Tt"*^ Loto IX, «t. 234 LJubljana, petek B. oktobra 1928 - Cena 2 Din Dta »5-—, sa Im** Dta arr— Oblast po Larifu. Uredništvo i UuMjana, Knailova ulica ftter. $fL ftt. «079 in tl% ponoči tudi ftt. «03*. iplsl m M »w4ai«. IL j«. - Telefon ftt. L| Ljubljana, ftt. 4. — Telefon ftt. a«9* Podražaid: Maribor, Ateksan« ftt. n — Celje, Aleksandrova cest« pri pofttnem ček. zavoda: Ltab-taaa ftt. 11.844 . Praha čialo 78.1*0, Wien, Nr. tos.ni. 1 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Ljubljana, 4. oktobra. Dasi ima vlada v Narod.11 skupsčini večino in je maloštevilna opozicija, ki ie po odliodu KDK še tam ostaia. zelo pohlevna, gre vendar v Beogradu vse narobe. Pri ministrstvih se ne dela, o reorganizaciji državne uprave ni govora, korupcija cvete, nered je popom. Vlada g. Korošca je močna samo v osebnem preganjanju političnih nasprotnikov, stvarno pa je jalova in vsa njena podtika je. en sarn dokuineniaricen dokaz za staroznano dejstvo, da je gospod. Korošec le spreten pozer brez globljega znanja in sposobnosti. Vlada se vleče in vleče naprej in ura državo v bankrot. To vidijo vsi prevdarni ljudie in tudi oni. ki sodelujejo pri vladi. Neprestano trdijo, da je sporazum potrene.i in da ga hočejo. V vse to so fraze orez resne volje. Sicer ne bi delaii ravno v nasprotno smer in proti vsakemu sporazumu. Kar se je storilo po 20. juniju je vse bilo naperjeno proti ublažitvi odnošajev in je zaostrilo že itak grozno otrovano atmosfero. Razpust Narodne skupščine po umoru bi bili tiSS 'n SDS vzeli kot zadoščenje in se takrat zadovoljili še z regularnimi volitvami. A to ni bi-k> po volji odločujoči gospod'. Raje je predlagala amputacijo in nafo dosegla borbeno vlado, sklicala Narodno skupščino in dala sprejeti nettunske konvencije. Ni minul dan, da ne bi prihajala nova izzivanja javnega mnenja na Hrvatskem in v prečanskih krajih sploh. Te dni čitamo, da se gospodje okoli Glavnega odbora NRS bridko pritožujejo, da se v Zagrebu niti o Aci Sta noje viču ne govori lepo, čeprav je •mel tako lep govor na seji Glavnega odbora NRS. Mi smo ta govor po zaslugi zabeležili, priznavajoč doore strani njegovega uvoda, nismo pa mogli za-molčati kunktatorstva, ki se je kazalo v drugem delu. Zborovanje Glavnega odbora NRS je vsa naša javnost opazovala z veliko pozornostjo. A resolucija je podrla vse mostove, ker je b;!a vodena. Ko pa je poslanski kiub NRS izrekel še zaupnico Stanojeviču in Vu-kičeviču obenem, je morala mesto res-nobe nastopiti živahna vase,ost. *n to pot nič ne pomaga, smeh je moral iti na račun Ace Stanojeviča in to tem b:>lj, ker se je ravno one dni toliko govorilo o njegovi absolutni avtoriteti v stranki. Kakor zavpiješ v goz.5, tako se ti odzove. Nič ni bolj razumljivega, Kakor da je farsa v NRS vzbudila razne opazke v taboru KDK na račun gospodov radikalov. Dr. Maček in Pribičevič sta izrekla nekai kritike, gospo Ije okrog Glavnega odbora NRS v Beogradu pa bodo prav storili, ako st prav skrbno pred zrcalom ogledajo svojo lastno vlogo v tej stvari. Videli bodo. aa še ne vodijo nikake svoje politike. Dokler i\a-vajo sem in tja in prisluškujejo, ka.i smejo in česa ne smejo, se njihova akcija ne more smatrati za resno in menda sami niso tako laivni, da mislijo da se bo kdo spuščal v pogajanja z ljudmi, ki istočasno kličejo rez dvoma v vojski pokazali velike vomskč vrline, a še večja je njihova nezmožnost, urediti, kar se je združilo, h zdi se. kakor da imajo v sebi enako močno razvite fatalne sile razkroja.___ Priprave za proslavo solunske zmage Beograd, 4. okt. r. V BeogTadu posveča« jo največjo pozornost proslavi lOletnice proboja solunske fronte. Vse mesto je že v zastavah. Poleg državnih in narodnih za« stav je videti zlasti mnogo zavezniških za« stav. Na Kalimegdanu pospešeno dovršuje« jo postavljanje Meštrovičevega sj>omenika »Zmagovalec®, ki bo svečano odkrit 7. ok« tobra dopoldne. Davi se je nad Beogradom vršil poskusni polet 120 vojaških letal, ki je potekel v najlepšem redu. Na vojaškem vežbališču na Banjici so se vršili poskusi za veliko vojaško parado, ki bo na dan proslave. Split, 4. okt. n. Režimske stranke vrše v Splitu veliko propagando za poset probo« ja solunske fronte. Jutri odpotuje iz Solita okoli 400 oseb s posebnim vlakom. Klerikalni Orel v Splitu je v to svrho dobil 80 brezplačnih voznih listkov, čeprav ima v Splitu samo 6 članov Razen Orla potuje na proslavo tudi katoliško žensko društvo »Danica* Slovenske zadeve na seji vodstva KDK Vodstvo KDK je z zadovoljstvom sprejelo poročilo o uspešni skupni akciji KDK v Sloveniji ter je odobrilo načrt za nadaljnje delo Zagreb, 4. oktobra, n. Danes se je vršila redna seja vodstva KDK. Posvetovanja so trajala dopoldne in popoldne. Na tej seji je bil prvič posl. doktor Gregor Žerjav, ki so ga člani izvršnega odbora prisrčno pozdravili. Nadalje so se udeležili seje Svetozar Pribičevič. dr. Maček, dr. Svetislav Popovič, dr. Ante Trumbič. dr. Kramer, Ivan Pucelj, inž. Košutič, Večeslav Vil-der in dr. Krnjevič. Današnja seja je bila predvsem posvečena razmeram v Sloveniji. Po končani seji je posl. dr. Kramer na vprašanje novinarjev, o čem so razpravljali, izjavil: «Razpravljali smo temeljito tudi o političnem poiožaju v Sloveniji Izvršni odbor je vzel naše referate z odobravanjem na znanje ter želi. da svoje dosedanje delo nadaljujemo in da KDK strne svoje vrste, kjerkoli ima skupne neprijatelje. Vodstvo KDK je v tem oziru dalo primerna navodila.® Posl. Ivan Pucelj je izjavil novinar-rem: «V Sloveniji smo imeli doslej 34 skupnih shodov KDK in smo o tem poročali vodstvu KDK. Vodstvo je odobrilo naša poročila ter želi, da KDK nastopi skupno tudi pri volitvah. Naš cilj je, da se dr. Korošca čim krepkejše tolče na terenu, kjer je najbolj občutljiv i« da se v Sloveniji zasigura zmaga idej, ki jih zastopa KDK.» Svetozar Pribičevič je zvečer v raz-zovoru z novinarji povdaril: «Na današnji seji se je govorilo o tekočih ooslih, zlasti pa se je razmotrivala potreba čim intenzivnejše akcije vseh naprednih elementov v Sloveniji. Simpatično so bila sprejeta poročila, kako se tamkaj vodi skupna akcija, pa smo pri-Doročili obema našima koaliranima strankama naj ustvarjate možnost za postavljanje skupnih list pri volitvah, da fvi se čim bolj uspešno izvedla borba z SLS, ki se je popolnoma postavila v službo sedanjih srbijanskih strank in njihove hegemonije. Biia ie že želja pokojnega Stjepana Radiča. o čemer je z menoj mnogo govoril, da se postavijo skupne liste povsod, kjer to zahteva uspeh našega skupnega boja. Tako sedaj tudi postopamo.® Na seji vodstva KDK se je danes rešilo, kakor doznava Vaš dopisnik, tudi nekaj drugih jako važnih internih vprašani. V nedeljo 21. oktobra se bo vršil v Sisku manifestacijski zbor KDK. ki oLj-ta biti največji od vseh, kar jih je dose-daj priredila koalicija ter je zamišljen kot posebna manifestacia solidarnosti in odločnosti KDK. Prazna beograjska senzacija o pričetku pogajanj med KDK in glavnim odborom NRS V slučajnem sestanku dveh voditeljev SDS z radikalskim poslancem dr. Kojičem vidijo beograjski listi prva pogajanja Beograd, 4. oktobra p. V Beogradu z največjo pažnjo zasledujejo kretanje poslancev KDK, ki se po privatnih poslih mude v Beogradu. V vsakem njihovem sestanku s po- litiki drugih strank, pa naj bo sestanek tudi docela slučajen, vidijo važen političen dogodek tn ugibajo o njegovem pomenu. Da bi prikrili svoj lastni umik. hočejo vsak tak sestanek naslikati kot poskus KDK za dosego »sporazuma z Beogradom«. Tako ie tudi današnja »Politika« napravila iz povsem slučajnega sestanka posl. dr. Svetislava Popoviča in voditelja SDS v Beogradu Miloša Savčiča z radikalskim poslancem dr Kojičem senzacijo, o kateri razprav'ja pod naslovom »Pričetek razgovorov med Beogradom in Zagrebom.« Med drugim piše: »Tekom včerajšnjega dne je prišlo do sestanka med predstavnik' KDK in predstavniki ornih radikalov, ki se posebno zavzemajo za obnovo stikov s KDK. Naravno je, da do konkretnih odločitev in sklepov še ni prišlo, važno pa je. da je končno vendarle prišio do nekakih stikov. Včeraj pretlp >1-dne so se sestali v Prometni banki gg. dr. Popovič, Miloš Savčič in dr. Kojič. Glavni predmet razgovorov na tem sestanku je bilo iskanje primerne osnove za obnovo odnošajev med glavnim odborom radikalske stranke in KDK. Ugotovilo se ie, da to ne bo tako težko najti, ker postopa radikulska stranka po insrukcijah Ace Stanojeviča. ki bo. kakor st splošno presoja, nosilec sporazuma s KDK in bodoče politične situacije.« Razume se. da je ta senzacija »Politike« izzvala v vseh beograjskih političnih krogih veliko pozornost in to tem bolj. ker je bil Miloš Savčič predsnočnjim. domnevno na prizadevanje Ace Stanojeviča, pozvan v avdijenco na dvor Zato so splošno prepričani, da je včerajšnji sestanek v Prometni banki neposredna posledica te avdi-ience Te aluzije pa sta kmalu razpršila dr. Kojič in dr Popovič sama. ki sta oba najodločneje demantirala domneve »Politike« in novinarjem naglašala, da ie bil njun sestanek v Prometu' banki povsem slučajen ter da ni bil v nikaki zvezi z dnevnimi političnimi dogodki. Poiitično zatišje v Beogradu Zadnje priprave za proslavo solunskega proboja. — Seja ministrskega sveta. — Zakulisna prizadevanja za obnovo stikov s KDK. — Joca Jovanovič o nevzdržnem političnem položaju gi povdarjajo. da se bodo s svoje strani omejili zgolj na čuvanje reda in miru ter prepustili času. da situacija dozori k> da se KDK ukloni, je za vladnimi Kulisami v teku živahna akcija, ki gre Beograd. 4. oktobra, p. Zaradi priprav za pros;avo proboja solunske fronte se v Beogradu nadaljuje politično zatišje. Beograjski krogi si prizadevajo, da napravijo to proslavo čim bolj imiiozantno in so zato tudi vsi politični krogi v polni meri angažirani pri pripravah. Zaradi tega tudi danes ni bilo beležiti nikakih važnejših dogodkov. V resornih zadevah sta se popoldne mudila v avdijenci na dvoru ministrski predsednik dr. Korošec in zastopnik zunanjega ministra dr. Šumenkovič. Zvečer cd 6. do 8. se je vršila seja ministrskega sveta, o kateri' je objavilo ministrsko predsedstvo sledeči komunike: «Danes popoldne od 6. do 8. se je vršila seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vsi člani kabineta razen onih, ki so na potovanju. Na seji se je razpravlja'o najprej o proslavi desetletnice proboja solunske fronte in so bili sprejeti tozadevno potrebni sklepi. Nato se je vršila še razprava o resornih zadevah.* V ostalih političnih krogih so razpravljali mnogo o možnosti sporazuma s KDK v zvezi s prizadevanjem radikal-skega glavnega odbora stopiti v stike z voditelji KDK v Zagrebu. Z veliko pozornostjo so vsi politični krogi pričakovali rezultatov današnjega posvetovanja vodstva KDK v Zagrebu v zvezi z verzijami o včerajšnjem sestanku med dr. Kojičem in dr. Popovičem, ki se je danes udeležil tudi seje vodstva KDK v Zagrebu. Pričakovanja beograjskih krogov pa se niso uresničila ker vodstvo KDK sploh ni razpravljalo o odnošajih med KDK in radikalskim javnim odborom. Rezerviranost KDK povzroča v beograjskih političnih krogih vedno večjo nervoznost Četudi vodilni vladni kro- za tem, da bi se čim prei našla primerna osnova, ki bi omogočila pričetek razgovorov med KDK in beograjskimi političnimi činitelji. Zlasti pristaši glavnega odbora sondirajo teren na vse strani in naglašajo. da bodo nadaljevali svojo akcijo brez ozira na stališče sedanjega režima. Za razpoloženje, ki vlada v beograjskih političnih krogih, je značilna izjava predsednika zemljoradiniškega kluba Joče Jovanoviča, kli je nocoj v razgovoru z novinarji naglasih »Čimprejšnje razčiščenje sedanje situacije je nujno potrebno. To razčiščenje mora pričeti z odstopom sedanje vlade, ki svoje naloge miti ne pojmuje. Mesto olajšanja je izzvala Koroščeva vlada le še bolj komplicirano situacijo. Z radikalno pre-membo politike 20. junija, ki obstoja še danes, je treba čimprei rešiti vprašanje odn-ošajev med Hrvati in Srbi. Skrajni čas je. da pride na krmilo vlada, ki bo nudila dovolino jamstvo za iskreno im pošteno izvrševanje sporazuma med Beogradom in Zagrebom.« Nesreča jugoslovenskega parnika Dubrovnik, 4. okt. č. Sredi septembra je nasedel nedaleč od rta Magelhaens v času velikega viharja transportni parnik «Neve« el iz Romunije maršal Pilsudski. Dr Beneš o razorožitvecem problemu Zanimiva izvajanja čsl. zunanjega ministra o delovanju Društva narodov, o razorožitvenih težavah in zadevnih vorašanjih v zvezi s oolitiko ČSR. — Gosoodarska obnova Male antante. Gospodarska pogajanja z Jugoslavijo, Nemčijo in Rusijo Praga, 4. oktobra, (pr—g) V zunanjem odboru parlamenta ie govoril danes zunanji minister dr. Beneš o češkoslovaški zunn-tiji politiki, posebno pa o razorožitven?m problemu. Minister je pričel svoja izvajanja a Kelloizeovim paktom, ki so ga medtem nodpisale že skoraj vse države, tako da je v resnici splošnega pomema. Poseben položaj Češkoslovaške kot locarnske države so pri podpisu priznale vse velesile. Sedaj so nastopile prave povojne razmere, ki naj dokončajo locarnsko delo ter končnovelj ivno likvidirajo povojno politiko in vojno. Minister je mnenja, da ie problem omejitve oborožitev v bistvu dane3 v Evropi že zrM za rešitev. Češkoslovaška je pripravljena za rešitev tega problema in lahko vsak čas prične pogajanja o njem. Minister dr. Beneš je govoril o zadnjem /usedanju v Ženevi, na katerem so prišla v razpravo vprašanja med Nemčijo in drugimi državami, ki so dovedla do važnih poga-lanj, ki bi bila v stanu popolnoma likvidirati vojno. Pri teh pogajanjih se je konkretno razpravljalo o reviziji Dawesov.