cesarstva, dne 16. februarja 1870; Z mlekom iz mate-^ rinih prsi je sprejemal vase tu-; di živo vero svojih^ katoliških 1 prednikov, in je rastel v čedno-■ sti, ko je začel razumevati nje-l ne nauke in se posluževati nje-[ nih milosti v razvojnih letih i mladosti, v šoli in na kolegiju, dokler se ni odzval klicu iz ne-;ba in zapustil gimnazijo" v " Ljubljani, glavnem mestu svoje • rodne Kranjske, kjer je bil do-l končal svoje klasične študije, ; se poslovil od svojih domačih in dežele ter se odpravil na dolgo potovanje, ki se je končalo v Seminarju sv. Tomaža v St. Paulu, kjer je začel svoje mo-droslovnfe študije kot pripravo na duhovski stan. Svoj bogoslovni tečaj je dovršitv St. Paul Seminary, kamor je vstopil ob i njegovem začetku v 1894, v 1 mašnika pa je bil posvečen 28. dec. 1895. "Izžreban je bil Matija in prištet je bil med apo-j stole" in od posvečujočega pre-' lata je prejel oblast oznanjati evangelij sinovom ljudi. S tem, da si je izbral Minnesota za polje svojega duhovniškega delovanja, je sledil sto-j pinjam dolge vrste slovenskih misijonarjev, katerih apostolska gorečnost jih je priganjala, če se smemo tako izraziti, da so zapustili očetovo hišo in svojo domovino, v prvi polovici devetnajstega stoletja, da bi pri-' nesli znanje o enem pravem Bogu in Jezusu Kristusu, Nje-j govern Sinu, indijanskim rodo-j vom po velikem ameriškem 3e-verozapadu. To je bilo delo, ki! je zahtevalo junaško srčnost in' neomejeno gorečnost. Pokri-stjavanje Rdečih ljudi po njihovih zapadnih loviščih je bilo prežeto z nedopovedljivimi na-i ' * i pori in najostrejšimi preizkušnjami in je zahtevalo neutrud-ljivih žrtev od samega sebe. j ^ Evangelij so najprej začeli širiti med te domačine jezuiti, ki Jjso pa, brez dvoma, postali ma-c lodušni vsled pičlega sadu za 3 svoj trud, so končno opustili po-1 j 1 je, in največ njihovih spreobr-• njencev se je udalo spet nazaj! paganstvu. Malo sadov njiho-a j vega misijonskega dela je osta-® lo, ko so se z novo vnemo popri-1 jeli dela rojaki iz Kranjske — ' svetniški Father Baraga, prvi škof v Marquette, in duhovniki, v ki so zapustili svojo avstrijsko a; domovino v odgovor na njego-"jvo prošnjo za sodelavce. Fa-" ther Baraga, "apostol Indijancev", kakor so ga imenovali tu-" di v njegovem življenju, je prebil triindvajset let kot potujoč misijonar in deset let kot škof med Rdečci. 'On je prvi prodrl ~ v starodavne gozdove ob južni in zahodni strani jezera Lake 'jSuperior, na svojih kasnejših " i popotovanjih pa je obiskal Fond du Lac in Grand Portage 6 v tej državi. Prvi. ki mu je pri-j ~ šel pomagat, je bil Father Franih cis Pierz (Pire), mogočna stara ^ korenina indijanskih misijonov v v Michiganu in Minnesoti, ki je dospel na to novo polje, katerega je bilo treba obdelati, leta ^ i 1835, ter je preživel štirideset _\let med svojimi rdečekožnimi j brati na od vetra prepihanih ? planotah in gozdovih. Po se-T demnajstih letih skrajno uspešnega apostolskega dela med j Indijanci v Michiganu, je Father Pierz dobil povabilo, ki mu ga je poslal škof Cretin iz j St. Paula, naj pride razširjat; i evangelij med pastirske in po-' Jtujoče rodove v njegovi novi škofiji. V juniju 1852 je obis-jl I kal Chippewance v gorenjih L pokrajinah reke Mississippi ter ( je ustanovil postojanke za vero v Crow Wing, Mille Lacs, Belle | Prairie, Sauk Rapids in drugod. ( Pridružil se mu je Father Lau-tižar, njegov ožji rojak, katerega gorečnost za duhovno do- j brobit Indijancev je vodila v ^ njegovo prezgodnjo smrt, ko je ( zmrznil v decembru 1858. L (Dalje prihodnjič) j —o- O ROJAKIH V WEST ALLISU West Allis, Wis. J j Kot dolgoletna naročnica^ Am. Slovenca tudi jaz prosim g. urednika za malo prostora, r teko me veseli, ko vidim, da pri mate iz West Allisa par bolj dal »talnih dopisovalcev, ki por Predsednik: Joe Blatnik. 2609 E. Evans. Pueblo, Colo. \ \ 2. porotnica: Johanna V. Mew. 7801 Wade Park Ave. Cleveland, O. < > 3. porotaik: Vincent Novak, Box 492, Ely. Minn. | 4. porotnik: Joeeph Godec, 16215 Hunbnere Ave. Cleveland, Ohio. < | 5. porotaik: Candid Gnnek. 9537 Ave. M, So. Chicago, IB. < URADNO GLASILO: J > "AmerikanaM Slovenec", 1849 W. Cermak Ed. Chicago, XXL j Wm — w < [ Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj ae pošiljajo na glav- < > tssjnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro- J I inje 24 »Prejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi ! , bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. J , Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- ! ! 