cialistična stranka j© politični odsev delavskega ljudstva. DELAVCI! i svobodo »O |»r s vice . vojc ' Iigututi iii{«iar. pridobit« pa lahka vse. Naročnina (subscription): leto. 75« na pol leta *a Ameriko (Si.50 r, 75c half year i« America. 92 n« lrto, Ista is Evropo (9. per yesr 91 per k si f ! for Europe aw Kuttrr i«k sseou.t fisss sat«**, D»\ « is07, at u • p«at off»<. » Um«*«* ld. u<.d«» lUr ACi v U« tnl|| tl(vjl, j^nojll st„(1, Jki «"> ,°ciah,'i ln tudi poHfdnj. »kuro ve, »vet v oiavedni delavci v Ame- (Jary pprtavili na noge svoje te- ' Kitki)r VM.h ,ln; ,, mt|llsln. gU.Uo lu ne temelji na eInih krajih Amerike _ /av,t.kla dobič kolov stvu; va- je tU(li semkaj bn.z|Mwe|n0Bt> tem času se jc imelo Uelavt.ev je VttIik H (,ela * ho6!J° ^ , wved,nl ali nič. Delavci v Gary ao me-(Mavci to svoje glaiUo ah ne -- in | ^nih uarodnosti. C) • Hrvati J pMonosna. kajti ♦'Proletarec ' m Srbi B<>lRari< nekaj slovencev _ { jt v ti dobi lepo razširil in rodil torej po yehni slovani - Vendar ndike nipehe. zlasti na polju 90- pa llie<, temi llajve*, Hrvatov in dahitične organizacijo. 8rbov ,n teh tudi naj Skratka ta mala doba pol le- hrez d lastno težo. ih delavcev v Ameriki. "Proletarec " se je priljubil de- življenje. Sodrug O., ki se je mudil pred ^^^^ nekaj dnevi v Gary, opisa) nam je fcroom. To izražajo delavci sami ve* 8trašnih slik. kako žive tam- t številnih zasebnih pismih, v šte- kaj brezposelni delavci. Grozno, Tilnih dopisih, izražajo uatmeno. nečloveško in srce in mozeg pre- poievno je torej list dobro pod- tresajočf je stanje siromašnih pri 1 brezposelnih ljudi, ki so prišli v Kaj pa gmotno? — kar je listu Ameriko z najljepšimi nadami, a - glavna podlaga. Tudi gmotno so bili kruto prevarjeni. jt U9t dobro napredoval. V9a čast oj ito. morda tisoč dclav- lodragom, ki so veliko žrtvovali eev jih dela le mala peicica. O- Mj. Vsa čast sodrugom agitator- 8t al i živijo v bedi, v gladu; niraa- jse, Sodrugom zastopnikom, ki 90 jG stanovanje niti hrane. *nh okrog "Proletarca" lepo Mnogi imajo šotore, v kterih Itafilo aktivnih bojevnikov za prenočujejo. V teh šotorih 90 tu- Mto sveto stvar. VENDAK di prenočevali celo pretočeno ai- GMOTNA PODPORA JE ZAD mo — v ledu in mrazu. Sedaj, ko RJI ČAS OSLABELA. I je nekoliko odgrelo solnce, ležijo Sodrugi, tako ne sme iti! List delavci v toplem pesku in ogreva- gmotno nazadovati! Dru j0 premrle ude. pride list v stiske, ki so pa ▼ Glad hud goapod. Proti no- 9tabih časih lahko kritične. ko se mrači, vlačijo se delav- - * finančne podlage list d _ ljudje! __ okrog hig ^ dTtv FUja nič! Tako je in mora biti, rličih| ^ gmetišcih in iščejo od- ^ter živimo v kapitalistični padke hrane. k0sU, gnjila jabol- *rifbi ka, kruh! . '-PttUetarec se je prerodil v Marsi^ri trpin bi rad M tednik ravno v čas^ ko je zadiv. k,R in T,]ed ^ so ^^ Tdika ^ n, vlaki v,nlno oblegani ml teh neto« ni že danes konec. Ravno ▼ 8^njkov ki .skakHti ten, ko je bilo na stotine, na tizo- rift y,ak da jih ^^ Na ta na. de slovenskih delavcev odslovijo- čjn se jih mn ()d ,je< koUkor tte ie lahko mnogo in mnogo alič uih dogodkov; mnogo uttinitih črnih alik iz nečloveškega stanja uboge raje v Gary. Napisala bi *e~lahko* debela knjiga. Ali je drugod kaj bolje f Ni dosti. V South Chicagu jc okrog 7,-(HH) brezposelnih delavcev, ki ta-vajo aemitja po ulicah in oblegajo tvornice IIlinoiN Steel koin* panije. In v večini zopet sami Slovani! Illinois Steel Co. je pred kratkem vposlila par sto mož, toda te je že odpustila in jih nadomestila z drugimi. Revščina in tu-ga, ki vlada med temi siromaki, je nepopisna. Dan na dan ae vlačijo okrog po ulicah bledih, upadlih kaj Moro(j(.n "žido1 zeta". Tudi tega ire novili so ga židje in nom. da konkurirajo mu"; kajti oni trdij ustanovitelj krščauslt žid in njegova mati .j Ijem poštarju Wymanu v St. Loui sii pohlati za ta čin .-7- red rdečega orla. AAAAAAA . w — • • * j Od Od blizo in daleč obrazov, lačnih pogledov in v obnošenih, raztrganih oblekah — po inilovauja vredni ljudje za vsakogar kdor jih sreča. Prenočujejo pa večinoma v saiunih — na golem podu. Sodrug Dvorak, poročevalec ja je „jjb prerok za "Daily Socialist", je zadnji Htarem teatamentu, kilje bil veli-teden ob.skal neki salun na Supe- ko ^jj socialističen lot pa novi rior St. V njem je naael okrog teatament Ta "žklAki sociali-petindvajaet mož — mladih in sta- «0 uatanoviil žllje v New atarih — z me^Uimi obrazi, kten yorku in novi braniti dali ime: ao molče sedeli okrog mizic. l)vo- • iidovako socialistično bratatvo\ rak je g«>voril z gostilničarjem in Židovski bog naa vara|! Sedaj ra-slednji mu je povedal, da so to bimo samo še ' ateistični sociali brezposleci. ktere ima že več ted-Lem"f pott»m budisti nov na "stanovanju". i danski itd. V tem ča* 'To je edino, kar mi mislimo,^ kadar govorimo o naši svobodi tiska in govora." - m. St. Iiv«is Star. ; § >te»#»»99e9Mseeeeeeeeo»a 200,000 prem o gar j ev zopet na delu. Po najnovejših poročilih je včeraj — 20. aprila — <00,000 pre-mogarjev v osrednjem premogovniškem distriktu zopet ptrijelo za delo. Na konferenci med premogarji in operatorji, ki se je vršila minuli teden v Toledo, O., ae je uam-rt-č 18. t. m. |K»»rečilo odboru »a plače, da je sklenil pogodbo z o* peratorji. Plača oetane pri starem: fM) centov od tone premoga. Med premogarji bode pa še sploiš-np glasovanje po distriktih, ki naj mil oči če ostane ta pogini ba veljavna za prihodnje dve leti, a-li ne. Prihodnja meddržavna konvencija pretiM>g»rjev in operatorjev bode v februarju leta 1910 v Toledo, i). Na to konvencijo se je sklenilo povabiti tudi illinoiške o> peratorje. Osrednji premogogovniški <>f» Hli formami, k> mu preskrbi bo podpirate. Poilite naročnino! yuk sodrug, ki je naročnik, naj delo, — dobro plačati. Takega potem drži boas nekoliko dni v po- flridebi ie enega novega naroč- slu- nakfr naJde Pn "?*mu ka,k aika. Jugoslovanska delavska P«**reaek - m tega hitro najde Aovna družba ima že precejšnje 7 ullC0 ,n »tvilo delnic na prodaj; kupite kl n,u Je l\nne8e Maice! " ....... (jlasotn dnevnih veirti priprav-lja generalni poštar v Washing-Republikanski list "St. Louis tonu, Mever, nove poštne določ-Star" je priobčil JO. aprila slede- be za drugi poštni razred ali raz-; či uredniški članek pod naslovom: red, po kterem se razpošiljajo ča-, "Odpravite napako — ne "ki- aopiei in revije, (llasom teh do-| ckarjev." ločb bodo morali vai neangleski "Anarhija ne more storiti lo- politični listi, ki se tiskajo in raz- j pove iz nas vseh. Nasilna smrt, pošiljajo po Zedinjenih državah, prizadjana po anarhistu, ni nič predložiti poštni avtoriteti angle-več od nasilne smrti, prizadjaue ški prevod vsake izdaje preden v vojni. Manj strašna je in narav-; bodo razposlani po pošti. Poroča no tudi manj številna. Ce govori- se pa nadalje, da te določbe bodemo o vojni, govorimo o neštetih jo veljale le za — anarhistično in groznih umorih, ki Še senca ni- in socialistično časopisje. Za časo-so proti umorom, ki jih izvršijo pisje one vrste kot je republikan-tupatam fanatični nasilniki. ski "Goldfield Gosaip", ki je pi-"Ampak t« ali oni pravi: "A- aal: "Obesite unijake agitatorje narhisti priporočajo umor