Poštnina plačana ▼ gotovfaL Leto XmM štev. 64 L]ubl]ana9 sreda 16. marca 1932 Cena S Din Lpr*viuštvo: UjuOU&aa. K.qaH)cv* obe« 5. — Teletu® it 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. InseratnJ oddelek: Ljubljana. Selen-bureov« uL 1 — TeL 3492 ia 2492 Podružnica Maribor: A.letaaodrovj cesta «t 13 — Telefon it 2453 Podružnica CoHe: Kocenova ulica 2. — Telefon št 190 Računi orl pošt iek zavodih: Ljubljana št 11 842 Praba čislo 7« t. Upokojenci, ki opravljajo samostojn* dela in rabijo za njihovo izvrševanje dovoljenja pristojnih 'oblasti, nc prejemajo osebnih draginjskih doklad na pokojnin«, ne glede na višino dohodkov od njihovega dela. To velja za ona samostojna dela, ki niso vsebovana v določilih obrtnega zakona, ki pa so urejena s posebnimi zarkon«; to so posli odvetnikov, javnih beležniko-v, pooblaščenih inženjerjev in arhitektov, zdravnikov, jHvin-ozd ravnik sv. babic, lekarnarjev itd. Jesenice ne delajo več Velik shod delavstva in ostalega prebivalstva tile pred ustavitvijo obrata — Sporazum o vršenju varnostne službe — županova pot v Beograd Jesenice. 15. marca. š. Nocoj o polnoči bodo v delavnicah Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, na Javorniku in v Blejski Dobravi utihnila težka kladiva, ugasnile peči in se ustavili stroji, ki so dolgo vrsto let dajali kruha in zaslužka tisočem delavcev in njihovim rodbinam. Dva meseca je dalavstvo s strahom pričakovalo tega trenutka, ki postane nocoj žalostna resnica. Na velikem shodu se je zbralo nocoj na tisoče delavcev, delavskih žen in deklet, prišli pa so tudi trgovci in obrtniki od blizu in daleč, kajti vsi enako čutijo, da prihajajo nad jeseniško kotlino najtežji časi. Zastopane so bile vse delavske organizacije. Shod je otvoril in vodil predsednik podružnice saveza kovinskih delavcev Jugoslavije g. Jeram, ki ie uvodoma pozdravil navzoče zastopnike oblasti, g. Cermaka iz Radovljice, jeseniškega župana g. Zabkarja, župnika g. Kastelica in župana Koroške Bele g. Erlaha. V svojem govoru je g. Jeram apeliral na vse delavstvo, naj bo do skrajnosti disciplinirano, solidarno in naj strogo vzdržuje red in mir. Nihče naj ne poseda v gostilnah m do skrajnosti na i vsak varčuje z živili, da bo moglo delavstvo vzdržati do konca. Dogovorno z ravnateljstvom KID je delavstvo obljubilo, da bo samo skrbelo za mir in dalo jamstvo za delovno disciplino ob ponovni vzpostavitvi obratovanja. po ugoditvi stavljenih zahtev, k; «0 bile formulirane v posebni. 12 točk obsegajoči resoluciji Predvsem zahteva delavstvo kolektivno pogodbo, priznanje plačanih dopustov in razne diuge ugodnosti Sporočil je dalje da je delavstvo pristalo na to. da sme še nadalje 6 delavcev razk'adati staro železo iz vagonov 30 delavcev 42 gasilcev in 6 inšpektorjev pa opravljati varnostno službo v nod'et;ih Od električnih central bo ostala v obratu samo ena. ki bo skrbela za luč v stanovanjih nameščencev in deavcev Skunnn ho zaposlenih 130 delavskih moči Nameščencem je za-b^anjeno izvrševati fizično delo Delavstvo se bo v vsak°m primeru pokorilo samo odboru. ki je izvoljen od vseh treh delavskih organizacij in bo delavstvo tudi samo obračunalo z vsemi, ki bi kršili mir. red in disciplino. Jeseniški župan g. 2 a b k a r je v svojem govoru naglasil. da je mestno zastopstvo popolnoma na strani težKo prizadetega delavstva ter da je občina storila vse kar je mogla, da se prepreči katastrofa in da se položaj kolikor mogoče omili. Jutri zvečer odpotuje župan skupno z župnikom v Beograd, da intervenira na vseh merodajnih mestih. Predlagal bo, naj dovolijo KID potrebni krediti za nadaljevanje obrata, ki naj se vrši. ako treba, pod državno kontrolo. Njegovim izvajanjem se je pridružil nato še župnik g. K a s t e 1 i c, nakar je govoril še zastopnik NSZ g. Rozman iz Ljubljane, ki je zlasti podčrtal popolno solidarnost vseh delavskih organizacij, ki se složno bore za pravice delavstva. Kljub skrajni potrtosti, ki je zavladala med delavstvom, pa je pokazalo delavstvo naravnost vzorno disciplino, ki zasluži vse priznanje. Po shodu so se delavci mirno razšli ter v večjih in manjših gručah čakajo pred svojimi delavnicami, dokler se o polnoči ne zapro vrata, pogasijo peči m ustavi obratovanje. Samomor ameriškega finančnega magnata Rochester, 15. marca. d. TSletni milijonar, lastnik podjetja »Eastman kodak Comp»-nJ«, Llovd Eastman, je včeraj opoldne izvršil samomor. Poenal si je kroglo v srce ▼ svoji spalnici. Bil je tri leta hudo bolan in je bržkone zaradi tega šel prostovoljno ▼ smrt. V spalnici so našb pistno, v katerem pravi med drugim, da je svoje delo izvršil in nima ničesar več pričakovati. Vest o samomoru tega ameriškega bogataša so čuvali v strosi tajnosti tako dolco, dokler niso bile borze zaprte, da bi preprečili morebitno paniko. Vest o samomora tega znanega miliionarja je vzbudila v vsej Ameriki ogromno pozornost V zadnjih treh mesecih se ie zdravstveno stanje Eastmana tako poslabšalo, da sploh ni mogel več zapustiti svejega stanovanja. Njegovo premoženje cenijo na 500 milijonov dolarjev. Ameriški milijonar Eastman je napravil naravnost bajno karijero. Bil je selfmade-man v pravem «mislu te besede. Tz skromnih začetkov se je povzpel do bogastva in vpliva ter je postal eden naimogočneiših finančnikov sveta Svoio karijero je dosegel Eastman s pomočjo fotografiie Prvi je spoznnl, da lahko postanp fotografiranje ljudski šport, če se bodo ustvarili vsj potrebni pogoji. Eastman je prvi izumil mnogo cenejše in priročnejše reloloidne filme, ki so še dan<»s v veljavi, prav tako je skonstruiral prvi priročni fotografski aparat, ki je danes po*i imenom Kodak znan po vsem svetu. Zaposloval je cel štab asistentov, ki so imeli edino nalogo Droiičevati fotografiranje in misliti na to. kako bi se dalo fotografiranje izboljšati in poceniti. Razpisal je cesto velik« nagrade za kako iznaidbo, ki se nam zdi danes prav malenkostna. Mnogo svojega premoženja je Eastman daroval v znanstvo* ne in dobrodelne uamene Ivar Kreuger Komaj slišni strel h. malega revolverja je vzbudil odjek po vsem svetu in povzročil v mednarodnem finančnem svetu večjo zmedo kakor vojna pri Šanghaju ali največja elementarna katastrofa. Padla je zadnja velikih financ nih zvejd. ki so se kakor bleščeči kometi pojavile po vojni nad kaotičnim, zbeganim svetom. Ivar Kreuger, kralj vžigalic, eden največjih denarnih mogotcev sedanje dobe, si je sam vzel življenje. Ali je njegov samomor le čin osebnega obupa ali pa znak poloma celega gigantskega koncema, ki je nosil Kreugerjevo ime. še ni iasno in se bo pokazalo šele sčasoma. Vsekakor pa je pojav in dokaz bolnega gospodarskega i3i moralnega stania naše dobe. Ivar Kreuger je bi! tvorec in steber vele podjetja, ki je kakor polip držalo skoraj ves svet v svojem objemu. Njegov vžigalični trust je že davno prekoračil delok.og. ki bi izhajal iz njegovega naslova, in posta! mednarodno finančno podjetje največjega stila. Ogromne vsote je posojal obubožanim evropskim in izvenevropskim državam in zasebnim podjetjem po vsem svetu. Posojil večinoma ni dajal iz lastnih sredstev, temveč jih je potom obveznic ali novih delnic emitiral med švedsko in drugo evropsko publiko; na ta način je trust zaslužil na diferenci pri obrestih, ob enem pa ohrani svojo finančno likvidnost. Te transakcije so Kreugerjevemu trustu lepo uspevale, ker je užival po vsem svetu veliko zaupanje in so njegovi pa-p;-ji ugodno notiraii na vseh velikih borzah. Zdelo se je že, da je Kreugerjeva stavba tako mogočna in trdna, da je tudi vihar svetovne gospodarske krize ne more omaiati. Toda vse razdiruljči valovi gospodarskega kaosa so začJi razjedali tudi njene temelje. Prvi udarec se je pokazal že pred meseci. V času, ko ie bil mednarodni finančni trg že v veliki stagnaciji, ie Kreuger ponudb kakor poprej že toliki; državam, ogromno posojilo tudi Nemčiji in Poljski. Ko pa sta bili pogodbi podpisani in je Kreuger izdal nove obveznice svojega podjetja. :'h zaradi siplošnega nezaupanju in nofnatrkptva denarja mi mogel več plasirati. Da se je držal prevzetih obveznosti, ie moral zato poseči po lastnem kapitalu, s čimer pa je bila — saj je šlo za več sto milijonov — seveda občutno zmanjšana finančna prožnost in likvidnost koncema. Drugi udarec, ki ga je zadala Kreu- gci.'___inu ^od.,-t'u finančna kriza, je bil v ustavitvi inozem. plačil po nekaterih evropskih in skoro vseh južnoameriških državah. Pod moratorij so padle ponekod tudi obresti :n amortizacije Kreugerjevih posojil, pa so bili zaradi tega znižani redni dohodki koncema. K temu se je pridružilo še nazadovanje v vžigalični industriji, ki sicer ni bilo tako katastrofalno kak i v dru^h industrijskih panogah, a vendar občutno dovolj, zlasti v zvezi z izostankom plači.! iz inozemstva. Vse to je povzročilo, da je imel vžigalični trust, ki je izkazoval poprej vedno ogromne dobičke in izplačeval visoke dividende. od dneva do dneva večje skrbi, kako bo saldiral kupone svojih papirjev in kril druge svoje redne obveznice. Kreugerjeve delnice in obveznice so začele zato na vseh borzah padati in naraščajočega nazadovanja niso mogle ustaviti niti spretno lansirane vesti o novih ogromnih načrtih. Oči vidno v zvezi s to kritično situacijo je bi! Ivar Kreuger. ki je bil duša vsega koncema. par tednov v Zedinjenih državah in tam konferiral z vodilnimi ameriškimi finančniki. Kakšen je bil uspeh teh konferenc, se seveda ni izvedelo, ne negativen uspeh pa se da sklepali rz dejstva, da se je Kreuger po svojem po-vratku v Evropo sestal v Parizu z evropskimi voditelji svojega ogromnega podjetja in da si je. predno je zaključi' posvetovanja ž njimi, pognal kroglo v glavo. Strokovnjak zatrjujejo, da kljoib morebitnemu ameriškemu neuspehu finančno stanje Kreugerjevega koncema nikakor ni brezupno in da gre le za tež-koče prehodnega značaja, kakor se pojavljajo danes prav povsod. Ako je" ta sodba pravilna, kar se bo kmalu pokazalo. potem se je Kreuger zirušil pač pod silnim pritiskom skrbi in odgovornosti. ki jim njegovi živci niso bili kos. Mož. ki je bil vajen le graditi, zgrajenega ni znal čuvati in braniti in je v tem enak mnogim drugim povojnim gospodarskim fenomenom, ki so se po sijajni kari jeri na višku svoje moči drag za drugim zrušila. Prcsvetm tečaj ZKD za sloven igralki okoliš S!o\'enjgradec, 15. marca. Na pobudo ZKD v Mariboru se je vršil v dvorani tukajšnjega Sokolskega doma prosvetni tečaj ob številni udeležbi občirn-stvia vseh slo'ev. Posebno številna je bila kmečka mladina. Uvodno je ravnatelj f-en t i i i rc pozdravil predvsem došle predavatelje 23. Robnika in inž. Teržana, se zali valil občinstvu za obilno udeležbo in prešel takoj na dnevni red. Prvi je predaval strokovni učitelj g. Robnik iz Maribora o temi: naše narodno gospodarstvo s sodob-r. h vidikov. Razvijal je osnovne pojme o r.i-.rodnem gospodarstvu in civilizaciji in prešel na splošne vzroke današnje krize. Posebnega obsojanja je vredno pretirano zatajevanje gotovine. Edina pot do rešitve krize je popolna preorientacija našega gospodarstva, z njo bi se dala rešiti tudi gospodarska kriza v lesni trgovini, ki je maš srez najobčutnejše zadela. Inž. Teržan je predaval o temi: »Ali so potrebna umetna gnojila tudi za uspešno ?!anšarstvo, travniištvo in živinorejo?« redavanje je bilo zelo zanimivo predvsem za številne navzoče kmetovalce. Gnojenje je del v kompleksu harmoničnih gospodarskih operacij. Kmetijstvo obstoja v glavnem iz sledečih panog: poljedelske proizvodnje. živinore;ske proizvodnje, prede-lavanja kmetijskih pridelkov. Vplivi gnojenja so važni za vse tri panoge kmetijstva. Podlaga živinoreji in predelovanju kmetijskih proizvodov ie pa vsekakor poljedelstvo. Potrebna bi bi'a predvsem kmetijska industrija, ki bi nam pomagala predelovati poljedelske in živinorejske produkte v nove oblike, ki bi se lažje prevažale iz kraja v kraj in tudi shranjevale za daljšo dobo. Vendar je kakovost proizvodov pri kmetijstvu odvisna od pravega obdelovanja, a pri živinoreji od dobre hrane. Pridelovanje dobre hrane pa zahteva dobro urejeno zemljišče, kar pospešujemo z raznimi sredstvi kakor so umetna gnojila. Za usoešno rešitev teh problemov bi bil vsako leto že v naprej potreben agrarni program. Uspeh bo pa samo tedaj zajamčen, ko bo enkrat urejeno ravnovesje med proizvodnjo in odjemom. Sledilo je predvajanje filma o kmetijstvu v Slavoniji im Južni Srbiji. Predvsem je bilo tu opažati velikansko razliko med modernimi sredstvi v Vojvodini in med primitivnimi sredstvi v Južni Srbiji Drugi film o živinoreji je tudi vzbujal mnogo pozornosti. Slednjič je povzel besedo narodni poslanec dr. Bogumil Vošniak s temo: Prosveta in politika. Izvajanjem so sledili navzoči z največjim zanimanjem Moralno je bil uspeh tečaja zadovolliv, vendar moramo pripomniti, da je h;!a udeležba iz vrst meščanstva zelo pičla. Ker so takšna predavanja itak zelo redka, bi bilo malo več uvidevnosti na mestu in bi tudi našim meščanom ne škodovalo, ako bi se malo bolj zanimali za ono panogo našega gospodarstva, od katere po večini vsi živimo. Ako hočemo živeti za narod, se moramo zanimati za vse njegovo žitje in bitje. Split obrezan od zaledja Split, 15. marca. n. Že tri dni ie Split popolnoma odrezan od zaledja. Liška proga je tako zamedena, da leži ponekod sneg več metrov visoko. Dve težki lokomotivi, ki so jih poslali na pomoč zasneženemu tovornemu vlaku, sta skočili s tka. Motorni snežni plug za čiščenje nroge se je pokvaril. tako da so očiščevalna dela zelo otež-kočena. Več sto delavcev je noč in dan na delu, da odkida sneg in 'rpajo, da bodo jutri mogli pasi na ti progo prvi vlaki Dve novi sreski organizaciji JRKD Slovenjgradec, 15. marca. V nedeljo so iz veeh občin prihiteli v 6lovenjgraški Sokolski dom zaupniki k ustanovitvi vsedržavne stranke za sresko področje, da se tako ponovno manifestira volja ljudstva, ki se je pri volitvah v tako impo-zantni večini izreklo za novo državno politiko. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, meščan&ko-šolski ravnatelj g. Ferdo Šentjurc ter podelil najprej besedo narodnemu poslancu g. dr. Vošnjaku, ki je poročal o delovanju Narodne skupščine in o raznih zadevah, ki so posebno važne za prebivalstvo sreza. Tako je poudarjal potrebo izplačila odškodnine vojnim oškodovancem iz dobe bojev za Koroško in za severno mejo ter o korakih za obstoj meščanskih šol. Banski svetnik g. dr. Bratkovid je obširno poročal o sejah banovinskega sveta, v imenu mariborsike JRKD pa ie zhorvalce pozdravil strokovni učitelj g. Robnik. Pri volitvah je bil izvoljen odbor, katerega tvorijo: predsednik ravnatelj Šentjurc, podpredsednik odvetnik in šoštanjski župan dr. Maver, tajnik privatni uradnik FišeT, blagajnik dimnikarski mojster Himelina in ostali odborniki iz Šoštanja, Velenia. Štni-klavža in drugih občin Litija, 15. marca. V nedeljo je tudi litijski srez stopil v vrsto srezov, ki že imajo svoje organizacije IRK D. Ob veliki udeležbi zborovakev iz vseh občin ie otvoril zborovanje litijski notar g. Mrevlje. Zborovalcem, ki so zastopali vse sloje, je banovinski strankin tajnik dr. Zajec podrobno očrtal strankine ci!je ter dal za organizacijo vsa potrebna navodila. Zborovalci so bili posebno zadovoljni s tem. da se bodo vse intervencije vodile edino le potom strankine organizacije. Narodni pos1anec g. Mravlje je poročal o delovanju Narodne skupščine, govoril pa je tudi o pomenu m potrebi čvrste organizacije vsedržavne stranke. Na predlog učitelja g. Zupančiča ie bil izbran kandidacijski odbor, obstoječ iz zastopnikov vseh občin. Ta odbor je po kratkem posvetovanju sestavil listo sreskega strankinega odbora, ki je bila na predlog banovin-skega svetnika g. Birolle soglasno sprejeta. Odboru predseduje notar g. Mrevlje, podpredsednika sta žunan g. Grčar iz Zagorja in veterinar g. Drloc iz Višnje gore, tajnik na Iiti?ski župan g. Lajovic. Z ostalimi odborniškimi mesti so zastopane vse občine. Popoldne se je vršila ustanovna skupščina krajevne organizacije v Šmartnem, na kateri so poročali odposlanci banovinske eksekutive dr. Zajec, narodni poslanec Mravlje in banovinski svetovalec Birolla. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano in je takoj priglasilo svoj vstop v stranko 95 občanov Redni zračni promet na progi Zagreb—Beograd Zagreb, 15. marca n. Z današnjim dnem je bil otvorjen redni zračni promet na progi Beograd—Zagreb. Dopoldne je prispelo dvoje potniških letal iz Beograda, jutri zjutraj pa odide prvo letalo iz ZagTeba v Beograd. Tragična smrt bivšega župana v Novem Sadu Novi Sad, 15. marca n. V tukajšnjem san a toriju je preminil danes bivši novo-sadski župan dr. Milan Milovanovič. Nedavno se je pri smučanju ranil. Rana se je inficirala ter je sedaj podlegel kljub skrbni zdravniški negi vsled zastrupljenja krvi. Zborovanje »Dalmatinske akcije« v Trstu Prošlo nedeljo je imela tržaška skupina »Dalmatinske akcije« svoje prvo zborovanje. kateremu je predsedoval generalni tajnik udruženja italijanskih vojnih prostovoljcev in »Dalmatinske akcije«, fašistični državni poslanec Augusto Pescosolido, ki je naLašč za to prišel v Trst. Ko je Pescosolido v družbi odbornikov tržaške skupine stopil v dvorano, so ga zbo-rovalci pozdravili z vzlikom: »Split/« Po uradnih pozdravih je predsednik tržaške skupine dr. S.sgoreo poročal o pripravah za ustanovitev tržaške skupine »Dalmatinske akcije« in dosedanjem njenem delovanju. Poudarja! je, da se je vse to delovanje vršilo vedno v oolnem soglasju s fašistično stranko. Trst so v svrho razširjanja dalmatinske propagande razdelili na 12 okrožij in fašistična stranka je vsaj v prvih časih v teh okrožjih dajala skupini na razpolago za sestanke svoje prostore. Izven Trsta so bile ustanovljene »čete« v Miljah, Tržiču in Nabrežini. V skupini so se združili vsi Dalmatinci, »odrešeni in neodrešeni«. Število članstva je doslej na-rastlo na 1130. Fašistična sikupina vseučili-škega dijaštva (»Guf«) je sklenila, da pokloni skupini »Dalmatinske akcije« modro dalmatinsko zastavo. Predsednik je v nadaljnjem trdil, da je to delovanje vzgojnega in duševnega značaja im da »dalmatinskim modrim« (dalmatinska »modra« zastava in »modre« srajce članov) niti v sanjah ne prihajajo na um akcije, ki bi se mogle zamenjati »z akcijami pristnega balkanskega sloga« v mejah »sosednje balkanske države, ki hoče z ognjem in mečem doseči, da bi se govorilo o njej.