PoltnTnapTafžn« # gofovfaE
Cefti 1 Din
Leto I. (Vlil.), štev. 133
Maribor, torek, 11. oktobra 1927
»
JUTRA;
«
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. ari Rašva pri polivam čok. aav. v Ljwt)^nl it M .409 *•*!« moeočoo. pr*t©m*« * opravi ali po poiH 10 Din. dootovijoo aa dota po K Din
Telefon:
Uradn.440 Upr«
455
Uradniitvo in uprava: Maribor, Alakaandrova cesta it. 13
0(loal po tarife oddelek .Jetra" v LjeMiaei, Priiareaaa eMoa ■. 4
Grozeča nevarnost na Balkanu odstranjena
Bolgarska vlada odločena, da napravi konec terorističnemu POSTOPANJU MACEDONSKIH REVOLUCI.IONARJEV.
BEOGRAD, 11. oktobra. Včerajšnji sklep bolgarske vlvdc se smatra v političnih krogih kot do-kaz, da ie sofijsko vlada topot tudi dejanski pokazala do-bro vclio, da poravna spor, ki je nastal nied Jugoslavijo in Bolgarsko. Vsled odločnih korakov bolgarske vlade je Vpetost med obema državama sedaj 2hatno popustila- Upravičeno se more '“Pati, da ne dovede konflikt do nobenih ^Bsnih zapletljaiev in da bo že v naj-^ajšem času popolnoma poravnan. — Beograjska vlada no namerava trenutno napravit; nobenega nadabnega ko-*aita v Sofiji, temveč hoče za enkrat po flkati na uspeh sofijskega sklepa.
, Toda, čeprav je izzvalo poročilo, da 3e bolgarski kabinet proglasil v ozem-Ju ob jugoslovanski meil obsedno sta-hie, kar vzbuja v političnih krogih veliko zadovoljstvo in zadoščenje, vendar Pa prevladuje v merodajnih krogih nabiranje, da se mora nadaljnemu razvodu dogoidkov sleikoprej posvečat; nai-Večia pozornost in je treba obenem poča
kati, da se vidi, ali ni morda korak sofijske vlade samo fiktiven. Časopisje je sicer zadovoljno z zmerno taktiko, naglasa pa obenem, da eventualno popuščanje nikakor ne bi bilo na mestu in da mora beograjska vlada vztrajati na izpolnitvi vseh v protestni noti stavljenih zabtev.
Predvsem zahtevajo naši politični kirogi, da bolgai^ska vlada brezpogojno razpusti Makedonski komitet in postavi glavne krivce kakor tudi aranžerje vpa dov na jugoslovansko ozemlie pred sodišče. To je potrebno tembolj, ker so zadnja leta dokazala, da jo odkritosrčno zbližanie obeh sosednjih držav toliko časa nemogoče, dokler bo bolgarska vlada trpela obstoj ilegalnih revolucijo namih organizacij na svoiem ozemlju, ki pripravljalo teroristične akciie proti Jugoslaviji. Splošno se naglaša, da ima Bolgarska sedaj ne samo priložnost temveč tudi možnost, da dokaže svoio dobro voljo in željo, da stremi za zbli-žaniem z našo državo.
Pred demlsilo vlade
DA SE POPOLNOMA RAZČISTI POLOŽAJ. BO VLADA ŠE PRED REDNIM ZASEDANJEM SKUPŠČINE DEMISI.IONIRALA.
BEOGRAD, li. oktobra- Rezultat diskusije v demokratskem klubu, ki u-gotavlja, da je Demokratska Zajednica sicer za ohranitev koalicije z radikali, toda ne več pod sedanjimi pogoji, je radikalne politične kroge močno presenetil. Tudi radikali priznavajo sedaj, da je nadaljni obstoj sedanje vladne koalicije nemogoč, ker na eni strani radikali nikakor niso pripravljeni privoliti IV nadaljno koncesije demokratom, na
drugi strani pa tudi Demokratska Za-jednica odklanja nadalino sodelovanje z radikali pod dosedanjimi pogoii.
V okolici ministrskega predsednika Vukičevlda zatrjujejo, da bo vlada pred rednim skupščinskim zasedanjem dne 20. t. m. odstopila. Zdi se pa, da ie to samo manever vladnega načelnika, da bi v gotovem oziru vplival na demokrate.
Konferenca jugoslovanskih škofov v Zagrebu
ZAGREB, 11. oktobra. Davi je bila V nadškofijski palači otvorjena konferenca jugoslovanskih škofov, ki razpravlja o raznih cerkvenih vprašanjih. Konferenci prisostvujejo:	nadškofje
dr. Bauer iz Zagreba, dr. Rodič iz Beograda, dr. Šarič iz Sarajeva in "Obričje \z Bara. Škofje dr. Karlin iz juaribora, dr. Jeglič iz Ljubljane, dr. /mrušič iz Senja. Akšarnovič iz Dja-nva, Nyaradi iz Križevcev. Garič iz neflJx.'uke’ Mišič iz Mostara, dr. Boka u ^ ’z Splita, dr. Mileta iz Šibcni in’/;Pučič s Hvara in škofovski na-dr	^arbi(5	iz Dubrovnika ter
botra!1?	}z šotora. Konferenca
skega kaandidantabS?ie jUR:ofr,ovan dnevni red konferenc * l Dfido tia »len konkordat z Vatikanom
Borza
LJUBLJANA, U. oktobra Devize Berlin 1R55, Curlh 1095.50, Dunaj 801.5, London 270.65 Newyork 56.74, Praga J68-40. Milan 310. — Efekti: Celjska 4b> Ljub. kreditna 138, Prva hrvatska 5°’ Kreditni zavod 160, Vevče I35, v.11”0 260 —270, Stavbna družba 56, Še-^ 104, Strolne tovarne 60.
Obnova obiin
RAZPIS OBČINSKIH VOLITEV TUDI V PREKMURJU.
Maribor, dne 11. oktobra.
Vsled poteka triletne funkcijske dobe občinskih odborov v mariborski oblasti, se morajo še tekom letošnjega leta občinska zastopstva v vsej oblasti obnoviti, kakor smo to že svo-ječasno obravnavali. Razpis občinskih volitev je bil zadržan vsled razpisa volitev v narodno skupščino. Vendar pa so se v nekaterih občinah, n. pr. v gornjegrajskem okraju, izvršile volitve v občinske zastope že pred skupščinskimi volitvami. V večini vseh občin pa se imajo izvršiti najkasneje do 18. decembra.
Že svoječasno smo v posebnem članku povdarili, da bi bilo naravno smatrati volitve v občinske zastope kot zgolj gospodarsko zadevo prizadetih občin odnosno Občinarjev, ker se v občinskih odborih ne rešujejo in ne smejo reševati visoka politična vprašanja, ampak vprašanja gospodarskega napredka občin glede cest. kanalizacije, javne razsvetljave, kreditnih razmer, preskrbe z zdravo vodo in drugimi primernimi zdravstvenimi na pravami, ter vprašanja glede socijal-ne dobrobiti Občinarjev, n. pr. v stanovanjskem, aprovizacijskem vprašanju, vprašanju zavetišč za delavske otroke, v vprašanju delavskih kuhinj, zaščite vajencev, omejitve brezposelnosti itd. Ta in še mnoga druga vprašanja. ki naj jih rešujejo občinski odbori, so nedvomno take narave, da izključujejo politično strankarstvo. In vendar so. kakor smo že ponovno pov darili, napravili naši klerikalci tudi iz vprašanja občinskih volitev prvovrstni politikum. ter so to še nedavno zopet povdarili, ko so svojim vernikom po deželi napisali v »Slovenskem Gospodarju« od 22. septembra, da morajo po vseh občinah postaviti stran-
karske kandidatske liste, češ, da bo država gledala na to, 'ali so tudi občine za politiko SLS in mora zato SLS v vseli občinah na krmilo. Zato je jasno, da nam naprednjakom ne preostaja druga pot, nego da se isto-tako v vseh občinah udejstvujemo in da kolikor najbolj pokažemo, da SLS ni absolutna gospodarica v našem javnem življenju.