=>rra načrta s tem, da bi se definitivno fiksirala višina nemškega repa raci jskega dolga in ustvarila podlaga za izpraznitev Porenja, kar bi v veliki meri olajšalo rešitev razorožitvenega oroblema. Pogajanja v Ženevi so se konča-lp z ustanovitvijo komisije likvidacijo problema reparacij in komisije za izpraznitev Porenja. Kljub razraim težavam obstoja upanje, da se bodo ta vprašanja rešila. Nadalje je izjavil dr. Beneš, da je problem omejitve oboroževanja zrel in da t« bliža rešitvi, do katere pa ne more priti, dokler ne nastopi ugoden trenutek. Češkoslovaška je pripravljena takoj začeti pogajanja za rešitev gornjih vprašanj. Dr. Beneš je povdarjal, da vlada glede omejitve oboroževanja v drugih državah še negotovost in da je to vprašanje tako komplicirano, da je razumljivo, da še ne more takoj predložiti v odločitev mednarodnemu forumu in da je treba vzeti v obzir stališče javnega mnenja napram vprašanju narodne obrambe, ki igia tu važno ulogo. Da se reši vorašanje >me-iitve oboroževanja, je treba časa, truda in velikih priprav. Nadalje je izjavil, da so dela za sklicanje razorožitvene konference skoraj končana in je izrazil mnenje, da bi se morala konferenca sklicati po rešitvi vprašanja reparacij in izpraznitve Porenja. Nato je minister očrtal zgodovino razorožitvenega problema v okrilju Društva narodov in izjavil, da so dali člen 8. pakta Društva narodov, pogodba medsebojne pomoči ir leta 1923. ženevski protokol iz leta 1924. in locarnska pogodba razoroži*venemu problemu nujen značaj, kar je še posebno pospešilo razsodiščno gibanje, ki ie pomnožilo temeljne elemente evropske varnosti. Češkoslovaška je tudi delovala v tej smeri in je sklenila razsodiščne pogodbe z Nemčijo, Avstrijo, Poljsko, švedsko. Dansko in pripravlja pogodbe s Švicarsko in Španijo. Češkoslovaška je navezala stike z drugimi šestimi ali sedmimi državami, a tem, da je med drugim podpisala klavzulo mednarodnega razsodišča v Haagu, s čimer je hotela ustvariti situacijo, da reši razsodiščnim potom juridične konflikte z vsemi državami, ki so že podpisale ali pa bodo podpisale go.njo klavzulo. Nadalje Je govoril dr. Beneš o delovanju pripravljalne komisije za razorožitveno konferenco povodom konflikta med Anglijo, Francio in ameriškimi Zid:njen;rni Jrž;iva-mi in se je dotaknil tem potom tudi vprašani pomorske nzorožitve. Razne nove razsodiščne in varnostne pogodbe. katere ie že odo Dr'o Društvo narodov. vzbujajo uoanje, da se bo sestala raz-orožitvena konferenca v kratkem času in da bo odobrila prvo mednarodno konvencijo glede omejitve obtoževanja na podlagi sedanjega stanja varnosti, k' naj bi se stabiliziralo za gotovo štev'! • let. Po poteku te dobe bodo pr:šle na dnevni red druge etape razorožitve, ki bedo prinesle nove omejitve oboroževanja v sk'adu z večjo varnostjo, ki bo tednj eksistirala. Ko se bodo tri pomorske države, Anglija, Francija in Amerika zedinMe glede razorožitve na morju, bodo odpadle vse zapreke za sklicanie razorožitvene konference. Glede zadnjega zasedanja Društva narodov ie menil dr. Beneš. da se Društvo narodov po rešitvi omenjenih treh problemov, to Je reparacij. izpraznitve Poreitja in razorožitve, ne bo bavilo več tako zelo s političnimi vprašanji, temveč z vprašanji gospodarske reorganizacije v Evropi. V svojih izvajanjih je dr. Beneš omenil tudi konferenco Male antante v Bukarešti, kjer so delegati povdarjali važnost gospodarske obnove Male antante Pogajanja o trgovinski pogodbi z Jugoslavno morajo kljub vsem težavam pri ve- ti dc uspeha. Minister ie omenil dalje, da se bodo v kratkem pričela tudi konkretna pogajanja z Nemčiio. Ugotovil je dalje, da posamezni vladni resori zbirajo gradivo za gospodarska pogajanja z Rusije, ki se bodo kmalu pričela Končno je minister ponovil svoie naziranje, da je prišla češkoslovaška zunanja poIit'ka v normalen tir. tako da se lahko situacija države presoja optimistično. Izjemo tvori vzhodna komponenta, o kateri želi minister, da bo tudi kot zadnja točka čim prej urejena. Argentina in Rusija Bnenos Atres, 4. Oktobra s. Danes Je bila ob-lavlijeTO izjava zunanjega ministra, ki naglaša, da Argentina ne bo obnovila diplomatskih odnošajev s sovjedisko Rusijo, dokler odklanja Moskva zadostne garancije za spoštovanje drugih držav in se oe odreče vsaki propaganda _____ stavko, uradniški davek zopet saimo eno postavko in tako dalje. Kakor ni treba vedeti, kako se razdeljujejo državni izdatki, tako naj pre-čanska javnost s poslanci vred ostane v temi glede državnih dohodkov. Tistim, ki se gode krivice pri razdeljevanju kreditov, naj se tudi prepreči spoznanje dejstva, da plačujejo dve tretjini vseh državnih davkov. K vsem tem krivicam je treba dodati še to, da prinaša vsak finančni zakon nebroj rešeni ministrskega sveta, s katerimi se naknadno odobravajo razni izdatki ministrskega sveta. Tudi ti izdatki niso specificirani aH konkretizirani in znova romajo milijoni in milijoni v srbske kraje. Samo v letošnjem proračunu se nahajajo taka rešeni a za skupno vsoto nad pol milijarde dinarjev. V teh postavkah se nahajajo na primer pooblastila za nakupe hiš od komisija je preiskala vso železniško progo od Novega Sada do Starega Futoga. Kakih 100 metrov pred postajo Veternik so našli ob progi ukradeno denarno vrečo, seveda prazno. Poizvedovanja pil železniškem osobju na postaji Stari Futog so dognala, da je neznani človek takoj po odihodu vlaka s postaje prestopil Iz vagona I. razreda v poštni vagon. Na podlagi osebnega popisa in nadaljnih poizvedovanj Je padel sum na bivšega poštnega uradnika Josipa Tappeja. ki je bil svoječasno zaradi raznih nered-nos+i odpuščen iz državne službe. Po celodnevnem zasledovanju so Tappeja snoči pozno zvečer aretirali v Subotici, ko ;e skušaj priti brez potnih Hs+in v brzovlak ki vozi v Budimpešto. Pri zaslišanju Je Tappe po daljšem oklevanju priznal, da Je izvršil tatvino v somborskem vlaku. Pri njem so našli še ves ukradeni denar Iz-vzemši 2000 Din. ki Jih Je že potrošil za avtomobil, ko se Je vozil v Subotioo hi za druge malenkosti Prepeljan Je bil v Novi Sad, kjer so ga danes ponovno zaslišali izpovedal je. da Je izvršil tatvino s pomoč-io dveh tovarišev, ki pa Jih policija doslej še ni izsledila. neimenovanih beograjskih bogatašev in večinoma brez navedbe cene. tako da je vsaka kontrola nemogoča. Jasno je, da ima ta način budžetira-nja predvsem namen, omogočiti izmoz-gavanje in zapostavljanje prečanskih pokrajin. Ravno tako pa je tudi jasna da je v prvi vrsti udarjena Slovenija, kjer je davčna uprava najbolj rigorozna in iztirjajo davke natančno po besedilu zakona in po ministrskih predpisih. Pri tem pa sama ne dobi iz Beograda niti vseh onih skromnih postavk, ki so zanjo določene v proračunu. Od leta do leta so te krivice večje, največje v zadnjih dveh proračunih, ki sta bila sprejeta s sodelovanjem slovenskih klerikalcev. Ničesar niso omilili, nikakih koristi dosegli za Slovenijo. Za vse svoje grdo delo. za svoje hlapčevstvo hegemonizmu so si izgovorili samo to, da smejo po mili volji v Sloveniji preganjati svoje politične nasprotnike. Ako gre pri tem vse naše javno življenje rakovo pot, za to se ne brigajo. ___ Zopet dve železniški nesreči Sremska Mitrovica, 4. oktobra 6. Včeraj opoldne se je pripetila na postaji Stari Vukovar železniška nesreča. Tovorni vlak je zavozil v kompozicijo lokalnega vlaka, ki vozi med Vukovarjem in predmestjem Ta kompozicija je bila prazna. Udarec je >11 tako silen, da Je vrglo več vagonov daleč s proge, ki je v dolžini 40 m razdrta. Pri tem je bil ubit strojevodja tovornega vlaka Amel. Težko poškodovana Je bila tudi n:e-gova žena, ki se je nahajala na vlaku. Ma-terijalna škoda znaša okoli 100.000 Din. Oguiin, 4. oktobra č. Nocoj okoli polnoči je na postaji Rudopolje osebni vlak, ki je prihajal iz Splita trčil v tovorni vlak, ki je čakal na postaji. Pri tem Je skočila lokomotiva in nekoliko vagonov tovornega vlaka s tira. Človeških žrtev ni bilo, vendar pa je materijelna škoda zelo velika. Vsled te železniške nezgode je bil ves promet ustavljen za 6 ur. Nenavadna nesreča v Liki Karlovac, 4. okt. 6. Po vsej Liki* zlasti pa v okolici Gospiča vlada veliko neurje. Trije gimnazijci, ki so se vračali iz Gospi« ča domov, so si poiskali zavetja v neki hi« šici, v kateri je bil shranjen bencin. Po na« ključju je udarila v to hišico strela in ▼ trenotku je bila vsa v plamenu. Eden izmed gimnazijcev, neki Marko Prpič, je nadel grozno smrt v plamenih, druga dva pa je rešal neki poštar, ki je slučajno prišel mimo. Komunisti nastopijo v Splitu samostojno Split, 4. oktobra n. In i. KošutM Je fened ono« sestanek s predstavniki HSS In HPSS, nato pa s predstavniku neodvisnih delavcev. Vai poskusi, da bi neodvisni delavca nastopiti pri občinskih volitvah rta listi HSS, so ostali brezuspešna. Delavci so vztrajali od>ločno pri svoji zahtevi, nai v slučaju razveljavljenja njihovih mandatov podajo ostavko tudii vsi drogi občinski svetniki, Id so b»li izvoljeni na Hstf HSS. Zatem Je tež. Ko-intič izdelal skupno s predstavniki HSS te HFSS volilni proglas. Krvava rodbinska drama Sremska Mitrovica, 4. oktobra, t Neki Rade Tomi6 je živel s svojo ženo Vukosavo v večnih prepirih, tako da si je žena končno poiskala drugo stanovanje in tožila moža za vzdržnim). Ko je danes zjutraj Sla žena i doma po mleko, je njen mož, ki je Jaka] ▼ zasedi, oddal nanjo šest strelov iz revolverja. Nato se je sam prijavil policiji. Žena Vu-kosava, ki je bila hudo ranjena, je popoline v težkih mukah izdihnila. Zopet umor sredi Sofije Budimpešta. 4. oktob-a s. Kakor poročajo iz Sofije Je oddal predvčerajšnjim Proto-gerovov pristaš Simon Tonev v neki restavraciji sredi mesta več strelov na komi-taškaga vodjo Cirila Drangona ter ga smrtno ranil Trije komitaši, ki so spremljali Drangona. so nato usmrtili Toneva. Umor izvira iz boiev, ki se po umoru Protogero-va stalno nadaljujejo med obema taboroma makedonskega odbora. Umor Drangona so baje naročili pristali senataia RtoiaacereM*. « 2 «=== »Enotna katoliška fronta" Sedaj, ko so se naši klerikalci v družbi s pravoslavnimi hegemonisti ter muslimani navžili katoliške krvi, pa začenja glasilo SLS, »Domoljub«, zopet brenkatj na katoliške strune V času, ko se pripravlja he-gemon i stična družba na odlhod, naj slovensko ljudstvo pozabi na njene zločine ter pusti, da se mu zcpet zabrišejo oči z vero. Zadnja številka »Domoljuba« že piše o »napadih radičevskega, pribičevičevskega In žerjavovskega tiska« na -r katoliško cerkev J Omenjeni list, la je očividno v strahu pred ljudsko sodbo za grehe klerikalne politike, je sedaj naenkrat iznašel nove fronto, ki jo imenuje »enotna katoliška fronta«. O tej fronti piše »Domoljub« prav zanimive stvari n. pr. da bodo katoličani v Jugoslaviji imeli »samo toliko pravic, kolikor si jih bodo priborili v enotni katoliški fronti«. Zakaj — pravi »Domoljub« — jasno Je: udarci oa katoličane bodo prišli, in sicer močni udarci. Ce katoličani ne bomo v, enotni fronti, bomo podlegli, če pa bomo strnjeni v eno bojno črto ter pripravljeni na boj Ko je dr. Korošec napravil z g. Vukičevičem blejski sporazum, so klerikalci trdili, da ostanejo večno v vladi in da bo mesto 20 katoliških slovenskih poslancev, reševalo Slovence ln katoliško oerkev še 132 radikalov Tako so bili klerikalca prepričan? o trajnosti svoje moči. da so njihovi politikujočl duhovniki pozabili ceio na največje svoje katoliške te verske dolžnosti. Sedem Je menda katoliških duhovnikov med klerikalnimi poslanci, a niti en katoliški duhovnik ni smatral za svojo dolžnost, da bi na dan umora v Narodni skupščini dal umirajočim katolikom odvezo. Takrat SLS katoliške cerkve in njenih naukov ni poznala. Danes pa, ko so od patentiranih »katoličanov,« pogaženi vsi principi katoll-čanstva in krščanstva, pa hujskači okoli ►Domoljuba« zopet hinavsko kličejo v »enotno katoliško fronto«. Videti je, da gre g. dr. Korošcu že zelo slaba. Klerikalizem in učitelistvo Iz učiteljskih krogov smo prejeli: Pred tednom smo z veliko obzirnostjo našteli razna klerikalna predvojna in seda* nja početja, ki jih uganjajo oblastniki SLS nad učiteljstvom Izognili smo se pri tem vsakim osebnim napadom in smo samo na* vedli gola dejstva, ki so jih izvršili kleri* kalni partizani. Ako bi mi hoteli vrniti ne« sramne časopisne napade «Slovencu», bi mo« rali tudi pisati o klerikalnih tatovih, pijan« cih, pretepačih in prešestnikih, s katerimi je «SIovenec» obložil napredno učiteljstvo. Ker pa «Slovenec» naših golih konstata« cij ne more ovreči in ker bi kier. teroristi radi še bolj v kalnem ribarili z nasiljem in krivicami, so začeli napadati posamezne učitelje, katerim v zelo previdnih besedah očitajo stvari, ki jih niso zagrešili. Za bolj« šo situacijo m opravičilo svojih pristran« skih dejanj obenem »razglabljajo« o reži« mu PP, ki je krivice, storjene po klerikalcih samo popravil. Včerajšnji »Slovenec* zopet napada ne« katere učitelje. Kakor smo poučeni, bodo prizadeti vložili tožbo in «Slovencu» bo zo« pet dana prilika, da pred sodni jo dokaže svoje lažnive trditve. Ako na ^Slovenec* le še ne bo nehal z nesramnimi napadi, bo« mo tudi z naše strani v javnosti povedali marsikaj o gospodih, ki jih «Slovenec» vne* to ščiti. Ce bo to «cpregan janim* gospodom všeč, ne vemo. Toda zgodilo »e bo brez« obzirno. — Učitelj. Češkoslovaški minister narodnega zdravja dr. Tiso v Liubliani Češkoslovaški minister narodnega zdravja dr Josef Tiso ie snoči z beograjskim brzovlakom na svojem potovanju po Jugoslaviji prispel iz Zagreba v Ljubljano. Na glavnem krlodvoru so ministra pričakovali in pozdravili zastopniki velikega župana, oblastnega odbora, mestne občine in Jugo-slovensko-češkoslovaške lige ki iih je predstavil g. ministru tukajšnji konzul CSR dr Resi. Navzoči so bili med drugimi: za velikega župana vladni svetnik dr. Andrejka. oblastni zdravstveni referent dr Mayer, predsednik oblastnega odbrra dr. Natlačen z odbornikom dr. Brecljem, predsednik Zdravniške zbornice in kot zastopnik mestne občine dr. M Rus in ravnatelj »Jutra« g. Rasto Pustoslemšek kot zastopnik JC-lige. Po oficijelnih pozdravih se je minister s spremstvom rdpeljal v »Union«, kjer je prenočeval. Danes dopoldne se odpelje dr. Tiso z avtomobilom v Rogaško Slatino, da si ogleda tamošnje zdraviliške naprave. Posetil bo tudi Dobrno, Laško in Bled. Venizelos pride v torek v Beograd Beograd, 4. oktobra p. Vlada J« prejela službeno obvestilo, da prispe grški ministrski predsednik Venizelos v Beograd r torek ob 9. dopoldne. V Beogradu ostane samo ena dan. Takoj po« vojetn prihodu bo imel sestanek z zastopnikom zunanjega ministra dr. Šumenkovičem, s katerim bosta razpravljala o tehnični strani vseh onih vprašanj, o katerih Je bil v glavnem že dosežen sporazum med Venlzelosom ta dr. Marinlkovičetn o priliki njunih sestankov v Parizu. Opoldne bo Venizelos gost dvora, zvečer pa mu priredi banket ministrski predsednik. Sprememba na turškem poslaništvu Beograd, 4. oktobra, p Turfild poslanik na našem dvoru Sadulah-beg bo bržkone ▼ kratkem zapustil Beograd, ker Je izvoljen za narodnega poslanca turškega parlamenta. Kdo bo imenovan za njegovega naslednika, še ni znano. Praški poslanik v Beogradu Beograd, 4. oktobra, p. Danes je prispel ▼ Beograd naš poslanik v Pragi dr. Branko Laza revi 6. Popoldne je pos jtil zunanjega ministra, kateremu Je poročal o raznih za-davaJk odoočajev ■ češkoslovaško. Mednarodna gospodarska konferenca v Pragi Praga, 4. okt s. Dopoldne je bila otvon jena mednarodna gospodarska konferenca, ki jo je sklicala mednarodna unija lig Društva narodov. Na konferenci ja často» panih 20 držav in 30 mednarodnih organi« zacij. Konferenca hoče opozoriti evropsko javnost na važnost gospodarskega dela Društva narodov ter dvigniti interes za in« tenzivno sodelovanje pri novi ureditvi go« spodarskega življenja. Nemčija in Porenje Berlin, 4. oktobra (be) Daste« je koočai zunanje politični odbor državnega zbora razpravo o zadnjem zasedanju Društva narodov. Odbor Je odobril resolucijo, v kateri izreka nemški ženevski delegaciji zahvalo za njeno požrtvovalno delovanje in obenem obžalovanje, da ni skupščina Društva narodov upoštevala želje velikega nemškega naroda v vprašanjih Izpraznitve Porenja in splošne razorožitve, kakor je Nemčija Iz političnih ln pravnih razlogov upravičeno pričakovala. Druga resolucija poživlja nemško vlado, naj stori vse, da posveti Društvo narodov manjšinskemu vprašanju, ld je tako velikega pomena za pomirjenje med narodi čim večjo pozornost Tajni dogovor se še ne objavi Pariz, 4. okt (be.. Na francosko željo, da se objavijo vse listine angleško»franco. skega dogovora. Je angleški zunanji urad dal razumeti, da želi, naj se objava listini odloži na pozneje, dokler ne prispe zadev« no italijanski odgovor. Nov problematičen reparacijski načrt Pariz, 4. oktobra (be.) Liatf poročata, da H napravila francoska vlada nov reparacij siki načrt, glasom katerega M se vrnfl A.merilci dolžni kapitall s pomočjo mobilizacije nemških obligacij. Nemško časopisje pravi, da Je ta načrt nemogoč ta fantastičen, ker M morala plačati Nemčija naenkrat 40 do 45 milijard zlatih mark, kar Je za Nemčijo popolnoma nemogoče te nesprejemljivo. Iz sovjetske politike Moskva, 4. oktobra t. Predsedstvo osrednjega izvrševainega odbora sovjetske unije j« sklenilo sklicati četrto zasedanje glavnega izvrševalnega odbora na dan 1. decembra. Na dnevnem redu so vprašanja proračuna, razdelitve zemlje hi vo-Litev v sovjete. Turčija ne priznava albanskega kralja Carigrad, 4. oktobra s. Kakor se tov«, TorčSJa noče priizna. Posadka Je bila rešena. Newyork, 4 oktobra, (be.) Neki ameriški parnik, ki se nahaja 1000 milj vzhodno novo-fundlandske obali, hiti nizozemskemu par-niku -ne se je vpletel v obnovo fašistični namen iztrebljenja slovenskega življa. Z vseh vetrov v deželo došli italijanski »obnovni podjetniki« so sleparili na debelo, delali po svoje, kakor so hoteli, sprejemali imenom zadrug denar na račun vojnih oškodovancev in jih goljufali tako, da se je razvil velik škandal. Ko so hneli dovolj, so zadruge propadle in padla so bremena na slovensko last Sleparstva so bila tako očitna, da sc »o-rali priti nekateri veliki uzmovičl pred sodnike. Ali fašistična justica ni imela za nje kazenskih zakonov. Zmazali so se z zavlačevanjem razprav in končno so bile te stvari položene ad aeta. Lani v novembru so stali pred goriškimd sodniki en inženjer in dva stavbenika iz Milana, obtoženi, da so si prilastili velike svote, a visenj ene pri zavodu, ki je dajal na račun vojne odškodnine primerne zneske. Za več stotisoč lir so osleparili ljudi. Sodnikom je bila jasna krivda italijanskih sleparjev ali rekli so, da potrebujejo še nekaj ugotovitev in pa. da morajo dobiti še četrtega obtoženca. Razprava se je prenesla in doslej še ni bilo nov« pa Je tudi ne bo. Fašistični režim Je obnovil goriško pokrajino v svoje namene. Tajniki so to povdar-Jali ln sklenili, da se bo pomagalo le nekaterim. ki bodo slepo orodle fašistične pcl1-tike, sicer pa se Izrabi ta prilika, da se zada slovenskemu živi,ju občuten udarec, ki bo pospeševal izseljevanje. Z veseljem so naglašali, kako se oprijemVje slovenskih vasi izseljeniška misel in sklenili so pospeševanje Izseljevanja slovenskega živlia. ki naj da prostera Italijanom na slovenski zemlji v obmejnih pokrajinah Hinavsko je hvalil »Piccolo« pred leti dobro slovensko ljudstvo, ki je vršilo obnovo pokrajine, prizadete po vejni. z vso ljubeznijo do svoje rodne grude, izkoristili so fašisti njegovo delo ta sedaj gonijo naše ljudi z njihovega obnovljenega dema. V to svrho hočejo porabiti vsa sredstva, ki so jim na razpolago, in po nasilstvih posežejo, da se izvrši njihov sklep: iztrebiti vse, kac je siovenskoj Sredstvo za izmozgavanje prečanskih pokrajin Usodne, a dobro premišljene napake pri sestavljanju državnih proračunov. - Hotena nejasnost v proračunskih postavkah Naši Kraji in ljudje Tretji poziv akademski omladini V 226. Številki «Jutra» črtam poziv akademski omladini in v tem pozivu lepe besede: •Akademska omladina mara biti prvoboriteljica in nositeljica vseh narodovih stremljenj. Kot velika kulturno-etična vrednota naroda je ona v prvi vrsti poklicana, da bo duša vsakega narodnega pokreta.