55 narodnosti. Id so zmožni angleikega jezika, da se ji priklopijo. < , Kdor zeh postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku aajbližnjega dru- J j itva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede < » ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila 3 J in potrebne Hstme. < ! SLOVENCI. PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! j "*'1 ----—------------ OFFICIAL NOTICE OF THE WSA The membership of The Western Slavonic Association is hereby notified that the auditing of books, examination of bonds and other valuable documents shall commence Saturday, July 29, 1944, promptly at 9:00 A. M. at The First National Bank of Denver. In accordance with our by-laws it shall be the duty of the Supreme Secretary, Supreme Treasurer and the Supreme Board of Trustees to attend. The semi-annual meeting shall be called to ord^r at the home office of the Association immediately upon the completion of said examination at 2:00 o'clock that afternoon. It shall be the duty of the Supreme President, First Supreme Vice-President, Supreme Secretary, Supreme Treasurer and the Board of Trustees to attend said meeting. All applications for special benefits, if any, as well as all suggestions from the subordinate lodges and its entire membership, should be in the Supreme Office not later than by July 27 1944. • j With best wishes for a successful "Insure the Family" ; campaign, we remainr Fraternally yeurs, LEO JURJOVEC, SR., Pres. ANTHONY JERSIN, Sec'y. URADNO NAZNANILO ZSZ 4 | Članstvu Zapadne Slovanske Zveze se tem potom nazna-1 nja, da revizije knjig, pregledovanje obveznic in drugih vrednostnih listin se prične v soboto, dne 29. julija 1944 točno ob deveti uri dopoldne v prostorih The First National Banke v Den-1 verju. V smislu pravil veže dolžnost gl. tajnika, gl. blagajnika in gl. nadzornega odbora, da se vdeleže tega pregledovanja. Polletno zborovanje gl. odbora se pa prične v gl. uradu Zveze takoj po končanih revizijah ob drugi uri popoldne istega dne. Tega zborovanja pa veže dolžnost, da se vdeleže gl. predsednik, prvi gl. podpredsednik, gl. tajnik, gl. blagajnik in gl.' nadzorni odbor. Vse prošnje za posebne podpore, ako jih bo kaj, kakor tudi priporočila od strani krajevnih društev in celokupnega članstva, morajo biti v gl. uradu ne pozneje kot do 27. julija 1944. Z najboljšimi željami za uspešno "Zavarujte Družino" kampanjo ostajava z bratskimi pozdravi Vam udana, LEO JURJOVEC, Sr., gl. preds. ANTHONY JERSIN, gl. tajnik. RUSKI UJETNIKI London. — Iz zanesljivih virov se je tli izvedelo, da se zastopniki ruske vlade v Londonu zelo zanimajo za Ruse ujete v Normandiji, ki so služili v nemški vojski in so bili prepeljani v Anglijo. Čeprav število ruskih ujetnikov v nemških uniformah ni veliko, je verjetno, da bo narastlo na tisoče, ko bodo zavezniške armade še naprej prodirale v notranjščino. Pravijo, da so tri vrste ujetnikov. Najprej so tisti, ki so spadali v rdečo armado, in ki so jih Nemci ujeli. Vstopili so v nemško armado, ker bi sicer bili enostavno ubiti, in pa ker so upali, da bodo moglj ubežati na zavezniško stran o prvi priliki. Večina teh se bo lahko vrnila v domovino kaj kmalu; ti tudi željno čakajo prilike, da se bodo zopet borili proti napadalcem svoje domovine. Drugič so tu Rusi, ki so živeli v inozemstvu od revolucije in ki so bili prisiljeni vstopiti v nemško armado. Mnogi so pravi patrioti, ki so se udali ob prvi priliki, in bi se radi čimpreje prdružili rdeči armadi. Francoski voditelji upornikov v Franciji so pred kratkim zelo Jivalili protifašistično delovanje teh Rusov. Verjetno je, da bodo mnogi dobrodošli v Rusiji. V tretjo kategorijo spadajo možje, ki so podrli za seboj vse mostove. Ti so ali proti-revolu-cijonarji, ki so sodelovali s hit-lerjanci proti Rusiji, ali pa bivši člani rdeče armade, ki so prostovoljno šli v izdajalsko armado generala A. Vlassoffa in druge antisovjetske organizacije. Neki pisatelj je dejal, da "je bojišče postalo njihov edini dom," ker se ti navadno vztrajno bore proti zaveznikom. S temi možmi bodo najbrže ravnali kot z vojnimi ujetniki, dokler se sovražnosti ne nehajo, j j in tedaj bo njihova usoda ne-), dvomno predstavljala kompli-j1 ciran problem. Ne bo dolgo, ko bodo Zavez- DOBRO SREČO NA LOVU I' Pfe. Edward P. Foley iz Meihuen, Mass., pregleduje svojo puško čred odhodom na svoje delo kot ameriški ostrostrelec, v okolici kraja Velletri, ▼ I tali j L Ali vidite njegovo čelado, kako je pokrila s kamuflažo. in njeoov daljnogled, pritrjen na puško? Ostrostrelci morajo imeti ne