Zanimivo je pred vsem, da bodo raz pisane letos prvič po prevratu občinske volitve tudi v takozvani Slovenski Krajini, v Prekmurju. Tam so do sedaj gospodarili gerenti In gerentski sosveti, nezadovoljnost ljudstva je rastla vedno bolj, ker se mu ni dalo možnosti, da izbere samo može svojega zaupanja v občinske odbore. Kakor hitro je ljudstvo zvedelo, da se bodo volitve razpisale, je takoj zavladalo izredno zanimanje in iz vseh občin so prihajali možje v Mursko Soboto in druga središča političnega življenja ter so se interesirali za način postavljanja kandidatskih list. Čuje-mo. da bodo volitve v vseh prekmurskih občinah razpisane postopno, izključene bodo baje za enkrat od razpisa samo še nekatere obmejne občine v srezu Dol. Lendava. Tako se bo končno tudi v Prekmurju začelo v naših občinah redno gospodarstvo, ljudstvo samo si bo krojilo gospodarsko usodo svojih najnižjih upravnih edinic. in odpadla bo marsikatera bridka beseda nezadovoljstva, ki je danes morda še na mestu.
Želimo, da bo obnova naših občinskih zastopov prinesla v zvezi z izgradnjo naše oblastne in končno tudi srezke samouprave našemu skupnemu gospodarskemu, socijalnemu in kulturnemu življenju čim največ napredka in blagostanja.
Manevri {e'rte armfie
ZAGREB. 11. oktobra. V petek, dne 14. t. m. sc prično v ozemlju med Zagrebom in Varaždinom jesenski manevri zagrebške četrte arinije, ki se bodo vršili v velikem stilu. Sodelovale bodo najmodernejše opremljene tehnične čete. posebno več letalskih brodovij z najmodernejšimi radio-apa rati. Vojno ministrstvo namerava organizirati pri tej priliki tudi vojno poročevalsko službo in bo v ta namen-v kratkem poklicanih pod orožje več poklicnih novinarjev.
Nasilni rež m Ahmeda Zogua
PARIZ, 11. oktobra. Pariški odbor albanskih beguncev Je izdal 11» vso evropsko javnost npel, v katerem pravi: Sedanji predsednik albanske republike, Ahmed Zogu, je deloma pobil, pregnal ali zaprl skor0 vse pa trdot© in bdele -kiialee, ki so ustanovili neodvisno albansko državo. Pod njegovim prisilnim režimom so bili prisiljeni, da pobegnejo v .inozemstvo 2 bivša albanska regenta, 3 ministrski predsedniki, 2 prelata, 15 Llvgih ministrov, veliko število narodnih poslancev jn na stotine delavcev meščanov. Ahmed Zogu ne dovoli niti najmanjše svobode In zaduši takoj vsako opozicijo. Zemlln je Izročena n« milost in nemilost fevdalnim begom. k*
Drugi kulturni film Zveze kulturnih društev
Iz Mekslke, dežele znamenitosti in skrivnosti.
Ko po 16 dnevni vožnii po morju dospeš v slikovito Havano, glavno mesto Kube — in izstopiš v Verakruzu, pristanišču Meksike — ali pričakuješ več kot jastrebe na pustom obrežiu? In kot te dvigne železnica na 2300 m visoko planoto — »li dobiš od t© po-krajino kaktusov pojem o tej deželi? In ko vidiš kravjega pastirja, ki tik ob progi kaže svojo jahalno umetnost, ali že veš, kakšni so tbnačini? Ko pa hitiš ob divjih prepadih in čudovitih kaktusovih deblih vodno dalje se ti lahko zgodi, da začne Meksikanka, ki potuje s tebol, pripovedovati o ponosni zgodovini svoje dežele. Drzon orel s kačo na kaktusu io grb tn simbol Meksike-Ko so v prastarih časih s severa prišli Azteki, zadnje deblo vnllkegm pastirskega naroda v današnjo Meksiko, ie zapazil njihov duhovnik na kaktusovem drevesu orla g kar'o v kHunu. To so smatrali 7.a božie znamenj© jn Artekl so si na tej planoti ustanovili Svoio državo. V bližini glavnega mesta Mek«i-ke, sc še danes dvigajo v Teotilmnkanu — dolini bogov, — razvaline svetišča boga Knctcalkoatla, Meksiškega Mesije. Veličastno »e dviga v nebo piramida eolnea najmogočnejši spomenik kulture
Aztekov v Mcksiki. •. Tako začenia drugi kulturni film, ki ga prirodi ZKD v Grajskem kinu v soboto 15. trn. ob 2. do 330 in 5, pop. in v nedeljo ob 9-30 in 11. dop- Cena za vse le 3 Din. Lože 5 Din.
Polet Pariš-Buenos Aires
Včeraj dopoldne sta se letalca Co-stes in Lebrix dvignila na vzletišču Le
Bourget v Parizu s svojim aeroplanom, nazvanhn »Nungesser-Colli«, da poskušata polet Pariz—Buenos Aires. Polet se bo izvršil v štirih etapah, katerih prva bo Pariz—Saint Louis v Senegalu. Vzletu »o prisostvovali številni člani pariško južno-ameriške koloniie in skoro vsi francoski letalci.
Žalosten povratek Iz Amerike.
V hotelu »Velebit« v Zagrebu so »e nastanili v soboto trije naši roiaki, ki so bili na povratku iz Amerike. Dva sta bila iz Bjelovarja, Ivan Turina pa iz Kraljeviče, Pri slednjem eo se že mod vožnjo kazali znaki umobolnoeti. Vsi trije so vzeli v hotelu skupno sobo. Ponoči je Turina nenadoma skočil Iz postelje, odprl okno in hotel skočiti na cesto. Lo z največjo težavo sta njegova tovariša to preprečila. Umobolnega Tu-rino, kj sc ie po dolgih letih vrnil v domovino, da n©!-,"— *jv©ii rodbini, to izročili potom v bolnico. —
Novosti z Murskega polja
SPLOŠNA TRGATEV. — DVE ŽELEZNIŠKI NESREČI. — SMRT POD »LAKOM. — IZPODJEDEN BREG. — PRETEP PRI LUPLJENJU KO-a ,	RUZE.	— POKVARJEN FANT.
V MurpoljskiH goricah je postalo se m mad vse živahno. Konjički Šikreblia-p, ker vozijo težko. Trgatev je pričela povsod- Na vseh cestah in potih srečaš voznike 8 polnimi in praznimi sodi, ki odvažalo sladki mošt izpod preše domov v glavne kleti- Letina je približno enaka, lanski, kakovost j© pa boljša. — (Vinski mošt ima 17 do -0 stopinj sladkorja. Pričakuje se izvrstna vinska kapljica.
•
Pri vlaku, lei odhaia ob 7. zvečer iz Ljutomera proti Radgoni, sta se pripe-/tbiki v soboto zvečer med postajama Hrastje-Mota in Radenci dve nesreči. Prva je bila pri prehodu železniške proge pri Hrastju. Neki posestnik iz Hrastja, baje Vdrt, ie -prišel nepričakovano z zadnjim delom voza pod vlak. Na vo®u so bile tri osebe. K sreči )e dobi! samo lastnik voza lahke poškodbe na glavi, pač pa se je zadnii del voza popolnoma zdrobil. Ponesrečeni ljudje •o se kmalu pobrali iz jarka, v katerega so padli, konji pa so preplašeni zdirjati s prednjim delom voza naprej.