* Številka 232. «Jutra» objavlja akademski omladini nov poziv, kjer črtam: •Težka kriza, v kateri se nahaja naš narod, globoko vznemirja tudi mladino, ki neizmerno ljubi svojo komaj ujedinje-no domovino... Nočemo biti iz ljudstva nekako ločen poseben faktor. V njem in sredi kmeta in delavca ter osta'ih delovnih slojev,'iz katerih smo sami izšli kot njih sinovi, hočemo solidarno z njimi delati... Mrtvila v dijaških vrstah bodi kraj!* Tema dvema pozivoma dodajam tretji poziv, ki ga vsej akademski omladini pošiljajo naša sokolska srca: »Pridite med nas, mladi bratje, pridite v sokolske telovadnice, ki so vam na razpolago in na stežaj odprte povsod, kjer imamo v naši državi visoke šole!» Sokolska vzgoja vam daje vsega v obilni meri, česar vam je treba, da se fizično in moralno usposobite za svoj poznejši poklicni in socijalni položaj v narodu. Vsakemu našemu človeku je treba vrlin in kreposti, ki jih nikjeT drugod ne dobi v tako odlični meri in v tako trajni veljavi nego v sokolskih telovadnicah. Služiti narodu brezpogojno in z vsemi najboljšimi močmi telesa in duše — to je naša velika naloga. Na-vzeti se čustva dolžnosti in odgovornosti, kjerkoli si in karkoli si — to je dragocena pridobitev sokolske vzgoje. Naša slast je v delu, naše zadoščenje P* v zavesti storjenih dolžnosti, naš spremljevalec je pogum, naš nacijonalni ponos je v samozavesti, v odstranjevanju vsega, kar kvari čiste značaje, ves naš napor služi sreči narodu in veličini domovine, naš smoter je v združenju vsega Slovanstva pod soicolskimi prapori! Po vsem slovanskem svetu smo zvezani bratje in sestre v eni misli ln v enem stremljenju — v sokolskem duhu tvornosti, ki leči rane in gradi trdnjave zdravja, lepote in resnice! V veliko slovansko soko'sko kolo poživljam vas vse, ki ste voljni dela in ki hočete domovinsko ljubezen z delom prenesti v življenje in jo z delom dokazati! Prepustite gole naslade in nžit-Jfle in strastnočutno izživljanje mlado-onim. ki nimajo nobenih idealov! Vam, ki sami pravfte, da hočete biti narodu vodniki in sotrudniki pri vseh njegovih prizadevanjih, mora biti naslada delo in užitek delo, a strastno izživljanje vaše mladosti bodi v spoznavanju idealov sokolske ideje, ki je danes svojina vsega slovanskega sveta! Med nas, bratje, in z nami na široko, strmo, kremenito cesto življsn.a, da požene mlada rast tam, kjer je kamen in osat, a da se tam, kjer že je, osveži in dvigne lepota in moč! Po delih vas bomo sodili! _ E. Gangl. Vojaške delegacije na poti skozi Ljubljano K slavnosti povodom lOletnice prebitja solunske fronte potujejo skozi Ljubljano v Beograd vojaške delegacije Francije, An« glije, Belgije in Italije Italijanska delegaci* ja, najmočnejša po številu članov, je poto* vala skozi Ljubljano s SOE zjutraj ob 0.26. Načeluje ji annijski general conte Carlo Petitti de Roreto, ki je poveljeval 35. itali« janski diviziji na solunski fronti in je po prevratu 1918. postal vojaški poveljnik v Trstu. Dalje so člani delegacije: general Mombelli contreadmiral Sanmartino, dva polkovnika, en major in trije ordonančni oficirji. Delegacije ostalih treh zapadnih držav bo« do potovale skozi Ljubljano danes ponoči istotako s SOE. Francoski delegaciji nače« luje maršal Franchet d* Esperay, ki je bil vrhovni poveljnik zavezniških sil na solun« ski fronti. Nadalje je v delegaciji admiral Fatou, ki je s francoskim vojnim brodov« jem ščitil transporte srbske vojske z otoka Krfa v Solun. Z njima potujeta dva polkov« nika, en major in dva ordonančna častnika. Angleško vojsko bo zastopal na proslavi armijski general Charles Briths, ki je s 16. angleškim korpusom na solunski fronti dr» žal sektor pri Dojranskem jezeru. Spremlja ga adjutant polkovnik Night. Belgijsko de« legacijo tvorita general Dubois, vojaški a ta* še v Parizu, in inženjerski poročnik Van Helmond. Zaradi poznega prihoda v Ljub« ljano ni določen nikak oficijelni pozdrav na glavnem kolodvoru. Štiri vojaške in le« gionarske delegacije iz ČSR bodo danes preko Maribora potovale v Beograd. Razen naštetih držav bosta po vojaških delegaci« jah zastopani tudi Grčija in Romunija. Še o severnem obmejnem šolstva Sladki vrh ob Muri, v začetku oktobra. Naši preljubeznivi Nemci ne zbirajo podpisov za nemške razrede samo v Celju. Gu-štanju. Sv Lovrencu na Pohorju ln drugih večjih krajih Prišli so tudi v občino Sladki vrh ob Muri, ki je menda v Sloveniji nepoznana, namreč našim ljudem, dočim leži Nemcem na srcu že od 1. 1883.. ko so tu ustanovili šulferajnsko potujčevalnico. V tej Najrazkošnejši orij; ntalski velefi m! Nad 60 prekrasnih žen v baremskem kopal šfu. Toaletne tajnosti haremskih odalisk 1 Suženjstvo v zlatih haremskih kletkah Krutost orijentalske ljubezni. ELAHANUMA za mrežami šelEcovega harema Očarinva Pari anka.....Greta Nissen Arabski princ Hay Fadl • . . Charles Farrell Predstave ob 4„ 7» 6., Vi 8 in 9. uri Nepovišane običajne cene t Krasna godba! Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA 31°]f==1(jDEiSS31j3F===ll5lE 3®G 101 Soli so potujčevall slovensko deoo Iz občine Selnica ob Muri in Sladki vrh celih 45 tet in niso dosegli hvala Bogu niti toliko, da bi sedaj na štirirazrednici imeli en nemški razred. Prošnjo za nemški razred vlagajo že par let, ali vedno brez uspeha. Letos mislijo, da je napočil čas za nje. Hočejo namreč proslaviti 10-letnico obstoja naše države. Zbrali so 28 podpiscv staršev. Ker pa ne morejo zibrati v občini Sladki vrh, ki je po njihovem mišljenju čisto »nemška« 30 pristnih nemških otrok, si pač pomagajo z našimi ljudmi, misleč da jim bo naša šolska oblast kar na slepo dovolila vse. Našim ljudem pravijo, da bo pouk slo-vensko-nemškd in s tem jih pridobijo za podpis. Toda njihovi računi se vseeno ne obnesejo. Manjšinske pravo velja samo za pristne Nemce, ne pa za renegate. Nemškemu gospodarskemu društvu v Sloveniji je treba odločno povedati, da je bila šola na Sladkem vrhu samo od 1883. do 1918. »der Eck des Deutschtums«, od 1918. dalje pa je in bo ostala »der Eck des Slo-venentums«. Naši prosvetni upravi pa priporočamo veliko pozornost pri otvarjanju nemškega razreda na šoli Sladki vrh, kjer so leta in leta naše otroke pretepavali, ako so le eno besedo slovenske zinili. Bilo pa je najbolj žalostno, da so slovenski starši morali šulferajnsko potujčevalnico še sami vzdrževati. In za plačilo so morali pobirati zgelj prezir, gospodarsko izkoriščanje in prostaške psovke. Da se ne bodo vrnili nikoli ti žalostni časi, naj skrbi naša prosvetna uprava! _ Pred razvozlan jem velike afere v Kranju Poiasniene velike tatvine v vrednosti 300 tisoč dinarjev Krani, 4. oktobra. Sodne oblasti vodijo te dni intenzivno preiskave, ki bo pojasnila velike tatvine, izvršene v povojnih letih 1919. in 1920. pri neki tukajšnji veletrgovini s špecerijskim blagom. Kakor doznavamo. je dalo državno pravdništvo in tukajšnje okrajno sodišče izvršiti že več aretacij, pričakujejo pa se še nadaljnje. Afera datira torej že Iz prvih povojnih let. LastnUk detične veletrgovine, ki je imel najeto skladišče tudi v tuji stavbi, je prišel na sled trajno se vršečim tatvinam v svojih skladiščih. Kljub vsem varnostnim ukrepom od strani podjetja in orožniške postaje ni bilo mogoče izslediti storilcev. Vedeli so le, da morajo storilci biti dobro informirani o razmerah, kajti v tistih nočeh, ko so bili orožniki skriti v skladišču, ni bilo nobenega tatu na spregled. Cim pa so opustili straženje. so se pojavile tatvine. Tako so ostala skozi nadaljnja leta vsa poizvedovanja brez uspeha. Šele začetkom letošnjega poletja je dobil lastnik oškodovane veletrgovine prve zanesljive informacije. ki so v nadaljnji preiskavi res pokazale pravo sled. Ugotovljene poizvedbe pa obremenjujejo dejanskega zasnovatelja in voditelja dobro organiziranih tatvin. Razkritja te aiere in njenih storilcev bodo izzvala v Kranju velike senzacijo, ker so osumljenci uživali dosedaj dober ugled. Takratne tatvine so trajale dolgo časa ta zavzele po vrednosti velik obseg. Ukradeno blago cenijo nad 300.000 dinarjev. Glasovi o preiskavi so že prodrli v Javnost, med katero vzbujajo ogromen interes. Zagonetna tragedija mladega učiteljiščnika Ljubljana, 4. oktobra. V ogromnem poslrpju ljubljanskega Koll-zeja se ie izvršil sinoči tragičen dogodek, ki je močno razburil v nočnih urah vse prebivalstvo te stanovanjske kasarne na Gosposvetski cesti. Zakonca Bitenčeva. Id sta bila odšla v torek zjutraj na obisk svojega sina, učitelja Dragotina v Leskovec pri Krškem, sta se snoči. nekaj pred 31. uro. vrnila z vlakom zopet v Ljubljano. V Kolizeju sta našla vrata stanovanja nezaklenjena in sta stopila naravnost v temno sobo. G. Bitenc je prižgal in takej opazil, da je postelja njunega 18-letnega sina. dijaka .4. letnika učiteljišča, prazna, vendar pa razkrita. Hip nato sta zagledala roditelja Stanka, stoječega za vrati, ki vodijo v kuhinjo. Oče ga je nekajkrat poklical po imenu, dobil pa ni nobenega odgovora Misleč, da je sin napravil malo šalo. ie oče stepil do njega V svojo groeo je tedai opazil, da je sin privezan za vrat na močni vrvici Cim se ga je dotaknil, se je nesrečni oče stresel v grozi, kajti Stankovo telo je bilo že popolnoma mrzlo. Oba roditelja sta bruhnila v strahovit plač. ki je zbudil vse sosede in jih privabil v Bitenčevo stanovanje. Oče je sina odrezal z vrvi ter ga položil na posteljo. Neki sosed pa je naglo obvestil o žalostnem dogodku policijsko direkcijo in je kmalu nato prišel v Bitenčevo stanovanje namestnik policijskega zdravnika g. Kulturni pregled Narodno gledališče v Ljubljani Petek. 5.: Zaprto. Sobota, 6.: «Kukuli». Premijerski aboama. Nedelja, 7. ob 3. popoldne: cPohujšanje v dolini šentflorijanski*. Izven. — Ob 8. zvečer: cKrog s kredo>. Izven. Ponedeljek, 8.: Zaprto. Narodno gledališče v Maribora Sobota, 6.: zšla v založbi S. B. Cvijanoviča v Beogradu že v deveti izdaji. Uvod ia komentar je iz peres« Milana Rešetarja. Okusno opremljena knjiga stane 25 Din. Naroča se tudi pri cTiskovni zadrugi* v Ljubljani. Veliko češko antologijo pripravlja mona-kovska založba R. Piper in tov. za začetek tega meseca. Imenovala se bo > x o- H Jugoslavija na tujem Ne rečem, da je pri nas vse narobe, ampak eno je hudo: kamorkoli greš iz domovine — saj ni treba, da greš bog ve kam, na Dunaj, recimo, ali pa v severno Italijo — pa že ne moreš dopovedati ljudem, od kod in kako. Ljudje po svetu prepogostem kratko-malo ne vedo, da nekje sredi drugih reči eksistira tudi Jugoslavija. Potem pa pišejo pisma in jih naslavljajo? Zagreb, — ali pa, kakor je te dni. ko so se po tisti eipizodi s Svetoslavom Petrotvičem zagrebški listi lotili pisati uvodnik za uvodnikom o tej za* devi, prišlo na dan — Jugoslavija ali pa» kraljevina Srbov, Romunov in Slovakov. Seveda ta žaljiva nepoučenosit gre pred* vsem na račun tiste komodne malomarnosti, tistega občega geografskega neznanja, ki odlikuje zlasti izobražence in politike velikih narodov in ki tudi sicer preveva ves božji svet. Toda sama ta misel nam ne more dati vsega zadoščenja; samo skriti pesniški talenti lahko črpajo tolažbo in sa-: mozavest iz misli o nevednosti in zaostalosti sveta. V politiki pa se Je treba znati afirmirati. Naravnost tragikomično le. kako svet Jugoslavijo neprestano zamenjuje s Češkoslovaško Take pomote se godijo časih, zelo po redkem so nam v hask, po navadi pa so v škodo. Hodiš po svetu in ti Je kakor desetemu bratu, v parku začneš pogovor z enega na drugi konec klopi, pa ne moreš dopovedati, odkod. Vstaneš in greš, pa morda že v prvi ulici srečaš izvesek poslaništva SHS potem pa gruntaš, ali ni nobenega človeka nikjer in nobene pare za propagando. DECO čuvajo nalezljivih bolezni vrata lit grla okusne ANACOTft Potolčen?-Olajšaj bolečine! Nama J i boleie mesto * Sioan's Linimentom, ker la imanjla krvni pritisk. S tem se tudi rmanjta na-breklosl in — i. * boleflne Izginejo. Sloan's Liniment ~odstra/yiye Bo&čine! PRI R^VMATIZMU.OTEtCLtlSTI,PREUTRUJENOSTI PREHLAJEMJH Domače vesti * Razpis službenih mest. Odd as ta se me- ito okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Celin ter sodniško mesto pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Pravilno opremljene prošnje sprejema predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru. * Izpremembe v državni službi. Ministrstvo pravde je absolviranega pravnika Vin-cenca Panceta imenovalo za pravnega praktikanta pd deželnem sodišču v LJubljani. Predmetni učitelj Maks Kovač je iz Maribora premeščen na drž. trgovsko šolo v Ljubljani. * Ivan Meštrovlč t Zagrebu. Slavnozna-ni naš kipar Ivan Meštrovič se }e letošnjo poletje modil v Italiji zaradi zdravljenja in zaradi Svojega umetniškega delovanja. V Carrari se v belem marmorju izdeluje znameniti »Mojzes«. Meštrovič Je povodom svojega bivanja v Rimu bil pozvan v Vatikan. da izdela poprsje sv. očeta. Delo je že dovršil ter se Je te dni vrnil v Zagreb, da kot rektor umetniške akademije opravlja zavod, ki je s 1. oktobrom pričel zimski semester. * Odlikovanje Jugoslovenskega znanstvenika. Predsednik poljske republike je odlikoval odličnega znanstvenika zagrebškega univerzitetnega profesorja dr. Ferda Šišiča v priznanje njegovih naučnih zaslug s tem, da ga je uvrstil med kavalirje reda prerojene Poljske ter mu podelil komanderski križ omenjenega reda. * Direkcija državnih železnic v Ljubljani poziva v svrho ojačenja rednih vlakov vse organizacije, ki se nameravajo udeležiti proslave proboja solunske fronte 7 in 8. t. m. v Beogradu, da naznanijo prometno-komercialnemu oddelku direkcije do vključno 5. t. m. število udeležencev, ki potujejo v Beograd. * Velika vojaška revija v Beogradu. Zaradi proslave desetletnice proboja solunske fronte so prispeli v Beograd vojaški delegati vseh polkov. Vsak polk je poslal po enega komamdanta bataljona, komandirja čete in vodnika. Oni polki, ki imajo zastave so poslali tudi zastavonošo. Prispela je tudi velika delegacija vojne mornarice ter veliko število aeroplanov. Beograjska občina je okrasila mesto z grbi ln državnimi zastavami tudi vseh zavezniških držav. V nedeljo se bo vršila velika revija čet na Banjici, kateri bodo prisostvovali kralj, kraljevska rodbina diplomatki zbor, vojaški atašeji ter zastopniki vseh vojaških in civilnih oblastev. Ta revija čet bo največja, ki se Je doslej vršila na teritoriju naše države po uedinjenju. Udeležilo se je bo nad 20.000 oficiriev in vojakov. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla po dolgi bolezni ga. Marija Vidmar j sva, soproga rudniškega paznika v pokoju. Pogreb bo v soboto ob 3 pop iz mrtvašnice splošne bolnice V Ločah pri Poljčanah je umrla ga. Hedvig HOnigmannova, n^ d učiteljeva soproga. Truplo prepeljejo v Ljubljano, kjer bo pogreb danes ob 4. pop. iz kapelice pri Sv. Krištofu. Pokojnicama blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-Ije! * Natečaj za rezervne častnike. V svrho popolnitve inženjersko tehnične stroke sprejme i n ž en jen s k o -1 ehni č ni oddelek ministrstva vojske in mornarice do 30 rezervnih častnikov v aktivno službo. Kandidati naj se prijavijo do 1. decembra 1928. gori omenjenemu oddelku. V poštev prihajajo kandidati v podporočniškem činu do vštetega kapetana 1. razreda, ki so v čatniškem činu prebili dvomesečne vaje. Opraviti morajo tudi izpit za čin administrativnega podporočnika inženjersko-tehnične stroke. Interesente opozarjamo na razpis v 93. številki »Uradnega lista«. * Izpraznjeno mesto upravnika pri pošti Ljutomer (III. r) in mesto starešine pri pošti Maribor 3. Prosilci za eno kot drugo mesto naj pošljejo s 5 Din kolkovano prošnjo na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. * Reklamni plakati kulturne razstave »Tisk« v poštnih prostorih. Na prošnjo Saveza grafičkih radnika Jugoslavije in Udru-ženja jugoslovenskih novinarjev, sekcija v Ljubljani, je poštni ministeT dovolil, da se smejo na poštnih poslopjih in v poštnih prostorih obešati plakati kot reklama kulturne razstave »Tisk«, ki bo v Ljubljani od 7. do 21. oktobra t. 1. Pošte se s tem pozivom uradno opozarjajo, da v tem pogledu interesente podpirajo. * Fond hrvatskih mučenlkov. Kakor smo svojedobno že omenili, se je v Zagirebu osnoval fond za oskrbo in vzgojo sirot po hrvatskih narodnih mučenikih Stjepanu Ra-diču, Pavlu Radiču in dr. Basaričku. Po vesteh hrvatskih listov je ta fond narasel doslej na 488.846 dinarjev. Med drugimi so za fond prispevali: Klub KDK 100.000 Din, oblastni odbori zagrebške oblasti 50.000 Din, osiješke oblasti 50.000 Din. splitske oblasti 50.000, dubrovniške oblasti 20.000 Din. Oblastna hranilnica zagrebške oblasti 25.000 Din, Hrvatska seljaška zadružna banka 25.000 Din, mestna občina Vinkovci 20.000 Din, veleindustrijalec Milan Prpič 50.000 Din, Anton Gottlieb 10.000 Din Zagreb ie načelno votiral znesek, katerega višino bo določil občinski svet. * K voznemu redu na rogaški železnici smo prejeli še naslednji dopis: Železniška odnosno poštna upra-va vedno bolj zapostavlja prometno Sotlsko dolino. Poleti je bila brez povoda odpravljena postaja Me-stinje za sezijske vlake, sedaj pa je zaradi novega voznega reda odpadla poštna avto-zveza k popoldanskemu vlaku, ki prihaja v Celje ob pol 16. Posledica je, da je treba oditi n. pr iz Podčetrtka še dopoldne (tudi z vozom), dočim je bilo prej mogoče priti v Celje v 2 urah Vzroka tem spremembam ne poznamo Tudi prebivalstvo ob rogaški progi Je z novim redom nezadovolino. V čigavem interesu si torej dovoljuje prometna uprava take kaprice? Kot zainteresirani davkoplačevalci zahtevamo pojasnila, odnosno Izpremembe voznega reda. * Češkoslovaški Narodni dom v Zagrebu. V Zagrebu se bo prih. leto zgradil češkoslovaški Narodni dom Delniška družba že razpolaga z glavnico 2.000.000 dinarjev. * Potreba znamk po 1.50 Din. Nekatere gospodarske zbornice so ministrstvo pošte in brzojava opozorile, da se občuti potre! poštnih znamk po 1-50 za inozemstvo, in to zlasti v krajih z večjim tujskim prometom, ker je prostor, določen na razglednicah za adrese in obvestila zelo omejen ln le neugodno zmanjšavati ga še z nalepljenjem dveh do treh poštnih znamk. * Angleški oficirji na izletih v Jugoslaviji Kakor poročajo iz Splita, so oficirji angleških vojnih ladij napravili v zadnjih dneh več skupnih izletov po okolici Splita, mnog pa so posetili Ljubuški Livno in Plitvička jezera. Vsi so bili očarani od lepote naših krajev. Viceadmiral Kellg je izjavil, da so njegovi oficirji izrazili željo, naj bi vsako leto posetili jugoslovenski Jadran, in da bo njegovo poročilo vojnemu ministrstvu v Londonu le iskrena pohvala za Dalmacijo in jugoslovenski narod Angleška eskadra bo zapustila danes splitsko pristanišče. * Sprejem v naše državljanstvo. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve so sprejeti v državljanstvo naše kraljevine: slaščičar Anton Pušner v Ljubljani." diiak Franc Kleč v Kranju ln mlekar Robert Bom v Ljubljani. Finesa in lepota damskih plaščev tvrdke Fran Lukič v Stritarjevi ulici presedata vsako prčakovanie tudi dam najfinejšega okusa. * Preureditev selske poštne dostave v Rankovcih. V preteklem mesecu se je selska dostava tako preuredila, da dostavlja selski pismonoša ob ponedeljkih, sredah in petkih v kraje: Tišina, Murski Petrovci, Sodišin-ci„ Gederovci, Krajna in Borejci ob torkih četrtkih in sobotah pa v kraje r Gederovci. Sodišinci, Murski Petrovci, Petanici, Tišina Trepovci. Gradišče in Vanča ves. * Selška dostava v Št. Vidu pri Stični se je v zadnjem času razširila še na Artižo vas. * Prlrodna zanimivost. Iz Prevalj nam pišejo: Na dvorišču tukajšnje Riflove gostilne stoji divji kostanj, ki si je nadel letos čisto svojevrstno jesensko obleko. Ena polovica je namreč vsa jesenska, z rumenim listjem, dočim je druga polovica v cvetju kakor spomladi. Bržčas bi pokojft Cankar tudi o tem kostanju dejal, da je »posebne sorte...« — Z drugega kraja Slovenije, Iz Cerknice pa nam je sodni uradnik g. Ro-žanc poslal cvet z jablane, ki ima enako čudno jesensko kaprico: v cvetju se nahaja le polovica krone, dočim druga polovica ne cvete. * Nesreča na samoborskem kolodvoru. Na kolodvoru v Samoboru se je predvčerajšnjim opoldne pripetil tragičen dogodek. Devetletna hčerka mizarskega pomočnika Dragotina Pospišila, Helena, je nesla svojemu očetu kosilo. Šla je po železniškem tiru. Stroj, ki je manevriral, jo je zadel in jo smrtnonevarno poškodoval. Prepeljali so jo v bolnico, kjeT je nesrečna deklica kmalu nato izdihnila. * Škrlatinka v Sarajevu. Na podlagi mnenja zdravniškega sveta so bile v Sarajevu predvčerajšnjim zaprte vse nižje in srednje šole zaradi epidemije škrlatinke, ki se je v bos en s ki prestolnici močno razširila. * Fresco-portret, ki najbrže predstavlja kralja Tomislava. Včeraj je bila v Splitu javno razstavljena originalna freseo-slika, ki so jo razkrili v cerkvi sv. Mrhajla v Sto-nu in ki po mnenju mnogih hrvatskih zgodovinarjev in arheologov predstavlja portret kralja Tomislava. Slika bo pozneje razstavljena tudi v umetniškem paviljonu v Zagrebu * Trinajstletni paglavec vrSH atentat na ženske toalete. V Beogradu je prošlo nedeljo policija aretirala trinajstletnega dečka Josipa Jagiča, ki je v mraku izvršil več atentatov na ženske toalete ter jih pobarvaj s temnomodro oljnato barvo. Ker še ni 14 let star. ga je policija izročila starišem. da ga kaznujejo. Nekatere dame zahtevajo odškodnino potom sodišča. Moderne pletene obleke iz lastne delavnice v najmodernejših vzorcih vedno v zalogi. Po meri v najkrajšem času F. & M. ROZMAN, Židovska ul. 7. Nizke cene! Nizke cene! * Samomor 70 letnega starca. V Sarajevu je predvčerajšnjim izvršil samomor 70 letni starec Josip Anič, ki se je zastrupil z večjo količino kisline. S svojo ženo je v zadnjem času živel v veliki bedi. Umrl je v tamkajšnji državni bolnici. * Na razstavi sadja na Ljubljanskem ve-lesejmu od 7. do 14. t m. bodo razstavljena jabolka v glavnem razdeljena v dve skupini: jabolka užitna v Jesenskem, odnosno zgodnjezimskem času, in ona prava zimska. Svetujemo, da si Interesenti ogledajo to sadno razstavo. * Mercedes-Benz zopet zmagal. Pri redni h rekordnih dirkah v Ostmalle je sijajno zmagal Mercedes v dirkalnem in turnem razredu. V dirkalnem razredu Caracciola-Mercedes. srednja hitrost 195 km. V turnem razredu baron Wentzel-Mercedes, srednja hitrost 165 km To je bila prva dirka p<^ vojni v Belgiji z nemškimi vozovi in vozači so jih splošno občudovali. Avtomobili Mercedes so vozili kakor vedno s priznanimi pnevmatikami Continental. 193*1 * Trdovratno zaprtje, hemerolde. črevesne katarje, napetost, bolečine v bokih odstraniš s prirodno grenčico »Franz-Josef«. ako zjutraj in zvečer spiješ malo kupijo Znanstveniki zdravilne vede trdijo, da jt grenčica »Franz-Josef« uporabljiva celo pri ranjenem črevesu brez vsakih bolečin. D'>-bi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Relch. * Ciril Metodova družba je prejela Iz nabiralnika v gostilni pri Bergantu. Ljub-jana (Trnovo), 73.75 Din Lepa hvala! 1927 * Iz državne službe. G Inž. Dragotin Roz man je imenovan za faiženjeria v sedmi sku-nini l. kategorije pri ministrstvu za javna dela. Iz LJubljane 192= u— Vojaški manevri ljubljanske parnlzlje V večiem obsegu so se sedai pričeli vojaški manevri ljubljanske garniziie. Včeraj ponoči Je ljubljanska posadka imela nočne manevre v bližnjih krajih Gorenjske. Posa mezne edinice so se vračale zjutraj okoli 8 v mesto Čeprav so bili napori precejšnji so posamezne čete pokazale med korakanjem po mestu ves elan ln strumnost. Prihodnje dni se bodo vršili v okolici Kamnika in Trojan večji vojaški manevri. u— Zadnja pot g. Josipa Schonbergerja. Včeraj ob 14. se Je vršil iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu pogreb šefa odseka razsvetljave v opernem gledališču g. Josipa Schftn-bergerja. ki ga je tako nenadno pokosila be-'a žena. Na njegovi zadnji poti so ga spremili številni znanci in prijatelji, ki si jih Je oridobil tekom let med nami. Zastopana je bila dalje uprava gledališča z g. Otonom Zupančičem na čelu ter skoro celokupno gledališko osobje. Na krsto je bilo položenih več lepih vencev. Operni zbor je zapel pred mrtvašnico pri Sv. Krištofu ganljivo žalo-stinko »Vigred«, na kar Je krenil sprevod za glavnim kolodvorom na pokopališče k Sv Križu, kjer je bil pokojnik položen k večnemu počitku. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani Stari trg II. je izposodila meseca septembra t. 1. 3009 strankam 10.916 knjig, v letošnjem ietu skupaj 30.096 strankam 110.826 knjig Knjižnica posluje vsak delavnik od 15. do po' 20., od 1. okt. do 31. maTca tudi ob sobotah in nedeljah od 10 do 12 dopoldne ter izposoja slovenske, srbo - hrvatske, če ške. ruske, poljske, nemške, francoske, Italijanske, angleške, esperantske knjige ln moderne liste vsakomur kdor se zadostno legitimira- Na razpolago novi popolni tiskani imeniki kniig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. u— SK Grafika prične s plesnimi vajami v nedeljo 7. oktobra ob treh popoldne v zeleni dvorani hotela »Uniona«. u— Kam boš Sel Jutri zvečer? Seveda na trgatev grozdja, katero bo priredil pevski odsek Gospodarskega in izobraževalnega društva SDS za dvorski okraj in ki bo točno ob 19 uri v vseh prostorih gostilne g Usenika na Borštnikovem trgu. Ta trgitev bo ena najzanimivejših, ker bodo pripeljali v soboto zjutraj v Ljubljano z 8 pari konj velik grozd, ki bo zvečer razstavljen pil Usenku. n— Življenje In umiranje v Llubllsnl Pr uradnih podatkih mestnega fizikata se je meseca septembra rodilo v Ljubljani 135 otrok (72 moškega in 63 ženskega spola), med temi 5 mrtvorojencev, umrio pa je 43 moških in prav toliko žensk, skupaj torej 86 oseb, ln slceT: 18 oseb za Jetiko, 7 za prirojeno slabostjo, 7 za vnetjem črevesa, 6 za boleznijo na srcu, 6 za rakom, 5 za ostarelostjo 4 za pljučnico. 3 za boleznijo na sopilih, 3 za vnetjem ledvic. 2 za skrla-tinko, 2 za boleznijo na želodcu, 1 za vnetjem možganske mrene, 1 za ©mehčanjem v hrbteničnem mozgu, 1 za vnetjem slepiča, 1 za zamotanjem črevesa, 1 za krčenjem jeter, 1 za novo tvorbo, i za porodniško mrzlico. 9 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 7 oseb pa vsled smrtnih nezgod. Na nalezljivih boleznih Je obolelo 21 oseb: 10 na legarju, 6 na Skrlatinki. 2 na ošpicah, 1 na griži, i na davici in 1 na krčeviti odrevenelosti. u— Plesne vale ASK Primorja se bodo pričele v nedeljo 7. t. m. ob 20. v beli dvorani hotela »Uniona«. Pod vodstvom diplomiranega plesovodje g. Jenka se bodo poučevale naslednje novosti: foxtrott, fox anglais, slow fox, taTagana, new yales blu-es. twist, english waltz. Ker je vstop le strogo proti vabilu, prosimo cenjene interesente. da vavijo svoj naslov v svrho do-stavitve vabila na naslov Inž. Debeljak, Masa rykova cesta 1-1. Akademikom Je dovo- ljen vstop brez vabila, če se izkažejo z akademsko Izkaznico. — ASK Primorje. 1929 o— Friderik VellkL (IV. filmsko preda, vanje ZKD). V soboto ln nedeljo bo predvajala ZKD ob spremljevanju predavanja prof Volavška monumentalni historični film Priderik Veliki, ki nam kaže mladost in življensko dobo Friderika Velfkega, ustanovitelja nekdaj mogočne Prusije. n— Jugoslovensko-anglcško druitvo bo pričelo zopet z rednim poukom angleščine pod vodstvom ge. Copelandove, lektorice na univerzi, ln nekega drugega angleškega državljana. Reflektanti naj se Javijo v društvenem lokalu v ŠelenbuTgovi ulici 7-1., desno, vsak dan od 18. do 19. 1924 u— »Za zdravje otroka«, v pomoč bolni in siromašni deci, za skrb ln varstvo zapuščenih otrok, za zboljšanje socijalnih razmer potrebujemo podpore, zato se obračamo do ljubljanskega občinstva, da vsakdo po svo-ii moči jx>kloni skromen dar na cvetlični dan »Atene« v soboto in nedeljo 6. in 7. t. m. 1926 u— Zveza slovenskih vojakov v Mostah bo priredila v soboto 6. t. m. veliko trgatev grozdja s plesom in zelo pestrim sporedom v gostilni »pri štoru« v Vodmatu. Za dobro 'cuhinjo in pijačo vsestransko poskrbljeno. Vljudno vabi vse člane in prijatelje dm-stva — odbor. 1933 u— Otvoritvena plesna vaja krožka Ta-■>or se vrši v nedeljo 7. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Sodeluje Sokolov prvovrstni Jazz. 1911 u— Plesne vaje družabnega odseka državnih rač. uradnikov se bodo pričele 17. t. m. ob 20 v zeleni dvorani hotela »Uniona«. Interesenti naj javijo pristop ln naslov tajnici odseka. Finančna delegacira, Krekov trg. — Odbor. 1921 u— Kdor želi za 2 Din vagon premoga ili 100 kg težkega prašiča, vrečo moke, za-x>j sladkorja, kolo itd naj kupi tombol sk o ablico Društva za zagradbo Sokolskega do-na v Šiški. Tombola bo 7 t. m. ob 3. po-ir.ldne na Kongresnem trgu 1932 o— Vsi filatelisti so vabljeni, da se udeleže propagandnih sestankov, katere bo pri-ejalo Slovensko filatelistično društvo v .iubljani vsako nedeljo od 9. zjutraj dalje / prostoru Nn rodne kavarne v posebni sobi Začetek v nedeljo 7. t. m. n— Male tatvine. Na dvorišče nekega tr-:ovca v Rožni dolini so se utihotapili pre-eklo noč neznani ponočnjaki, ki so mu obra. 