samo ostro oko in mirne roke. temveč-tudi prav veliko korajže. niki imeli težji problem pred | očmi. In sicer, kako bodo uporabili veliko število sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so sedaj zaposleni pri gradbi utrdb po celi zapadni Evropi. Vkljub nepopisnemu trpljenju so ohrani-,li svoj patriotizem, in stopili v stiko s krajevnimi uporniškimi elementi, kjerkoli je bilo mo-l goče. , ; Po mnenju tukajšnih opazo- s valcev bodo sveti sovjetskih re- 1 prezentantov, kar se tiče razpo- i loženja teh mož, predloženi 1 sposobnim vojaškim in politic- c nim zavezniškim oblastem v 1 Londonu, ko bodo ti ujetniki končno prišli v zavezniške roke. RAZNOTEROSTI ROOSEVELT O ARABCIH i Jerusalem. — Predsednik Roosevelt je dejal palestinski arabski stranki, da bo bodočnost svete dežele določena od vlad, ki bodo ustanovile red miru in pravice, so poročali tukaj. V dosegi palestinskega statusa, je izjavil predsednik v poročilu, ki so ga dali voditeljem ■ stara n k, se bodo posvetovali z. Židi in Arabci. Predsednikova Izjava je poudarila, da je Palestina pod britanskim mandatom in da je zato britanska vlada odgovorna, da se nič ne spremeni v pa-! lestinskem statusu, dokler ne pride primeren čas ko bodo ■ vlade, ki bodo odgovorne za uspostavitev svetovnega redu miru in pravice, mogle odloči- 1 ti, s pomočjo posvetpvanj z i Židi in Arabci, o bodočnosti) Palestine, v Izvedelo se je, da je arab- ; ska stranka odločila predložiti predsedniku memorandum o svojem stališču. j To je bila prva prošnja na i predsednika od Arabske politične stranke v Palestini. j -o- PRILETELI V GNEZDO j Mesec je skrivnostno obse- J val pokrajino za nazijsko ob- J režno obrambo steno. V viša- i je plaval zrakoplov, ki je vle-kel celo jato drsalnih letal ali glajderjev, v katerih so bili a- j meriški vojaki. Oblak je zakril luno, glajderji so se ločili od 1 vodilnega letala in v temi pristali na tleh, vsak na odločenem mestu. ] Iz njih so vse vsule čete, ki < POČAŠČEN so se takoj skušale skriti med drevjem ali pa med kmetijskimi poslopji. Četa iz enega teh glajderjev je zastonj gledala, kam bi se skrila; priletela je namreč ravno na streho nekega velikega poslopja. Fantje so se previdno podali doli v hišo in so spoznali, da so prišli naravnost v nemški glavni stan za tisto okrožje. Nazijska posadka je bila pa še t>olj presenečena. Zaspani naziji so si mencali oči in se takoj podali ameriški padalni četi; drugega jim ni preostajalo. Uradno poročilo je povedalo, da je bila Ste. Marie Eglise zavzeta, ko je Bilo deset minut pred sedmo uro na D-dan zjutraj. To je bila neposredna po-slednica tega, ker je tisti glaj-der p£del ravno na streho nemškega glavnega stanu. -o—i- ŠE VEČ MATER BO SPREJETIH V VOJNE SLUŽBE Ker je 1,500,000 manj moških delavcev za vojno produkcijo kot jih je * bilo v . marcu 1943, in pa 5,410,000 fnanj nego v marcu 1942, je Joseph D. Keenan, podpredsednik odbora za vojno produkcijo poudaril, da leži rešitev tega problema na ženah, ki že itak zavzemajo tretje mesto v vojnih službah. "Mnogo mater je v vojnih službah, in mnogo žena, ki jih bodo rekrutirali, so matere," je dejal uradnik pri WPB. "To pomeni, da morajo vsi odbori posvečati posebno pažnjo na-raščujoči potrebi za skupinsko otroško oskrbo." ČIANGOV SIN Poslanik Anglije v Z edin j enih dr-žavah Viscount Halifax je postal pred: kratkim, - na rojstni dan kralja Jurija, Earl Halifax. Stsmuje v Wash-ingtonu. Če smo prav poučeni, so stopnje angleškega plemstva naslednje: baronet, baron, viscount, earl (grot), marquis, in duke (vojvoda). To je Čiang Gin-ku. Generalissimo Čiang Kai-šek je njegov oče ix svojega prejšnjega'* zakona. Tudi 'mladi i Čiang si prizadeva za napredek K^- , tajcev in je voditelj aH dekan vei- balnega programa za kitajsko mladino. Mr. Keenan je dejal, da "je bila produkcija omejena zara-Idi pomanjkanja delavcev, ker nismo preskrbeli za otroško oskrbo." Dejal je, da je pregled odbora za vojno delavstvo iz 165 mest pokazal, da je j I bilo v 69 mestih težko rekruti-rati delavke, ker ni bilo nič preskrbljeno za otroško oskrbo. Vse občine bi morale mobilizirati odbore, ki predstavljajo socijalne agencije in delavske organizacije in organizacije delodajalcev zato, da bodo sodelovali z vzgojnimi odbori za pridobitev federalnih fondov za otroška zavetišča skozi "Federal Works Agency". Predstavnik WPB je dejal, da velikanska bitka, ki je pred durmi, zahteva nadaljne žrtve ne samo od tistih, ki nosijo vojaške in mornariške uniforme, w a tudi od vsakega delavca na v produkcijski fronti. Mr. Kee- 