Že par kilometrov kasneje je ime! !*tek novo slično nezgodo- Pri prehodu proge pri Turiancih je postal žrtev nesreče hlapec Franc Osojnik, uslužben pri F. Korošcu v Gor. Radgoni. Vlak mo je zgrabil voz in ga zdrobi! na drobne koee. Nesreča je hotela, da je pati«! pod vlak tudi hlapec, ki mu je odtrgalo desno roko m popolnoma zdrobilo levo nogo. Pod vlak je padel tudi ns vozu sedeči Kocbek, bivši posestnik na Meleh, sedai stanuioč v Mariboru, ki je dobil težko poškodbo na roki in je zgubil vrh tega desno oko. Preplašeni koni je pri nesreči potrgal vso opremo te zbežal nepoškodovan potem na bližnji travnik, kjer se je usta/vil in se mirno pasel. Oba ponesrečenca so kmetic naložili na vlak in odpeljali v Radgono, kjer so bili bolniški strežniki že obveščeni o nesreč- Prenesli so oba v bol itico, kjer so jima nudili prvo pomoč, ki :	je bila deloma že prepozna. France
Osolnik je iamreč kliub skrbni zdravniki negi vsled težkih pošodb in izkrvavitve izdihnil. Nesreča se je zgodi baje vsled neprevdnosti voznika, ki se ni zmenil ali pa ni dobro slišal svarilna znamenja strojevodje.
•
Na Meleh ob Muri, blizu finančne stražnice, ie voda izpodjedla breg in se je velik kompleks zemlje zrušil v Muro. Delo, ki je opravljajo sedaj na Muri, je že zamuieno. Ako bi bilo že izgotov. ljeno bi se tamkajšnjim posestnikom prihranilo mnogo škode. Tako pa je sedaj ogrožena že glavna cesta Gornja Radgona—Radenci ker je od ceste do prepada samo še dobrih 15 korakov. Priporočamo merodajnim oblastim, da tamkajšnji prepad primerno ograde, da ne pride še do kake večie nesreče. Ni izključeno, da bodo morali oelo še cesto prestaviti, kar bi izzvalo med posestniki njiv veliko nezadovoljstvo, ker bi
pri tem izgubili zelo rodovitne dele.
•
Pri nekem posestniku v Segovcihso lupili koruzo. V družbi je bil tudi posestniški sin Ivan Aibelj iz Segovc, ki ie imel s seboj bikovko. Po izvršenem delu se je pričel ples, med katerim ie Aibelj začel iskati prepir. Njegovo izzivanje je Josipa Glanca tako razjezilo, da je Aibeliu iztrgal iz rok bikovko iu ga pošteno nakresal ž nio po vsem životu. Udarci so padali tudi po glavi in preko očesa- Ajbelj je moral vsled po škodb na kliniko v Gradec, kjer so u-gotovjli težko očesno poškodbo in tud neizbežno izgubo očesa. Vročo kri obeh pa bo seveda pomagala ohladiti še sodniia.
*
Trinajstletni Franc Zemljič, viničarski sin iz Backove, je odvedel trgovskemu pomočniku Francetu Gamzeriu izpred trgovine Kolarič v Apačah kolo, vredno 1.100 Din. Orožnjkj so ukradeno kolo izsledili že naslednjega dne. je vrnili lastniku, tatvino pa prijavili sodišču.
m v Manoori
REPERTOAR:
faVirek, 11. oktobra ob 20- uri »Školjka« aib. A. PremlJerj.
SB*wJa, 12. oktobra ob 20■ uri »Bajadera« ab. C.
»školjka« na mariborskem odru. Kot
dramsko noviteto vprizori mari-sko gledališče danes eno najboljših dram, Kraigherjevo »Školjko« režiji g. Železnika- Prenrijera za a bon mne A.
Naprošamo abonent« blokov, ki so podpisali iziave, da dvignejo izkaznice »dcotn tega tedna pri gledališki blagajni —
Prosveta
Jurčičevi zbrani spisi
Znani naš slvostvemd zgodovinar dr. Ivan Prijatelj je pravkar izdal peti *v«zek Jurčičevih spisov. Kar poteče japod peresa te naše priznane literarne kapacitete je prvovrstno, izdelano v posameznostih in. poglobljeno v celoti, v&e pa gledamo z vidika svetovnega idejnega razvoja. Niegov izvrstni uvod podaja verno sliko političnega obdobja »ovenskega v letih 1869—1875 in razsoja jugoslovanskega čutenia in hotenja grteh dneh; v sredo tega časa nam kot jedro vkleše žuralaista Jurčiča kot ga je videl v njegovih delih }n spis h v ramlništvu in v pismih, odnosno jzja-
eodobnikov.
Kaže nam prvi takoavani Riovenski
kulturni boj, Jurčiča v Sisku in pozneje kot glavnega urednika »Slov. Naroda* njegovo razmerje do Pajkove »Zore«,’ do »Besednika« in »Slovenske knjižnice«. Literarne niti teh publikacij naveže izdajatelj prav v globini vsakokratne-
ga problema in jih poveže v karakter! stik o, ki je bolj iasne in precizne ne zmore nihče. Prijateljeve študije so vrhunec naše literarne kritike.
V tem zvezku so med drugim natisnjeni: Telečja pečenka; Bela ruta, bel denar; Ivan Erazem Tattenbaeh; Doktor Zeber; Pipa tobaka; Lipe in V. voi-ni krajini. Torei zopet lep del Jurčiča, ki ga spoznamo to pot v odnosih do politike in Hrvatov.
Izčrpne prirediteljevo opombe koncem kniige, ki so zlasti glede Ivana Erazma Tattenbacha zanimive in zgodovin sko pregledne, povečaje vrednost te prvovrstne historično-kritične izdaje naših klasikov, ki jih s hvalovredno požrtvovalnostjo in brezpriinerno ljubeznijo do stvari izdaja »Tiskovna zadruga«.
Oprema knjige je elegantna, tisk lasen in papir prvovrsten, kar delo otj-ločno tudi z zunanje strani toplo priporo ea-
Kniigo je izdala Tiskovna zadruga v Liubljani jn velja broširana Din Sl. v platno vezana Din 100, v poiusnju Din 106. —
Telefon v nemških vlakih
Nemčija bo slavila prihodnje dni ob letnico, od kar je uvedla na pro^i Berlin—-Hamburg telefon v brzovlaklh. Noviteta sc ie proti pričakovani j ug d no obnesla, radi česar razmišljalo o tem, da bi uvedli telefon na vseh brzo-voznih progah. Nemške državne železnice bodo omrežje telefonskih napeljav 'razširile nele v Nemčiji, temveč tudi poskrbele za to, da se bodo potniki lahko pogovarjali z inozemstvom. \v. »kriia bo v najkrajšem času sledila zgledu Nemčije.
Prispevajte za spomenik Kralju Petru v Mariboru
Mariborski in dnevni drobi'š
Imenovanje na sodišču.
Ka. pravnega prakakanta na mariborskem okrožnem sodišču je bil imenovan g- dr. Leon Berlič, rojak «1 Sv. Trojice v Slov. goricah in agilni tajnik Slovanske čitalnice v Mariboru. —
Djačka četa inženjerjev v Mariboru.