'i vso trto, ki se spenja ob hiši Zlikovci so xinesli nad 20 kg grozdja in napravili s tem nad 100 Din Škode. — Hlapcu Feliksu Re-X!vžu. uslužbenemu pri gostilničarju Kalanu na Polianski cesti, je 3. t. m. ob 7. zjutraj -vdpeljal neznan kolesarski tat Iz veže hiše št. 26 na Resljevi cesti 2000 Din vredno kolo znamke »Diirkopp«. u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so biH prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa. 1 tatvina ?rozdia, 1 telesna poškodba, 1 prestopek neprevidne vožnje s kolesom, 1 prestopek zgražanja osebne varnosti in oviranja prometa, 1 samomor, 1 popadliiv pes, 1 izgred * prestopki oglaševalnih predpisov, 15 prestopkov predpisov o zn piran iu trgovin, 9 nrestopkov cestnega policijskega reda ln 4 pestopki avtomobilskih predpisov. Aretaciji sta bili izvršeni 2. in sicer: 1 zaradi vlaču-garsiva in 1 zaradi pijanosti. u— Plesne vaje SK Svobode bodo vsako soboto v zeleni dvorani. Uniona od 20. do 24. ure. Otvoritev v nedelio ob 20. uri. Vabila se reklamiraio pri P. Kovaču. Miklošičeva cesta. 1934 Iz Maribora a— Koncert v kaznilnici pripravlja mariborsko Podporno društvo za odpuščene 'jihoče biti elegantna si preskrbi vse kar ie najnoveiše pri P. Magdič, Ljubi ana. lz Kranja r— Še o pouku obrtnih vajencev. Pretek. Io nedeljo je sklicalo predsedstvo šolskega odbora obrtno^nadaljevalne šole sestanek obrtništva, da se končno določi razpored šolskega pouka vajencev na obrtni šoli v soglasju z željami obrtnikov. Z večino g!a» sov je bil sprejet predlog, da ostane d\/>e* danji razpored pouka ob nedeljah in ob če trtkih dopoldne. S tem je prihranjena mest« ni občini instalacija električne luči v ljud. ski šoli za obrtnonadalje\ alno šolo, ki bi znašala okrog 5000 dinarjev. r— Slavnostna akademija. Jutri zvečer bo priredila Narodna čitalnica v Narodnpm domu slavnostno akademijo. Sodelovala bosta ga. Olga Kolarjeva, bivša članica ljub« ljanske opere in čitalnični orkester. O po« menu proboja solunske fronte bo predaval orožniški major g. Telemah Jankovič. r— Identiteta nedeljskega obešenca V torkovi številki smo poročali o neznanem obešencu, ki si je prostovoljno končal živ« Ijenje pod Šmarjetno goro na Gorenji Savi, Sedaj so ugotovili, da je to Anton Kocjan, bivši uradnik pri mestnem »ojaškeai ura« du v Mariboru. Zadnje mesece je Kocjan služboval pri občinskem uradu na Bledu. Tukajšnji mestni tajnik g. Engelmann je spoznal Kocjana po fotografiji, iti so jo napravili orožniki v mrtvašnici. Včeraj se je obrnila na občinski urad tudi m a- bor* ska mestna občina z vprašanjem po podat« kih o neznanem obešencu. Nesrečnik za« pušča v Mariboru ženo in tri otroke. Iz Litije i— Predavanja za delavstvo. ProsvetnJ odsek Delavske zbornice je poklonil litij« skemu delavstvu v izobraževalne svrhe ski« optični aparat, ki bo dobro služil pri pre« davanjih, V svrho organizacije rednih pre« davanj se je sklicalo posvetovanje, na ka< tero so bile povabljene naše kulturne de« lavske organizacije. Sestanek je pokazal le« po složnost in je upati, da bodo poučna predavanja zanimala vse delavstvo. Preda« vanje bosta vodila skupno Delavska kultur« na zveza «Svoboda» in Narodno*socijalna zveza, ki sta tudi izvolili naslednji odbor: predsednik g. Bizjak, tajnik in blagajnik g. Avšič, odborniki pa gg. Sluga, Končar, Habič in Bučar. Odbor bo v najkrajšem Času pričel s predavanji, ki se bodo vršila redno vsak teden. i— Dr. Ukmar Polde, okrajni zdravnik v Litiji, se bo z 10. t m. preselil iz Kobler« jeve hiše v Oblakovo. 1918 i— V nedeljo na Sv. Planino pri Zagorjul V jesenski seziji so našim planincem, po* sebno onim iz Ljubljane, Zasavja, celjske okolice in Savinske doline priljubljeni iz« leti v Zasavske hribe. Mnogo je teh prijaz« nih vršičev, vse pa prekaša Sv. Planina s smrekovim gozdičem na vrhu planine Javor. Litijska podružnica SPD, ki je lastnica sve« t ©planinske planinske koče, bo povedia svo« je članstvo v ta raj Zasavja v nedeljo 7. t. m. Opozarjamo na nedeljski izlet vse lju« bitelje Zasavja. Izletniki se bodo odpeljali do Zagorja z vlakom, ki gre iz Ljubljane ob 7.45. Iz Zagorja vodi več markiranih poti. Posamezne skupine bodo vodili odborniki. Koča je z vsem preskrbljena. Iz TVhfu^fj t— Umrli so: Seničar Marija, hči rudarja, 22 ar; Kajba Janez, sin rudarja. 8 mesecev; Ule Ivan. sin rudarja, 1 leto; Platinovšek Ivan, sin rudarja, 1 leto; Zavrl Ana, hči posestnika, 2 mes.; Knez Jožefa, hči posest« nika, 1 leto in pol; Setinšek Franc, rudar ▼ p. 65 let; Deželak Marta, zasebnica. 26 let; šuln Milan, sin rudarja 1 mes.; Zupan Alojzija, hči rudarja, 1 leto. t— Na trgovski nadaljevalni Mi v Tr« bovljah se prične redni pouk v nedeljo, 7. t. m. ob 8. zjutraj. Vajenci in vajenke naj se zbero ob označeni uri pred šolskim po« slopjem na Vodi. t— Posvetovalnica za matere posluje vsak ponedeljek in četrtek od 14. do 16. ure, Šport Nedeljske nogometne tekme v Ljubljani risal« za poikodbeoi fond LNP. — Nadaljevanje prvenstvenih tekem. V Ljubljani »e izvede v nedeljo napet ob' sežen nogometni program, v katerem bodo zaposleni Primorje, Ilirija, Slovan, Hermes, Jadran in Svoboda. Predvsem izvede v nedeljo LNP letošnji pokalni finale za pogodbeni fond; Ilirija ima tu za nasprotnika outsiderja Svobodo, ki je pokazala v zadnjih mesecih izvanre« den napredek ter se je preko Slovana in Hermesa (3 : 1 in 4 : 2) prebila v finale. Za klub je nastop v pokalnem finalu go* tov o izreden uspeh, ki ji bo v spodbudo za borbo z dolgoletnim podsaveznim prvakom Ilirijo. Med prvenstvenimi tekmami gre večji po m.en srečanju Primorje ; Slovan. Slovanu se nudi v tem srečanju še enkrat prilika, da se z eventuelno zmago vzdrži v čelni skupini prvenstvene tabele kot reelen tek« mec za prvo mesto. Ako proti Primorju podleže, se bo odločilni boj tudi letos vr« Jil samo med Ilirijo in Primorjem, dočim se bo moral Slovan boriti s Hermesom šele za tretje mesto v tabeli Drugo prvenstveno tekmo absolvirata Hermes in Jadran, po •voji trenotni formi dva precej enaka na* sprotnika. Razvrstitev tekem je naslednja: Igrišče Primorja: ob 10.15 Hermes rez. : Jadran rez., ob 14. Primorje rez. : Slovan rez., ob 16. Primorje : Slovan. — Igrišče Ilirije: ob 14. Ilirija : Svoboda, ob 15.45 Hermes : Ja* dran. Službene objave LPN. Iz seje poslovnega odbora dne 3. t. m. Za nedeljo dne 7. t m. se določijo na> lednje tekme: na igrišču SK Ilirije: ob 14. finalna pokalna tekma za poškodbeni fond SK Ilirija : SK Svoboda, ob 15.45 prvenst« vena tekma 2SK Hermes : SK Jadran, do poldne na igrišču Primorja: ob 10.15 prven« stvena tekma 2SK Herm-s rez. : SK Jadran rez., popoldne ob 14. ASK Primorje rez. : SK Slovan rez., ob 16. ASK Primorje : SK Slovan. Službo na igrišču SK Ilirije oprav. Ija: blagajno SK Svoboda, nadzor nad bla« gajniško ki rediteljsko službo g. Kovač in vsak klub po tri reditelje za čas obeh te« k eni. Na igrišču Primorja opravlja dopol« dne rediteljsko službo g. Matjašič ter vsak klub postavi po tri reditelje, popoldne vrši blagajniško službo ASK Primorje, nadzor nad blagajniško službo gospod Bajec, re« diteljsko službo gospod Ček. Vsak klub postavi po tri reditelje za čas obeh tekem. Biljcterje k popoldanskim prireditvam po« stavi podsavez. Protest SK Javornik proti verifikaciji pr« venstvene tekme SK Javornik : SK Slivnica, odigrani dne 23. IX. 1928. se zavrne, ker ni predložena v smislu pravil predpisana taksa. Verificira se kvalifikacijska tekma SK Ja« dran : SK Reka 4 : 1, odigrana dne 23 IX. 1928., s tem se SK Jadran kvalificira za I. razred, dočim se SK Reka uvrsti v I. b raz« red. Podsavezni poverjenik v Celju g. Stoklas se poziva, da predloži v treh dneh poroči« lo o prvenstveni tekmi SK Celje : Atletik SK odigrani dne 30. IX 1928 Upravnemu odboru se preda v postopek SD Rapid, ker ni predal pri pokalni tekmi, odigrani dne 30. IX. 1928. s SK Železničar postave moštva na predpisani tiskovini Čitajo se s pravom nastopa dne 5. t. m. za SK Krakovo Kopše Vlado. Slavič Franc in Vinšek Franc in za SK Jadran Nieder« korn Štefan, z dnem nastopa 12. X. 1928. za SK Krakovo Sajovic Franc, za SK Ilirijo Dramičanin Miodrag, za SK Slavijo Pote« kal Ivan in za SK Jadran Plachota Stanko, Milač Milan, s pravom nastopa dne 5. IV. 1929 za SK Jadran Kosmač Ludvik. Anulira se čitanje igralca Globelnik Via« dimirja za SK Grafiko, ker preklicuje pri« javo ter ostane še nadalje član SK Slovana. SK Krakovo odjavlja naslednje igralce: Cesarec Zvonko, Privšek Albin in Šivic Sil« vester. _ Tajnik II. Nova hazena družina se sestavlja v okviru TKD Atene pod pedagoškim načel* stvom profesorice, vodstvom strokovnjaka in zdravniško kontrolo. Opozarjamo cenje« n? starše in gospodične (od 12 leta dalje) na ugodno priliko. Hazena šport pospešu« je razvoj zdravega, elastičnega v prosti na« ravi okrepljenega telesa, uri v duševni kom« bioaiiji, pripravljenosti in odpornosti. Va« bimo k vpisovanju novih članic, ki se vrši d?nes 5 t. m. od 15 do 16. v ortopedskem zavodu Mladika, pritličje. Šubiceva ulica Prvi sestanek novih hazenašic in vseh onih, ki se zanimajo za moderno panogo finske« ga športa, bo isti dan ob 16 v sosednem liceju, pritličje, 2 a razred, k>T bo temelji« to obrazložil pomen in cilj bazene g. Bal« tezar. Zimski trening se vrši v telovadnicah, poletni na prostem. Službeno iz JHSa Danes ob 21. uri v damskem salonu kavarne Emona važna se« ja u. o. Navzočnost vseh odbornikov nuj« no potrebna. — Tajnik. Vsem kolesarjem! Dirka za gorsko pr* venstvo Slovenije se ne bo vršila v nedeljo, 7. t. m. Termin določimo kasneje. Pokra« jinski odbor Kot. Saveza za Slovenijo. Dirka Ljubljana » Podsused 135 km bo v nedeljo 7 t. m. Start ob 8.30 pri 2 km na Dolenjski cesti v Ljubljani. Proga vodi pre« ko Novega mesta. F ostanjevice, Samobora; cilj v Rakitju pri Podsusedu. Dirke se lah« ko udeleže vsi člani klubov, včlanjenih v Kot. Savezu. Izmenjava kolesa dovoljena le, ako ie kolo tako poškodovano, da ni več porabno. Defekti gume ne pridejo v poštev. Prijavnina 15 Din. Pozivamo vse verificirane dirkače, da se te dirke polno« številno udeleže. — Pododbor Ljubljana« mesto. Kriza v Oradjanskem. Z ozirom na ve« sti o izstopu dveh funkcijonarjev in dveh igračev iz kluba, objavlja upravni odbor Gradjanskega pojasnilo, v katerem pravi, da g. Weiss že od leta 1923 ni več član klu« ba, a da prof. Graf ni izstopil, temveč da je le iz zdravstvenih razlogov odložil svoje funkcije. Ravno tako ni izstopil znani vra« tar Mihelčič. Pač pa potrjuje objava Grad« janskega izstop Gillerja ter dostavlja, da bi se morala ljubezen Gillerja do modrega dresa Gradjanskega manifestirati edinole v športnem delu in v disciplini, nikakor oa ne v zahtevah, ki prekoračijo meje amater, stva. Zimskosportni znak. Jug. zimskosport« ni savez je ustanovil v svrho povzdige zim« skih športov in vzpodbude zimskosportnih tekmovalcev po vzgledu velikih držav zim« sko«sportni znak, ki se bo podeljeval šport« nikom, ako dosežejo predpisane športne uspehe, v treh razredih. Pravilnik za zim« skosportni znak izide v tisku obenem s sa* veznimi pravili in tekmovalnimi pravilniki; za danes objavljamo le glavna določila za dosego tega znaka. Tekmovalec mora dose« či predpisane uspehe v glavni preizkušnji in v izpopolnilni preizkušnji. V glavni pre« izkušnji morajo doseči smučarji določen maksimalni čas v smuškem teku na daljavo ali pa v vztrajnostmi tekmi, in v skokih v daljavo vsaj 20 m in oceno stila 16; drsalci pa morajo doseči na savezni tekmi vsaj 70 odst. po razpisu dosegljivih točk. V izpo« polnilni preizkušnji, morajo doseči vsi šport niki 4 različne predpisane rezultate in sicer: 1. v teku na 100 m vsaj 13.6 sek., 2. v teku na 800 m 2 min. 40 sek. ali na 3000 m 12 min. ali v plavanju 100 m 1:30 m, ali 400 m 7 min., ali 1500 m 30 min. 3 v skokih v da« Ijavo vsaj 4-50 ali v višino 1.30 m, ali v vi« šino s palico 2.50. 4. v metih krogle z obe« m a rokama 14 m ali diska 43 m ali kopja 55 m ali pa plavanje kot preje. Tekmovalec, ki doseže te predpisane rezultate, prejme zimskosportni znak v bronu. Ako doseže tekmovalec poleg teh predpisanih preizku« J.Hj eno državjo prvenstvo v smučanju ali drsanju, prejme znak v srebru. Tekmovalec pa, ki bi dosegel poleg predpisanih preizku« šenj v enem letu vsa razpisana državna pr« venstva v smučanju ali drsanju (najmanj dva) ali pa v eni zimskosportni disciplini trikrat zapored, prejme znak v zlatu. — Vsi rezultati se morajo doseči v času eno« ga leta. Tekmovalci, ki se žele prijaviti za dosego Zimskosportnega znaka prejmejo pri tajništvu JZSS posebno prijavno polo, na kateri se jim potrdi vse dosežene uspe« he, nakar vrnejo polo savezu, ki rezultate verificira in podeli znak. — JZSS. Kolesarji, jutri zvečer ob 7. k Novemu svetu. G. Zalokar bo predvajal s svojim kino«aparatom posnetke letošnjih prvenst« venih in medklubskih dirk. Vabljeni vsi dirkači in prijatelji kolesarskega športa. — Pododbor Ljubljana«mesto. Lahkoatlelski juniorski meeting, ki ga je razpisal SK Ilirija, se izvede v nedeljo 7 t. m. ob 10 dopoldne na prostoru SK Ilirije. Podrobnosti še objavimo jutri. SK Ilirija, nogom. sekcija. Danes od 16. dalje trening I. skupine (I. moštvo in rezerva). Rezerva igra ob 16.30 trening z Jadranom na dva gola. V nedeljo igra L moštvom s SK Svobodo, rezerva v Novem mestu z SK Elanom. — Načelnik. SK Slovan, nogom sekcija. Seja sekcij« skega odbora danes ob 20 uri pri Llovdu. Pozivam gg. Škofic, Grm, Cirovič. Volkar, Globelnik. Skalar in Pečar! — Točno! * SK Svoboda. Danes članski sestanek L in II. garniture ob 20. v Gradišču. Posebno vabim gg. Jereb, Večerin, šušteršič. Lava* dinovič. V nedeljo pokalna tekma s SK Ili« rijo in trening II. garn. s SK Svobodo Mo« ste. — Načelnik. Gospodarstvo Zboljšanje vinskega pridelka Zaradi hladne pomladi, hladne in deževne Radi hladne pomladi, hladne in deževne jeseni, deloma pa tudi toče, je letos vinska trta v razvoju zaostala. Lepi jesenski dnevi sicer pospešujejo zorenje grozdja, toda z ozirom na bližajočo se trgatev je le malo upanja na kvalitativno dobro trgatev. Da se omogoči vinogradnikom zboljšanje za potrošnjo in trgovino najsposobnejšega letošnjega vinskega pridelka in s tem v zve« zi dosega boljših cen za vinski mošt in vino, dovoljuje veliki župan vinogradnikom ma« riborske oblasti splošno zboljšanje vinskega moštva z zmerno uporabo sladkorja. Sladiti se sme ie vinski most od začetka trgatve do 15. novembra 1928 v kraju pridelovanja, ozi« roma v njega neposredni bližini Za zbolj« šanje vinskega mošta se sme uporabiti samo čisti konzumni sladkor v kristalih ali koc» kah raztopljen v moštu samem ne pa v vodi. Uporaba vsakega drugega sladkorja je v smislu zakona zabranjena. Sladkorja se sme dodati moštu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladijo naj se torej le mošti navadnega na« miznega vino izpod 14 % sladkorja in mošti boljših kvalitetnih vin izpod 17 % sladkor« ja. Največ se sme dodati do 4 kg sladkorja na 100 m mošta. Zaradi splošne dovolitve zboljšanja mo« šta vinogradnikom, odpadejo tozadevne prošnje za dovoljenje slajenja in naznanilo o izvršenem slajenju. Ako nameravajo zboljšati mošt vinski trgovci, morajo imeti za to dovoljenje v smislu vin zakoona od pristojne oblasti in jim je postopati v smislu odredbe z dne 18. III. 1914. št. 12.264. Vina samorodnih trt (šmarnice itd.) ni smatrati kot vina v smislu vinskega zakona, zato je rezanje mošta šmarnice itd z vin« skim moštom in zboljšanje takih mešanic v smislu tega razglasa strogo zabranjeno — Proti kršiteljem te prepovedi se bo pošto* palo po zakonu. Vinogradnikom se priporoča, da z letos« njo trgatvijo, če bo vreme dopuščalo, odla« gajo do konca oktobra, nikakor pa naj ne trgajo pred 15. oktobrom Gnilo grozdje naj se pobira poprej, z zdravim grozdiem naj se čaka in izrabi jesensko solnce. En dan lepega vremena zboliša vinski pridelek za % % in več, ako je trta zdrava Na ta način je mogoče znižati potrebo slaienja mošta na minimum, ali pa v primeru traino lepega vremena slajenja sploh ne bo po« trebno. Važna je prepoved rezanja mošta šmar« niče itd. z vinskim moštom in slajenje takih mešanic. Ta prepoved je bila potrebna, ker se je ugotovilo, da gre mnogo vina samo« rodnih trt tem potom kot pristno vino v konzum. Vinogradnikom kakor tudi vin« skim trgovcem se v interesu dviga vinskega konzuma in vinske trgovine in izvoza naših vin v inozemstvo toplo priporoča, da upo« števajo vsebino navedenega razglasa in se po njej ravnajo. = Ogromni dobiček francoske družbi«, ki eksploatira bakreni rudnik v Boru v Srbiji. Družba Compagnie Francaise des Mines de Bor, Pariz, ki eksploatira največji rudnik bakra v naši državi, in sic&r v Boru v Srni ji, je imela včeraj v Parizu občni zbor, kateremu je bila predložena bilanca za šestmesečno poslovno dobo do 31. marca 1927. Kosmati dobiček družbe je v tem razdobju znašal 22.8 milijonov frankov, či?ti dobiček pa nič manj kakor 19.5 milijona frankov ali 43 miHior.ov Din napram 18 milijonom frankov v 12mesečni poslovni dobi 1926./27. Ker jsna.5a delniška glavnica te družbe le 19 mi- Vremensko hopocrIo Meteorološki *n»ort t |/*!ihiidm 4. oktobra 1928. Višin* barometra 30RR m Krai Ca t s » u a c u ^mei vetrn in brzina ' rnetrif - c. •o — 1J Padavine * mir 4e * ar. L|UM ,«■>• Minboi . . Zagreh . , , Be« grad « > Skop! le > . • SnUt ..i S«nle»o . • Dubrovnik . 