r
Spomladansko setev
se bo vsak čas začela.
kmetje pa še ne vedo, če bodo
imeli na voljo dovolj gnoji/
in ne pO kakšni ceni
bodo prodali pridelke.
Ker ne vedo po kakšni ceni
bodo prodajali, seje/o
in pridelujejo vsakega po
malo. T<> po ovira večjo
proizvodnjo hrane
in uresničevanje plana.
da bi do leta 1985pridelali
v Sloveniji 85 odstotkov
hrane.
?*fco XXXIV. Številka 14
lasovitelji: občinska konferenca SZDL Jjpiee, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ^IjPftie — Izdaja Časopisno podjetje ^■p Kranj - Glavni urednik Igor Slavec ' "fcfovorni urednik Andrej 2alar
NI DVOMA K MESU DROGIN HREN
23 "spssa
Kranj, torek, 24. 2. 1981 Cena: 7 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
Ijlasilo socialistične zveze  delovnega ljudstva za gorenjsko
olikov jubilej
>ovni klub Dolik z Jesenic z jubilejno člansko stavo proslavil 35-letnico dela - Bogata bera ~tva, ki je postalo pojem ljubiteljske kulture
nas
ice - V petek, 20. februar--iovni klub Dolik. ki deluje v DPD Svoboda Tone Ćufar, v hh Delavskega doma pripravil '.^ovisnost ob svoji 35-letnici. V'J* poleg slavnostnih besed na-f*s pesem ženskega pevskega i Jesenice in otvoritev razstave, iteri se s svojimi deli predstav-" članov likovnega kluba Dolik
ugoslovanska
ipeha
IKRANJ - Ta sobota in nede-Hta bili bogati s športnimi pri-litvami. Med tednom so imeli tintndeseto   državno prven-alpinn. ki se je končalo le s vidnim sporedom. Naši tek-vaki v smučarskih skokih in tih dis< iplinah so merili moči mednarodni druščini. Se (Ma Ma nas tokrat razveseli-ukakalec Primož Ulaga in alpi-Sa<o Robič.
I/ kanadskega  mesta Thun-(       Ba<. ie prišla v nedeljo zju-|ivi presenetljiva novica, da je f pjF^lovanski    skakalec Primož lga na 90-metrski skakalnici v rr.i /.*  -vetovni  pokal osvojil t     -t<. Zmaga t'lage je nas >u\\ prva  \  zg<Klovini jugoslo->kega smučarskega skakalne-tpofta  Jugoslovani smo s to med tistimi |>etimi država-,   r.;i"-rih  tekmovalci  so letos rvoiili prva mesta. Na veliki ska-je bil Primož 1'laga enaj-in * tem mestom je spet osvojil lu» v svetovnem skakalnem po-^■lii   Tudi  drugi jugoslovanski kakal' i s41 se na obeh skakalni-■h dobro od rezali. I§ Druga razveseljiva novica je Kftla iz italijanskega smučarske-■ urediš/a Monte Bondone. Tu mm- zbrali pionirji in pionirke iz ha- Evrope. To tekmovanje je ^■uradno    evropsko prvenstvo fcornri<-\ v »lalomu in veleslalo-Anu V obeh slalomskih nastopih Sr Lit prepričljivo prvi Jeseničan Jpso Robič Sašo Robič tako na-JMbljuie tradicijo dobrih uvrstitev "■M^ih pionirjev iz prejšnjih tek-p»vani za Pokal Topolino.
-dh
Pokroviteljstvo prireditve je prev-]  Vinko Hafner, predsednik slo-skih sindikatov, in v njegovem je Dolikov jubilej pozdravil
ze ven
imenu je ffv.«-
Srečko Mlinaric, član predsedstva Zveze sindikatov Slovenije, ki je spregovoril o pomenu in vlogi ljubiteljske kulture pri nas. o povezavi med delom delavca in njegovo ustvarjalnostjo.
35-letno pot Dolika je podrobno orisal Joža Vari, predsednik DPD Svoboda Tone Oufar, ki je dejal, da je klub ob ustanovitvi pognal globoke korenine in se nenehno pomlajeval, kvalitetno rasel in bogatil svoje programske osnove. Zraslo je močno jedro, okrog katerega se znova in znova zbirajo novi. mladi in starejši likovniki v želji, da bi z likovno govorico prispevali h kulturnemu snovanju na železarskih Jesenicah.
Dolikovci so ob svojem jubileju izdali priložnostni katalog, ki pripoveduje o njihovem preteklem delu in niza podatke o bogati ustvarjalni beri društva ter predstavlja vse člane. V katalogu najdemo tudi besede Ceneta Avguština: »Že dolgo prej, preden se je današnja mreža likovnih skupin ili društev razrasla po naših tleh, je na Jesenicah začela živa ljubiteljska likovna dejavnost in s svojim vplivom in dosežki segla čez  vso Gorenjsko,  tja  do praga
Ljubljane. Jeseniški Dolik je že pred . desetletji veljal za pojem amaterske likovne kulture pri nas, postal je vzorec, na katerem je rastla današnja organiziranost ljubiteljstva na Slovenskem.«
Dolik danes združuje čez trideset bolj ali manj aktivnih članov — slikarjev z Jesenic in okolice, tja do Ljubljane. Njihov starostni razpon sega od 17 do 70 let, pa tudi njihova poklicna struktura je zelo pisana. Ko želimo s številkami izraziti njihovo likovno tvornost, lahko zapišemo, da so v 35 letih na razstavah predstavili več kot 4.000 del, ki so našla pot v tovarne in delavska stanovanja. Tako le v Železarni visi čez 400 likovnih del Dolikovcev. V 35 letih so imeli člani društva 91 skupinskih razstav, 117-krat pa so se predstavili samostojno. V teh letih so na Jesenicah priredili kar 273 likovnih razstav in če potegnemo črto, je Dolik pripravil na Jesenicah in drugod 499 likovnih razstav ali več kot 14 na leto. Dolikovci pa se niso zadržali le pri razstavah. V teh letih so priredili čez HO predavanj za šolsko mladino in odrasle o zgodovini likovne umetnosti in o svetovnih galerijah. Imeli so čez 50 filmskih večerov s predavanji o likovni umetnosti, čez 550 študijskih večerov in čez 1.800 delovnih stikov, saj se redno tedensko sestajajo. Med prvimi so uvedli tudi prakso, da vse razstave na Jesenicah odpirajo s krajšimi kulturnimi sporedi in nemalokrat tudi z likovnimi komentarji.
M. Volčjak
Petintridesetletno pot jeseniškega likovnega kluba Dolik je podrobno orisal ■Joža Vari. predsednik DPD Svoboda Tone Cufar. ki Je dejal, da je Dolik postal pojem likovne tvornosti in dejavnosti ne samo na železarskih -lese tucah in Gorenjskem, temveč širom po Sloveniji in celo izven.
SOBOTA,
28. 02.1981 od 20. do 01. ure
NSTOVMUE
Igral bo ansambel Savinjskih sedem, pojeta Franc Koren in Anka Hribovšek
TOREK,
3. 03., 1981 od 19. do 24. ure
POŠTOVANJE
igral bo ansambel Trgovci
»Bolniška« tudi za kmete
Zdravstvene skupnosti gorenjskih občin so na svojih /adnjih sejah februarja sprejele sklep, po katerem imajo kmetje kooperanti z letošnjim letom tudi pravico do nadomestila iz sredstev zdravstvene skupnosti za čas bolezni. S tem se je gorenjska regija pridružila ljubljanski in Se nekaterim občinam primorske regije, ki so že sprejele enako širitev pravic iz zdravstvenega varstva za kmete kooperante, to je za kmete, ki imajo sklenjeno invalidsko pokojninsko zavarovanje. Ne glede na to, da je sedanja rešitev bolj začasna, saj jo bo treba poenotiti za vso Slovenijo, pa vendarle pomeni korak naprej v zagotavljanju socialne varnosti kmečkemu prebivalstvu.
Na Gorenjskem bo poslej imelo pravico do »bolniške« nad trideset dni okoli 400 kmetov kooperantov, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva z delovno organizacijo ali kmetijsko zadrugo. Vendar pa je mogoče že sedaj reči, da nadomestilo osebnega dohodka, če bodo zboleli, vsaj za polovico kmetov ne bo posebno veliko, saj ima namreč okoli 200 kmetov kooperantov sklenjeno invalidsko pokojninsko zavarovanje za najnižjo zavarovalno osnovo. Drugo kmečko prebivalstvo, mišljeni so zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo, seveda te pravice do nadomestila še nimajo, niti ne kaže, da bi bilo mogoče izenačiti vse pravice in obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja z delavci že v tem srednjeročnem obdobju. Že ob razpravah ob pripravi planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981 — 85 so bile zastavljene želje po razširjenju določenih pravic iz socialne varnosti za kmečko prebivalstvo. Vendar pa le-to zaradi neprestanega upadanja praktično ne more samo zbrati dovolj sredstev za pravice, ki so že priznane, zato se sredstva zbirajo solidarnostno.
Seveda pa se postavlja vprašanje, ali je takšno širjenje in zagotavljanje socialne varnosti za kmete, namreč po kapljicah in pa pretežno s solidarnostjo, sploh pravi način. Po eni strani se kmečko prebivalstvo naglo zmanjšuje (v desetih letih za okoli. 33 odstotkov) po drugi strani pa precejšen delež kmečkega prebivalstva ne zmore dajatev, ki zagotavljajo socialno varnost. Koliko bo mogoče še v bodoče s solidarnostjo zagotavljati socialno varnost tudi kmečkemu prebivalstvu, je seveda vprašanje, ne bi pa si smeli zapirati oči pred tem, da povprečna slovenska kmetija ne prinaša tolikšnega dohodka, da bi kmet lahko zase in za družinske člane lahko plačal prispevke, ki ga potem tudi enačijo po pravicah z drugimi delovnimi ljudmi. Hitro razslojevanje kmečkega prebivalstva je zato dovolj zgovorno: tudi na Gorenjskem vsako leto upade število za okoli 3 odstotke. Če govorimo o kmetijstvu kot o prioritetni panogi, potem bi seveda kazalo kmetu zagotoviti tak položaj, da bi dohodek kmetije omogočal tudi reprodukcijo kmečkega prebivalstva in zagotavljal tudi primerno socialno varnost. S tem bi širjenje pravic socialne varnosti za kmete tudi izgubilo svoj »socialni« zven. L. M.
DANES V GLASU:
V današnji številki vam razen običajnega branja prinašamo de zapise in članke o problematiki otroškega varstva, neplačevanje stanarin, letovanju otrok, stanovanjski gradnji, kmetijstvu in cenah ter pomembnejše dogodke v preteklem tednu na Gorenjskem.
Uradni vestnik Predpisi gorenjskih skupščin
in samoupravnih organov ^
Invalidska stran
/-->
ZABAVNO GLASBENA PRIREDITEV
7. MARCA od 19. do 24. ure igral bo ansambel MODRINA v_
RAZSTAVIŠČU GORENJSKEGA SEJMA   —   PRODAJA VSTOPNIC V  KOMERCIALI — SAVSKI LOG
2. STRAN.
TOREK. 24.FEI
PO JUGOSLAVIJI
Posojilo za kosovske železnice
Delegacija Sh'KI. ki ,/'«» Je vodil namestnik zrezne/ga sekretar/a za financ' H<>:i<la> Rudunovič. jv t \\ashingto nu NSfteHno zaključila pogo von' z mednarodno banko ZU obnovo in razvoj. Dogovorili so se :a financiranji' moder iu:ucije železniške mreže na področju Kosovu in za gradi tev    železniškega središča Kosom /Mitje. Trideset mili• jonav dolarjev kredita po .('."> odstotni obrestni meri bo tre ha vrniti v /"> letih
Odkrito
0 gospodarskih težavah
Občinski izvršni sveti not bi v svojih okoljih sprožili oilkrite )>ogovorc o sedanjih gospodarskih  težavah  in <> tem. kako hh obvladati. Sku pai * strokovnimi službami samoupi<u ni h        interesu i h skupnosti pa bodo morali oil kriti vzroke, zakar marsikje prepočasi poteka podpisot ti me  samoupravnih  sporu z u moi  o temeljih plana />osa meznih interesnih skiifinosti
Novi predsedn i k R K SZDL
Za novega predsednika re puhllškc konjereilee SZDl Makedonije enoletnim mandatom je bil izvoljen Azem Zufličari. Hodil se jv leta r vasi Raven pn
(iosfivaru fhtsle/ je oprat liul vrsto odgovornih fu tik vi j: med drugim je bil podpreti sednik sobranja Sli Makedo nije. potlpredsednik izvršne ga sveta sobranja S H Make donije. predsednik rcpuhli ške konferenec SZDL ter m gosliuanskt i ehposlanik v Burmanski uniji
Zelenjava iz S trum i ce
Pričakujejo, da bodo letos
1 strumiškem   območju na družbenih in zasebnih pose stvih  pridelali   /80.000 ton različne zelenjave. Površine posejane z zelenimo so h-tos /ireeej     n-čje     kot lani Plantažna  pnnzunlnja vse bolj   spodriva ekstenzivno kmetijstvo pa tudi gojenje in dustrijskih rastlin: bombaža, sladkorne pese. sončni< fo baka ittl.
Večji izvoz v BiH
{' Bosni in Hercegovini naj bi letos gospodarstvo po večalo i2vaz za fH odstotkov. Hkrati naj bi m (elotni izvoz blaga v primerjavi z lani pit večal za /•>./ odstotka Da IukIo to nalaga uresniili. ho pidrebmt uresničevati vse predvitlene ukrepi- za izvoz in to zlasti za konvertibilno pad ločje.
JESENICE
v:
Danes. 24. februarja, oh 10. uri Ini seja izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine. Na njej bodo obravnavali poročila o lanskoletnem delu komiteja za varstvo »kolja in urejanje prostora ter sekretariata za notranje zadev«', poročilo o dohodkih za občinski proračun, nekatere SIS. sklade in račune ter zaključni račun upravnega organa za 1980. leto. Med drugim bodo tudi pregledali predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih organov in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo pa osnutek družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v naši republiki v letih 1881 — 1985 ter se seznanili z informacijo o stanju glede preskrbe prebivalstva in založenosti tržišča v jeseniški občini. (S)
Konec samovolje
Predlagana je vrsta ukrepov, ki naj bi zavrli neugodna gospodarska gibanja in zaščitili življenjsko ravan delavcev
Neugodna gospodarska gibanja v začetku letošnjega leta. ki jih spremljajo novi pritiski za uvoz. rastoča inflacija. trganje reprodukcijskih verig, zapiranje trgov in krčenje dohodkovnih odnosov ter predvsem podivjane cene. ki so samo januarja porasle skoraj toliko, kot je zapisano v resoluciji za vse leto, kažejo, da težav, s katerimi smo se sproprijeli lani, še zdaleč nismo obvladali, njihovi vzroki so se začeli letos ponovno raz-plamtevati. Vzrokov pa je nedvolilno več in potrebna je takojšnja in široka družbena akcija, da tem negativnim težnjam stopimo na prste, sicer bodo prizadevanja za stabilizacijo našega gospodarstva resno ogrožena.
Rast cen in druga negativna gibanja so bila konec preteklega tedna v središču pozornosti republiških in zveznem izvršnem svetu in družbenopolitičnih organizacijah. Tako so se dogovorili, da je potrebno po republikah in pokrajinah takoj s skupnimi silami poiskati tiste organizacije združenega dela, ki pod krinko samoupravljanja povzročajo številne motnje in zastoje na enotnem jugoslovanskem trgu. Pri tem ne gre za nikakršno   priporočilo,   temveč za
nalogo, ki jo je potrebno brez odlašanj pripraviti.
V desetih dneh pa je potrebno sprejeti medrepubliški dogovor o uresničevanju politike cen v t*ni letu. Pričakujemo pa tudi lahko, da bodo v najkrajšem času sprejeti ukrepi in instrumenti za zaščito standarda tistih delavcev, ki jim je osebni dohodek edini vir za vzdrževanje družine. Čimprej potrebujemo tudi program deviznega trga. da bi zaustavili delovanje njegovih zakonitih načinov in končno bo treba samoupravnim interesnim skupnostim za ekonomske odnose s tujino, zagotoviti devize za uvoz tistega blaga, ki ga domači trg nujno potrebuje.
Dogovorjeno je tudi. da bodo najkasneje v štirinajstih dneh sprejeli po republikah dogovore o zagotavljanju izdelkov široke porabe, o energetski preskrbi in preskrbi z nafto in njenimi derivati, preskrbi z zdravili in detergenti. Dana je tudi pobuda, da cen sladkorja, mesa. mleka, olja. moke in kruha do konca leta ne bi več spreminjali, temveč bi problem cen teh živil reševali z enotnim režimom kompenzacij za vso državo.
L. Bogataj
Aktivno ob dnevu žena
... „. „.....,        %imiua nadaljevanje stališ« <>
Naša žena, nadaUevanj^sUli« * uresničevanju   .lredn^u " „gspc>dar-
jenja in ^^J£28 raznim dnevu žena naj bi se izogn
Radovljica - Občinski svet /veze sindikatov v Radovljici ter občinska konferenca SZDL Radovljica priporočata, da prihajajoči medna-
□ni dan žena. 8. marec, letos v os- dnevu jena naj P**SE£X& novnih organizacijah sindikata obe- ^P^^ladu z našimi, stvarnirn. ležijo čimbolj delovno in aktivno,    ki niso v . prispevajo k »zre
8. mare, rtAilv. J, Ut» v w»tn bol,    'nožn(^?s "h problemov, ki so si
Sopn-Vni v vsakdanjem *Vl> nju in delu.
8. marec dobiva iz leta v leto bolj delovni značaj z vsemi možnimi konkretnimi oblikami aktivnosti, od organizacij do posvetovanj, predavanj, kulturnih manifestacij, razstav, tovariških srečanj aktivistk NOB, mater padlih borcev do delovnih razgovorov z družbenopolitičnimi, proizvodnimi, znanstvenimi in kulturnimi delavkami.
Ob letošnjem 8. marcu naj bi bila družbenopolitična aktivnost usmerjena še posebej na obeleževanje 40-letniee   vstaie.  40-letnice revije
Praznovanja, predavanja, razgovore in druge aktivnosti ob 8. marcu naj bi praviloma organizirali v krajevnih skupnostih, organizatorji pa naj bi bili osnovne organizacije sindikata in krajevne konference SZDL. Na svečanostih bodo najbolj zasluinim ženam tudi podelili priznanja.
D. S.
DOGOVORILI SMO
SEJE ZBOROV JESENIŠKE  OBČINSKE SKUPŠČINE
JESENICE - Ta teden se bodo    sprazumom o temeljih planov samo-
Kršenje sporazuma
PODNART - V ponedeljek, 23. februarja, je bila v kulturnem domu v Podnartu skupna seja delegatov skupščine in sveta krajevne skupnosti Podnart in delegatov vseh delegacij samoupravnih interesnih skupnosti, krajevne konference SZDL, osnovne organizacije ZSMS ter odbornikov Zveze borcev, TVD Partizan Podnart, DPD Svoboda, Zveze rezervnih vojaških starešin, društva upokojencev, AMD, Rdečega križa, strelske družine in članov osnovne organizacije Zveze komunistov v krajevni skupnosti Podnart.
Na skupni seji so razpravljali in sklepali o kršenju samoupravnega sporazuma o temeljih planov občine Radovljica v zvezi z (ne)gradnjo otroškega vrtca na OvsiAah. Delegati in odborniki •nt na skupnem zboru med drugim pripravili in potrdili vsebino razprave za delegate, ki se bodo jdeležili nej vseh treh zborov »kupAčine občine Radovljica 14. februarja in 25. februarja v Radovljici. Ciril R oz maji .
upravne komunalne skupnosti za sedanje srednjeročno obdobje na osnovi načrtov krajevnih skupnosti v jeseniški občini. V njem je predvidela dela. ki jih bodo v tem obdobju opravljali glede na namembnost zbranih sredstev ali posebne sporazume za določene naloge. Zato plan sestavljata dva dela.
Sredstva, ki jih pri samoupravni komunalni skupnosti zbirajo po posebnih predpisih in so v planu prikazana kot lastni neposredni viri. financiranja, predstavljajo 63 odstotkov vseh zbranih sredstev za uresni-
■.uuwmv/c — i ■ ieaen »e uvw sestali delegati zborov jeseniške občinske skupščine. Seja družbenopolitičnega zbora bo v sredo, 25. februarja, ob f6. uri, delegati zbora združenega dela m zbora krajevnih skupnosti pa se bodo zbrali ob isti uri dan pozneje- ..
V prvem zboru bodo obravnavali osnutek družbenega plana razvoja občine Jesenice v letih 1981 —1985, poročilo o poteku sprejemanja samoupravnih sporazumov o temeljih
planov    samoupravnih    interesnih ,,,,,, skupnosti  za obdobje  1981-1985.   kovvseh »Mamn arsasufv » osnutek družbenega dogovora o p«-    čitev plana. Bf^U j* *»«Jg speševaniu razvoja drobnega gospo-    na osnovi posebnih sporazumov me , darstva Slovenije v letih 1981-1985 in predlog družbenega dogovora 0 skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Na seji zbora krajevnih skupnosti bodo med drugim pregledali tudi predlog srednjeročnega   programa   dela samoupravne komunalne skupnosti jeseniške občine v letih 1981-1985. na seji  zbora  združenega dela  pa še predlog   družbenega   dogovora o izgradnji in financiranju novega muzeja ljudske revolucije Slovenije V Ljubljani.
PLAN KOMUNALNIH DEL
Komisija za sestavo srednjeročnega plana .komunalnih del v občini ■Jesenice  za  obdobje  1981-1988 je pripravila predlog tega dokumenta v '•'■•-'m s statutom in. samoupravnim
. <;  t v   * t       li'* 1   (    » > N   » ^      >   1   ' 1
nicv   |ii>ih«. ^,.» . —, ..
na osnovi posebnih sporazumov med združenim delom, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi, posojil, samoprispevkov občanov in prispevka iz cene komunalnih storitev za določene naloge, pomenijo s .'17 odstotki vseh zbranih sredstev druge posredne vire financiranja. Glede na namembnost virov financiranja je ovrednoten plan nalog, ki se deli na komunalno opremljanje nezazidanih stavbnih zemljišč, kolektivne komunalne naprave, individualne komunalne naprave, vzdrževanje komunalnih naprav skupne in osebne rabe ter druge izdatke.
Med javno razpravo o osnutku srednjeročnega programa komunalnih del. ki so jo končali 23. januarja letos, je dalo svoje pripombe pet nosilcev razprav. Te pripombe so sestavljalo upoštevali v predlogu dokumenta, o sprejemu katerega se bodo med drugim odločali delegati na sejah občinskih zborov.
S. Saje' '
Jezikovno razsodišče (12)
Thermotal in podobi
Tovarna Juteks i/. Žalca uporablja za svoje talne obloga motal. Zakaj ta h. ki se ne izgovarja? Gotovo je iz nemščir* razsodite o tem.
Tu gre za pisanje besed grškega (ali latinskega) izvora ne u«, izgovoru, ampak tako. kakor so se pisale v jeziku, iz katerem do (isto velja za njihove dele. kot v našem primeru). Koren thena grščine: tam se je th pisalo s posebno črko (theto). v latinščini ta. tako večinoma pišejo tudi v zahodnoevropskih jezikih. izgovJ, seveda brez h. Naši slovenski predniki so se (na izrecno Kopitari, hudo) odločili, naj se vse iz grščine in latinščine prevzete besetVi jejo po izgovoru: tako imamo besede kot termometer, termo*.! J malen in podobne vse brez nemega h (prim. še teater, terapij/T gija, teorija, Tesalija itd. še cela vrsta). Torej bi bilo prav p^t termotal. če ...
Ce ne bi bilo po drugi vojni prišlo pri nas v modo. dajatiii^ podjetjem imena iz grščine in latinščine, in to v obliki, kihibjjjj hodnoevropska, bolj imenitna. To naj bi dajalo stvarem v^;.. Tako smo dobili poleg thermotala in podobnih občnih beseda imena tipa Avtio-genex, Mercator, Medex, Color, Impex,< Viator, Certus in množico drugih, kakor da smo spet v stari^ Caelei, ali Poetoviu. Pri tem ni povsem brez krivde Slovenski, 1962. ki je v pisavi grško-latinski imen močno zagovarjal prvot^ vo. Eno in drugo je ustrezalo našemu precenjevanju tujega kmi, domačemu. In tako se nam je pisna podoba marsikatere h*^ potrebe odtujila.
Dajemo vam torej prav: namesto thermotal naj bi bilo i Ne  hodimo s tujimi berglami, ko imamo vendar zdrave sv0i, Očitno pa bo grajano prvino lahko odpravil le ustrezen zakonci pis.
Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in, ge. ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, najpti pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: ! slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL 61000 Ljubljana. Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
Okretno delavčevo
Akcija »1000 delavcev — sodelavcev« ;e v Sloveniji med dopisnike v tovarniška Delavsko enotnost in druge naše časopis? novih imen — Svečane podelitve priznanj
Ponekod bodo podel« združili s seminarji za r ke, z ogledom tiskarskih^! nai bo slovesno, poudJ*1 kalni delavci. Delav<w* odločili za sodelovanje^ j li, da iz svojih delavski*' ročijo tisto, kar jih naj pri čemer so z napori jn le uspeli, gre vse priznt la.
Ljubljana — Odbor za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije pretekli torek predsednike komisij za obveščanje pri občinskih in medobčinskih svetih sindikatov obvestil o zaključku akcije »1000 delavcev — sodelavcev, ki jo je v začetku lanskega leta začel republiški svet. Akcija je uspela bolje od pričakovanj, saj je število tisoč, ki so si ga organizatorji za začetek zadali, preseženo več kot za trikrat. Do 16. februarja so v poročilih našteli 3060 novih dopisnikov v tovarniška glasila. Delavsko enotnost in v druga glasila.
Tudi gorenjski delavci so se v tej akciji dobro odrezali: Skofja Loka je dala 61, Radovljica 58, Tržič 49. Kranj pa kar 184 novih dopisnikov iz vrst delavcev. Jesenice do sestanka še niso sporočile svojega števila dopisnikov, vendar jih tudi ni malo.
Da bi dali kar največji poudarek akciji in obveščanju iz neposrednih delavskih sredin tudi vnaprej, se bodo v teh dneh po vsej Sloveniji zvrstile svečane podelitve priznanj najbolj prizadevnim delavcem — sodelavcem. Na prvem, ki je bilo 20. februarja v Lenartu, je priznanja podelil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Lenart je bila občina, ki je slabo začela in tudi pričakovali niso veliko od nje, pa je vendarle dala 49 dopisnikov.
Spodbudni načrti mL
Dopolnjen program
Osnutek letošnjega <fc grama zborov občinske $ skupščina obravnavala nuarja in pozvala on*^ skupnosti, da s prediSj program. Pozivu so se J činska konferenca SZfi svet Zveze sindikatov, $, stanovanjska skupnost, in predsedstvo skujr*^ cijski odbor za pr ment dopolnil in u* predlogu programa ti naj bi jih letos obravM ščina. Največ je zadet, družbenopolitičnega 3 benoekonomskih oć-ne dejavnosti in ur
Kranj — Mladinska organizacija na Primskovem je dolgo životarila. Konec prejšnjega leta pa je sklenila temu narediti konec Dobro voljo"je pokazala že s prvo akcijo, ko so mladi očistili sneg na pločnikih, avtobusnem postajališču in pred hišami ostarelih krajanov. Potem so se vrstili sestanki, na katerih so ugotovili, da resnično potrebujejo mladinsko organizacijo, ki bi jih povezala v različnih sekcijah in v katerih bi lahko skupaj reševali probleme, ki jih tarejo.
Trenili lin je njihova največja skrb prostor. Nekaj možnosti je prav gotovo v zadružnem domu. kjer se zdaj zbirajo, pa tudi športno društvo Primskovo jim je ponudilo del prostorov in celo. denarja. Vsekakor pa hudo morali svoj prostor urediti predvsem z lastnimi močmi.
Zanimanje mladih je kar veliko. Prvih sestankov se je udeležilo okrog 30 mladincev, kar je v primerjavi z vsemi malo. vendar je tudi taka udeležba dovolj spodbudna za nadaljnje delo. Na enem od sestankov so i/volili svoje vodstvo. Predsednica je Dunja Jekove«', ki bo imela letos glede na začrtane naloge kar veliko dela. tako kot mladinci, ki so zadolženi za področja. *
Precej govora je bilo o preživljanju petkovih popoldnevov. ko marsikdo ne ve. kam bi se dal. Predlagali so. naj bi v njihovem bodočem pro-. storil stale miz«- za namizni tenis, šahovske deske, nenazadnje pa bi v
njem lahko prirejali t« večere in plese.
Zamisli je veliko. K deht) vabiti čim več mladih, ki Primskovem in se med ^ ne poznajo, zato se tn% program osnovne orpin^ interese kar na jširšega krug
Volilna konferenca
Podnart — Na zadnji^
ne organizacije ZZR No\ so skupaj s predstavnikt organizacij  ZR analiiitajj smučarski tek patrulj p« rodnega heroja Stanetu je bil januarja letos m. bravi. Ugotovili so. da * uspel, zato so sprejeli skW prireditev   tradicionalna (! bodo stalni odbor, zato S«« volilnih konferencah krasti nizaci.j ZR v Podnart«.»k Srednji Dobravi, v Kami« v Ljubnem izvolili po tki Ti bodo izdelali načrt M# za  naslednje leto in n pet let.
Na seji so pripravili u*ji programa dela za letoinje lo^g kandidatne liste za in vse ostalo za volilno ki bo letos v  soboto. 21 16. uri  v   kulturnem dt na rt u Ci
24 FBMUARJA 1981
3.STRAN G
i stanovanja brez stanarine
ualci družbenih stanovanj v kranjski občini jo med najrednejše plačnike stanarin, saj je tov izredno malo — Najdejo pa se tudi ki sicer zmorejo, a nočejo po cele mesece mati stanarine  —  Po zakonu jih seveda doleti preselitev v starejše in cenejše što-
vanje
skupnost v Kra-pohvali vet kot ▼ družbenih soj le-ti vestno in »■■»■jo stanarino in ostale stroške v kot so ogre-voda H na in Čeprav pomenijo inka-larine seveda strošek za skupnost, pa se je tak način vse doslej kot najuspešnejši.
primerjamo plače-•tanarine in ostalih stro-v zvezi s stanovanjem po slovenskih občinah«. Tone Roblek, tajnik kranj-Dom plana,« potem je očitni kakor ne uspe-sredstva od stanarin meri, kot so seveda sta-doižni prispevati: pone-ausegajo ne pobrane stanari-i  do   dvajset   aii celo odstotkov kar se seveda pozna tudi na sredstvih za vzdrževanje hiš v druzbe-
kranjski občini pa občasno stanarine okoli 2 od-stanovaleev v družbenih vanjih. V lanskem letu seje to število stanovalcev ki sli stanarine tlu treh . dvignilo na 600. Ven-vetina teh dolžnikov — jah stanovanjske skup-— stanarino sicer z zamu-▼endarie kasneje poravna, primerov takšna zamu-ja zaradi odsotnosti staza časnega biva nja v ali na dopustu, zaradi J* seveda in kasa nt zaman as njihovih vratih. Veci-inkasanta kasne-ali pa nakažejo sta na -njski skupnosti tudi
dolžnike pa seveda skupnost vloži tož-sodišču, saj tudi takšno izterjavo stanarine, tako vložena tožba
zoper 108 stanovalcev, ki dlje časa niso iz različnih vzrokov hoteli srečati inkasanta. V večini primerov sicer že vložena tožba doseže svoj učinek, tako da je stanarina poravnana, najdejo pa se tudi stanovalci, ki menijo, da v družbenem stanovanju ni potrebno plačevati niti stanarine niti ostalih stroškov s stanovanjem. Lani so stanovalci dolgovali skupaj 1,6 milijona din za stanarino, kar sicer v skupno zbranih sredstvih za stanarino ne pomeni ravno veliko, vendar pa se vsaka neplačana stanarina pozna v sredstvih za vzdrževanje stanovanjske hiše, v kateri stanuje »zastonjkar«. Lani je bilo sicer le 21 stanovalcev, ki več kot tri mesece niso plačali stanarine. Med njimi pa je bilo tudi nekaj takšnih, pri katerih se je dolg za stanarino povzpel tudi do 70.000 novih din.
Pri tem je treba povedati, da ne gre za stanovalce, ki zaradi slabih gmotnih razmer ne bi ^mojrli stanarine; za takšne pri-
mere se seveda lahko določi subvencionirana stanarina, ki se lahko zniža na 20 odstotkov stanarine. Lani je zaprosilo stanovanjsko skupnost za znižanje stanarine 191 stanovalcev, znižana stanarina pa je bila odobrena 134 stanovalcem, ki so glede na svoj dohodek bili do znižanja upravičeni.
»Za stanovalce, ki ne plačujejo stanarine, pa preko sodišča dosežemo preselitev v drugo praviloma starejše in zato tudi cenejše stanovanje«, pravi Tone Roblek. »Lani v decembru je bila prva takšna izvršba, ko smo stanovalko, ki stanovanjski skupnosti dolguje več kot 70.000 din, preselili po odločitvi sodišča iz novejšega stanovanjskega bloka na Planini v starejše, a prav tako primerno stanovanje.«
Na listi za preselitev so trenutno še štirje stanovalci, ki jih je bilo treba zaradi neplačevanja stanarine tožiti na sodišču, le to pa je odločilo, da se morajo preseliti v drugo starejše stanovanje. Preselitev pa je seveda v veliki meri odvisna od tega, če se kakšno starejše stanovanje izprazni. Preselitev ni najprijet-nejša stvar, pa še zaostalo stanarino za prejšnje stanovanje je kljub temu treba odplačevati še naprej — če je stanovalec seveda zaposlen; najdejo pa se tudi taki, ki se s hitrim menjavanjem zaposlitve izogibajo tudi temu.
L. M.
Pomoč
za življenje in delo
Kranjsko društvo za pomoč duševno prizadetim si uspešno prizadeta pomagati prizadetim mladostnikom in tudi odraslim - V nekaterih DO ne manjka razumevanja za zaposlovanje absolventov OS s prilagojenim programom -niča pod posebnimi pogoji za vse, ki ne V redno proizvodnjo, je postala pretesna
De lav -morejo
Društvo za pomoč duševno prizadetim Kranj je v torek popoldne na svoji redni letni skupščini pregledalo delo društva zadnjih dveh let, sprejelo program dela za bodoče ter izvolilo nov izvršni odbor. Tudi v bo-
Za 8» marec predvsem kulturne prireditve
&t1Q&
življenjske in delovne pogoje delavcev pri občinskem svetu itov&ofja Loka vodi Sandi Bartol, zaposlen v škofjeloški i Je izredno aktiven in je za svoje delo v sindikatu m v družbenopolitičnih organizacijah prejel januarja priznanje
»Na
,„„,,„ s katerim se stalno ukvarjamo, je alkoholizem, je po ocenah zdravstvenih delavcev približno 4.000 alko-/ Čeprav smo vsi seznanjeni z zlom alkoholizma, delovne orga-pnknvajo in jih ponavadi obravnavajo šele tedaj, ko i     esreče pri delu Preslaba je tudi povezava z zdravstveno in
u*b«i a i se najhitreje zdravnik seznani s tem, kdo je alko-te zato. ker prihaja k njemu po bolniško ob »plavih
tudi
Še bolj ne-v nekaterih
pa je, da v delavski menzi na Trati, pa dragni sms tih družbene prehrane, točijo alkohol.«
tftiaA met zaenvari* «*»JiVe. da ie potrebno povsod, kjer je le mogoče, zagotoviti delavcem topel obrok.' Ugotavljamo pa, da se delovna ija. ki so ji bili odobreni prehrambeni boni, sploh ne briga več. as hi pnakrhfla za topel obrok.«
i pravni sporazum o minimalnih stan-i vi janje življenjskih in kulturnih pogojev za de-
•S tem sporazumom ne ukvarjamo že nekaj let in sedaj smo končno da so ni podpisale prav vse delovne organizacije. Seveda pa še I nt gli temi, da bi ga povsod tudi uresničevali. Imenovali pa smo • komisijo, ki spremlja uresničevanje njegovih določil.«
S. marec. Sindikat že nekaj let zagovarja stališče, os naj hi bilo praznovanje skromno.
•Zr lani smo pri sindikatu zavzeli stališče, da naj bi 8. marec praznovali delovno in jat popestrili s kulturnim programom in naj bi prenesli v krajevne skupnosti. V glavnem so se v osnovnih rijah tega priporočila držali, saj je le 11 kolektivov pripravilo praznovanj*- v gostilni ali bogata darila. Enaka priporočila smo sprejeli tani IrtoK •
L. Bogataj
doče bo kot že vsa leta doslej osnovno vodilo okoli 230. članskega društva in še posebej prizadevnega izvršnega odbora nuditi vso pomoč duševno prizadetim otrokom in tudi odraslim ter jim pomagati pri usposabljanju za življenje in delo. V preteklem obdobju je bilo delo društva uspešno, nič manj pa si gotovo ne bodo prizadevali tudi letos, ki je razglašeno za mednarodno leto invalida; med invalide pa vsekakor sodijo tudi duševni invalidi, še posebej srednje in težje prizadeti, ki jih v Sloveniji niti ni tako malo — okoli 10.000.
Društvo je v zadnjih dveh letih tako kot že vrsto let pripravilo več predavanj za starše prizadetih otrok, na domovih so obiskali otroke in tudi odrasle osebe, ki zaradi svoje težje prizadetosti niso nikamor vključene in zanje skrbijo izkjučno starši, organizirali so novoletno srečanje staršev, priredili koncert, pomagali nekaterim socialno šibkim in podobno. Večji del skrbi pa je seveda društvo namenilo skupaj s šolo Helene Puharjeve in skupnostjo za zaposlovanje usposabljanju in iskanju primerne zaposlitve za absolvente osnovne šole s prilagojenim programom. Ob velikem razumevanju nekaterih kranjskih delovnih organizacij, kot so Iskra, Sava, Planika, K2K in drugih, je uspelo najti primerno delo za vse absolvente šole, ki jo obiskujejo tudi otroci iz tržiške občine. Prav v Tržiču pa imajo v delovnih organizacijah še večji posluh kot kje drugje za zaposlovanje in poprej še za usposabljanje absolventov šol s prilagojenim programom.
Čeprav so delavnice pod posebnimi pogoji v Kranju dobile tako dolgo zaželjeni pravni status, pa se s tem seveda pogoji srednje duševno priza-detin :Ti!sdo?!nM<lov vkiučenih v zanje primerne oblike dela, niso spremenili. Delavnice z oddelki delovnega usposabljanja so v starih
Crostorih osnovne šole Helene Pu-arjeve v Stritarjevi ulici že močno pretesni in v primerjavi s podobnimi delavnicami v Sloveniji najskrom-nejši. Ze utečeno sodelovanje z nekaterimi delovnimi organizacijami, ki nudijo kooperantska dela, ki jih mladostniki primerno usposobljeni tudi zmorejo opraviti, se trenutno niti ne more širiti zaradi utesnjenosti; s tem pa se seveda tudi ne povečuje število mladostnikov, ki bi prav v takih delavnicah lahko dokazali sebi in staršem, da so sposobni s svojim delom vsaj delno poskrbeti za** L. M.
Več prostora v vrtcih
V Kranju lani in letos dokaj uspešno rešujejo predšolsko vzgojo in varstvo. Že jeseni je vrtec, ki ga je zgradila tovarna IBI in ga izročila širši uporabi, sprejel 130 otrok in so bile tako rešene najnujnejše prošnje za sprejem v družbeno vzgojo in varstvo.
Spomladi pa bo dograjen nov vrtec na Planini, ki bo lahko sprejel do 300 otrok. Tako bo za letos rešen problem prostora za predšolsko vzgojo in varstvo ter vsaj za nekaj časa ne bo potrebno točkovati po pravilniku o sprejemu otrok, kdo je potrebnejši. Upajo namreč, da ne bo treba odkloniti prav nobenega otroka, ki je res potreben družbenega varstva.
Veliko so letos tudi razmišljali, kako čim manj povečati oskrbnino kljub visokemu porastu življenjskih stroškov, ki prizadeva tudi vzgojno varstvene ustanove. Pri tem so se zavedali, da mlade družine težko zmorejo visoke oskrbnine, zlasti še družine, ki imajo v vrtcu 3 ali več otrok. Letošnji predlog oskrbnin je 17. februarja obravnaval izvršni odbor skupnosti otroškega varstva Kranj in sklenil predlagati novo lestvico, ki predvideva 15% letno povečanje od 1.3.1981, kar pomeni 12,5% letno povečanje. Starši bi prispevali le okoli 40 % dejanskih stroškov, 60 % pa bi pokrila SOV iz sredstev, ki se zbirajo za otroško varstvo po prispevni stopnji iz OD občanov. Tako bi znašale oskrbnine glede na dohodek na družinskega člana od 1.863 din do 345 din za predšolskega otroka in od 2.593 din do 506 din za dojenčka. Družinam, ki imajo v vrtcu 3 ali več otrok, bi SOV regresirala še 400 din za vsakega otroka. Na polovico naj bi bil znižan stalni prispevek za otroke, ki so zaradi bolezni odsotni več kot 15 koledarskih dni.
Skupnost otroškega varstva si prizadeva omogočiti družbeno vzgojo in varstvo vsem tistim otrokom zaposlenih staršev, ki so varstva res potrebni. Zaveda pa se tudi pomembnosti družbene vzgoje v predšolskem obdobju. Zato bo posvetila več pozornosti predšolski vzgoji vseh otrok. Letos postaja po zakonu o predšolski vzgoji in varstvu mala šola obvezna in so jo dolžne izvajati vzgojnovarstvene ustanove. V vrtcih bodo jeseni začeli izvajati 120-urno malo šolo za vse 6-letne otroke, izvajali bodo pa tudi 80-urni program za 5-letne otroke. S tem bi vsaj delno izenačili razvojne možnosti vseh otrok pred vstopom v osnovno šolo. Seveda bo pa treba do jeseni zagotoviti za to dejavnost ustrezne prostore in kadre, saj obvezna predšolska vzgoja ne more biti uspešna, če jo bodo izvajali le z nadurnim delom, popoldne, ko se vrtci spraznijo.
Letovišče gorenjskih otrok
Lani je v obeh gorenjskih letoviščih v Novigradu in na Stenjahu letovalo skoraj 3200 gorenjskih otrok — Zaključen triletni investicijski program obnove letovišč, le gradnjo večnamenskega prostora je ustavila inšpekcija — Oskrbni dan bo letos 270 din
Med tistimi redkimi, ki januarja in februarja že zelo resno mislijo na poletno sezono ob morju, je prav gotovo Zavod za letovanje Kranj. Lanska sezona je bila uspešna, če lahko tak imenujemo organiziranje zdravstvenih in drugih letovanj za gorenj-, ske otroke v letoviščih Novigrad In Stenjak.
»Lani je v obeh letoviščih v 117 dni dolgi poletni sezoni uživalo sonce in lovilo zdravje 3200 otrok iz vseh gorenjskih občin,« je povedal direktor Zavoda Peter Tulipan. »Ce prištejemo še otroke in mladino iz Centra za rehabilitacijo sluha in govora Ljubljana ter Dekliškega vzgaja-lišča Višnja gora ter še nekaterih skupin, ki so že dolgoletni
gostje letovišč v posezoni, pa je ilo v letovišču še nekaj sto otrok več. Vsega skupaj so otroci koristili več kot 61.000 oskrbnih dni.«
Tolikšno število otrok v obeh letoviščih obenem tudi pomeni, da so zdravstvene in izobraževalne skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva in otroškega varstva prispevale precejšen delež sredstev za letovanje otrok ter tako tudi omogočile, da se je letovišče v celoti namenilo za letovanje otrok, za kar je bilo pred leti tudi dograjeno. Pretežna večina otrok, ki letujejo na Stenjaku in v Novigradu, so še vedno iz kranjske občine in sicer jih je bilo lani v zdravstvenih kolonijah, v šoli v naravi in kot predšolski skupaj 1860. kar je več kot polovica vseh letujo-čih. Okoli 530 otrok je iz radovljiške občine. 380 iz škofjeloške. 310 iz trži-
ške, medtem ko je iz jeseniške najmanj otrok, le okoli 100.
»Z letom 1980 se je tudi zaključil triletni investicijski program obnove v letoviščih. Za najrazličnejša dela je bilo v tem času porabljeno 9,5 milijona din, od tega je Zavod vložil okoli 40 odstotkov lastnih sredstev, 34 odstotkov je posojil, medtem ko so ostalo prispevale interesne skupnosti v gorenjskih občinah ter nekatere delovne organizacije. Program investicij je bil izpo-njen,« je zatrdil Peter Tulipan, »nedokončan je ostal le večnamenski prostor v Novigradu, ki smo ga lani začeli graditi, vendar pa je gradnjo ustavila gradbena inšpekcija občine Buje. Sicer pa so bila v tem času opravljena vsa nujna večja in manjša popravila v obeh letoviščih od popravila siren   na   stavbah, dopolnjena
_______ <<n<rraiene sani-
oprema k umu;, -mu   ■ ^
tarije in podobno. Obnove je potrebna tudi še kuhinja na Stenjaku, kar pa bo verjetno moralo malo počakati.«
Februarja se je tudi sestal svet Zavoda, ki je pregledal in odobril poslovanje v lanskem letu ter tudi že določil nove cene oskrbnega dne. ljetos bo oskrbni dan veljal 270 din za otroke in 300 din za odrasle. Materialni stroški so od lani seveda močno narasli, kar se je moralo upoštevati tudi na oskrbnem dnevu, vendar pa bodo starši otrok z nižjimi dohodki tudi letos deležni regresirane oskrbnine.
I.. M.
O L A S4.STRAN.
TOREK. 24. FEt
Letno zamenjajo vse vzorce
Eksperimentalna  tkalnica  iz  Kamnika  s preusmeritvijo v nekaj letih napravila konec živo-tarjervju  -  Novi stroji, proizvodni prostori in . izdelki, ki takoj zapuste skladišče
Kamnik     — Eksperimentalna tkalnica  pravzaprav  ni  več pravo ime /a tkalnico mariborskega Tekstilnega instituta v Kamniku. Ustanovljena    je    bila    pred slabimi tridesetimi leti. kasneje ji je bila namenjena  vloga  izdelovalca vzorcev za »-slcrvensko in jugoslovansko tek-stilno industrijo. T<»da nikoli ni docela.zaživela, saj so tekst ine tovarne začele   vzorce   izdelovati   same" in . kamHiška eksperimentalna tkalnica .se je tako pred leti znašla \ mrtvem ■rokavu tekstilne reke. Smelosti da-■nes*'60*članskega delovnega kolekti-
va gre pripisati, da mala tkalnica že nekaj let m- životari vrč. Začeli so izdelovati dekorativne tkanine /a notranjo opremo in danes jo poznamo po kvalitetnih in lepih prtih, pregrinjalih in zavesah.
Na novo so začeli preti dobrimi štirimi jeli. ko je Eksperimentalna tkalnica postala temeljna organizacija mariborskega Tekstilnega instituta in ji je bila s tem zagotovljena samostojnejša razvojna pot Raziskovanje so skorajda povsem opustili, proizvodnja pa je poskočila, tudi ekonomski kazalci so skokoviti Ce
je bilo še pred tremi leti M) milijonov dinarjev celotnega prihodka skoraj
da magična meja. letos načrtujejo že Ko milijonov dinarjev celotnega prihodka, v primerjavi z lanskim letom skorajda polovico več. Poslovni sklad je lani porastel kar za Kf> odstotkov in nov«- proizvodne prostore, ki čakajo le še na namestitev strojev, so zgradili z lastnimi sredstvi. Proizvodna dvorana, v kateri bo skladišče surovin in priprava proizvodnje in meri okrog 800 kvadratnih metrov je skupaj z opremo veljala 20 milijonov dinarjev. / naložbo bodo realizacijo povečali za 70 do HO odstotkov. Gradili so z lastnim denarjem, kar seveda pomeni, da prihodnja leta ne bodo imeli kreditnih obveznosti. Pomembna prednost so tudi novi stroji, saj so v zadnjih treh letih zamenjali vse in danes se v delavnicah vrti 24 tkalskih strojev, ki tkejo blago do |H0 centimetrov širine.
Težava, s katero s«' vse bolj soočajo vsi tekstilci, je oskrba s surovinami. Večjih zadreg doslej niso imeli, saj imajo z Gorenjsko predilnico iz Škofje Loke in Predilnico iz Litije dobre poslovne odnose. Za surovine pa morajo odriniti devize in ustrezen delež zagotoviti predilnicam. Rrez bodočnosti. Ze
izvoza torej m vec lani so svoje izdelke ponudili na tuje. Letos načrtujejo, da bodo izvozili 6 odstotkov izdelkov.
Prodor na zahtevna tržišča skandinavskih dežel nedvomno omogočajo kvalitetni i/.delki z vzorci, ki so blizu skandinavskemu stihi. Kamniška Eksperimentalna tkalnica namreč izdeluje predvsem kariraste vzorce. Mali tkalnici prednost daje tudi njena prilagodljivost željam kupcev. Vsake pol leta zamenjajo polovico vzorcev, v letu torej vse.