Kakor znano, je nameščena v vojašnici Kralja Petra I. v Mariboru (bivša vojna kadetnica) že nekaj let sem šola za rezervne oficirje inženierske stroke. Podobno kot služiio pešci in artiljerei študentie svoj devetmesečni djaJki rok v šoli za rezervne oficirje v Sarajevu, prihajajo domala vs: študente in absolventi tehniških fakultet jz vse države k djački četi inženjercev v Maribor. Letos se iavlia na odsluženie roka iz' redno veliko dijakov. Čas za prijavo in vstop v šolo je od 1. do 20 tm., a lih '& že danes okrog 230 v kasarni- Redna predavanja so pričela včeraj in trcjaio do 51. maja, nakar se vrše izpiti kan didatov za rezervne oficirje. V mestu sicer še ni videti novih dijakov, ker ne smeio zapustiti kasarne, dokler ne položijo prisege, kar se bo izvršilo prihodnjo nedeljo ob 11-30 ob prisotnosti ko. mandanta šole gosp. pukovnika Božiča in katoliškega ter pravoslavnega svečenika. — Pozdravljamo novi naraščaj našega junaškega oficirskega zbora ter mu želimo pri študiju mnogo uspeha!
Nova avtozveza.
Z 18- oktobrom se otvori avtopro-met na progi Št. Ilj v Slov. goricah po-ertaja - Marija Snežna - Apače—Gor. Radgona. Promet na progi Marija Snežna—Gor. Radgona se bo vršil dne‘mo dvakrat, ob sobotah in semnjih dnevih trikrat- Istoiako bo promet, po dogo to -vitvi ceste iz Mariie Snežne v St. lij in obratno dnevno dvakrat oziroma trikrat. Cene vožnje 1 Din za km- Lastnik kocesiie le g. Konrad Kauran, slovenjgraški roiak iz Št. Jakoba v Slov. goricah. —
Naša vojska na manevrih. Pretekli teden je bila mariborska posadka naše vojske na večdnevnih manevrih. Pod osebnim poveljstvom generala g. Spasiča je imela, pešadiia in artjjierija vaje v Slovenskih goricah okoli Sv. Kungote in v bližnjih krajih severnega dela sreza Maribor levi breg. Po štiridnevnem bivanju na deželi se jo vrnila voiska s svoio godbo na čelu zopet v svoje vojašnice- —
Vandalizem na pokopališču.
Bližaio se Vsi sveti in na ookopališču Pobrežju je že dokaj hvaležnih potomcev in sorodnikov pričelo urejevati grobov© pokojnikov. Nepričakovano so oparili, da so neznani brezvestni zli-covei porezali na številnih grobovih aianaelno grmovje in druge sadike. Prvotno so je domnevalo, da sc ie to zgodilo iz hudobnosti, končno pa se ie zadeva razčistila. Porezano vejevje zimzelenih rastlin so brezvestneži prodajali na trgu, za okras stanovanj |n tudi za nagrobne vence. Policij«, je na trgu zaplenila na pokopališču pokradeno *e-enje in storilce izsledila,' ki bodo občutno kaznovani. Ugotorib se je, da je samo ob eni grobnici storjeno za 1200 Tin škode.
Sv. Peter pri Mariboru.
Pri na* se prav marljivo gradi že dolgo zaželiena okrajna cesta Pred tc» dpi smo poročali o dveh nesrečah pri prevažanju zemlje. Kakor povsod, se vidi žali'l>og tudi tukaj dvojna mera. Nekemu posestniku, ki ima boliš« zveze, so je prav 1 rogato odkupilo sndno drevje, drugemu revežu pa nič. Kratko-mnlo, sadno drevje s« jo uničilo in skoraj v no zemljo odvzelo. Prvemu se je na vozila cesta, tako da ima nailepšl do* ,iod na dvorišče, in zato «e je cesta dvignila, da dela nepotreben vspon, drugemu pa podkopala hiša in gospodarsko poslopje, tako da se ie to že zrušilo, hiša pa s* še bo. Tukaj bi bilo treba cesto vzdigniti nc pa pri prvem, in hišo ter cesto zavarovati s škatrpo. Namesto tega pa se jc od tu vozila zemlja v a tiran, da se je pri prvem cesta po ne* ptorebnem vzdignila jn podzjdala z mogočno škarpo. Koga zadene krivda ali podjetnika ali okrajni zostop?
Lšudska univerza.
V sredo, 26. t -m. prireai Kroemer-trio v veliki kazinski dvorani komorno-glasbeni večer. —
Redukcija učiteljišč.
Ministru prosvete je uii predložen predlog za redukcijo učiteljišč v naši državi. Po novem predlogu bosta reducirani samo dve učiteljišči, donim i« bila po starem predlogu določena redukcija 6 učiteljišč v naši drjav;, —? Zakup naš>h železnic-
Ameriška finančna skupina Morgan in Komp. ie po poročilih iz Beograd* stavila naši vladi ponudbo za zakup n+ ših državnih železnic. —
Iz trgovskega sveta
V trgov sivi register so se vpisale naslednje nove firme v mariborski oblasti: »Ifla Silo« družba z omejeno zavezo. Maribor, Koroščeva ulica 39. Družba, izdeluje poljedelske pripomočke in trguje z njimi. — »Horvat in Talanyi«, javna trgovska družba v Ormožu, izvoz žive in zaklane živine ter drobnice. »Gaber in Fritz«, javna trgovska družba, izvoz goveje živine v Serdici pl3 Lendavi (severozapadno Prekmurje). — Likvidirali sta firmi »Jugoslovensko-nk mačka importna družba z o. z.« uvoz nemških industrijskih predmetov in pa »V. Baebler in drug«, veletrgovina * vinom, obe v Mariboru. —
Nesreča pri delu.
Lesni delavec Marko Kušar iz Lovrenca na Pohorju, usiužben pri lesnem podjetniku Lešniku, se |c ponesre' čil, ko ie spuščal hlode po riži Hlod skočil iz riže, podrl delavca na tla tet ga ranil po nogah tako močno, da SO ga morali prepeljati v bolnišnico. Nevama radovednost.
Na pašniku je l9let ni hlapec Jvan* Novotnik v Selah pri Slovenjgradcu našel stare puškine naboje. Radovednost mu ni dala miru in ie a naboji v°" • čenjal vse mogoče- Nazadnje se ie edeS od nabojev, ko ga je obdeloval s kamnom, vžgal, eksplodiral in drobec ie fantu poškodoval oko. Zdravj se v bolnici. —
Sneg in zima v Hercegovini
V Gornji Hercegovini je zapadel zadnje dni sneg in nastopi'a je mrzla zi’ ma. V Mostam samem ie divjaj v nedeljo yJiar, xj je por«! več telefonski in brzojavnih drogov. Pred mestom ie vihar prevrnil neki avtomobil, venila! se k sreči ni nihče ponesrečil. Vsled nagJo nastopivše zime so se cole čred« sestradanih volkov pričele pomikati proti vssem in so raztrgajo v stajah ž* mnogo živine. —
Krokodili požrli samomorilca«
Na enem izmed SaJamonskih oto-kov, vzhodno od Nove Gvincjč, j® neki domačin umoril evropskega lastnika plantaže, ker ga je kaznoval. Po zločinu se je odpelial doma* čin s čolnom na bližnji otoček ter se tamkaj obesil. Ker je visel precej nizko, so krokodili požrli skoro celo njegovo truplo in je ostala na drevesu samo njegova glava z vrvi0’ 113 katero se ie obesil.
Uralski dragulji. ,	,
Med dragim kamenjem Ural'1 prednjačijo po svetovnem slovesu smaragdi. Prvi smaragd na Uralu je našel leta 1831. neki drvar. k° je izkopaval štor in korenine posekanega drevesa. Pozneje so našli 90 ku’ od Sverdlovska večje število teh di* Ruljev. Znamenit jc tudi prozorni ^ bleščeči euklas, ki jc Pa zelo rede*-'bajčešče se najde zelcnkasto-ruja^ krizolit, potem pa pridejo topasi "1 rujavi in zelenkasti berili.
Jezero je izginilo.	...