z dina- na kole!" — se ne bo oziralo, mitom!" Hog vas blagoslovi! Ta- Predsednik Roosevelt, ki se je ko dela vsakdo, ki priporoča voj- sam postavil cenzorjem in zatrl no. Koliko ton dinamita zamore en italijanski anarhistični list. bojna ladja izstreliti v eni minu- moleduje zvezino zbornico, da liti. Recimo, da nekdo priporoča veljavi zakon, po kterem ne bi napad na mohamcdance v Maro- smel cirkulirati niti eden anarhi-ku, napad na turško glavno mesto stični list potom poste Zedinjenih Mi vemo, da so slabi časi. Mi ve-9M>, da je kriza. Mi vemo, da vas js veliko, veliko brez dela in v slabem stanju. Zato pa tudi ne zahtevamo veliko od ras. Vsak naj stori kolikor more. Ako ne more to". Tako gre neprestano. Neprestano menjajo delavce. Od vsakega pa vzamejo po $3, $4. $5 do $10 "mite". Nedavno je imel oddelek delavcev dobiti na določen dan štirinajstdnevno plačo. Delavei ao ča- _ plačati naročnine za c«lo 'kali- tgo. V cerkvah so direktno ščuvali avoje žu-pljane proti socialističnim kandidatom in jim ukazovali, da glasujejo proti njim. To presega že i&Mtimmkl ki v Ameriki vtikati v politične boje? "The Public", nesocialističen-lint, piše o ravno tej stvsri sledečo: "Agitacija poljskih duhovnov proti socialističnim kandidatom v Milwaukee ob času zadnjih volitev je umazano delo. To velja brez izjeme, da so bili proti stran ki, s ktere princiji se tudi mi ne strinjamo. Tako delo duhovnov j zamore povspešiti proti katoliško \ gibanje v tej deželi. Duhovniki morajo vpoetevati fakt. da sta cer kev in država v Ameriki ločeni in vsi ameriški katoličani, ki priznavajo važnost tega fakta ne smejo kaj tacega dovoliti svojim duhovnikom. Čim dalj proč so duhovni od |M»litike, toliko bolje je za njih in za — nas. Mi v tej deželi dajemo versko svobodo vsem cerkvam in sektam, vsled tega tudi pričakujemo od cerkev, da vpo-števajo politično svob<»do in ne kratijo volivcem volrvne svobode."' Izvanredna konvencija. Slovenska Narodna Podporna elednota bode imeJa izvanfrednu konvencijo. Vršila se bo v kratkem — v mesecu maju. Tako je zaključil glavni odbor 13. t. m. — kakor čitaino v Glasilu S. N. P. J. — , ko uvidi, da se revolucija v jed noti, ktero so zanetili dobička-željni individiji, ne da drugače potlačiti. Zadeva jednote je torej v rokah, vseh članov, to je društev,' ktera jo naj po svojih zastopnikih uredijo kakor najbolje znajo. Želje, ki jih gojijo v nasprotnem taboru, in vsled kterih so toliko vpili po konvenciji, so nam znane. "Zidarji" bi radi prišli na stolčke in "ronali po ivoje." Dolžnost treznomislečih delegatov je, da jim zmešajo račune in jih še enkrat f>ošjejo v penzijo. "Glas Svobode" bode aeveda zope4 tolkel po stari poavi in vpil. da je on "priboril" iavanredno konvencijo. Svobodno mu — vsak V 'ftfrfrf m Lahko se pa zgodi, da doživijo "zidarji" na izvanredni konvenciji — razočaranje, ktero jim o- stane za vedno v spominu. Blagor onim. ki nimajo nobenega prepričanja! Le-ti so varni pred — Rooseveltom. Prvi majnik je praznik razred-nozavednih delavcev. Evropsko kapitalistično časo pisje poroča dan za dnevom gori istasno (!) novico: Amerika je v divjem diru proti socializmu. To se jako slabo vje-ma z ameriškim časopisjem, ki pravi. da socializma v Ameriki sploh ni. Delavci, organizujte se v socialistične klube. V organizaciji je izobrazba in moč. Lato (Vol.) 111. Slovenski socialist pridobil duhovnika za socializem. Leadville, Colo. — Dragi sodru--gi! — Hura! Nekaj sem pa le naredil -za socialistično stranko. Ne samo — nekaj, ampak — vzlic svojim skromnim, močem — veliko! Ni se mi še posrečilo, da bi pridobil tukajšnje slovenske delavce za aoeiali7em. Posrečilo ae mi tudi ni pridobiti našega prečastitega "papata" Peršeta; on ne more razumeti socializma; pravi, da socializem je anarhizem itd. Pridobil sem pa presbiterijasnkega ministra ali duhovnika Rev. Pringala. To je bilo takole: Dobri duhovnik je prišel k meni v brivnico, nakar sem ga ostrigel in obril. Pri tej priliki je zagledal na mojem stolu časopisa 'Appeal to Reason' in "Wilshires' Magazine". Vpraša ne, kakšna časopisa sta to. Pojasnim mu, da to sta dobra socia-listična časopisa. Duhovnik je nekaj časa čital, nakar me je prosil, da naj mu dam lista, da bode čital doma. Z veseljem sem mu dal obe številki in ga povabil, da me naj ie obišče. In res; minister ni izostal." Prišel je k meni vsak teden. Čitala sva socialistične liste in razmotri-vala o socializmu. Vedel sem takoj v začetku, da je mož' vnet za naše ideje, zato sem porabil vse svoge govorniške sile in ga vabil v naše vrste. Končno sem zmagal! Tekom enega meseca je bil Rev. Pringal naročnik večine socialističnih listov in po malem je začel agitirati za socializem. Prava bomba je pa počila v nedeljo dne 5. aprila ob 7 uri zvečer v presbiterijanski cerkvi. VeČ kot petsto oseb je bilo v cerkvi — in tudi jaz sem bil navzoč — ko je Rev. Pringal pričel govoriti za WkifWH ,p«*d«IJal, da vsak dober kristjan mora biti socialist, kajti že Krist je imel socialistične ideje. Ako hočemo torej posnemati Krista kot zagovornika proletarskih slojev, bodimo socialisti. Navdušeno je govoril pridigar, kar je pdVžročilo v cerkvi veliko razočaranje. Svoje radosti, ko vidim ,da moj trud ni bil zastonj, ne morem popisati. Rev. Pringal mi danes stisne roko. kjerkoli me sreča, bodisi na ulici ali v cerkvi, kajti jaz grem večkrat v njegovo cerkev. Vrli minister bode lahko veliko naredil za našo* stranko. Dober govornik je in v spoštovanju in ljubezni pri svojih župljanih. iie tako naprej in zmaga bode ra£a! Pozdrav alovenskim socialistom. J. W. Mohar. $300,000,000. poguma, da bi se postavili po ro- V fca*u. odkar traja gospodar- bu — . Kam ae naj obrnejo! Na ska kriza, so velike ameriške kor- sodišče? — Za reveža, ki nima de- Persfiije prihranile 300 milijonov narja — ni v Ameriki sodišča! dolarjev. Tako poroča "Oommer- Tužna jim majkal proti besedam? Recimo, da kak'nost vsak časopis, ki ga ima ala-"prerok" z bolnimi moegani diu vna vlada na piki. Kajti vsak, na nes vstane v Iowi in gre od hiše anarhizmu še tako nedolžen časo-do hiše med farmerji ter jih na- pis, vlada lahko proglasi anarhi-govarja za vojno proti farmerjem stičnim. Na ta način nastane v v Minnesoti. Ali bi bilo torej mo- Zedinjenih državah absolutna cen dro in koristno ukleniti tega mo- »urs. kakršne ni niti v nsjbolj na^ ža v železje? Ali bi se na ta na- zadnjaški državi na svetu, čin odvrnil morebitni apor med Poštar v St. Louisu, Mo., je minnesotskimi in iowškimi farme- pred dvema tednoma zaplenil rji? Ne. Zakaj? Zato ker nevar- nemški ilustrovani satirični list nost ne obstoji v faktu, da ae kak "Der Wahre Jakob", kteri izhaja fanatik ogreva za umor z dinami- v Stnttgartu, v Nemčiji. Zapletom. » nil ga je radi ^karikature, ktero "Ako je v resnici kakšna ne- je prinesla dotiAna številka tega varnost, tedaj je najti to nevar lista na naslovnejj strani in ktera nost v faktu, da nekaj ni prav v prestavlja blagajniškega tajnika odnoiajih med farmerji ▼ Iowi in državnega kancelarja, kneza Bie-Minnesoti. Iowa, ko v nočni srajci v naglici "Ako je V9e prav, potem ni ne- zamenjava stol s — podpoateljno varnosti; če pa je kakšna