« — »Videli smo na delu poži-galce naših šol na Krasu, morilce naših vrlih miličnikov, bombaše v uredništvu ,Po-pola di Trieste« in uničevalce imetja dalmatinskih Italijanov. Tjakaj naj gledajo prenapeti pacifisti. Naša akcija pa ne bo delala škode majajočemu se evropskemu miru.« Oni, ki vodijo sedaj iredentističnl pokret v Italiji, so preizku:eni fašisti in fašistična Italja dela za utrditev miru. V nadaljnjem je poudarjal, da Trst, ki je bojeval toliko hudih i reden tis tičnih boj^v, pač dobro čuti, koliko trpi vsestranska jadranska obala, in ve, kako junaško poslanstvo omike vrše italijanski bratje tamkaj v skoraj nepremagljivih težavah, toda s pogledom uprtim v mater domovino, prepričani, da mora dan odrešenja tudi niim priti.« Dr. Sisgoreo j« prosil predsedujočega poslanca Pescosolida, da sporoči predsedniku Coselschemu, da ima sedaj Trst skupino »Dalmatinske akcije«, gorečo navdušenja za dalmatinsko stvar tn absolutno disciplinirano, ker je vzgojena v šoli fašizma. Tržaški »modri« bodo znali »z neomajno vero čakati dneva, ko bo uuce smatral za potrebno, da skliče omladmo prenovljene Italije, da zopet sropi na pot borbe za veličino domovine. Tistega dne strese v bridkost zavita omrsiranska obala s sebe sedanji kruti tujski jarem in dalmatinski Italijani bodo slednjič zopet in za vedno ugledali italijansko trobojnicoZaključil pa je z besedami: »S tem prepričanjem o gotovi bodočnosti pošiljamo našim neodrešeni m bratom naš skupni pozdrav in naj slišijo v tem pozdra\n• vzklik naše vere, vzklik naše neizčrpne strasti — Split/c Sledila je razprava o priporočijivo»t4 združitve tržaške skuptne »Dalmatinske akcije« z že več let obstoječim »Dalmatinskim društvom (»Societa Dahnatica«) in raznih drugih vprašanjih. Na vse je odgovarjal predsedujoča posL Pescosolido, ki je pojasnjeval nagibe za pokrenitev dalmatinskega pokireta v vseh italijanskih mestih. »Je to proston/otjski pokret, ki gre po poti, katero sia začrtzla Benito Mussolini in Gabriele d' Annunzio. Pokret je v popolnem skladu z vsemi fašističnimi silami naroda«. Pojasnjeval je program »Dalmatinske akcije«, zlasti pa njega podporno stran. Pred kratkim so bile podeljene znatne podpore dalmatinskim učencem 'aa italijanskih šolah. Potrdil j« dalje, da se tržaški provincijalni fašistični tajnik zelo pohvalno izraža o delovanju tržaške skupine »Dalmatinske akcije«, in je izrekel željo, da naj bi v Trstu vsaka šolska učilnica in skupina mestnih ulic nosila ime kakega dalmatinskega mesta, v prepričanju, da bo tržaški župan dr. Pitzcco ugodil tej želji. Fašistični režim j« hotel, da bodi dalmatinski pokret nadaljevanje faadacije vojnih prostovoljcev. Zato se morajo vsi dalmatinski begunci priključiti temu pokretu z navdušenjem in strastjo. Predlagal je, da se pošlje bratski pozdrav vsem v Italiji živečim Dalmatincem, a vsa v Trstu Bivajoči Dalmatinci naj tvorijo častno jedro vsevkupne »Dalmatinske akcije«. Zanje bodi pravi vojaški ponos, da služijo pod dalmatinsko zastavo, ki je njihova, mi pod rdečo prostovoljsko zastavo. Ko je bil sprejet šs predlog, da nosi tržaška skupina ime Tommasa Gullija, 11. julija 1920. L v splitski luki padlega poveljnika italijanske vojne ladje »Pugha« (povod požiga tržaškega Narodnega doma), sta bili poslani pozdravni brzojavki generalnemu tajniku fašistične stranke Sta-raceju in predsedniku udiruženja prostovoljcev Coselschemu, z navdušenimi »ala-la« za »bodoče bitke in neminljive zmage«, nakar je bilo zborovanje zaključeno. Proces Kajfež v Novem mestu Novo mesto, 15. marca, n. Danes se je nadaljevala razprava v procesu proti Antonu in Ivanu Kajfežu. Pri zaslišanju sta oba obtoženca odločno izjavila, da v nobenem primeru ni6ta vplivala na vodstvo svojih podjetij v tem smislu, da bi nai napačno prikazalo premoženjsko stanje. Kot priče so bili nato zaslišani ravnatelj TPD Rihard Skubec, ravnatelj Zadružne gospodarske banke dr. Ivan Slokar. ravnatelj Tekstilane d. d. g. Ruf. G. Skubec je izpovedal, da je bil glede kreditov, ki jih je imel g. A. Kajfež pri Merkantilni banki, dokai skeptičen, ker so se mu zdeli previ-fioki. V kolikor je imel osebne stike z rodbino g. Kajfeža. ni ime! vtisa, da bi potratno živeli. Dr. Slokar je pojasnil, zakaj so se konzorcisti odločili za proglasitev «te-čaja. Po prečitanju raznih listin je predlagal zastopnik konkurzne mase dr. Ad-lešiS razne nove dokaze proti čemer pa je nastopil zagovornik obtožencev dr. Rezek, ki je naglaša!, da so predlagani dokazi namenjeni samo za javnost, dočim so za proces sam brezpomembni. Senat bo o teh predlogih sklepal naknadno. Razprava •e bo jutri nadaljevala. Novi zakon o taksah Narodna skupščina je sprejela včeraj novi taksni zakon Beograd, 15. marca p. Narodna skupščina je danes po tridnevnem odmeru nadaljevala svoje delo. Finančni odbor je predložil poročila o spremembi zakona o zemljiškem katastru, o spremembi zakona o neposrednih davkih, o davku na samce, kakor tudi zakon o davku na osebe z 9 in več otroci. Odbor za proučevanje zakona o prometu z žitom v državi je zaprosil skupščino za podaljšanje roka za štiri dni, ker mu še manjkajo razni neobhodno potrebni podatki. Skupščina je sprejela prošnjo soglasno, nakar je prešla na dnevni red. Na dnevnem redu je bilo kot prvo, poročilo finarčnega odbora o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah. Ko je poročevalec dr. Ante K u t a r i č prečital svoje poročilo, je podal finančni minister g. dr. Milorad Djordjevič krajši ekspoze, naglašajoč uvodoma da je to prvi zakonski predVg izmed onih, ki jih je kraljevska vlada predložila Narodni skupščini, da dopolni državni proračun za leto 1932-33. Zakon je v zvezi z novimi določbami obrtnega zakona, zakona o izkoriščanju vodnih sil in gradbenega zakona. Njegove najvažnejše določbe so: Taksa za prevozna sredstva je spremenjena tako, da se je zvišala, oziroma znižala z ozirom na lažja, manjša in cenejša vozila, odnosno luksuzne vozove. Kar se tiče vozarine je bila zmanjšana na zahtevo prometnega ministra in je vlada pri tem računala na rentabilnost lastnih podjetij. Zakon določa prav tako nove takse za zabavne prireditve Država Je dosedaj Izgubila okrog 22 milijonov Din na leto, ker je razne zabave osvobodila te takse. V pogledu kazenskih taks so določene nove razbremenitve. Kjerkoli je dosedaj zakon določal trikratno kazen, je sedaj znižana na enkratno kjer pa je določal petkratno, je znižana na dvakratno. Uvedla se je nova taksa, to je šolnina šolnina Je potrebna lz fiskalnih razlogov m tudi prosvetni minister je vztrajal pri uvedbi te takse, da se na ta način prepreči proletarizacija intelektualcev. šolnino poznajo po vseh državah edino v naši državi doslej še ni obstojala Pri nas se je šolnina uvedla na takšni osnovi, da se bo pričela pobirati s pričetkom prihodnjega šolskega leta, da pa bo deci siromašnih staršev dana možnost, da bodo oproščeni te takse, čeprav je v splošnem pri nas za siromašne sloje merodajna davčna obremenitev izpod 120 Din, se je oprostitev od I šolnine olajšala v toliko, da bodo šolnine prosti vs: oni starši siromašne dece, ki plačujejo manj ko 300 Din neposrednih davkov. S tem zakonom se na novo ureja tudi taksa za zakupne pogodbe poslopij, stanovanj in lokalov. Minister je končno prosil Narodno skupščino, naj sprejme zakonski predlog o taksah. V splošni debati je prvi povzel besedo poslanec Mirko Uroševič, za njim pa poslanec Vekoslav S p i n d 1 e r, ki je ugotovil, da je znašala taksa na zakupnine dosedaj samo 2 odstotka in zahteval od finančnega ministra pojasnila, ali velja na novo določena taksa za leto dni ali za kako drugo bodo. ker to v zakonskem načrtu ni točno določeno. Nato je govoril o taksiranju ponudb za razne državne licitacije. Naglašal je, da se mu zdi taksa previsoka in je predlagal, naj bi se za posle, ki se nanašajo na vrednost do 20.000 Din, določila taksa v znesku 50 Din, za posle do 100.000 Din taksa 200 Din, do 500 tisoč dinarjev taksa 500 Din. do milijona dinarjev taksa 1000 Din. za vsak nadaljnji milijon pa taksa po 500 Din. Kar se tiče pristojbin za pogodbe o stanarinah in najemninah za lokale, so sicer upravičene, žal. pa bo s tem siromašni sloj ljudstva zopet obremenjen. Kar se tiče taks za prireditve je prosil ministra, naj bi bile te takse prireditve kulturno prosvetnih organizacij oproščene. Končno je izrazil nado, da bo vlada v doglednem času predložila Narodnemu predstavništvu nov zakon o taksah. ki ne bo zasnovan le na korist fiskalnih potreb, temveč bo upošteval tudi gospodarske in socialne potrebe naroda. Prosil je, naj bi vlada upoštevala njegove pripombe in izjavil, da bo glasoval za zakon. Poslanec Albin K o m a n Je predlagal znižanje takse za prevzem posestva. Sin, ki prevzame od očeta posestvo, ki je vredno 20.000 do 100.000 Din. naj bi plačal pol-drusri odstotek, za posestvo v vrednosti do 300 000 Din pa 2 odstotka. Kot tretji ie govoril v splošni detoatl poslanec Milenko M i 1 u 11 n o v i č. nakar Je bil predlog v načelu sprejet s 170 glasovi. Sledila je specialna debata o posameznih členih zakona, ki je bil nato sprejet tudi v podrobnostih, in sicer s 185 glasovi. Seia je bila nato zaključena tn se bo nadaljevala jutri dopoldne ob 10. Dnevni red jutrišnje seje obsega poročila finančnega odbora o zakonu o spremembi zemluškega katastra, o zakonu o spremembi zakona o nenosrednih davkih ln zakon o davku na samee in o davku na osebe z 9 in več otroci. Današnja seja je bila zaključena ob 12.30 uri. Senat odobril zakone o obrtnem šolstvu Beograd, 15. marca. p. Na današnji seji 9enata je predsednik po spreje*ju zapisnika prečital najprej sledečo brzojavno zahvalo prezidanta češkoslovaške republike Masary-ka za čestitke o priliki njegovega rojstne-ra dne: >Za prisrčne čestitke vašega 6enata povodom mojega rojstnega dne. se toplo zahvaljujem. Z navdušenjem se spominjam političnega sodelovanja z jugo&lovenskiaii lojaki in želim vašemu narodu uspeha in lepše bodočnost! — MasarTk.« — Senat je sprejel brzojavko z navdušenimi Zivio!-klici za prezidenta Masaryka. Nato je bilo prečitano poročilo finančnega odbora o državnem proračunu za dobo 1932./S3., ki ugotavlja, da podaja proračun točno sliko finančne in gospodarske politike kraljevske vlade ter docela realno sliko dejanskega položaja. Proračun je realen in uravnotežen. Proračunsko ravnotežje pa ni edini važni element za stabilnost našega gospodarstva, temveč je potrebna tudi stabilnost našega denarja, kar je po izjavi finančnega ministra zagotovljeno. Vsi ukrepi, ki so bili izdani v ta namen, so bili nujni. Redukcije izdatkov so se pri proračunskem predlogu izvršile v vseh njegovih delih. Država se je morala odreči mnogim potrebam. Pristati pa je morala tudi na olajšanje državnih bremen posebno onim slojem ljudstva, ki tvorijo večino vsega naroda. Gospodarska kriza je pri nas nastopi!?, povsem nenadoma. Finančni odbor sicer smatra, da ni dobro, da se znižujejo državn: proračuni, toda današnje razmere 90 kraljevsko vlado prisilile, da je Črtala mnogo izdatkov za razne državne potrebe. Cim se bodo sedanje razmere spet spremenile na bolje, bo treba posvetiti vso skrb za to, da se nadoknadijo ti izostali izdatki. Proračunski načrt je po razpravi v Narodni skupščini določen na osnovi naslednjih številk: za splošno državno upravo 7.575,120.665, za državna gospodarska podjetja 3.748,079.335, skupno 11.323.200.000 Din. V celoti se je proračun napram proračunu v tel oči poslovni dobi znižal za 2.500,775.613 Din. pri tem so se vračunale nove korekture, ki jih je izvršil finančni odbor Narodne skupščine. Kraljevska vlada je skrbela za to, da se skrčijo izdatki ministrskih uprav do skrajne meje. Skrčila sc se sredstva, ki so omogočala nagli razvoj šolstva Politična uprava je dosegla dosedaj že primerno višino in se bo morala sedaj ustaliti v svojem sedanjem okviru. Finančni odbor je soglasno mišljenja, da so potrebne temeljite spremembe pri upravi samoupravnih teles, ki naj bi se izvršile pri upravah vseh občin in banovin. Po izjavah, ki jih je finančni odbor sprejel od članov vlade, se že pripravljajo zakonski načrti, da se reorganizira delokrog občin in banovin, k! jim bodo priznane širše pravice. Sledila so manjša poročila, nato pa Je senat prešel na dnevni red. Izvolitev namestnikov za stalne senatske odbore je senat odložil do zaključka seje ter prešel takoj k drugI točki dnevnega reda, to je zakon o srednjih tehničnih in moških obrtnih šolan ter zakon o ženskih obrtnia šolah in ženskih strokovno učiteljskih šolah. Pred diskusijo je bilo prečitano pismo ministra za trgovino in industrijo g. dr. Alberta Kramerja, v katerem obvešča predsednika, da je bil s kraljevim ukazom imenovan načelnik pri ministrstvu za trgovino in industrijo g. David Koreni« za njegovega zastopnika pri razpravi o teh zakonik. Semat Je sprejel akt ministra za trgovino in industrijo na znanje Poročevalec dr. Vasa Glušac je nat« poudarjal, da daje zakon o srednjih teh ničnih šolah in moških obrtnih šolaj moški mladini možnost, da se izobrazi tehnično in praktično, pa tudi v splošnem oziru za sposobne poslovodje in obrtnike v trgovini in gospodarstvu, kjer nam jLa *e sedaj sUa primanjkovala , Po tem poročilu je bil zakon sprejet c 43 fflasovl Sledila je epecijelna debata, ki je bila zelo živahna posebno glede določilih člena, ki se nanaša na ukinitev srednjih tehničnih šoL Pri deftoitlvnem glasovanju je bil za&on sprejet e 40 glasovi proti 9. Poročilo o zakonih o šeimigi obrtnih šolah in ženskin strokovnih učiteljskih šolah je prav tako podal eena-tor dr. Vasa Glušac, ki je naglašal, da ima zakonski načrt namen, da se ženska mladina pripravi za razna ženska dela in usposobi za. samostojne obrate. Ženske strokovne učiteljske šole pa imajo smoter, vzgojiti ka<-der ženskih strokovno naobraženih učeia moči. Diskusije o obeh zakonskih načrtih se ja udeležilo večje število senatorjev. Končno sta bila zakona sprejeta. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja se bo vršila jutri popoldne ob 4. Na dnevnem redu je izvolitev namestnikov za stalne odbore, -nakar bo sledila proračunska 1-azprava. Zadeva ljubljanskega proračuna Na naše beograjsko poročilo v četrtkovi številki 2>Jutra« nam ljubljanski podžupan g. prof. Evgen J a r c sporoča, da se je pretekli teden mudil v Beogradu tn porabil to priliko, da je urgiral pristanek fin. ministra na garancijo mestne občine za investicijsko posojilo Maloželezniške družbe. Udeležil se je tudi konference, ki se ja prav tiste dni vršila v samoupravnem oddelku finančnega ministrstva v zadevi ljubljanskega proračuna. Na konferenci sa je posrečilo ohraniti vse važnejše, zlasti gradbene postavke proračuna, predvsem na podlagi temeljitega materiala, ki sta ga predložila mestni finančni referent g. dr. R.ant Ln ravnatelj užitninskega urada g. Zupan. Gosp. podžupan se je dalje informiral o nekaterih drugih perečih ljubljanskih zadevah in je med drugim izvedel, da je odobreno od občinskega sveta sklenjeno posojilo 10 milijonov dinarjev za regulacijo Ljubljanice in da je zagotovljeno tudi tlakovanje Gosposvetske, Celovške, Resljeve ter dela Bleiweisove ceste. Pri vseh ministrih, na katere se je obrnil, in pri njihovih pomočnikih, je naletel g. podžupan na polno umevanje komunalne politike in gospodarstva ljubljanske občine. Povratek poljskega poslanika Beograd, 15. marca A A. Poljski poslanik na našem dvoru Schwarzburg-Giinther se je vrnil iz Varšave v Beograd. Na postaji ga je sprejelo osobje poljskega poslaništva. Poslanik je spet prevzel posla-niške posle. Vremenska Zaerehška vremenska napoved dane*: Pretežno vedro, stalno, podnevi toplo, noč mrzla. — Situacija včerajšnjega dne: široka proga relativno višjega pritiska prekrivn večji del centralne Evrope in obsega tudi južnoevropske polotoke Severno in južno-vzhodno Evropo pa prekriva barometrska depresija. Taka razdelitev ima tudi pri nas za posledico vedro in stalno vreme z nizko nočno temperaturo. Zračni tlak je padel za 0.1 do 3 mm samo v zaledju in severnih pokrajinah. na jusru in v Primorju pa je narasel za 0.1 do 1 mm. Temperature se spreminjajo dokai nepravilno. Večinoma so padle za 1 do 4 stopinje samo lokalno so na zapadli narasle za 1 do 2 stopinji. Dunajska vremenska napoved ra sredo: Jasno. Temperatura malo spremenjena, kve^jem nekoliko nižja. Naši kraji in ljudje Kraljica in kraljeviči med gorenjsko mladino Gorje pri Bledu, 15. marca. Dolga je letošnja zima, kar noče se ločiti od nas. Imeli smo že nekaj upanja na skorajšnjo pomlad, a smo se zmotili. Naenkrat smo dobili nov sneg, pritisnil je tudi mraz, kar pa tudi ni slabo za vse. Mehki, svileni pršič je bil v prvi vrsti všeč našim vrlim smučarjem, ki jih pri nas kar mrgoli m se počutijo zlasti v našem smuškem terenu, ki ga je dovolj vse okrog, kar najbolj imenitno. Prekrasna zasnežena pokrajina je privabila k nam celo kraljevske smučarje. Skoro sleherni dan je prišla Nj. Vel kraljica Marija z vsemi tremi kraljeviči. Motrili smo ljubke kraljeviče, kako so uživali v lepih zimskih dneh, se gibali po snegu in 2a odmetavali, dočim se je Nj. Vol. kraljica vozila s smučmi ali sankami na daljših progah. Prav sijajno se je držal na smučeh prestolonasled mk Peter, ki je res že cel mojster. Razume se, da so imeli kraljevski gostje sleherni dan veliko občudovalcev, posebno je mrgolelo malih radovednežev, ki so veselo pozdravljali kraljevske smučarje, Pri tem je Nj. Vel. kraljica Marija opazila tudi veliko revščino. Saj so bili med gledalci tudi slabo oblečeni otroki, ki Jim je kraljica pripravila zadnji dan kar naj le pše presenečenje. Naenkrat jc stopila med gruče otrok, se pričtia pomenkovati x njimi in je lepo po vrsti razdelila preko 30 lepih volnenih jopic. To je bilo zahva-Ijevanja, veselih vzklikov in hvaležnih ■vzdihov! Otrokom so se darila pač res pri legla. Po razdelitvi jopic so obdarovane! .