Pickett-jezero v Severni Amerik j splošno znani ribiški dorado, je J*' Sinilo preko noči. Ko so prišli neHe
Ka jutra ribiči kakor po navadi, so
našli samo še nekaj mlak. Geolog so ugotovili, da je voda P° Podzemnih votlinah odtekla v rek® tchie. Iz kakšnih vzrokov so se vo tline sedaj odprle, se 86 "LjJf1® gnati. Jezero ni tako k Cerkniško - da bi voda odtekala, pa zopet pritekala.
V MarTBotu, dine Tt. x. T9Z7*
MarfBorsS! V E C E P N I K Tufra.
Sfran 3.
V Mehiki so me ustrelili
IZ SPOMINOV ANGLEŠKEGA NOVINARJA.
»Pred 15. leti sem stal pred vojnim sodiščem v Mehiko-City. Obdolžen sem bil špijonaže za Unijo in spoznali so me krivim.
Drugo jutro so me po kratkem procesu vojnega sodišča na dvorišču jet-nišnice ustrelili. Želji mojih sorodnikov po izročitvi mojega trupla niso ugodili, ker je bilo že v navadi, da so trupla justificirancev oddajali anato-mičnemu oddelku vojaške bolnice. Mogoče so me tudi kratkomalo na dvorišču jetnišnice pokopali. Natančno mi to ni znano . . .«
Tako čudno pripoveduje o sebi novinar Hueffer ter navaja še razne ©kolnosti, ki dokazujejo verodostojnost njegove zgodbe.
Leta 1912. je bila v Mehiki zopet enkrat revolucija. Tedaj so bili Mehikanci že precej dobro organizirani m je po svetu ta revolucija vzbujala ve_c zanimanja, kot mnogotere prejšnje. Opremljen z angleškim potnim listom je prišel Hueffer v Mehiko, da bi vršil svojo novinarsko dolžnost. To revolucijo sta začela drug proti drugemu domača veljaka Caranza in Huerta. Kmalu so se pa vmešali Amerikanci, ki so bili s prvim v zve-|i. Bombardirati so začeli pristanišče Vera Uruz, Pobili so veliko število F“' ® ko je prišel novinar v Mehiko Uty, so bili vsi Huertini pristaši oo skrajnosti ogorčeni nad Amerikan-, je. novinar začel povpraševati O položaju na bojišču, so ga zgrabili in kratko malo sklenili, da mora biti *gringo« (mehikanska psovka za se-vero-Amerikance) takoj ustreljen, da bodo drugi amerikanski špijoni in agenti dobili strah pred Mehikanci. Novinar jim je seveda razlagal, da ni Amerikanec, da ga spori med Mehikanci in Amerikanci prav nič ne bri-Kajo, marveč, da hoče le nepristransko opisati za evropske liste mehikanske uogodke, a vse to ni pomagalo.
Mož z 203 teti
[KINO APOLO
Danes
Peljali so ga v vojašnico in pred pretekom ene ure so že sestavili vojno sodišče ter ga obsodili, kot špi-jona na smrt. Drugo jutro na vse zgodaj naj bi bila justitikacija. Slučajno je pa kapetan, ki je vodil obsojenca v ječo, razumel razliko med Angleži in Amerikanci ter se je tudi dal preprositi, da je o usodi novinarja obvestil angleško poslaništvo v Mehiki. Par ur pozneje je bil angleški konzul že na mestu, da poskusi vse mogoče v rešitev nedolžnega novinarja. Da se pri mehikanski vojno-sodni oblasti ne da posredovati, Je^bilo takoj jasno in zato se je angleški konzul podal naravnost k voditelju nu-erti. Huerta, ki se Angliji ni hotel zameriti, a si tudi ni upal razveljavljati razsodb sodišč svoje vojske, je iskal izhod iz te težavne zadeve in ga je končno tudi našel. ...	,	,
Vse, kar je vojno sodišče izreklo, se je po pravilih tudi izvršita Točno ob uri in po posebnih predpisih Je drugo jutro nastopila eksekucijska četa na jetniškem dvorišču, kjer je bil izkopan grob, streljalo se je, protokoli so se podpisali, samo novinar Hueffer je že več ur poprej v spremstvu angleškega konzula zapustil svoj zapor. Ko je sedel v kočiji in se vozil proti kolodvoru, so se po ulicah Mehike City že plakatirali razglasi o izvršeni smrtni .obsodbi nad ameri kanskim špijonom.
Novinarja so na odhodu spremljali tudi nekateri mehikanski oiicirji-zaupniki predsednika Huerte, ktao mu v slovo priporočali, naj v bodoče svo jega poklicnega zanimanja in vneme ne raztega na mehikanske revolucije. Danes je v Londonu in piše povodom sedanie mehikanske revolucije, kako je bil pred 15. leti justificiran. Najbrž bodo s časoma kaj podobnega pisali tudi mnogi od teh, ki so danes po vseh listih objavljeni kot smrtne žrtve mehikanske revolucije.
Zločinec, nastanjen na meftu svojih zločinov
Berlinski policiji so delali silne preglavice vlomi in ropi v vilah posestnikov, ki so se razkropili v počitnicah po raznih letoviščih. Vlomov in ropov je bilo letos neobičajno veliko ftevilo, policijskih uspehov pa razme-foma malo. Dolge mesece je policiia l največjo vnemo prežala na vlomilca Harrija Aleksandra. Te dni je pa premetenega vlomilca in roparja zasačila na nepričakovan način. Pred dobrimi 14. dnevi je vlomil Aleksander v neko vilo, odnesel iz nje razne dragocenosti ter počakal, da se je po-{falsko zasledovanje malo poleglo. Pridobil si je gotovo informacije, da lastnika vile še ne bo tako hitro na-fcaj in se je v nočeh še parkrat skozi strešno lino splazil v vilo. Čez nekaj dni se je čutil že tako varnega, da je . ’ Oropani vili ves dan prespal, zvečer smuknil skozi lino ter se zjutraj, Predno se je zdanilo, zopet vrnil. Lastnik se je pa nepričakovano vrnil in je te dni zgrabil drznega zločinca, ko je Prišel skozi strešno lino, kakor po »avadi.
V Berlinu imajo gotovo svetovno rekordnega kaznjenca, če se seštevajo vse njegove zaporne kazni, pride kot vsota po zadnji razpravi številka 203 — to je 203 leta ječe in zaporov. Ta rekordni obsojenec na ječe in zapore bi moral biti drugi Metu-zalem, da bi lahko vse svoje kazni odsedel. Mož je znan tat in vlomilec Avgust Buchmann, rodom iz Berlina, d se ima zahvaliti samo v Nemčiji veljavni sodni praksi, da je dosegel menda svetovni rekord kaznjeniških let. Če se v Nemčiji odgovarja pred odiščem radi več deliktov, se za vsak delikt posebej izreče kazen. Dejansko se izvede pa samo ona, ki je od vseh izrečenih najvišja. Buchmann je recimo odgovarjal v Berlinu za celo vrsto tatvin in samo za en vlom. Za eno tatvino je dobil toliko in toliko mesecev, za drugo enkrat več, za tretjo še več itd., kazen za vlom je bila pa od vseh najvišja in tako je moral odsedeti to kazen, dočim so bile. vse druge samo točno označene v njegovi kazenski razpredelnici. Ko so ga sedaj v Berlinu obsodili na tri le-a, je izkazala njegova kazenska razpredelnica po vpisih raznih deželnih sodišč točno 200 let. Odsedel je pa vsega skupaj v ječi enkrat tri, drugič 5 in sedaj ima za odsedeti še tri leta. -’o novih določilih kazenskega zakona v Nemčiji, pa lahko ta zločinec ^v svoji starostni dobi svoj rekord še zviša. Določeno je namreč, da se morajo kazni za gotove vrste zločinov združiti do najvišje mere 15 let, pa če >i od raznih sodišč za posamezne zlo* čine izrečene kazni skupaj še v toliki meri presegale to število.
v sijajni veseloigri'
LJUBAVNI EKSPRES.