Izdelki t akorekoč takoj zapuste skladišče, proizvodnjo imajo razprodano, čeprav je konkurenca ostra. Njihova prednost je predvsem v njihovi majhnosti, ki omogoča male serije in s tem širok izbor izdelkov. Usmerili so se tudi v celovito opremljanje določenih prostorov kot hotelov, ladij, turističnih kmetij. V načrtu imajo, da bodo v Ljubljani odprli svetovalni center, v katerem bo kupec njihovih izdelkov lahko dobil tudi nasvet arhitekta
Letos trikrat dražj
Premalo avtobusov za prevoz delavcu TOZD Potniški promet pri Alpetouru loga zakup avtobusov, vendar po trikrat ceni od sedanje — Bi tako škofjeloški sami kupili avtobuse, da bi se lahko udoh vozili
ŠKOFJA LOKA - Prevozi delavcev iz Poljanske iB i* doline ter iz Škofje Loke in okolice na delo v industrijski na Trati so že dolgo problem. Avtobusi so prenapolnjen vožnja vse prej kot udobna in primerna. Zato nekateri dri organizacije že kupujejo svoje avtobuse. Naj omenimoN ABC Loka, Termika, RUZV. Taksno drobljenje prevou*" nosti najbrž ni najbolj gospodarno, saj so avtobusi izkorijfc. nekaj ur dnevno, zato v občini menijo,da hi bilo pametni kati še druge prevoznike, če prevozov Alpetour ni se celoti opraviti.
Ne gre zanikati, da se na tem področju ni nič Opravljenih je bila vrsta pogovorov med delovnimi ko Alpetourom, v katerih se je pokazalo, da bi morali v malo bolj razmisliti o gibljivem delovnem času, da bi«, naval ob konicah, Alpetour pa bi za normalen prevozi potreboval vsaj 16 novih avtobusov.
Hkrati je Alpetour — temeljna organizacija Potniški pripravila osnutek samoupravnega sporazuma, ki naj J' medsebojne obveznosti in pravice med njim in delovnimi! tivi. Pobudo je vsekakor potrebno pohvaliti, manj poln je vsebina sporazuma. Predlaga, da bi delovni kolektivi li avtobuse« in to po ceni, ki je trikrat višja od cene prevozov. Kjer pa se prevozi opravljajo za dve ali tri j. morali prispevati še za dnevnice šoferja. Od teg« j* zneska bi odšteli le inkaso ustvarjen od prodanih vozovi*! gih potnikov. Navedenih je še vrsta drugih obveznostiTi vajo predvsem uporabnike. *
Za dan naj bi delovni kolektivi odšteli od 6.500 do*' narjev za avtobus in če bi sešteli letni iztržek, stroški» odšteti, je kaj lahko izračunati, da bi lahko pri Alpeton!« denar kupili skoraj vse potrebne »delavske« avtobut»7 gače povedano, delovne organizacije naj bi kupile a\ bi jih potem lahko najemale.
Kako sploh lahko pride do takšnega predloga? p ljeno rečeno, ima Alpetour na škofjeloškem področju*' in zato »svoboden trg, kjer vzame kolikor potrebuje« nT to uspeva, je vzrok tudi v nepovezanosti delovnih kolek« urejanju problematike prevoza. Posledice pa seveda lavci, ki se morajo na delo voziti. >--___._£
V Škofji Loki cem
Stanovalci, ki se te dni selijo v nova stan^ Podlubniku, so za kvadratni meter platnu nad 13.000 dinarjev — Takšna cena j?, dobre pripravljenosti gradnje, sodobt^ logije in večjega števila enakih stanovanj
Krita1 ?•••*.> *
svoje dekorativne tkanine na
ki jih slkt-jo v k«"!"*'JSKh.
-      ,        . v ■•»':/*    m norimi in rniimm
drugu- prejela Zmaja. - Foto: O. Doleni
govore že drugi«
tudi pri prejeli
Rešitve se ponujajo
usnZZ, hhLr Srp°" Tržič hi radi delili več kot
pogokvt pba'a™V<> zaradi «labih delm-pogojev m kadrovske strukture  - Neso-*
nih
elasiem i* bjy """'"<••"«' strunture - ISeso-nk k" J* *Sg Povsem medsebojno nezaupa-tičnih ^antZfela-Va ^ družbenopo-pretrgati - Rešitve
ves,
mentalni tkalnici znanja.  Letos so
Zmaja na ljubi jkanskem sejmu mode.
Se eno podrobnost bi o mali kamniški tkalnici radi napisali. Zaposluje 60 ljudi, od teh v administraciji le šest. Kako jim to uspe? Združili so in opravila in vseh kar jf treba narediti, ne da bi se pri tem vsak strogo držal opisa svojega dela.
M. Volčjak
delovne naloge šest pač dela vse.
Škofja Loka - Zaradi skokovitega porasta cen postajajo stanovanja že skoraj nedosegljiva dobrina, zlasti za tistega, ki si mora stanovanjsko vprašanje reševati sam. ("ene so že marsikje presegle 20.000 dinarjev in za tista, ki bodo vseljiva čez nekaj mesecev obetajo še nekaj tisočakov višje. Zato je cena kvadratnega metra stanovanja v Podlubniku. znaša 13.179 dinarjev, sorazmerno nizka. Toliko so morali za stanovanja odšteti tisti, ki so se vselili pred novim letom v predzadnjo in tisti, ki se selijo te dni v zadnjo stolpnico v naselju Podluhnik.
uresničiti.
dasti komunisti, »o znane, treba
ne jih
znajo je le
Tržič - Pred dobrimi rfvemi |,.,i sem bila na zboru delavcev v Tova. m kos m srpov Tržič. Ze tedaj kot   nepristranska opazovalka znala, da v tovarni
sem spo-
marsikai šepa: najbolj medsebojni odnosi, saj je bilo čitno. da delavci i/ proizvodnje ne zaupajo vodilnim, da pa tudi vodilni z njimi niso posebno potrpežljivi, da jih ne znajo obveščati, da ni mogoče deliti več kot ustvarijo in da je zato edina pot večja produktivnost, vlaganje v sodobnejšo tehnologiji* ter iskanje donosnejših progra
ItH V.
V'Tovarni kos in Srpov so lani izplačali za osebne dohodke kar :i"i odstotkov več kot leto prej. ne glede na družbene usmeritve o razporejanju dohodka in ne glede na ustvarjeni dohodek, ki je bil nižji od pričakovanega - nekaj tudi zaradi zamrznitve »cen njihovih izdelkov — in jim •takih izplačil ni dovoljeval. Zavestno so se zapisali med kršitelje družbenega dogovora.
Nekateri zbori delavcev so predvsem delo peščice, ki pa znajo prido
■ .m ..mi *«•» um*, nemalo so storile družlienopolitične organizacije, zla-št i komunisti. Zakaj so to dopustili, zakaj niso vplivali pomirjevalno, pojasnili, da jemanje i/ rok v usta ne pelje k napredku, k boljšim delov piln pogojem, višji produktivnosti in s leni večjemu dohodku
Predvsem o lem je tekla beseda na razširjenem sestanku komiteja rili činske konference fcveze komunistov v četrtek popoldne v Tovarni kos in srpov Komunisti iz osnovne organi 'zarije so samokritično priznali, da v olitičnem sistemu ne delajo kol bi
P
morali, da so mlačni
da niso dobro organizirani, njihovi Sestanki vsebinsko in da  med delavci nimajo
pravega ugleda. I trdili ga bodo lahko samo / boljšim delom, z reševanjem problemov v delovni organizaciji, s približanjem delavcem in / njihovim usposabljanjem.
Delavci, več kot polovica je nekvalificiranih, verjel no res ne razumejo, kakšna je pot do višjega dohodka, kaj je zanj treba storiti in kako se mu včasih tudi odreči v prid razvoja. Tovarno je pred kratkim mladinska delegacija »»značila kol »muzej«. Delavci so bili užaljeni, po drugi strani pa za preusmeritev na industrijsko cono. za vjadjavo donosnejših programov in sodobnejše tehnologije niso dovolj storili.
Zdaj se jim ponuja priložnost, da se združijo / Metalko ali Merkur-[v.m v kratkem s** bodo morali odločiti, katerega partnerja bodo izbrali. *a.i bi s tem veliko pridobili: predvsem boljše razvojne možnosti in strokovne delavce, ki jih nimajo dovolj, pa za njihovo pridobitev premalo naredijo
Ena ud Pllli k holišim !|y*!^:!',;,j-nim odnosom in zadovoljstvu delavcev je tudi pravičnejše nagrajevanje. Sedanja merila so zelo ohlapna, saj dopuščajo   v    povprečju    več kol 10-odstotuo prekoračevali je. |x> drugi strani pa manjkajo normativi za nagrajevanje kvalitete, s katerimi bi omejili velik izmet. Pametno bi tudi bilo. da bi v tovarni uvedli nagrajevanje na osnovi mesečnih obračunov uresničevanja    proizvodnih planov po delovnih enotah oziroma obratih Rešitve, ki bi jih lahko še naštevali, s«- torej ponujajo. Treba se jih je le |ot)tt, in to v vseh delovnih sredinah, za  vsakim strojem in pisalno mizo. Složno, odgovorno, zrelo.
H. .lelovčan
Znanje mora hitreje v proizvodnjo
Pot od inovacije do uporabe v proizvodnji še vedno predolga - Dohodek od inovacij m rezultat izjemnih tržnih okolnosti, temveč rezultat dela - Aleš Zupan prejel plaketo Borisa Kidriča
inovaioisiv u
Oh tem je potrebni, to.   da   so stanovanju opremljena. So iefo|2§ keramičnimi ploščicami in primerno obdelanimi niso   občutljive   za (>tf Tudi stene v stanovanj^ ne. balkoni so urejeni aul vgrajene omarice skuj*, nim koritom in sodok^ kom. kar drugod *e ^ tako so opremljene sanit
Pri Tehniku, ki j«, zgradil, poudarjajo. \ vzrok za nižjo ceno v I jen i in stalni gradnji kompleksu. V Podluhnik Tehnik v nekaj letih —
novanj.
»Razen tega.
Kranj — Na rednem občnem zboru so se zbrali člani kranjskega društva inovatorjev DIATI Kranj in spregovorili o dosedanjem delu. o pomenu njihovega ustvarjanja ter o programu dela za naprej.
Največ dela je bilo v preteklem letu posvečenega pripravi in sprejemanju temeljev planov razvoja, kamor naj bi bila vtkana tudi inventivna dejavnost, saj bomo le oprti na lastno znanje manj odvisni od uvoza tuje pameti. Društvo si je prizadevalo to dejavnost še bolj razširiti, saj bodo rezultati dobri le. če se bo čim več delavcev posvetilo inovatorstvu. Danes ugotavljamo, da se pri nas le 0,5 odstotka delavcev ukvarja z inovatorstvom, medtem ko se v razvj-Svetu £o no .'si odstotkov zaposlenih.
Beležimo lepe uspehe. Sava. Iskra in še nekatere kranjske delovne organizacije so v enem letu izumile za st-> novih milijonov dinarjev vredne inovacije. Jeseniška Železarna za 60 milijonov. Ce hi šlo povsod tako. hi se jugoslovanskemu gospodarstvu veliko poznalo. Najprej pa je treba inovatorjem zagotoviti tisto mesto, ki jim pripada. Šele potem lahko računamo na množičnost, na moč inovatorstva.
Inovacije ne prihajajo same od sebe. Vsaka večja delovna organizacija bi morala imeti zaposlenega človeka za inovacije, da bi svetoval posameznikom, kako naj uveljavljajo svoje izume in hi pomagal samoupravno
sprejete odločitve prenašati v proizvodnjo. Štirideset takšnih služb že imamo v Sloveniji' in povsod so se dobro obnesle.
Zakon o združenem delu se pri izumite!jstvu še ne uresničuje kot hi se moral, ugotavljajo kranjski inovatorji. Pri izumiteljstvu hi morale biti deležne olajšav pri obdavčitvi tudi delovne organizacije, ki prijavljajo in uporabljajo inovacije svojih delavcev. Inovatorstvo ni rezultat izjemnih okolnosti, ampak rezujtat dela. Izvršni sveti občin bi morali z davčnimi olajšavami dajati vzpodbude tem delovnim organizacijam. Tako pa le sindikat in družbenopolitične organizacije uresničujejo tisto.
kar Sli 'lu»"uol.. M i lr 1ti -
V prihodnje si društvo postavlja za nalogo še nadaljnje povezovanje vseh avtorjev in izumiteljev glede na njihove želje in potrebe, organiziranje predavani o inventivni dejavnosti in zakonodaji s tega področja, obiske raznih razstav, sodelovanje z vsemi skupnostmi, ki imajo v svojih programih razvoj in uveljavljanje inventivne dejavnosti ter izmenjavo mnenj z inovatorji drugih občin. Še naprej pa si bo društvo prizadevalo za ustanavljanje sekcij društva, kjer so za to pogoji.
Na zboru je dolgoletni član DIATI Kranj Aleš Zupan iz Save prejel najviše odlikovanje, plaketo Boris Kidrič, ki mu ga je podelil Centralni odbor Narodne tehnike Jugoslavije v Beogradu.    [). Oolenc
ljamo sodobno teh za vse naselje enaki!? prihranili precej obračunu stroškov <* pozna, ker smo pred petimi leti in hS;, komunalno opremo naselje. Zaradi ten stroškov za komunalo*? novanja znižal od 13 odstotkov. NeMjT! pa je bila metodol« cene, pri kateri bili, gradbeniki na »S gubili.«
Nekoliko dražja u,» vanja. ki jih gradij<» v,. naselju za mlade dmhV na cena je namreč \1m »Stroški so višji serije enakih stanov ne tehnologije, saj a> zidana z zidaki, to * več živega dela, drtbV nalna oprema in u«. zemljišče,« je cthrazloM
Letos gradijo ali p* graditi stanovanja Se v Zireh in tudi tam je U 17.000 dinarjev. V teh kn viša predvsem prevoz. h| pa napovedujejo slakV i zakon  <» stanovanjski , predvideva več gradnje«' več bo investitor sati novanjska skupnost ali j ki ga bo pooblastila pomeni, da bo za vsakiv potrebno zbrati denar se bodo postavili tems>1 gotovo pomeni vsajeni Drug problem pa *Vji za gradnjo pripravljenih^ tudi   zavira nadaljevan' stanov anj.
EK, 24. FEBRUARJA 1981
5. STRAN G LAS
estova »mini« pokušnja
26. februarja do 8. trtelo enajst filmov z idujejo komercialna vgrafij
Kranj — O enajstem beograjskem »tu. ki se je komaj dobro iztekel, bilo zapisanih ničkoliko kritičnih Namesto posrednika sedme ptnosti. povezovalca vsega naj-Jjšega  kar  v  svetu  nastaja, je tovski program podlegel komer-ilnim interesom naših distributer-S tem pa si je zapravil še tisti romni ugled, kar ga je imel in il na repu podobnih svetovnih ireditev.
Kljub temu  bo Fest  z redkimi irimi.   v   gneči distributerskih kupov spregledanimi  filmi, tudi predstavljal kvalitetno ogrodje lovanskega filmskega sporeda.
akovna kolonija otroškem domu
Karlovcu, v ulici Vladimirja ja je v veliki dvonadstropni Otroški dom Vladimir Na-v katerem živi 104 otrok brez
Takih domov je v Jugoslaviji več, ima  ta  nekaj posebnega, leto namreč organizirajo v letakih počitnicah likovno kolonijo
_T je bila že osmič, povabili so tt umetnikov, kiparjev in sli-, samoukov in akademskih. Jugoslovanov so bili štirje Nemec, Ceh, Američanka in slikar   in   pesnik Gdsta ki ima sam .doma številno
domu so umetniki ustvarjali od -januarja do 1. februarja. , Ze ob vstopu v zgradbo sprejmejo valca prijazni in lepo vzgojeni j ter pokažejo, kaj vse imajo. ^ tudi kaj videti! Po stopniščih, dvorišču, v dvorani, učilnicah in vse polno kipov, slik in risb i umetniške vrednosti, ci pridno sodelujejo v protega zanimivega srečanja, po-. ,o kiparjem in slikarjem ter 'aMH ustvarjajo. Ob tem delu se »Jjjo  stalna   prijateljstva, kar direktor doma Pero Car. da je dragocenejše, er jih pogosto obiskujejo znani topolitični   delavci, igralci, ci,  pesniki,   pisatelji   in drugi atelji otrok, ki so zaradi nesreč, zni ali  drugih  vzrokov ostali E staršev.
domskega osebja pomagajo ■jati,  izobraževati  in usposab-otroke za normalno vključitev ašo samoupravno socialistično ovno skupnost.
Zlata Volarič
marca se bo v Kranju letošnjega Fes ta — Predela, zahodnih kinema-
*Pekinški velikan« sodi med ti-vrsto filmov, s katerimi nas /e idnja leta zasula zahodna ki--matografiju   z  namenom, da rm vlijejo strah ali vsaj razbur ajn domišljijo. In čeprav je sce-rij »Pekinškega velikana« ule Ion. triki pa že znani, zgodba tndarle  ni ravno dolgočasna, kratka — milo rečen*) — zapra mi recept se je še enkrat obne-l. kar pa je skuhano, je ravno molj dithro za enkratno upo-ho.
Pomembnejši pa je film. ki je ded 11 .velikanu', to je španska barvna vojna drama »Sedem ja-nuarnkih dni* slovitega režiserja jaana Antonia Bardema. Bar-dem. ki je po mnenju kritikov eden najbolj samosvojih ustimar-' Icev nodobnega filma, je izdelal neponovljiv film. ki se kljub temu. da temelji na zgodovinskem dej-ntiu. ne pora zgublja v dok umen tornoKti. temveč se v tankočut-nem prikazovanju usode male Španske družine razširi v izraz duha komaj minule dobe španske zgodovine. Nam manj znani igralci so v filmu odlično odigrali moje vloge in včasih se nam zazdi, da je v njihovih dialogih nekaj avtobiografskih elementov. Onrednji dogodek je kruti poboj petih levičarskih advokatov, ki je bil samo eden izmed vrste brutalnih političnih razčiščevanj, ki so nlfdil/1 proti koncu nemirnih sedemdesetih let. Kljub specifičnim režiserskim prijemom in psiholo ikim prvinam je film predvsem politično drama. Priložnosti, da »Sedem januarskih dni* lahko končno spremljamo tudi v našem kinu. vsekakor ne smemo zamuditi'
ULJANA SAVKK
Enajst
gledalci
spoznali
»koščic«    bodo slovenski v nekaterih  mestih lahko že   zdaj.   V   izboru tako imenovanega minilesta. ki je postal utečena prireditev.
Izbor vsebuje le tista dela. ki so za predvajanje pripravljena, opremljena s podnapisi. Ker se našim uvoznikom veliko bolj mudi ponuditi dela zahodnih kinematografij, ki prinašajo dohodek, v minifestu razen VVajdinega Dirigenta zaman iščemo dosežke vzhodnih ustvarjalcev, ki so letos največ prispevali k višji kakovostni ravni beograjskega srečanja.
V Kranju se bo minifest začel 26. februarja (trajal bo do 8. marca) s punk filmom Divji fant iz angleške proizvodnje, nadaljeval pa se bo z ameriškim komercialnim »grehom« Imperij vrača udarec. Gre za nadaljevanje uspešnice Vojna zvezd z istimi zapleti in celo s ponovljenimi triki. Oh vesternu-drami Tom Horn se bodo gledalci poslovili od Steva McQueena.
Četrti dan bo prikazano eno najboljših   lanskih   del. Dirigent.
uglednega poljskega režiserja An-drezeja VVajde. razmišljajoč film. pretkan s prispodobami, ob katerem ho Mesto žensk Federica Fellinija dobesedno zbledelo. V tem spornem, hvaljenem in grajanem filmu bodo gledalci namreč zaman iskali odgovor na vprašanji, kam vodi pretirani feminizem in kje so meje vladavine moškega erotizma.
Velika filmska imena pa s tem še niso izčrpana. Mogočna zgodovinska freska Kagemusha — sence bojevnikov režiserja Akira Kurosavve prinaša razen paše za oči poglobljena razmišljanja o oblasti, boju zanjo pa tudi s splektarstvu in moralnosti oblastništva.
Za sprostitev od zahtevnih tem bodo poskrbeli filmi Razbito steklo, ki govori o vzponu in zatonu popularne glasbene skupine Brea-king Glass pa prikupni, malce komedijski in malce melodramatični film Francoisa Truffauta Zadnji metro ter Sieglov akcijski Pobeg iz Alcatraza. Megla režiserja Johna Carpenterja ho v minifestu zastopala fantastično grozljivko, za uspešen konec pa bo poskrbela ameriška satira Je pilot v letalu, posrečena parodija na obrabljene teme o nevarnostih, ki pretijo letalskim nikom.
H. Jelovčan
pot-
Ob 150-letnici rojstva Matije Valjavca
Samorastnik in Prešeren
V knjižnici »IVAN TAVČAR« v Škofji Loki razstavlja od 11. februarja 1981 dalje Peter Jovanovič dvajset risb na temo Prešernovih pesmi.
Čeprav Petra Jovanoviča ne bi bilo treba posebej predstavljati, je vendar prav,da iz kataloga, ki je izšel ob njegovi prvi razstavi leta 1966 v Skorji Loki povzamemo nekaj osnovnih misli: Peter Jovanovič je bil rojen 6. februarja leta 1938 v Dolenji Žetini pod Blegošem. 2e v šoli je rad risal, resneje pa se je lotil risanja ko so ga k temu spodbudile ilustracije v reviji Mlada pota, kamor je tudi sam poslal leta 1957 eno svojih risb, ki jo je uredništvo tudi objavilo. Objava je Jovanoviču vlila pogum in od takrat naprej štejemo ustvarjalna leta samorastnika izpod Blegoša. Čeprav je Peter Jovanovič popoln samouk, kaže v svojih risbah s tušem in v lesenih plastikah dar izvrstnega opazovanja, smisel za čisto risbo, kar daje skupaj z okorno preprostostjo figur pravi ekspresivni čar naivnosti, ki polno zazveni prav v obdelavi motivike iz njegove najbližje okolice: otrok in kmetov.
Tako takrat pred petnajstimi leti. Danes lahko občudujemo pri Jovanoviču izrazit smisel za čisto risbo, ki mu je ostal. Ni pa več naivne okornosti, ni več motivike iz najbližje okolice, ker je posegel po novi snovi in novih motivih. 2e v plastikah je obdelal literarne predloge Tavčarja, Bevka, Preiiha. Sedaj je vzel v roke Prešernove Poezije in ob njih ustvaril cikus zanimivih risb. Se bolje, ilustracij na teme Prešernovih pesmi. Atributi s katerimi ponazarja pesnitve so sicer skromni, a pod Jovanovičevimi prsti zaživijo svojsko ekspresivno! Personificirana debla dreves, največkrat sta dve drevesi, ponazarjata moško in žensko figuro, enkrat ujeti v pajčevino, drugič v krče lastne grča ve ujetosti, prirasli v tla. Hrepeneči bitji sta, ki se pneta kvišku a jima zveriženost ne dovoljuje poleta, korenine ne odrtgati se od zemeljske prirastlosti na vse malenkosti tega sveta. S tem se je Jovanovič približal misli velikega pesnika. Likovno zasnovo je osvobodil podrejenosti literarni predlogi, kar se mu je dogajalo tako pri Tavčarju kot pri Prežihu in Bevku, ko mu je bila fabula imperativ in ko je zanemarjal svoj lastni ustvarjalni jaz. Tokrat je ustvaril ilustracije samostojnih razsežnosti s svojskim prizvokom skromne a izpovedne risbe, vredne svega spoštovanja.
t Andrej Pavlovec
Rojak kremenitega gorenjskega značaja
Zgornja Bela - V torek je minilo 150 let. ko se je v Kračmanovem mlinu na Srednji Beli rodil svobodoljubnim staršem sin Matija, ki je Belo Belico, mogočen Storžič in trdne gorenjske ljudi pod njim s svojimi pesmimi izpisal na strani slovenskega liričnega in epskega ustvarjanja. Ze kot študent je bil Matija ognjevit narodnjak in misli so mu bežale daleč od lemenata. kamor so ga silili njegovi sorodniki. Z Dunaja se je Valjavec vrnil z diplomo klasičnega in slovenskega jezikoslovca. Tako kot v študentskih letih se je tudi pozneje njegova pot navezovala na Trdinovo; skupaj sta prijateljevala v mladosti, dobro in slabo sta delila tudi na prvem službenem mestu kot profesorja v Varaždinu. Kasneje sta se njuni življenjski in ustvarjalni poti. ločili in dokončno razšli v Zagrebu, kjer je Matija nazadnje služboval in tod tudi daleč od domače vasi umrl. Pokopan  je  na  zagrebškem Miro-
Ostalo pa je njegovo delo. v času. ko je slovenski narod utiral pota k uveljavitvi in osvoboditvi izpod tujih avstrijsko-nemških spon. mu ni bilo dano živeti in delati med Slovenci, a kljub temu je s svojim pes/iiškim in jezikovnim snovanjem mnogo doprinesel k narodovemu samozavedanju.