napaka posodo. Časopis "Der Wahre Ja-ali krivica, potem je treba najpr-1 kob" ima neki 300.000 naročnikov Vojaške čete čakajo na — izgrede. Predsednik Roosevelt in vojni tajnik Taft sta pridržala doma s« dmi polk zvezine armade, kteri bi imel pred dvema tednoma odriniti na Filipine. Častniki tega regimenta izjavljajo, da vojaštvo ostane vsled predsednikove bojazni, da izbruhnejo "anarhistični" in delavski nemiri in izgredt^o leto. Predsednik se brni izgredov in vsled tega ostane st^lmi regi-mena vojaštva doma ter čaka — Rev. Clarence E. Cornell, pastor "First Church of the Na/.arene" v Chicagu je pred nekaj tedni v cerkvi pred Cook County Womens Christian Temperence unijo rekel sledeče: Želim da bi v tem boju (proti alkohol ičnim pijačam) po cestah tekla kri v potokih. Jaz sam bi se v deležil boja s puško vroki". Reverend CornHl ni bil aretiran niti obtožen. Pastor ni — anarhist. Beg iz "svobodne dežele." V treh mesecih — od 1. janurja do 1. aprila — je odšlo 169,160 delavcev iz Zedinjenih držav v staro domovino. Sodrug iz ene slovenske naselbi-ne v Pennsylvaniji nam piše. da beseda "socialist" je nekaj gro-nega med ondotnimi rojaki. K socialistični organizaciji ne marajo, kajti bojijo se. da bi jih takoj h — vzel. Njih geslo pa je: Skapu-lir na vratu in revolver v žepu. — That's it! Naše iskrene čestitke vsem zagorvonikom lepe krščanske morale in nasprotnikom ao-cializma. Od uredništva. Sodr. Žugelj: Glavni odbor S. N. P. J. je že določil, da se vrši izvanredna konvencija brez splošnega glasovanja. Vsled tega je Vaš poziv za konvencijo v "Proletarcu" nepotreben. Soc pozdrav. G. H, Cleveland: Take stvari vendar spadajo v Glasilo S. N. P. J., kterega člani iste tudi plačajo za to. Pa brez zamere! Sodr. B—č: O. K. Pozdravljen ! Socialistična zmaga v Oaliciji. ,Pri volitvah v deželni zbor v Galiciji (Austria) so bili izvoljeni štiri socialisti. Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. eial and Financial Journal." To ovoto so kapitalisti odjedli delav-eom Kajti toliko se je manj potrošilo za delavce, torej prihranilo pri mezdi. 300 milijonov dolarjev je neplačana mezda štirim trilijonom delavcem, ki so že tri 9li štiri mesece brez dela Delavstvo producira vse boga-rtvo; bogastvo torej pripada da Poleg teh mučiteljev, izpostavljeni ao hrvatski in srbski delavci fe domačim kožodercem — lastnim rojakom, ktvi hočejo živeti ob krvavih delavskih iuljih. Tako je neki zloglasni ftnlentič (bivši urednik "Hrvatske Zastave") 0-ropal Hrvate in Srbe v Gary za več tisoč dolarjev pod slepilom. da pošilja denar v stari kraj. Lopov je sieer še za mrežami, teda kaj to pomaga prevarjeni m delav ▼o popraviti to krivico, ne pa u-kloniti v železje moža, ki je priporočal drugo napako kot sredstvo. "Tako pridemo do zaključka, da pravi odgovor na besede so le besede. Zapeljanemu ali neumnemu človeku, ki brez vzroka išče nasilja, se naj reče, da je bedak. To je zanj najbolji odgovor, ne pa aila. "Nasprotovati besedam s silo, ni nikdar rodilo uspehs.' Sodišča in je razširjen po vsem nemiš-kem svetu. Cenzuro v Nemčiji je list srečno prestal, toda v "svobodni Ameriki", v Čistem (?1) in vseskozi moralnem (?!) St.. Louisu je pa padel v roke cenzorju, ki ga je kot "nepošiljivo" tiskovino vrgel iz pošte. Najzadnji pastir v Nemčiji se lahko smeje poštarju v 8t. Louisu, kajti prvi ima ne-drvomno bol ji poj m o karikaturi kat zadnji "St. Louis Lab>)• ft. kf. po*tal br.iitlnl nr.4 r II. <1o It. dn«h ttoti.rj. nam po. .ti mOprll^n*). do 9XA 00 v r»%o»lnl t prlnoroe>a«m alt trlrtnem! i»t*«u. an*ak» p" Do mMiic P natal MoB.y Ord.r all p« Naw York Hank Draft. Frank Sakser Co. 109 Or9N«lch St., ffsw York 9104 9t- Clair a**., N. 6. Ctsrstsad, Oklo •H ' PROLETAREC Lj^MEA 1MTSKK8K DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Uatai* ia t«U)«Uij Jnfutlovaatki MitiU tiskotu drsite v Chksfo. III. Miroteiu: Za Am«nco $1 SO n c*io lato. 73k m Sol UU. Za Evropo ti m calo Uio. $1 »a pol UU OfUsi po if i—Pri rprrmnmA* MooUUm > polsg Mr^l mimmM k«S /IfAMJ mmI««. ZTAEZO PROfcETARIAN IVavijo, da je že premagal trpljenje in mrtvilo ter vatal.... Owood mad publish««! Bvur Tlmoat by L Ni te Vital I! I Seeth Stavk Worka*a't PubUtbiaf Cos^aat Stvarnik ie spi. Tisoč in tisoč Chksfo, Illinois. letja že spi, n še se ni vzdramil. Iomn OBILIC. Pr««d«at; Kabel ji ill farizeji še nadaljuje Jomn PiTmč. S«crtUrf; , ' • _i i A * k • i •« Amtom p«KiKKH, Tr«»*ur«r tvoje delo. Se ga tepejo m križa-■ .. -- jo! Celi svet je mučilnica. Celi WBCllfTiOil BATtl! UoiUd Stala« »ud Canada . • k'»l v«ri i« ' K>i*i »l.S« a yaar. ISc lor ball year Korcifn count ne. SVCt je — gora l\ai\arija! !\TIZI S> a yaar, it lor baii y«ar. neprestano vzdigujejo .... Križ AOVUTtaiNO iatbs o* agraamaat. • - .. . . , » , ,. , ---- stoji v vsaki proletarska koči. naslov 'address); Križ je v vutf tvornim, — v vsa- "PROLETAREC" kem rudo kopu je krvavi, morilni 587 So. Centre Ave., Chicago, III. križ. na kterega ratpsojtjo stvar- I nika .... Diabolski klic tiranov: pisne so muke, ktere je trpel in | Breiposslnott. socialisti, "mitjon" trpi stvartiik. Neštete in nepopit-, in — barabe, ne so njegove rane.... Naprusta Waukegan, III. 12. apr. — Ceno trpljenje in bolečine, bičanje njeni naš list 44 Proletarec'' l U-tepenje in križanje je ž« v začetku pava, da bode tudi za najin do-onesvetilo stvarnika. Padel je v pit nekoliko prostora. Dalj časa mrtvilo. ... I'mrl ni — ampak v /-♦• prebirava ta delavtki list, mno- nezavesti te je zgnidil pod nog*- go dopisov najdeva v njem, le it kr6||e ^ ne £a VM 4Vet ra(j našega klerikalnega Waukegapa ka, Toda ^^^ ^ ^ »omišljeni duha ne sluha. nikov in celo dobrih sodrugov, ki Kar se tiče dela, gre bolj poča- ^ drie poboljšanega" lisi v tukajšnji žičarni; dosti dela- ^ kj jadra ««mititje, kakor piha v«-cv je brez dela. To priliko je po- yeler No k(Jor ^ ho6e «tpobolj. rabil tukajšnji župnik. Mislil si inti", pa naj le čita list Glas Svoje: "Ljudstvo ima čas, post je tu- v in »tat« 11.00 NA LETO. Naaiov: "RADNIČKA STRAŽA", lift FISK 8T. CHICAGO, ILL. Priporočajte u liot bratom Hrvatom! krivici, ki že ti toaočletja gazi pt njem..... Pomlad je tu. Nabaviti ni bode treba rsznovratne vrhnje in apodnje obleke, pokrivala, obuvalo itd. Aho hofete bili po»tre-ioni hitro in z dobrim blagom, oglejte ai aaio veliko zalogo predno kupit« kje drugjs. si Vstajenje. Vstal vttal ____ KdottJ Js Od mrtvih je — križaj ga! križaj ga! — ar nepretrgoma ponavlja vek za vekom, stoletje za stoletjem. leto za letom. Stvarnik še spi in trpi.... Vstajenje pride! Stvarnik ni rojen, da bi v mukah poginil. Krivica se tudi ni porodila, da bi vse večne čase ob-Velik je stvarnik. Rodil se je v'lMtno sedela na tronu. Prišel bo dobi, ko se je človek zavedel, da je človek. Ampak dasiravno te je rodil stvarnik kot človek smatralo se ga je človekom le v trenotku njegovega rojstva — potem ne več. Rodil se je z vsemi pravicami vladarja čez vse kar je ustvaril — ali vladar ni bil. Z njim vred se telji. farizeji, raMji in krivični-je namreč porodila krivica in ta ki, ki ate ga križali in pili nje-je porazilo pravico, ki je živela govo nedolžno kri! Gorje vam, ko pred