0 nan je hvalil vojne uspehe ame-rikanskih delavcev, ki so izde- = lali za 100,000,000,000 vredno-" sti vojnega materijala med ju— - lijem 1940 in januarjem 1943, - in je dejal, da "vkljub tožbij j kritikov, so amerikanski delavci strašno ponosni na svoje uspehe." v -o- 1 PAPEŽ SPREJEL TAJNIKA STIMSONA Rim. — V sredo 5. julija je k papež Pij XII. v privatni avdi-jenci sprejel našega vojnega | tajnika Henry L. Stimsonaj ki so ga cele trume ameriških in l angleških vojakov in italijan-. skih civilistov spremile do Va- , t tikana. Dne 4. julija je bil taj- : ,;nik Stimson v Rimu, ko je bila < s na Piazza Venezia slovesno . razvita ameriška zastava. Na ; tem mestu je nekoč Mussolini . igral svoje prizore. Ko je bila i napovedana vojna, so na tem i mestu vihrale japonska, nem- < . ška in italijanska fašistična za- i ■ stava. i L -O-' i < IZ SLOV. NASELBIN ■ I (Nadaljevanje z 2. strani) v orglah, ali pa če so. orgle več ( ali manj iz reda, mora v petek J in svetek vse peti, kar je na razpolago. Kdor ima samo eno j obleko, bo moral biti v njfcj rav- {5 ;r.o tako na pepelnično sredo ka-; kor na Veliko noč. Ena obleka, ena srajca! „ \ Naši rojaki po deželi so ime- { li veliko veselja z jaro gospodo • \ ali "purgarji" po malih mestih, i < ki so se tako radi obnašali pro- 2 ti kmečkim ljudem, kakor da so 'J prava gospoda, pa so menda 1 \ marsikateri tak "gospod" imeli I \ samo eno srajco; kadar je bila < j v perilu, so morali "gospod" ce-; < li dan ostati v postelji pod ode- 3 jo, ali pa stati v kotu za pečjo . — pod brento! Včasih so si " "gospod" nataknili na glavo ci- ( linder, vzeli v roke svetlo pali- ^ co in šli malo v gozd na "špan- * cir", — domov grede so si pa ' spotoma malo drv nabrali! Proti kmetom so se bahali, da j ^ jedo le beli kruh, pečenko, žup- < co in nudeljce, — iz žepa jim ( je pa gledala skorja črnega kruha in od kakega gumba je še viselo malo kisle repe . .. Takih kljukastih vedo naši ljudje dosti. Tole ste tudi goto^ vo že slišali: Prvi žid: "Veš kaj, Izak? Trgovec Aron mora biti pa silno premožen. Slišal sem, da si vsak mesec srajco preobleče." | ■ Drugi žid: "To ni nič. Okraj- j ni glavar je tako bogat, da | spremeni srajco vsak teden!" "Kaj pa grof?" "On si preobleče srajco vsak dan." "Vsak dan?" Kaj pa šele vojvoda?" "Vojvoda se preobleče dvakrat na dan." "In cesar?" ' * j "Cesar? Ha! On mora pa kar srajco gor, srajco dol, eno dol, j drugo gor, — gor pa dol, gor 1 pa dol!" (Dalje prihodnjič); \ TE2KE RAZMERE V ITALIJI Berne, Švica. — Neki švicarski državljan, ki se je ravno vr-jniliz Milana, je dejal, da vlada v nemško okupirani severni Italiji skrajna lakota, kaos in bolezen. Prebivalstvo se stalno bori, z vedno večjo silo in z brezup-nostjo, proti revščini. 2ene in otroci se potepajo po ulicah iskajoč hrane, vdrtih lic, ki izdajajo njihovo stanje. * Sistem racijoniranja je propadel. Kuponi za hrano so brez veljave. Hrana se lahko kupi ob katerikoli uri, in gospodinje nikoli ne vedo v naprej, če bodo odmerki na razpolago prihodnji teden. Cele ure čakajo pred trgovinami za hrano, upajoč, da bodo prisotne, ko pride novo blago. Edini izhod je črna borza, kjer riskirajo težke denarne kazni in ječo. Cene črne borze ;so tako visoke, da morajo mnogi delavci izdati toliko denarja, kolikor ga zaslužijo cel me-|sec, samo za koruzno, moko. Masti in mesa že davno( več ne dobijo. Kjer je mogoče dobiti "Erzatz" hrano, je po navadi tako slaba, da je neužitna. Kava, na primer, je nemogoča. 1 Milo je napravljeno samo iz so- 1 de. Čevlji so napravljeni iz pa- • pirnih podplatov, ki se izrabijo 1 v dveh dneh. Sadja ni mogoče 1 dobiti odkar je ukinjen dovoz < iz južne Italije. Evakuiranci iz srednje Itali- i je niso več preskrbljeni od obla- < sti, in so popolnoma odvisni od < civilne miloščine. Na deset tiso- j - če brezdomcev je, ki živijo v - bajtah. Mnogo jih trpi od tu- - berkuloze. Nekateri so napra-i vili samomor zaradi strašne a revščine. Bolniki ne morejo dobiti do-z hoda v bolnišnice, ker so vse - prenapolnjene z nemškimi ra-11 njenci. Pomanjkanje mila po-h vzroča kožne bolezni. Pomanj- - kanje masti pa povzroča nara-stek v umrljivosti, ki je sedaj - izredno visoka. z. Tudi iz drugih vzrokov je 1 življenje v severni Italiji nevar-e no. Lahko vas zadene mimo le-J teča krogla, ali pa vas kar naenkrat aretirajo za deportacijo " na prisilno delo v Nemčiji. ^ Priljubljeni Expresso bari, v katerih se dobi na pritisk gumba skodelica kave, so sedaj sko-^ ro prazni, ker je kvaliteta kave slaba, še bolj pa zaradi nevarnosti, ki