V slovensko pesništvo so Valjavca na pomlad narodov (leta 1848) uvedle ljubljanske »Novice«, katerih urednik je tedaj 17-letnega Belana označil kot »veliko obetavnega mladeniča«. Ni se zmotil v svojih napovedih, saj Matiji pesniška in pisateljska žilica ni dala več miru. Slovensko slovstvo pozna Kračma-novega po njegovih avtobiografskih
pesmih s preprostim naslovom »Pesmi«, po pripovedkah iz živalskega sveta (Volk Rimljan. Osel. kralj zverin), za katere je ljudske motive našel tudi v domaČem kraju. Razodevajo predvsem tesno povezanost z naravo in živalmi ali kažejo na napake človeškega početja. Se danes sta zelo priljubljeni s človeškimi čustvi in usodami prepleteni pesnitvi Pastir ter Zorin in Strelina. Valjavec je bil vnet zbiratelj ljudskega blaga, zamikalo ga je tudi jezikoslovje. Z znanstvenimi vami s tega področja
si je
razpra-pridobil
tudi članstvo v tedanji Jugoslovanski akademiji v Zagrebu.
Belani so ponosni na svojega rojaka trdnega gorenjskega značaja. Ob 150-letnici njegovega rojstva so pripravili krajši kulturni program, v katerem sta sodelovala domača recitatorja Ivo Bizjak in Jože Sodnik, moški pevski zbor ter folklorna skupina in pevski zbor preddvorske osnovne šole, ki nosi pesnikovo ime. Njeni učenci so spomin na Kračma-novega Matija obudili z recitali njegovih pesmi.
C. Zaplotnik
Kajuhova nagrada za Staneta Šinkovca
Vsak četrtek
Kranj - V novem lutkovnem gledališču na Tomšičevi 44 ho v četrtek 26. februarja, ob 16. in ob 17. uri na sporedu pravljica Karla Novaka: Pravljica o mezinčku v uprizoritvi Lutkovnega gledališča pri Prešernovem gledališču Kranj. Novo lutkovno gledališče (OLG - gledališče, lutke, glasba), čigar »oče« je Cveto Sever, torej že polno diha in pretekli četrtek so otroci povsem napolnili prostor v gradu Kieselstein in navdušeno sprejeli Načeta Simončiča. ki se je predstavil z lutkovno igrico Veliki kikiriki.
LJUBLJANA - Pretekli petek so v dvorani ljubljanske mestne skupščine slovesno podelili Ka-juhove nagrade za leto 1981. V najožji izbor predlogov za nagra-
Drugi žirovski občasnik
Žiri — Ob slovenskem kulturnem prazniku je Literarna sekcija DPD Svoboda Ziri izdala že drugo številko novega žirovskega časopisa. Avtor naslovnice je akademski slikar Stane Kosmač. Osrednja tema številke, ki sicer prinaša aktualne, leposlovne in zgodovinske zapise, je osnutek ži-rovske krajevne bibilografije. Zajetni seznam tiskov in rokopisov je v sklopu kulturnega tedna, ki so ga letos priredili v Zireh, doživel svojo čutnonazorsko predstavitev. V dvorani prenovljenega Družbenega doma Partizan so namreč postavili razstavo Literarna podoba Zirov, ki je prikazala del v bibligrafiji zajetega gradiva.
Ob razstavi so se zvrstile še druge kulturne prireditve. Nastopila je vodilna slovenska harfistka Pavla Uršič. pripravili so večer žirovske. poezije, večer sodobne svetovne poezije v izvedbi recitator jev Kluba študentov Poljanske doline in še občni zbor DPD Svoboda, ki se je v preteklem letu spet uspela postaviti na noge.
Vsa ta dejanja so bila prvi koraki v udejanjanju zamisli, da bi to sicer lepo in akustično dvorano z manjšimi tehničnimi dopolnitvami spremenili iz družabnega tudi v razstavni in koncertni prostor.
Tako bi najhitreje našli primeren prostor za del kulturnih dejavnosti.
ki bi drugače morale čakati na prenovo žirovske kinodovrane in spremnih prostorov. V slednji so postavili na oder Ingoličevo »Tajno društvo PGC«, predvajali so večer slovenskih kratkih filmov in poslušali samostojni koncert Tomaža Domiclja. Vse te dobre prireditve pa so bile zaradi slabega stanja in haldnosti dvorane slabo obiskane in so tako zgrešile svoj namen.
Druga številka Žirovskega občas-nika je poleg že omenjenega prinesla tudi malo antologijo Zirovskih pesnikov, izpostavila problem arheoloških raziskovanj na Zirovskem. prinesla je odmeve na prvo številko, domoznanske zapise, odlomke iz kronik — in ne nazadnje bogato likovno prilogo. Ta vsebuje fotografije članov fotosekcije PD Ziri. risbe akademskih slikarjev Tomaža Kržiš-nika in Staneta Kosmača ter zgodovinske posnetke. Med slednjimi naj omenimo fotoponatis »Pravil bralnega društva« Ziri. ustanovljenega pred sto leti.
Izdajo so omogočili društvena dotacija in reklamne objave naslednjih delovnih organizacij: Alpina, Ljubljanska banka Slovenijales-trgovina, Etiketa. Kladivar. Poliks in KGZ Sora Ziri.
Tretja številka bo izšla jeseni ob priliki žirovskega krajevnega praznika. Miha Naglic
do, ki jo založba Borec že od leta 1960 podeljuje vsako leto za najboljša še neizdana dela, ki pomenijo nov prikaz ali pomemben prispevek k boljšemu poznavanju naše revolucionarne preteklosti, so se letos uvrstili akademska slikarka Marjanca Je-mec-Božič za številne ilustrira-nja mladinskih knjig s partizansko tematiko, magister Boris Mlakar za delo Domobranstvo na Primorskem, France Filipič za svoje dolgoletno raziskovanje zgodovine komunistinega gibanja na Slovenskem ter Kranjčan Stane Šinkovec za Dachauski zbornik, v katerem združuje zgodovinski prikaz nastanka in delovanja zloglasnega koncentracijskega taborišča Dachau in spominske izpovedi preživelih internirancev.
Delo Staneta Šinkovca o trpljenju v Dachauu delno že poznamo. Nedavno tega smo ga del v nadaljevanjih objavljali v Gla-. su. Pretresljiv dokument bo to. Prijetno smo presenečni, da je
Erav to delo, ki je med našimi ralci vzbudilo veliko zanimanje, nagrajeno. Čestitali smo avtorju ob tej novici in ga zraven še poprosili za kratko izjavo za Glas.
»Delo ni bilo samo pisanje tistih strani. Obenem je bilo to pisanje tudi podoži vijanje vseh strahot tega taborišča. Odzval sem se prošnji tisočev umirajočih tovarišev: »Če boste ostali živi, govoriu- in pišite o tem, kaj vse so tu počenjali z nami... Zato Kajuhova nagrada ni priznanje samo meni, temveč celotnemu taborišču in naši borbi obenem. Kajti tudi tu se je bil del boja za našo svobodo, čeprav je bila to čisto neenaka borba, ko ni šlo samo za fizično uničevanje človeka, temveč tudi duševno.
Delo je zdaj še v rokah lektorjev, vendar bo, tako zagotavljajo, izšlo že v tej polovici leta. Resnično bo pretresljiv dokument. Prinesel bo vrsto pri nas še neobjavljenih taboriščnih dokumentov, številne izjave jugoslovanskih internirancev, pa tudi izjave tujih internirancev o tem, kako smo se v Dachauu zadržali Jugoslovani.«
1). Dolenc
Le še do petka, 28. februarja, bo v mestni galeriji v Ljubljani (desno od vhoda v magistrat) odprta razstava karikatur poznanega slovenskega karikaturista Boruta Pečarja. Res bi bilo škoda, če bi jo zamudili! .
za
»Svatba« za abonente
Seligova »Svatba« v uprizoritvi Prešernovega gledališča uvrščena v ožji izbor publiških predstav i sarajevski festival
KRANJ - Od 23. do vkjuč-no 28. februarja bo v Prešernovem gledališču vsak večer na sporedu »Svatba« Rudija Šelige. Premiero je predstava doživela v prvi polovici januarja letos. Zaradi drugih obveznosti gledališča bo za . abonmajsko občinstvo na sporedu šele ves prihodnji teden.
Medtem je Rudi Šeligo za svojo dramo »Svatba« prejel »Nagrado Slavka G ruma« na letošnjem Tednu slovenske drame 81. Brez dvoma gre za izjemno kvalitetno in gledališko vznemirljivo uprizoritev, kar potrjuje tudi dejstvo, da jo je republiški selektor za sarajevski festival mladih in eksperimentalnih scen uvrstil v ožji republiški izbor.
Pri uprizoritvi sodeluje vrsta najpomembnejših slovenskih gledaliških ustvarjalcev. M. L.
Z MOPEDOM
PO JUŽNI AMERIKI
Naslednjih 48 ur me ni. Spim. Ležim in berem. Nasičen sem z vtisi, ne morem več sprejemati novih, naj se malo uleže.
Proti večeru se prepustim uliti. Cez trge palm poznega baroka, mimo kipov generalov, po pločnikih, kjer vsak kaj prodaja, me nese na Plažo San Martin. Nasproti hotela Bolivar se v parku tare ljudi. V gručah stoje okrog klovnov, ki udrihajo čez politiko, revščino, zadnji karneval. Opazim tudi nekaj ostrih aristokratskih potez, ki se važno nosijo ob vodometu. Menda bo res. kar pravijo, da hoče biti nekdanja prestolnica vice kraljev bolj fina. bolj španska kot Madrid: bogate Američane s severa spuste v svoje salone le, če jih potrebujejo za važen posel.
Lima je najbolj cvetela v 18. stoletju, ko je bila ena prvih mest na svetu. Tudi Limo danes sekajo moderni podvozi, široke avenije, nebotičniki, vendar se stara Lima še vedno močno čuti okrog Plaze de Armas, kjer se zgosti v en sam veličasten spomenik konkvisti. Francisco Pizzaro stoji na visoko dvignjenem konju in moli svoj krvoločni meč proti katedrali, kjer v pajčevi-nah leži njegovo mumificirano, z vato natlačeno truplo. Kaj je bil Pizzaro? Spoštovanja vreden drzen osvajalec, ki je junaško ponesel špansko krono v neskončne meje novega sveta in podaril barbarom resnico božje milosti, ali navadna zakompleksana fanatična hiperharaba. ki ga je rodila Evropa, podobno kot je rodila tudi Hitlerja? Kaj so vsi ti napoleoni, ki jih časte v šolah?
Leta 1535 je Pizzaro s peščico vojakov ob prvem srečanju z inkovskimi plemenitaši ugrabil glavarja in ga kot nevernika obsodil na smrt. Ko mu je za odkupnino obljubil dvorano zlata, ga je pomilostil. ko pa je pobral zlato, ga je enostavno velel obesiti. V kleteh cerkve sv. Frančiška je kostnica. Lobanje in kosti so razvrščene po pomembnosti bivšega lastnika, velikosti, po polomijenosti.. . vodič deklamira svojo večno pesem, gospe imajo velike oči, otroci se zafrkavajo brez posluha za stare naftalinske zgodbe konkvista-doriev.
Ko se vračam po praznih ulicah, veter vrtinci polnočni prah. trgovci pospravljajo stojnice, v topli noči mi nasproti prihajajo lepotice razpuščenih las. počesani Romei z malomarno vrtečimi kjuči avtomobilov v rokah, pa oni mastno polizani bratci, ki so nekje vmes. Berači, pohabljenci, bolne starke z otroki posedajo po kartonastih škatlah po neonom in stegujejo počrnele nohte za turisti
Gringov je povsod dovolj. Tisti samozadovoljni starejši so sicer z ženami v novih pončih pobegnili v hotele, vendar mladim vagabundom Lima ne da pokoja. Letajo okoli, se srečujejo, zbirajo se v gruče, posedajo ob poceni pivu v kitajski restavraciji na Plaza San Francisco in ... se boje drug drugega. Na živce si gremo. Prideš nekam, da boš pozabil razviti svet in njegove zavožene ideale, svojo družben.) iztirjenost. svoje konflikte, pa srečaš sebi podobne bedake, z lastnostmi, ki jih že na sebi sovražiš. . . Pijemo vino. fantaziramo na kitare pod cerkvenimi vrati in se deremo, da se stare ženice križajo na oknih. Ko pritu-lijo policaji, nam je vseeno; tako ali tako smo se zafi-lozofirali, da bi potrebovali nekaj dni. preden bi se odvil klobčič bolnih idej. Domače frike. ki so z nami. /.brcajo v marico in zginejo. Nas se nihče ne dotakne. Turizem je za Peru pomembna gospodarska panoga. Roznam Američane, ki delajo mesec v letu doma. potem jih enajst s tem zaslužkom prežive v Limi. ki s svojim razmeroma poceni bivanjem omogoča romantično brezdelno življenje bivših plejbojcev. l.ima i» Parih Južne Amerike.
Cestna   kuhinja  ponuja  čudovite dobrote, lačen moraš biti
Vizo za Bolivijo dobim po štirih urah. Nasploh vstop v južnoameriške države ni tako oviran, kot sem pričakoval. Večinoma zahtevajo le povratno letalsko karto in nekaj sličic. Problem je le z Brazilijo in Venezuelo, za katerih vizum je potrebno nekaj mesečno čakanje. V Cile se gre podobno kot v Paragvaj, brez vsake sitnosti. Bil sem tudi na našem veleposlaništvu. Odpravili so me v petih minutah.
' In potem sva drvela naprej po puščavi proti jugu. Ze dva tedna vozim po puščavi, kje in zakaj nastaja toliko peska?
Nekje na meji s Penijem ob tihomorski obali se tropsko, za banane tako ugodno podnebje nenadoma pretrga in se spremeni v nekaj tisoč kilometrov dolg pas. žejen vode. Vleče se prek puščave Atacama in se konča nekje v srednjem Cilu. Kljub bližini ekvatorja je vsa vegetacija v teh suhih krajih odvisna od hudourniških voda. ki prihrume s strmih, šesttisočmetrskih andskih vrhov, ki branijo težkim oblakom dostop do Pacifika. Za nastanek puščav v tem delu Južne Amerike učene knjige krive tudi hladni Humboldtov tok in meridijansko cirkulacijo zračnih gmot.
Ko tisto jutro sredi hrupa in izpušnih plinov oto-vorim svoj motor, srečen zapustim prenatrpane ulice Lime in se poženem proti jugu po od vročine migetajo-čem asfaltnem traku Pan amerikane. Cesta, ki se začne v kanadskih gozdovih in veže obe celini (prekinjena   je   le   v   Panami,   kjer   zaradi potrebnih velikanskih denarnih sredstev in  velike donosnosti ladijskih družb, ki prevažajo tovornjake iz Paname v Kolumbijo, še vedno niso obvladali nevarna močvirja malaričnega Dariena na meji med obema državama) vse do argentinske Ognjene zemlje in Patagonije, je dokaj dolgočasna. Ravna je, včasih napol zasuta z zahrbtnim peskom in polna zaspanih šoferjev tovornjakov. Gostilne, trgi. reklame za COCO colo so ob vsej »esti narejene po istem severnoameriškem kopitu in zato - enako kot ljudje i/, bajt ob cesti, ki v turistu vidijo le možnost za hiter, pošten ali pa manj pošten zaslužek — nezanimiva.
PUSTOVANJE NA VOGLU
V SKI hotelu na Voglu pripravljajo letos nadvse zabavno pustovanje in sicer v soboto. 28. februarja in na pustni torek.
Pustne maske bodo imele prost vstop, najboljše pa čakajo zanimive in privlačne nagrade.
S povratkom ne bo težav, saj bo gondolska žičnica vozila v soboto do 1. ure zjutraj.
SKI   Hotel   na   Voglu vas
vabi!
ODLIČNA SMUKA NAJU TIROLSKEM
Na  Kronplatz na j«h*J rolskem hodijo Glohtinicu smučat že pet let in vedjna nadvse   zadovoljni s ;lr,^ midbo žičnic — 30 naprav* 7») kilometrov smučarskih»J še tekaške proge v dolini.
Zaradi  izredne domači prijetnega  vzdušja so touru izbrali termin, i hI > arja  do  7.   marca, v t*« BROETZ v Rasnu. ^ Q bodo vsi. ki bodo odšli n»pr.J smuko,   vozili   do se^aJ Olangu.
Za  odrasle je cena narjev. za otroke do sed^J 6.500 dinarjev, manj j* ,^1 šteti,   če   ne   vzamete $) Cena vključuje sedem nov. sedemdnevno karto, avtobusni prevoz Ijane in nazaj, vožnje j*,, in organizacijo.
Prijave sprejemajo v>y, u rove poslovalnice do )j arja. ob prijavi pa vpla^J tacijo 3.000 dinarjev.
JUGOSLAVIJA
KRANJ
NAČRT MESl
rrmmii...... mm
NOVA KARTA KRANJA Z NAJBLIŽJO OKOLICO
Geodetska uprava Kranj je izdala nov načrt Kranjo okolico. Izšel je v nakladi 5.000 izvodov in vsebuje načrt ^ vpisanimi ulicami in nekaterimi ustanovami ter du?1*" organizacijami, obsega pa tudi območje na severu dott^i vzhodu do Britofa, na jugu do Sr. Biten/, Drulovke ia jjM na zahodu pa do Rakovice in Kranjskih opekarn v Karta vsebuje tudi seznam ulic, osnovnih podatkov o j*!*^ načrtu mesta pa so s simboli označeni: avtobusne postih* lokalne), avtotaksi postajališča, postaje milice, poŠte, uil! govorilnice, zdravstveni dom in zdravstvene postaje turistični uradi, hoteli, restavracije in gostilne, kavarn*)* muzej, galerije, spomeniki, gledališče, kino, šole, tJ, črpalke, parkirni prostori in avtomehanične delavnice 22* da ni izkoriščena tudi druga stran karte, kjer bi nQ lahko navedli vrsto koristnih podatkov, tako turistjč ^ ostalih (naslovi, telefonske številke in drugo) s čimer />■ ' t precej pridobila na uporabnosti.;. Načrt mesta je po cen za izvod na voljo v vseh koških, Mladinski knjigi in turi^ uradih v Kranju ter na Geodetski upravi Kranj.
JOŽE VIDK
Vojni zločinec FRANCFRAKELJ
2. - Moško truplo, v suknji, temni obleki dolgih hlačah, v močne čevlje obut. s podkvi-cami na petah in nazobčani okovi spredaj Oblečen v temen telovnik, sivo jopico, na sebi je imel dve srajci, spodnjo belo in zgornjo sivkasto s tenkimi črtami. Suknja (štuca'r) zelene barve, znamke Tivar. Lobanja popol notna razbita, visok okoli 165- 170 > in. usnjen pas na hlačah širok tri cm.
3, Moško   truplo,   v   pumparicab, zelen kasto sivih, drobno kariranih, v močnih do kolenkah. kratek suknjič do pasu (jankerle). Glava   popolnoma   razbita   in   odpadu od i rupla. Visok 170 cm.
Opomba: to bi mogel biti posestniški sin -Jesih Anton z Iga. star okoli 22 let.« Tako je popisanih vseh šest žrtev, ki jih je Belač že tedftj (1944. leta) za potrebe Komisije za ugotavljanje vojnih zločinov in zločincev identificiral.  Po zapisanem  vrstnem  redu so bili umorjeni:    I.   Francka   Brancelj. poročena Korpes. 2. Jože Brancelj iz Tomišlja. Franc-kin oče; J. Anton Jesih. star 21 let Čeprav sem   Marjana   Kersnika-Belača   prvič videl zadnje drii julija letos in tedaj sploh prvič slišal za ta ohranjeni zapisnik, sem na pod lagi  izpovedi  prič  in  lastnega raziskovanja brez pomote v knjigi Po sledovih črne roke opisal, kdo so bile žrtve, ki so jih Skalarjevi morilci umorili v ponedeljek. 20. decembra 1943. leta.
Dan pred božičem je šel Skalar s patruljo po Crni vasi od hiše do hiše Hotel je ugotoviti, kako se vaščani pripravljajo na božično praznovanje. Nekaterih hiš se je izognil, ker je vedel, da so prazne, stanovalci pa v Kozlarjevi gošči.
Na koncu vasi so obstali. Nasproti jim je prišel ndad CigančektTonček HudoroviČ. star morda 14 let, ki je bil za hlap« a pri Jakobu Škraba   (njegova   hčerko   Vero   Skraba je Frakcij umoril z Melikovirni). Poskakoval je po cesti, kot da je vojna nekje v deveti deželi, in žvižgal pesmico Jaz sem Cigan ba ron  . . Skalar ni imel razumevanja za otroško razigranost. Crn je kot sam peklenšček. Pa na sveti večer pleše po Crni vasi! Sam satan ga je navdihnil, da nas jezi Cigančka so odpeljali v Kozlarjevo goščo in obesili na drevo, kjer so ga dobili domačini čez dva dni. Ko so čez šest  mesecev prekopavali trupla in jih vozili pokopavat na tomišeljsko pokopališče, so  tja  prekopali  tudi Tončka Hu-doroviča. 29. decembra   194.1 leta   je domobranska patrulja, ki jo je vodil semeniščnik Anton  Platner.  po domače Sedejev  i/ Iške vasi. na cesti ustavila 61-letno Marijo Žagar. Malnar.jevo i/ Iške vasi. Odpeljali so jo v vaški Zvonik in jo tam zasramovali. poniževali in tepli, končno pa še ubili Njeno truplo so vrgli v grmovje za cerkvijo, kjer so ^a odkrili otroci i iz dva dni. Umorili so jo na Skalarjev ukaz.
Vodja morilske patrulje je zdaj duhovnik v Clevelandu v ZDA
20 dni pO tem umoru  je Prane Frakelj umoril še hčerko MaJnarjeve mame — Marijo, poročeno Keršmanc. 38-letno mater devetletnega sina Vinka. Marija je bila tri dni zaprta v bunkerju pod stopnicami v barjanski domobranski postojanki. Kljub hudemu januarskemu mrazu ji niso dali niti odeje. Zadnji dan pred usmrtitvijo so njenemu možu dovolili, da jo je obiskal v zaporu. Ko je trurž odprl vrata Frakeljnove   pisarne,   je  slišal,  kako nekdo pisarju narekuje smrtno obsodbo za njegovo ženo. ker ima »tri brate v partizanih, četrti pa je že padel kot partizan«.
Keršmanc mi je povedal, da je njegova žena vedela za smrtno obsodbo. Frakeljnova tolpa je njo in ^Francko Tancek iz Zgornjega Iga ponoči odpeljala v gozd blizu vasi Zalog pri Škofljici in ubila.
Ko je Keršmanc prosil Frakeljna za dovoljenje, da bi lahko prekopal ženino truplo na pokopališče na Igu. mu je Frakelj zagrozil: »Samo dotakni se groba, pa boš prav tam pokopan.«
Za novo leto 1944 je Skalar utrujene klavce poslal za nekaj dni na dopust. Nenehno je skrbel, da so njegovi izvoljenci dobivali boljšo hrano kot drugi vojaki in razne priboljške. Apostoli so lahko večkrat šli domov, pri raznih ropih so dobili več plena, občasno pa še razne nagrade.
10. februarja 1944. leta so Skalar, kaplan Štefan Kraljic. Martin Oblak in Tone Prista-vec vodili domobrance v Iško vas in jo obkolili. Rogovilili so po vasi in strahovali vaščane. Skalar je rjovel, da je treba vse pobiti, ker sodelujejo s partizani. Iz žepa je potegnil spisek enajstih vaščanov, ki so jih takoj nato aretirali. Skalar je sklenil, da bo aretirane vaščane • Kozlarjevi gošči, in to kar mimogrede, se bodo vračali v postojanko na Barje. Tokrat je Skalarjeve morilske naklepe prekrižal nepričakovan in silovit partizanski napad. Nihče ni pričakoval napada, najmanj pa Skalar  Domobranci so urno zasukali pete in
zbežali proti Igu. Na čelu bežeče\, strahopetni Skalar, ki se je ustavil ju" Razen dveh so partizani rešili vs?, 1 Med begom so domobranci ubili $»,i
ženico, ki jim ni mogla.u teči.
Sele po vrnitvi na Ig je MartinQkJ zil, da se iz boja ni vrnil njegov šh,?? tudn pri domobrancih. Partizani % > '
zaslišali in obsodili na smrt.