Še vedno ostali okrog kraljice in kralje-včev, pridružili so se drugi gledalci in je odnekod prišel tudi fotograf, ki je ljubki pr zor vjel na ploščo. Vsi otroci so se Nj. Vel. kraljici Mariji ob razstamku lepo zahvalili in jo pri odhodu burno, navdušeno pozdravljali. Kra-1 ievlči so seveda tudi odzdravili, vsi po vojaško. Obdarovani otroci nosijo sedaj jopiče z velikim ponosom in jih bodo še dolga leta varovali v spomin na dobrosrčno kraljico. Velikonočni prazniki v Triglavskem pogorju SPD sporoča, da bodo od 33. marca do aprila oskrbovane: Staničeva koča, Triglavski dom na Kredarici in Koča pri Sedmerih jezerih. Zasilno bo oskrbovana tudi Vodnikova koča na Velem polju. Ker so snežne prilike prav ugodne, bodo gotovo vsi smučarji to vest z veseljem pozdravili. Skozi dol.no Krme do Staniče-ve koče je izvedena zimska markacija, ki vodi od tam dalje za Režjo v Velsko dolino in preko Hribaric v dolino Zajeze-ram do Koče pri Sedmerih jezerih. Sestop v Bohinj je mogoč ali preko Planine pri Kraju (brez markacije) ali pa preko Ovčarije, Dednega polja in Vogarja na Staro Fužino Prehod »čez štapce« nad kočo je z vrvjo zavarovan. Tako je omogočena širšemu smučarskemu svetu ena naših najlepših smučarskih tur. Ker je pričakovati za praznike večji obisk, naj si vsakdo, ki more, že vnaprej zagotovi prenočišče in oskrbo. Celodnevna oskrba stane na Staničevi koči in Kredarici 80 Din dnevno, na Koči pri Sedmerih jezerih pa 75 Din, za nečlane 10 Din več. Z naročilom je vposla-ti polovico zneska vnaprej. Ce se ne zahteva vsa oskrba, stanejo prenočišča 20 Din za osebo, za nečlane pa 30 Din. V Mojstrani so na razpolago nosači za prtljago. Prenos stvari se računa po 5 Din za kilogram brutto-teže. Za nosače vprašajte pri Gregorju Lahu ali pa v hotelu »Triglav« v Mojstrani. V Bohinju pa pri žvanovih v Srednji vasi ali pa v hotelih SPD pri Sv. Janezu ali pri Zlatorogu. Prijave sprejema do 23. t. m. pisarna SPD ali Janez Bitenc na Staničevi koči, pošta Mojstrana, kakor tudi oskrbniki imenovanih koč. — Visokogorski smučarski tečaji, k: so bili objavljeni v prospektih, so zaradi snežnih prilik preloženi na kesneje in bo njih pričetek pravočasno najavljen. Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« greneici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Fran.; Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in v vseh špecerijskih trgovinah. Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., V48 in 9Vi zvečer (LAW(BENgE TOieiT? člana newyorške Metropolitan opere v velefilmu Najnovejši Foxov zvočni tednik in prvi domači zvočni film! Koleki protituberkulozne lige Koleki so postali v vseh kulturnih državah v protituberkulozni borbi važno sredstvo za pridobivanje denarnih virov. Postali so pravi prostovoljni ljudski davek za pobijanje tuberkuloze. Leta 1904 je bil v Danski izdelan prvi kolek, ki je že prvo leto prinesel 75.000 danskih kron izkupička. Danes prinaša pri treh in pol milijona prebivalcev letno 9 milijonov dohodkov. švedska in Norveška sta vpeljali kolek 1. 1907, Švica L 1913, po vojni pa je postal kolek doma v vsej srednji Evropi. V Ameriki se proda letno za preko 5 milijonov dolarjev kolkov. V Franciji je bilo v letih od 1925 do 1929 prodanih za 52 milijonov frankov protituberkulcz-nih kolekov. V 1. 3930 je razprodaja kolekov zbrala 25 milijonov frankov za proti tuberkulozno skrbstvo. Z izkupički kolekov so zgradili in vzdržujejo veliko število pi-otituberkuloznih dispanzerjev. Osrednja protituberkulozna liga se obrača na slovensko javnost s prošnjo, da pripomore njenim stremljenjem z odkupom kolekov. Za letošnje velikonočne praznike naj velja geslo: »Na vsako velikonočno razglednico kolek lige!« Izkupiček iz prodaje kolekov je namenjen za počitniške kolonije po tuberkulozi ogroženim otrokom. Lani je liga poslala v kolonijo 20 otrok, letos se mora število podvojiti Zato naj vsak po svojih močeh pomaga! Zato naj vsakdo kupi te koleke. ki so po 50 par. Naročajte jih na naslov: Osrednja protituberkulozna liga v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 20. Naprodaj bodo tudi po trafikah v krajih, kier obstojajo organizacije protituberkulozne lige. Silna razširjenost trahoma v Prekmur ju Murska Sobota, 15. maroa. Nevarna očesna bolezen trahom je v Prekmurju slino razširjena. Drugod v dravski banovini te bolezni ni, le posamezni primeri se dobijo in še ti se navadno nanašajo na delavce iz Prekmurja in Med-m-urja. Počasi se pa trahom iz Prekmurja zahrbtno širi preko Mure na Mursko polje in v Slovenske gorice. Da bi se ta nevarna bolezen, po kateri človek lahko osle- pi kar najuspešneje pobijala, se je zgradil v Murski Soboti Zdravstveni dom. V nekaterih vaseh pa so se ustanovile anti-trahomske ambulante in uspehi njihovega intenzivnega delovanja se že pojavljajo. Širjenje te bolezni seveda predvsem pospešuje ljudska nevednost in je zato dolžnost poklicanih, da poučujejo ljudi, kako se je varovati bolezni in kako je treba to zdraviti. Število trahomašev je zelo veliko. Samo ena vas je v Prekmurju, k;jcr je samo en trahomaš. To je Kot, ki je po številu prebivalcev kakor po površini najmanjša prekmurska vas. V večjih vaseh, na primer v Odrancih. črenšovcih in drugod jc pa vsak peti človek bolan za trahomom. V madžarskih vaseh okoli Dolnje Lendave je malo trahomašev. tako tudi v Bogojhri, čeprav so vasi okrog precej okužene. Vseh skupai za trahomom obolelih je v dol-njelendavskem »rezu preko 3000 prebivalcev, kar je dognal zadnji veliki pregled. V murskosoboškem srezu v zadnjih letih ni bilo glavnega pregleda. A tudi tukaj bo pokazal letošnji pregled, da jih je gotovo preko 2000 trahomašev. Preko 5000 je torej trahomašev t Prek-murjai in vsem tem preti nevarnost, da jim trahom zapusti bolj ali manj občutne posledice v očeh. Med moškimi in ženskami ni velike številčne razlike. Na žalost je pa prav pri mladih ljudeh trahom močno razširjen, posebno med šolsko mladino, pri mladih fantih in dekletih. Za Prekmurje je trahom problem, kateremu moTajo posvetiti od ločevalni čin i tel j i največjo pažnjot SmrhisTnesreča na trboveljskem kolodvoru Trbovlje, 15. marca. Z vlakom, ki prihaja okrog pol 21. z Zidanega mosta v Trbovlje, sc je pri peli jala sinoči 19!etna kmečka deklica Neža Bra-dula iz Studenca pri Krškem. S seboj je imela nahrbtnik in v njem posodo z vinom. Najbrže se je bala finančne kontrole in je izstopila iz vagona na zadnji strani, ob plotu železniškega vrta. Ker stoji ta ograja tik ob progi, je pograbila lokomotiva, ko se je začela premikati, nesrečno dekle in ji odrezala roko tn ■nogo, obenem pa jo je tako zasukala, da je Nežika dobila smrtne poškodbe tudi na glavi. Nesreča se je pripetila v trenutku in ni bilo slišati nobenega krika. Šele, ko je vlak odpeljal, je ugledal ponesrečenko vso razmesarjeno železniški uslužbenec, ki je takoj priskočil na pomoč, a je našel dekle že mrtvo. Truplo pmnesrečenke so prenesli v trboveljsko mrtvašnico. Zasačeni predrzni tatici Ljubljana, 15. marca. PolVija je zopet na spreten način spravila na varno nekaj nevarnih, večinoma .še prav mladih zločincev. Petorica se bo morala pred sodiščem zagovarjati celo zaradi razbojništva. Ta čedna družba je v noči ma 27. februarja blizu jubilejnega mostu naletela na nekega možaka iz okolice, ki je bil precej vinjen. Možaka so malopridni mladeniči obkolili ter mu iz žepa potegnili uro, verižico pa iztrgali s tako silo, da so je odnesli polovico, dočim je drugi del napadeni še obdržal, ko se je srečno izmuznil napadalcem. Malopridna petorica je svoj plen zastavila pri nekem klobasičarju, se pri njem najedla klobas, drugi večer pa se je zopet vrnila »n zajedla še tisto, kar jo ostalo od vrednosti _ zastavljenega plena. Napadeni okoličan je policiji sicer prijavil ves dogodek, njegove izpovedbe pa niso bile po sebno točne, ker je bil omamljen od vina in drznega napada. Policija pa je vendarle s pomočjo svoje dobre evidence nevarnih tipov v razmeroma kratkem času izsledila napadalce, ki ix>do že jutri izrinem sodišču. Večinoma so že vsi večkrat prišl: | ▼ konflikt s para grah in dva sta bila že • zaprta zaradi tatvia«r Neka trgovina z deliikatesami je že dalje časa opažala, da ji med opoldanskim odmorom izginjajo iz zaloge razne vrste finega sira in drugo. Policija je poslala na stražo kriminalnega organa in ta je danes skrit za pultom zgrabil nepovabljenega gosta, ko se je ta dobro založil s plenom ter hotel oditi, kakor jc bil prišel: s pomočjo ključa, ki si ga je sam ponaredil. Zasačeni tat j t izdal tudi dva tovariša, ki sta mu pomagala vžHati in razpečavati plen. Nov ljubimec v novem filmu Nova zvezda je zasijala na filmskem nebu: mladi \Volfgang Albach Retty. Kdo je on? Nepoznan? Nikakor ne! \Volfgang Rettv je že star, če ga smemo tako imenovati pri njegovih 28 letih, znan v umetniških krogih. Njegova mati je priznana umetnica na dunajskem državnem gledališču. Pri njej je črpal mladi Albach prve nauke o odrski umetnosti, saj je že v deških letih kazal izredno zanimanje za gledališče in umetnost. Kasneje se je šolal v Berlinu pri Reinhardtu; sloviti mojster je svojemu učencu prerokoval sijajno bocloč-nost in karijero. Ta napoved se sedaj izpolnjuje. I Jutri velika premiera najslajše operete m umiri Kot partner dražestne Lilian Harvey elegantni kavalir ljuba vnik VVoligang Albach Ketty ELITNI KINO MATICA JUTF*! JUTRI! VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dinarjev! Oim je vodja Ufine produkcije Erich Pommer videl mladega umetnika, ga je takoj angažiral in mu poveril glavno vlogo v najnovejši razkošni opereti »Dve srci — en utrip«. Tu je moral nastopiti kot partner dražestne Liliane Harvey namesto običajnega njenega družabnika" Wdllyja Fri-tseha. Publika si želi pač vedno kaj novega in Ufa je pri najnovejši svoji izbiri imela 100 odst srečo. Albach Rettv je v vsakem pogledu zadostil zahtevam še tako razvajene velmestne filmske publike, kar je bilo videti iz njegovega ogromnega uspeha, ki ga je imel ob premieri svojega prvega filma v Berlinu, na Dunaju in v Pragi. Mlad, eleganten, finega nastopa, uglajenih manir, lepe zunanjosti, izvrsten igralec, dober pevec, izvežban plesalec, skratka ljubavnik, ki bo mahoma osvajal tudi v Ljubljani. Ljubljansko občinstvo bo rme-lo priliko spoznati mladega umetnika jutri pri premieri najnovejše, sijajne, vele- zabavne filmske operete »Dve srci _ en utrip« v Elitnem kinu Matici Film takega posrečenega žanra se rodi vsako leto le po eden, zato naj si ga vsakdo ogleda. Izpred malega senata ># Ljubljana, 15. marca. Sonce je prijetno sijalo v sodno dvorano št 76, kjer so se danes brez odmora od 8.30 do 14.30 vrstile kazenske razprave pred malim senatom pod predsedstvom s. a s. g. Ivana Kralja. Prišli so na vrsto tatovi, nekateri prav ponižni, drugi zgovorni in drzni. Nedovoljena trgovina Prva sta prišla na zatožno klop 2Sletn? tesac Jože Obreza, doma iz Bezuljaka prt Cerknici in njegov kompanjon, 31 letni ločeni toči lec Janez Štrumbelj, Iianec. V dolenjski Gatini, ki je pred leti pogorela sta lani novembra ukradla Francetu Pavči- ču lep gramofon in druge stvari v skupni vrednosti 1035 Dir Jože si je še prilastil 300 Din vredno plahto. Svoj glavni stan sta postavila v nekem lokalu Kolodvorske ulice, kjer je Jože otvoril pravo trgovino s kolesi, se ve brez obrtnega dovoljenja. Razpečaval je kolesa, ki so mu jih pripeljali razni kolesarski tatovi. Oba sta sodnikom vse priznala. Jože je samo zatrjeval, da je prijateljem iz usmiljenja prodajal kolesa Sodba: Jože 10 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni alf 2 dn'oi. v glavnem skoro točnejši nego fotokamera. Kos je vsem štimu rigam dneva in noči in vseh letnih časov. Podrobnosti izpušča, podaja vedno le »vsoto« vtisa, pa tako. da človek detajlov ne pogreša. (Ne n. pr. tako kot nemški velemojster M. Liebermann. ki je včasih dosegel rekord v izpuščanju bistvenega.) Kot primer navajam »Kolo«, ki odtehta več njegovih, sicer zelo dobrih velikih platen To delce je že prava — čarovnija! Poglejte njegove krave' Par. z igravo lahkoto nanešenih lis, pote?. pa zaživi pred očmi cela čreda kravic, v splošni »štimungi«. časa. delikatni barvitosti in v risbi točno podanih... Vendar bi se zelo zmotil oni, ki bi mislil, da se Jama le kar lahkotno, brez misli igra in da je z vsakim in vsakokratnim izidom te igre kar zadovoljen. Nasproti sebi je takisto oster kritik kot nasproti tovarišem, in ker se mu nikoli nikamor ne mudi. napravi dostikrat po istem motivu po več študij zaporedoma, izmed njih najboljšo izbere, pa se naknadno ob priliki spet k istemu motivu oovrne. Ustvarja sistematično mirno, s« še vedno »izboljšujem. izpopolnjuje. Dolgoletna tehnična mi pregled šoje, prihranili je dragoceni čas. Takisto sistematično utrjen se ne briga dosti za temperature pod ničlo in slika mirno na enem mestu, kjer bi mehkužen tovariš v kratkem primrznil ali celo zmrznil. Takisto ga najhujša solnčna pripeka niti malo ne vzn«»-mirja. Neprimerno in nepotrebno se mi zdi, da bi pregledaval njegove slike kot učitelj naloge šolarčkov. Saj je — summus magister ar-tis piet., posebno še v liričnih krajinah. Tudi tov. Jakopič bi se, kar se oblik, risbe tiče, s pridom mogel mnogo naučiti pri njem, če bi imel mir njegovega temperamenta, kajpak! Sicer se ne dasta primerjati, ker sta po svojem stremljenju, — po »duhovitosti« prerazlična. Med impresijonisti je edino Sterilen — ves slikarsko oko — poleg Jama prignal svoje krajine do klasične popolnosti v vseh elementih slike. Takisto nespodobno in nepotrebno se mi zdi, da bi priganjal p. n. občinstvo in pose bej še spoštovane ge. mecenke in gg. mecene k obisku te razstave. Prej bi jih skoroda svaril pred vstopom, namreč, če nimajo svojega mošnjička čez vsakdanje potrebe napolnjenega: te slike so le vse preveč zapeljive!! H. Smrekar. Koncert Zikovega kvarteta Ljubljana, 15. marca. Praski kvartet, kakor je njegov službeni poziv, je posetil Ljubljano in v ponedeljek koneertiral v dvorani Filharmonične družbe. To odlično, svetovno priznano udruženje sestavljajo: prvi violinist Rihard Zika. za drugo violino Herbert Berger, violist Ladislav Cerny in violončelist Miloš Sadlo. Ustanovljen je bil kvartet v Ljubljani ter so sa prvotno tvorili R. Zika. I. Sancin (sedai ravnatelj celjske Glasbene Matice), L. Cerny in L. Zika (sedaj prvi violončelist praškega Narodnega gledališča). Od tedaj si je znal kvartet priboriti priznanje v tujini in je «o- . deloval pri mnogih mednarodnih festivalih rutina mu proces dela le olajšuje in okraj- ler prirejal tudi velike samostojne koncert- ne turneje. Bilo je torej pričakovati, da bo ljubljansko občinstvo zaradi ozke vezanost« kvarteta na Ljubljano z ene, in zaradi njegove svetovne slave z druge strani, v naj-obilnejšem številu posetilo njihov edini le tosnji koncert v našem mestu. Temu pričakovanju pa poset ni ustrezal v polni men sicer je bila prireditev dobro obiskana, to^ da v primeri z mnogo manj pomembnimi podobnimi večen v zadnjem času, ki so bili sijajno obiskani, bi bilo vendar pričakovat/ več zanimanja. Spored Zikovcev je obsegal Mozartov G-dur kvartet (K. V. Nr. 387), komponiran 1. 1 /82. m posvečen J. Haydnu in, kakor vsa Mozartova dela, čudovito zgrajen. Posebno zanimiva je dinamika, ki nekoliko izumetničeno, v smislu mannheimske šole, menjava »piano« in »forte« kar pri vsakem posameznem tonu (n. pr. pri menuetu, kjer ima vsak ton teme svojo posebno dinamično oznako), nadalje pa bachovski »Andante cantabile« in pa nekoliko fugirani »Finale« (mol to allegro) s svojimi zanimivimi se- kvenčnimi modulacijami. _ Druga točka sporeda je bila za Ljubljano novost. Martinov drugi godalni kvartet. Boleslava Martinu štejejo med največje nade češke mlade glasbe. Tudi ta kvartet se naslanja v mno-gočem na narodno melodiko in ritmiko ter je prav zaradi tega najbolj efekten v prvem in zadnjem »Allegro« - stavku, ki ju žene elementarna primitivnost folklore. Manj prepričevalen je v »Andante« - delu, kjer skuša z ostinatno harmoniko podčrtati' spevno partijo viole, ki pa je le preveč preprosto zasnovana, da bi mogla dalje zanimati. Vžge pa poslednji stavek s svojo motorično-stjo. — Borodinov drugi kvartet je prejšnjemu nasproti seveda jako krotak. Vendar je poln sveže in venci je in zavzema zaradi svoje zanositosti in barvnosti Posebno »Scherzo« in pa »Notturno« sta bila od nekdaj priljubljena in njuna neprisiljena, lirična melodi-ka gre vsakomur v uho. Etičnih ali socijal-nih problemov seveda to delo ne reSuje, pa zelo značilno, osebno in ljubeznjivo. Po sporedu in že po vsaki točki so bili Zikovci predmet navdušenih ovaeij. Saj pa jih je njih izvajanje tudi zaslužilo v najpol-nejši meri. Igra Zikovcev očituje najvišjo stopnjo kulture glasbene reprodukcije in, da niso ze zdavnaj vsi superlativi pohvale bili, oetudi mnogokrat »per nefas«, izrabljeni, bi bilo tu zanje mesto. Sicer pa je kvaliteta Zikovcev tako nesporna in mednarodno ucvrščena, da je odveč, na tem mestu znova naštevati in analizirati. Dali so nam večer najčistejšega glasbenega užitka. Na nenehajoč aplavz so dodali še po en stavek Ravelovega in Debussyjevega kvarteta ter ponovili Borodinov »Notturno« ____ L. M. S. Nore režije dr. Branka Garelle r Ljubljani. Ugledni režiser dr. Branko Gavella, ki si je s svojimi režijami v Brnu pridobil sloves tudi na Češkoslovaškem, se mudi v Ljubljani. Prejšnji teden so pri nas ponovili v njegovi režiji »Gospodo Glembajeva«, sedaj pa študira z našim dramskim ansamb-jom Shakespearjev komad »Kar hočete« in Krlezino najnovejšo dramo »Leda«, dr. Gavella bo ostal v Ljubljani mesec dni. A. Cerkvenik v srbohrvaščini. Biblioteka »Slavenski pisci« je napovedala srbskohrva-sko izdajo spisa Angela Cerkvenika »Kroz rat«. 0 piscu pravi založba v svojem pozivu k naročilu, da je »zadnjih dana imao ogromnih uspjeha kod nas i u inostranstvu.« 0 Gabrijeli Preissovi in Slovencih je napisala Ji fina Karasova v praških »Narodnih Listih« kratek članek, v katerem naglaša ljubezen te češke pisateljice do Slovencev. »Izmed vseh Slovanov,« pravi avtorica, »sa je najbolj zbližala z Jugesloveni. namreč s Slovenci in se je dala silno in6pirirati po njihovih krajih. N'"ene posebne ljubezni do slovenskih Alp in njih prebivalstva kar ne moremo ločiti od njenega dela, kakor ne moremo njene produkcije ločiti od njene izrazite. očarljive osebnosti... Dolgo, še danes nezaključeno razdobje njenega stvarja-nja tvori stalni stik s koroškimi Slovenci. L. 1891 je prvič prišla na Koroško, nato pa ie redno prebila vso sezono — od pomladi do jeseni _ s svojimi otroci na koroški era ščini Hirschenau V poznejših letih je poleti-zahajala na Blejsko iezero in 5e do nedavnega je bila med večino gostov znana osebnost. Rada je posedala na klopi sprehajališča ob jezeru... Na Koroško je bila prišla t dobro šolo iz moravske Slovaške Umela ie^ razumevati ljudi, pronicati globoko in s sočutjem v njih življenje in vzgajati naravnost z doživetjem življenja in iskanjem boljše bodočnosti... Tako oborožena in priprav-Ijena je_ prišla med svoje drage Slovence m izdala ze L 1896. prve »Korutanske povi.l-kv«, katerim je sledila J. 1001 »Jezla* nato »liorelove a jma prosa«, zatem vrsta daljših povesti m novel do ljubke »Ivančine sr-lanke« iz L 1927.