preti vsepovsod. Tudi evakucija na deželo je nevarna, ker so vsi vlaki prenapolnjeni in potniki vise na platfor-* mah kakor grozdje. i Avtobusi so ravnotako pre-i napolnjeni. Potniki se ure in . ure vozijo na strehi. Avtobusi . so pogosto ustavljeni od Yaši-. stične policije na deželi in pot-. niki so preiskani. Marsikateri > mali trgovec ali delavec rajše i ure hodi dnevno od dela in na ; delo. Vojna je ustvarila nov razred dobičkarjev, ki zaslužijo ■ ogromne vsote denarja s tem, * ' da skrivajp osebe, ki jih policija išče. J ; ' -■Ji ; • ' • j- MALO DROBIŽA i Nekdaj je bila za dolžnike ■ odrejena posebna kazen. Taki • ljudje so romali v zapor, kjer so ostali toliko časa, dokler niso uredili vseh dolgov. Zaradi ' dolgov sta bila zaprta tudi pi-telja Balzac, Dickens in tudi drugi. V srednjem veku so šteli solato med najokusnejše jedi. Običaj brez vzroka, je le i starodavna zmota, i____ e Platon je menil, da so štiri ci glavne kreposti modrost, hra-ir brost, zmernost in pravičnost, i- Schoppenhauer pa upošteva ii fsaiteh jezikih, se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne preko 4 ► WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.) J Oddaja jo slovenski list "Jugoslovenski Obzor v Milwaukee. _ < J ► z» uvrstitev godovnih in drugih čestitk, ali društvenih in trgovskih J t ► objav pišite najpozneje do petka zjutraj na: YUGOSLAV (SLOV- ► Wis. Telefon Mitchell 4373. ali Mitchell 5551. < I V!/ J (Pray for Peace) M Ije vrezano na tablici spodaj pod križem, kakor kaze H predstoječa slika. Ta križ je narejen iz lepe- ft ga brezovega lesa. Pod kri- . šem stoji mati z dvema otro- k koma, kar spominja, da je rT sama ostala, ker mož je mo-ral v službo domovine. Po U mnogih domovih, kjer so od- ^ šli sinovi ali očetje v vojno A službo, imajo take križe. ca pred katerim opravljajo mo-litve ob večerih in drugače, (v* Križ je visok 7 Vi inčev in je pripraven za vsako sobo. Križ in spodaj otroci so na- Tj rej eni iz svetle medenine. |f Lep spomin in predmet je ta Vj križ za vsako krščansko hišo. > Stane s poštnino vred jj u -fmTlirFWl,90 CENTOV 1 Ba Naročila sprejema t AMERIKANSKI SLOVENEC i K 1949 W. Cermak Road, Chicago, 8, Illinois $ r Stran 4 Preizkušena ljubezen t ftoraan. — Iz francoščine prevedla K. N. "Zadnjič, ko sem se odpeljala v Pariz. Ko ste me sumničili, da se zabavam v Parizu s prijateljicami, pač niste vedeli, zakaj sem se morala tako na hitro odpeljati v prestolnico/Izvedela sem, da moj mož še živi in da je moj zakon tudi na Francoskem veljaven." "Tri sto zlomkov! In ti poveš to tako mirno, kakor da bi o vremenu govorila Orana je proseče dvignila roke, kakor da bi se hotela braniti. "Hotela sem vam prikriti to zadevo, toda tako me silite, da bi se poročila z Andrejem, da mi ni kazalo drugega, kakor razodeti svojo skrivnost." "Andre bi bdi pa tudi Vse drugačen mož kakor ta tvoj nesrečni Spanec! Kaj je pa v civilu, ta tvoj 'letalec'?" • Poslednjo besedo je izrekel gospod Le Cadreron tako zaničljivo, da je Orana zmedena pobesila glavo. "Nikar me ne obsojaj, oče," je proseče dejala. "Ne veš, kako sem trpela, ko so mi povedali, da je ta zakon veljaven tudi pri nas." Graščak je v besni onemoglosti razprostrl rpke. "Kje je pa zdaj ta nepričakovani zet, ki mi je danes kar na lepem z neba priletel v družino?" je vprašal zaničljivo. "V Madridu. Tako so mi dejali na poslaništvu." "Ali ga nisi še nič videla, kar si se vrnila na Francosko?" ' "Ne." ' "Ali si pa tudi čisto prepričana, da je vse resnica, kar govoriš?" "Zal je vse gola resnica," je pokimala Orana. Gospod Le Cadreron je zdajci vstal, srdito odrinil stol, da je odletel do srede sobe, in pričel trdo koračiti po sobi gor in dol. Neverjetno! Njegova hči, pa poročena brez njegove vednosti! No, lepa sramota bo to! In njegovi načrtU Poroka z bogatim bančnikom je šla po vodi... Segel si je z roko v lase, si jo pritisnil na čelo, kakor da bi hotel ugotoviti, ali more biti sploh vse to res in ali niso to samo zoprne sanje. 1 "Zakaj nam nisi poprej ničesar omenila 0 tej preteti poroki?" je vnovič razburjeno vprašal. Skomignila je z rameni. Bila je že tako utrujena... 