»Maščevali ga bomo.« je Ska|»» svojega najzvestejšega služabnika, so Skalarjevi domobranci v Vrblj učiteljico Heleno Modic, staraj neza Grebenca. očeta Marije in benc ki sta bili ubiti januarja na Ižanski cesti so aretirali Alojzijo vse tri ustrelili v Kozlarjevi gošči, z Danske ceste so poslali s »pripo sinom v internacijo v Nemčijo, kjer] Naj se ve, da Skalar ne pobija v ampak da včasih tudi koga blago na delo v Nemčijo ali v taborišče umrje, on tega ni kriv. Vojna j ljudje umirajo nasilne smrti Ni vojne in ni izumitelj topov, mitra! in bomb.
pobil ko
Sicer pa Skalar ni bil vojaški je znal ljudi pobijati tudi drugod inr tisti gošči. Nekoč je ponudil kmet«' Rupertu z Iga puško, rekoč: »Primi m ključi se nam« Rupert je odkimal i 1 orožje. Skalar mu tega ni mogel n*[ ne oprostiti  Nekega dne so tega k« larjevi tolovaji zalotili pri delu na kar tam ubili.
Poleti 1941. leta je italijanska 'Ižanski cesti zalotila mladega fanta,hi inetaval letake Osvobodilne fronte.1" ga in obsodili na pet let zapora. To M Skalar iz Crne vasi. ki je do začetka vi diral na trgovski fakulteti v Beograd«
Črtomir Zoreč
NEKAJ BESED O KAMNIKU
OB NJEGOVI 750-LETNICI
EK, 24 FEBRUARJA 1981
SPLOŠNA BOLNICA JESENICE
razglaša prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za:
1. POMOČNIKA DIREKTORJA BOLNIŠNICE
2. GLAVNO SESTRO BOLNIŠNICE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na sled-»je:
1) : visoka izobrazba pravu«-, ekonomske ali družboslovne smeri, sposobnost za organizacijo in vodenje, široka družbeno politična razgledanost in sposobnost razvijanja samoupravnih odnosov ter petletne delovne izkušnje;
2) : višja šola za zdravstvene delavce, sposobnost za organizacijo in vodenje, pozitivni odnos do uresničevanja in razvijanja samoupravljanja ter 5 let delovnih izkušenj.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo najkasneje do 20.3.1981 na lov: Splošna bolnica Jesenice, razpisna komisija.
NESREČE
5 5
S
■5"
■8
s
c
c
De
95
Nastal je kritičen položaj, v katerem mora črni iskati rešitev v žrtvi dame, kajti na njen umik pade skakač c3.
6. ... LeS!! Odločilno. Z odigrano potezo
je črni dokazal, da se dobro počuti tudi v zahtevnejših kombinatoričnih nalogah.
7. Lb6:
Seveda ni dobro 7, Dc3: zaradi Dc5:, pa tudi 7. Le6: ne zaradi Db5 + 8. Kgl Se2+ 9. KflSg3++ 10. Kgl Dfl + ! 11. Tfl: Se2 zadušni mat! 1. ... Lc4: +
8. Kgl        Se2 +
9. Kfl Sd4: +
10. Kgl        Se2 +
11. Kfl Sc3 +
12. Kgl sb6:
13. Db4 Ta4!
14. Db6: Sdl:
Partija je odločena. Črni ima trenutno v nadomestilo za damo lovski par, trdnjavo in kmeta. Ob tem pa ima beli dodatne težave tudi z razvojem trdnjave na hI.
Sledilo je še 15. h3 Ta2: Ift Kh2 Sf2: 17. Tel Tel: 18. Dd8+ Lf8 19. Sel. Ld5 20. Sf3 Se4 21. Db8 b5 22. h4 h5 23. Se5 Kg7 24. Kgl Lc5+ 25. Kfl Sg3+ 26. Kel Lb4+ 27. Kdl Lb3 + 28. Kcl Se2-t- 29. Kbl Sc3 + 30. Kcl Tc2 mat.
ZLO IZPOSTAVLJENEGA KRALJA
Kralja v otvoritvenem delu igre zavarujemo z rokado in ga le redko izpostavljamo ne var nostim na sredini Šahovnice Namreč, na izhodiščnem položaju je kralj izpostavljen diagonalnim napadom z obeh kril
in tudi napadu po središču šahovnice. Rokada te možnosti omeji Kaj se lahko zgodi izpostavljenemu kralju nam prikazuje primer na diagramu 168 (MIKENAS— KERES; prvenstvo ZSSR, 1949).
K	■			i		*	
					a.		k
i.	-St"						
			A m		S	HI	
		/j w			■ a		
	h	HI		■as	f	m	S h
Diagram 168
Beli je v težkem položaju, kajti kmet e2, ki ščiti kralja, je ogrožen z dveh strani, po diagonali črnega belopoijnega lovca in po odprti liniji
1. ... g5!
2. Sd3 Te2: + !!
3. Ke2: Bal
Sedaj se igra razvija sama od sebe. Beli skakač je privezan na svojega kralja in se ne more spopasti s črnimi figurami.
4. Da4 Ld3: +
5. Kdl b5
6. Da6 Dd7!
Poteza z dvojnim namenom! Očitna je pretnja Dg4 + , bolj skrita pa je grožnja beli dami.
7. Kcl b4
8. Da5 a6'!
Beli se je vdal. Ne le, da je njegov kralj v nerodnem položaju, v }e hujši stiski je dama. Pretnja S<:4 z osvojitvijo dame je prehuda. Na 9. Db6' sledi Da4 z neubranljivo pretnjo mata na polju c2.
Nezgoda smučarja
Podljubelj V četrtek Ifl t. bruarja. popoldne se je na smučanju huje |x>škodovai Fran« Zu-pančn* troj IfMKl i/ Podi juhe! j;t /upam k' m- m- ti smučmi zaletel t drevo ici -i pri lem polomil več relier. zlomljeno pa ima tudi me-denico Ponesrečenemu s«> pom.i ga I i gorski reševalci iz Tržiča.
AVTO ZANESLO NA » ZASNEŽENI CESTI
Radovljica - V soboto. 21. februarja, ob 17.40 se je na magistralni cesti pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti Voznik osebnega avtomobila Milan Gajič troj. 1949) iz Ljubljane je vozil proti Pod taboru. Na ravnem delu ceste, pri odcepu za vas Vrhnje, je njegov avtomobil začelo zanašati na zasneženi cesti. Avtomobil je zaneslo v začetek ograje na levi strani ceste. Voznik je bil v nesreči ranjen, škode na avtomobilu pa je za 60.000 din.
TRČIL V DVA PEŠCA
Kranj — Na Jezerski <esti se je v nedeljo. 22. februarja, nekaj pred 19. uro pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Muhi troj. 1955) je vozil po regionalni cesti od Britofa proti Kranju. Ko je dohitel skupino pešcev, ki so hodili drug za drugim po desni strani ceste, je trčil v Bojana Porent«) (roj 1963) z Brega ob Savi in Jano Suha-dolnik fr«>j.l962) z Brega »h Savi Po nesreči je voznik Muhi »stavil in poškodovancema dal del vsebine iz škatle prve pomoči. nat«> pa je odpe-tfjal dalje. Ker so si očividci zapisali voznikovo številk«.. s«> Ka miličniki lahko takoj našli
ZAPELJAL NA PLOČNIK
Kranj - V nedeljo. 22. februarja ob 19.23 se je na Cesti 1. maja pripetila se ena nesreča s pobegom Voznik osebnega avtomobila Stanislav Fister (roj. 1945) iz Kranja je vozil proti Planini m zaradi vin je-
'/f'1 \ Antonijo Kožuh troj i^vt) iz Kranja. Voznik je po 15 metrih sicer ustavil in pogledal, kaj se ,e 'a u nat° pa '^Peljal naprej ne da bi nudil pomoč poškodovanki Voznika so miličniki že čez uro našli doma. saj si je registrsko števflkn avtomobila zapomnil oči v ide«
L M
K-
Pojasnilo
X petek. 2Ct februairja. i«1 bila objavljena vest o požaru v ('nad nik«)vi uli« i v Radovi ji« i Po ,,<, datkih. ki smo jih dobili na INZ Kranj, so pri gašenj« sodelovali prostovoljni gasile, i/ Lest in Be-gunj: Gasilsko društvo z Bleda pa nas ie opozorilo, da -<> pri gašenju sodelovali tudi hlejski gasilci
(78. zapis)
Najbrž i«- I«- malokomu od današnjega rodu Kamničanov kaj znano o svojem nekoč po vsej domovini tako slovitem rojaku iz bližnjih Mekinj, o »čudodelnem« zdravniku Juriju Ho inarjii. župniku s 1'rimskovega na Dolenjskem. (Nad Velikim Gabrom blizu Šentvida pri Stični.I
SE ENO PRIMSKOVO
Gorenj<i najbrž vedo za Prim-skovo pri Kranju (danes le njegovo predmestje, včasih pa močno obmestno vaško naselje z lastno faro. šolo in pokopališčem, pa še z gasilskim domom, kmetijsko zadrugo in kulturno-prosvetnim društvom). No. sedaj pa še dolenjsko Primskovo! Oba kraja, tako daleč vsak k sebi. z enakim nerazložljivim imenom. Le kdo-bi umel razložiti izvor ali pomen tega krajevnega imena? Poizkusov je bilo že več. resnih in manj resnih (n.pr. »prim'skov« t.j. primi sokola! ali: primi, skov-sokol'), ki pa za oba kraja z enakim imenom ne bi mogla biti ustrezna. Saj je Primskovo pri Kranju izrazita ravninska vas. Primskovo na Dolenjskem pa je pravzaprav vaško naselje na vrhu strm«' romarske gore. visoke kar 592 m (torej 281 m višje kot ravan ob Temenici!)
Zato velja dolenjsko Primskovo kot izrazita razgledan gora. V »turških časih« je veljala kot varno zavetje proti sovražniku, ki je bil na Dolenjskem tolikokrat nezaželjen »gost«. Še danes so dobro ohranjeni ostanki taborskega obzidja. Na utrjeno postojanko Turki nikoli niso pridrli. saj je veljala za nepremagljivo! Na vrhu gore so pri izkopavanjih naleteli na ostanke pred zgodovinske (ilirsko-venetske) naselbine iz 6. in 5. stol. pred našim štetjem.
Romarsko Primskovo ima pravzaprav tri cerkve: farno Marijino cerkev z mogočnim zvonikom, druga, dosti manjša, zgrajena v gotskem slogu, je v bistvu grobnica hogen-šperških graščakov. tretja, najmlajša cerkvena stavba (iz 17. stoletja) je bila spremenjena v šolo. To sicer resda le zasilno, so imeli na Primskovem že 1. 1864.
Vinorodna gora ima zaselke daleč naokrog, vse do doline. Prelep kraj za lepotželjnega človeka!
JURIJ HOMAR
Slovit homeopat. ki je veljal daleč naokrog za uspešnega »čudodelnega« ljudskega zdravnika. Rojen je bil 14. aprila 1819 v Mekinjah pri Kamniku, umrl I«- na Primskovem 19. decembra 1890. Na Gori je župnikoval od svojega 58. do 71. leta. torej celih 13 let! Ob njegovi smrti so časopisi pisali o njem. ko «> »dobrotniku človeštva«.
Sam i« zavračal praznoverje in dosledna trdil, da ne dela čudežev, pač pa uporablja I«- naravna zdravila iz gotskih zeli. Drugi pa so a njem trdni, da izžareva iz. njega poseben
magnetizem, poseben fluid, ki teč« h
njegovih rok V bolnika Realist, ka-k'šen je bil. je vse tO se ve zavračal in govoril, da ljudi zdravi le zaupanje v zdravila in v zdravnika.
Seveda je krožilo o H omar j u mri šteto anekdot, kako je ozdravil že
obupane   bolnike.   kak<>   je  dal šop
•Jurij HtimarUHlV- IH90)
gozdne podrasti in z njim ozdravil bolno živino, kak«) je spregledal sleparje, kako je ugnal orožnike, ki so prišli, da bi ga ovadili zaradi padar-stva ipd.
Možak je bil res samosvoj, na glasu kot posebnež, ne le kot modrec pač pa tudi kot čudak. Saj je nosil le platnena oblačila, namesto jopiča je imel surko (poseben »narodnjaški« jopič s prevezicami namesto gumbov), na glavi pozimi in polet i širo-kokrajen črn klobuk. Hranil se je kar najbolj preprosto, spal je na slami, pri vsem tem pa je bil vedno zdrav, močan kot hrast, nikdar ni potreboval palice za Oporo, hodil pa je do Litije vedno |>eš.
In še to: kot katoliški duhovnik na vasi bi moral biti povsem obrit, a je bil slejkoprej kar precej zaraščen v •ibraz in nosil košate zalisce. Menda se buriti sploh ni mogel, ker britev ni prijemala zaradi magnetizma, ki ga je izžarevalo njegovo telo. Le s škarjami si je odstranjeval brado.
TUDI UČENJAK
No. vse  to. kar sem doslej o Juriju Homarju pripovedoval, se nanaša le boli na njegovo vnanje delovanje.
V bistvu pa je bil svojstveni možak globok mislec, filozof, jezikoslovec in poliglot (poznavalec mnogih tujih jezikov), naravoslovec in astronom, Sicer pa vesel in poln hu-morja, si je zadel vodilo: zadovolj-posl dela modrijana srečnega!
Imel pa je tudi svojega konjička, ki ga njegovi farani najbrž ne bi rezu meli": še pred »izumom« med narodnega jezuika esperanta, pa tudi pred volapikom. je I. 1870 dal \ nemškem Gradcu natisniti knjigo '> svojem univerzalnem jeziku.
Danes povsem pozabljen rojak, ie nekoč slovel daleč čez ozke kranjske meje: dopisoval si je s prijatelji in znanci z. Bavarskega, iz Francije. Amerik«'. Hrvaške. Španije, z Dunaja, s Štajerske in še od kje. Zanesljivi viri celn trde, da se i«' prišel k Homarju na Primskovo zdravit celo tedanji pretendent na španski prešini Don Carlos. ki je bolehal za sušuo v grlu
No. naj bo h priniskovškini čudodelnim ljudskim zdravnikom« tako ali tako. Slovenski biografski leksikon pa bi ga moral omeniti, vsaj kot prizadevnega jezikoslovca, kar je vsekakor tudi bil
JURIJ KOZJAK
Rise: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski
Ko zagledajo prislonjeno lestvico in veliko mrve na j, zle zeta precej dva gori po lestvi, da bi nametala ilim sena za konje. Tedaj pa se cigan v senu zbudi, ti pokonci in zagleda Turke na lestvi. Vendar ga ni tresel strah, kakor spodaj skritega Petra, ampak io ko strela od pa h ne prislonjeno lestev, da loputne s kom po lesenih tleh senika. V tem trenutku pridivja pes blize, zavoha ubogega Petra v listju in začne liljeno natepati in lajati, zaganjaj* se v njegovo io.
140. Proč je bilo s Petrom. Od strahu že ni več vedel, ali še živi na tem svetu ali pa ga je že konec. Ko Turki na skednju zaslišijo lajanje zunaj, skokoma zapustijo cigana na senu, pa seno in svoja dva ranjena tovariša, ki sta z razbitima glavama ležala pod dolgo težko lestvijo, ker mislijo, da so jih zasačili domačini. Ko pa vidijo, da se pes zaganja v listje in čuka človeško nogo, izvlečejo preplašenega moškega ježa. Pes je postal še predrznejši, ko je spoznal, da so tudi gospodarji njegove volje.
141. Zato ga Turki pustijo, da čuva ujetnika, medtem pa raje najprej pomagajo svojima ranjenima tovarišema na skednju na noge. Seveda se poženejo tudi za ciganom, da bi ga kaznovali, vendar je Samol trgal deske iz stene v svislih in je metal nanje, tako da so torej morali pobegniti s skednja brez mrve, po katero so bili prišli. Eden izmed njih si naloži na ramena na pol živega in tresočega se Petra ter ga jadrno odvleče h konjem.
O LAS20.STRAN
TOREK. 24. fEf
NAŠI ŠPORTNIKI
STARI VRH - Vse kaže. da je neuradno evropsko prvenstvo /.a pionirje in pionirke za pokal Topolino v M on t«- Bondonu nadvse uspešno /a mlade jugoslovanske alpince in alpin-ke. Na tem letošnjem evropskem prvenstvu je lep mednarodni uspeh dosegel še ne štirinajstletni učenec jeseniške oanovne šole Toneta Cufarja Sato Robič. Sašo Robič je na pokalu Topolino v kategoriji starejših pionirjev v slalomu in veleslalomu osvojil prvo mesto. Premagal je vrsto znanih tekmovalcev iz Švice, Avstrije, Francije, Italije in drugih evropskih držav.
Učenec sedmega razreda na osnovni soli Tone Cufar na Jesenicah je že na mednarodnem FIS tekmovanju sesti Pokal Loka'81 odlično vozil v obeh disciplinah. Čeprav ni zmagal, obakrat se je moral zadovoljiti z drugim mestom, je vendar doaegel pričakovan uspeh. Pred odhodom v Monte Bandone je dejal, d* se bo potrudil in naredil, kar se bo narediti dalo. In res je. Njegovi zmagi nista bili pričakovani, saj je bila na Topolinu konkurenca mnogo boljša kot na Starem vrhu. Tako smo s Sasom Ro-biCem dobili odličnega naslednika Roku Petroviču, ki je pred tem zmagoval na pokalu Topolino.
S amučarijo se je Sato Robič spoznal že zgodaj. Prve smučarske zavoje je naredil na smučarskem tečaj« tole na Pokljuki. Potem je prišel v Smučarski kuh Jesenice, kjer je mlade smučarje treni-
Sašo Robič:
Vzornika Križaj
in Stenmark
ral (tedanji trener Janez Smitek. Smi-tek je kmalu spoznal nadarjenost tega smučarja in začela se je vadba.
»Treniram v klubu pod vodstvom Janeza Smitka. Vadimo v Kranjski gori in Črnem vrhu,« je dejal Sato Robič. »Kot mlajši pionir sem na republiškem prvenstvu dosegel prvo mesto v veleslalomu in bil drugi v slalomu. Lani na Starem vrhu sem bil tretji v slalomu in četrti v veleslalomu. Na lanskem tekmovanju v Monte Bondoni sem zasedel deseto mesto v veleslalomu.«
Bi ocenil nastope v letošnja sezoni?
»Menim, da je bila letošnja sezona dobra. Tudi v soli mi gre dobro. Veliko sem odsoten, a z učenjem ni problemov. (Naj zapišemo, da je Sato odličnjak) Dobro sem vozil v tej sezoni, ki pa se ni končana. Na mladinskem državnem prvenstvu sem bil v kategoriji mlajših mladincev tretji v slalomu in sesti v ve-lalotnu.«
Sato Robič pravi, da mu je ljubša disciplina veleslalom kot slalom. Kot pa se je izkazalo, je odličen smučar v obeh disciplinah.
Tvoji načrti in vzorniki?
»Veliko bo treba delati, da se bom prebil v jugoslovansko B garnituro in nato v prvo A vrsto. To je moja velika želja in tudi cilj, da ga dosežem. Vzornika sta mi Križaj in Stenmark in sploh vaj odlični smučarji v vseh treh discpli-nah.«
I). H i tn 11 -1
Za jubilej finale svetovnega pokala
KRANJSKA GORA - »Treba se je zavedati, da je zakjuček svetovnega alpskega pokala v Kranjski gori in da je to vsejugo-slovanska prireditev. Treba je potrditi ugled nafte domovine,« je dejal predsednik častnega odbora, predsednik RK SZDL Mitja Ribičič na skupni seji organizacijskega in častnega odbora.
»Poudarjati moramo Športni pomen prireditve, pri tem pa ne pozabiti gospodarskega. Smo na pragu nove turistične sezone, od katere veliko pričakujemo. Prav zato se moramo ie posebej potruditi in se izkazati kot dobri gostitelji.«
Letoinji zaključek svetovnega alpskega pokala sovpada z dvajsetletnim jubilejem prirejanja mednarodnih alpskih tekmovanj na Vitrancu. Pred dvajsetimi leti se je ta prireditev za Pokal Vitranc začela z Bukovniskim smukom in kmalu je prerasla v mednarodne okvire. Vedno več odličnih alpskih tekmovalcev je iz leta v leto začelo prihajati v Kranjsko goro. Se posebno takrat, ko so bili Kraniskogorci organizatorji slalomskih in vele-slalomskih tekem za molki svetovni pokal. Vedno so bile te prireditve odlično organizirane, le enkrat pa jim je spodletelo. Kranjskogorci so ze dvakrat kandidirali tudi /a i/.vedbo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah.
Letošnji finale je že finančno pokrit. StroAki bodo pet milijonov dinarjev. Kn milijon je lastne udeležbe, značke, spominki in drugi, ostala pa so organizatorji pridobili s tujo in domačo ekonomsko propagando. Tudi cena vstopnic za ogled tekmo-
vanj je minimalna. Mladini bo treba odšteti le 10, odraslim pa 20 dinarjev.
Kaže, da bo v Kranjski gori tudi odpadli slalom iz Maribora. Serge Lang je že obvestil organizacijski odbor, da se strinja s 25. marcem. Generalni sekretar organizacijskega komiteja Voj-teh Budinek mu je odgovoril, da se organizacijski odbor strinja, a  le v  tem  primeru, če bodo
Kroge  tako  dobro  utrjene, da odo vzdržale tridnevno tekmovanje.
I). Humer
Jeseniške
in radovljiške
zimske igre
JESENICE. RADOVLJICA - TVD Partizan Gorje je pod pokroviteljstvom občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljice in Zveze telesnokulturnih organizacij uspešno izvedel letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v tekih. Udeležba je bila rekordna, saj je teklo 49 žensk in 251 moških it 56 osnovnih sindikalnih organizacij. Ekipni zmagovalec pri ženskah je LIP Bled. pri moških Veriga Lesce, skupni pa LIP Bled pred Verigo in Elanom.
Svet za sport, rekreacijo in izrabo prostega časa pr/ občinskem avetu Zveze aindlkatov Jesenice pa je priredil v Mojatrani 9. zimske sindikalne športne igre jeseniške občine. Tudi Jeseničani se pohvalijo z rekordno udeležbo, saj je nastopalo 424 tekmovalk in tekmovalcev iz 95 osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc. Smučarski delavci iz Mojstrane in Rateč so v lepem vremenu dobro izpeljali tekmovanje, kjer so se še posebej dobro izkazali nekdanji športniki, pa tudi drugi niso dosti zaostajali. Ekipno je v veleslalomu slavila sindikalna konferenca Železarne, ki je zmagala tudi v tekih. V prihodnji številki bomo obširneje poročali o obeh tekmovanjih.
Slovensko zimsko prvenstvo v plavanju
Po pričakovanju največ kranjskemu Triglavu
KRANJ - V zimskem bazenu so kranjski pln\iilni delavci spravili pod streho letošnjo slovensko člansko in mladinsko pr\i'nst\<> \ plavanju. Med stodvajsetimi . posamezniki i/ trinajstih slovenskih plavalnih kolektivov so po pričakovanju največ uspeha imi-li plavalci in plavalke kranjskega Triglava. So mošt veni slovenski prvaki v članski konkurenci in konkurenci mlajših mladincev.
ludi bera slovenskih rekordov in rekordov SFRJ ni bila slaha. saj je padla kopica naslovov skoraj pri Vseh starostnih kategorijah. Med posamezniki je spet največ naslovov v članski konkurenci osvojil Morul Petrič, ki je dosegel šest zmag. Dosti za njim ni zaostajal tudi Darjan Petrič. pri ženskah sta se od Kranjčank odlikovali Spela Keliolj in Vesna Praprotnik. Vendar M- Vesna Praprotnik odplavala že obolela le en del prvenstva, potem pa jo j«' vročina spravila v posteljo. Tudi ostali Triglav an i so plav ali tako kot je treba. Lep napredek v tem zimskem delu so pokazali tudi plavalci in plavalke Radovljice. Zanimivo je. da je tokrat prvič po devetih letih plavanja diskvalifikacija na 100 m prsno doletela našega najboljšega plavalca Boruta Petri-ca.
Moštveni vrstni red — člani — I.Triglav 12.0.17. 2. Kudar 31.562. .1. Ljubljana .11.7«»; mladinci — I. Triglav 15.293. 2. Ljubljana 18.985. 3, Fužinar 15.027.