8. 1. . /1 75^5 71 772 6 7cfc-7 t 4-C s'0 80 120 90 85 35 SE 1 r E 4 l 11 1 1 10 Solnce vzhaja ob 6., zahaja ob 17.37, hr a vzhaja ob 20 30. zahaja ob 12.17. Najvišja temperatura danes » Ljubljani 9.6 C, najnižja 5 0 C. Dunajska vremenska napoved is petek: Oblačno, hladno in dež. iijonov frankov, je imelo torej podjetje v polovici leta več dobička kakor znaša v^a delniška glavnica. Družba bo za polletno ponovno dobo izplačala isto dividendo (110 fiankov na prednostne delnice in 107 frankov za osnovne delnice) kakor za celoletno pieteklo poslovno dobo. Kakšne ogroane dobičke je imela družba v prejšnjih letih, nam daje slutiti dejstvo, da *o tekom let poleg delniške glavnice od 19 milijonov frankov narasle rezerve kapitala n rezerve za obnovo na 796 milijona frankov, t. j. več kakor vse investicije, ki znašajo 65 milijonov frankov. Dočim naša domača industrija ječi pod težkimi davčnimi bremeni, vidimo, oa delajo nekatera inozemska podjetja v aaši državi ogromne dobičke. Vsekakor bi bilo treba razčistiti vprašanje, koliko davuov plačujejo taka podjetja, ki izkazujejo tako ogromne dobičke. = Zakon o mednarodni konvenciji o prevozu biaca in o mednarodni konvenciji o prevozil potnikov in prtljage na železnicah je objavljen v prilogi cSlužbenih Novin» od 3. t m. Za naše razmere je značilno dejstvo, da so bile konvencije, ki so stopile že 1. t. m. v veljavo, objavljene šele 3. t. m., čeprav nosi priloga datum od 29. septembra. Zanimiv je tudi razg!as cUradnega lista* od 1. t. m., v katerem se opozarja, naj si interesenti preskrbijo samo toliko obrazcev starih tovornih listov za mednar >dni promet, kolikor jih bodo potrebovali do 1. t. m., ker se bodo po tem roku rabili samo novi obrazci, ki so po konvenciji predpisani. Ker ie bil ta razglas objavljen šele 1. L m. in so ga interesenti dobili večinoma v roke šsle 3. in 4. t. m., je seveda brez pomena. Za naše razmere pa je še bolj značilno, da tudi novih obrazcev, ki bi se morali od 1. t. in. brezpogojno rabiti v mednarodnem premetu, še ni in bodo interesentom baje šele danes na razpolago. = Vinski zakon. Pred meseci je posebna komisija strokovnjakov izdelala načrt nive-ga enotnega vinskega zakona ter ga poslala v izjavo prizadetim korporacij-im in organizacijam, ki so po številnih anketah poslale komisiji svoje mišljenje in svjje pripombe. Na podlagi teh izjav je komisija izdelala de-finitivni projekt, ki bo v kratkem predložen Narodni skupščini. = Razpis raviiateljskega mesta na državnem posestvu v Belju. Finančni minister je razveljavil svoječasno razpisano konkurenco za mesto ravnatelja državnega posestva v Belju. Kompetenti morajo imeti v prvi vrsti potrebno strokovno znanje in praktične izkušnje, dosežene v gospodarskih poslih. Rok prijave poteče 15. t m. = Zakon o pospeševanju živinoreje. Posebna komisija v kmetijskem ministrstvu je izdelala načrt zakona o pospeševanju živiao-n\ie Ker je ta zakonski načrt izdelan že v definitivni obliki, bo v kratkem predložen Narodni skupščini. = Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe glede dobave 4000 koma. dov ster. obvez, 1100 kaliko ovojev, 600 hy« drofdnih povojev in 30 kg vate. Prometno« komercialni oddelek direkcije državnih že» leznic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. po« nudbe glede dobave bukovih drv; do 10. t. m glede dobave armatur za plinske cevi; do 11. t m. glede dobave svetilnih armatur; do 13. t. m glede dobave 20.000 zvitkov br» zojavnih trakov: do 18. t. m. glede dobave 6000 kg svinčenih zalivk. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 15. t m. ponudbe glede dobave osi za salonski voz. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 17 t. m. po« nudbe glede dobave geoloških kart. zr Dobave. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 8. t. m. oonudbe glede dobave 100 komadov karbidnih svetiljk; do 9. oktobra glede dobave razne žice in S00 komadov žarnic, do 10. oktobra pa glede dobave jelovib desk. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 13. oktobra ponudbe glede dobave 800 kg karbida, do 15. oktobra pa glede dobave manesmanovih cevi. Direkcija državnih železnic v SubDtici sprejema do 10. oktobra ponudbe glede dobave 1000 m rdečega platna. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 15. oktobra pri ministrstvu vojske in mornarice, oddel. za mornarico v Zemunu glede dobave 1 motornega Čolna; 15. oktobra t L pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 30.800 kg svilenega papirja. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani. Dne 15. oktobra se bo vršila pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 10.000 komadov šamotne opeke. (Pogoji so oa vpogled pri istem odelku.) Žepa (fHo&anfca ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO I LO Borze 4 oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej živahen Največje je bilo po vpraševanje po devizah na Curih, Berlin. Dunaj in Prago. Malenkostno potrebo v de-vizi na Newyork in Trst je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Deviza na Berlin je ponovno nekoliko popustila, tečaji ostalih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebSkem efektnem tržišču 96 je Vojna škoda trgovala po včerajšnjih tr>*aiih, vendar je bilo opažati nekoliko čvrstejše razpoloženje, ki pa se ni moglo nveliaviti zaradi nizkih beograjskih tečajev. Promptna se je trgovala po 437, za oktober po 439 in za december po 448 — 447.5. Investicijsko je notiralo 85.5 — 86.5 brez zaključka. Med bančnimi vrednotami se je Praštediona za malenkost okrepila ter se je trgovala po 922.5. V ostalem je bila zaključena samo še IJipotekarna po 58. Med industrijskimi vrednotami so bili zakliučki v Gutmannu po 190. v Slavoniji po 4. v Dravi po 550 in v Dubro-vački po 480. Trboveljska se je okrepila i-a 470 — 480 brez zaključka. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.835. Berlin 13.545—13 575 (13.56). Bruselj 0-7.9124, Budimpešta 0—9 9276, Curih 1094.1—1097.1 (1095 6), Dunaj 8.0004—8.0304 (8.0154), London 0—276.09. Newyork 56.84-^57.04 (56.94), Pariz 0—222.6, Praga 168.37—169.17 (168.77) Trst 296.77—298.77 (297.77). Zagreb. Dunaj 8.0004 — 8.0304, Berlin 13.545 — 13.575, Bruselj 7.8975 — 7-9275, Budimpešta 9.9126 — 9.9426. Milan 296.65 do 298.65, London 275.69 — 276.49, Newy.irk 56.8 - 57, Paril 221.6 — 223.6, Praga 168.37 do 169.17, Curih 1094.1 - 1097.1. Dunaj. Beograd 12.46625 — 12.50625, Berlin 168.94 — 169.44. London 34.4150—34.5150 Milan 37.1150 — 37.2150, Newyork 709.35 do 711.85, Curih 136.55—137.05; dinarji 12.4250 do 12.4850. Cnrih. Beograd 9.13, Berlin 123.70, Ne>v-york 519.55, London 25.19125, Pariz 20.31, Milan 27.17, Praga 15.395, Budimpešta 90.64, Bukarešta 3.15, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Dunaj 73.10. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Lfublj. kred. 128—0, PTaštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 105—0, Ruše 265—285, Stavbna 56—0. Sešir 105—0. Beograd. Vojna škoda 435 — 435.5, Investicijsko 85.25 — 86, agrarne 55 — 56. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 437 — 438, kasa 436.5 - 437.5, za oktober 439 — 440, za december 447.5 — 448, 'nve-sticijsko 85.5 — 86.5, agrarne 55.5 — 55.75; bančne vrednote: Hipo 58 — 59. Poljo 17.5 do 19, Kreditna 85 — 0, Ljubljanska kreditna 126 — 130. Narodna 6935 — 7000. Prašle-diona 920 — 925, Srpska 151 — 152, Jugo 88 — 88.5: industrijske vrednote: Gutmann 190 — 195, Slaveks 100 — 102, Slavonija 4 do 4.5, Narodna fiumaka 16 — 0, Drava 550 do 600, Is is 28 — 0, Vevče 107 — 0, Dubrovačka 480—484, Trboveljska 470 — 480, Vagon 80 — 84. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (4. L m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni tramičev. Deželni pridelki: Tendenca za žito nesoremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni); baška, 79/80 kg, promptna po 290 — 292.50, za oktober po 295 — 297-5, za november po 302.5 do 305; turščica: baška, slov. postaja, plač. 30 dni po 347.5 — 350. argentinska , fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430 do 435; oves: baški ali slavonski. <-ešetan, zdrav, navadna voznina po 275 — 280. Živinski sejem v Ljubljani (3. t. m.) Prignanih je bilo 195 konj, 39 volov, 66 krav, 17 telet in 215 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 20 konj, 25 volov, 32 krav, 14 telet in 115 prašičkov za rejo. Sejem ie bil precej živahen. Nekaj goveje živine je bilo kupljene za Italijo. Cene so ostale nespremenjene: voli I." 8.50 Din, II. 7- 50, III. 6 Din; krave debele 5 — 6 Din, klobasarice 3—4 Din, teleta 11 — 12 Din. Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 35 in pol vagona pšenice, 1 vagon ovsa, 3 vagone tur-ščice in 5 vagonov moke. Pšenica: baška, baška potijska in sornjebaška. 79'80 kg 247.5 — 250: banaška 242.5 — 245: sreuiska 245 — 250. J eč m e n; baški. sremski in ba-naški, 64 kg 245 — 250; baški, pomladni, 68/69 kg 280 — 290. Oves: baški in slavonski 242.5 — 245. Turščica: baška, nova, za dececmcber-januar 252.5—257.5; za marc - april 280 — 28-5; za april - maj 282.5 do 287.5. Moka: baška <0g> in <0gg> 350 do 365; «2» 330 — 345; «5» 310 — 325; <6» 260 — 275; <7» 285 — 245: «8> 200 — 210. Otrobi: baški v jutastih v-^čah 182.5 do 187-5; banaški 180 — 185. Dunajska borza za kmetijske prodakt« (3. t m.) Glede na čvrsto razpoloženj« na ameriških tržiščih, so se budimpeštanski terminski tečaji nekoliko zbolišali. Razpoloženje na dunajski borza se je le malo spremenilo. Ponudniki so za inozemsko blago dvignili cene. ki pa jih konzum ni akcep-tirsd. Za jugoslovensko pšenico potiisko je bilo povpraševanje po 1.6l K5. Turščica je aelo čvrsta ter so se cene argentinskemu blagu ponovno dvignile. Turščica v trgovi-ni na debelo: domača €2 — 64, madžarska 61 — 63, jugoslovenska 58 — 60 Iz življenja in sveta Higijena Že v prvih jesenskih dneh pride sko* raj vsako leto do občutnih vremenskih sprememb z raznovrstnimi neprijetni« mi posledicami, med katerimi zavzemaš jo prvo mesto prehladna obolenja vseh vrst, od navadnega nahoda do katarja v grlu in vnetja pljuč. Ne pretiravamo, če trdimo, da je v tem času polovica ljudi bolna, deloma bolj, deloma manj. Glavni vzrok za ta obolenja tiči razen v spre» membi vremena v tem, da se ne more« mo ločiti od poletne obleke, čeprav za» htevajo hladnejše in vlažnejše prilike toplejše odelo. Kakšnega pravila o jesenski obleki, ki bi bilo za vse ljudi, sicer ni mogoče po« staviti, kajti nekateri so postali v poletnih mesecih s pridnim kopanjem in uži« vanjem svežega zraku odpornejši nego drugi, a v splošnem bi veljalo pravilo, da se moramo ravnati po osebnem ob« čutku. Kdor čuti, da mu je v tem času v dotedanji obleki prehladno, se mora brezpogojno bolje obleči. To je treba dopovedati predvsem ženskam. Pri njih se pojavljajo v je» senskem času najčešče ozebline na ro> kah in v spodnjem delu nog, pordelo* sti, nevralgije, trganje, otekanja itd. Moderne ženske so postale radi svoje lahkotnejše in praktičnejše obleke v splošnem bolj utrjene od moških, a po drugi strani so radi svoje malokrvnosti in bledičnosti bolj podvržene škodljiv vim vplivom mrazu. Na vsak način ie potrebno, da si roke zavarujejo s tan« 450.000 Din vreden prstan za - 280 Din V Kolnu so izsledili tatu, ki je bil okradel dansko kraljico za 450.000 Din vreden prstan. Možakar pa ni mogel imeti niti najmanjšega pojma o vred® nosti ukradenega predmeta, ker ga je v neki zastavljalnici zastavil za — 20 mark, 280 Din v našem denarju. Pred kratkim je prejel neki kolnski draguljar s kodanjskega dvora štiri po« šiljke draguljev in nakitov z naročilom, naj jih popravi. Draguljar jt svoje de« lo opravil in dragulje sr>et odposlal. Vse je dospelo srečno v Kodanj, le si« la dragocen prstan iz platina z velikim smaragdom je manjkal. Nekdo ga je moral po poti ukrasti. Sum je padel na poštnega uradnika, ki je bil dragoce« nosti sprejel. Prišel je v preiskavo in je po daljšem obotavljanju priznal, da je bil res on, ki ga je ukradel. Ko so ga vprašali, kam ga je odložil, je odgovo« ril, da se ni niti oddaleč zavedal, koli* v jeseni kiimi volnenimi rokavicami, a na nogah naj nosijo namesto svilenih nogavic nogavice iz ovčje volne, ki so toplejše in nič manj lepe od svilenih. Proti ozeblinam, Če so se že pojavile, pozna današnja medicina mnogo uspešnih sredstev. Po« leg neštevilnih mazil naj omenimo zla« sti obžarjanje z ultravijoletnimi in Rontgenovimi žarki, a predvsem umet* no premraženje s klorovim etilom. Ta metoda učinkuje tako kakor drgnjenje ozeblih delov s snegom. Reakcija na umetno, kratko premraženje povzroči večji dotok krvi do ozebline in hitro izboljšanje. Večkrat je seveda potreb* no kombinirati več postopkov, da pri* deš hitreje in bolj gotovo do cilja. Razen na obleko je treba paziti v je* senskem času na temperaturo v sobah. Čisto upravičeno je tisto naziranje, ki pravi, da ni dobro, če začnemo prehi« tro kuriti v sobah; a tam, kjer pade temperatura pod 18 stop C, ni bivanje niti prijetno niti zdravo. V tem slučaju je treba pač kuriti, tudi če smo šele v začetku oktobra. Če bomo upoštevali dobre zdravniške nasvete glede obleke in temperature v sobah, če poskrbimo, da ne bomo imeli ob vlažnem vremenu mokrih nog (galoše!), in če uporabimo pri morebitnih prehladih in ozeblinah primerna sredstva, ki so nam na razpo* lago, tedaj bomo tudi jesenska vreme« na prebili brez škode za naše zdravje. ko je bil prstan vreden in ga je v naj« bližnji zastavljalnici oddal za 20 mark. Tudi tam niso znali preceniti njegovo vrednost. Oblasti so seveda prstan re« šile in poskrbele, da se je vrnil v Ko« dan j; a nerodnemu tatu so prisodili dva meseca zapora. Danska kraljica ima s svojimi drago« cenostmi sploh smolo — in obenem srečo. Pred nekoliko meseci so ji od« nesli vlomilci za 3 milijone draguljev, ki so bili v popravilu pri nekem berlin« skem draguljarju. Tudi v tem slučaju je policija precej hitro izsledila storil« ce — bando 16 apašev, ki so imeli po« dobnih grehov že dosti na vesti. Hrib se je preseiil v dolino 1700 m visoki hrib Monte /vrbino pri Bellizoni (v švicarskem kantonu Tessi« nu) je bil že dolgo časa strah vseh on« dotnih prebivalcev. Po njegovih poboč« jih so se od časa do časa udirali zemelj« ski plazi, a strokovnjaki so napovedo« vali, da ne bo prej miru, dokler ne pri« Šola za kretanje po ulicah Berlinska prometa* policija si )e omislila brezplačne tečaje na javni ulici, ki se Jih udeleži lahko vsak — pešec. Namen teh teča/jev j« ta, da bi baš pešce podučili o tem, kako naj se krečejo po ulicah, da ne bd oviraM prometa in prišli v konflikt z zadevnimi predpisi. Kot učitelji fungirajo policaji, kakor nam kaže slika. Po končani «uri» razdeljuje policajev pomočnik brezplačne brošure o predavanem predmetu med občinstvo. de