Začetek natečaju za velika darila-
Šport
v Okradena mlllarderka. vlom r'zu *e k'l izvršen te dni ske mm st?novanje znane amerikan-
ie	R«>"=le	Astor	in	»
milijonov i.no 'vrednosti za več n jonov frankov in nreko 30 000 frankov v gotovim t* ? *	, .
šil baje neki slug” Ja-tv,.no.^ T sledu in ga zasleduje »SilČf11* a**
laMn.6' dr”E"' Pred™'' ^°mov ta
SovtetaH Mta.V ta ho,,, hlagostov.
Berlinski sovjetski poslanik kakor znano, ni podpisal čestitke diplomat
skega zbora maršalu Hindenburgu o
priliki 80letnice njegovega rojstva ki jo je izročil predsedniku nemške 'republike papeški nuncij Pacelli. Svojega podpisa ni dal samo zato, ker se v čestitki želi Hindenburgu ljnžji blagoslov, pač pa je Hindenburgu za-fo osebno čestitat
Nekdaj mana. danes svinle izood neba
Kaj so bili stari Izraelci, katerim je mana padala izpod neba, ko so š i skozi puščavo, proti železniškemu čuvaju Rupertu Baverju blizu Dunaja! — Ta mož jc imel vedno dobro oskrb ljeno živilsko shrambo; če mu ie pa kaj manjkalo, mu je pa svinja padla z neba in njegova hišica je bila zopet za več mesecev oskrbljena z .mesom in slanino. Z neba so mu leteli najbrž več let debeli madžarski prašički. Stvar pa ni ostala čudež, kakor biblijska mana, temveč se je na prozaičen način pojasnila. Moz je bil v zvezi z vlakovodjo Greismgerjem, ki je spremljal redno živinske_. vlake na progi Budimpešta—Dunaj. Vlakovodja je bil dober zavirač; pred hišico svojega pajdaša je redno vlak ?a trenutek zaustavil, odprl svinjski vagon m vrgel po eno svinjo ven. Rupert je pa stal na preži ter spretno prevzel mano v podobi svinje, katero je njegova žena do jutra lepo razpolovila, eno polovico za sebe, drugo pa za shrambo kompanjona. Mesec za mesecem je dobivala železniška uprava pritožbe radi transportnih primanjkljajev; vršile so se preiskave, a vse le bi o brez uspeha. Te dni jc pa. svinja slučajno prehitro padla izpod neba in ™esto v roke Ruperta, je priletela kakih lUU metrov pred čuvajnico, med železniške delavce.
Nova vrsta športa multimilijonarjev.
V San Diego v Kaliforniji je policija prijela nekega moža, ki ,ic spal na klopi drevoreda, ter ga kot postopača zaprla v policijski stražnici. Drugi dan se jc »vagabund« izkazal kot multimilijonar Bro\vn, ki ima 60 tovarn in 30 hiš. Povedal je, da je hotel za šalo enkrat igrati cestnega postopača. Da bo igra popolna in v vsakem oziru dovršena, jc pa sodnik bogatina obsodil na par dni zapora za- potepuštvo, ne glede na to, ali je ‘Pristno, ali pa samo amateursko.
Kako ie bil luslHIciran oeneral GUiliano
Newyorški listi obširno poročajo o justifika-ciji mehikanekega generala Ouiiano, ki ie radi amerjkanskdi interesov zzval sedanje mehikanske nemire. Ustrelili so ga ob 11. dopoldne na dvorišču jetnišnice v San Lazaro. Dvorišče je bilo natlačeno polno'gledalcev, samo mailien prostor za eksekucijsko četo in za iustificiranca j,- bi! prazen. Tudi na galeriji letnišmce je bilo polno ljudi, zlasti žensk. Justifikacija ie bila senzacija, dneva, kakor kakšna španska bikoborba ah pa anierikanska športna tekma. Med množ-co s<>^ delali dobre kupčije sladoledarji in slaščičarji. Ko so straže privedle na dvorišče obsojenega generala, ie ta z nasmehom Po zdravljal svoie amerikanske prijatelje in časopisnim poročevalcem ie deial: Ostanite zdravi!«. Vojakom, ki so bili postavljena za Izvršitev olisodbe, ie dvakrat vljudno vdel, naj stopijo bli-žie- Na vprašanje, ali mu nai zavežejo oči, ie rekel, da ni treba. Oficir je dal s sablio znamenie in salva je Zrušila generala na tla- Ker še ni bil mrtev, je dobil še smrtni strel v glavo. Vojaštvo je potem z godbo korakalo mimo usmrčenega generala, čegar hrabrost' je bila splošno občudovana.
Mussolinijeva maščevalnost
Švedski list »Arbetef« je v nekem članku nazval italijanskega' diktafona pustolovcem- Mussolinija ie to tako 11 -žalijo, da je vložil tožbo, čeprav bi bil lahko od vsakega odvetnika izvedel, da ie taka tožba popolnoma brezuspešna in celo smešna.. Mussolini je nai-brž mislil, da ima na Švedskem isto moč, kot doma- Ravno tedaj ie namreč rimsko izredno sodišč« obsodilo 761et-nega benečanskega pesnika Aclhlle Furlana tla pol dn u goletno ječo, ker jc sj>isaf neke pesmi satirične vsebine proti fašizmu in proti diktaturi. Te pesmi »e pa niso niti javno razširjale, marveč so le krožilo med pesnikovimi znanci.
Olimpijski dan
V nedeljo 16. tm. se bo vršila vrsta športnih prireditev, katerih čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov jugoslovanskih športnih reprezentantov na olimpijadi, ki se bo vršila prihodnje leto v Amsterdamu-
Vse prireditve bo vodil mariborski Medklubski odbor ljubljanskega nogometnega podsaveza. Po dosedanjem načrtu, ki ga je LHP že odobril, se bo. dopoldne vršila štafeta skozi mesto h> hazenska tekma, popoldne pa nogometni turnir, katerega se bodo udeležili vsi mariborski klubi. Po cup sistemu se bodo odigTale štiri tekme j>o 45 minut.
V prvem kolu nastopita Merkur i« Svoboda v drugem Maribor in Železničar, v tretjem Rapid ta zmagovalec prvega kola, v finalu pa zmagovalca, drugega in tretjega kola. V slučaju neodločnega izida se bo posamezni nastop podaljšal za dvakrat po petfc minut, končno pa bo odločil žreb.
Turnir, ki se bo vršil po navedenih propoziciiah, je prvi te vrste in vzbujaj precejšnje zanimanje, predvsem, ker bor udeležencem nudil priliko, da v krat-, kem razdobju treh ur opazujejo igro posameznih klubov, niih tehnično 'kvaliteto, taktične finese in druge vrline, ter’ si tako ustvarijo jasno sliko o izidu prvenstvenih tekmovanj, ki se bodo nadaljevala prihodnJe nedelie.
  -iiSir
Serum proti zločinstvu.
Amerikanski zdravnik dr. Riggson hoče s posebnim serumom pobijati človeško naguenje k zločinstvu. Zločinsko nagnenje je po njegovem mnenju neka anomalija, ki se da s primernimi injekcijami odpraviti, ali pa vsaj zaustaviti. Serum je že iznašel ter ga smatra za svojo tajnost. Prosil ie za dovoljenje, da na chicaških kaznjencih preiskusi svoje sredstvo proti l zločinstvu.