1 "Zakaj naj bi tudi govorila?" je žalostno vprašala. "Vedela sem, da bom sprožila ' samo ^laz nevšečnosti... Bala sem se, da boste hudi name . - 4 j r"Nisem ljudožerec! Ne bom te požrl! Ali ti kaj očitam? Očitam ti samo to, da si tako dolgo prikrivala resnico!" ; "Vem, kako sovražiš vse, kar je v zvezi Z -vojno. Bala sem se, da bi bil nejevoljen; ker sem privolila ■ v zakon z miličnikom, , čeprav za ceno svojega življenja." ' "Nisem ljudožerec!" je ponovil gospod Le Cadreron v navalu svete jeze, i ' Žalosten nasmeh je zaigral okrog Ora-ninih ustnic. Poznala je očetovo ljubezen, toda poznala je tudi njegovo, žal, ne vselej upravičeno jezo. "Vem, oče, kako te skrbi moja bodočnost," je tiho dejala. "Prav zato sem molčala. Ce bi mi na poslaništvu sporočili, da je moj mož mrtev, ne bi ti in mati nikoli izvedela o tej žalostni dogodivščini mojega življenja. Kakor vidiš, se je zgodilo drugače, Niti moja dobra volja pa tudi tvoja ne moreta izbrisati tega, kar se je zgodilo..." "Da, da," je zamišljeno odgovoril gospod "Le Cadreron. "Nihče ne uide svoji usodi..." "Torej, oče, če si se vdal v usodo, zakaj i potlej meni očitaš?" je tiho vprašala. "Ničesar ti ne očitam, tebi osebno niče- j sar... Samo nečesa ne razumem, tega ne, : kako moreš trditi, da je takšen zalcon ve- " 1 javen?" ■BBsSEWBBESSMHaSsl^SMIfiSl^SlBK^^&H, "Moralno je veljaven. Rekla sem že, da gre za nekakšen krvni dolg." "Morda bi bil veljaven, če bi dolgo živela s tem človekom," je zamišljeno dejal oče. "Ali meniš, da je veljavnost zakona odvisna od tega, kako dolgo traja?" je nekam zmedeno vprašalo dekle. "Nikar ne pričenjaj neumnosti kvasiti. Prepričan sem, da po pravilih naše cerkve zakon ne velja, če ga zakonca dejansko ne izpolnita." "Štiri in dvajset ur zakonskega sožitja, ali ni to dovolj ?" je vprašala mlada žena, sluteč, da se je zdaj približala bolni točki svojega razgovora z očetom. . * "En dan, to ni nič!" "En dan ... in eno noč!" "Kako: eno noč?" "Štiri in dvajset ur, kakor sem rekla," je trdno dejala Orana. j "Hm ... No, čeprav ... Ali nisi dejala, i da je takoj nato odpotoval na Mallorco?" "Povedala sem vam, da me je zapustil ob zori, ko je moral z drugimi na fronto." "In noč?" "Očka, noč ..." Orani je zastala beseda. "Govori vendar," se je razburil gospod Le Cadreron. "Včasih si res zoprna, člo- j vek bi moral sleherno besedo posebej izvleči iz tebe." "Noč . . . noč je bila takšna, kakor poročna noč pri vseh novoporočencih," je naj posled izjecljala Orana, rdeča do ušes. Gospod Le Cadreron je skočil izza mize, kakor bi ga bila osa pičila. "Kaj vendar blebetaš?" je zakričal tako j silovito, da se je zdelo, kakor da bi se še zrak v sobi stresel od zvoka njegovih besed. Mlada žena je stala sredi sobe, bleda in nepremična, kakor da bi ji to vprašanje j ne bilo prav nič mar. Tisti trenutek je začutila, kako zelo bi zdaj potrebovala nekoga, ki bi jo varoval pred očetovo sveto jezo ... Hkrati je medlo zaslutila, da mora j po vsaki Ceni braniti tistega, ki je bil kriv, ' da je morala tako trpeti, toda tudi tistega, ki ji je rešil življenje, Morena, svojega moža... Na okenska stekla je enakomerno udarjal dež, kakor bi drobne igle padale na kamnita tla. Drobno in enakomerno.., Ta enolični zvok so na lepem presekali rezki » udarci velike stenske ure. - "Torej si bila žena temu pritepencu?" } se je zganil gospod Le Cadreron in nape- ) to pogledal Orano. • ' I "Nisem se mu mogla odtegniti," je za- ( jecljala. "Mislila sem, da ima pravico..." ( "Pravico ?" je ponovil gospod Le Cadre- ) ron, brisajoč si čelo, Id se mu je ha lepem ) , spotilo. "Morda je imel pravico, toda gentleman ni bil, to ti povem!" "Ali meniš, oče," je počasi vprašala mlada žena, "da bi naš človek tik pred odhodom na fronto ravnal drugače?" "Zanesljivo. Naš častnik bi bil pač pie- V menit do konca." * Obraz mlade žene se je zresnil. "Torej ravnajo naši vojaki pravičneje kakor španski," je mirno dejala.' "Pogosto sem se mučila z vprašanjem, kaj bi storil naš človek v takšnem primeru. Poučil si me ti, oče ..." v njenem glasu je zatre- )) petalo nekaj bridkega. "Toda povem ti, oče, da je bilo v Barceloni tedaj le malo ljudi, ki bi mi rešili življenje, tako kakor ( mi ga je rešil Moreno. Se manj jih je pa ) bilo, ki bi v takšnih okoliščinah spoštovali ) mojo čast .: ." ( Gospod Le Cadreron je nekoliko v za- (( dregi pobesil glavo. Ni bil čisto prepričan, // kaj bi v takšnem ali podobnem primeru )) storil francoski vojak, zato-se mu je za- l) zdel njegov očitek na lepem neupravičen C i {Dalje prih.) 1 ft AMERIKANSKI SLOVENEC I KRIZA V NEMŠKI VLADI j JC ZDAJ PRIŠLA NA DAN (Nadaljevanje z 1. strani) 1 jevanje se že vrši zadnja dVa t tedna in v Nemčiji so'napravili za te ljudi velikanska begunska j taborišča. Vse kaže, da ima Hitler svoje misli, ki so ravno nasprotne mislim mnogih nemških vodilnih generalov. Ko vidi, da se ne more izogniti polomu, pa hoče celo ostalo Evropo potegniti s seboj. Pustiti hoče, naj pride "boljševiški kaos" v Evropo, na drugi strani pa zadrževati an-glo-ameriške sile. Tako bi izgledalo, da so Zavezniki krivi, ako sovjeti zasedejo Evropo. "Ker niste hoteli, da bi bilo po mojem, imejte pa boljševizem!" Tako nekako zveni Hitlerjeva odločitev. Nekateri mislijo, da je Von Rundstedt najbrž nameraval postati nekak rifemški Badoglio in delati vse ravno narobe, kakor je hotel njegov Fuehrer. Verjetno je, da namenoma ni poslal večjih rezerv v Normandijo, dokler se Zavezniki niso tam utrdili. Rundstedt bi rad zadrževal Ruse na vzhodu tako dolgo, dokler ne bi Anglo-Ame-rikanci prišli prav globo v za-padno Evropo. Mnogo nemških generalov je doma iz Prusije in J ■ —T—di ima tam svoje domove? tem bi M bilo gotovo ljubše zadrževati j Ruse. a V tem, da je bil Rundstedt II odpuščen "zaradi zdravstvenih' a razlogov" in da je moral umreti I general Eduard Dieti, povelj-'; hik na Finskem, je grožnja za ; f vse druge generale, ki bi ne ho-teli trobiti s Hitlerjeh v isti rog. Poročila iz vseh strani poudar-e jajo, da Nemčiji bolj in bolj ( e primanjkuje moštva, vojnega s materijala, posebno olja. Vse to e pa niso malenkosti. Dobro in- 1 a formirani viri trdijo zdaj, da se ! J" bo Nemčija zrušila v prihod- njih treh, aH največ petih me- * J' secih. ČUDEN POKLON > Koncertna pevka: "Zelo po- s čaščena se čutim, da ste obiska- 1 n li moj koncert." \ i 1 Profesfor: "Gospodična, bo-i 1 0 dite prepričani, da sem pripraVr ] - ljen doprinesti za vas vsako žr- J tev . . i 1 =========^ 1 ~ FOR SALE Union Pier. Michigan Modern furnished year round home, 3-1/3 acres near Highway, lake and - town, Electric & Bath. Also 3 rooms - furnished cottage very reasonable- 1 j Mrs. Oberian, 1940 S. Cuyler Ave., ] Berwyn, 111.. Phones: Berwyn 5190-W < 1 or Berwyn 5291-R MARIN KLARICH & SON GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS Gradbeni podjetniki in gradbeniki Ml prmnumo tm -----— , ....... , dala. gradimo am stavb* I fraknrlwigi koli ob.ega. 1 Sprejemamo velika dala ko« I mi«}« vačjih poslopij, ioL I tovarn. «11 kakršnakoli. Ob- I manjša dal«, kot popravlja. I njo hiš In drugih poslopij. ■ Za nas J« vsako dalo bs na- I ro«lo dshrodiJlu. Nasveta. proračuna In n» Srto dajamo na šaljo bra* p lačno. Čemu plačujete visoka na- I Somafam. >n)to al poatavttl ^B laaton dot^ lastno hišo. kar I napravimo vam ml n zmar- I no nitko ceno. Pokličite nas na Calumet, 6570 or 6509 MAJtfN KLARICH & SON _ V svojem lastnem uradu t a 3050-3052 So. Wallace St, Chicago, Illinois ^at'f" •-- •__i j.1* v.V«T-. • T ( ' yf* NOVI KHASNI KRI2I Ysem onim, ki so zadnje naročali križe, ki se . rabijo za previden je bolnikov, sporočamo, da onih križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50 t nimamo več. Po- .srečilo pa se je nam ^^ , dobiti, toda le orne-jeno število novih • i druge vrste sličnih l-^^Sk^rr ^r*žev» ki so nare-jeni mnogo lepši in ^ ne vliti, kakor do- /M sedanji, pač pa na-iif rejeni iz lepega A H A orehoveffa lesa* z ™ n lepim pozlačenim bronastim križem, i ki so dosti lepši in mnogo bolje in na-y jfjjf==^3 tančneje izdelani, M //// kakor prejšnji. Ti m //// križi istotako vse- ^^y/j bujejo vso pripra- <====3/ vo, ki se rabi ob č a 8 u previdenja bolnikov in so narejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo. Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroČi, ker prav gotovo bodo v kratkem pošlji. * STANEJO S POŠTNINO SAMO $3.50 i - ■;»■»<* , .;: • i " Naročila je poslati na: KNJIGARNA AM. -SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois , J* Torek, 11. julija 1944 Kardinal H. Pellegrinetti: SV. CIRIL IN METOD 11 1 '" ' ■ v splošnem je bilo Cirilovo " dokazovanje proti judom in < J muslimanom tole: Kerjudje in i ega ■ ,. . . muslimani priznavajo resnič- t ' nost stare zaveze, morajo judje t t R1 odtod izvajati, da je Mesija, i .j Kristus, prišel, ker so se v njem j spolnile prerokbe; saj so pre- i . roki vedno napovedovali novo 1 kraljestvo, prihodnjo novo za- i • vezo, kar nujno pomeni, da je i stara zaveza očakov in Mojze- j po- sa prem agana. Muslimani i ka- Pa ki priznavajo staro zavezo, ] j morajo odkloniti Mohamedovo razodetje, ker je napovedani Mesija že prišel kot božji in do- ' končni zakonodavec, ustanovitelj kraljestva, ki bo trajalo do _ konca časov, kakor je jasno re- j čeno v isti stari zavezi. < Izhajanje Svetega Duha iz ime, Sin*- nm Najkočljivejša zadeva je, če } bie. sta bila Ciril in Metod v zname- . ve., nitem vprašanju o izhajanju Svetega Duha iz Očeta in Sina pristaša istega nauka, ki ga je ' Hi Fotij