stvarnikom. Odslej je via- vstane preganjani, mučeni in kri-dala krivica in stvarnik je bil s žani stvarnik, stvarnik vseh do-vaem svojim stvarstvom njen last- focr na zemlji — P ROLET AR I dan, ko se bo trpeči stvarnik zavedel. Mera njegovih muk bode polna in on se bo zavedel svoje orjaške moči. Vital bode iz mrtvila in vzel, kar je njegovega. Gorje vara takrat tirani, muči- nik..... Toda stvarnik je stvarjal. Naredil je motiko in plug in s tem je razoral zemljo, v ktero je vrgel srno. Naredil je srp, požel žito in izmanjeno zrnje je s trdim ksme-nom spremenil v moko, iz ktere je spekel kruh. Obdelal je nepregledna polja in jih posejal z žitom. Naredil je tekiro, posekal z njo drevo in iz tega je zgradil hišo. Napravil je bat. obdelal kamen in zgradil palačo. Izumel je vreteno, spre-del volno in iz te je nsredil plstqo. JAT! •etietsssststtttiiittttii« ■ DOPISI M» Starokrajald "Domoljub" joka nad slovenskimi tocialitU v Ameriki Clandge, Pa. — Ljubljanski klerikalni listič "Domoljub" se v eni svojih marčevih številk milo joka nad slovanskimi socialisti v Ame-iz~ platna obleko/Ustvsrii' je'vwi rlki Obžalovanja vredni listič, ki in mesta, zgradil koče, palače, gradove in temple. Zgradil je ceste in vodovode. Stvarnik je šel dalje. Ptfkoril si je paro in elektriko. Naredil je stroje. Zgradil j« železnico in parobrod. Sel je pod zemljo in kopal rudo in premog. 8tvarnik je ustvaril vse. kar vidimo ustvarjenega in izpopolnjenega. kar uživamo in rabimo. Ustvs-ril je vse — ali stvarnikovega ni nič. Stvarjal je za krivičnike ... Stvarnik nima niti toliko svojega — kamor bi položil tvojo trudno glavo..... Krivica je mati trpljenja in muk. Velike so muke, ki jih že od nekdaj trpi stvarnik. Takoj, ko ima nad vsemi grehi še ta krščan tki greh, da eksistirs, je ko je pri zadnjih volitvah s pomočjo drugih klerifcmftifeMtaftj srečno rešil" t* boge kranjske kmete, sedaj začel "reševati" tudi ameriške Slovence, kteri so v večini vsled nežnosti ih razmer pod črno farško vojsko v domovini, morali bežati na tuje. Žal, da ne vem več doslovno do-tične notice v "Bedastočeljubu", ker sem "eajtengo" prenaglo porinil na "oni svet" v — peč. Spominjam se pa, da piše i "Pred nekaj leti v Ameriko odšli Slovenci, kot dobri in pošteni katoličani, so se sedaj pridružili Vstanovili so ai že deset klubov (to peče, kaj!), tudi ženske (in to, ae kregal s pametjo ves predzadnji teden. Dejal je sam, da je Ljubljančan; še več — rekel je celo. da je — ljubljanska baraba (Živijo! — Op. uned.). S tem i-menom je tudi nazval, vse Ljubljančane. * Premisli sedaj, dragi delaver, bodisi Ljubljančan, ali kdorsibodi! Ako ne plešeš tako, kakor ti ku-tarji godejo, te pa z barabo naže-nejo Vidiš, tako te pitajo, delavec Chikaški rojaki pozor! Jugoslov. Soc Klub si 1 Hrvatsko Radničko Pro-svjetno i Političko Društvo moj, tisti, ktere rediš s svojimi m ŽcnskiSociallstiČni Klub "PROLETARKA priredijo Ali boš trpel to, delavec žulji, moj! Nadalje je ta humbugar tako navdušeno opravljal svoj posel, da se je moral »podtakniti tudi nad socialisti. To so letele cveto-; če fMtovke na socialiste iz pred oltarja pa do vrat: brezverci, odpadniki, sam h — iz njih govori!: itd. itd. Tako, tako. gospodje! Socializmu se s tako misijo — koristi, ne pa škoduje. Ali veste to? Marši-j kteri delavec, ki je "baraba" v vaših očeh. se bo pridružil socialistični stranki, ko bode videl vaš očitni humbug. Dragi tovariš deisvec! Ne daj se slepiti več; vrzi ta črni humbug od sebe in se pridruži k razredno-/a ved u i m delavcem, ki se zbirajo v socislmtični stranki. V organizaciji je moč, le tam si boš zbolj-šal svoj delavski položaj, ne pa če boš poslušal kntaste lenuhe, ki živijo na stroške nezavednega delavkega ljudstva. Čitajmo de-lavake liste, ki so podučni in koristni za nas delavce. In eden teh je naš vrli "Proletarec", ki se v resnici trudi za slovenske delavce v Ameriki. S socialističnim pozdravom J. G. J. Ž., naročnika. veliko majnikovo veselico dne 23. maja t. I. v veliki dvorani deftke svobodne šole, 400 18. cesta. PROGRAM POZNEJE. V najem te odda primerno stanovanje s štirimi sobami pod dobrimi pogoji. Kje. pove upravni-štvo " Proletary a", 587 So. Centre Ave., Chicago, III. '77-570 WITF K! ANN W Na drobno! I o debelo! J. Silverstein 487 So. Halsted St. Chlcaco. izdelovatelj in port i ranega rwakega in turfckegn tnbaka, amodk, cigaret, ta- , baka aa nonljanj« itd. Tabak za cigaret, funt..........60c 100 akatljic po 2 unči tnbaka za cign | rete.......................$|.00 1000 kkatljic cigaret O. K. s rorčkom t «.............. ......... $3.00 I. STRAUB FR. SAKSER CO, 109 Greenwich Street, New York, PODEBUŽKIOA 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. OFICUBLHO ZASTOPNIŠTVO VSEH PAJLOBBODNIH DRUŽB. Priporoma ne Slovencem ia Hrvatom o priliki potovanja v it aro iomgvioo, ali ako iale koga nem vzeti — v prodajo paro bralnih lintkov po najniiji ceni. Železniške listke za vm kraj« v Zjedin. driavah in Europl Pošilja najceneje ln nnjhltrnje denar v staro domovino, bodisi znnnbnlm strankam, ponojilnlcam ali * k te rok oa svrho. Van k alo venski potnik naj pnzi, dn pride na številka 109 greenwich street in nikamor drugam ter naj ne prej dobro prepri&a, ako je na pravem prostoru, predno ne da pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti s nami. S36 W URAR ltth St., Slovencem in Hrvatom! naananjamo, dn isdolujemo raanovmtne nhlpU p po najnovejšem kroju. Unijnko delo; trpe*no ta UUlCHCf v VkUj9i mdi razne druge potrefcMina, k epa. da ji v delokrog oprave — oblak. Pridite in oglejte si nato izloibo. Z vnem spoštovanjem tsr Chicago, 111. ........i Ima ve*jo nalogo ur, veriftie, prstanov in drugih drmfotin. Izvršuje tudi vaakovrntna popravila v tej stroki po nizki osni. Obiščite gat je skoval verige, že so ga uklenili to!) imai° ** «v°j v kterem vanje. Na voljo krivičnikov je se družijo. John Petrič v Chicagi spletel bič in s tem so ga pretepali do krvi. Sezidati je moral ječo in v njo so ga zaprli. Svojim mueitcljem je naredil sulico ini P1*00 je glavni tajnik. Imajo dva svoja časopisa. Zato pozor pred njimi! Nenaroeajte njihovega časopisja! meč, a oni so ga prebadali in mu sekali zevajoče rane. Stesal ti je križ in na tega to ga obesili. Stvarnik je mučiteljem sezidal krasne svetle palače, a sam je stanoval v ozki celici in spal na ka-menitih tleh. Izdelal jim je sijajne gizdave obleke, toda svoje telo je zavil v borne cape. Njegovi ra-belji so uživali slastna dragocena jedila in pijače, plod njegove de- Tako piše starokrajska klerikalna cunjica. Sirota 44Domoljub"! Kaj vraga ga je dovedlo do tega. da je vtaknil svoj ožlindrani nos >nea nas? Kaj ga brigajo naši socialistični klubi t Najbrž mu je že zmanjkalo gradiva, a kterim "filtra" kranjske "Marijine device" z "medajco" na vratu in straši nevedno kmečko ljudstvo. "Domoljub" naj obdrži svoj ri- la, a on se je moral zadovoljiti s 1«« doma in naj brska po svojih auhim kruhom in vodo. Tiranom l**tnih gnojiščih, kjer je še toli-mučiteljem je koval zlate krone, a ko larške nesnage, da smrdi že do njem« so v zameno potisnili trnje- Amerike. V naše plodonosno delo no krono na glavo. V zabavo