Rezultati — moški — 100 m kravi — I. D. Petric 1:06.90. 2 Celar 1:15.27. 3. Veličkovič (vsi Triglav) 1:15.27: 200 m delfin: I I). Petric (THgtav) 2:10.07. 2. Hanžekovič (Rudar) 2:10.91. 3. Vočko (Fužinar) 2:IS.S5: 200 m hrbtno: I. Kos (Fužinar) 2:0«.7» (rekord SFRJ za st. mladince in absolutni rekord SRS). 2. B. Petrič (Triglav) 2:08.95. 3. Novak (Rudar) 2: M.35; 200 m mešano: I. B. Petrič (Triglav) 2:I2.«5. 2. Novak (Rudar) 2.1:1.2:1. .1 Kos (Fužinar) 2:11.60: 100 m hrbti.o: I. Kos (Fužinar) 59.97. 2. Novak (Rudar) 1:02.71. 3. Drnač (Ljubljana) 1:03.68: 100 m prsno: I. Kos (Fužinar) 1:11 ..'M. 2. Mihelič (Ljubljana) 1:11,09. 3. Sovine (Fužinar) 1:11.22: 100 m kravi: I. B. Petrič (Triglav) 53.99. 2. Novak (Rudar) 51.71. 3. D. Petrič (Triglav) 55.41: t x 200 m kravi: L Triglav 8:13.19. 2. Rudar 8:2«.«8. 3. Ljubljana 8:11,0«: 200 m kravi. I. B. Petrič 1:57.01. 2. D. Petrič (oba Triglav) 1:57.91. 3. Hanžekovič (Rudar) 2:00.59: 200 m prsno: 1. Pavliha (Branik) 2.30.55. 2. Novak (Rudar) 2:33.«9. 3. Kos •----- •   u u...
ffi"S?»j£rauB.VSS5 (»ud«;)
Vu^tV™« (Triglav) ! x .00 m mešano:  L Fužinar 4:1.1 99.
?XSS  8   KoicnV (Rudar, J
mešano: ^P^f^^^^iSil^ Poren.a (Ilirija) gM{ J Kužinar
2:34.40: l»« m hrbtno: 1   Iisiiik r«
1:08.11. -'• Blažič 1:10.21. .1. Burja (obe K udar) 1:11.90; 100 m prsno: I. (vek Triglav) I.-4N.3L 2. Jelen (Celulozar) 1:19.19. 3. Sovine (Fužinar) 1:20.07; 100 m kravi: I. (>. Avbelj (Ljubljana) 1:00.99 (rekord SFRJ za st. pionirke in absolutni rekord SRS). 2. Irankar (Rudar) 1:02.35. 3. Krašovec (Ilirija) 1:02.37: I x 100 m mešano: I. Kudar 1:50.3 1. 2. Triglav 1:52.81. 3. Ljubljana 5:00.88. 200 m kravi: I. O. Avbelj (Ljubljana) 2:11.1 (rekord SFRJ za st. pionirke in absolutni rekord SRS). 2. Rebolj ('Triglav) 2:12.0«. 3. Cesnik (Fužinar) 2:15.1. 200 m prsno: I. Kosirnik 2:17.««. 2. (vek (obe Triglav) 2:15.20. 3. Porenta (Ilirija) 2:52.32. 100 m mešano: I. Kos (Fužinar) 5:19.«8. 2. Rebolj (Triglav) 5:24.53. 3. Krašovec (Ilirija) 5:27.8. 100 m delfin: I. Močnik (Ljubljana) 1:10.2«. 22. Kolčne (Rudar) 1:10.33. 3. Škafar (Celulozar) 1:12.««. 800 m kravi: I. Rebolj (Triglav) 9:25.31. 2. Jelen (Celulozar) 9:27.70. 3. Kosirnik (Triglav) 9:37.95. I x 100 m kravi: I Triglav 1:19.82 (rekord SFRJ in SRS za st. pionirke);
mladinci — 100 m kravi: I.Celar 1:15.27. 2. Veličkovič  1:15.80. 3. Kadoič (vsi Triglav) 1:1«.58. 200 m delfin: 1. Celar 2:21.52. 2.  A.Jocič 2:23.0«. 3.  Rus (vsi Triglav) 2:28.08. 200 m hrbtno: 1. Drnač (Ljubljana) 2:19.09.   2.   Kadoič   (Triglav)   2:21.93. 3. Ambrož (Fužinar) 2:2«.31. 200 m mešano: I.   Drnač (Ljubljana) 2:1 «.87.  2. Pešičer 2:19.10. 3. Ambrož (oba Fužinar) 2:19.81. 100 m hrbtno:  I. Kos (Fužinar) 59.97. 2. Novak (Rudar) 1:02.71. 3. Drnač (Ljubljana) 1:03.88. 100 m prsno: I. Sovine (Fužinar) 1:14.22. 2. A.Jocič 1:14.11. 3. Kadoič (oba   Triglav)   1:1«.29.   100   m   kravi: I. Drnač (Ljubljana) 57.1«. 2. Celar (Triglav) 57.78. 3. Bučar (Ljubljana) 58,«3. I x 200 m mešano: I. Triglav 8:47.11. 200 m kravi: I. • I.   Drnač   (Ljubljana)   2:02.90.   2. Celar 2:3.11. 3. Veličkovič (oba Triglav) 2:04.12. 200 m prsno: I. Joeič ('Triglav) 2:37.44. 2. Sovine   (Fužinar)   2:12.17.   3. Veličkovič* ('Triglav) 2:48.23. 100 m mešano: I. Celar (Triglav)   1:52.01.   2.   Drnač (Ljubljana) 1:57.23. 3. Kadoič (Triglav) 1:58.80. I x 100 metrov mešano: I. Triglav 1:38.33. 2. Koper 5:01.19. 100 m delfin: 1. Drnač (Ljubljana) 1:03.45. 2. Celar (Triglav) 1:05.83. 3. Vojnovič (Velenje) 1:06.80. 1500 m kravi: L Veličkovič 18:47.72. 2. Celar 18:48.11. 3. Kadoič (vsi Triglav)  16:58.99. 4 x 100 m kravi: I. Koper 4:09.75. 2. Triglav 4:10.12: mladinke   -   400  m   kravi:   L O. Avbelj (Ljubljana)   1:38.26.  2.   Hudarin (Rudar) 1:57.56. 200 m  delfin:   I.   Kos (Fužinar) 2:25.85. 2. Praprotnik (Triglav) 2:28,37. 3. Lenarčič (Ljubljana) 2:37.14. 200 m hrbtno: I. Cesnik (Fužinar) 2:26.33. 2. O. Avbelj 2:45.65. 3. I. Avbelj (obe Ljubljana) 2:56.60. 200  m  mešano:   L  Praprotnik (Triglav) 2:30.77. 2. Porenta (Ilirija) 2:30.86. 3. Kos (Fužinar) 2:34.40. 100 m hrbtno: I. Cesnik (Fužinar) 1:08.14. 2. O. Avbelj  1:15,26. 3. I. Avbelj   (obe  Ljubljana)   1:23.19.   100 m prsno: i. Porenta (Ilirija) 1:20.48. 2. Šajber (Branik)    1:22.57.    3.    Hudarin (Kudar) 1:28.82. 100 m kravi: I. O. Avbelj (Ljubljana) 1:00.99. 2. Cesnik 1:02.8. 3. Kos (obe Fužinar) 1:03.9. 200 m kravi: I. O. Avbelj 2:11.1. 2. Cesnik 2:15.1. 3. Kos (obe Fužinar) 2:17.14. 200 m prsno: I. Porenta (Ilirija) 2:52.32. 2. Sajber (Branik) 2:58.41, 3. I. A v bel i 2:59.99. 100 m mešano: I. Kos (Fužinar) 5:19.68. 2. Porenta (Ilirija) 5:28.57. .1
0 Avbelj (Ljubljana) 5:35.10. 800 m kravi:
1 O. Avbelj (Ljubljana) 9:58.97. 2 Hudarin (Rudar) 10:03.20.3 Lenarčič |n II. |n
I > lliimi-i
Atletika
Udovč zmagal
CEI^JK — V atletski dvorani na stadionu Borisa Kidriča se je začela serija dvoranskih tekmovanj v okviru posamičnega Drvenstva Slovenije v dvorani za leto 1981.
— -« «n m in 60 m
■v in tekmovain \r, ... .-----
uspešnejši pa so bili domačini, ki so osvo jili 12 kolajn (5-4-3). .
Kranjčani so nastopili s petimi tekmovalci in se vrnili s tremi odličji. Najboljši je bil veteran Slavko Udovč v skoku v daljavo, ki se že vrsto let uspešno upira konkurenci mlajših tekmovalcev. Zmagal je s 706 cm in potrdil dobro formo, saj je že pred enim tednom na medklubskem mitingu v Celju opravil s konkurenti s 707 cm. Stare je zasedel 2. mesto v teku na 60 m pri članih, Omerza pa 3. mesto v skoku v daljavo pri starejših mladincih.
REZULTATI: 80 m ovire - ml. mladinke: 1. Turšič (04) 9.51. 2. Pečovnik (Ve) 9.57. 3. Zidar (Lj) 9,65; st. mladinke: 1. Jug (Ve) 9.40, 2. Zuntar (KI) 9.52, 3. Eržen (Nm) 9.71; članice: 1. Kopitar (KI) 9,39, 2. Mur-sič (Mb) 9.92. 3. Naraks (KI) 10.52; ml. mladinci: 1. Senica (KI) 8,80. 2. Kolar (Ol) 8,88, 3. Kotor (Mb) 8.96; st. mladinci: 1. Brank (Lj) 85,61. 2. Pajtler (Mb) 9,05, 3. Fi-javž (Ve); 9,21. člani: 1. Rener (KI) 8.67, 2. Jerčlani: 1. Rener (KI) 8,87, 2. Jerman (Ol) 9.11. 3. Romih (Bre) 9.52; 60 m - ml. mladinke: 1. Torkar (Ol) 8.13. 2. Majhen (Ve)
Memorial Staneta Košnika
Kranjski strelci so organizirali drugo spominsko strelsko tekmovanje za »Memorial Staneta Košnika«. ki je bilo izvedeno na strelišču »Franc Mrak« Predoslje 14. in 15. 2. 1981. Strelci so tekmovali v disciplini standard zračna puška in pištol«. Z zračno puško so ponovno alavili strelci iz Kamnika, pri pištoli pa ponovno strelci iz Velenja. Tako Kamničani in Velenjčani so že drugič zapored osvojili prehodni pokal.
Tekmovanja se ie udeležilo 36 strelcev iz raznih povabljenih strelskih družin iz vse Slovenije. Na tekmovanju so bii doseženi naslednji rezultati: standard zračna puška: 1. SD Kamnik 1496 Vr od 1600. 2. SD Kran) 1.458 kr. in 3. SD Skoffa Loka 1.453 kr.; posamezno standard zr. puška: 1. Repič Marjan 377 kr. od 400 m.. 2. Burja Bojan 375. 3. Radei Roman 375 kr. vsi SD Kamnik. 4. Sabo Rozi SD Kranj 370 kr., 5. Flerin Andrej S D Kamnik 369 kr. in 6. Peter-nel Vinko 368 kr; standard zračna pištola: I. SD »Mrož« Velenje 1.500 kr. od 1.600 možnih. 2. SD Kranj 1484 kr.. 3. SD »Olimpija« Ljubljana 1.484 kr.. 4. SD »Lacko« Ptuj 1.374 kr.. 5. SD Skofja Loka 1.371 kr.; posamezno standard zr pištola: 1. Peternel Franc ml. SD Kranj 388 kr. od 400 m.. 2. Trstenjak Alojz SD «£roA*.^Ve,1en',' 381 kr • 3 Bernik Tone SD »Olimpija« 378 kr. in 5. Bola Hinko • Mrož« Velenje 377 kr. J Sj(•„•
8.21, 3. VVeingartner (Mb) 8,27; st. mladinke: 1. Cetina (KI) 7.96. 2. Kranjc (Ol) 8.02, 3. Korajlija (Lj) 8,25: članice: 1. Vinazza (Go) 7.93. 2. Kopitar (KI) 8,23, 3. Naraks (KI) 8,78; ml. mladinci: 1. Senica (KI) 7,26.
2. Radosavljevič (Koč) 7.38. 3. Kob.ile (Mb) 7,41: st. mladinci: 1. Lovrenc (Mb) 7.17, 2. Gaber (KI) 7.24. 3. Pajtler (Mb) 7.31; člani: 1. Gregorič (Kp) 7.11. 2. Stare (Tr) 7.16. 3. Torkar (J L A) 7.20. 4. Keržan (Nm) 7.35. 5 Peneš (Tr) 7,39; skok v daljavo - ml. mladinke: 1. Hren (Mb) 520. 2. Kercstc.š (KI) 519. 3. Carli (Pt) 515; st. mladinke: 1. Kolar (Ol) 534. 2. Eržen (Nm) 521. 3. Herman (KAK) 512. 6. Pavlin (Tr) 485; članice: L Vinazza (Go) 586, 2. Kopitar (KI) 489, 3. Naraks (KI) 461; ml. mladinci: 1. Kobale 641. 2. Pravdič (oba Mb) 614, 3. Kranjc (Ve) 604; st. mladinci: 1. Pajtler (Mb) 688. 2. Kadiš (KAK) 660. 3. Omerza (Tr) 654; člani: 1. Udovč (Tr) 706. 2. Kadiš (KAK) 691.
3. Rener (KI) 678.
Posamično prvenstvo Slovenije v dvorani se je nadaljevalo v Mariboru, kjer so se pomerili metalci in metalke krogle (v tej disciplini bodo nastopili tudi pionirji), v soboto 21. februarja, pa je bil v Ljubljani skok s palico in v Celju to skok v visino ter troskok. Tekači na srednje in dolge proge pa so se pomerili na republiškem prvenstvu v krosu v nedeljo, 22. februarja v Ljubljani.
I Kavčič
Plavalci Triglava bodo zborom
KRANJ - Plavalci kn* glava so v lanski letni i« i,^] osvojili skoraj vse mota* fesa štvene naslove. Nesporno^),, plavalni kolektiv v drt»n ] Petrič in Borut Petri* zastopala nato državo tvoj ui di v Moskvi in drugih tekmovanjih. Teh m v tudi drugi kranjski pl«v^ valke.
Zato bo slavnostno na »j^ nem občnem zboru, ki bo \ ^ 18. uri v prostorih SO Kr««.\, zbor so vabljeni vai pUvti^J ke, klubski delavci in ttj, i plavanja v Kranju in okolic, '
Alpsko smučanje
Pionirji na Kobli
Na Kobli je bilo v sobot« x< organizaciji TVD Partitaa &k va tekmovanje gorenjak* „ skupnosti v slalomu za ah*,-« pionirje ter starejše pionirk*?] Iz 18 klubov »e je tekanj J 29 pionirk in 117 pionirjev
MLAJŠE PIONIRKE: 1. „ (SK Kranjaka gora) 98.7».j. nard (TVD Partizan BI. Do«*,«,, Petra Nadižar (SK Triglav)^ fta Klinar (SK Bled) lHJiT« Miranda (SK Matajur) lmLVl Zemva (SK Bled) LW.7S.TaJ (SK Kranjska gora) l.tgjj'JT stov (SK Jesenice) I.I8.M »V čič (TVD Partizan BI. Dobnih
MLAJŠI PIONIRJI: |. »O, Alpetour) 80.10. 2. Uro« M«?! 89,34, 3. Roman P od Upnik BI. Dobrava) 90.80, 4. Roki,., zersko) 91.27. 5. Martin SaH glav) 93,00. 6. Janea Podni 93.29. 7. Dani Vidovič (»1 Matej Vukovič (SK Rnoo« Grega Goaar (SK Kranjak«L Gorazd Ferjan (8K Radovli;^?
STAREJŠE PIONIRKS-** man (SK Triglav) 84.87. i« (SK Alpetour) 88.71, S. $J Alpetour) 01,16, 4. BaiW*, Jesenice) 91,50. 8. Pet^Ba«! tour) 93,26, 0. Tanja Po«a*T Ijica) 94,70, 7. Katja Leri,?* 99,10, 8. Tanja Marusič (S» 9. Barbara Sava (SK Jet«^ Elizabeta Rozman (SK Bokil?
STAREJŠI PIONIRJI; J* (OZSO Jesenice) 84.M. l (SK Alpetour) 86.00, 3. k|, Triglav) 88.17. 4. Matj«* Jesenice) 88,25, 5. Tomai Matajur) 88,73. 6. Roki v> Triglay)_88,7&, 7. Lojti B^JJ
senice) 91.11. 8. »„„ » 91,21, 9. Peter Černe č5t
i n 1..... L. v„a icir r»i ..
Sato RatSJ*
-erne (8iri< 10. Iztok Noč (SK Bled) JjJ^
Smučarski
Zupan tretjj v Avstriji
MURZUSGHLAG - s, mednarodnem tekmovanja.1* skokih je nastopilo okoli «,V " Avstrije. ZRN in JugoslavijTv* sestavljali mladi skakalci glava, ki jih je vodil |Vo J^**^ vsemi tudi dosegel najbo|:?*M bil med člani tretji.
Rezultati: člani  — \ 227.5 (63. 61.5). 2. Milloni«, (64. 61). 3. Zupan (JurosI«^ 58.5); mladinci: 1. Wiege|f (58, 59)... 6. Dolar IHj »!t1 Stirn 186.0 (52, 50). 9. C«W^J 14. Grvala. 21. Skrjanc, jj ' Smid (vsi Jugoslavija).
Rantova 17(
LJUBLJANA   -   Na oo^j skem atletskem mitingu, ki ] kalce   in   skakalke  v vi,*» ljubljanska območna atht mlada kranjska atletinja. (U nja Živa Rant zmagala s i}*" larjevo (Ol) 161 cm. Ta r*«ajj možnosti v borbi za odličjj? >. dvoranskem prvenstvu Jvla^r kjer bo prvič nastopila v k«, rejftih mladink. Na prost** v doslej najboljši rezultat l?i ^
Na istem tekmovanju ar j*V kazal Apostolovaki a Mfi c«T Jene s 198 in tretji Mikh>(^
Na smučiščih in sankali!
TEKMOVANJE V BESNICI - TVD Partizan iz Beanice je organiziral ob vlečnici v Besnici tekmovanje v veleslalomu, ki se ga je udeležilo 61 tekmovalcev. Razvrščeni so bili v več skupin, zmagali pa so: Aleš Blaz-nik med cicibani. Andreja 2an med cici-bankami. Jurij Stavrov med pionirji, 'Mateja (Mlaj med pionirkami. Marko Pegam med mladinci, Janez Rakovec med člani in Jože Blaznik med veterani.
S. Oš laj
VELESLALOM V GORENJI VASI - Osnovna organizacija Zveze socialistične' mladine je organizirala meddrustveno tekmovanje v veleslalomu. Sodelovalo je* okrog 110 smučarjev iz vseh krajev Poljanske doline. Proga je dobro prestala ste- -vilne tekmovalce, med katerimi je bilo naj-' več mladih. Pri organizaciji so pomagali' tudi člani gorenjevaškega Partizana. Med1 mlajšimi pionirkami je zmagala Melita1 Oblak, med mlajšimi pionirji Matej Oblak. • med starejšimi pionirkami Beti Podobnik. ■ med starejšimi pionirji pa Jure Božnar. Zmagovalca med mladinkami in mladinci' sta Mojca Podobnik in Drago Krolnik, med 1 članicami pa je bila najhitrejša Jana Uto- -ničnik. Dobra udeležba je bila tudi pri1 članih, starejših članih in veteranih. Pri' prvih je zmagal Dušan Seljak, pri starejših > članih Joto Modic in pri veteranih Matevž ' Markelj.
B, 1'inlai
TRZICANI IMAJO RADI SANKANJE -Za sankanje vlada po tržiskih delovnih kolektivih   veliko  zanimanje.   Na Bistriški
planini so tekmovali a*W L predilnice in tkalnic«. Na«2' vali člani Društva tekatuS^* inženirjev. Med ženskami m ufl Nevenka Gradi kar, Asa »»Sv Šolar, med člani pa Marko >™ Polajnar in Anton Povia, movall še delavci T02D R, gala ata Sonja Sajovfc m
Mladinaka organizacija at. v Lomu sankaako tekaMvaaJ». ne. Na 1200 metrov dolgi, ake mladinske prvak« dih. Pri mladinkah da ti k*i Jelka Tiftler (Lom), pri let pa Andreja Rozman dinci pa ata bil« v obeli _ trejto Marko Meglic (UaijT kalj (Pristava). Loanljanl *o »I 11 tudi sankatko tekaaovaajii nimi skupnostmi trttakt « se tekmovanja udeležil* |*, skupnosti. Domačini ao bik u, drugi pa ao bili tekmovakv Jelka Tiiler (Lom) mi Marko Meglic (Podljubelj) Vinko Meglic (Lom) mt* Meglic (Podljubelj) n so bili najuspešnejši
VELESLALOM TRIA ganizacija v Triu Trtic j« ari movanje v veleslalomu. l'M 40 članic in članov »inatim nicami do 35 let je zmagali' med članicami nad 35 let *t člani do 35 let Franc Komat a nad 35 let Janez Perko.
rOBEK 24 FEBRUARJA 1981
.21. STRANJ G L, A S
a dan daljše življenje domu ostarelih
Dom upokojencev na Planini za prebivalcev ni nravi doni. pa rndar na jesen življenja prijetno. )lo. domala  doma«"«'  okolje. Ne ■.treha nad glavo in topli obrok, ii skrb delavcev za boljše počutje Marelih. /a njihovo bogato i/pol »jevanje prostega rasa. dajejo pol-psi smisel življenju ljudi, ki bi se rer počutili osamljene in nadležne V starosti, ko se je t«-žko prilagodi-remu življenjskemu okolju, po-duio vlogo  igra  prizadetost in mčutnost    soljudi,   posebej še ■arev. za probleme ostarelega č|<>-fka In da se v novem domu ne bi itil zavrženega, od vseh pozabljena, ie tu skrb mnogih humanitar-» organizacij: ZZB. rdečega križa, išfev invalidov  in delovnih orga-uzacii. kjer so bili njega dni zaposle-Dom pa jim z delovno terapijo na in  pestrim  družabnim življenja, '»hiški pevskih zborov, folklo-to\. abonma v gledališču, izleti in miki   bogati   vsak   dan njihov«" -ni
kdvojena invalidska Organizacija
lorai tri četrtine upokojencev v trn na Planini je težje pokretnih. <ek(iji društva invalidov jih je rgant/iranih komaj 2-4   Do nedav-Pg» so invalidi doma spadali pod nerjeništvo KS Planin«', članarin«) pobiral nekdo od zunaj, zato tudi «> bili vedno najbolje obveščeni <> in družabnem življenju matič-društ va.
Čeprav v domu ni organizacijske tradicij«' in i«- interes za tovrstno angažiranje pri ostarelih - povprcč-na starost je *<» let - majhen, je vseeno živela Želja p<> notranji organizaciji, saj ostarelih invalidov ne moremo kar odriniti na rob dogajati ja.
JELKA BOCAK. p<.\. n«ni. a društva invalidov za Dom upokojencev, j«- spregovorila o delu in težavah sekcije
..Po\cl jeništ v «i smo v domu usla-novili. da bj imelo matično društvo tudi do ostarelih invalidov svoje dolžnosti. Čeprav v tem lepem in funkcionalnem domu. primernem tudi za invalida, v vs«'in skrbijo za naše življenj«', se vendar včasih pojavijo problemi, ki jih mora rešiti le ustrezna institucija. Sprotno llgoj tavljanj«' težav, ki jih rešujemo v povezavi z društvom invalidov, pripelje do ugodnega počutja in večjega zaupanja naših članov, «"«• se zavedajo skrbi Se »-ne od institucij <»«l zunaj,
Zal smo včasih kljub bogatim možnost itn izkoriščanja prostega čaša in globoko vkoreninjeni med seboj ni solidarnosti osamljeni. Zato hi si ponovno želeli srečati j. izletov, piknikov, gostovanj kulturnih skupin . . Oh koncu preteklega leta smo se prav prijetno zahavali na srečanju", ki ga je pripravilo predsedstvu Društva invalidov Kranj in nanj povabilo zabavni ansambel .Veseli šlosarji' iz Iskre. Takšna sprostitev nam za kak dan podaljša Življenje!«
DELOVNA IN ŽIVAHNA šE V POZNIH LETIH
Prostega časa ie posebno za moške, ki s«- ne ukvarjajo s pletenjem m vezenjem, na ostajanje. Le občasne prireditve. Akademski komorni /.bor.. I'pokojenski /.bor iz Tržiča,, njihovi folkloristi so redni gostje \ domu pretrgajo mrtvil., v domu ostarelih. Zato si muogj pomagajo z delom, aktivnostjo, kakršne s,, bil v m' živi jen je
a no i
LADO KRATOS:
močeh, s«- rad pod komu kaj prineseni* je mineva, pa vsak
pri.