« Avtorica poudarja, kak« je Preissova sele v svojih koroških povestih ustvarila resnične junake povesti, osrednje žive postave, nosi tel je dejanja. >V slovem skem ljudstvu je ga. Preissova odkrila mno-go nalike s češkim in slovaškim ljudstvom zlasti v njega usodi.« Avtorica pravi naposled, govoreč o harmonični osebnosti te č,-ske pisateljice: »Malokdo je v Pran-i v kn terem bi imeli praški JugoslovenC osobito pa slovenski dijaki, tako j>ožrtvova!neTa prijatelja, kakor ga imaio v nji.« _ o 'Gabri leh Preissovi, ki bo 23. t. m doživela 70 M nam je bil obljubljen članek iz peresa dobrega poznavalca njenega dela. Thomag Mann na Goethejevi proslavi r iTv-k?'50,1'6 pr,'spel slove« nemški pisatelj, Nobelov lavreat Thomas Mann da m stopi na tamošnji proslavi lOOletnice Goethe* jeve smrti ue Češka violinistka Ervina Brokešova ie pravkar nastopila turnejo po Jugoslaviji Cvetko Golar, »Dve nevesti«. Pravkar ie izšla pri Učiteljski tiskarni knjižna i^daia Golarjeve veseloigre »Dve nevesti? To^"S NanSno3e^n°- U',nzorii° ljubljansko sTvT"°^8ledaIn ie doseela P'"' občin-omLK ^a v ,U?eh- Kn>iža* '^aja bo Elr! • 1,u,dskVn odron1' se ix)iz-žica Golanevib »Dveh nevestah,. Knjižica (96 strani) stane IS Din. TiSTf^ " *,asbo na Češkoslovaškem. X *!de? |e na Češkoslovaškem posvečen češki glasbi. V vsej republiki sTna anevnem redu prireditve, ki naj približajo oomačo glasbo širokim sloiem. Vsa gleda-lsča. filharmonične družbe, radio in glasbena društva so se pridružila tej akciji ki nas močno spominja »tedna knjige«. Domače vesti • Naši narodni poslanci v Beogradu «o zadnji čas začeli prejemati celo vrsto brzojavk nisem z naslovom. Klub narodnih poslancev dravske banovine. Tak klub pa ne oostoja, marveč le enotni klub poslancev Narodne skupščine. V' zadevaj ki se nanašajo na dravsko banovino naj se torej dopisi in si. naslavljajo na en^ra ali drugega narodnega poslanca, ki bo že vedel ukreniti potrebno. To velja tudi razne organizacije, k! pošiljajo resolueiie in predloge vsem g?, narodn m poslancem. • češkoslovaško - Jugoslovenska liga v Pragi. V Pragi se je preteklo nedeljo vr-žila deseta skupščina Češkoslovaško-jugoslovanske lige. Na skupščini se je razpravljalo tudi o vprašanju sprejem? jugosio-veaskih zastopnikov, ki se bodo udeležili vsesokolskega zleta v Pragi. Za predsednika upravnega odbora lige je bil zopet izvoljen bivši minister g. Hodža, za podpredsednika praški župan g. dr Baxa in univerzitetni profesor g. dr. Murko, za generalnega tajnika lige pa svetnik g. Herin-ger. Za prvega častnega člana Mge je bil izvoljen znani češkoslovaški publicist in prevajalec številnih jugoslovenskLi del g. Jan Hudec. » Seja glavnega odbora JUU v Beogradu. V ineh 17. in 18. marca t L bo v domu Jugosiovenskega učiteljskega udruže-nja v Beogradu seja glavnega odbora JUU. Na njej bo poročal predsednik g. Rašič o položaju m organizaciji, predsedniki sekcij pa bodo poročali o delu in predlogin v sekcijah Razpravljalo se bo tudi o novem poslovniku. Iz sekcije za dravsko banovino odpotujejo v Beograd gg. predsednik Ivan Dimnik in člani Anton Hren, Josip Kobal in Dušan Šestan. « Izpremembe v železniški službi. V železniški službi so Imanovaiii: prometnik na postaji čačak Franc Skok za postajnega načelnika v Vrutici, prometnik na postaji Poljčane Franc Herič za postajnega načelnika v Pesnici, prometnik na postaj; Logatec Jožef žen je premeščen v Poljčane. Jožef Završnik, doslej na postaji Maribor, pa je premeščen v kurilnico na glavnem kolodvoru v Ljubljani. « Upraviteljstva osnovnih, srednjih in meščanskih šol opozarjamo, da bo v petek 18. t. m ob 11.30 predaval v šolski radio-uri g profesor Franc Pengov: O obrtnikih v živalstvu Predavanje: O sadjarstvu, ki je bilo prvotno za ta dan določeno, odpade, ktjr je predavatelj zadržan. * Službeni list dravske banovine objavlja v 21. številki: Zakon o obmejni čet!' izpremembe v pravilniku o pregledovanju in žigosanju tokomerov in o nadzorstvu nad njimi ter objave banske uprave o poli :ranju občinskih trošarin. « Društvo Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v sredo 6. aprila ob 6. zvečer v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 16 z ob:čainim dnevnim redom. * Telefonski promet Ljubljana-Novara. Minister za promet ie odobril, da se vpo-pt^v telefonski promet Ljubljana-Nova- DANES PREMIERA GRANDIOZNEGA, NAJVELIČASTNEJŠEGA VELEFILMA VSEH ČASOV KOT ZVOČNI FILM V GLAVNI VLOGI ffOMRRRO ZARADI OGROMNE DOLŽINE FILMA predstave ob 3., 6. in 9. zvečer. PREDPRODAJA VSTOPNIC OD 10. DO POL 13. URE! Zvočni kino Ideal Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja, 2 »tanje barometra. 8 temperatura. 4. relativna vlasa T B atner tn brzina vetra 6. oblačnost 1—10 7. vrata oadavin, 8 padavine t mm. — TenriDerarura: prve števitke pomenijo nai v:4Jo. dru^-e najnižjo temperaturo. 15. marca. Ljubljana 7., 769.0, _7.6, 92, SW1, meg-la- — ~; Maribor 7., 767.9, _6.0, 75, NW1, jasno, —; Zagreb 7., 758.9, —2.8, 9'), WNW1, megla. Beograd 7., 767 3, 6.4. 95, mirno, megla. _; Sarajuvo 7., 770.4. —4.0, 94. El, 10, Skoplje 7., 767 8, +4.0, 94, SE1, 10, Kum- bor 7. 764.3, +8.5, 91, mirno, Jasno, _, —; Split 7.. 765.6, +6.4, 80. NE2, jasno, —. —; Rab 7., 766.4, +6.0, 47, mirno, jasno. —, — Temperatura: Ljubljana +3.0, _8.8 Maribor +4.4, —6.4; Zagreb +3.5, —10.0 Beograd +3.4, —9.0; Sarajevo —4.2; Skoplje +6.4. +3.0; Rab +7.0. Sonce vzhaja ob 6.14, zahaja ob 18.5; luna vzhaja ob 9.26, zahaja ob 2.7. ra in Vercelll v Italiji. T akti a za navadni pogovor po enoti trinunutnega pogovora znaša 3 45 zlatega franKa. • Nov list na Sušaku. Dnevnik »Naša Sloga« na Sušaku je prenehal izhajati. Prihodnjo soboto pa Izide prva številka novega dnevnika »Novi list«, ki se bo ba vil zlasti s kulturno-socijalnimi in ekonomskimi vprašanji hrvatskega Primorja in Gorskega Kotarja. List bo urejeval Toni Bognolo. • Pomlad v Hercegovini. Po vesteh iz Mostara se je po dolgotrajni ostri zimi naposled pojavilo v Hercegovini pomladansko vreme. Po vrtovih so se razcvetele breskve in mandlji. v.« opasnosti gripe, in-fluence in nalezljivih vratnih obolenj varujejo Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavojčka Din 8, velikega zavojčka Din 15. » Novi grobovi. Umrl je včeraj v Gaberju pri Celju 75-letni, splošno znani in priljubljeni gostilničar in posestnik g. Jakob šribar. Pogreb bo jutri 17. t. m. ob 16. na okoliškem pokopališču. Maša za dušniea se bo brala 18. L m. ob 7. zjutraj v celjski župni cerkvi. _ V Ljubljani je umrl po kratki bolezni v starosti 48 let. g. Franc škerlec, sotrudnik ljutomerske tvrdke Venčeslava Vilarja. Pogreb bo da nes ob 16. — V Dobrepolju je umrl v starosti 76 let g. Ivan čelofiga, postajni načelnik v pokoju. Bil je daljšo dobo načel nik dobrepoljskega gasilnega društva, do zadnjega pa je vršil blagajniške posle. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 16. — V ljubljanski bolnici je po daljšem trpljenju umrl 14-letni Peterček Pavlin, dijak 4. razreda meščanske šole. Pogreb bo jutri ob pol 16. — Gospej Jožici Ivišičevi na Ižamski cesti 75 v Ljubljani je umrl edini sinček Dušan. Pogreb bo jutri ob 14. — 11. t m. je podlegel težki operaciji na zagrebški kliniki v starosti 49 let g. Vojteh Koser, uradnik mariborske kolodvorske pošte. Pokojnika so prepeljali iz Zagreba v njegov rojstni kraj v Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah in ga v nedeljo položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Vojteh Koser je služboval nad 20 let nepretrgoma v Mariboru. Bil je blaga duša, vesten in sposoben uradnik ter si je pridobil velik ngled in spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-Ije! * Stradajoče ptice. Iz Slovenskih goric nam pišejo o strašnem pomanjkanju, ki ga trpe prezgodaj došle ptice selivke. Niti v najhujši zianl, ki smo jo imeli L 1929, se v marcu niso približali- škorci krmilni-cam, kakor se to dogaja zdaj. Jerebice se približujejo hišam in žalosten je klic fazanov, da ne govorimo o vseh drugih strada-jočih gozdnih živalih, ki umirajo od gladu ia mraza. » Prazna stanovanjska hiša pogorela, Nedavno je iz neznanega vzroka nastal ponoči požar v stanovanjski hiši, lasti Ogrizka Avgusta, posestnika v Sveči. Požiga je osumljen bivši najemnik hiše, ki se je kritičnega dne potikal okoli hiše. Zgoreli sta stanovanjsko in gospodarsko poslopje do tal. škoda je krita z zavarovalnino. • Pri Igrt Je Izgubil roko. V Brodra ob Savi se je po lastni neprevidnosti ponesrečil petnajstletni 'Ivko Pavline iz Belega polja. Iz lesa si je izrezal neke vrete pištolo, jo napolnil s smodnikom in zabasal cev z drobci opeke. Ko je zažgal smodnik, se mu je pištola v roki razletela ter mu jo do podlakta odtrgala. Prepeljali so ga v bolnico » Tri žrtve mraza. Kakor poročajo lBen Hur< v kinu Ideal. Kino Ideal bo predvajal danes pre-miero najveličastnejšega veJefilma vseh časov, grandiozni film jBen Hur« v zvočni Izdaji. Film ogromnega formata po slovitem romanu, z najpopularnejšim igralcem R anionom Novarrom v glavni vlogi bo očaral občinstvo in privabil najširše kroge. Zaradi ogromne dolžine filma se bodo vršile predstave ob 3., 6. ln 9. zvečer. Kljub ogromnim nabavnim cenam ostanejo cene vstopnicam nepovišane. Glede na veliko zanimanje in udeležbo priporočamo, da si vsakdo omisli potrebne vstopnice že v predprodaji od 10. dalje. u_ I. delavski koncertni večer »Zarje« se bo vršil v ponedeljek 2>1. marca ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Spored je bogat ln lep. NastoDi komorni trio za flau-to, klarinet in fagot; kvartet na flanto. klarinet, fagot in rog. Izvajajo člani opernega orkestra gg. Slavko Korošec, Janko Gregorc, Willv Hauc.n In Robert Lukas. Orkester »Zarje« pod vodstvom člana opernega orkestra Janka Gregorca zaigra Rossinijevo »Semiranincs«, Boitovo »Mefi-stofl«, Bizetovo suito >L'Arlesienne< Straussov koncertni valček >Pomladni glasovi« ln Wagnerjevo slavnostno koračnico iz opere »Tannhauser«. Koncertna pevka in sopranistka opere Anlta Mezeto- Offata Naglic ČEVLJEV 2iri nad SkoSjo Loko Najtrpežnejši smučarski čevlji in gojzerice. Zahtevajte cenike! Trgovci Dopust' I III Vse 6iftatef|e ,,Jutra" vnovič opozarjamo, da izhajajo v knjižnih zbirkah Tiskovne zadruge izbrana domača leposlovna dela in vzgledni prevodi iz svetovnih literatur. ČUVAJTE SE HRIPE in izpirajte večkrat dnevno usta, grlo in nos s čašo vode, ki ste ji dodali malo žličico ALGE. Na večer, predno ležete spat, masirajte telo s čisto ALGO, ker ALGA osvežuje . . . ALGA krepi. Telo postaja odporno. ALGA se dobiva povsod. 1 steklenica Din 14. I TOGAL TABLETE Pri bolečinah v sklepih, protinu, Ishijasu dosežete dober uspeh s Togal tabletami Delovanje je naglo in učinkovito, bren škodljivih sporednih vplivov. Vprašajte svojega zdravnika. Dobivajo se v vseh lekarnah (Odobreno od ministrstva sooljalne politike in naroJiiega zdravja S. br, 1137 od 5. H. 1932.) i va zapoje Lajovčevega »Tkalca«; Pegerje-vo »Marijino uspavanko« ln Pavličevo >Pa-stirico«, koncertni pevec in tenorist opere Joža Gostdč pa štritofovi: >Priša je cesarski pot« in »Pa kaj to more biti«. — Pri klavirju konservatorlstki Menardijeva in šapljeva. Vstopnice se dobe od jutri naprej v Delavski zbornici I. vhod, I. nadstropje (Strokovna komisija). Sedeži po 8, 6, 4 Din, stojišča po 2 Din. u— Pomočniški zbor gremija trgovcev je na zadnji seji podelil številnim brezposelnim trgovskim sotrudnikom nad 3000 dinarjev podpore. Sklenil je pristopiti k Društvu izložbenih aranž-erjev v dravski banovini kot ustanovni član s 500 dinarji Pomočniški zbor poziva tudi vse svoje člane in ostale trgovske sotrudnike, da pristopajo k temu stanovskemu, res potrebnemu društvu, člani za Društvo izložbenih aranžerjev se prijavljajo lahko tudi v *aj-ništvu Pomočniškega zbora v palači Delavske zbornice, vogalni vhod na Miklošičevi cesti. u— Ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani naznanja, da je II. interna pro diukoija gojencev, ki je bila napovedan« za četrtek 17, t, m, preložena iia torek 22. t. m. ob istem času, to jc ob 6. pop. v dvorani Filharmonične družba. u— »Dolenjska v filmu«. Prosvetno in gospodarsko društvo »Krka« priredi jutri v četrtek ob 8. zvečer v kleti pri M i klicu, v-hod z Masarykove ceste, predavanje prof. Božidarja Jakca »Dolenjska v filmu«. G. Jakac bo predvajal svoj lastni film. Vstop je vsakomur prost. K preda-nju filma vabimo zlasti Dolenjce. u— Klub jugosl. primorskih akademikov. Drevi ob 20. bo II. redni občni zbor v prostorih »Preporoda« (Arena Narodnega doma, vhod z Bleiwelsove ceste). Udeležba je strogo obvezna, gg. 6tarešine vljudno vabljeni. u— Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za šentpeterskl okraj se bo vršil 21. t. m. ob 20. v prostorih Zupančičeve gostilne na JegHčevi cesti. K udeležbi so vabljeni tudi vsi on! somišljeniki in prijatelji, ki pomotoma niso dobili povabil. n— Iz ženskih društev. Seja Jugosiovenskega ženskega saveza je preložena In se bo vršila v sredo 23. t. m. ob 17. v savezni pisarni (Selenburgova 7/IL). — ženski Pokret poziva odboraice, da se udeleže izredno važne seje, ki bo v četrtek 17. ob 17. Predaval bo ob 18. dr. Stojan Bajič, na kar opozaria.mo one, ki posečajo sool-jalno-politični tečaj. Seja jn predavanje bo v društveni sobi v Selenburgovj ulici 7/II. u— Ustanovna skupščina »Zmajevega stega« ne bo v soboto, ampak v petek 18. t. m., Ln sicer ob 17. url na drž. realni gimnaziji, Vegova ulica Kupujte kolke protituberkulozne lige! u— Fotoamatersko predavanje preloženo. Predavanje g. Karla Koraneka z Dunaja, ki bi se Imelo vršiti 17. t m., se zaradi tehničnih zaprek preloži na nedoločen čas In bo dan pravočasno objavljen. u— XXJ1. redni občni zbor S. J. S. U. »Preporoda« se bo z običajnim dnevnim redom vršil v petek 18. t. m. ob 4. popoldan v društvenem lokalu. Udeležba Je za vse člane' obvezna; tovariši od starešinske organizacije vljudno vabljeni. u— Klub esperantistov v Ljubljani vr.-bi svoje članstvo na redni občni zbor, k! se bo vršil v četrtek 17. t m. ob 20. v Narodni kavarni. u— Oseba, ki Je na Valčkovem večeru na Taboru v garderobi pomotoma vzela tuj moški površnik in klobuk, se naproša, da se zglasi v pisarni Sokola I. na Taboru med 18. In 20. Pri pokvarjenem ttfi preobrem«nje-oem želodcu, zgagi, pri početnem čini v želodca vam pomore Dobiva se v vseh lekarnah. Odcbf«» od Min. soc. politike In car. zdravja S. H. 2309 8. IL 1932. bila Franceta Doieu<^i, stoječega prneko gostilno v Kolodvorski ulici, 800 D.n vredna odeja u— Nevarna hoja po pločnikih. Ob lepem sončnem vremenu se je pr'čel sneg močno tajati. Toplota ga zlasti v opoldanskih uran pridno jemlje, posledica tega pa je brozga iu voda, ki komaj sproti cdteka. Tudi s streh se usipa moker sneg in ;e hoja po pločnikih v mestu časih prav nevarna. Posebno opasni so dolgi ledeni cenglji ob robovih streh, ki treskajo na tla Primerilo se je že par nesreč, ki pa so lažiega značaja. Z mnogih streh so sneg odkidali in če bo lepo vreme potrajalo da-lie. bomo v mestu kmalu rešeni zapoznelega belega gosta u— Darova. Advokat g. dr. J. Drnovšek iz Brežic je poslal iz neke kazenske zadeve za vojne slepce 200 Din. Za Dečji dom gospe Tavčarjeve pa je daroval nad-davkar v p. g. Fran Zemijarič 1dar" džun^l,). Predigra. letošnjih dveh mesecih „_ ,__ ____ ljano 6210 tujcev, od teh iz Jugoslavije ( 4609, ostali pa so bili InozemcI. Po poklicih je bilo največ trgovskih potnikov, trgovcev in industrijcev. n— Živahnejši živilski trg. Ob zadnJLi snežnih dnevih je bil trg skoro prazen včeraj pa je bilo že več živil na trgu. Zadnji čas je zlasti primanjkovalo solate in krompirja. Solata se je zaradi tega podra žila Včeraj so Belokrajinke prinesle okoli 20 košar luščenili orehov, ki so jih ponujale po 14 do 15 Din kg. Gospodinje so sicer tožile, da je cena previsoka, toda Belokrajinke so jim odgovarjale: »Mislite, da pri nas orehi rasejo na leščevju?« Cene živilom so drugače ostale neizpremenjene, le mast se je pocenila za 1 Din. Motovileč ki ga je malo, so prodajali po 16 do 20, radič po 10 do 14, rdeče zelje po 3 do 4, ohrovt po 2 do 3, karfijole po 6 do 7, špi-načo po 14—16, a krompir po 1.50 Din na drobno za kg. Jajca so bila po 0.75 do 1 Din kos, jabolka po 4 do 7 Din po kakovosti za kg, pomaranče 0.75 do 2 Din za kos. u— Smola na mitnici. Na dolenjski mitnici se je včeraj zjutraj odigral prav komičen prizor. Neka starejša ženica je prinesla do mitnice več košar kuric. Pri pazniku je baje plačala za boleto 12 Din, a kontrolnima paznikoma je pokazala dve stari, že prav umazani boleti. Paznika sta jo zavrnila in zahtevala, da mora pokazati sveže listke. Zenica se je hudovala in zatrjevala, da je pošteno plačala. Pravih listkov pa ni mogla pokazati. Po daljšem parlamentirauju se je ženica vdala in plačala še enkrat. Baje je pravi listek dala drugi prijateljici, ki je bila močno obložena s tovorom, a sama je hotela manipulirati s starimi listki. u— Okradene perice in mlekarice. V zadnjem času so se pojavili v Ljubljani drzni tatovi, ki se specijalizirajo na tatvine perila z vozičkov peric, ki dostavljajo perilo strankam na dom Posebno smolo ima neka Ivana, ki je bila že ponovno okradena. Pred par dnevi ji je odnesel tak malopridnež cele zavoje perila v vrednosti 1960 Din. last štirih strank. Med ukrade nim perilom so bile rjuhe, blazine, moške in ženske sraice. brisače in drugo. Tatovi so prav tako nevarni mlekaricam !n je bilo zadnje čase odnesenih z vožičkov več Dosod z mlekom Policija tatove pridno zasleduje. vendar zaenkrat brez uspena. u— Tatvina sukenj in odeje. Iz veže ho-iela »Soča« na Sv. Petra cesti je tat od-tesel dve suknji Ignaca Omahna. vredni J000 Din Pa se ni zadovoljil samo 5 tem. narveč Je že naslednji dan prišel še po površnik Josipa Vidmarja. Tudi okrog ne nadzorovanih avtomobilov pridejo dolgo-prstneži. Tako je bila ukradena z avtomo- a— J. R. K. D. Ustanavljanje sresk-rh organizacij J. R. K. D. zelo dobro napreduje. Na vsem mariborskem okrožju bo bLe ustanovljene sreske organizacije na zborovanjih, katerih so se udeležili števil,li delegati Iz posameznih krajev. Na Jožofo-vo, 19. t. m. bo ob pol 10. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma STeska skupščina, katero sklicuje banovinski odbor. Ob tej priliki bosta izvoljena sreska odbore za mariboreki levi in desni breg. Te skupščine se udeležijo narodni poslanci, senator dr. Ploj in banovinski svetniki. Vabila so sicer že razposlana, vendar pa je vabljen vsakdo, zlasti Mariborčani. a— Ljudska univerza. Proslava stoletr niče Goethejeve smrti bo v petek 18. L m. ob 20. Častno nalogo, da očrta Goethe-jevo osebnost, njegove človečanske ideje in njih trajen pomen, je prevzel pisatelj g. prof. Sušnik dz Maribora a_ Apel mestne občine na stavbenike: Mestna občina je morala tekom zime preživljati nebroj brezposelnih delavcev, tz-med katerih so zlasti občutno obremenjevale mestno akcijo družine z velikim številom otrok. Deloma so bili taki delavci tudi zaposleni pri zasilnin cestnih delih, vendar pa je bila ta zaposlitev le začasna. Da bi vsi ti delavci ne ostali še nadalje v breme mestni občini, odrinjeni od delavcev z dežele, ki že sedaj trumoma prihajajo v mesto, Va« prosimo, da sedaj ob nastopu gradbene sezone sprejemate v delo le domače mariborske delavce Pritisk s strani podeželskia je sicer velik, toda v dobi krize so meščani predvsem intere-sirani na tem, da se nudi zaslužek v prvi vrsti brezposelnim delavcem, ki stalno bivajo v mestu in šele v drugi vrsti po-deželanom. Seznam vpoštev prinajajo-čih delavcev bo na razpolago pri tukajšnji borzi dela, pa tudi pri socijalno-političnem uradu mestnega načeistva. Prosimo Vas, da navedene razloge uvažujete in da le potom omenjenih uradov sprejemate nove delovne moči in s tem pomagate lajšati težke socija.lne razmere v mestu. a— Drevi ob 18. bo važen sestanek akcijskega odobra za pobijanje pretiranih najemnin v prostorih Nabavljalne zadruge. Udeležba delegiranih zastopnikov posameznih stanovskih in strokovnih organizacij je strogo obvezna. a— Društvo »Nanose priredi v petek 18. t. m. ob 20. v vseh prostorih Narodnega doma akademijo, katere čisti dobiček je namenjen pomožni akciji za v?gunce. Po-'ožaj fcegunev iz Primorske je obupen. Dolžnost na? vseh je, da jim pomagamo v tem težkem položaju. Pokroviteljstvo je prevzel mestni podnačekuk g. Golouh. »— Društvo prijateljev angleškega Jezika In prosvete v Mariboiu .,<:• priredilo preteklo soboto v dvorani »vesne« auimi-rano čajanko. Šola edč. Axfe.*ieve > uprizorila šaljivo enodeianko, do kateri j«e sledilo predavanje gdč. Ax!erje^e, recitacije Ln govor dr. Ropotca. ki je obravnaval stike Anglosaksov z Jugosloveni, glasbene točke iazz-banda ^a &o izpopoiniie program. a— »Sin«. Sokolski oder v št. Hju v •"Slov. goricah uprizori na Jožefovo 19. t. m. dramo »Sin« ob 15. v dvorani brata Dimnika. Ob tej priliki bo Sokolsko društvo proslavilo tudi 100-'etnico Tyrševega rojstva. Prijatelji sokolske misli pohitite ca ta dan aa. brs~ik naše severne meje. a— Film »V&esokolski zlet v Beogradu« ee bo predvajal «amo 16. in 17. t. m. z začetkom ob 20. v bivšem kinu Apolo, Slomškov trg. Cene 2, 4. 6. S in 10 Din. stalni pos&tniki popust. Ne zamudite prilike! — O problemu že it;« ■•. yzoojft v dar.aš-nli družbi bo predav.Va ia povaollo Petia-KoSke centrale v petek zvečer ob 20. v veliki kazinski dvorani dr. Zofija Lazarsfel-U-o-a. a— Nezgode na poledici. Na za'.eiwe!h t!(*h je spodrsnilo včeraj zjutraj, ko je š.a na tlelo, tkalki Tereziji Jagrovi. da je padla in si zlomila desno nogo. Na poledici je pn-^el tudi preparator Tosip Zieringer in se močno poškodoval na desni ro®i. a— Pri smučanju se je težko ponesrečil Franc Pečar hz Maribora. Pa-del je tako nesrečno, da si ie zlomil desno nogo. Prepeljati so ša morali v snl-osro bolnico. a— ^obotni trg je zelo trpel radi visokega nega in slabega vremena. Le mesarske in slaninarske stojnice so bile srednje dobro založene. Slaninarji so pripeljali 150 zaklanih prašičev. Cene mesu in slanini so ostale neizpremenjene. Na perutninarskem trgu in na trgu za sočivje in zelenjavo je bila pičla izbira. Na seneni trg so pripe-lja.li samo voz sena. Precej pa je bilo na včerajšnjem trgu oljčnih vejic in butare, ka.tere pa v visokem snegu nekam žalostno oznanjajo veliko noč, ki ni več daleč. t— Bratovska skladnica v Trbovljah poziva brezposelne rudarje, ki so bili reducirani po 1. aprilu lani in ki imajo najmanj 3 leta skupnega članstva pri bratovski skladnici, odnosno »o bili najmanj 6 mesecev nepretrgano člani bratovske skladnice, naj se takoj javijo v njenem uradu. Iz Novega mesta n— Društveno delovanje »Soče« je postalo zadnje čase precej živahno Zadnje predavanje se je vršilo v r^tavracijskih prostorih g. Ko§«ka. Predaval je ravnatelj g. Mervifc o gospodarskem in političnem položaju Primorcev pred, med in po vojni doma in drugod. Preteklo nedeljo «e je vršil v gostilni »Dalmacija« dobro obiskan občni zbor društva. Izvoljen je bil deloma nov odbor j— Tržno trgu sian in ari« v Iz Ptuia nadzorstvo je razobesilo na vidno tablo z označbo dnevnih cen mesa. Konzumenti »e opozarjajo na ta cenik, katerih cen se morajo sla-niimarjii strogo držati. Enako tablo si želimo tudi ud. živilskem trgu. kjer naj se določijo enake oene živilskim potrebščinam, posebno pa mlečnim izdelkom. Skrajni čas je že. da »c uvede na našem trgu enaka mera. Se- daj se prodaja po kupčkih, po kozarcih m težo na oči. Uvedejo se naj tehtnice in pa mera m tnalo več kontrole, da ne bodo p«l ovohali vsake s-alate. Preskrbeti je treba še malo več stojnic, da ne bodo prodajalci razgrinjali božjih dobrot na razgrnjenih robcih po tleh. Postajanje z mlekom na ploč niku pred ambuLatorij-em okrožnega urada naj se strogo prepove in se nai tem prodajalcem cdkaže kak drug prostor, tako da ne bo promet oviran. Sploh bi se pa moralo na našem trgu še mnrsika j preurediti. j— Seznani zavezance^ za ljudsko delo ie razpoložen na javni vpogled za dobo 14 dni v mestnem uradu j— Prijave v obrtni register v smislu novega obrtnega zakona n«j se po razglasu mestnega načiletva podajo šele po 1. aprilu iz razloga, ker urad ni prejel toaa-Hftvnih tiskovin. j— Tatvina. V mimoritskem samostanu v Ptuju se je zadnje dni večkrat oglasil neki neznani moški, ki je gcvoril mariborsko narečje. Prosil je za hrano, ki jo je tudi dobil. Te dni pa je izkoristil ugoden trenutek ir smuknil v nezaklienjeno sobo služkinje Bir-vve Marije ter ji odnesel nar visokih čerliev in gotovir-e za 110 Dia. Za storilcem je izdana tiralica. Gospodarstvo Iz Tržiča Dr. Zupane Fran je otvoril ADVOKATSKO PISARNO v Tržiču. Glavni trg št 18 8560 Iz Kranja r— Rdeči lvriž. V krog ?gilnih humanitarnih društev spada tudi RK, ki je na občnem zboru, katerega je vodil žup Cvetko, drugi Bohinc Ivan, tretji Lah Stanko. Iz Tr&ovelf t— Občni zbor obeh podružnic CMD s« je vršil v petek zvečer v mali dvorani 5o-kolskeg« dom;'.. Obisk je pokazal, da je današnja generacija izgubila vsak sm:sel za nacionalmo delo. \ zr;>k brez&riižnosti js pa tudi dejstvo, da se ustanavljajo vedno nova društva s sorodnimi cilji tn se toke cepijo sile. V preteklem letu sta se podružnici CMD udejstvevali predvsem na humat'tamem polju, in sicer z obdaritvijo revnih otrok z obuvalom in obleko. Na občnem zboru se '-e govoi-ilo, naj bi se obe podružnici razšli. To bi bilo škoda, ker bosta podružnici drugo leto praznovali 40'ier-nico svojega delovanja. V teku dolgoiet-noga obstoja sta si obe podružnici pridobili za nacionalno reč v Trbovljah mnogo zaslug. Izvoljena sta bila stara odbora, ki bosta izkušala dvigniti obe podružnici. Ako pa ne bo šlo. bo res treba misliti na likvidacijo. t— Brezposelnost v Trbovljah. Da ugotovi število brezposelnih v Trbovljah, je izvršil občinski socijalni referent popis brezposelnih moških in žensk v starosti od 16. leta dalje in ugotovil, da se nahaja pri nas 465 brezposelnih s ST družinskimi člani, od katerih je 55 -ezakonskih otrok. Po spolu je brezposelnih 256 moških in 209 žensk. Od teh je pristojnih v občino Trbovlje 393, v druge občine pa 72. Te številke veljajo za dan 10. marca 1332 in se bodo prav gotovo v kratkem :asu še povečale, ker bo pri5!o do ne. ih redukcij. V čje redukcije se bodo izvršile tudi pri podjetju Dukič. vendar tam ne bo prizadetih toliko domačinov, ker prevladujejo med Dukiče-vem delavstvo-n še vedno nedomačini. Do redukcij pa utegne priti tudi pri TPD, ako se dru:- i ne posreči povečati odjema. Edina industrija, ki po kri"; ni skoro nič prizadeta, je naša cementarna, ki pa zaposluje žal samo 55 do 60 delavcev. Imela je vedno dovolj odjema, ki se je le v zadnjem času nekoliko z -njšal, ker sedr; pač ni sezona. Zaradi tega se je skrajšal obrat za 2 uri. S -edstoječo gradbeno sezono, pa bo prišla t rdi naša cementarna zopet v poln obrat in lahko rečemo, da pri nji sploh ni krize. t— Občni zbor protituberkulozne lige bo v nedeljo 20. t. tn. ob 17. na deški šoli na Vcdaii. Obdati zbor Kreditnega zavoda za trgovino In Industrijo v Ljubljani Včeraj dopoldne se je vršil XII. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. — Letno poročilo zavoda omenja v uvodu trde posledice opešane konjunkture, zlasti v lesni kupčiji in v industriji, kjer je ne-ugodna konjunktura privedla do trde orne-j i t ve dela, pa je mnogo pridnih ljudi izgubilo delo iii zaslužek. Večletnemu denarnemu obilju je sledilo naenkrat pomanjkanje denarja, posebno gotovine. Nezaupanje v najširših krogih prebivalstva je zahtevalo posebne budnosti in pozornosti pri denarnih zavodih, ki so morali imeti pripravljene velike zneske, da »strežejo nenormalnim zahtevam. V inozemskih denarnih sistemih ie prišlo do bistvenih sprememb. Razmere so mnoge države prisilile, da so s težko roko posegle v svobodno gibanje v denarnem in deviznem prometu. Dalekosežne omejitve so izzvale velike ovire v mednarodni izmenjavi blaga in trdo posegle v stare kupčii-ske zveze. V vseli teh težkočah mednarodnega denarnega in deviznega premeta ie naša valuta ostala trdna in ie vztraiala pri ustanovljenem tečaju. V zgodovini zavoda je za preteklo leto zapisati temeljilo izpremembo. Večina za-vodovih deklic je bila do lanskega leta v rokah vodilnega dunajskega zavoda, ki je lansko leto utrpel težke udarce. Kreditni zavod v Ljubljani, ki se je v ugodnem času iz žive potrebe razvil iz nekdaaic podružnice mogočnega dunajskega denarnega zavoda, je že kmalu po prevratu priče! poslovati kot samostojna bauka. Po stresliaiu lanskega maja je bilo treba za nas nazle odločitve. V pravi oceni nevega položaja je domača skupina delničarjev s Hranilnico dravske banovine in ljubljansko Mestno hranilnico na čelu prevzela ves paket delnic iz rok prejšnjega lastnika, tako da je sedaj delniška glavnica v rokah izključno jugoslovenskih delničarjev Ob času teh bistvenih iz-prememb je bilo ljubljanskemu zavodu po sili razmer dano dovolj prilike, da pokaže svoje zdravje in svojo odpornost, zakaj v kratkih tedniii ie lahko brez trenja vrnil svojim inozemskim kupčijsklm prijateljem velike vsote zaupanega denarja. Da je zavod v teh časih veli' k« preizkušnje lahko ustregel velikim zahtevam, je bilo mogoče zategadelj, ker je imel vsa leta za svoie traji:o vodilo, da je drža! vedno velike vsote likvidno priprav-tiene. Zaupanje domačega kapitala v zavod je tudi po teh velikih izpremembah ostalo neokrnjeno in že oh prehodu zavoda v jugoslovenske roke io bilo opažati znaten dotok novih vlog. Nadalje pravi letno poročilo. da se ie do nekai mesecih občutnega zadrževanja gotovine kmalu po novem letu vrnilo normalno razpoloženje. Zavod je tudi v teh ne-všečnih razmerah skušal po najboljši možnosti ustrezati svoji kliienteli. S preudarnim ravnanjem mu je uspelo zadovoljevati upravičene zahteve in potrebe, tako da tudi ob času dogovorjenih omejitev ni prišlo v kup-čij^kem poslovanju do zastoja v plačilih, ki so dotekala v tekočem poslu. Bilanca se je nasproti prejšnjemu letu znatno iznreme-menila, vendar pa je n;en rezultat zadovoljiv. Vrednostni papirji, tako državni in drugi naložbeni papirji, so v bilanci vneseni po oficiienih tečajih na dan 31. decembra 1931, ki sc kakor znano precej nizki. Po zakotni bi imel zavod nravico odpisovati izrubo na državnih vrednostnih papirjih v toku petih let. vendar se te pravice ni poskiž:] in je tečajno izgubo v polnem obsegu odpisal. Postavka debitoriev je nazadovala od 349 na 231 milijonov Din, istočasno pa so tudi kreditorji nazadovali od 364 na 239 milijonov Din. Ti dve bilančni postavki nista padli samo zaradi povračila kreditov in realizacije debitoriev, temveč predvsem tudi zaradi tega, ker so na aktivni in pasivni strani odpadli posli, ki jih je zavod prei upravljal kot poverjenik dunajske Creditanstalt. Zavod je tudi lani posvetil največjo skrb mobilnosti. Razen gotovine (11.60 milijona dinarjev) in menic (51.0) je držal naložbe pri Narodni banki in deloma tudi pri drugih denarnih zavodih s pravico takojšnjega dviga. Med debitorii znašajo takoj razpoložljive naložbe 12.3 milijona Din. Za takoj razpoložljivi del aktiv pa je smatrati tudi postavko pod označbo »report« z 20.3 milijona Din. Hranilne vloge so znašale ob koncu preteklega leta 72.2 mili.i<*a Din nasproti 84.2 milijona Din ob koncu leta 1930. Pri glavnici od 12.5 in rezervah od 16.0 milijona Din je čisti dobiček izkazan v v iii ni 3.1 milijona Din nasproti 3.6 milijona Din v letu 1930. Občni zbor )e si*lenII tudi za preteklo leto razdeliti 10-odstotno divldendo (za kar je potrebno le L25 milijona Din) ter datirati rezervni fond z 800.000 Din in pokojninski fond nameščencev s 1 » » » » » » » » » » » » x> » » » » » » » Skupna vsota teh posojil znaša 321 milijonov dolarjev. Francija je svoje posojilo od 75 milijonov dolarjev že odplačala, tako da j c teh posojil danes še za 240 milijonov doJarjev. Kreugerjev koncem je prevzel tudi za 15 milijonov dolarjev Youngovega posojila in se je sploh udeleževal kot član emisijskega konzorcija pri emisijah velikih mednarodnih posojil. Tudi ob priliki lan-«ke emiaije naišega 7 odst. stabilizacijskega posojila je bila družba Kreoger in Toll članica mednarodnega emisijskega konzorcija *n je prevzela švedsko fcronto našega posojila. — Razdelitev kontingenta za izvoz živine v Avstrijo. Zavod za pospeševanje znna-nie trgovine poroča, da je strokovni odbor urada za nadzorstvo nad izvozom živine razdelil kontingente za izvoz živine in svinj r Avstrijo, in sicer za leden od 13. do 19. marca za Dunaj-St. Mar* je določenih: 2-3G2 debeli svinji, 363 mesnatih svinj, 80 volov, 210 stotov mesa lahkih svinj, 210 stotov mesa mesnatih svinj, 300 komadov zaklanih telet in 19 stotov drobovine; za Gradec: 200 komadov debelih svinj, za Dunajsko novo mesto: 200 komadov debelih svinj in 30 komadov mesnatih svinj. Interesenti se opozarjajo, naj predlože potrebne listine, da jih bo urad lahko upošteval in da svoje prijave glede izvoza svinj v Avstrijo pravočasno dostavijo uradu ter naznanijo količino in vrsto blaga, nakladalno postajo, namembno postajo in komi-sijonarja, ki se mu blago pošlje. Po pravilniku je treba vse prijave predložiti 11 dni pred onim tednom, v katerem naj se blago izvozi v Avstrijo. Kasnejše prijave se ne bodo upoštevale. Nepotrjene prijave ne preidejo na prihodnji teden, marveč je treba prijavo vnovič predložiti za vsak te-ten posebej. Urad za kontrolo nad izvozom živine smatra za potrebno, da ponovno poudari, da pri razdelitvi razmeroma majhnega kontingenta ni mogoče upoštevati vseh prijav, in da pridejo v poštev samo one. ki odgovarjajo pravilniku. Interesenti za izvoz živine in živinskih proizvodov v Avstrijo morajo biti registrirani in moraio predložiti predpisane kavcije. Ako odbor zavrue registracijo zaradi nezadostnih listin. je treba te listine naknadno predložiti. Izvozniki, ki doslej še niso kupčeval« z avstrijskimi tržišči, pri sedanjih omenjenih kontingentih ne pridejo v poster. = Občni zbor laške Krojaške zadruge. Obrtna zadruga krojačev in krojačic za srez Laško je imela v nedeljo 13. t m. ra Zidanem mostu v Juvančičevem hotelu svoj redni občni zbor, ki je pofekeI precej burno. Občmi zbor, ki fe ga jc udeležilo od 135 članov samo okrog lOo, je vodil predsednik g. Planine iz Trbovelj. Že takoj v početku je bilo veliko prerekanje zaradi tega. ker so bfie prvotno določene za kraj občnega zbora Trt)ov'je, v zadnjem moment« pa je bil sklican v Zidani most. Predsednik ie upravičeva! to snremembo z ukinienjem vlakov. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da šteje zadruga 185 članov. in sicer 44 krojačev. 127 krojačic, 10 pletilj. 3 modistke in 1 tkalca. Pri blagajniškem poročilu je nastal precejšen nemir. V splošnem trušču je dal predsednik na glasovanje predlog in konstatirai. da je izrečen blagajniku absolutorij. Pri volitvah je bil izvoljen z večino glasov stari odbor s par manjšimi izpremembami. Pri tej točki so nekateri zahtevali, da se ugotovi, ako so izpolnili vsi člani vse obveznosti nasproti zadrugi. Predsednik je pozval zamudnike, naj poravnajo članarino, kar so nekateri tudi storili. Ponovna živa debata je nastala pri proračunu za leto 1932. ker so bili dohodki sicer specificirani, ne pa izdatki, ki so bili napovedani samo suma-rično. V debati se ie razpravljalo o nagradah predsednika in tajnika. Tajnik g. Arn-šek je pcročaJ še o Zbornici za TOJ in iz- {Prihodnja nedeljstca številJeez ff Jutra" bo izšla ze v soboto zjutrai, na praznik sv. Jožefa. Z ozirom na to, da bo redna nedeljska številka odpadla, bodo strani te praznične izdaje pomnožene, tako da bo dovolj zanimive vsebine za oba dneva. Opozarjamo na to naročnike malih oglasov in inseratov in jih prosimo, da nam svoja naročila pravočasno dostavijo. Zlasti opozarjamo, da bo sobotno kot nedeljsko »Jutro« dva dni v rokah čitateljev, zaradi česar bodo oglasi v »Jutru« na svoji priznani uspesnosti le še pridobili. Oglasni oddelek ..JUTRA". javil, da je osebno za ločene zbornice, ker pa se je izjavila večina zadrug za skupno zbornico, predlaga tudi on, da se zadruga izjavi za skupno zbornico. Med tem so nekateri člani zapuščali lokal, nakar je predsednik zaključi: občni zbor. = Občni zbori: združba Rudnika in železarne v Čtorah 12. aprila ob 11. v Štorah (bilanca); Centralna vinarna d. d. v Ljubljani 5. aprila ob 15. v lastnih prostorih (bilanca); Kreditna zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani 5. aprila ob 15. v sejni dvorani Trgovskega doma. = Konkurz je razglašen o imovini Franca Presterla. posestnika in pekovskega mojstra na Jesenicah (upravnik mase dr. Aleš Stanovnik, odv. na Jesenicah; prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Kranjski gori 18. marca ob 10., prijavni rok do 16. aprila, ugotovitveni narok 23. aprila ob 10.) — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini doJžnika Ivana Gomboca, krojača v Mariboru. Aleksandrova cesta (porav. uprav. dr. Fr. Irgolič, odv. v Mariboru; narok za sklepanje poravnave IS. aprila ob 9 pri okr. sodišču v Mariboru, prijavni rok do 13. aprila). n?.dalje o imovini Rudolfa Ahčana, trgovca v Zagorju (porav. uprav, dr. Artur Wurzbach, odv. v Lit-iji; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Litiji 20. aprila ob 10., prijavni rok do 15. aprila) in končno o imovini tvrdike Antona Verbiča, trgovca v Sevnici, lastnica Julka Verbičeva (por. uprav. dr. Rok Jesentko, odv. v Sevnici; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Sevnici 20. aprila ob 10., prijavni rok do 16. aprila, poravnalna kvota 40%). = Potrjene poravnave: Jerica Praprot-nikova, posestnica in gostilničarka v Ma-renbergu za 50 odst. kvoto v 4 četrtletnih obrokih; Šiefan Praprotnik, trgovec z lesom v Marenbergu za 50 odst kvoto, plač-"jivo v 4 četrtletnih obrokih. = Prodaja starih vreč. Dne 21. t. m. se bo vršila pri dravskem intendantskem skladišču v Ljubljani licitacija glede prodaje 5000 ke starih vreč. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem skladišču.) Dobave. Prometno - komerciialni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave tiskovin. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) Dne 18. aprila se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave barv in lakov. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri gradbenem oddelku iste direkcije.) = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. t. m. ponudbe glede dobave 30 komadov samokolnic ter glede dobave orodja. (Oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem oddelku.) — Dne 29. t. m. se bo vršila pri komandi 45. pešadijskega polka v Mariboru licitacija glede dobave živil (fižol, grah, sočivje, sladkor, čaj. olje, raz, testenine, suho meso, zdrob, krompir, moka, kis itd.) ter g'ede dobave mrla, 30. t. m. pa pri in-tendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOl.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 5^0 kg bučnega olja, 500 kg mila za pran i e, 1300 kg riža, 400 kg sirove kave, 300 kg ječmenove kave, 400 kg ciko-rije, 20.000 kg pšenične moke in 1500 kg koruznega zdroba. Direkoija državnega rudnika Kakanj sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 500 komadov kreine-njakov. 500 komadov stekel, 2000 konradov azbestnih kolut, 200 komadov kompletnih mrež za bencinske svetiljke. glede dobave 50 komadov §5etk za čiščen*e mrež za bencinske svetiljke ter glede dobave 2500 kg kave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg strojnega olja; do 7. aprila pa glede dobave 1 kompletne sesailjke. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave 500 komadov užigalnikov. 4500 m izolirale žice m 2 vagonov ovsa, do 7. aprila tvi glede j dobave u»njatih jermen. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 3. aprila ponudbe glede dobave električne«« materiiala. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 14. aprila ponudbe glede dobave strokovnih časopisov. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 15. niarra. Na ljubljanski boni so danes tečaji deviz ostali v 'iko popuščala. Traovpla se je za kaso po 240 in za april po Dolarski pa i>irj; so nadalje precej čvrsti in ae je trgovalo 7"'» Blairovn posojilo po ° 50. 52 in 51.75. Blairovo pošoiilo pa po 56 50 V ostalem ie bil zabeležen še promet v Gu o begluških ob-vemieah po 41. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2279.03 _ 2290.40, Bernii i.j-U —1352 ujj iiruseij ?89.oi> do 793 52. Čarih 1094.-35_1099.85. London 204 35—205.SJ. Newyork ček 5622.16 -nov. Rž: baška 165 — 170. — Oves: baški *remski. banaSki 125 — 130 .lefmen: baški in »remski 63/64 ke 125 — 130: bašlri tn sremski. pomladni. 67/68 ks 150 - 1R<>. Koruza: baška, sremska, banatska 89—91; baška okol. Sombor 91 — 93; baška, srem-ska za april - julij 92.50 — 95: sremska, par. Šid 92 — 94. Moka: baška in banatska »Ogu*, baška in banat >0s* 360 do 380- št. »2 340 - 360; >5< 305 -- 315: >6< 255 do 265: »7< 190 _ 200- v8< _ i-?7 fin - Ofrobi: baški, sremski in banateki 95—97.5"). Fižtl: baški, sremski, beli, brez vreče 180 do 185. + Somborska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca za koruzo čvrsta, sicer nespremenjena. — Prometa je bilo 66 vagonnv. Ki: baška 156—150. Oves: baški, "sremski, slavonski 125 — 150. Ječmen: baški, sremski, 63'P4 kg 125 — 130; baški, sremski, pomladni. 67/68 150 — 160. Koruza: baška 88 — 90: za aoril - maj 92.50 do 95. Moka: baška >0g« in *0"g< 360 — 380; »2« 340 — 360; >5t 305 - 115; »6< 255 do 265: »7, 190 _ 200; »8« 12250 — 127.5.0. Otrobi: baški 90 — 92.50. Fižol: baški uzančni 195 — 200. + Budimpeštanska ferminska borza (15. t m.) Zaradi praznika borza danes ni poslovala. 5E3 m S Umrl mi je sinček, edinček moj najdražji Pogreb bo v četrtek, dne 17. marca 1932 ob 2. uri popoldne iz hiiše žalosti, Ižanska cesta 75, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 15. marca 1932. Žalujoča mati Jcvi* ši3 Ivka In družina Poženel Obf'na Ljubljana Me.5t.ni DT^rehni zarod Iz življenja Tekači tekmujejo z robotom Nov vzlet v stratosfero Po vesteh iz Bruslja je zdaj že določen termin za novi vziet v stratosfero, ki se bo vršil 9. junija pod nadzorstvom prof. Piecarda in ing. Kipferja. Ne prvi ne drugi se ne bo neposredno udeleževal podviga, pač pa bosta oba pomagala fiziku Maksu Cosynsu in njegovemu tovarišu s praktičnimi nasveti tako, da se bo vršil vzlet prav za prav po njunih navodilih. Balon pripravljajo v Augsburgu, kjer bo tudi startal. Konstrukcija tega balona se le neznatno razlikuje od Pic-cardovega lanskeera balona. Izboljšane so v glavnem zavarovalne naprave, popravljeni pa vsi aparati, ki se je o njih prof. Piceard preveril, da morajo biti zanesljivejši kakor pri njegovem vzletu. Zadnje slovo in sveta Tako so volili bolniki Bolniki neke berlinske bolnice na volišču, ki so ga bili uredili nalašč za nje Ameriška anarhija Ugrabitev sinčka slavnega prekoocean-ckega letalca Lmdbergha osvetljuje v vsej svoji žalostni luči gnilobo današnjih ameriških razmer. Človeški rop z namenom, ca se od sorodnikov nesrečnih žrtev izsili mastna odkupnina, ni nič novega v Zedi-njenih državah. Sedanji Slučaj je postal urno zato znan sirom sveta, ker je polkovnik Lindbergh slavna oseba, slični slučaji pa. ki se često niti ne prijavljajo policiji, «se dogajajo vsak dan. S temi posli se bavijo ameriški banditi ravno tako kot z drugimi izrastki svoje obrti, m med nje epadajo prav tako umori po naročilu kakor tihotapljenje alkohola. Policija je proti tem podvigom brez moči. Novo je v sedanji žalostni aferi samo to. da se je nesrečni ©če. ki je obupal nad uspehom policije, javno obrnil na dva gangsterja. ki uživata v čikaških zločinsk'h krogih največji ugled, s prošnjo naj mu pomagata. Po dosedanjih vesteh tudi njuna prizadevanja še niso Todila nobenega uspeha, čeprav je Lindbergh izjavil, da ie pr pravljen plačati vsako odkupnino, da ne bo roparjem stavil robenih vprašanj m da je celo ameriška duhovščina pomiaila v svrho olajšanja iskanja otroka svoje cerkve, kjer bi razbojniki lahko vrnili dete brez strahu za svojo osebno varnost Skoraj neverjetno pa se zdi, kako je mogoče, da je v nek civilizirani državi zločinska družba tako dobro organizirana da nje člani brez strahu pred kaznijo lahko izvedejo tako drzne naklepe. To nam kaže vso anarhijo, ki vlada v 'vmeriškem življenju. Zloglasnih&idit Al C*p<»e ir? ted ted»J v zaporu ne zato ker je pomoril na stotine ljudi, temveč zato ker je državo ogoljufal 6 ponarejenimi davčnimi spiski, se je imenoval »velepodjetnika brez cilindra«. S tem je hotel povedati, da se ameriški zločinci pri svojem delu poslužujejo vseh metod, ki so danes na razpolago v velikem poslovnem svetu. Njih glavni vir dohodkov prihaja iz davkov, ki so jih naložili vsakemu večjem podjetju v krajih, kjer obstoja njihova organizacija. Ko jim ie ta organizacija uspela in skoraj ni bilo podjetja, ki bi se upalo upreti njihovim zahtevam, so se popolnoma razumljivo vrgli na izvedbo druge svoje obrti, človeškega ropa kot naslednjega sredstva za izmozgavanje dražbe. Zavest, da je policija nesposobna in čisto koruot-na. je napravila sorodnike ugrabljenih milijonarjev vedno pripravljene plačati vsako zahtevano odkupnino Protesti in riziki, da bi prišli zločincem na sled ter jih kaznovali kakor zasluži io. so postali skoro brezpredmetni. Osebna varnost se je na ta način skrčila na najmanjšo mero in ameriški bogataši potujejo samo še z oboroženim spremstvom, zvezdniki in zvezdnice v Holv-woodu pa plačujejo telesno stražo, ki jih noč in dan varuje. Mogoče bo sedaj, ko se ugleden ameriški državljan v svojem obupu obrača od zakonitih varnostnih oblasti v državi na dva znana zločinca za pomoč prišlo iztreznenje nad Ameriko in se bodo pristojni krogi začeli zavedati vse težine banditskega problema Primer Lindberghove vrste kažeio, kako manjkajo v Ameriki najosnovnejši predpogoji civilizirane države. Pomenijo tudi. da je zločinski element tam 'ako močan, da država poedincu ne more več jjottčiti -aštč x* lastnine niti življenje m člo- vek, če hoče biti varen. se mor« pogoditi x zločinci. S tem, da prosi bandite za pomoč, je Lindbergh pokazal, da nima nobene vere v oblast države, da bi mu mogla vrniti dete. Ko je ponudil odkupnino, se je uklonil pred 6ilo o kateri misli, da se ji ne da več upirati. O takšnih rečeh smo pred pol leta bili navajeni slišati iz Kitajske in Japonci so jih porabili kot pretvezo, di gre-jo na Kitajsko delati red. Niso pa doslej obstojale v državah, ki imajo na razpolago vsa sredstva civilizacije. Garogisterji predstavljajo danes najresnej-šo nevarnost za temelje ameriške civilizacije. Njih bogastvo in moč ter vpliv rasejo z vsakim dnevom. Njih moč sega tako daleč, da ropajo brez strahu ljudi za odkupnino. dobavljajo v vsakih množinah alkoholne piiače. izterjujejo davek na industrijo. Čutijo se pa tudi že v političnem življenju. kaiti paralizirali so že ves sodni si-slem Amerike. Njih orožje je ustrahovanje in podkupnina. Mnogo jim pomaga k uspehu ravnodušnost. s katero gleda na njih početje večina ameriškega javnega mnenja Ta ameriaki banditizem je čuden in nevaren pojav modernega industrializma. ker uporablja vsa sredstva nanredka v boju zoper družbo. V sebi združuje lastnosti razbojnikov in inteligenco ljudi, ki stoje na vodstvu modernega veleohrata. Vsa sredstva v boju zoper nje so doslej odpovedala zarad- mlačnost? pristojnih oblasti Enkrat ho pa le morala ameriška civilizacija v borbi za svoj obsto' zpčeti boj za življenje s to zločinsko organizacijo, ki irpod-jeda temelje in osnove ameriške družbe a cim dalje bo s to borbo odlašala, tem nevarnejša bo igro in tem dvomliiveiši bodo izgledi n«. dober uspeli. Skrivnosti življenja Glavni problem biologije je problem o nastanku življenja. Odgovori so različni, kajti dočim so nekateri razlagali nastanek življenja z »ustvaritvijo«, drugi s »praploditvijot, to se pravi nastanek živega iz neživega, kar je zagovarjal že Aristotel, zlasti za nižja bitja, so tretji spet prepričani, da je življenje samo na sebi »večno« in ta razlaga dobiva v današnji znanosti tudi čim dalje več tal. Bolje nego o nastanku življenja smo poučeni o nastanku raznih vrst bitij. Tu sta vplivala s svojimi nauki epohalno zlasti Lamarck in Danvin in ti nauki veljajo z nekaterimi omejitvami še danes. Postanek novih vrst razlagajo s križanjem med obstoječimi s skokovitimi in počasnimi spremembami. Podedovanje lastnosti, ki si jih pridobi posameznik v življenju, pa mnogi še danes zanikujejo. Zakone podedovanja ie odkril brnski opat Gregor Mendel z genialnimi poskusi. Isto tako važno kakor zakoni podedovanja j« bilo 73. biologijo odkritje najmanjših bitij. Nauk o bakterijah ni postavil na glavo starih dogem, temveč je pojasnil tudi skrivnost kužnih bolezni. Čudovite uspehe so imela tudi raziskovanja o izmenjavi snovi, prehrani, vitaminih, ploditvi, simbiozi itd. Tu je vredno omeniti poskuse hamburškega učenjaka prof. \Mnklerja_ ki dobiva čudovite razstlinske oblike * cepljenjem rastlin različnih vrsrt. Tako pronica znanost vedno globlje r skrivnosti življenja, dasi še danes ne ve, kaj je prav za prav to življenje, ali se ravna po fizikalnih in kemičnih zakonih ali pa se tem pridružuje še neki tretji, nepoznani činitelj. To je skrivnost, ki beli glave neštevilnim modernim znanstvenikom in filozofom, vprašanje pa je, dali bo sploh kdaj mogoče to skrivnost razkriti. Trenaža osfordskih dijakov s pomočjo robota, čigar korake regulira natančen mehanizem Nemški sankač Hoppmann, ki se je pri treningu v Lake Placidu težko ponesrečil, in njegova strežnica, srčna zdravnica ter nevesta Fritzi Burger, ki je dosegla v umetnem drsanju na olimpijadi drugo mesto Bakterije kot orožje v carinski vojni »Pariš Midi« priobčuje senzacijonalno vest o čudni vojni z bal: t en jami, na katero se baje pripravlja Francija. Imen ne imenuje in vsa vest diši močno po dov-tipu ali hudi satiri, vendar bi bilo v današnjem znorelem svetu končno tudi nasprotno mogoče. »Pariš Midi« pravi da je njegov dopisnik obiskal »vodjo« te tajne vojne in ta mu je pojasnil, da je vojna že v polnem razmahu. Njeni vzroki so v tem, da so države prisiljene dovoljevati določeno mero uvoza, da se izognejo hudim gospodarskim represalijam; na skrivaj pa skuša seveda marsikakšna tudi ta oficialno dovoljeni uvoz, kolikor mogoče omejiti tn to z vsemi sredstvi. Tako dovoljuje neka država Franciji uvažanje krompirja le pod pogojem, da ni nosi tel j dorifore, druga uvažanje prašičev pod pogojem, da niso trihinozni. To bi bilo vse v redu — toda francoski cariniki vohuni so dognali, da je neka država vtihotapila v Francijo neke bakterije, ki naj bi okužile za uvoz v to državo pripravljeno francosko živino, zeienjavo in sadje. »Vojni smo odgovorili z vojno,« je izjavil »vodja« dopisniku »Paris-MSdija«. »za doriforo se maščujemo z ušjo iz San Joseja, za tri-hinozo z vraničnim prisadom, za oidij s filoksero.. .c Kakor rečeno, je lahiko vse skupaj samo hud dovtip, ki ai ga je pariški list privoščil na račun svojih bralcev — stvar pa tma lahko tudi realnejše ozadje. Drobne zanimivosti Živčni centri višjih živali Živali višje vrste imajo živčne centre osredotočene v glavi, zato se neha njih življenje, če se glava loči od trupa. Samo prt nekem črvu so ti živci enakomerno porazdeljeni po vsem telesu, in ta črv lahko živi še dalje, tudi če ga prereže jo na dvoje. Ura, Id kaže nevarnost plazov Monakovskl tehnik Alois Derr je skonstruiral čisto preprosto sredstvo, ki naj obvaruje človeka nevarnosti plazov. Imenoval ga je »plazovna ura«. Ta ura, ki Jo lahko vsak v žepu ali v listnici nosi s seboj, sestoji iz kovinaste plošče, na ka, teri kaže prosto viseč kazalec naklone ozemlja. Z barvo označuje ura začetek plažovne nevarnosti. Zadnja stran ure vsebuje celo vrsto pravil, kako se moraš vesti na ogroženih pobočjih. Kreugerjeva zavarovalnina Švedski »kralj vžigalic« Ivar Kreuger je sklenil 1. 1925 zavarovalno pogodbo za življenje. Vsota, za katero je bil zavarovan, znaša po nekaterih vesteh 5. po drugih pa 10 milijonov švedskih kron Zavarovalnica bo to vsoto polno izplačala navzlic temu, da bi se lahko odrekla tej obveznosti zaradi izvršenega samomora. Pol za šalo, pol zares Kraj trpljenja Bibi: Mamica, ali smem danes osta* doma? Nekaj mi ni prav. Mati: Kje pa te kaj boli, dušica T Bibi: V šoli. Katero naj vz^me Mlad mož je poslal prijatelju najdednJ* pismo: »Kakor veš. ljubim že več let revno tn grdo dekle. Zdaj pa se je zaljubila vam« lepa in zelo bogata gospodična. Kot najboljšega prijatelja te prosim za svet, katero naj vzamem za ženo?« Prijatelj mu je odpisal: »Oženi se takoj z revnim ln grdim dekletom, meni pa sporoči naslov lepe in bogate gospodične.« Vsak da« krompir Krčmar je modroval: Jaz jem vsak dan krompir. Da se ga človek ne naveliča, ga je treba pač vsako pot drugače pripraviti. Eden izmed mojih načinov je n. pr. ta, da najprej s krompirjem opitam prašiče, potem pa jih zakoljem in pojem. Vsak dan ena 70 letnica znamenitega fizika 14. marca je obhajal norveški fizik Bjerk-nes 70-letnico rojstva. Bjerknes je učenjak 6vetovne sleve in si je stekel ogromne zasluge za hidrografijo in meteorologijo. Zlasti v vremenoslovju so povzročile njegove teorije veliko prekuciio in so dale tej stroki č^sto novo smer udejstvovanja v pogledu analize. Najstarejša Nemka V Ostrhauderfehnu je te dni umrla najstarejša Nemka 106 letna vdova Ana Pooker Pokojnica Je bila do zadnjega čvrstega in trdnega zdravja in samo bolezen pred smrtjo jo je privezala za nekaj tednov na posteljo. Skavt' kI..se Pravkar učil Morseovs »bedcene jpcmjrt t spanju. človek Samo na Francoskem so dandanes takšni ljudje, piše Ludvrig Bauer, ki še branijo prevlado duha proti trušču, negotovosti sveta, strahom pred krizami in napredujočo motorizacijo. To sta n. pr. Rene Ciair, filmski čarovnik, in Georges Duhamel, pisatelj. Seveda lahko rečemo, cla vodita boj brez možnosti uspeha in da bodo avto, radio, stroj ia ropot vendarle ž.rnagali. Človek pride danes vsepovsod, samo n« K sebi. Vse kriči na nas, tudi luč kriči iz Izložb, z zidov, s streh. Doma nimamo več. Stene so pretenke in skozi nje slišimo vse: kako sedajo nad nami k obedu, I? ako si sosed obuva čevlje, od nekod nas raskakuje arija iz opere >Carmen«, potem sledijo žitne cene in vremenske napovedi. Tudi jazz se oglaša v to zmedo. Spodaj trobi obupno dvajset avtomobilov, v tej zmesi sto šumov je naše uho že davno otopelo. Vedno znova čitamo o odredbah pariškega policijskega predsednika zoper Šport posreduje zaroke Palm-Island na dražbi V Miamiju pride v kratkem na prisilno dražbo vila ameriškega banditskega poglavarja Al Caponeja, ki dolguje državi na davčnih zaostankih 75.000 dolarjev. Letovišče razvpitega bandita spada med najlepše stavbe v imenovanem pravljičnem raju. Zdaj, ko je Al Capone zaprt, bivata v vili banditova žena, njen 11 letni sinček in Al Caponejev brat John. Vila je, kakor je spričo razmer lahko um-ljivo, močno utrjena in Al Caponejev vrt je prepoln eksotičnih rastlin. V njem je mnogo krasnega marmorja in več umetnih slapov. Al Capone ima poleg vile zasebno pristanišče z jahto in seveda, tudi svojega odvetnika, ki pazi na to, da mu nihče ne ugrabi tega., kar je on uplenil drugim. Zaradi poledenelih cest se ne morejo marsikje vozila s konji premakniti z mesta ta si pomagajo naprej s traktorji Nagrajeni izumitelji Uprava nemških državnih železnic navzlic svojemu slabemu finančnemu stanju tudi letos podelila veliko število nagrad svojim uslužbencem, ki so se lanska leto izkazali s kakšnim praktičnim izumom v železniški stroki. 