uporabil kot bojno geslo 1 I zoper Latince in papeža. Goto-Mjj vo je, da je bil Fotij med Ciri-ffl lovimi učitelji. Knjižničar Anastazij pravi, 3 IB da je bil Ciril velik Fotijev pri- ' ■ jatelj. Toda isti Anastazij v isti ' ^ besedni zvezi kaže, da Ciril, ■ "mož velike svetosti" ni bil po- * jj|j polnoma suženjski pristaš svo- < @ jega učitelja in da ga je znal ^ I zavrniti s krščansko prostoduš- i g nostjo, kadar je videl, da uči H zmoto. Ko je Fotij širil zmoto S o dveh dušah, da bi patriarha |sj Ignacija spravit v zadrego in ni ■ pomislil, da bo s tem škodoval R dušam, ga je.Ciril zavrnil: "O H slepilna in razdiralna modrost 9 tega sveta! Metal si puščice v I veliko množico ljudstva, pa nisi I pomislil, da bi mogel vsakega ^ izmed njih raniti. Kakor teles- ■ ne oči, naj bodo še tako velike 9 in pdprte, ako so zastrte z di- s [£ mom in prahom, ne vidijo v da- si ■ Ijavo; tako tudi velike in. od-S prte oči tvoje modrosti ne vidi- I jo prave poti, ker so zastrte z H dimom častihlepnosti in zavi-- sti." Kdor tako govori, daje ^ resnici prednost pred človekom « in prijateljem. . U Nemško-latinska stranka je z j) Metoda res tožila, da uči grško Si zmoto o izhajanju Svetega Du-f ha i z Očeta; zato ga je papež 11 # Janez VIII. dovolj osorno po-j vabil, da naj pride v Rim se 1 opravičevat. Istega dne je pisal j A knezu Svetopolku: "Ker sem ! pa slišal, da Metod, vaš nad-j 11 škof, od našega prednika Ha- j driana posvečen in vam poslan, j l drugače uči, kakor je pred apo-v stolskim prestolom z besedami ! f in pismeno kot svojo vero izpo-') vedal, se zelo čudimo. \l Ko pa je Metod prišel v Rim, l( se ni le popolnoma opravičil, \\ temveč dal take dokaze svoje-// ga pravega nauka, da mu je pa-)l pež obnovil svoje zaupanje, na \| novo potrdil slovansko bogo-f/ služje in ga v pismu julija 880 |)1 moravekerflu knezu Svetopolku \l zelo zgovorno pohvalil, (f Tam beremo: Mi smo tega 'J Metoda, častitljivega vašega I nadškofa, vpričo bratov škofov C vprašali, če veroizpoved prave # vere tako veruje in pri slovesni j I maši (vero) tako poje, kakor C uči sveta rimska cerkev in ka- )i kor so sveti očetje na šestih ve- ' II soljnih cerkvenih zborih po i [(j evangeljski oblasti Kristusa na- r# šega Boga proglasili in izročili. ' » On pa je izpovedal, da veruje i in poje po evangeljskem in apo-7 stoljskem nauku, kakor uči sve-y ta rimska cerkev in so sveti oče-A tje izročili. Mi smo ga torej na-/ šli pravovernega in koristnega J v vseh cerkvenih naukih in v \ vsem koristnem cerkvenem zna-r jnju, ter smo vam ga zopet po- * j [ si ali, da vlada njemu izroCeno 0< 1 božjo Cerkev . . . itd. ' o Tega pričevanja ne^ more n ovreči navodilo in pismo pape-n ža Štefana V. po Metodovi smr-5- ti (885), kjer beremo hude oble tožbe proti Metodovi pravover-a, nosti. Trdno je ugotovljeno, da ti je tako sodbo povzročilo pona-2- rejeno papeževo pismo s kri- 0 vičnimi obtožbami; papeževo i- pismo so ponaredili sovražniki ie velikega nadškofa in slovanske-z- ga bogoslužja ter ga podtaknili 1 namesto pravkar navedenega pristnega pisma Janeza VIII. ° (Dalje prihodnjič) li _ )- * i- PRODAM 0 4-stanovanjsko zidano hišo po 4 sobe. Nahaja se na 2547 So. Harding Ave. Cena je 110,500; 3-stanovanjsko zidano hišo, centralna kurjava. Nahaja se ■e na 2600 So. Millard Ave. Cena B" je $9,950; 3-3tanovanjsko zidano hišo, . centralna kurjava. Nahaja se j na So. Harding Ave., 21st St. ^ Cena je $9,900. Imam še druge hiše in bunga-love v Cicero in Berwyn. Ako j želite hišo v Berwynu, pokličite j' L. Gradiser, telefon Berwyn ti 4979-R. j anton jordan 2552 So. Central Park Ave., Chicago, 111. Telefon* Lawndale ti 1545. j- ■ a I SLS!« • I mM m - SOILAX ima vedno v zalogi sloven- - ska trgovina z barvami in železnino : MEDEN'S 1 HARDWARE STORE ~ 1804 W. Cermak Road, ^' Chicago, Illinois Kupite si ga še danes In poskusite ^ z njim umivati vase stene. > Michael Trinko in Sinovi i PLASTERING and PATCHING | CONTRACTORS ! Pleskarji in popravljali ometa 1 in sten. ■ 2114 W. 23rd Place, Chicago Talaion Canal 1090 r Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam j ' priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo. DR. J. E. URSICH v ZDRAVNIK in KIRURG Urad: 1901 West Cermak Road CHICAGO Telefon Canal 491« Rezidenčni teL: La Grange 3966 1—3 in 7—8 P.M. razen ob sredah DR. JOHN J. SMETANA Pregleduje oči In predpisuje očala. — 23 let izkušnja OPTOMETRIST * 1901 So. Ashland Avanua TeL Canal 0S23 Uradne ure: vsak dan od 9 zjutraj do 8:30 zvečer. OGLASI V "AM. SLOVENCU** IMAJO VEDNO USPEH!