in v Ameriki se nima prav ntf vtika Poboljšani "Glas Svobode". G. So jsr ga jt djal ma tvoj "fsfar Hrt." Chicago, 111., 13. apr. — Cenjeni sodrng urednik! Prosim, dovolite mi nekoliko prostora v našem "Proletarcu." V tekoči krizi imamo veliko ča-1 sa, zato si tudi ogledamo raznovrstno časopisje. Pred nekaj dnevi mi je slučajno prišla v roke neka mesečna "prat'ka", ktero izdaja naš preeastiti pastir ali Čredni k ali kaj je že. Med drugimi budalostmi. ki sem jih čital v "prat' ki", naletel sem tudi na socialiatom.tne^Rj if,red1no [im**a- .. V Ulaailu slov župnije v Chi-, eagu." kakor se imenuje ta 'prat'ka", omenja g. S. tudi list "Glas Svobode, to je list. ki hoče po vsej sili veljati za socialističnega. Kaj pravi g. S.T Piše doslovno: ta list (Gl. Sv.) te je že malo pobolj-šal Č astna pohvala! Gl. Sv. se je "poboljšal"! Seveda, g. S. že ve. zakaj se je — poboljšal. Če govori duhovnik o poboljšan ju. potem si ne moremo misliti d ruga č-iiMga kakor — katoliško poboljšan je. I>a se je Gl. Sv. prav po katoliško "poboljšal", to vem tudi brez g. Sonarja. To govorijo že dejstva. Gl. Sv. je nedavno pisal 0 "častitem" g. Zakrajšku. v eni številki si je postavil spokorniški križ in njegov lastnik Konda je po izjavi g. Klobučarja obljubil župniku Kranjcu, da bo hodil k maši in živel po katoliško tudi lags I po katoliško! — sa- Dobre Saloone odda v najem (rent) Monarch Brewery 21st St. and Western Ave. Oglasite sc takoj dokler ni prepozno. MIMMM .....MIS GOSTILNA, dobro in vedno preskrbljena z najboljšimi pijačami, linijskimi smodkami in prostim prigrizkom. za društvenene seje, svatbe, zabavne večere, veselice itd. Dvorane, PotujoCi rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 S0r CENTRE AVE., CHICAGO. ILL. se vrši v dvorani Fr. Mladiča, «87 Ho. Center Ave. Pijače in drugih okrepčil ne bo manjkalo. Zabava bode itborna, zato ne sme nihče izostati! Pridite vsi, ki potrebujete in ljubite razvedrilo. Začetek ob 2. uri popoldne Vttopfaina prosta. ODBOR. hočete še več! Ula« Svobode te je po katoliško spokoril —"gospud"; so ga pohvalili — in basta! Ali se bodete "poboljšali" tudi vi, naročniki tega lista? Kaj pra-! vite k temu? Gl. Sv. bode kmalo j zahtevaj od vs*. da se "poboljšate", kajti "gospud" želijo tako. AH ste še kedaj slišali, da bi duhovnik pohvalil kak socialistični list, ki mu je navadno vedno trn v peti. In g. Sojar, chikaški župnik, je v svojem lističu pohvalil "Glas Svobode", da se je poboljšal — oni "Glas Svobode", ki pravi, da hočejo socialisti prekrstiti S. N. P. J. v katoliško jedno-to. dani se nobenemu socialistu še v peli ne sanja kaj tacega. Mr. Konda je seveda z veseljem pobasffl to katoliško pohvalo. On ima dober želodec; prekuha mu vse, samo da ne»e. Tako je tudi srečno prekuhal katoliško poboljšan je. Veseli me le, da sem se pravočasno odpovedsl temu listu, kte-regs sem bil naročnik, drugače bi tudi mene zadela ona pohvala, ka- _* Unijska Tiskarna! Slovensko Tiskovno Društvo v Chicagi. 111.—1252 E. 75th St. Sprejema naročila na vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor: tiskanje knjig, brošur, društvenih pravil in po-trdil, vsake vrste vabil, velikih in malih plakatov, vstopnic k veselicam in plesne vzporede: dalje: vizltnic. pismenega papirja in kuvert s firmo: za društva, trgovce in obrtnike ter za zasebnike splob >se tiskovine—in to v kateremkoli jeziku. Ker imamo z najnovejšimi jfcroji bogato opremljeno tiskarno v stanu smo pri nns naročena dela izvrševati lično, hitro in po najnižjih cenah. ^ ^ Posebno »pazarjamo vsa cenjeno društva In politične klnbe na naše Izredno nizke cene, hitro postrežbo in na najfinejšo Izvršitev pri nas naročenih društvenih tiskovin. ^ ^ ^ ^ ^ Pomlad je tukaj. Seoonz ženinov in nev«it prihaja. C« •« ženite, je raiao za ts^ da •i omiriit* dobro zliko kot fcpoinin na vat ionitvanjski Dobro •liko, da bol ji« ne morete dobiti, vam izdeda izkušen fotograf, 391 393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. Ima večletno akuAnjo in izdeluje najfin^jie fotografije po zmernih eenah. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1889. ROJAKI! Predno kupite kmetijo ali sploh kako zemljišče PlSlTK ZAUPNO F. GRAM U, NAYLOR, MO. Ttm je dohiti le najlspAo ia zajrodovitaejio zemljo v A mvriki. Pristno Domače Vino Belo vino.................... ©Oc galon Rdeče vino ................. ®Oc galon Rdeče staro vino.......... 45c galon Rmeno vino............. 55c galon Po»oda pro«ta. Te cene veljajo odjomalcpm od 50 galonov naprej; izključena pa nizo tudi manjfta naročila. Vino pošiljam proti predplačila ali po C. O. D. po vai Ameriki. Priporočam se rojakom tudi za obiak moje lepo urejen« goetiiae z i zborni mi pijačami in z vedno pripravljenim prostim prigrizkom. Za dobro in točno poatreiho, kakor tiadi za pristnoat vina jamčim. JOSIP ZALOKAR, 809 Edison Road N. E.f Cleveland, 0. M. Lailonc id Fr. 47H H c»» t StS St., Chicago MODERNO OPREMLJENA 8LOVEN-8KA TRGOVINA Z JE8TVINAMI (OROCERIJA.) • Najboljši ril, kava, Čaj, moka itd, •ploh vsakovrstno domače is prekomor »ko blago veilno evele po najniiji ceni na prodaj. Na zahtevo razvaiam blago tu d aa •torn, ra kar nič ne ratuaim. Najbolje in naje neje obuvalo kupite pri John Klofith 631 Blse Isltsd Av. CHICAGO. Sprejema tnd pravila. PROLETAREC ................ Stranka. \ rAmrt SOCIALISTIČNA IVBZA T Chieagu, m. ttjik- John Petrič, 718 W. Okie«*' 111 poiiU i* ti6ooi M Vt »trsske ali posamsanih klu-LL Mliljaju ua gorenji naslov IMENIK klubov podrejenih Jugo- Socialističm zvezi r Chieagu. |Wru »^>cialiatičai klub itev. IH. Anton Preleru, pred-Frank Podlipec, fin. Ujnik, 568 flirted Bedna mesečna aeja Jitrto aeboto kv mesecu, v prosto-mit. Tr. Mladiča. 587 a Center At. unvasski •seiaiutičsi klub itev. 2, d Ignac 2lt mbergar, predssd-Kravanja, tajnik, Box 101. seje vsako aadnjo so-m t prostorih sodr. Ivana ^■ttpkl socialistični klub itev. CtMBtsugk, Pa. Fraak Podboj, pred-• Itefan Zabrie, tajnik, Bo* 305. SepaMki eoeialietiiui klub itev. Bps, IH. Jos. Bratkovič, pred alsotin Potisek, Ujnik, 1231 9t. Bedsi seji sta 1. in 3. ne-v Mseeu; nedelja je plačljiva jgf.sUvaaeki soeialistiini klub Bo-Mtf *t« -tajaik. itev 3, Claridge, Pa. John Ba- ■»elalistični klub itev. 6, Wyo. John &are, predsed-Joes Medvsd, tajnik. Boa 3«. gloretski seeialistični klub itsr. 7, (array. Utah. Valentin Bita, predsed-i; Edvard Hsfman. Ujnik. Jsfsslevaaski soeislistiftni klub itev. BoiyB, Wash John Maku«, Ujnik. 8taven*ki ieaski soeialistiini klub rtmrts it«v 8, Chicago 111. Berts mIm«, prtdeedni.a; Mary Grilse, taj-iet, 174 W. 21st Pl. Bedna aeja vsako m ia tretjo nedeljo r mesecu, r pro-t*rik sedr. ft. Hladiča, 587 Centre ar. fttososki socialistični klub itev 10, M«t, BL Louis Bud man, predsednik; >nsk Prafretnik. tajnik. Bedna me-Um seja vsako tretjo nedeljo r meto, v prostorih sodr. Jofta KolB |N S, headway St. ■svMkl seeialistični klub^H jtev. 11, Onaberlaod Camp No. 2, Wyo. fes Takia, predsednik; Antoa Jetor-Iu, fcjaik. Bedne seje začasno r hiii let. IS (hsakhouae). ■svisski socialistični klub iter. 12, Hnsee. Wye. Math Brunakule, pred edaA; Fraak Čstigaj, tajnik. cfaiksiki sodrugi! tej« slov. aocisljstičnegs Jtev. 1. ae vrši v soboto 25. L k ob 8 uri ivečer v dvorani »4r. Frank Mladiča 587 So. Čemer Are. Ker ae bodejo obravna-rale tažne stvari, ne sme izosts-i soben ilan. Seje ae »mejo vde-eiiti tudi nečlani. S ene. poedravem FV. Podlipec, tajnik. kxtrufom v Chieagu na znanje. Draatvo "Narodni Vitezi" itev. 8. N. P. J. je uradno povabi-» oaš socialist ioni klub, da (te deleži domalnem številu. 