»Ker Min ntti   v   mesto in Da mi čas hitre-Irugi dan delam
'ravno vprašanje
Brale« Hajko Primožič iz Žirov s«' že pred časom oglasil s številnimi lemi. na katere želi. da odgovori rubrika. Na nekaj vprašanj bo ajboljši odgovor vedelo njegovo itičnn društvo invalidov, zato s«' tem mestu posvečamo le enemu, mle piše: »Invalidski upokojenci bolj ali manj prepuščeni samim Naj navedem le svoje težave z ivjem. zaradi katerih bi moral iti zdravniško pomoč, vendar ohi-pri ambulantnem zdravniku in lialislični pregledi terjajo parti-fffpBiijit, Invalidske pokojnine ^prejemam le tri tisoč dinarjev, zalo zame obisk pri zdravniku precejš-e materialno tveganje. S tem. ko zdravil doma. sem bržkone (aj prihranil, toda kakšrm škodo pomeni za moje zdravje dolgoroč-i.' Morda bi ustrezen strokovni lahko odgovoril na vprašanje, ikšn«) pravico imam kot invalid ve kategorije do brezplačne zdrav -liške pomoči.« Po sedanjih določbah Samo-»ravnega sporazuma o pravi-in obveznostih v zdravstve-varstvu k stroškom za iravstvene storitve, zdravila in ipomoćke ne prispevajo med
drugim tudi »občani, ki se zaradi prirojenih telesnih nepravilnosti ali trajne duševne bolezni ali drugega obolenja niso mogli usposobiti za delo in delovni invalidi prve kategorije ter invalidne osebe, pri katerih je po posebnih predpisih ugotovljena najmanj 70-odstotna telesna okvara ter slepi z izgubo vida nad 90 odstotkov in njihovi družinski člani, ki se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo«. Samoupravni sporazum, ki ga je moč v celoti prebrati tudi v Uradnem vestniku Gorenjske, številka 6 iz 1978. leta, pa predvideva tudi storitve, ki jih mora uporabnik sam plačati, med njimi pregled pri zdravniku specialistu brez napotnice, kadar se le-ta zahteva, vsak neopravičen obisk zdravnika na domu, neodobren prevoz z reševalnim vozilom, zdravljenje akutnega opoja z alkoholom zaradi iztreznitve in podobno.
Upajmo, da smo tovarišu Primoži-(•II vsaj nekoliko pomagali iz zadrege, za vse nadaljnje informacije pa predlagamo, da s«' obrne na matično društvo
v lecepctn. pa tudi v Prešernovem gledališču so me honorarno sprejeli na delovno mesto biljćrterjn. Za liu-hitelja gledališča, ki je še spodoben delati, kar prijetna zaposlitev, pa t udi kak dinar na v rže
V sobi. spremenjeni v elektrona-hani«"no delavnico, naletimo na možakarja, ki spretno sestavlja radijski sprejemnik.
FRANC PRISTAVC: ra.lioin.-ha nik. ki pri 7*2 letih š<- vedno zanesljivih rok opravlja svoj življenjski po klic:
• Moj konjiček i«- popravljani«' električnih strojev, tako sem pri tovrstnih hišnih opravilih kar dob-rodošel mojster. Še prijel neje pa bi bihi delati, če bi imel stružnico ali vsaj popolnejše orodje. Dom nima zaupanja v tako investicijo, kajti kdo ve. če me kmalu nadomesti podoben mojster Imam pa š(- dva konjička, ki sla' se sprevrgla v pravi zadolžitvi čehek' in urejanje okolice; Čelade, polovični panj stoji zunaj v parku, so boh razvedrilo za poleti, urejanje okolice vsakodnevno opravilo Ce ne več sposoben «l«'lati. bi bilo zapolniti obilico prostega časa,«
TEŽAVE IN PREDLOGI
V domu pravijo, da so odnosi med uslužbenci in varovanci na zavidljivi ravni, vendar so vseeno opozorili na vrsto vprašanj, ki bi jih mogli družno z zunanjimi dejavniki rešiti Eno od teh je bolj usklajena skrb zunanjih institucij za starostnik«' Opozorili so tudi na obretnenjenosl zdravstvene službe, ki vzorno skrbi za varovane«-, a žal v dveh ordinat i-jah tedensko zmanjka časa za stvari kot s«, ponovno oicnjevanie inva-hdnosti in uveljavljanj«' odstotka telesne okvar* Veljalo bi bolj po«'n«istaviti postopke za dosego te ocene za dodelitev sredstev za skrb in postrežbo in še marsikaj.
Invalidov je precej več kot pa jih le uradno članov, zato IkmIo v domu p.iskrbeh. da bo sekcija zajela prav vse in tako v mednarodnem letu invalida tudi starostnikom čila pridobitve lega l«*ta
>B OBČNEM ZBORU INVALIDOV ISKRE
premembe v prid invalidom
*ogram letošnjega mednarodnega leta invali-w bo ob zavorah stabilizacije težko uresničiti, 4 nalaga pestre in obširne dejavnosti. Invalidi predlagajo, da bi bila nosilec programov delovna rganizacija,  kar bi zagotovilo času in letu tlovito   reševanje  problematike zaposlovanja )atidov.
Aktiv invalidov Iskre Klektrome-<e se je februarja sestal in prelat dejavnost lanskega leta. hkra-pa je postavil okvire letošnjega rograma v mednarodnem letu inva-V preteklem letu se je aktiv do-odrezal. kar se tiče olajševanja ožaja   invalidom   na delovnem *tu. Napravili so spisek polovice klenih invalidov za preventivni travniški pregled, vendar pa z re-ff al i pregleda niso po|>ol notna zavidni.   Brezstalusne   invalide so fe|i usmerjati k lečečim zdravni-(\h m jih poslali na invalidsko lmijo za ocenitev odstotka teles-'»kvare Tudi z delom in odnosom lbtilantnega /;!favstvenega osebja o povsem zadovoljni. V program komisije  za  družbeni  standard so ivr-tili tudi invalide in jih vkjučili v roiiram klimatskega zdravljeni« !!'. in-ai ij>- Za rekreacijo j«* bilo lani nasploh dobro poskrbljeno, saj so u pohvalili številne izlete, obiske In srečati ja
Dosk-j kai zgledno sodelovanje »kiivH - kadrovsko, socialno službo, psimbkaiom. sekretarji TOZD bi se moral«* s«- okrepiti, saj še vedno pri-hsJH <l'» nepravilnega vedenja invalidov ker ne poznajo v celoti svojih pro.e in dolžnosti. Invalidi ugotavljaj«« precejšnje problemi' glede premestitve na novo delovno mesto. Mnogi na svojih mestih ne zmorejo
predpisane norme. zat«> pritiskaj« na invalidsko komisijo, da jih slednjič Upokoji. Toda rešitev ni v invalidski upokojitvi, pač pa v manjših delovnih zahtevah pa seveda v preprečevanju invalidnosli. za kar poskrbijo pregledi pri zdravniku. Žal le-1 i niso zadosti sistematični. «e pa se jim pridruži še nehuman odnos, zaupanje v uspeh kmalu splahni. Večkrat bi morali pregledovati kronične bolnike, liste, ki delaj«! na zdravju škodljivih delih in starejše, pa bi marsikaj prispevali k zmanjšani odsotnosti z dela in mani invalidskim upokojitvam.
Tudi sindikat bi moral odločneje odigrati svojo vlogo zaščitnika delavca z zmanjšano delovno sposobnostjo, krepiti humane odnose v delovnem okolju, uveljaviti pogoje
/\\ varen pTitrnti rta neht ;n ..dh.-.d za
invalide, ki so kljub svoji telesni pri-zadetosti vezani na tekoči trak. Priča smo intenzivnejšim procesom izobraževanja bh delu. vendar meti Študirajočimi invalidov skorajda ni. Z višjo izobrazbo bi bila invalidu v precejšnji meri olajšana vsakodnevna delovna obveznost, pa je žal šele malo storjenega, da bi njihove morda skrit«- težnje tudi uresničili.
Letošnje leto je posvečen«! invalidu pod geslom »Popolno sodtdovanjc in enakost invalidov«.. V zadnjih letih sicer opažamo napretlek v položaju   invalida   v   svetu, napredno
zakonodajo in najhunianejša načela, od zavesti ljudi in pripravljenosti institucij pa je odvisno, ali se bodo ie napredne zamisli tudi n resnice vale. Ni namen invalidov, da bi letos prirejali bučne manifestacije in sami sebi govorili <i težavah, ki jih poznajo, pač pa hod<i skušali celotno družbo ogreti za naprednejši" spremembe. V letu stabilizacije si« er dodatnih ugodnosti ni pričakovati. Dovolj je ž«-, da s«> družba resnično zave položaja invalida, posebno še tistega, ki i«- še vedno aktiven in produktiven D Žlebir
Težišče dejavnosti proti koncu leta
Radovljica - Radovljiško društvo invalidov deluje v skromni zasedbi, zato je vsaka izpeljava zahtevnejših akcij precejšnja obremenitev zanj. Ker pa leto* praznujejo uradno desetletnico' obstoja, bodo jubilej slovesno olieležili jeseni! za to oWobjc pa naj bi pripravili tudi občni /bor. Priprav«- na prazno vanje inednr«>dnega dneva invalidov letos niso strogo vezan«' na prvo pomladim nedeljo, saj je invalidu p«i-sve«"eno vse leto. Radovljiško društvo bo letošnjemu Tetu namenil«! slavnostno praznovanje z akademijo poti pokroviteljstvom »Verige«, s katero se t«> dni okvirno dogovarjajo o izpeljavi programa. Vse kaže. da s«-bo ludi l«i praznovanje odvijalo jeseni, kar pomeni za majhno in kadrovsko nezasedeno društvo precejšnje breme. Vendar se je v vseh dosedanjih zadolžitvah društvu izkazalo k»»l zanesljivo in resno, kar si Ihako slej ko prej obetamo tudi od letošnjih nalog, ki so preti njim.
Beseda o zaposlovanju invalidov na Gorenjskem
Na zadnji seji koordinacijskega odbora, ki se je poleg predstavni kov vseh gorenjskih društev invalidov udeležili (Udi strokovnjaki Skupnosti za zaposlovanje. Skupnosti invalidskega m pokojninskega zavarovanja, predstavnika delovnih organizacij IHI in Konfekcija Triglav, ter gostja Centra za socialno delo. je bila glavna točka dnevnega reda zaposlovanje invalidov na Gorenjskem v preteklem letu.
Ugotovili so. tla je program Skupnosti za zaposlovanje preteklega leta izpolnjen, sredstva so popolnoma izčrpali in za letošnje leto bo potrebni načrt nejše gospodrjenje v okviru razpoložljivih možnosti. Poleg usposabljanja invalidnih oseb. pomoči pri pridobitvi statusa in menim stva pri rehabilitaciji na delovnem mestu. Skupnost za zaposlovanje vzdržuje tudi redne stike z. delovnimi organizacijami, ki usposabljajo invalide v okviru svojih enot. Lani je uspešno stekla tudi akcija prezaposlovanja delavcev Mladega rodu. ki zdaj delajo v glavnem v (in-renjskih oblaČiljh, Konfekciji Triglav. Iskri in še številnih drugih delovnih organizacijah v občini, s Čemer so uspešno rešili položaj delavrev Medalja pa ima tudi drug«! plat. kajti z. likvidacijo Mladega rodu je Gorenjska izgubila tudi invalidsko delavnico, ki bi morda lahko mnoge koristila v primeru, da delovne organizacije (»mejijo zaposlovanje na področju zaposlovanja invalidov kranjske občine in gorenjske regije ie v prihodnje vezano na dva osrednja problema, na težave v kadiovski zasedbi - omenimo le. da je lani en sam rehabilitacijski svettivale« urejal tovrstna vprašanja v vsej Gorenjski - in seveda na sredstva, ki so v odnosu na lanski proračun nekoliko zmanjšana. Skromna sredstva, ki bodo bržkone težko zadoščala programu, i«' treba porazdeliti med gorenjske občine pd potrebah, na slehernega rehabilitanta, ki se usposablja v delovni organizaciji, pa pride do osem tisočakov, upoštevajoč pri tem. da se usosabljanje včasih vleče tudi več mesecev. Skup nosi se torej sooča z vprašanjem, kje iskati sredstva, ki bodo v tem letu še kako pot rehna.
Člani koordinacijskega odbora so spregovorili tudi o bližajočem se mednarodnem dnevu invalidov, ki je vsako leto prvo pomladno nedeljo. Letošnja praznovanja bodo še posebej slovesna, saj je invalidu posvečeno vse leto. Za to leto pa ne bodo značilne le akademije, hrupne in drage proslave, pač pa v sam temelj družbe vsajena zavest <! skupni akciji za boljši invalidov jutrišnji dan. da ne bi le opozarjali na pravi« <-. ki gredo prizadetemu človeku po zakonih in ustavi, pač pa bi moralo Iv tošnje leto biti tudi menjnik teh prizadevanj.
Letno srečanje v Tržiču
Tržič - Že dobro leto o tržiškem društvu invalidov nismo ničesar zapisali, vendar to ne pomeni, da je njihovo delo zastalo. Nasprotno, prav pred kratkim so pripravil i redno letno skupščino, na kateri je bilo mnogo govora <i rezultatih pre-leklega in načrtih prihodnjega leta.
Koncem januarja so Tržičani v svoji sredi pozdravili goste društev invalidov Kranja. -Jeseni« in Škofje I,oke. predstavnico Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predsednika zbora delegatov -Jožeta M okorela in članjco občinskega sindikalnega svela Trži«" Nušk«! Hafner
V bogati razpravi, ki se j«' razvila po uradnem d«'lu srečanja, so spregovorili o zakonu <> invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Omenili so tudi. da je jedro leševanja problematike inv alida-delavca iijegovo delovno okolje, m mora dobiti informacije v zvezi / reševanjem vprašanj svojega statusa, kadar med sodelavci naleti na probleme, če ga spremljajo nejasnosti glede premestitve na drugo delovno mesto ali uveljavljanja nadomestila. Tudi krajevna skupnost in socialistična zveza kot najširša fronta občanov je mesto re.ševanja nejasnosti, s katerimi se srečuje invalid v tikolju, kjer živi. Neposreden vpliv v organizacijah ali pa uveljavljanje pravic s pomočjo delegatskega iglločanja so prvi kanali, ki se jih poslužuje invalid — samoupravljale« . Zanj pa s«» seveda   odgovorne   tudi strokovne
službe - SPIZ. Skupnost /a z.ap«>-shivanje. ("enter za smialno delo 4-ki jim je skrb za invalida osnovna dejavnost.
Obstaja pa še ena. najbolj neposredna oblika zadovoljevanja, potreb delavca invalida, aktiv invalidov, organiziran v delovni organizaciji, ki zap«is|uje ustrezen odstotek invalidnih delavcev, le-ta je izlmdišče uveljavljanja pravic in dolžnost i. saj so v njem zbrani invalidi, ki svoje t«' zave najbolj«' poznajo in nanje lahko najverneje opozorijo. Po-membno vlogo pa bi seveda moral odigrati tudi sindikat, vlogo prav delavske organizacije, ki se zavzema za pravice, ki slehernemu dejfeveu pripadajo iz dela. Tudi občinski sindikalni svet ima svet za stuaalno politiko ter svet za varstvo pravic in za za poslova nje. ki prav tak«! stio-kovrio pomagajo društvom in invalidom kot posameznikom pri uslanav -I janju aktivov,
Društvo invalidov Tržič za prihodnje leto obeta prav tako bogato dejavnost k«!t jo je beležilo preteklo, še bolj kot prej pa bo utrdilo sodel«!-vanje z drugimi gorenjskimi društvi, obogatilo rekreativni program, se povezalo z. drugimi humanitarnimi organizacijami v občini, največ pa bo seveda vložilo v humanizacijo odnosov na delovnem mestu, izenačevanje položaja invalidov in zdravih ter uveljavitev posebnih pravi«-, ki pripadajo invalidu zaradi njegove telesne prizadet ost i.
I)Z
Slovesen začetek pri loškem društvu
Škofja Loka — Na občnem zboru so se v začetku letošnjega leta zbrali tudi škofjeloški invalidi. Poleg delegatov, izbranih na vsakih dvajset članov (nemogoče je. da hi vabili vse invalide) so na zbor povabili tudi poverjenike društev, člane izvršnega i»r dhora in predsednike aktivov invalidov tistih delovnih organizacij, ki so jih že ustanovili. Na z.lmr so povabili tudi predstavnike društev invalidov Kranja, Domžal. Tržiča. Radovljice. Jesenic, republiške Zveze društev in-validov, Zveze za šport in rekreacijo. invalidov i/. Ljubljane. Povabljeni pa s«i lm tudi predstavniki društev in organizacij, katerih naloga je delo in skrb za invalidne osebe, in sicer: Skupmist pokojninskega in invalidskega zavrovanja iz Kranja. Center slepih. Društvo upokojencev, socialno skrbstvo, občinski sindikalni svet. občinski komite ZKS in občinski svel Zveze borcev ()<l navedenih so se vabilu odzvali le član Društva invalidov Kranj, in predstavnici Občinskega sindikalnega sveta in socialnega skrbstva, ki so se aktivno vključili v razpravo in s tem prispevali svoj delež uspehu zbora.
V kopici vprašanj, ki jih oblikuje vsakodnevni položaj invalida, bi bila dobrodošla pj>ino<" in nasvet strokovnjakov Skupnosti pokojninskega in invalidksega zavarovanja, ki pa ob tej priložnosti žal niso bili navzoči. Mnogi člani so namreč izpovedali težave, ki jih imajo pri pridobivanj« statusa invalidnosti in pravic, ki i/.
tega izhajaj«!, pri čemer bi odločilo prav mnenje SPIZ.
Iz. poročil izvršnega odbora in šte vilnih komisij, ki so strnila v cehito delo in prizadevanja preteklega leta. je razvidna vse večja aktivnost društva invalidov Škofja Loka na področju temeljnih vprašanj položaja invalida. Vse leto se je društvo zavestno lotevalo reševanja socialnega vprašanja svojih članov. skrbelo za družabno življenje, šport, rekreacijo in izletništvo. spremljalo rehabilitacijo, utrjevalo enakopraven položaj zaposlenih invalidov. spolni jalo ustanavljanje aktivov. Tudi program letošnjih dejavnosti, ki so ga oprti na bogate pretekle izkušnje, temelji na že začrtani poti. le dalm letos vsa dejavnost še intciuivnVfci-še bolj na šir«ik«i zastavljena.
Na žbpfu so izvedli tudi nffdo-mestne volitve članov izvršnega1 od bora. ki jim poteka mandat ali pa j«-iz. drugih razlogov prenehal«! delovanje v leni organu. Na novo so izvolili tudi  nosilce  vseh stalnih komisij. Tudi dosedanja predsednica. Poldka Klažič. je  zaprosila  za razrešitev, zato je /.Kur glasoval za novega pred sednika.  Med dvema kandidatoma so s«- prisotni delegati odločili za Tončko   Kukič.   večletno članico izvršnega odbora in tesno sodelavko dosedanje   predsednice.   Tovariši« i rilažičevi, on vsega začetka predse«! niči škofjeloškega društva, s«' dni štvo zahvaljuje za plodno desetletno delo in vothmjc. novi predsedni«'i pa želi uspehe Tone Pilit ar
GLAS22.STRAN
TOREK. 24.
Jogurt naš vsakdanji! |
ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KRANJ Staneta Žagarja 27
Odbor za delovna razmerja objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge
1   VZDRŽEVANJE ŠPORTNE DVORANE
■2. KOPALIŠKEGA MOJSTRA
3. VZDRŽEVANJE NA STADIONU
Pogoji:
pod 1. — K V ključavničar ali sorodne stroke. —  1 leto delovnih izkušenj
pod 2. — poklicna   šola,   učitelj   ali   vaditelj plavanja možnost izobrazbe ob delu — kot pogoj)
pod 3. — osnovna šola
Poleg zgoraj navedenih pogojev morajo imeti kandidati odslužen vojaški rok, poskusno delo traja 3 mesece.
Nastop del in nalog pod točko 1. je možen takoj, pod točko 2. in 3. pa 1. 4. 1981
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite na naš naslov. Razpis velja 15 dni od objave.
DRŽAVNA ZALOtU SLOVENIJE LJUBLJANA Mestni trg 2«
Komisija i delovna ranmtig javlja naslednja dela in naloge
Za poslovalnico ,
nju
ČIŠČENJE POSLOVALNICE
— en delavec po ** o delu (upokoje*«)
Pogoj:
— »snovna šnla
Delovno razmer* parno za nedolmVni smene  prijave i sprejema  splošni« , ški sektor Državi*a silovenije na gornji i in sk-er 15 dni <<i objave.   Prijave bt kazil  komisija t* ravnavala.
Kandidate bomo«.
pismeno obvestili.
Q
GOZDNO GOSPODARSTVO Kranj
Temeljne organizacije gozdarstva Škofja Loka, Tržič, Predd
Temeljne organizacije kooperantov gozdarstva Škofja l^v
Preddvor in
TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Krniva bijo k sodelovanju več delavcev
1  ZA DELO V GOZDU - GOZDNI PROIZVODNJI 1. ZA DELA V GOZDNEM GRADBENIŠTVU
Pogoji:
pod 1. — starost nad 18 let. Zdrav, sposoben za dela na terenu. Možnost n
dela in naloge motorista, žičničarja. traktorista. Za dela pri goje U^r možnost zaposlitve s 16 letom n^u
pod 2. — Štarosi nad 18 let, zdrav, sposoben za dela na terenu. Možnost u.
za dela in naloge strojnika različne gradbene in gozdne mehanizacij?**^«
Kandidati naj v roku 15 dni po objavi tega razpisa vložijo pismene i naslov Gozdno gospodarstvo Kranj — delovna skupnost skupnih *l,.*kH* i sektor, Cesta Staneta Žagarja 27/b. ^'»Nm
ALPETOUR HOTEL CREINA KRANJ PUSTNI TOREK, 3. marca 1981 PLEŠ IN ZABAVA od 18. do 24. ure v prostorih restavracije.
VABLJENI!
telefon 23-341
PRODAM
Prodam 15 k v. m novega PARKETA ter CZ 250 enduro in TOMOS 15 SL.   Roman   Jenko.   Godešič 5.3, Škofja Loka . ' 1381 Prodam MAGNETOFON grundig TK 845 Hi-FI štereo in oddam PSA ČUVAJA. Trboje 9, Kranj 1391 Prodam   KRAVO   za   v skrinjo Ribno 27. Bled 1527 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Popovo 4, Tržič 1528
Oddam   PSA   - NOVOFUND LANDCA, nečistokrvnega, starega 9 mesecev. SušnikovaSJ, Šenčur 1327
Prodam več PRAŠIČEV, primernih za rejo, težkih od 20 do 100 kg. Stanonik. Log 9. Škofja Loka 1372
Prodam suhe BUTARE in domače ŽGANJE. Luže 12, Šenčur
1529
Aprila, maja in junija bom prodajal dva meseca stare JARČKE, rjave in grahaste, odlične nesnice. Sprejemam naročila. Stanonik. Log 9. Škofja Loka 1530
Prodam PRALNI STROJ v garanciji. Naslov v oglasnem oddelku.
1531
Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). 70-litrski HLADILNIK.
POMIVALNO MIZO BOJLER. Perk« Ak^
Prodam POROČNO roza barve. št. .18. Inrn lefonu: 28-178 °
Prodam malo poškoAv. motorja za GOLFA » 5i za brunarico. Telefon Prodam rabljena
<i*t
Osnovna šola ANTON TOMAŽ LINHART Radovljica
Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
za določen delovni čas:
UČITELJA M ATEM ATIKE-FIZIKE
od 26.3.1981 do 30.6.1981 in od 1.9.1981 do 30.12. 1981 (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA od 16. 3.1981 do 30.6.1981 in od 1.9.1981 do 30.9.1981 (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta)
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o strokovnosti v roku 15 dni po objavi razpisa.
Industrija za telekomunikacijo elektroniko in elektromehaniko Kranj, n.sol.o.
Komisija za delova nrazmerja TOZD VZDRŽEVANJE objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA
za dela organizacijskega vodenja vzdrževalne dejavnosti na področju računalništva, telekomunikacij in spremljajočih dejavnosti
Pogoj:
— visoka izobrazba elektrotehniške smeri — zaželeni smeri: industrijska elektrotehnika in industrijska elektronika.
— 4 letne ustrezne delovne izkušnje,
— aktivno znanje angleščine,
— organizacijske sposobnosti.
— trimesečno poskusno delo
2 ZIDARJA
za zidarska vzdrževalna dela Pogoj:
— triletna poklicna šola ustrezne smeri,
— zaželene ustrezne delovne izkušnje.
3 KROVCA
za popravilo kritin na industrijskih objektih Pogoj:
— ustrezna poklicna šola ali večletne ustrezne delovne izkušnje.