Slon v frankfurtskem gozdu
Ko so na frankfurtskem spravljali velik Kromerjev cirkus v po-" sebni vlak, se ie eden od velikih cirkuških vozov, v kateremtn ste bila dvm‘ slopa, prevrgel in zdrčal od tim po na-' ssipnem pobočju navzdol. Voz se je motno poškodoval in ker so delavci meuifEp da sta poškodovana tudi izredno drago-' cena slona, so začeli rad?, naglice voz ras. biiati, da bi slona čimprei rešili- Slona' sta bila -pa nepoškodovana. Starejši je dal mirno voditi v drug vagon, mlai^f sc je pa tako razburil vsted droanja po, bregu, da je v divjem teku oddirjal proti naibližiormi goedn. Cirkus na more odpotovati, ker je velik del osobja zaposlen % lovom na slona v frankfurtskem gozdu. Nekai casa ie slon i>o gozd® silno divjal, lomastil in uničeval nasade, sedaj se Je pa že pomiril,-a se Se vedno ne da ujeti.
Norveško ogrožanje Krištof Kolumbove slave
V Severni Ameriki naseljeni Nor®» Žani proslavljajo spomin staro-norveškega wikingškega poglavarja Eriksso-na- Zatrjuje in dokazuj© se, da je Eriks-son pred 900 leiti — okrog 1- 1029 -- torej blizu 500 let pred Krištofom Kolumbom — odkril Ameriko. Starodavna norveška Saga-literatura govori o vi. ktngskih ladiah, ki so priplule v nov svet, Norveški in danski starosta ci i® drugi učenjaki so ugotovili, da to ni bajeslovje, ampak da. se popolnoma strinja s podatki zgodovinske »islandske knjige« (Isleaidinga-Bok), kjer islandski učeniak Ar© Frodo iz leta 1100 točno o-pisuje Frikssonova morska pota. Druge dokaze, da je F.riksson res dosegel s svojimi ladjami severno ameriško obalo podaje zgodovinar Adam von Bremen čegar spisi so ohranjeni iz 1. 1075
Smrt 108 letnega starca.
V vasi Jelačiči pri Mostavu je mnrl v nedeljo seliak Simon Dragovic, ki »c dosegel visoko starost 108 let. Ravno zadnje čase so nuu pričeli rasti no\i zobje in ojačil se nm je tud-' vin. zob:c io bili tanjši in ostrejši od Plvl IStarčka ie zadela srčni kap. *'
Maksim Gorki:
20
Otroška leta
Poslovenil dr. I. D
Drugikrat je stric, oborožen z debelim kolom, poskušal vdreti z dvorišča v vežo, stal je na stopnicah črnega stopnišča in razbijal dveri, za vrati pa so ga čakali ded s palico v roki, dva najemnika z nekakšnimi koli in oštirjeva žena, visoka ženska, s kamnom; babica je tekala tam zadaj za njimi in prosila:
»Pustite me, da grem k njemu! Da izpregovorim besedo ž njim . . .!«
Ded je stopil z eno nogo naprej, kakor kmet s sulico na sliki »Medvedji lov«; kadar je babica skočila k njemu, jo je molče sunil z laktom in nogo. Vsi štirje so čudno pripravljeni stali tam; nad njimi na steni je gorela svetilnica in z medlo svetlobo obkrožala njihove glave; gledal sem na vse to s stopnic v podstrešno sobico in zelo rad bi bil odpeljal babico pod streho.
Stric je vneto in uspešno lomil vrata, ki so se majala in hotela skočiti z zgornjega tečaja, — bodril je svoje sobojevnike s škripajočim glasom: »Po rokah tolcite, po nogah, po glavah ni treba . . .«
V steni poleg vrat je bilo majčkeno okence, toliko, da si pomolil glavo skozenj; stric je bil že razbil šipo, okence pa, že vse polno črepinj, je bilo kakor izbito oko.
Babica je skočila k temu okencu, pomolila roko na dvorišče, mahala z njo in kričala:
»Miša, beži, za Krista voljo! Potolkli te bodo, beži!«
Stric jo je udaril s kolom po roki; videlo se je, kako je oplazilo mimo okna in ji nekaj širokega padlo na roko, in kako se je takoj na to tudi babica sesedla; zvrnila se je na hrbet in še kriknila:
»Mi-iša, beži . . .«
»A, mati?« je strašno zatulil ded. Vrata so odskočila, v črno odprtino je skočil stric, toda v istem trenutku je. kakor da bi blato vrgel z lopato, odletel s stopnic.
Oštirka je odpeljala babico v dedovo sobo; skoraj nato je tudi ded prišel ter mračno stopil k babici:
»Ali je kost cela?«
»Oh, prelomila se je,« je odvrnila babica, ne da bi odprla oči. »Toda kaj ste storili z njim. z njim?«
»Miruj!« je strogo vzkliknil ded. »Ali sem jaz zverina, kali? Zvezali smo ga, v skednju leži. Z vodo sem
ga polil . . . Zlobnež! Komu je podoben?«
Babica je vzdihnila.
»Po ranocelnika sem poslal, — potrpi malo!« je rekel ded in prisedel k njej na posteljo. »V grob naju bodo spravili, mati; v prezgodnji grob!«
»Daj jima vse . . .«
»Kaj pa Barbara?«
Dolgo sta se pogovarjala, babica — tiho in žalostno, ded — zadirčno, jezljivo.
Potem je prišla majhna starka, grbasta, z velikanskimi usti do ušes; spodnja čeljust se ji je tresla, usta je imela odprta kakor riba, čez spodnjo ustnico je visel oster nos. Njenih oči ni bilo videti; noge komaj da je dvigala, drsala je s kljukasto palico po tleh, v roki je nosila culo, ki je ropotala.
Zazdelo se mi je, da je prišla babičina smrt; skočil sem k njej in zavpil na vso moč:
»Poberi se!«
Ded me je neprijazno pograbil in me zelo neljubeznivo odnesel pod streho ...
IV.
Na pomlad sta se strica ločila; Jakob je ostal v mestu, Mihajlo pa je odšel na onstran reke. Ded si je kupil veliko hišo na Polevi ulici, z gostilno v kamenitem pritličju, z malo, udobno sobico pod streho in z vrtom, ki je segal do jarka, na gosto obraslega z vrbovjem.
»Kako lepe šibe!« je rekel ded in mi veselo pomežiknil, ko si je ogledoval vrt in sem šel jaz z njim po mehkih, vijočih se stezah. »Glej, skoraj te bom začel učiti brati, tedaj bodo prav prišle . . .«
Vsa hiša je bila tesno nabita z najemniki; le v zgornjem nadstropju je obdržal ded veliko sobo zase in za goste, babica pa se je naselila z mano v podstrešju. Podstrešno okno je gledalo na ulico, in če sem se nagnil čez podoknjak, sem lahko videl, kako so zvečer in ob nedeljah lezli iz gostilne pijanci, se opotekali, merili ulico, rjoveli in padali. Včasih so jih metali na ulico kakor vreče, oni pa so znova poskušali vdreti gostilniška vrata; duri so loputale, ropotale, podboj je škripal, začel se je prepir: gledati na vse to z vrha doli je bilo zelo zabavno. Ded je zjutraj odhajal v delavnico sinov in jima pomagal urejevati; zvečer sc je vračal izmučen, potrt in jezen domov.