1 Frank Podlipec, taj. TO m ONO — ZA KRATEK CAS. Svobodomiselni "Glas Svobo-»" j8 8sdnji teden voščil 44 vese-vdikonočne praznike" ... To » dobro. Malo krščanskega vo-ilt ne ikodi. Velja li pa to voš- 10 tudi onim, ki imajo že od bo- nepretrgan praznik? . . . a V ostalem nas ni pa niti najma-i*' presenetilo to staromodno vo-ilo es", pač pa pomilnjemo one, ki so mu vrinili to nemnno idejo v glavo. SODRUGI! CITAJTE! V uprsvniitvu *« ProloUrca", 587 So. Center Ave., Chicago, 111., je dobiti sledeče socialistične broturc in knjige t Socializem.......................10C Zakaj smo socialisti? . ........... 7c Socialna demokracija, in kmstliko ljudstvo................r, ,..... 5c Komunistični manifest...........20c Nafta bogastva..................Sc Drama duiemega Prešernovega tir! jen j a . . ...................20c Kdo uničuj s hroizrajanje r malem ...........................18c Vsako trh bro*ur po*ij«mo poAtnine prosto. Sodrugi, sexite po njih, doklci n<» poidejo. _ Frank Kvasnička Trgorins * fceler.nino, rasnim orodjem in jmhiitvom. Topravlja peči. 64V64.4 W. 18th St. Chicago, III. EDW. F. MODIS Prodaja vsakovrstne kovčoku (ko-fre) in iaklje ta potnike. Jemlje te stvari tudi v popravila. 081 W. IRth ST. CHICAGO, ILL. ZNANJE ANGLE&ČINE JE MOČ Vsadko ki hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči, in to brez vsakih knjig in strojev, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi — naj se obrne na • THE 8TEINER ACADEMY OP ENGLISH, £)ov. Dep.; 431 W 26th St., cor Kedxie Ave., Chicago, 111. in slehernemu se-bo na to važno n-prašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo tako zadov> ljen. da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. Matija Erkl edini Slovenki kroj v Chieagu naznanja rojakom, da ima aalogo vsakovrstnega blaga vanje molkih obisk. Jemlje r poprave* ia Mat« a je tudi stare oblaka Cene u zmerne nizke. 624 SO CENTRE AVE. CHIOAOO Sveti kruh in fino pecivo dobite vedno v hrvateko-slovenski pekarni Curiš i Rad*koviča 623 So. Throop H t root Vozi tudi na dom CHICAGO. Aka hočeft dobro naravno vino piti, oglaai ae pri JOS. BERNt&D-l) 620 Blue Island Avenue Telefon Canal *42 CHICAGO Pri njenio dobil najbolja kalifornijska in i in port ira na vina. Rojaki. Nala navada je, o velikonolsik pri* rikih prigriaaiti dobro iuako. Oglasite ss pri: Janez Trškan-a 587 So. Centre Ave. Frank Mladih a aaloa. On Vam postreie s domaftiad suhim ia masni ia klobasami. Prindse Ve tudi na dosi. Angleščina =========== v 3 do 6 mesecih Lrpopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrii potom dopisovanja. Pojasnila se dajo sastoaj. Slov, korespondenčns iola ■ex I SI. Station B. Olavsland, Ohio. Del a vpi Denar ni zgubljen. Kupite "stock" Jugo-slovanske Delavske Tiskovne Družbe in postanite lastniki edinega slovenskega delavskega tednika v Ameriki. Delnica stane $10. Plača se lahko v dveh obrokih po $5. Pišite za pojasnila J u gos lo vans ka Delavska Tiskovna Družba. J 37 South Centre A.t)šnue Chicago. III. DR. F. J PATERA Ordlnuje: na sereroxah. voglu ASHLAND IN MILWAUKEE AVE. od 12. do 3. ure popol.; od 7. do 8. ure zvečer v pondoljklh, torkih, četrtkih in petkih. Telefon Canal 180. Dr, KAREL STUL1K 527 So. Winchester Ave. Telephone Weai 529 Zdrsvi notranje in zuuanje bolezni ter jc izvrsten ranocelnik. Uraduje: doms od 1—2 pop. ter s večer po 7 uri. V lekarni goa. Hermaneka, Centre a 18. Str., od S 7 pop. V lekarni J. tttulik, na 21. St. a Paulina nI., od U do 12 dop. Priporoča ae Slovencem. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in raznih neopojnIH pijač. S2-H4 Flak St. Tel. Canal 1405 GOSPODINJE POZOR Najboljie, najfinejle in o krasne jie meso prodaja po najniftji ceni slovenski mesar 378 W. 18. Street Chicago MIHA LACK0VIC 376 Wsst Igth St. Ckioaga. Klobase in tanks poiiljsm tudi isves Chisage proti C. O. D. podrastjo, ako se naroči 25 funtor. Pilite za cenik r slov makom jsaiku. Zs Chiesgo i okolioo js moj ssaSopnik Janes Trik an. Z vsem spoštovanjem SLAVOLJllB ŠTAJDOHAR, 318 W. 18th St., Chicago PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na voglu Center Ave., in 18. ulica Pnxlaja konj i konjskih oprav. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO, ILL. P0Z0RI SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim ktgljlttes Sveie pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijsče ter unijske smodke. Potniki dobe £edno preno čiMe r.s nizko ceno. Postrežba točna ln Izbora a. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 SO. CENTEB AVE., CHIOAOO Dr. W. C. Ohlendorf. M. D. Zdramlk sa notranja bolesnl ln ranocelnik. Isdravniika preisksvs brezplačno—plačati je 1« zdavila 847 ln 848 Blue Island Are. Chicago. Za dne ure: Od 1 do 8 po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Ohicsge liveči bolniki naj pitalo slovenski MIRKO VADJINA, M: SLOVENSKO HBVATSKI BRIVEC. THE COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE . 140 West 34. Str. NEW YORK. N. Y. Jože Sabath advokat in praml zastopnik r kazen KO&lČek B T ft t j C sklh ln cirinlh zadevah. | SALOON Pilite slovenskil Dobra pivo, wiskej, llkere, rino, 1823-1638 Unity Building at_ 4 . izvrstne smodke m pngnsek. 79 Dearborn St., Chicago, m. Ree. 5155 Prairie Are. Oglasite se na Centri! Phone Drexel 7271. Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK blizo 18. ul., Chicago ♦S0SS8SSSSSS0088888S8»S8 SVOJO FINO OPRAVLJENO BRIVNICO priporočam v»e«n' bratom Slovsccsm. JOHN HORVAT 810 Centra Are., Chicago, UL Slovenski ia krvataki časniki ss razpolago. Leopold Saltiel ODVETNIK r kazenskih in drilnih sadsrsh. An to Phone 8065. Offies Phone Maia 8085 Residence Phone Irwkig 1178 URAD: t7 METROPOLITAN BLOCK Ssrsrosap. ogel Randolph la La Salle slice Stan or an js: 1817 Shsridan Road L® ROLETAREO UNGLE Anglefcki Upton Sinclair Z avtorjevim dovolj« u j« m potloveml Jože Zavrtal* . . . SOCIALIZEM IN £ENA. ............................ n. MEZDNA 8U2INJA. Gospodinja in mati. ki opravlja domača, hišna dela, — n? mezdna aužinja. Negovanje in odga-janje otrok, čiščenje, pranje in kuhanje je dolžnost vsake skrbne žene in domače hčere, če hoče, da je v hiši red, blagostanje in zado-voljnost v družini. Skrbno opravljana hišna dela ao podlaga vzornega gospodarstva pri hiši, in ponekod jako zanikrno plačane. Šivilje in perice, ki navadno delajo od kosa. si lažje določijo ceno za svoje delo. V ostalem so pa vse te služkinje in izvrševalke domačega dela, ali dela v malem busi-nessu, že mezdne delavke. Prava mezdtaa siržinja je pa ona žena ali dekle, ki je proti mezdi žena, ki opravlja ta dela. deluje IV ***** v industriji ali veliki le v svojo korist odnosno v korist! twv.ni. Na prvem mestu je pro- duktivna delavka, — ~ delo, kterega opravljajo od rane-' vse potrpežljivo prenaša, kar se ji ga jutra pa do poznega večera, so j naloži na pleča — na štrajk ne gre svojega moža in otrok. To je podlaga družinski sreči. Drugače je tvomici in ktera ktera dela v producira ali služkinjami ali deklami. Le-te *™V™t\vno izdeluje blago za na dobijo za isto hišno delo mesečno ali tedensko mezdo. Ta mezda je različna, kakor je različno delo teh slpžkinj; ni različno po kakovosti, temveč po razmerju časa in kolrčii trg —torej za profit. Industrielne zlepa. In to hoče kapitalist. Ženska delavna moč je na današnjem delavskem trgu veliko cenejša, kakor pa moška delavna moč, da-siravno v mnogih slučajih obdeluje eno in isto delo. To se pravi: žena je veliko manj plačana kot moški, dasiravno opravljata oba eno in isto delo. Vsled tega kapitalisti poslednje čase odpuščajo moške delavce in jih nadomeščajo z ženskimi, kjerkoli vidijo, da je žena sposobna za tako delo. In to je posleg vseh krivic največja kri. viea. ki se godi ženi. Delodajalec delavske so danas že nekaj navad- na primer plača delavki $1.50 ali nega. Poglejte tukaj v Chicago, še manj za delo, ktero je prej Poglejte v tvornice za izdelova- opravljal moški za $2.' Žensko nje klobukov, slamnikov; v tvor- industrielno delo, odkar je stroj dela Vsled tega se to delo nwe za »»delovanje oblek, igrač in revolucijoniral industrijo, je torej „ ... „ drugih drobnih stvari. Med bren- velik konkurent na delavskem ceniti sorazmerno,!, . . ,. 4 -» i ,, , ■ i meed fcj čečimi stroji se giblje stotine, tiso- trgu; in to na škodo moškemu de- Hbdo sa nravič o 'n l^klet — modernih mez- lavatvu. dočim imajo kapitalisti BSaio laftie a dobijo tndi dnih robillj' 1>0ffl*ite v chicaske veliko večji profit. majhno plačo, dočim delajo druge klavnice -na "totine žensk dela uprav živinsko, po 12 do 16 ur na v r*™lh' klavnsikih odelkih na dan. zakar dobe tudi večjo mezdo. "tot,"e J,h žrtv"Je »V0J° z'v-pravi, ene dekle delajo l^ko moč kapitalizmu. Žensko 1 induatrielno delo je zlasti v Ame- ilp^d tudi ne^more cen nUi določiti se mu i naj^ifi veljala edir Nekfsre delajo laži To se manj, druge pa več, kakorsno je že opravilo pri hiši, oziroma kako je to delo razdeljeno. Trdo delo imajo zlaati one služkinje — in to brez izjem sama dekleta —, ki so vposlene v kaki mali trgovini ali gostilni. In ravno med ameriškimi Slovenkami je največ takrh valužbenk. Varsvno je, ds se v v mnogih slučajih ravno tem služkinjam dela krivica. Za naporno riki že dokaj razširjeno. V industriji platna in oblek so v ogromni večini vposlene same ženske. Po Kapitalistični sistem proizvaja nja je iztrgal ženo iz hiše in jo vklenil v mezdno robstvo, ktero postaja vsak dan hujše. Edina rešilna pot iz tega robstva je — socializem. Sodruginje! Agitirajte za "Pro- nek, statistike d*nes v Zedinje- leUrca„t ^VOT^U ^ ITojim nih državah šeat milijonov ženskih ^^^ mAnkVm ^ torU delavcev, ki delsjo za mezdo m ^^ ' ^ so direktno odvisne od kapitaliz ma Kapitalist rma rad delavko. Žen-! Socializem js postal sila, s kte «ka je bolj "eheap" kot moiki in ro is računajo vse obitoječe kapi- tudi bolj ndsns v "boljo vol jo ";, tallsttfne država (Copyright, 1906, by Upton Sinclair- (Nadaljevanje.) Naše! je (»ovseni druge razmere. Oče One je umrl, upniki so pa zahtevali, da se plačajo dolgovi. Jurgisu je veselja poskakovalo sree, ker se je zavedal, da 1st lahko dosegel svoj namen. Tu je bila Klzbie-ta Lukossaite. Imenovali so jo teto. dasi je bila mačeha One in njenih pet bratov in sester. Bil je tudi brat Jonas, suh človek, ki je delal na polju. Naohratno je )»a bil Jurgis važna <**eba, ker je zdrav in eii prišel iz šume. Ona je znala Čitati in pisati in je razumela marsikatero atvar. o kateri se njemu še sanjalo ni. Posestvo .je bilo prodano iu vsa družina je bila sedaj brez strehe — <*talo ji ni druzega kot sedemsto rublje v, ki so polovico manj vredni kot dolarji. Dobiti bi imeli- trikrat toliko, |>a sodnik je odločil proti njim. Ako bi hoteli ovreči to sodnjisko odločbo, tedaj bi jih stalo še mnogo denarja. Ona bi se lahko omožila, ali preveč je ljubila teto Elzbieto, da bi se ločUa od nje. Sedaj je predlagal Jonas, da je najboljše, ako gredo ^Fw*»paj v Ameriko, kjer je obogatel neki njegov prijatelj. On ho delal, ženske tudi, jMt Se otroci — potom morajo napredovati. Jurgis je čul nekaj zvoniti o Ameriki. To je dežela, o kateri govore, da lahko človek zasluži tri rublje na dan. Jurgis je razmišljal 0 tem, kakšno vrednost imajo trije rublji na dan. pri tem je pa mislil na domače cene. Odločil se je, da gre v Ameriko, se oženi in jststane bogat in. Pripovedovali so, da je v ti deželi vsak svoboden, naj bo siromak ali bogatin. Tam mu ni treba nositi vojaške suknje, ni treba »lajati denarja lopovskirn uradnikom, sploh lahko dela, kar ga je volja in smatra svojo oaabo, za kar hoče. Tako je jsistala Amerika dežela, o kateri sta sanjala zaljublenea. Če bi le imela denar za pot in vseh križev bi bilo konec. Dogovorili so se, da odpotujejo prihodnjo spomlad. Dotlej ae je pa Jurgis uposlil pri nekem delodajalcu. S četvorieo ali petorico drugih je prehodil štiristo milj, da je dobil tlelo na železnici blizo Smo-lenska. To je bila žalostna skušnja za njega. Delati je moral kot črna živina of> slabi hrani, spal je pa v nesnažni kolibi. Vzlic temu je Jurgis vse prenesel, in se vrnil v dobri oblek i iu / 80 niblj.i katere je imel zašile v jopiču. Jurgis ni pijančeval in se prepiral, ker je vedno mislil na Ono. Sploh je bil miren človek, ki je storil vse, kar n» mu je zapovedalo. Le malokdaj se je razburil. IV se je pa to zgodilo, se je pa žaijivee tako prestrašil, da ni nikdar več začel zabavljati. Kedar je prejel platjo, se je ognil pijaneev in igralcev; radi tega so ga skušali umoriti. Ušel jim je in od istega dne je vedno spal le še Iz enim očesom. Poleti so od pluli vsi v Ameriko. V zadnjem trenotku se jim pridružila Marija Berkzvnska. ststričina One. Marija je bila sirota in je iz/a mladih dni delala pri nekem bogatem kmetu v Vilni, kjnr so jo pretepali nečloveško. Še te v dvajsetem letu se je Marija pričela zavedati sv«»je moči in je kmeta dobro preklestila, potem pa ušla. j družba je obstala iz dvanajst ljudi — pet odraščenih in sedem otrok ; Ono se pa ni moglo prištevati ne k enim, ne k drugim. Po I|K)tu se morali prestati marsikaj. Agent jim je nsjprvo pomagal, potem se |ta |>okazal kot pravi lopov. Kasneje so f »r i Al i v roke uradnikom. ki ao jih zopet oskubli za precejšno svoto denarja. Take sleparije so doživeli tudi v New Yorku; aaj niso nič vedeli 0 deželi, pa tudi nikogar ni bilo, ki bi jim svetoval kaj pametnega. Človek, oblečen v 1 modro uniformo jjh je odvedel v hotel, kjer so jih pridržali in jim [napravili velik račun. Zakon določuje, da morajo biti cene nabite Ina vratih, seveda ne v lit vinskem jeziku. Prijatelj Jonas« je oboga tel v klavrmkem okraju, radi tega je bil Chicago eilj eele družbe Kaz.unu li so edino beaetki Chicago in to je zadostovalo, dokler niso prišli do arvojega cilja. Ko ao ostavili vlak. niso bili nič na boljšem Ikot. poprej, Siali so na Dearliorn ulici in zijali v črne hiše, ki so se. (prikaz«***!