— sposobnost opravljanja del na višini
4. ŠTIRIH ČISTILK
za čiščenje proizvodnih, pisarniških in sanitarnih prostorov, Pogoj:
starost nad 18 let
5 POMOŽNEGA DELAVCA
za dela v gradbeni delavnici Pogoj:
— starost nad 18 let. sposobnost opravljanja del na višini
Kandidat naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo vl5 dneh po objavi na naslov Iskra Elektromehanika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4,64000 Kranj.
s polkni in VRATA. sJJJ lesovska 20. Šenčur
Ugodno prodam SOftta ŠTVO. Ogled v soboto?*!0, 15. do 17. ure v Kranja njj sta H. nasproti AMD(*
Ugodno prodam GARNITURO. Mutej _ 34. Lesce. tel. 064-75-Šo vsak dan dopoldan. ram* nedelje
Prodam frizerski stoku Hi kompleta s fotelji vse \ 061 51-558 - delavnik^
Prodam nov kovinski \\\ Naslov v oglasnem oddelka
Prodam semenski jcm dessire Češnje vek 2LC«k>
Ugodno prodam RARVvH VIZOR GORENJE. Ki** ca. Župančičeva 7. Kranj
KUPIM
Kupim VRATA u kmečko peč ter okovje n31 Rudolf. Sp. Bitnje 3, Žama« 1
Kupim ELEKTROMOItftj 6 KS   in  manjšo m% ohranjeno KOSILNICO. Martinj vrh 14. Železniki
Kupim mehansko SIV CO do 10 ton in prodan KOLO. lepo ohranjeno mi Telefon 47-386
Kupim dobro oknmjm PLUG (izdelan v Lesraot Franc. Lavtarski vrh .\l
VOSU
Ugodno prodam nov y„ bele barve. 60 KM. Rab* c.33,£f9fttr
Prodam ZASTAVO ftt 1972. Ogled vsak dan «' dalje. Telefon 064-2647$
Prodam KATRC0 TU1 1977. Telefon 064-50-43
Prodam ZASTAVO 7* 1977 in GUMIJAST COUb 18. Se v garanciji. Hafatr.l 2. Orehek - Kranj
Prodam VVARTBURGA letnik  november 1979. 10.000 km. rdeč. cena M l_ 28.2.1981. Telefon 0S44UT5
Prodam osebni avto 16 TL. Telefon 50-285 fi. do 14. ure
Popestrili smo izbor tkanin.
Primerno darilo za 8. marec.
Informativno prodajni center
v hotelu CREINA — tel. — 25-168
TEKSTILINDUS ZS KRANJ
:K. 24 FEBRUARJA 1981
.23. STRAN
o
i MARIJA pRIMC
Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal
Se priporočam?
Prodam DACIO. letnik I «174. Klari«"   Miha.   Ljubno  f»7. Podnart
1 552
Ugodno prodam MOPED APN-4. letnik 15)77. in črnobel TELKVI-ZOR. -laki Nikola. Savska r. 3. Kranj 1553
Prodam avto ŠKODA, letnik 1973. dobro ohranjen. Kristan Franc. Lip-ce 3. Beljska Dobrava — Jesenice
1 551
ZASTAVO 7.")(). letnik 1975. ugodno prodam. (Jantar. Naklo 182 1555
Prevzamem vratni red /a GOLFA. VragoloviČ Valentin. Podhom 17. Zg. Gorje 1556
H EN ATI.T I TLS. letnik 1977. dobro ohranjen, prodam. Ogled vsak dan popoldan. Jane/ Zihler. Križe 83. Tržič
l r>r>7
Prodam AMI H. celega ali po delih, iter Marjan. C. Kokrškega odreda .Kram
Prodam avto ŠKODA 110 I.. let-k 1973. Kristan Janez Trata 15. mjfa Loka 1546 ZASTAVO  750. letnik  1971. ob-ovijeno, prodam za 28.000 din. Mo-»nč Vinko. Zbilje .'tfi/a. Medvode, vsak dan popoldan od 14. do 1547
Prodam »FlCKA*. letnik 1970. nhi<. Šolska 4/a. St razišče — Iran i 1548 JProdam ZASTAVO 101. letnik fn. Brezje 07/a 1549
Ugodno prodam FIAT 125-PZ. 'upaliče 10. Preddvor 1550 prodam DYANO. letnik 1979 sep-rmher Rajgelj. Begunjska 0. Kranj, 1.22-512 1 551
STANOVANJA
■Jone *ed
Iščem GARSONJERO, eno ali dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Ponudbe po telefonu 004-21-085 1558
Mlad fant išče SOBO s kopalnico ali GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod šifro: Redni plačnik ali ,,„ tel. 004-24-892 1559
Na območju Kranja sprejmem na STANOVANJE tri poštene ženske. Svoj naslov in sliko naj oddajo v oglasni oddelek pod šifro: Do 1. marca 1981 1500
Enosobno STANOVANJE v Beogradu zamenjam za večje v Škof j i Loki. Informacije po tel. 011'471-332 ali 004-00-505 1501
I
GZC GORENJSKA LEKARNA p.o. KRANJ
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela. in naloge
ČISTILCA DELOVNIH PRIPRAV IN PROSTOROV
v lekarni Kranj
Pogoji:
- končana osemletka
xe združuje za nedoločen " polnim delovnim časom. Deln je v turnusu. Poskusna [doba traja 1 mesec.
. Prošnje s krajšim življenjepisom in dokazili o šol-ffki izobrazbi pošljite v 15 fdneh po objavi Komisiji za dovna razmerja GZC Gorenjska lekarna, p.p. Kranj, I Cesta JLA 8.
1 POSESTI
V najem vzamem HIŠO z vrtom. Šifra: Upokojenka 1363
ZAPOSLITVE 1
Priden in prilagodljiv moški išče stalno zaposlitev v kmetijski dejavnosti   Naslov v oglasnem oddelku.
1509
Iščem mlajšega delavca z vozniškim dovoljenjem za nekajurno dopoldansko delo v tednu. Naslov v oglasnem oddelku 1570
PRIREDITVE
Redni sobotni plesni večeri se lirično v soboto. 21. februarja v DOMU JLA Kranj. ZAPLESALI boste ob različni plesni glasbi od 19. do 24. ure. vmes pa se še kaj novega nauČili. saj se bo plesa udeležil tudi plesni učitelj. Vstopnina samo 40din. Za jedačo in pijačo poskrbljeno 1307
Veselo PUSTOVANJE bo na Ko-krici v Kulturnem domu v soboto. ■>H •> 81 in torek J. J. 81. ob 19.30. Igra ansambel MODRINA. Rezervacije sprejemajo v GOSTILNI pri ANČKI (pri Laknarju).
VABIJO GASILCI!
GASILSKO DRUŠTVO TREBI-JA organizira PUSTOVANJE v soboto. 28. 2. HI ob 20. uri v gasilskem
\Voknxx,
trgovska in proizvodna DO, n.sol.o. Kranj
objavlja za potrebe TOZD DETAJL prosta dela in naloge:
ARANŽERJA
(za določen čas - nadomeščanje zaradi porodniškega dopusta odsotne delavke).
Posebni pogoj za izbor je srednja šola aranžerske smeri.
Pismene prijave sprejema tajništvo DO 64001 Kranj, . Poštna ul. 1M 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati I bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od dneva izbire.
OORBNJIKA PUKOJLNICA
Škofja Loka, Kidričeva c. 75 razpisuje prosta dela in naloge 4 KLJUČAVNIČARJEV
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
- poklicna kovinarska šola za strojne ključavničarje ali druga ustrezna smer in 1 —2 leti prakse.
Osebni dohodek je 9.000,— dinarjev.
Poskusni rok je 3 mesece.
Pismene   prijave   z   dokazili   o   izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.
domu na Trebiji. Igra ansambel JURCKK Maske zaželene, najboljše nagrajene |56*>
NK ŠENČUR vas vabi 28 2 19H? oh 20. uri „,, MAŠKARADO v dom Kokrške čete v Šenčurju. Igra ansambel FIRMA ir,(i;{
TO in ()() ZSMS HOTAVLJE organizirata v nedeljo. 1.3.1981 (»b I t uri veliko PUSTNO PARADO od zadruženega doma do Lipana in nazaj. Po paradi bo pustni program »i ples ,f)(;4
OBVESTILA
Opravljam PREVOZE s tovornjakom (kiperl. Tel. 23-307 ali 27-201
1514
Izdelujem vse vrste KAMINOV. Dajem tudi oblikovne nasvete. Ponudbe pod: Solidno in poceni 1505
OSTALO
Razpolagam z večjim PROSTOROM za obrtno dejavnost in iščem sovlagatelja in družabnika za katerokoli obrt. Naslov v oglasnem oddelku J566
VARSTVO za enoletno deklico iščem v mesecu marcu na Zlatem polju. Naslov v oglasnem oddelku
1507
Iščem zidarje za izdelavo fasadnega ometa - teranova (350 kv. m) ki imajo fasadni oder. Ponudbe pod: Zbilje 47. Medvode
ZAHVALA
Ob smrti naše mame. stare mame. sestre, tete. tašče in svakinje
LJUDMILE PERHAVEC
iz Kranja
s«- iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja in podarjeno cvet je.
Posebna zahvala Domu oskrbovancev Preddvor in kolektivom tovarn Iskra - TOZD TKA, KOGP - TOZD Obrt. obratu Oljarice ter g. župniku za opravljeni obred.
VSI NJENI! Kranj, Postojna, Jesenice, 5. februarja 1981
I
Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1 ~...Teko*' racun P" SDK v Kranju: Številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341. glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860 komerciala - propaganda, naročnina! «"«H oglasi m računovodstvo 23-341 "dlvldua,na polletna naročnina T. inozemstvo preračunano
v valuto vključno s poštnino.
Oproščeno prometnega davka po nri-Htojnem mnenju 421-1/72.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta in sina
JOŽETA KOMARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in vence. Posebna zahvala sosedom za pomoč v težkih dneh. Zahvaljujemo se zdravnikom ZD Bled, posebno dr. Zoniku ter sestri Mojci za obiske na domu. Zahvala tudi g. župniku za obiske na domu ter spremstvo na njegovi zadnji poti ter za vse tolažilne besede. Zahvala šoli Tomaža Linharta, tovarni Veriga. Tapetnifttvu in Gozdnemu gospodarstvu. Iskrena hvala cerkvenim pevcem ter pevcem iz Zasipa in zvonarjem. Prisrčna zahvala vsem. ki ste ga v tako velikem Številu spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI!
Zg. Gorje, 15. februarja 1981
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
KRISTINE HABJAN
se iskreno zahvaljujeva vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano < vetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala tudi osebju Instituta Golnik in ZD Škofja Loka za nesetiicno pomoč med njeno težko boleznijo. Zahvalo sva dolžna tudi g. župniku Perčiču za
pogrebni obred in pevcem za žalostinke.
MOZ SLAVKO terTAŠCA MARIJA!
Sv. Duh, 19. februarja 1981
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi naše drage mamice, svakinje, hčerke, sestre in tete
MARIJE KOŽUH
i/. Bodo vel j st. 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali cvetje, vence in nam kakorkoli drugače pomagali v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se dr. Stanonikovi iz Onkološkega instituta, dr. Debeljaku iz ZD Škofja Loka. OŠ-Peter Kavčič Škofja Loka, EAŠC Kranj, delovnim organizacijam Jelovica, Tobak, Tehnik, LTH, Borovo, Gradiš, Center slepih, Alpetour in Slovenijales, g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo delovni organizaciji Termika — obrat Bodovlje, Trata in Poljane za izredno in nesebično pomoč.
OTROCI: Andrejka. Simon in Štefan ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Oh boleči in nenadni izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete
ANE INTIHAR
iz Česnjice pri Podnartu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, posebno sosedama Pavli K ose I j in Angelci Potočnik za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, izrečena sožalja, podarjene vence in cvetje. Zahvala velja tudi dr. Zupancu za obisk na domu in zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Jesenice, g. župniku z Ovsiš pri Podnartu za tako lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za žalostinke. podjetju LGO Jesenice in
Kazina Jesenice ter kolektivu Peka II. v Kranju.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: hči Zofka, sinova Drago Ul Slavko z. družinami, sin Peter, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo! Cesnjica, Jesenice, Tržič, Škrilje, Ljubljana, 16. februarja 1981
16. zimski pohod na Stol
Živo izročilo junaškega boja
Številni udeleženci letošnjega pohoda na Stol so obudili spomin na bitko jeseniške čete 1942. leta pri Prešernovi koči — Pomen prireditve so označili tudi govori na proslavah ob koncu pohoda — Pot po planinah pod Stolom zahtevna preizkušnja zdržljivosti pohodnikov
Valvasorjev dom pod Stolom
— Kolona blizu Štiri tisoč planincev, pripadnikov obmejnih enot armade, teritorialne obrambe in milice, članov borčevskih, mladinskih in drugih organizacij, delovnih ljudi in občanov iz nafte ožje in širše domovine je minulo soboto s tega kraja krenila na pot zgodovinskih dejanj i/, narodnoosvobodilne borbe. V mrzlem in meglenem jutru se je vzpenjala proti mestu, kjer je pred devet -intridesetimi leti v nekdanji Baragovi koči prenočila jeseniška četa. Po-hodniki, med njimi je bila tudi nek-
danja borka te enote Ivanka Kozar, so tod za hip postali in se v mislih preselili v preteklost.
Še v zgodnejših jutranjih urah 20. februarja 1942. leta je borce jeseniške čete. ki so počivali v koči. stražar obvestil o bližajoči se nevarnosti. Začel se je umik v zasneženo goro. pohod v negotovost. Težka je bila pot do Prešernove koče, a še težji poznejši boj s premočnimi nemškimi vojaki. Kljub pomanjkanju streliva in smrti borca Jožeta Kodra, ki ga je zadel sovražni ostrostrelec, so partizani vse do večera vztrajali na utrje-
GLASOVA ANKETA
Draginja
Prav vsi jo občutimo, nekateri bolj, drugi manj. Iz meseca v mesec je treba več odšteti za elektriko, bencin, kurilno olje, pa tudi za mleko, kruh, sadje in meso. Podatki govore, da so se življenjski stroški v letu dni povečali za polovico, januarja letos za skoraj deset odstotkov. Cene ubirajo strmo pot.
Stopili smo v eno kranjskih trgovin. Veliko podobnih odgovorov na nafte vprašanje o razbohoteni draginji bi lahko zapisali. Dovolj zgovornih je zato že nekaj.
Upokojenka iz Kranja, ki nam imena ni želela povedati: »Tragično. Pokojnino imam Se kar, toda ta draginja. Da bi
vsaj
darstvo je preobremenjeno, da bi lahko bolje gospodarili in več izdelali.«
Metka Bradeftko, prodajalka: »Bila sem na porodniškem dopustu in nekaj dni sem spet v službi. Vse se mi zdi zelo drago, za pol, če ne že kar enkrat, se je medtem vse podražilo. Če bo Slo tako naprej, bomo delali le še za hrano in otroke. Dva otroka imam, »dragi so danes«. Nekaj se da privarčevati, pri elektriki, ki je zelo draga, ali če nimaš avtomobila. Te dni se mi je večkrat primerilo, da nisem mogla verjeti, da je račun res tako visok, ko sem odtipkala vse, kar je kupec naložil v košaro. Ali sem se zmotila.
naprej ne šlo več. Hrana mora biti, mesa ne kupujem več toliko, pa saj ga tudi ne jem prav rada. Sadje kupujem, kolikor ga pač dobim. Vsak mesec dam nekaj na stran. V dve kuverti. V prvo za pogreb, saj veste, stara sem. V drugo za dopust. Vsako leto grem. Lani sem prvič občutila, da je dopust zame drag. Letos bo gotovo še dražji.«
Andrej Naglic iz Kranja: »Naš življenjski standard pada. Sam draginje ne občutim toliko, ker je moj dohodek malce višji od povprečnega. Toda, bolj premislim, kam se bom peljal z avtom. Vendar, običajne poti ostanejo. Otroke je pač treba zjutraj peljati v vrtec. Vzrokov za hitro rast cen je veliko; prevelika devizna odvisnost, prispevki iz dohodka, iz osebnih dohodkov se povečujejo iz leta v leto, zato ustvarimo manj kot porabimo. Naše gospo-
potihem še enkrat pregled a m i udi marsikateri kupec je rekel ali je res toliko. Nato
skupaj še
enkrat na hitro seštejeva. Vidim, ljudje   vse  bolj   gledajo na M. Volčjak
da denaf.«
nih položajih. Potlej še jim je v plašču teme in megle uspelo umakniti do lovske koče na koncu doline Završnice.
V to smer. proti Zabreški in Do-slovški planini, je pot vodila naprej tudi letošnje pohodnike. saj na 10. pohodu na Stol vzpon na vrh ni bil mogoč zaradi skritega ledu pod snegom. Vseeno je tudi tokratna prireditev, ki se je začela že v petek s pohodom šolske mladine po poteh Cankarjevega bataljona in se nadaljevala v soboto ter nedeljo s pohodom po planinah pod Stolom, povsem uspela. Njen pomen so prav tako vse dni označile proslave ob končanem pohodu. V petek je pri Valvasorjevem domu mladim govoril eden od preživelih borcev jeseniške čete Franc Konobelj-Sloven-ko, v soboto so zbrani poslušali slavnostni govor sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravka Krvina. v nedeljo pa je udeležence pozdravil predsednik občinske konference ZSMS na Jesenicah Danilo Klinar.
Letošnji zimski spominski pohod na Stol, ki ga je že šestnajstič zgledno pripravil organizacijski odbor pri občinskem odboru ZZB NOV na Jesenicah in koordinacijskem odboru planinskih društev jeseniške občine pod pokroviteljstvom Dela iz Ljubljane, je ponovno potrdil našo skupno pripravljenost za ohranjanje izročila narodnoosvobodilnega boja. Čeprav je potekal po nekoliko lažji poti, je bil vendarle velika preizkušnja pripravljenosti udeležencev za premagovanje umsko-telesnih naporov; toliko bolj. ker se je v soboto na pot podalo rekordno število pohodnikov.
Posamezniki so žal s svojim neodgovornim obnašanjem — opaziti je bilo številno odnašanje zastavic za označitev poti in slišati hrupne odraze uživanje alkohola - ponovno dokazali, da so jim osnovni cilji pohoda še vedno tuji. Kakor izgleda, so opozorila organizatorjev glede nevarnosti vzeli nekoliko bolj resno, saj so padci povzročili le nekaj lažjih »zgod z manjšmi poškodbam'
Letošnji pohod na Stol je c vseh dneh privabil kar okrog pet tisof /mM planin. .V« stiki: del udeležencev med sobotnim pohodom nad ZW<iofc| nino, kjer so jim ob počitku pred vrnitvijo vlili novih moči celo kn£k\
sončni žarki. (S) — Foto: S. Saje
Zdravko Krvina je govoril pod Stolom
Poudarki iz govora
ne
S. Saie
• Letošnje leto je še posebej slovesno, saj po vsej naši samoupravni socialistični deželi proslavljamo 40-letnico vstaje naših narodov proti nadmočnemu sovražniku. Ko je cela Evropa ječala pod fašističnim škornjem, ko je ta korakal še naprej v Azijo in Afriko, so se mali narodi Jugoslavije z orožjem v roki uprli močnemu fašističnemu stroju . . .
• Silno svobodoljubno moč je vlivala delovnemu ljudstvu naša Komunistična partija s tovarišema Titom in Kardeljem na čelu. Člani KPJ so delovali med delavstvom v sindikatu in med kmeti v društvih kmečkih fantov in deklet. Neizmerna želja po svobodi ie tlela v našem ljudstvu že dolga leta in je ob fašistični okupaciji vzplamtela z vso močjo .. .
• Globoko spoštujemo žrtve, ki so padle za našo svobodo po vsej domovini in umrle v zaporih ter taboriščih. Vsebino naše narodnoosvobodilne borbe nenehno prenašamo na mlajše rodove. To je in ostane v prihodnje neizčrpen
vir za svobodoljubje, narodno t vest, razvoj bratstva in enotno* naših narodov in narodih I utrjevanje in razvijanje spfc ljudske obrambe in družba mozaščite ...
• Naša notranja trdnost m* pornost sta odvisni od ftosp*' skega in družbenega razvoja b^I skupnosti. Sedanji ustalit«* ukrepi so skupna odgovorni' težka naloga. Ob njih motu potegniti ločnico z doš^M spoštovanjem in uresničevanju Tisti, ki se neodgovorno obiaS* pa morajo nositi odgovon* pred delovnimi ljudmi in 7* komunistov . . .
• Vsak naš človek ima jene možnosti, da izrazi in % ničuje svoje in skupne imen* fronti organiziranih socialist^ sil, v Socialistični zvezi, f0, ramo   še   nadalje uresni^v— združevati in usklajevati mnobJ interesov za nadaljnjo gradiv« naše   samoupravne socUlistifl skupnosti. ..
Tramovi hleva na deset oval
Že leta redi Rasim Pajič iz Bohinjske Bistrice ovce - Pred tednom pa seje na deset ovac v Bohinjski Bistrici podrla streha hleva
Bohinjska Bistrica - Kmetijske organizacije, kmetijske zadruge in naše kmetijstvo nasploh si prizadeva, da bi spet spodbudili ovčerejo ali rejo ovac, kjer so za vzrejo dobre možnosti in kjer so tudi ljudje, ki so jih pripravljeni rediti. Takšna spodbuda seveda velja tudi za Kmetijsko zadrugo Srednja vas v Bohinju, kjer so v zadnjih letih uspeli, da je ovac vedno več in da tisti, ki jih redijo, dobivajo tudi ugodnosti, ki jim pripadajo.
Med dolgoletnimi rejci je v Bohinjski Bistrici tudi Rasim Pajič. Ze tedaj, ko je prebival v Soteski v No-men ju, že pred dvanajstimi leti, se je odločno lotil vzreje in vsako leto redil okoli 00 ovac. Tudi tedaj, ko se je preselil v Bohinjsko Bistrico, se reji ni odpovedal, temveč še bolj intenzivno lotil. Njegova čreda seje pasla poleti na travnatih področjih K oble. tudi v zadovoljstvo žičničarjev Koble. saj je bilo z vzdrževan jem travnatih terenov veliko manj dela in veliko manj stroškov. Na Kobli se sicer vsako leto pase okoli .'{00 ovac. katerih lastniki so vključeni v o\ -čerejsko skupnost.
V Bohinjski Bistrici in pri Kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju so
Dotrajan, star hlev, katerega streha ni vzdržala in neke noči pokopala pod seboj deset ovac ... — Foto: D. Sedej
spoznali, da je Rasim Pajič. ki je sicer zaposlen kot žičničar na Kobli. resen in zavzet rejec in dobro skrbi za čredo. Prav zato so želeli, da bi z rejo nadaljeval in še povečal svojo čredo. Rasim Pajič nikakor ni mogel najti ustreznega hleva v Bohinjski Bistrici, zato se je Kmetijska zadruga odločila, da mu pomaga. Obljubili so mu stanovanje, obenem pa so obljubili tudi, da mu preskrbijo hlev.
Rasim Pajič je bil seveda takoj pripravljen in odločili so. da naj ovce prežim ij o v starem hlevu poleg Zdravstvenega doma v Bohinjski Bistrici. Ta hlev naj bi pozneje tudi ustrezno popravili ali zgradili boljšega. Ostalo je le pri obljubah. V hlev je spravil .deset brejih ovac in zanje dobro skrbel, vse do minulega tedna, ko se mu je v zgodnjih jutranjih urah ponudil v hlevu grozljiv prizor.
Ko je odprl vrata že dotrajanega, starega hleva v Bohinjski Bistrici, ovac ni bilo več. Ležale so pod tramovi stropa, ki se je ponoči zrušil ih \ se so poginile. Najbrž ni treba posebej povedati, kako prizadet je bil lastnik in kako prizadet je še danes, ko pravi:
»Bil sem resnično pretresen. Vsak dan, preden grem na Koblo, poskrbim zanje in kaj takšnega res nisem pričakoval. Vse so poginile, strop se je kar zrušil. Kasneje sem venomer in venomer premišljal, kako se je morala žival mučiti vso noč, preden je poginila. In vse ovce so bile breje!«
Rasim Pajič ima rad živino in odkar pomni, ni mogel shajati brez tega, da ne bi imel vsaj majhnega hleva, krav in ovac. Prav to se v pogovoru z njim da občutiti, kajti Rasimu je hudo, ker so tako žalostno poginile, hudo, ker jih ni več.
Skoda, ki jo je utrpel, je kar precejšnja. Vsaj okoli 50.000 dinarjev. Samo lani je moral plačati za seno za svojo Čredo okoli 25.000 dinarjev, da dela, ki ga ima z ovcami, niti ne štejemo. A ne želi si denarja, želi si le, da bi dobil ovce in nadaljeval z vzrejo tako, kot je delal vsa leta.
Vsi tisti, ki se ukvarjajo z ovčerejo, ga bodo prav dobro razumeli. A razumeti ga bo najprej morala Kmetijska zadruga
Rasim Pajič iz Bohinjske Bisi
Srednja vas, ki svoje ok^ ni izpolnila in mu povrajtH do. Prav gotovo ne bi 8n*|j< križem rok, še posebej n«j Rasim Pajič pripravljen' ljan delati ter rediti ov naprej. Takih pa je vaaj^ še malo in prav bi bilo, k,j kar najbolj spodbujali...
Vlečnica na pobočju JoSu
osojnih straneh Jošta nad /c snežna odejo še vedno bela.  zadnje sneženje pa povečalo.   Pobočja Jošta pod domom, so primerna H « Tu je postavljena vrvna nVpi omogoča prijetno smuko ;« ji redkim smučarjem.   -  H. M«