Babica je kuhala, šivala, kopala v zelniku in vrtu, se sukala celi dan, kakor velik krog, gnan od nevidnega
biča, njuhala tobak, si otirala potno lice in govorila:
»Na zdravje vsem poštenim ljudem na vekomaj! No, poglej, Aljoša, golobček moj, in začeli smo mirno živeti! Slava ti, nebeška kraljica, da se je vse tako lepo obrnilo!«
Meni pa se ni zdelo, da živimo mirno; od jutra pa do poznega večera so begali po dvorišču in po hiši hrupni najemniki, poleg tega so se javljale še sosede. Vsi so nekam hiteli in so, ker so bili vedno pokorni, vzdihovali, govorili in klicali:
»Akulina Ivanovna!«
In Akulina Ivanovna se je nasmihala vsem enako ljubeznivo, na vse je obračala nežno pozornost, si tlačila tobak v nosnice, skrbno obrisala nos in prst z rdečim kockastim robcem in govorila:
»Zoper uši, draga moja, je najboljše, da se večkrat skoplješ in pariš z metno paro; če pa je uš podkožna, vzemite eno večjo žlico čiste gosje masti, eno čajno žlicico sublimata, tri težke kaplje živega srebra, razmljite vse to sedemkrat v skodelici s kakšno črepinjo in namažite! Če boste trli to z leseno ali koščeno žlico, se živo srebro porazgubi; k bakru srebra ne mešajte, je škodljivo!«
Včasih je zamišljeno svetovala: »Kumara sama pokaže, kedaj jo je treba nasoliti; kakor hitro ne diši več po zemlji in po drugih vonjih, tedaj jo odtrgajte! Kvas je treba pokvariti, da bo močan in bo dražil nos. Sadje se pripravlja na razne načine: je donavski, španski in kavkaški okus ...«
Po cel dan sem se sukal okrog nje na vrtu, na dvorišču, hodil sem k sosedom, kjer je pila čaj in nepretrgoma pripovedovala raznovrstne zgodbe; bil sem, kakor da bi bil pri-rastel k njej, in ne* spominjam še, da bi bil videl v tem času kaj drugega razen te, neizmerno dobre starke.
Včasih se je za kratko dobo prikazala odkod mati; ponosno, strogo je s svojimi hladnimi, sivimi očmi gledala na vse, kakor zimsko solnce, in je hitro zopet izginila, ne da bi zapustila za seboj spomin.
Nekoč sem vprašal babico:
»Ali si ti čarovnica?«
»Glej ga no, česa si ne izmisliš!« se je nasmehnila, pa takoj zamišljeno pristavila: »Kaj še: čarovništvo je težak nauk. Jaz pa še brati ne znam — še črke ne; ded je tako vešč branja, meni pa Bogorodica ni dala te modrosti«.
In odkrila je pred menoj še košček svoiega življenja:
»Tudi jaz sem zrastla kot sirota, moja mati je bila tlačanka in pohab-
ljena; še ko je bila dekle, jo je prestrašil gospodar. Iz strahu je ponoči skočila z okna, si prebila bok, si poškodovala tudi ramo in zaradi tega je ostala njena desna roka pohabljena, usahla; bila pa je ona vešča čipkarica. No, postala je gospodi nepotrebna in odpustili so jo —• živi, kakor sama veš in znaš! Toda, kako naj živi brez roke? Šla je po svetu, beračit okrog ljudi; tisti čas pa so bili ljudje bolj bogati, boljši — slavni ba-lahenjski tesarji, potem čipkarice; kakšni ljudje so bili to! Hodila sem z njo, z materjo, pozimi in jeseni po mestu, ko pa je arhangel Gabrijel zamahnil z mečem, pregnal zimo, in ko je pomlad objela zemljo, tedaj sva šli dalje, kamor so nesle noge. V Mu-romu sva bili in v Jurjevcu, ob gornji Volgi in ob tihi Oki. Spomladi in poleti je lepo hoditi po svetu, zemlja je prijazna, trava baržumasta. Presveta Bogorodica je z rožami posula polja, da je veselje in se ti širi srce! Mati pa je včasih zaprla modre oči in zapela pesem; glasu ni imela močnega, a bil je zvonek. In vse naokrog je nekako zadremalo, nič se ni geni-lo, vse jo je poslušalo. Lepp je bilo živeti zaradi Kristusa! Ko pa mi je minulo devet let, se je zdelo materi grdo, da bi me vodila okrog po svetu, obšel jo je sram in nastanila se ]• v Balahnji; beračila je po ulicah od hiše do hiše, ob nedeljah pa je prosila pred cerkvenimi vrati. Jaz pa sem sedela doma, se učila plesti čipko in hitela z učenjem, da bi čimpreje pomagala materi; če mi ni kaj gladko šlo, — sem točila solze. V dveh letih sem se tako priučila dela, da sem postala znana po mestu. Kdor je potreboval boljšega dela, je prišel k meni: no, Akulina, vrzi klinčke! Jaz pa sem bila vesela, kakor nedelja se mi je zdelo! Končno pa to ni bila moja u-metnost, ampak materin ukaz. Ona sama z eno roko ni mogla delati, znala pa je pokazati. Dober voditelj pa ie boljši nego deset delavcev. Teda' sem postala ponosna: slišiš, mati, ne~ haj prositi okoli, sedaj te bom jaz sa" ma preživljala! Ona pa je dejala: molči in znaj: za doto naj se ti nabira. Kmalu nato se je pojavil ded, postaven fant je bil: dvajset dve leti je imel, pa je bil že nadzornik! Opazila me je njegova mati, videla, da sem pridna za delo, beraška hči, to se pravi, da bom poslušna, no . . . Pekla je gibanice in je bila hudobna ženska, naj ne bo umazan njen spomin . . . Eh. čemu bi se spominjali zlobnih' ljudi? Gospod jih sam vidi; On jih vidi, vragi pa jih ljubijo.«
(Dalje prihodnjič.!
MaMogla«!, Melutljovpoer*-kovalna in eocijalne namen« •bfilnitva: vaaka b««ada 30 MjmanjM in«*#k Dl« 5-
z Mali o at asi:
— *'
2«nltv«. dopi«ovan|« In ogla« trgovakaga ali raklamnaga značaja: vaaka baaada 50 p, nzjmanjil inaaak On 10’—
Prazna soba v središču mesta
se odda 15. oktobra solid. gosp. Naslov pove uprava »Večernica«.	ISO2
Cviček
prlRton Iz gadov« peči in sladki vinski mošt se toči v Narodnem domu. 1306
Prodam
mčen ročni voziček, razno pohištvo, moško obleke in čevlje, pisalno mizo, toaletno oglodalo, razne stare podobe in umlvalno mizo z mramornato ploščo-Tržaška cesta 5 pr j Teznu.	1308
Zahvala.
Podpisani se najtopleje zahvaljujemo za izkazano sožalje in za mnogobrojno in častr.o spremstvo ob priliki izgube našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, starega očeta, brata, strica itd., gospoda
Karol-a Flucher
Posebno se zahvaljujemo prečastitemu stolnemu vikarju gosp. Tkavcu za ganljiv nagrobni govor, društvu hišnih posestnikov, zastopstvu Mestne hranilnice, prostovoljni požarni brambi, strankam Krekove in Gregorčičeve ulice in vsem da-rovateljem prekrasnih vencev ter vsem, ki so na kakoršenkoli način počastili spomin nepozabnega pokojnika.
MARIBOR, dne 11. oktobra 1927.
Globoko žalujoči rodbini
Puh—Scheidbach.
Din 199’—
čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri
Anici Traun
Grajski trg l 87q
Zasilni
1000 kg
MnlTkne
99
se je kolonijalnim trgovinam razdelilo
j?
Zahtevaife
pri Vašein trgovcu zastonj en zavojček
,Medo‘-kave
Miam
dobi oni, ki mi prinese damski kožuhovinasti ovratnik, izgubljen to poletje, mestnemu najdeninskemu uradu.
Za izkazano sožabe ob priliki težko-ga udarca usode, kakoir tudi za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu,da-Tovano vence in šopke c ve tla izrekam vsem svoio najtoplejšo zalivalo.
Globoko žaluioča
Helena RektoNk
PRODAMO
večjo množino
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: F r
Stanko De
kilogram Oli» «*—
» večerni** Več »e Izve v upravlja________
an Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d- d., predstavnik ♦ r i *> v Mariboru