« * daljav^ ne da bi iN-d*li. zakaj so sem prišli in mkaj s jim ljudj«- posineohujejo. kedar izgovarjajo besedo Chicago. Bili so usmiljenja vredni, saj so vselej zbežali, kedar so videli kakšnega policaja. Prvi dan so hodili gorindol jh» Chicagi. dokler jih ni neki polieaj našel v veži. kjer so žalostni čepeli, in jih odvedel na postajo. Drugo jutro je tolmač razobložil. kam so namenjeni. Naložili so jih r.a voz in jih odpeljali v klavniški okraj. To veselje popisati, ki je zarajalo med našeljenci, ko so zvedeli, da so rešeni potniških muk, ne da bi jim bilo treba zopet kaj plačati, je nemopmV Sedeli so na vozu in [tazne ogledovati vse. Peljali so se po dolgi cesti, ki se je v nedogledni črti vila med majhnimi in revnimi dvonadstropnimi hišami. Nobene spremembe, nobenega griča ali soteske, vsepovsod le grde. umazane, majhne lesene hišiee-^Tupatam so se peljali čez most. ki je križal kanal ž blatnato vodo in trdo glinastimi bregovi, ob katerih so se razprostirale nesnažne šupe, podrtije in doki; zopet drugod so se peljali preko železniških tirov, po katerih so puhajoče lokomotive hitvle z drdrajočimi vozovi. Drugod so se aojH't vmtile velike tvornice, zakajene hiše z nebrojem dimnikom, iz katerih se je valil dim, ki je zgoraj zatemneval ogračje. zemljo pa črnil. Po ti spremembi so se zopet vrstile siromašne, majhne kote. Eno uro pred mestom je družba opazila spremembo zrnka. Ozračje je teninelo činidalje bolj, pa tudi trava ob železniškem tiru je gu-bila svojo zeleno barv«). Tembolj se je vlak bližal mestu, tolikorbolj je bilo vse zakajeno. Polje je bilo suho in rmenkasto, pokrajina pa pusta in neprijetna. Pod gestim dimom je pa človek občutil še drugo zlo — slab zrak. ki človeku ni dal dihati. Družba ni bila prav sigurna, je li ta vonj neprijeten, dasiravno je bil zporn, ker njih duh ni bil fino razvit. Kadi tega so le menili, da je nenavaden. Sedaj, ko so sedeli v vozu poulične železnice, so prišli do zaključka, da se bližajo pravi domovini tega rezkega in nenavadnega vonja. Zdajpazdaj jih je rezal in dregaJ v nos tako silno, da so občutili njegovo rezkost. Njih mnenja o tem smradu so bila različna. To je bil rezek vonj, vsiljiv in žarek. Netkateri so ga dihali v sebe. kot nekaj opojnega, drugi so zopet tiščali robce pred nosom. Novi naseljenci so še razmišljali o tem smradu, ko se je nakrat ustavil voz in nekdo je zaklical: Klavnice! Sea združili v mogočen tok, ki se je zopet pretvoril v obširno, črno steno, ki je zakrila vse tako daleč, kojikor daleč je seglo oko. Za tem je družba opazila nekaj druzega nenavadnega; bilo je tako nenavadno kot vonj. To je bil glas — glas, ki se je pojavil iz tisoč malih glasov. V začetku bi ga morda še ne slišali, ker se pojavlja kot neprijetnost, s katero še niste na jasnem. Tu brenči kot čebele spomladi in šumi kot drevje v gozdu, tu je ropot, kot bi bil ve« svet na delu. Se s časoma opazite, da ta glas prihaja od živali, da je ta glas oddaljeno mukanje deaettisoč bikov, volov in krsv, da je oddaljeno krulenje deaettiaoč prešičev. Kadi bi sledili glaau. a žal. niao imeli časa za to. Policaj, ki je stal ob voglu, je postal pozoren na nje. Ustrašili ao ae in po stari navadi so bežali preko ulice. Komaj so pribežali na drugo stran ulice, že je zavpil Jonas ia razburjen s prstom kazaJ preko nliee. Se pre-denj so ae zavedali, zakaj ae gre. je planil Jonas v neko prodajalnico, nad katero je bilo Čitati: M J. Szedvila* — delikateae." Ko ae je zopet prikazal na ulici, je bil v družbi trebušnega in golorokega gospods a belim predpasnikom, ki je Jonasa držal za roko in ae od area smejal. Sedaj se je teta Ezbieta spomnila, da se mitični prijatelj, ki je našel srečo v Aa>eriki, piše SasdvHsa. To je bila sreča za nje, da so sedaj opazili, da je Rzedvilas našel avojo srečo v trgovini t delikateaami. Zajntrkovali še niao in otroci so plakali gladu. hpUii -aru ( Tako j«' končala srečno bedna in alaba pot Obe „ Čeli objemati druga dmgo. kajti Ainolo je že neks| jokubas Ssadldas srečal svojega iadujega ožjega roj je minol dan, so drug drugemu obljubili prijateljatvo za Jokubas je poznal vsa zla v novi domovini in lahko jim čil vse tajnosti. Razobtoiil jim je, kako se jim je obnašati v razmerah, kako jim je postopati sedaj. Povedel jih je <10 je bivala na drugi strani klavnice in je imela ljudi na novanju. Pripovedoval jim je, do stara Jukniene nima opremljenih sob na razpolago in da se je treba za sedaj tem, kar se dobi. Teta Elzbieta je naglo pripomnila, ds nobena stvar precena, ki bi jim ne bila všeč. Čudili ao a«, takoj v začetku potrošiti toliko denarja. Le par dni »o de tične skusiye v deželi visokih plač in i*' so se prepričali, tudi dežela visokih cen, da je siromak tukaj ravno tako v kakoiu drugem kotu sveta. V eni sami noči so zginil« sanje o blagostanu, kater« j. Jurgis lovil. Najbol j jih j, v Ameriki morali t rušiti, denar po. ameriški navadi, kateregii jeli a stari domovini k«»t plačo, ki je bila tam v navadi. Ti r« Hiiiei s., t gol jufal Zadnjt dni so strada k« r jih je \ čati tako visoke cene za hrano, kot se je zahtevalo na žel Sedaj, ko so videli vdove Jukniene, so se ustrašili, svojem potovanju niso videli kaj tako groznega. Aniela je k s« be v n«'ki dvonarstropni leseni hiši na drugi strani kl*v hiši so bila štiri stanovanja iu v vsakem stanovanju ^ mali ljudi Litviuce, Poljake, Slovake in Cehe na hrano »J \ an.je. nektenh s«d>ah so stanovali samci. Poprečno je biva pol tucata ljudi. Ponekod jih je stanovalo po dvanajst de do šestdeset v enem stanovanju. Vstak staoovnik je moral ti za slamnico in odejo. Slsmnice so stale v vrsti, v aobi pa j si a mu ie ni bilo druzega kot peč. V nekaterih krajih sta na enoinistem ležišču. Kden je delal jmj noči, po dnevu pa pa narobe. Dostikrat je lastnik stanovanja po dvakrat oddal v najem. Vdova Jukniene je bila stara ženica z nagubanim obi no stanovanje je bilo zelo nesnažno. Skozi sprednja vrata vstopiti radi alammic. Ako ste pa prihajali po zadnjih stopnji vam pa zaboji ovirali vatop, katere je tam nastavila, ds več prostora za perotninarstvo. Resnici na ljubo moramo da sploh ni več čedila, odkar je odpotovalo enajst fantov, pri nji na hrani in stanovanju, iskat sreče v Kansas City, ne plačali, ko je radi revmatizma morala osem dni čuvati Bil je s«'ezni in veselja. Ko sta pod pazduho držeč »e o hajala domov, je Jurgis rekel: "Jutri pojtlem in dobim delo." ra. J«»kubas Szedvilas je imel mnoge znancev, katere si je prido* kot trgovec z delikatcsanii. Med temi znanci je bil tudi nek polid v službi Durhama. ki je imel nalogo izbrati sposobne ljudi is del Jokubas se še ni nikdar obrnil do njega, vseeno je bil pa prepričan,« bo policaj oskrbel njeg«>vim prijateljem delo. Odločil se je poaku« s starini Antanascm in Jonasem. Jurgis je bil o svojih zmožnosti tako prepričan, da ni trenotek dvomil, da dobi delo brez tuje pome* Že pred smo omenili; da se ni motil v tein. fcel je k Brosrnu i je čakal komaj pol ure. ko ga je nek delovodja poklical in nagovor Pogovor je bil kratek in primeren. "Govorite angleškiTM "Ne. Litvinščino." (Jurgis se je skrbno naučil te bs»ede 1 ps met.) "Delo." "Da." "Ste delafi že tu t" * 'Ne.1 (Dslje prihodnjič.)