do kakšnega udora v velikem slo* gu. V torek popoldne je prišlo končno do katastrofe, ki so jo vsi že skoraj nestrpno pričakovali. S silnim grme* njem in truščem se je zakotalil ves vrh hriba na dve strani v dolino Val Arbe« do in jo na ožjem mestu napolnil. Ker se potoki niso mogli več odtekati, je na tem mestu nastalo 300 m dolgo, 200 m široko in 100 m globoko jezero. O storjeni škodi si ne morejo napraviti točne slike, ker je vsa dolina do Tes« sinske doline napolnjena z oblakom prahu. Prebivalstvo je bilo opozorje* no na plaz in je še pravočasno zbežalo, vendar je mogoče, da je presenetil kak* šnega človeka. Francosko odlikovanje ameriški bolničarki. General Gouraud, vojaški guverner Pariza, Je odlikoval te dni s križcem Častne legije ameriško bolničarko go. Voktorljo Moravvetzovo zaradi izrednega poguma In požrtvovalnosti za časa vojne. Kopanje s spremljevanjem na orgle V Berlinu so izdelati načrte za zgradbo sedmih velikih pokritih kopališč. a med temi vzbuja vseobče zanimanje ono, ki bo stalo v Zoologičnem vrtu. Imelo bo bazen, ki bo dolg 50 m in širok 14 m, a okoli njega bodo po-razmeščene tribune. kabine (800), okrepčevalnice, masažnice, telovadnice, počivalnice, kopalnice za ruske in rimske kopeli, celo zdravilišče z vsemi mogočimi medicinskimi kopelmi, prostore za solnčne in zračne kopeli (na strehi), brivnice, likalnice in sploh ves komfort, ki si ga more kdo misliti. Vrhunec vsega pa bodo ogromne orgle, ki bodo bučale med tem, ko bodo gostje čofotali po bazenu, a ena izmed sten v bazenski dvorani bo tako prirejena, da bodo na njo lahko projicirali filme. Krvne skupine V zadnjih letih beremo čestokrat o teoriji, ki pravi, da je mogoče doenati v dvomljivih slučajih očeta ali mater kakšnega otroka po nekih sorodnih lastnostih v obojestranski krvi. V resnici pa še nismo tako daleč in tudi te lastnosti so tako malo proučene, da ne vemo dosti več o njih, nego je vedel pred dvajsetimi ali tridesetimi leti dunajski zdravnik dr. Landsteiner, ki jih je prvi odkril. Dr. Landsteiner je takrat opazil, da zmore serum (sokrvca) nekih ljudi v določenih slučajih agluti-nirati (stopiti) krvna telesca drugih ljudi. S sistematičnimi raziskovanji se mu je posrečilo ugotoviti tri skupine, ki se ločijo med seboj po zadržanju krvnih telesc napram serumu, in te tri skupine so jx>znejši raziskovalci dopolnili še s četrto. Vsak človek pripada po svoji krvi v eno izmed teh štirih skupin, in sicer za vso dobo svojega življenja. Zdi se tudi, da se skupinska lastnost enega izmed obeh starišev prenese na otroka, a ker dobi lahko krvne lastnosti matere, je jasno, da ne morejo služiti kot dokaz za očetovstva določenega moškega in narobe. Treba bo še nekaj raziskovalnega dela, preden bo mogoče za te stvari postaviti trdne zakone. Dosedaj je poleg števila sku pin dognano samo še dejstvo, da je število ljudi, ki pripadajo kakšni skupini, v tej lahko večje, v drugi manjše, tako da na določenem ozemlju lahko prevladuje določena skupina, na drugem pa druga_ O |»VV v. aodisce za živali Cisto po srednjeveških vzorcih so pri-delili chicaškemu policijskemu sodišču poseben oddelek, ki bo obravnaval zločine živali. »Obtožence* bodo zastopali njihovi lastniki ali tiste osebe, ki so zanje odgovorne. Zanimivo, da se je vršila prva razprava proti nekemu — policijskemu psu, ki je ugriznil mirnega pasanta. Lastnik, neki stražmojster, ga je zagovarjal, češ, da je bil pes bolan in ni vedel, kaj dela. Pes je bil oproščen. istotako pa je bil oproščen pes nekega zamorca »Aretirali* so ga, ker je letal po mestu brez nagobčnika. Lastnik ga je zagovarjal s tem. da ni nevaren živi duši in mu je za dokaz odprl gobec, v katerem ni bilo niti enega zoba. Zdaj čakajo v Chicagu. kdaj bo prva žival obsojena na električni stol. Konnersreuthski konvertit Iz Kftnnersreutha, domovine Terezije Neumannove, pioročajo o prvem kon-vertitu. Lekarnar Bruno Rotschild, sorodnik ene najbogatejših rodbin v Evropi, se je pred nekaj meseci nastanil v Konnersreuthu. Dogodki v hiši Terezije Neumannove so povzročili v njem strašne duševne prevrate, tako da je sklenil postati katoličan. Dal se je krstiti, za krstno botro pa mu je bila Terezija Neumannova. Konvertit se bo sedaj posvetil študiju bogoslovja. Lekarno v Germersheimu je Rotschild daroval svojemu provizorju. ki pač ni nikoli mislil, da bo tako poceni prišel do življenske eksistence. Iz teme prazgodovine. V Hamburgu se je vršil te dni 50. kongres nemških antropologov in pra-zgodovinarjev, ki je prinesel mnogo sila zanimivih referatov iz tega področja. Tako je referiral n. pr. prof. Eicher iz Kiela o starosti ameriškega človeka. Nova raziskovanja so dokazala, da so prebivali ljudje na ameriški celini davno prej, nego si mislimo, saj so našli ostanke človeka, divjega konja in mastodonta V Chileju v istih plasteh. Prof. Cle-men iz Bonna je dokazoval na temelju opazovanj med sodobnimi divjaki, da so domneve duhovniških »učenjakov* o možnosti nekakšnega prvotnega mono-teizma pri teh divjakih popolnoma zgrešene. Njegova izvajanja je izpopolnil prof. Kiihn iz Kolna na podlagi pred-zgodovinskih dokumentov. Dokazal je, da so se religije razvile tekom tisočletij iz prvotnega magicističnega in ani-mističnega mišljenja v kamenenih dobah; šele veliko pozneje so si ustvarili ljudje poganske verske nazore (z mnogimi božanstvi) in prav na koncu so se IX)javile monoteistične religije. Sestra pred nedavnim umrlega arheologa Ed- Nadležni kašelj odpravi se najhitreje s Kresival-om To že neštetokrat pre-f iskušeno sredstvo o-mehča brzo in gotovo vsako zasluzenje. Pazite na originalni zavoj /^J varda Hahna, Ida Hahnova, je predavala po materijalu iz njegove ostaline o zanimivem razmerju med poljedelsko kulturo in matematiko, oziroma astronomijo. Po vseh deželah, kjer je bil v starih časih razširjen plug, od Kitajske do Španije, je cvetela astronomska, oziroma astrologična znanost in v imenih ozvezdij srečamo pri vseh teh narodih sledove njihovega poljedelskega značaja (n pr. v imenih ozvezdij v živalskem krogu). Živinoreja je pustila neizbrisne sledove v češčenju, ki ga izkazujejo razne religije domačim živalim. Celo v krščanstvu se kaže takšna sled v pojmu »božjega jagnjeta«. Prof. Poli iz Hamburga je govoril o zakoniti zvezi med prstnimi odtisi iste roke. Značaj prstnega odtisa ima veliko nagnjenje, da se podeduje v posameznih človeških skupinah [z roda v rod. Belgijski letalski stotnik Willy Coppens Je te dni postavil Izredno drzen rekord. Med vožnjo nad Parizom se Je spustil s padalom fat višine 6000 m na tla brez vsake nesreče ia poškodbe. najboljše, najtrajnejše zato najcenejše! -»■....., -S? ii—«kTri.-.nnfli»tiT »Ljuba žena, ali sS nabaviva višjo mitzo ali pa manjšega psa!« Guy de Teramond: Govoreči kamni «Kako,» se je izvilo mojemu grlu, »torej je res, da si našel pripomoček, ki daje kamnom govorico?* Ne da bi odvrnil oči od majhne re-torte, čaje vsebino je pri oknu pozorno motril, je odvrnil James Rider čisto mirno: «Ali je to morda bolj čudno od televizije?* Ker sem se pa zasrepii vanj in sem v strmeniju nad njegovo sigurnostjo obmolknil, je odložil retorto in se mi približal: «Da, da, moj dragi,* je vzdihnil in zmajal z glavo, «v nas vseh je še kos otroka, ki se začudi nad zvokom svoje prve trobente in se bo čudil do konca svojega življenja nad vsako najmanjšo novoto.* «Saj nič ne rečem,* sem odvrnil, »toda priznal mi boš...* Zasmejal se je: «0, prav nič nisem odkril! Samo to sem menil, če že nastajajo toplota, svetloba, elektrika in zvok zaradi va-lovaiiga materije, tedaj bo v načelu ista stvar, če spravim kamen do zvenenja *Ji če ga segrejem; ker če je sposoben sprejemati toplotne vale vase in jih zopet oddajati, tedaj bo sposoben izžarevati tudi zvočne valove, ki jih je absorbiral.* Pri zadnjih besedah je stopil do nekega predala, izvlekel iz njega ovalno puščico in jo odprl z nohtom. «Poglej,» je dejal, «saj ni tako zamotana zadeva. Tu je magnet, tam mreni-ca — i,n k snovi, ki jo vsebuje ta cevka, vodijo razne bakrene žice.* »Toda,* sem zajecljal, »to -..» »To je priprava, ki jo pritrdiš na zid in ki prisili kamen, da ponovi vse, kar je kdaj slišal. Sicer pa,* je dodal, «če hočeš biti priča prvemu poskusu, ki ga napravim, me lahko spremiš.* Tu ni bilo več mogoče oklevati, odpeljal sem se s svojim prijateljem. Mesto Lithopolis v Gornjem Egiptu, kjer sva se prvič ustavila, še ni bilo najin cilj. Potem sva pa prodrla v ozemlje med Belim in Modrim Nilom, romala sva pa tja — res ne bi mogel povedati, kje je to bilo. na zapadu ali na severu tega ali onega rokava reke. Naj bo kakor že, dva tedna pozneje sva se znašla v najbolj pustem, osamljenem delu Libijske puščave, ki so ga moreš misliti. «Odkopala bova tempel, ki se ga ni dotaknil še noben arheolog,* mi je spotoma pojasnil James Kopanje je trajalo dolgo. Bronasto-barvni felahi so imeli krampe in velike košare iz bičevja; delali so pod žgočimi solnčnimi žarki Končno sva mogla razločiti zidavo nekih vrat in izpod peščene odeje so se prikazali mogočni stebri. Ko sem hotel prestopiti razkriti prag neke zgradbe, me je tovariš zadržal in mi je dejal z glasom, ki je bil od razburjenja ves hripav: «Dovoli, da doživim to edino minuto, na katero sem čakal tako dolgo... Ostavljam sivo, grozote polne sedanjost, da se povrnem kot živ človek v preteklost. Po zaslugi svojega izuma bom lahko pozabil na nenasitno hlepenje, na bratomorilne vojne in na sebična veselja naših vrstnikov in se ves potopil v neko civilizacijo, ki je bila gotovo najvišja, najbolj poetična in najbolj rafinirana ... Smeš mi verjeti, da ni ničevna radovednost, ki me giblje, da iztržem tem večtisočletnim zidinam njihove skrivnosti; hočem, da razprostre moja duša svoje peruti svobodno nad plodnimi tal-mi starega Egipta, da se zgrozi pred nekim navdušenjem, neko plemenitostjo in lepoto, ki je nam ljudem sedanjosti že povsem neznana..* Umolknil je za hip, potem je vzhičeino nadaljeval* »Pripravi se! Cul boš pobožne speve v počast Izidi, veliki boginji... ritmične , pesmi pastirjev, ki so vodili svoje črede j iz staje ob svetlikanju zadnjih zvezd.. ! mogoče celo ljubezenske priisege Marka j Antonija Kleopatri.* i Medtem sva prodrla do ogromne dvorane, ki je vodil vanjo en sam vhod, mogočen portal, izsekan Iz žive skale. James je skrbno izmeril in zarisal nekaj črt, jih spojil z žicami in pritrdil aparat nanje. Potem sva se vrgla na tla in opazovala z veliko napetostjo majhen registrator. Od časa do časa so se kresale iz njega iskre, podobne neznatnim zvezdicam. Bilo je, kakor da se zadeva svetel hrošč s svojimi perutmi ob mrežo, ki se ti je zdelo, da jo drži ogromen pajek. »Poslušaj!* mi je zašepettail James Rider z brezzvočnim glasom. In hipoma so kamni spregovorili. Najprvo sva začula nedoločno mrmranje, a polagoma je postajalo raizločnejše in glasnejše in nazadnje je vzkrikalo kakor grozoten krik skozi prostor in treskalo kakor žvižgajoča kopja ob tla. Iz katere davnine so prihajali ti človeški glasovi? V katero epizodo iz življenja prastarega ljudstva sva bila zašla? Nisva vedela. Toda razumela sva natanko, da so bili to izrazi človeške bolečine, tožbe, kakršne so tudi nam 1« predobro znane... Prsti so se nama krčili, bila sva tf& omedlevice — in tako sva natanko slišala, da se ljudje koljejo med sabo... Jasno sva razločila topo žvenketanje orožja, kletve bojevnikov, prošnje žena, hropenje do smrti zadetih otrok... In hijjoma je nastala tišina, ki jo je motilo le utripanje najinih src. Pogledal sem svojega tovariša. Odtrgal je aparat od žic in ga poteptal s petami svojih škornjev. «Kaj delaš?* sem ga vprašaj zapre-pašoen. On pa me je potegnil iz dvorane. »Pojdiva,* je dejal razočarano, »poj-diva. Vedno sama kri..;, sovraištvo... umor! Človeštvo ni bilo tudi tedaj nič boljše...» Double suknje SCHWAR Din 280'- - 880'- ♦♦♦♦MMMMMMMMMMMIMMMMM«^, Slnciak Glrcki Zlati panter 17 Ostavfrla me je; kmahi potom sem se poslovil od domačice ln odSel domov. Doma me je sprejel Lairry ves razburjen. »Bo« bodi zahval jen! Vesel sem, da ste spet tukaj. Tajni telefon kliče že celo uro kakor blazen. Vsako minuto vprašuje gospod Moore, ali ste se že vrnili Zdi se, da vam ima povedati nekaj zelo važnega. Čujte, čujte, jfe spet!« Dal sem Larryju klobuk, pailoo k roikavice ln odhitel v svojo spalnico. »Alo, Moore? Tukaj Glayton. Kaj je?« »Vendaj- že!« sem začul Mooerov glas. »GIayton, zdi se irri, da »va to pot našla pravo sled!« »Kakšno neki?« »Asi se še s poanto jate mladega pijanca, M sem vam snoči pripovedoval o njem?« »Seveda!« »Ko sem prišel davi v njegovo stanovanje, je bito vse narobe. Dečka nd moči najti. Ponoči se nI vrnil ta od nikoder nd duha ne »luha o njem. Skratka — izjavil je. Njegov sluga je baš klical policijo, ko sem odhajal.« »Kaj mislite o tem?« sem vprašal. »Mogoče je, kakopak, da se motim. Mladenič je bil morda bolj pijan, nego je bilo videti, in spi zdaj na kaki policijski stražnici A mend ni uga :al način, kako ga je pogledal oni človek v garderobi — ta tudi mladeniču nd ugajal. Prepovedano mu je bilo govoriti o tisti čudni družbi. Vidi se mi, da je prekršitev fce prepovedi v zvezi z njegovim nestankom. To so seveda le domneve, a marsikaj govori zanje. AK ne mislite tud! vi tako? »Seveda,« sed odvrnil. »Če je Izginil, ker je govoril o svojem doživljanju, tedaj morajo imeti ljudje, ki jih je izdal, zelo naglo noko!« »Jaz že menim, da je tako. In samo tolpa z izvrstnim vodstvom more delati tako brzo. Po tem takem bi šlo vendarle za eno samo tolpo!« »A kaj je z moSkim, ki se Je b® pokazal y garderobi? Ali veste kaj o njem?« sem vprašal »S tistim, ki naju je opazoval? Kar vem, se pSe Vltnigg ta Je mlad, bogat zdravnik. Ordinira v Westendski averrijl Pravijo, da zdravi samo lepe dame. A vsi priznavajo, da je zelo spreten v svoji stroki.« »Nadejam se, da ni preveč spreten za nas!« sem odvrnil. Toda ukreniti ne moremo ničesar, dokler ne vadiva, ali se bo imladl mož spet pojavil ali ne. »Nerad zapravljam čas,« je odvrnil Moone. »A tudi prenagliti se ne smeva. Kakšne novice imate vi?« Povedal sem mu svoje doživtljaje pri gospe Fureeaudevl in svoje misli o čaju, k! mi ga je bila opisala devojka v sivi obleki Sklenila sva, da ostane vsak izmed naju na najdeni sledi, in vsa se poslovila s srcem polnim upanja. m POGLAVJE. CAJ! Vzlic sledovom, ki sva jih bila odkrila z Mooreom, so minili naslednji trije tedni brez dogodka. Tem več pa se Je v tem času dogodilo zame. Hodil sem v vse mogoče družbe ter govoril o Turge-njevu, spiritizmu, psihoanalizi svobodni ljubezni ta tako dalje, da mi je že kar brnelo po glavi Tudi o nogometu, boksu, gledališču, borzi in ženskah sem moral imeti vsaik trenutek pripravljeno mnenje. Lahko bi bfl prepustil govorjenje samo svojemn jeziku in šel med tem oa izprehod, tolikanj j« Ml že vajeti drdramja ustanovljena puhlic. Gojil sem znanje z gospo Fawcetteovo, kj Je bila brteresantna, načitana dama z malce prenapetimi nazori. Zbližala sva se zelo. Ker je bila dokaj jezična. Ji pogosto nisem bil kos. Veliko veselja Je imela s tem, da me je osupljala s svojim preziranjem družabnih običajev. Da bi bil pa zvedel od nje kaj novega, se mi kar ni hotelo posrečiti V teh treh tednih pa sem sklenil resnično prijateljstvo z devojko v sivi obleki kakor sem jo rad imenoval. Cesto jo posečal pri njeni teti, spremljal jo v gledališče ta se tudi v družbah srečaval z njo. Natalija van Gleet je bila zaradi svoje ljubkosti in lepote povsod dobro došla. Bila je Se čisto nedolžna, čeprav ne nevedna. Čudni krogi s kateri mi Jo Je spravljala prenapeta teta v dotiko, niso mogli niti malo izpremaniti njene ljubkosti in njenega milega, kratkega, malce boječega vedenia. Zame je bila v teh težkih dneh kakor osvežujoč veter t morja. Drug z drugim sva preživela nekatero srečno ono — vsaj Jaz sem se čuti presrečnega. Vse moje misli ta sanje so je bile polne. Le s stisnjeno pestjo ta s krčem v grlu se spominjam dogodkov, ki so nastopili potlei Tiste tri tedne tod! Moore nI imel uspeha. Mladi človek, od katerega Je bil dobil prvi namig o krogu bogatih uživalcev omamnih strupov, se nI nikoli več oglasil. Ker je bil iz ene izmed najodlič-nejših in najbogatejših rodbin v New Yorku, je zbudil njegov ne-stanek veliko pozornost. Za Moorea ta zame je bilo toliko kakor ugotovljeno, da so ga odstranili zaradi njegove zgovornosti v garderobi Mooreu se Je posrečilo, da se Je seznanil z mladim zdravnikom, ki je bil čul pomenek v garderobi Videti je bflo, da se je takoj prikupil Viningu, ta ko je Moore pri priliki omenil, da razpolaga z neomejenimi sredstvi se je jel-Vining veliko ukvarjati z njim. Naši onstran granic p— Politično društvo »Edinost«. Ko Je tržaški pretek* pred enim letom razpuščal slovenska društva, je menda pozabil na politično društvo »Edinost.