162 izumiteljev je prejelo skupno okrog 125.000 mark in sicer tudi za. izume, ki doslej niso patentirani, in za dobre predloge za tehnična, obratna, prometna, gospodarska in organizacijska izboljšanja. Oče ogleden mož, sin zločine«? Kakor smo poročali, se je v Stockholmu odigrala krvava družinska drama. Lahkoživ* študent Friderik Sydov (s čepico) je ustrelil svojega očeta, znanega švedskega polk tika Hjalmarja Sydova, in njegovi ave sluZ« kinji, nato pa še svojo ženo in sebe in stroj Traktorji vlečejo vozove hrup. Ta je gotovo izvrsten človek, trudi se — a kaj to pomaga? Nad sto tisoč strojev drevj istočasno po nekoliko tuca-tih cest in trgov. Bržkone govori in poje istočasno na tem prostoru isto toliko telefonov. Pisalni stroji neprestano kleplje-jo vmes. Mi jih občutimo že davno kot nekaj samo ob sebi umevnega — Francozi pa še ne. Nič vam ne odkrije bolje značaja Francoza nego njegovo razmerje do pisalnega stroja. Prejei sem v zadnjih mesecih mnogo pisem francoskih litera-tov, odvetnikov, poslancev, mnoga med njimi so bila zelo dolga, a niti eno ni bilo napisano s pisalnim strojem, dasi bi si ž njim ti nad vse zaposleni ljudje lahko prihranili mnogo dragocenega časa. Sedemdesetletni Poincarč je kot minister, ki je bil od zgodnjega jutra do poznega večera zaposled v uradu in z neštetimi drugimi posli, izdal istočasno eno svojih obširnih historičnih knjig — in še je lastnoročno pisal vsakemu prejemniku. Človek v prenapornem, važnem delu in bolan — a vendar piše sam s svojo roko, noče pri tem nobenega tainika! Brez pisalnega stroja odpošlje 750 rokopisanih obvestil. Ce si predstavimo to dejstvo, potem bomo razumeli, da ni zgolj slučaj, da ustvarja Renč Clair filme proti tekočemu zraku in Duhamel najlepše, najbrez-upnejše knjige zoper amerikanizem in stroje. TI ljudje Imajo pač avtomobile, pisalne »troje, tisoče izumov hudiča napredka. a nočejo se mu pokoriti in hočejo ostati sami svoji Ministrski predsednik Tardieu se poslavlja od Brianda v imenu francoske vlade Destilirana voda - zdravilo Destilirana voda osvobodi telo vsakovrstnih soli in strupov, zato so jo doslej uporabljali za zdravljenje vsakovrstnih bolezni, posebno pri obolenjih obisti in žolča ter za odpravo previsokega krvnega, pritiska. Ta voda pa je imela ta nedosta-tek, da je imela slab okus in duh, to pred vsem zaradi tega, k?r ni postala z običajnim destiliranjem nikoli dovolj prosta vseh solnih in kislinskih primesi. Dunajski profesor dr Glaessner pa je izumil sedaj nov način destilacije, ki daje absolutno čisto vodo, ki nima nobenega okusa in vonia ter je zadostuje že veliko manjša količina, da izčisti telo kakor preišnje velike količine. Važno je pri novi vodi tudi to, da jo človek lahko pije. ne da bi se mu upirala. 3> O. Cnroood 63 Ma meji sveta »Spadaj ostani!« ji je svareče zaklical. »Ostani v kleti!« Slutil je, kaj se bliža. Pokazal je bil sovražnikom, da še živi. Salve strelov so trgale tišino. Vrgel se je z obrazom na tla- Svin-cenke so žvižgale skozi okno, prodirale skozi zamašene razpoke lesenih sten in rezko udarjale v kovino in steklo. Ena iz med sveč je siknila in ugasnila. V tem peklenskem trušču je zdajci začul divji vzkrik in videl, kako je Mary iz kleti planila k njemu. Ker se je bil tako hitro vrgel na tla, je mislila, da je zadet! Zarjovel je nanjo, med tem ko so svinčenke pele okoli njiju svojo smrtonosno pesem; nato je planil k njej in z njo v naročju skočil v klet. Svinčenka je zažvižgala preko njiju. Tako trdo je stiskal Mary k sebi, da ji je dih zastajal. In zdajci mu je hladna sapa ošinila obraz- Pogreš?! je Nawad!bo-ko. Nato je slišal, kako se je iz drugega konca temne kleti planila proti njem^. Njene roke so se dotaknile njegovega komolca. »Saj lahko pobegnemo odtod!« je tiho zaklicala. »Odprla sem mala vratca. Skozi nje se lahko splazimo v sotesko.« Njene besede so ga navdale z novim upanjem. Ni si bU mislil, da bo Graham dotorej zatajil vsako prizanesljivost- Še nekaj strašnih salv — in streljanje zgoraj je utihnilo. Hitro in rezko je razložil dekletom svoj načrt. On bo branil hišo. Dokler bo on v njej, se je Graham in njegovi ljudje ne bodo upali naskočiti. Vsekako se bodo dolgo obotavljali, preden zbero toliko poguma, da poizkusijo naskok. In med tem se dekleta lahko ukradejo iz hiše in splazijo v sotesko. Tam ni nikogar, ki bi mogel preprečiti njihov beg — in Keok ,__VJa uloa m in Nawadiook dobro poznata steze, ki vodijo v gorovje. V gorah I svetlejša od solnca sredi belega dne. bodo vame- On pa ostane v hiši in se bo bora, dokler ne pride I divji Smith s pastirji 1 Mary ni ničesar odgovorila, njeno Hce ob njegovih prsih je bilo mrzlo. Vedel je, da noče iti — da ga noče pustiti samega. »Tak pojdi — že zaradi njiju dveh, če noče. iu ~il nizkotnejši od morilca. Talcino bitje je bilo že stokrat zaslužilo, da ga kdo ustreli. Edino svinčenka je bilo pravo plačilo zanj- In le Rosslandova drznost rn misel na sporočilo, ki ga je nemara prinašal, sta brzdali Alana, da ni ustregel svoji želji po maščevanju. Počakal je; Rossland se je še bolj približal in obstal šele kakih trideset metrov pred Sokwennovo hišo. Vznemirjena misel je zdajci blisnila v Alanovi glavi, ko je slišal, da ga kličejo po imenu. Nikogar ni bil videl razen Rosslanda, in njegova goreča hiša je zdaj živo razsvetljevala okna v Sokwennovi hiši. Ali Rossland ni bil mogoče samo vaba? Ali ne bodo v tistem trenutku, ko se on. Alan pri pogajanju izpostavi očem, z vseh strani zagrmele puške? Mraz ga je izpreletel in nehote se je potuhnil pod oknom. Graham in njegovi ljudje so bili zmožni še hujših zločinov! Ros slan do v glas je prekričal tx>kanje in tuljenje goreče hiše. »Alan Holt! Ali ste tam? Ali me slišite?« o r Visokoalpinski smučarski tečaj bo priredil Mariborski smučarski klub od 24. do 28. t. m. na Peci, in sicer ua progi vrh Pece - Kordežova glava 2124 m - Uleto-va koča 1653 m Riška gora na polovici fota 1116 m. Krasen je pogled po Koroškem, tajerskem Savinjskih Alpah, na Triglav, Obir. Pohorje, Urško tjoro itd — Odhod prijavljenih tečajnikov bo iz Maribora 23. marca z vlaki ob 5.40. 13.18 m 18.40 Iz Mežice popeljejo vse došle teiajnike posebni ■ vodniki. Smuški tečaj za začetnike in izvežbane traja 5 dm ter stane prijavnina m učnina prenočišč« in prvovrstna prehrana 300 Din. Tečai vodi strokovni učitelj g Vilko Forstnerič po znanem sistemu Bilgeri. Število pnjavljencev je omeie-no ter se bo upoštevalo samo po vrstnem redu došlih prijav Po razpoložljivosti mest pa se bo vzelo v obzir tudi one prijave za nekaj dni ter zn^ša za te prijavnina 10 Din ne oziraje se na to, ako se tečaja udeleže ali pa ne Za te priiavljence je na razpolago enaka prehrana kot za tečajnike po ceni 55 Din prenočišče 10 Din. vendar ni nikakor zahtevano, da se morajo posluževati te hrsne — Vse prijave za celotni tečaj ali pa samo za nekaj dm se naslovijo na: Mariborski smučarsk' ' lub Maribor. Jurčičeva ulica 8. urarna Stoječ Ob prijavi se mora položiti celotni znesek za 5 dni ali koli-Kor dni se misli ostati Ako 6e prijavo do 22 marca odpove se znesek po odbitku stroškov vrne sicer se zadrži 100 Din, ostalo se vrne Ob času teca'a se bo nudi'o udeležencem strokovni pouk. vsakov- ~tno zabavo ter razvedrilo — Dne 27. marca bo rriredi, \\nriborski smučarski klub svojo tekmo v smuku. S*art bo z vrha Pece, Kordežova i^ava 2124 m cilj je Uletova koča 1653 m Proga je visokoalpinska Pravico starta imajo vsi pri JZSS verificirani člani, stari nad 16 let. Prijavnina znaša za vsakega tekmovalca 10 Din. Prijave sprejema do 23 marca MSK. po tem času pa do 27 marca do 9 v Uletovi koč- na Peci. Kot prvo darilo je poklonieno od SPD — podružnice Mežica, drugo in tretje od priredite'ja tekme. Razglasitev rezultatov ter razdelitev daril se vrš dne 28. marca popoldne v Mežici. Za prenočišče pravočasno prijavljenih tekmovalcev bo preskrbljeno. Odh >d vse-h udeležencev tečaja m tekme je 28. marca preko Mežice v Maribor. Na tjapoti si naj udeleženci v skupinah 6 oseb zasigurajo polovično vožnjo, ob povratku bo skrbel prireditelj za polovično vožnjo vsem udeležencem, ki bodo imeli legitimacije paninskih društev ali od JZSS in ki bodo opremljene s predpisanim žigom železniške uprave. Zaradi tega opozarjamo vse interesente, da si preskrbijo v legitimacijah žig železnice. Dne 28. marca v Meži ci prijateljski sestanek smučarjev ter prijateljev smučarskega športa! Smučarsko slalom tekmo za prvenstvo univerze priredi Akademska smučarska organ za ci j* danes ob 14 na Golem b^u pri Mednem. Prijave sprejema tehnični referent Stan'. Bervar pred tekmovanjem. Tek-mujt se po pravilniku JZSS za slalom. Pozivamo vse smučarke in smučarje akademike da se udeleže tudi izleta, ki bo združen s tem tekmovanjem. Odhod danes z vlakom ob 7.30 in ob 1 i .35 dopoldne. Smučarski klub Ljubljana razpisuje za 19. t. m medkiubsko tekmo v smuku iz Kotovega sedla. Odhod na start ob 7.30 iz koče pri Tamarju v Planici, start ob 10. Prijave sprejema g. F. Kopriva (TPD Ljubljana) do 18. t. m. v Ljubljani, oziroma do 19. t. m pol ure pred odhodom na start v koči pri Tamarju. Prijavnina znaša 10 dinarjev in prejmejo prvi trije praktična darila. — Dalje bo klub priredil v soboto 19. t. m. damsko smuško tekmo za članice kluba na 4 km. Start ob 14. pri Tamarju v Planici. Pripravljena tri praktična darila. — Ist dan bo vsakoletna odborniška tekma na običajni progi za prehodni klubov pokal, darilo g. Kiirnerja. Siart točno ob 15 pri Tamarju. Ldeležba za vsakega člana upravnega in tehničnega odbora strogo obvezna. Tekmuje vsak na lastno odgovornost po pravilniku. ki se bo objavil pred startom. Kon-ku renca bo huda in tekma zanimiva ter prčakujemo najlepših rezultatov vpoštev prihajajočih tekmovalcev, ki so po sistematičnem treningu s svojim botrom vred v sijajni formi. Prvenstvo dravske banovine v table tenisu za 1932 bo priredil SK Mura v Murski Soboti 27. in 28. t m. Tekmuje se v na-s ednjih konkurencah: prvenstvo moštev. Pravico udeležbe imajo le klubi dravske ba novine s tročlanskimi moštvi. Prijavnina 30 Din. Moški single. ženski single,, moški double, ženski double. mixed double, single jun orjev do 15 let starosti. Konkurence so mednarodnega značaja in se jih smejo udeležiti vsi igralci ne glede na to, ali so f ani kakega kluba odnosno saveza. ali ne. Prijavnina za single 10 Din zg double 20 dinarjev Prijave skupno s prijavmno. je poslati na naslov Adanič Josip bančni uradnik, Murska Sobota, najkasneje do 26. t m. Prijave brez prijavnine se ne bodo upoštevale. Tekmuje se po pravilih JTTS Tekma se bo vršila v zimskem vrtu grofa Sza-p-arvja^ Pričetek 27 t. m ob 10. oredooldne. Smučarske tekme v Tržiču. V nedeljo je priredil SK Tržič zelo zanimivo medkhibsko vztrajnostno smuško tekmo v okolici Tržiča. ki je bila prvotno določena pod Košuto (Kofce). Start je bil ob 10.30 pred klub-sk mi lokali. Proga (14 km) je šla v vas Bistrico mimo cerkve sv Jurija na vrh do Sv. Neže; od tu v lahkem padcu proti romantični vasi Kovor. čez potok Bistrica do postaje Križe (Golnik, preko Križkega polja v Pristavo in po državni cesti zopet v Tržič do cilja pri gostilni »Sluga« kjer je pričakovalo tekmovalce veliko število prijateljev zimskega spe rta Tekmovalcev je bilo samo 17. ker je bilo tudi dru-god več smuskih tekem. Tekme se ie udeležilo 5 klubov Rezultati so bili: 1. Kramer Andrej. SK Tržič 1:7.40. 2 Ahačič Jože. SK Tržič, 1:7.45. 3. Babic Anton SK Tržič, 1-9.15 4. Mladič Jože SK Tržič. 5. Teran. SK Pristava. 6. Šošfarič Ivo, SK Ilirija. 7. Osvald Stane, SK Ilirija. — Izven konkurence je dosegel najboljši čas Primožič Adolf, Sokol Tržič 1:5.50. Prvi trije »o prejeli praktična darila Organizacija je bila izborna. Tekmo je vodil zaradi odsotnosti predsednika g. Seljaka. podpredsednik g R. Stran-sky. Tehnično vodstvo tekme je bilo v rokah g. Edi Stranskega. Službeno iz LNP. Danes ob 19. seja poslovnega odbora, ob 20 seja upravnega odbora v Delavski zbornici. Pozivajo se uprave igrišč Ilirije, Primorja in Hermesa da pošlje vsaka svojega delegata na sejo p. o. v zadevi očiščenja igrišč. — Mo Maribor naj stopi istotako takoj v stike z upravami igrišč v Mariboru ter naj javi LNP brzojavno do četrtka 17. t. m. Če bodo igrišča sposobna za odigranje tekem — Predsednik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 19.15 naprej obvezen trening za vse nogometaše. SK Grafika sklicuje za danes strogo obvezen sestanek nogometne in strunske sekcije točno ob 18. v klubski tobi. Igralci, ki šmajo doma klubovo opremo, naj jo na sestanku izroče gospodarju. enla na deželi Iz škoSfe Loke šl— Uspela kulturna prireditev Selčemov. V nedeljo zvečer so gostovali v Soikoilskem domu v Škof ji Lokii Sokoli iz Sa!c. Uprizorili so Funtkovo dramo »Tekmo«. Igralci so pire-enet li polno dvorano z res izvrstno pripravljenostjo. Odličen je bil v svoji :igrl Lesovin, pa tudi ostali rniso zaostajali! V odmorih je lepo igral salonski oskester. Selčanom vse priznanje. Do svidenja! Iz Zagorja z— VIOm v trgovino. V noči od sobote na nedeljo so neznani svedrovci vlomili v trgovino g. Nandeta Drnovška v Zagorju. Z vetrihom so vlomili glavna vrota, odnesli 20.000 dinarjev gotovine iz zaklenjenega predala pisalne mize, razbrskali in premetali vso trgovino ter odnesli še za okrog 1000 dinarjem raznega blaga. Vlom upa orožništvo kmalu razjasniti. z— Šahovski turnir najmlajših zaigorekfh šah is to v je deležen velikega zanimanja. Udeležuje se ga 12 članov za visoki nas ov pomladnega prvaka 1932. Klubov lokal je v liudski kuhinji. Igrajo vsak večeT. z— Sokolski oder pripravlja v režnji br. Požuna Nušičevo komedijo »Sumljiva oseba«. Iz SlovemJsiradea sg— Občni zbor pevskega društva je pokazal lepe uspehe minulega leta. Vprizorila se je med drugim opereta »Mežnarjeva Li zika«, ki je dvakrat do zadnjega kotička napolnila prostrano sokolsko dvorano. Nadalje se je proslavila 80 letnica p. H. Sat-tnerja s krasno uspelim koncertom. Potem je pevsko društvo ©kupno 9 salonskim orkestrom sodelovalo pri več sokolskih prireditvah. Posebno važen je bil občni zbor tudi zato, ker so se na njem specializirala in spreWa nova p-ivila, ki bodo delovanje društva gotovo še mnogo bolj pospešila. Poleti se je vršil izlet in koncert v Rimski vrelec, ki je tam svojim gostom pokazal lepote naše slovenske pesmi. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Druškovičem. Društvo je pristopilo tudi k Ipavčevi župi JPS v Mariboru, vendar Be skupnega koncerta v aprilu v Mariboru zaradi gmotnih priLik ne more udeležiti. Za tekoče leto ie bil določen obširen program, katerega izvedba pa je v prvi vrsti odvisna od članov, ki naj pevske vaje marljivo po-sečajo. Iz Sostanfa št— Zanimiv pokret za regulacijo Pake. Naše mesto je izpostavljeno vsako leto se ponavljajočim poplavam. Dobrodušni šo-štanjčani to šibo božjo skoro udano sprejemajo in prenašajo. Ne tako naš dični Martin Kocjanc. Zamislil je sijajen načrt, kako bi se hudomušna Paka s primeroma malimi sredstvi regulirala, da nam ne bi bila več neprijetna in aevarna kakor doslej. Nedavno tega je ob veliki udeležbi občinstva v Mravljakovi gostilni svoj načrt obširno razlagal. Iz Ljutomera lj— Podružnica Slovenskega lovskega društva, ki združuje lovce v srezih Ljutomeru, Murski Soboti in Dolnji Lendavi, je imela 6. t. m. v gostilni »Triglav« v Ljutomeru redni občni zbor. Po opravljenih formalnostih je predsednik g. dr. Stajnko sporočil, da je odbor izgubil delavnega člana, podpolkovnika g. Boiča, ki se ie odselil v Banjo Luko. V daljših izvajanjih je nato pojasnjeval članstvu posamezne določbe novega lovskega zakona. Tajnik g. Reich je v svojem poročilu kon6tatjral, da se število članstva vidno veča. Zdaj šteje podružnica 220 članov. Blagajniško stanje podružnice je ugodno. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor (predsednik g dT. Stajnko, tajnik g. Reich, blagajnik g." Tu-ček"). samo namesto polkovnika Boiča je bil izvoljen v odbor g. Dolenc iz Murske Sobote. Ker se je Štrigova priključila ljujto- morskctmi srezu, ee je daloSil ze tamkajšnjega zaiupnika lekarnar g. Kovač. Reorganizacija podružnice po novem zakonu se bo izvršila pozneje. Na predlog g. Žela iz Apač je občni zbor sklenil, da prispeva podružnica za nakup žive divjačine za osve-ženje krvi v loviščih svojih članov 40 odstotkov vseh stroškov. lj— Glasbeno društvo je v nedeljo priredilo v Katoliškem dcimu uspeli proslavi Hugolina Sattnerja in Frana Levstika. Dvrana je bila dobro zasadena, ko je nastopil društveni predsednik g. Karbaš ter v kratkih besedah očrtal delo obeh slav-ljencev. Po dekamaciji prigodnice ob 80-letnici p. Hugolina je mladinski zbor pod vodstvom gdč. Zaderlove zapel tri Satt-nerjeve zbore, ki jih je občinstvo sprejelo o toplim odobravanjem. Vmes so bili samo spevi, ki so jih učinkovito zapeli 6o-listi in solistke, ga. Vika Drvenikova (»Naša zvezda«), g. Schondorfer (»Kdo je ta«) in Janja Bankartova (»Peča«). Pohvala občinstva je bila nedeljena. Sledile so Adamičeve otroške pesmi na besede Frana Levstika. Osobito je ugajal Jenkov dvospev »Dve utvii«, ki sta ga zapeli mali Baničevi. Ga. Drvenikova je z globoko občuteno pesmijo »Grešnikova molitev« žela zaslužen aplavz. V splošnem lepa kulturna prireditev. Posebej gre vse priznanje gdč Minki Zaderlovi, Id se ni ustrašila truda ter je v teku dveh let lepo izvežlbala mladinski zbor približno 60 otrok. Zbor pa ima že precej obširen program. Velika zasluga Glasbenega društva in njggovega zaslužnega duhovnega očeta g. Frana Zaciherla je, da je pognala naša pe6em v srcih naše mladine tako gilofooke korenine. lj— Dramski odsek Sokoila bo 19. t m. o bl5. zaigral znamenito kmetsko šalo Pe-oije Petroviča »Vozel«. Obeta se nam izreden užitek. Iz Ppekmmia pm— Sokolski oder. V četrtek m Je odigrala na sokolskem odnu v Dolnji Lendavi veseloigra »Trije vaiški svetniki«. Lendavsko občinstvo je napolnilo dvorano kakor redko kdaj pri takih prireditvah. Igra je nudila s svojim humorjem mnogo razvedrila. Igralci so vsi podali vloge z veliko dovršenostjo. Občinstvo je zagotavljalo, da na sokolskem odru že dolgo ni bilo tako dobre igre. Igra je napravila vsekakor zelo dober vtis in pričakovati se sme, da bodo odslej gledališke prireditve vedno dobro obiskane. pm— Pregled motornih vozil v Murski Soboti bo 24. t m. ob 8. pred hotelom »Krono« Istega dne bo tudi registracija vseh motornih vozil za leto 1932. DEVICA MARIJA V POLJI. Ustanovna glavna skupščina krajevne organizacije JRKD za naš o obči no bo v nedeljo 20. tega meseca ob 8. zjutraj v posvetovalnica občinskega doma. Na skupščini bosta poročala predsednik bivšega krajevnega volilnega odbora g. Janko Kuhra in kot de- dina Sv. Krištof, bo danes ob pol 17 v gostilniških prostorih Gregorja Pušnika v Smarjeti. Vljudno vabljeni vsi somišljeniki! V Smarjeti je po dolgem času otvoril nov brivski lokal g. Viktor Cvikl. BRASLOVCE Res potrebna je brla akcija za napravo telefona v Braslovčah. Na 26. občnem zboru je naša agilna Hranilnica im posojilnica sklenila pr spevati v to svrho 5000 Din. Hranilnici in posojilnici najiskrenejša hvala! — Na cvetni petek bo kiramarski in živinski sejem v Braslovčah. Upati je, da bo ta sejem zelo živahen. — V petek se je v Siod-nj^h G »rod h ponesrečil 121etni Viktor, sinko posestnika Puncerta. Dečko je šel na gospodar-ko poslopje s košum po krmo, a na stopnicah mu je spodrsnilo. Pri padcu je priletel na voz tako nesrečno, da si je zlomil križ. Odpeljali so ga na zdravljenje v celjsko bolnico. — Okrajmi cestni odbor bo v letošnjem letiu, kakor se vidi, že prčel urejevanje ovinkov na cesti Biraslovče-Sv. Peter. Pri savinjskem mostu so pričela podirati jagneda. Dalje se bodo, kakor smo zvedeli, tudi na ovinku pri g. Tirškiu odstranile smreke, ki zapirajo razgled od obeh strama. Pros"mo cestni odbor, da se v letošnjem letu spomni tudi na nevarne ovinke v Raikovljah ob potoku Trebniku. Drugi nevaren ovnmek je pri Spornu y Po-rižljah. Prav tako ne sm-omo pozabiti na ovinek od b raslo vške cerkve proti Malina Braslovoam. PIŠECE. Pri nas Je imel prejšnjo nedeljo narodni poslanec g. Ivan IJrek shod. Koj po prvi maši so se zbrali iz vseh treh političnih občin z malimi izjemami vsi gospodarji, da je bil prostorni I. razred šole nabito poln. Celo v lopi so stali ljudje. Bilo je med poslušalci tudi več mladih fanlov. Vsi so z veliko pažnjo sledili izvajanjem g. poslanca, ki nam je v dveurnem govoru temeljito m stvarno obrazložil sedanji težavni položaj. Natočil nam je Čistega vina brez vseh fra-zerskih olepšav. Očrtal je delovanje slovenske parlamentarne delegacije in navedel vse zakonske predloge v omiljenje položaja. Tako zakon o preosnovj trošarine na vino, ki nas vinograda rje hudo pritiska, za odpravo žitnega monopola in za davčno preosnovo. Glede zavarovanja je omenil, da mora priti do prisilnega zavarovanja stavb in kmečkih pridelkov. Prisilno zavarovanje se bo plačevalo z drugimi davki. Med drugim je g. poslanec povedal marsikaj zanimivega o neki bivši stranki. Navedel je drastičen primer preganjanja zaslužnega starejšega uradnika v Brežicah, ki se je >zamerilc nekemu klerikalnemu mogotcu. Ob koncu svojega govora je g. poslanec toplo priporočil pristop k novi politični gospodarski stranki JRKD, k) naj združi vse iskrene Jugoslovene. Kot vse-državna organizacija bo hrbtenica vsega parlamentarnega, gospodarskega in narodnega življenja v državi. Za njegova objektivna in vseskozi stvarna izvajanja, ki 90 jim poslušalci, sami resni gospodarji, često pritrjevali, naj bo g. poslancu še enkrat izražena naša najlepša zahvala z vročo željo, da najdejo vsi njegovi pokreti kakor pokret naše slovenske parlamentarne delegacije na najvišjem mestu polno razumevanje in uv» ževanje. BUCE. Dne 28. februarja se je vršil na Bučah v prostorih g. Pavliča dobro obiskan občni zibor podružnice Vinarskega društva. Zbora 9ta se udeležila tudi narodni poslanec g. Vekoslav Spindler in g. Zabavnik iz Maribora. Zborovanje je otvoril šolski upravitelj g. Kos Makso, nakar je g. narodni poslanec poročal o delu v Narodni skupščini. Vsem izvajanjem g. poslanca so sledili poslušalci z velikim zanimanjem. Po kratki debati je govoril g. Zabavnik o vinski trgovini in o izboljšanju našega kletarstva Po preičtanju pravil se je soglasno izvolil naslednji odbor: Nejedlv Franc, predsednik: Beberšak Jožef, podpredsednik; Kos Makso, tajnik in blagajnik; odborniki pa so: Jagrič Jože. Reberšek Franc, Postišek Janez in Bovha Jožef, vsi iz Buč, Kolar Andrej iz Lisične in Levstik Fran jo iz Podsrede VELIKA PIRE5ICA. Sokol priredi v nedeljo 20. t m. ob 15. v šoli svečano akademijo v proslavo 100-letnice Tyrševega rojstva. Udeležba je obvezna za vse društvene pripadnike. Vljudno so vablieni tudi priiatelji sokolsrtva. SV. DUH NA STARI GORI. V jubilejnem Tyrševem letu se sokolsike čete v priredi na Jožeifovo 19. t in. ob 20 prekrasno 'iramo >Sveti plamen«. Igra »e dobro zas-edena. Pretekli teden smo pokopali g. šarha \-z Lobnice. Pokojnik je odšel ta svojo ženo in sinom, ki s.ta umrla nekaj mesecev pred njim. Kot zvesti sin zelenega Pohorja je vzgojil svojo e za predsednika zopet izvolila župnika Pšundra, ki posvet-a človekoljubni instituciji vso skrb. In nrav vzorno deluje. 0RM02. Ormo-ka čitalnica je imela pmI kratk im redni občni zbor. Iz poročil društvenih funkcijonarjev je razvidno, da je čitalnica tudi v preteklem letu lepo delovala. Kljub krizi, ki je zajela tudi našo Prlekijo, ie čitalnici dvoje prireditev prav dobro uspelo. Citalniška knjižnica se je pomnožila za 101 novo in darovano knjigo ter izposodila svojim čitaleljeni nad 2500 knji dp»lo tudi v HtvIoča.v, j^tu BODONCI. Pripravljalni odbor sokolsko čete iz Zenkovcev je gostoval pri nas % igro »Domen«, ki je zelo dobro usnela. Učila jih je strukovska učitelirca gdč. Zarro-tova. neumorna delavka na polju narodno prosvete. Na tem mesitu se ji iskreno zahvaljujemo za požrtvovalnost. — Na me-sto tragično prominilega orožniškega komandirja g. Rozmana je imenovan narednik g. Gorršek. ki ie znan no svoji vestno sfei. Želimo mu prijetno bivanje med nami GLEDALIŠČE ljrm..nvo-Koncert iz Prage. — 20.30: Evropski koncert iz Stockholma. __ 22.35: Plošče _ VARŠAVA 17.35: Solisti. _ 20.15: Evropski koncert iz Stockholma. _ 23: Plesna glasba — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 1^40-Plošče. - 18.35, Prenos iz državne opere Wagner: »Siegfriedc. _ BERLIN 20 40- Go-dal?l kIartet- - 21-30: Opera »Hugenottr. — 23: Zabaven program. — KONIG-BERG 16.40: Lahka godba. — 19.30- Or de — 20.30: Evropski koncert. - MCHLACKER 17: Popoldanski koncert. — 20: Mešan program. — 21.45: Komorna glasba _ 22 35: Pesmi. _ BUDIMPEŠTA 19.45: Klavirski koncert _ 20.30: Veseloigra. — Lahka godba. _ RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Simfoničen koncert Cene malim oglasom ženltv0 bi dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din 2.—. Po Din l,— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije«, »Živali*, »Obrt« ln »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* fn »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 2.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje nasUrva Vsi ostati oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—-Vse pristojbine za male oglase ie plačati pn predaji naročila, oziroma Jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. VsiaJta t>e«w-da 50 paj. u <1*1X71'* HAJ^i^v* »H aa Šifro pa S Din. (1) Prodajalko s 35—Sft.000 Din kavc-ije. eventualno s sodelovanjem RDr^jm^m v parfumerijo Ponudbe na o^iaa. oddelek »Jutra« pod iifro »Parfu-morija«. S245-1 Brivskega pomočnika mlajšega »prejme tak<>j v »talno službo Franc Meke. Kranj 30. 8225-1 Čebelar - mizar vešč vseh opravil čebelarstva. išče službo pri večjem čebelarstvu. Naslov v •glasnt-m oddelku »JuTa«. 8251- Dekle prdno hi po£t»n«. vajeno vseh h:šnih del ter kuhe. išče službo e 1. a-nrilom. Ponudbe na ojlas. oddelek »Jutra t pod »Zanesljiva«. 8277-2 Frizerko 3r'-i'šo in dobro izurjeno, sm ožno vodne ondulacije ki maaikire. aii pomočnika ki i-« >ndulirati, »prejme takoj Martin G j u r i n v K-imuiku. 6211-1 Trgov, vajenca močnega, zdravega ter po n;>žnošti s tremi razred; meščanske Sole sprejmem Vstop L aprila 1CS2. -Zjlasiti so pri Leo Rataj. trgovec. Sv. Lenart v Delovodjo za tovarno kovinske stroke R->-ejmem. Interesenti naj peljejo svoje ponudbe ? prepisi spričeval o d osel a ii-m službovanja na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Delovodja«. 82iX>l '»lesar, pomočnika dobro izurjenega v seka nji m<--a sprejmem. Na rv fn■■ e egla-sni oddeiek k-Jctra« 8275-1 Mesar, pomočnika d.-.bfga prekajevaica spre j-ur. "m. ta." -j. Ponudbe na -cia-s. oddelek »Jutra« pod r rro »Za Ljubljano«. S388-1 Mlajšo postrežnieo »prejmem za dopoldanske B-f. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra-« pc-d šifro dPc-sirežnlca«. 8294-1 Kroj. pomočnika * p r e j m e takoj Sušaik, Mestni trg 17. 829Š-1 Brivskega pomočnika prejme M. požar v lla nboru, Vetriicjska nilca 11 8316-1 Mlad mož trezen in polten, išče službo siu^e ali inkasanta. Za poštenje jamči s posestno vrednostjo, Doipise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Po; iz stiske«. 8:85-2 Gradbeni tehnik i obšlrao prakso, išče nameščen je. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj aii pozneje«. 8263-2 15!etna deklica poštena in čedna, ooijžih staršev, z 2 razr. meščan -ke šole. slov. in nemško govoreča. išče mesto učenke v trgovroii, kjer bi ime-I a hrano in stanovanje v liši. Gre event. k boljši iruiira k otrokom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Mogočnost bližina Lj"ibliane«. 8272-2 Starejša kuharica samostojna, ki razume tudi vrtna in vsa v gospodinjstvo spadajoča dela, ter govori slov. in nemško, išče službo za takoj ali pozneje, po možnosti na Bledu a!i na deželi. Karlov pove oglasni oddeiek »Jutra« t Ljubljani. 8264-2 Mesto hišnika ali sluge iščeta zakone« brez otrok, zmotna vsakega d-ela. Por.udbe na ogl. oddelek »Jirtra« pod šifro »Hišnik«. 82S0-2 Trgovski pomočnik izvrsten prodajale« špecerijske ki mairU'žintifvo, išče na-mešče-nje. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod iifro »Garancija«. 830S-2 Pozor, frizerji! Kompleten nov aparat za trajno ondulacijo t. a k o j prodamo po zeio nizki ceni za gotov denar. — »Etiketa«, Ljubljana, pošt ni predal 302. 8cJl8-6 Kompletno spalnico klavir in preprogo 3.80 X 4.50 zelo ugodno proda M Sfhmidt. Preska. poš*a Medvode. 8207-6 Hrastovo spalnico in črno poi.itira.iM> jedilno kredenco poceni prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 8258-6 Neveste ugajajo ženinom le, ako je vse njih perilo in oprava okrašeno z ročno ki jekla Rimi čipkami. Pišite po brezplačne vzorce. Lenassi, Ljubljana VII. 8265-6 Valilnf aparat znamke »Nickerl« Ideal, cca 270 jajc. umetno kok-ljo Potro4 Vergaser-Schirm glucke pro-ia iladi, Novo mesto. 82SVJ-6 VVeil-Fulda 1001 Nacht 4 krasno Ilustrirane knjige poceni proda Hinko Seva r. Ljubljana, Stari trg št. 34. 827-4-6 Ka-c išče ai-ijo p'rt nika. pl.-tča ta v*»k« besedo »I par; iz ddelek »Jutra« po-i šifro »Prikupi jiva«. S3s?Ž-2 Angleški štoi! prist.n.i. prvovrstni, moderni vzorci za moške obleke ravnokar došla. Cena 175 do 22ese tU sa žif«> p« 3 Din. (t) ck^scia i Lna; m j»o;* o-!.sl«v» »J) m šifro 6 Din. Dijaki kJ ličej« tnstrukc.i;«^ p: a. Jajo v^ako besedo 50 f«.r; sa šifro ali ja.nj« naslova S Dia. (4) Puhasto perje j často, čohano, kg po 4S Din j druga rrsst* kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 j Din in čisti puh kg po 250 ) Din razpošilja po poštnem i •lovzetj-u L. B r o z e v i č, | Zagreb, Ilica 82. 22-6 Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblastveno koncesijo ivirana. Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! Učence sprejema vsak čas. 251 ( Vsaka beeeria 50 par; | i z;i dajonj« naslova aii J I Zl Šifro pa 3 D.n. (2) I S _ } Mesto gospodinje '»•'•••m. Ponudbe na oglasni '»!d el -k »Jutra« pod šifro »Varčna«. 8275-2 »Zabavni list« i (tednik) Stražišče pri Kra-nju. Vsaka številka samo i i Din. Zahtevajte brez i nlačne ogledne številke! u:-6 Registrir. blagajno dobro ohranjeno ugodno prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Blagajna«. 8252-6 Za god svilene ovrat&e rute, fine v »i ene po 55 Din, krasni svileni in batiist žepni robčki, vezeni in različno pred tiska ni prfciči pri M a ••ek & Mikeš. Liiibljana. poleg hotela Štrukelj. 83?7-6 c-Ogar Rice BurroughS; M ranais, kralj dmmU Wlr 13* te -t*~ M besed«. Ogla«) K> eijaJae^a »aačaja po 50 par beseda. Za janj« oaslon-s »U rm. Šifro S Din, tcinms 5 Dta. flil) Kolo po^Kilnoima novo, im. vsako c.er.o na.pro4a 1 Din, sa lajanj« rmIots ali sa Mtra pa S Dia. (16) V Maka tMvHVU 1 Din. ' sa dajanj« aaaiova ali ta &}.'• pa 6 Din. (3)) j Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Kolodvorska 24 posreduje nakup in proda jo posestev, hiš in zem ijišč pod ugodnimi pogoji. 152-20 Posestvo z mlinom, v lepem kraju na Dolenjskem ugodno prodam vsled starosti. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8267-20 Vila v Mariboru moderna, štiristanovanjska poceni naprodaj. Ponudbe na piodružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Izred na priložnost«. 8320-20 Solnčno sobo odda m t Kvoliju. Skrab-čeva 6. 8)11-23 Opremljeno sobo solnčno, oddaon v Ilirski ulici št. 29. 8324 Opremljeno sobo z elektriko takoj o d d n L'3*jik. Križevniika ulica št. 14. 8314-23 Dve sobi vsako s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, eno opremljeno, drugo pa prazno, za pisarno ali siič no oddam na Mestnem trgu. Poizve Se v parfu meriji Uran na Metstnem trgu M. 8313-23 Opremljeno sobico v strogem centru me^ta x)aam s 1. aprilom. Na slov pove oglasai oddelek »Jutra«. &S35-23 Gramofon velik salonski, za gostilno malo rabljen, za vsako ce no naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/I1I (vhod poleg slaščičarne). 8291-26 m si Vsaka bes-lj, j Din za dajanje naslov« ali za Šifro r« * Din (29) Najnovela ilulintk« pa-tetna železna iclo praktična složljiva postelja t laprciranira madrseom — praCtiina za viaku hižu, hotele, za putujuče o«o-be in Dočce tluibe. Stane Dia 399.—. Razpoit, Ijan poltom in železni-com po povzetju. Stroj za rezanje testa prve eni proda Kerd o R o i. posestnik v Hrastniku. 8263-29 Nov šivalni stroj za 1300 Din naprodaj na Miklošičevi cesti št, 7/I1I (vhod poleg slaščičarne). 8202-29 2 enodružinski hiši lepim vrtom takoj ca prodaj. Plača se lahko tu di s hranilno knjižico. — Studenci pri Mariboru, Radvanjeka cesta štev. 6. 8.1:9-20 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din. sa dajaaje aaslova ali sa Šifro pa 6 Dio. (211) Lesena siulinika patentna zeio. praktična »lol-Ijira postela s tapecira-nim madracom. — Stane Dia 290—, Vsaka beseda 50 (rar: ia dajanje n-aslova ali za Šifro p» 3 Din. (28) L'ra z zlato verižico je bila izgubljena na pot. na Rožnik. Najditelja prosim. da jo pntd nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 8286-28 VsaKa t)e.»eKdo bi utegnil biti?< je zašepe-tala. Med tem, ko se je to godilo, sta bila njen oče in njegov učeni tovariš v vnetem razgevo-u odkorakala po gozdu. Oes,.;la l Duj. ■a dajanj« naslova ali! trn F fro p* S Din. r») Stanovanje ali 3 sob, po možnosti medsebojno ločene sobe, s kopalnico iti pritiklina-Tivi, v centru ali v novih delih mesta iščem za maj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped »Odrasli«. 8297-21'a Sobo odda VsaJta beseda 50 par. ss dajanj« naslova ali sa iifi* 8 Din. (23) Prazno sobo s posebnim vbodom oddam gos[^e aii gospodični v Kamniški ulici štev. 22. 8236-23 Lepo In čisto sobo oddam po zmerni ceni 1 ali 2 gospodičnama, z ali brez hrame. Nasiov v ogl. oddelku »Jutra«. 8314-23 Sobo ienw opremljeno, v Miiini cerkve sv. Jožefa oddam takoj solidnemu gos.podu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra e. 8276-23 Lepo sobo * posebnim vhodom oddam na Mirju 25/II. 8260-23 Solnčno sobo z eno ali dvema posteljama oddam v Bolgarski ul. St. 33. 8270-23 Sobico In ilsto posteljo oddam preprostemu gospodu. — Ogledati med 1. iin 6. uro. Naslov v oglasnem od del ku »Jutra«. 8271-23 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuj* Rafinerija dragih kovin. Ljubljana. ilirska ulica 36. vbod ia Vidov lanske ceste, dts gostilni M ožina. 70 Lokali Vsaka bawda 1 Dinj sa dajanj« naslova ah ta birm p» o Din. (1») Trgovske lokale (A glavni eestš Ljubljana VII oddam takoj. Vprašati v Gradišča štev. 13/1. 8266-19 Pozor! Pozor! Brivski mojstri! Kateri mojster bi mi odprl podružnico na prometnem kraju. Ponudbe pod šifro »Brivec« na oglasni oddelek »Jutra«. 8307 19 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8384-23 Sostanovalko sprejmem takoj. Nudim ji ugodno zelo dobro hrano in vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8295-28 Lepo, zračno sobo parketiirano. z eno ali dvema posteljama, zraven gl. pošte oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8305-23 Opremljeno sobo oddam gospodu blizu un, verze. Naslon pove oglas, oddelek »Jutra«. 8310-23 Opremljeno sobo veliko, oddam .« 1. aprl lom 1 ali 2 osebama na Mišičevi cesta štev. 23/1 8326 23 12.000 Din izgubljenih na pO!ti skozi Tivoli v Šiško, na-j najditelj odda proti polovični nagradi v oglasnem oddelku »Jutra« 8304 28 Vsaka bnseda 2 Din: za dajanje aaslova ali šifre pa 5 Din. (Si) Toliko komedij: Pišite, naslov — pisarna, rvdgovorim. Ne izdajam kakor . . . Poydrav! 8262-24 V*axa Ot***!* l Di.n; za dajanj« naslova ali z» Šifro pa R Dio. f?6"i Klavirje in pianine svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pn »Muzika«, Sv. Petra c. 40 Najcenejše izposojuje, popravlja in oglašuje. 62-12-26 Dober planino iščem na posodo proti primerni odškodnini. Cenjeni* ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Pianino 150« 83; 5-36 Znamenit raziskovalec grafologične in astrologične vede vam prorokuje vašo bodočnost. Poleg važnih dogodkov iz preteklosti vam pojasni vaše razmere do ljubezni, zakona, poklica, loterije itd. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželjeni uspeh v življenju. Obiske sprejema v hotelu SOČA od 9. do 12. bi od 2. do 7. ure. Zadnji dan v četrtek, 17. marca. 3567 spat/ni patent fotelj sfanei^ B!n 1300 Lietfesfuhl pr«kt:č*a za ležanie»in sedenje. Sta-A ne Dia !$•._, Kurja očesa Najboljše »r»-dstvo proti kurjim >č