« v Trstu. Nič čudnega ni. 6e hi bil re« pozabil na ob^tod društva, čigar delovanje »e Je bilo v prihodnjih treh letih omejilo samo na pd-garoo, ki je brezplačno posredovala v vojmood- | iikodninskih ic pokojninskih zadevah. V zadnji polemiki med >Poix>kwtT di Trieste« in »Edinostjo« pa je bdi opozorjen, da to društvo še obstoja. bi zato je bilo razpuščeno. Motivacija? — I>ruštvo je pod pretvezo gojenja Jezika(?I) uza-ojailo proitffltailijaasko in protifašistično propagando. Na kakšno »gojenje jezika« namiguje prefekt — je ta bo menda tudd ostalo uganka. V pisarno Političnega društva je prišlo osem policijskih agentov Predložili so ukTep o razpustu tn izjavili, da morajo napraviti preiskavo in zapleniti društveno imetje. Preiskava Je bila po-jKvkdne prekinjena in se je drugi dan nadaljevala. Pisarna Je zaprta in zastražena. Ustanovilo se je društvo, ko se je med tržaškimi Slovenci začeto prvo prebujenje. Razpuščeno pa je bilo v dneh najtemnejšega robstva. p— Spomenik na Krnu. Nedavno je bil inavguriran italijanski spomenik na Krnu. Zgradba Je postavljena kakih sto metrov od vrha ua južnem delu na končni točki poti, ki vodi iz Drežnice navzgor. Vse Je iz kamna in cementa, polovica zgradbe s fasado s štirimi stebri je zunaj skalovja, druga polovica pa je vdelana v skale. Na stebrih počivajo rimski orli tn vrh fasade je latinski napis »Victoribus esto neki Blaž Zago in zavpil. da se sme neti tukal samo po italijansko, delavec Sila pa ie odvrnil, da se sme peti poljubno, kakor kdo hoče. tudi turško Nastal Je prepir in pretep, sledila je ovadba ln do sodne razprave ie prišlo šele te dni. Obtožencev je bilo 5. navzoči samo trije. Vsi so bili obsojeni pogojno na mesec dni zapora vsak. S takimi stvarmi zapravljalo dragi čas sodišča, resne, nujne zadeve, katerih zavlačevanje donaša prizadetim strankam škodo, pa ne morejo priti na vrsto. p— V Roču v Istri je umrla lani na porodu Albina Grženičeva. Splošna sodba Je bila, da le kriv tamošnji zdravnik dr. Cu-cchiara Orožniki so to sporočili oblasti ta dr. Cucchiara je Prišel pred pulske sodnike. Razprava le potekla v moralnem In profesionalnemu oziru za laškega zdravnika neugodno bil oa fe oproščen zaradi po manjkanja dokazov. Zdravnik nI bil s tem zadovoljen zato Je Doda! priziv z namenom, da ga tržaško sodišče očisti madežev, ki so mu 5ih nametal! v Roču in pred sodiščem v Puli. Tržaško sodišče le res izreklo oprostitev z želj eno motivacijo, toda ljudsko mnenje o laškem zdravniku v Roču ie ostalo neizpremenjeno. p— Vsi so odstopili. Na Malem Lošinju Je odstopil fašistični tajnik Morto. odstopal Je ž njiim ves drrekitorij in končno $e podeštat Tarabochia. Fašizem upropašča občine Kdor ima za ljudstvo kaj srca, mora nehati delati po fašističnih navodilih. p— Železniški »troj pretrgal delavca. Na postaji pri Sv Luciji Je nerodni strojnik Carboni zavozil v železniški voz. na katerem Je 22-letnd delavec Ivan Erjavec te Sebrelj nakladal premo« Erjavec Je izgubi* ravnotežje ta padel pred železniški stroj, kfi ga Je prijel ta pretrgal na dvoje povsem po neprevidnosti strojniki Car-bomnja. p— Raztrgan na kose. 29-letnJ breziposeAni Alojzij Novak Je iskal po Krasu vojni materijal Dobil Je velik projekti! Odvijaj ga Je precej časa, in ker mu odvijanje nd uspete. Je šel v bližnjo vas Kostanjevico po petrolej. Pod ure nato so začuB strašno detonacijo Ljudje so prihiteli z vseh strani, pa niso videti nobenega človeka. Projekti! se je razpočil in raztrgal Novaka na kose, ki so ležali daleč okoli do sto metrov proč od kraja nesreče. p— Obmejne milico Je vedno mani Na zborovanju fašističnega velikega sveta v Rimu Je poročal o stanju milice njen general Bazan O obmejni milici je povedal, da le nastala S svThamii notranje politike Njena naloga Je. preprečevati zločinske spletke sovražnikov režima tosbran in onstran meje. Vojaška oblast se vedno interesira za te milične oddelke Bazan Je obžaloval, da finančni oziri zmanjkujejo število obmejnih miličartev, kar Je v nasprotju s svo-Ječasno določbo števila teh miftčarjev s strani samega Mussoliniija .. . Res Je. da se obmejni miiličarjii kmalu naveličajo svoje neprijetne službe, odidejo ta novi se ne prijavijo. Manca coraggio! .p— V Istri tepremlnjajo priimke takole: Vaito-vac Vatovani. Veh ar Veccari, Vrhovnik Verconi. Vikar Vioairio, Vidovič Vidoni. Vitez Vites. Vlah Valaoco, Vodnik Vodeni, Vovk Vocchi. Vrato-vič Frattoni. Vrh Veroo. Vitefc Vinfre. Vrbič Ver-bis, Viifrasek Vitassi. Zivic Sivis, Velikanje Veli-caniio, Volarič Vol ari, p— Dalmatinski križ Je dobil! Duca di Pištola, Slan kraljevske rodbine, v Zadru ia rok zastopnika doibrovoljcev Italije povodom slovesnega odkritja spomenika v vojni padlim dalmatinskim doibrovojjcem. Bila Je velika slovesnost, v luki sta stali dve bojnii ladji, odposlanci vlade, oblasti in fašijev z vseh strani Vreme skrajno neugodno. Ob spomeniku je vklesan D' Anunnziijev vzdih: »O morje, ne vrni mi mojih mrtvecev in ne mojih ladij, vrni mi slavo!« Na utrdbi stoji velik orel. pripravljen poleteti na jug. Pod njiim je napis: te 11 a Glavno besedo !e imel pri slav-nosti (tapetam Goselschi (Kozeteki!), odlikovan z 11 kolajnami, ki je prinese! s seboj pozdrave iz Rima Srn lovore s Palatina. ki ne bodo nikdar usahnili. »Zauprno in resno gleda na svojo usodo Italija, ki jo vodi nepremasflifvi Duce.« Duca di Pistoia je šel potem v okolico in se zagledal v Velebit... p— Javna dela na Krasa. Tržaški! prefekt Fomaciani Je sklical v vladno palačo k seji zastopnike postojnsike in sežanske cone ter jim povedal, dla se bodo skoro pričela vodovodna deta za Kras. ki dobi kmalu tudi električno napeljavo. Govorilo se Je o kraških težnjah, ki stremijo po davčnih olajšavah, podaljšanju odplačevanja agrarnega kredita, vzdrževanju živine, pogozdovanju in pred vsem po pričetku javnih de! loikainega interesa, da se bo pomagalo Ihiidstvu, ki grozno trpi vsled letošnje suše. Vladni načelnik je dal prefektu na razpolago en milijon lir za kritje primanjkljajev v občinskih bilancah. V seji so se že navedli kraji. W bodo deležni prispevka iz ornem'ene svote. V KačM-vasi pri Po stolni se ogradi Šolsko poslopje in v Pogojni d^m za »baililo«. ZagotovUene so izvršitve ali poprave vodnjakov, napalališč. cest itd. p« onih občinah, ki so vsled suše največ trpele, taiko v Sežani. Tirna hi, Divači. Lokvi. Zsromlku. Velikem Repnu. Stijaku. DntmrttaJi. Doberdobu. Senožečah. VremSkem Britofu. Dolini. Postojni. Šempetru na Krasu, Košami ta Smihelu. Napoved Je lepa. še lepše bo. če bomo mogli poročati, da se ie vse tudi fovedito, kar u ie obljubilo. Dopisi MISLINJA. Al' prav se piše Mislinja ali M is lin je. Menda ne bo odveč, če tudi o tem enkrat javno spregovorimo. Kraj leži ob potoku Mislinja in je argument napačen, da kraj ne sme imeti istega imena kakor voda. Če ime kraja izvira od imena vode, mora imeti tudi isto ime. Vzgledov 'mamo dovolj: Bistrica, Krka, Mirna. Sava, Sora itd. Argument, da sta tudi kraja Velenje in Vitanje srednjega spola in da se temu dosledno mora glasiti v Mislinju in ne v Mislinji, ne more držati. Velenje in Vitanje sta samostojni imeni in nimata z imenom voda nikake zveze. Ljudstvo imenuje kraj Mislinja. Ta obstoji iz Velike in Male Mislinje in tudi onim pismarjem, ki uče, da se piše Mislinje, ae pride pri njihovi doslednosti nikdar na um, da bi pisali Malo in Veliko Mislinje, kar bi pri le nekaj konsekventnosti morali storiti. Če ljudstvo izjemoma pravi Mislinje, s tem misli oba kraja Mala in Velika Mislinja in ker dvojine ne pozna. Če imata poštni in železniški urad napačno ime Mislinje, to ni še dokaz za pravilnost, saj je znano, kolikokrat je ravno uradni jezik nepravtljn. Zemljiška knjiga ima pravo ,me Mislinja. Sodna oblast je skrbela za pravilna imena katastralnih občin, četudi je sicer tudi ona germanizacijo pospeševala. Ce še povdarim, da ima tudi zemljevid Slovenije, izdan od Slovenske Matice, pravilno ime in da istotako profesor Kovačič v svoji zgodovini Štajerske, izdane od iste Slovenske Matice, dosledno piše pravilno Mislinja, upam, da bom jezikoslovce o pravilnosti svojega stališča prepričal, predlagam cenjenemu uredništvu, da s primerno notico opozori na pravilno pisavo Mislinja. Črni pri Prevaljah se tudi ne pusti več pravega imena. Zadnji čas mora ubogi kraj večkrat slišati spakedran-ko Črno in v Črnem. Ce imamo uradni in državni slovenski jezik, moramo tudi skrbeti za pravilno pisavo. GUŠTANJ. Dobro sadno letino Je podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Guštanju izrabila ter priredila minulo nedeljo lepo uspelo razstavo sadja in dalij. Razstava je imela trgovski značaj, vendar i»a je nudila marsikaj poučljivega. Sadjarji so razstavili vzorce sadja, namenjenega za prodajo. Najbolj so bile zastopane vrste: rdeči špi-celj, mošancelj in zlata parmena. Najlepše sadje so razstavili: E. Osiander, Javornik; Maks L5sch. vrtnar na Ravneh in J. Dela-meja iz Dobrove. Boljšega sadja, primernega za kupčijo, ni bilo. Sadiarji Mežiške doline še pač kljub prizadevanju podružnice preveč častijo — mošt. Kupčija s sadjem torej zaradi nezadostnih množi a razpoložljivega blaga ni potekla, kot bi lahko. Sadjarji so se prepričali, da še vse premalo gojijo sadno drevje. Prav poučljiv ie bil oddelek o ameriškem načinu vlaganja sadja. Tudi drobnejši sad je prikupi ji v in gre v denar, ako je čist in sortiran po velikosti in vrsti. Posebno v goratih krajih, kjer so slaba pota in je zaradi teb transport lepega sadja težaven, bi bilo priporočljivo, da se vdomači ameriški zaboj. Oddelek cPriporočljive vr- ste> nam je predočil sadni izbor, določen za območje podružnice. Tudi nekaj orodja, Jci je potrebno umnemu sadjarju, je bilo razstavljeno. Dočim so se moški obiskovalci razstave bolje mudili pri sadju, so se gospodinje ustavljale pri mizi: ČUVAJTE SE JLIČNOIMENIH PATVORINA. I Ure* poiebnega o»inanll» V globoki žalosti narn njamo, da le naša isKieno ljubljena sooroga, mit), stara mati, sestra in tašč', gos >a Hedwig Honigmann nadučiteljeva soproga v sredo dne 3. oktobra ob 4 l/t "ti popoldne po do'g' mi ke ooI ii bo ezni, prevtJena L to ažili sv. vett mimo v Ouspodu zaspan. Bl?goslo IJe».Je trunla se vrši v Ločah, nakw se prepelje v Liubliano, rej 664, Deutschlehrer, >obra kupčija 606, Dobro plačam. Drva. Denar takoj, Družabnik 400, Dober zaslužek. Ekspozitura, F. M., Eksistenca, Filozofinja, Fabrikant, Flora, Gorica, Gittck und Liebe 30, Gradbeni inženjir, Gorenjka, Hišnik, Inozemske novosti, Jugosalama. Izvr=ten zaslužek, Izurjena 10, Inž. M., K trem otrokom. Kuharica 128, Kontoristinja - prakti-kantinja. Knjisovodkinia, Konji, Kapital 439, G Logar, Lepo posestvo 17, Lokal — Šelenburgova, Lopo življenje. Ljubljana, Ljubljana 415, Modistka, Mlajši mlinar, Mlad zakonski par. Mesnica 14. Merkur, Mirni dom, Ne r sredini, Odškodnina, Osebna pravica. Plačam takoj. Poštena prodajalka 55. Poštenih stari-šev, Poeeben vhod 25. Prodajalka 3, PoStena 27040. Primorka, Pekovski pomočnik, Peč, Pridna 83. Pridna 29350. Perfektna kuharica. Prazna »oba 10. Pekarna. Pavla 567. Prazna soba, R. Z 26. Rew.n in zanesljiv 10, Risar, Sreča 2. S!mpatija 15. Stanovanje za mirno stranko, Središče mesta 56. Soliden. Selitev r jeseni, September A. V., Senarirano, Slnga. Stalna s'užbs. Slovnica, Soliden 10, Sigurna. Sicrurnoet 82 — M. Terezija Slavec. Sta-novanle 4 sob in kopalnice Samostojna knjigovodkinj*. Samostojna knjigovodkinja 5, Stalen 900, Stelaže, Ta- koj 14, Trajni zaslužek, Tajnost zajamčena. Tovarna, Takoj 20, Tvornica pijač, Trgovec 711, Trgovina 29416, Takoj 55, Takoj 60, Ugodna cena, Upeljan 90, Vila je užitek. Velika bodočnost. Vhod iz stopnic, Vesten in zanesljiv, Vera, Ljuba, Nada, A F. Weiss, Vinograd 32, Varčna gospodinja. Zanesljivost 7, Zanesljiv, Zvest 1928, Zagreb I, Za majhno plačilo, Zastonj fotoaparat, Zanesljiva 29384, Zaslužek, Zanesljiva 18, Zanesljiv 20, Z-r, 2ivljenska sila, Zago-vodja, Žirovnica 6, 100 % obrestovanje. št. 64, št. 33, št. 88. 500/3, 1. oktober, 1566, 1000/43. Ivo Zopet tu, zdrava. Prosim oglasi se takoj! Vroče poljube. 34125 X. Y. Prosim, piši domov. Sicer »e ne spoznam. 84182 Oseba M ie v ponedeljek v ogla«, oddelku »Jutra« pozabila znesek denarja, naj ga istotam dvigne. A. T. Dvigni pismo. 84214 «čudak» Prosim, pisma f oglasnem oddelku ni. 8419! Evelin Nik poljublja ročico, ki Je pisala pisemce in pride. 84226 ^ 1 * * * A Strojnik ki Ima prihranjenega 20000 Din in stalno službo, želi znanja z gospodično, event. tudi vdovo z nekaj premoženja — v svrho ženitve. Le resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »33879«. 34185 Dreser športnih in lcvskih psov pride v Ljubljano. Vprašanja na poStni predal 122. Ljubljana. 84110 Kozo 1 M leta staro ugodne prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33970 Kovinast ključek z znamko Hahn, na beli vrvici, se je izgubil od Gradišča do trga. Oddati ga je proti nagradi v ogl. oddelku »Jutra«. 34155 Fotografičnl zavod Hugon Hiij&er, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 25 se priporoča. 213 Na novo otvorjeni bi najmodernejše urejeni česalnl salon za dame in gospode Josip HoIy Brežice - Nar. dom izvršuje trajne kodre s Maverjevim aparatom, vodno ondulacijo, barvanje las, pranje glave, manicurč, ondulacijo in najmodernej&e striženje la« na bubi, izdelovanje vseh lasnih del ter stalna zaloga vseh vrst gledaliških lasulj Se priporoča J. Bol?, frizer za dame in gospode. 84131 Klavir dobro ohranjen, novej!« konstrukcije kupi Janko Engelman, Kranj. 34147 Dobro vijolino poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34186 Harmoniko inštruktorja in plesnega u8i-telja iščem. Ponudbe pod značko »Moderni komadi* na oglasni oddelek Jutra. 84193 Pojasnilo Glede na »preklic«, ki ga je objavil moj mož Alojzij Godec dne 2. t. m. v dnevnikih »Jutro« in »Slovenec« pojasnjujem, da je on res vložil zo-per mene tožbo na ločitev zakona. V pravdi se bo že izkazalo koga izmed naju zadene edina ali večja krivda. Mene gotovo ne Neresnica je, da jaz razpolagam proti njegovi volji z njegovo premično in nepremično imovino. Res pa je, da sem doslej z njegovo vednostjo in voljo goapodarila ia gospodinjila pridno in vestno ter da mu nisem nič zapravila, nasprotno še pri. dobila. Borovnica, dne 4. oktobra 1928. Fani Godec. 34219 Jabolk kislih za prešanje kupim več vagonov. Cenjene ponudbe na Vincenc Kveder, Žalec, ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Šola za jezike po Berlitzovi metodi Francoščino, angleščino. Italijanščino, nemščino itd. poučujejo samo izprašani profesorji dotičnih dežel, in sicer edinole v njih materinščini. Pojasnila in priglasitve: vsak dan od 10. dop. do 9. zvečer: KRALJA PETRA TRG, 81. Urejuj« tUrijeo. Udaia « tunzorcii «Jutrm* A doli fUbaikat. Z« Narodao ttskaraa d, 4. kol tiskamarj« Btaao Jcoarftdc. Z% toaetatm