Poštnina plačana v gotovini! Izhaja dvanajstkrat na leto. — Celoletna naročnina za člane Vzajemne ' Izdaja: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Uredništvo in uprava v zavarovalnice Din !•—, za vse ostale Din 16-—. j Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, telefon 25-21 in 25-22. LETNIK lil. APRIL 1938 ŠTEV. 4 A O iu^msliiu zoiramraniEitlc Tudi zelo pametni ljudje mnogokrat živijo v prepričanju, da so zavarovalnice kapitalistična podjetja, ki razpolagajo z brezmejnimi gmotnimi sredstvi. Eni sodijo tako zaradi velikih palač, ki jih gradijo zavarovalnice, drugi zopet po letnih zaključkih, ki izkazujejo milijone. A tako morejo soditi le ljudje, ki bistva zavarovanja ne poznajo. Vprašam samo: Kdo je bogataš, ali tisti, ki neko premoženje upravlja, ali pa tisti, ki tako premoženje poseduje? Vsakdo ve, da je bogataš slednji, upravitelju pa se dobro godi le v toliko, v kolikor je vesten, pošten in pravičen. Prav podobno tudi premoženje, ki ga izkazuje zavarovalnica, ni njena last v tem smislu, kot je graščina last graščaka. Ne. To premoženje je le zavarovalnici zaupano splošno dobro, ki je namenjeno izključno zavarovancem. Zavarovalnica je le hranitelj premijskih rezerv, ki se zbirajo iz vplačanih premij in so last zavarovancev, katerim jih mora zavarovalnica vrniti v obliki odškodninskih zneskov ali zavarovanih vsot, kadar nastopi zavarovalni primer. Pri požarnem zavarovanju mora plačati zavarovancu odškodnino, ce je nastala požarna škoda, pri življenjskem zavarovanju pa mora izplačati zavarovano vsoto bodisi ob doživetju zavarovancu bodisi ob prejšnji smrti koristniku police. Kakor hranilnice niso lastnice vlog, ki jim jih zaupajo vlagatelji, tako tudi zavarovalnica ni lastnica iz vplačanih premij nastalih premijskih rezerv, katere v glavnem tvorijo ono premoženje, ki ga mnogi pri zavarovalnicah ne razumejo. Razlika pa je v tem, da so hranilne vloge, če ni drugega dogovora, plačljive na zahtevo vlagatelja, zavarovalnica pa je dolžna plačati odškodnino ali zavarovano vsoto šele tedaj, ko nastopi zavarovalni primer. Vsak vestni upravitelj odnosno hranitelj gleda, da zaupano mu premoženje umno in za pravega lastnika donosno upravlja. Zato zavarovalnica nalaga del zaupanih ji denarjev v gradnjo rentabilnih poslopij. V poglavje rentabilnosti pa spada tudi, da si preskrbi v lastni hiši cenene in ugodno ležeče poslovne Prostore, ki bi jih morala v tuji hiši drago Plačati. Ker obstoji to napačno mnenje, da so zavarovalnice brezmejno bogate, bi lastniki hiš zahtevali čisto neprimerne najemnine na škodo onega premoženja, ki ga zavarovalnica le hrani odnosno upravlja in za katerega vestjo upravljanje je zavarovancem moralno in bazensko odgovorna. — Vsaj osrednje poslopje zavarovalnice je navadno mogočneje grajeno. To pa zopet ne zaradi razkošja, temveč da zavarovalnica tudi na zunaj kaže svojo aioč in veljavo. Dandanes je že taka miselnost fia svetu, da bi ljudje težko zaupali zavaro- valnici, ki bi poslovala v kaki zakotni podrtiji. Seveda pa vsaka dobro urejena zavarovalnica pazi, da gradi le taka poslopja, ki toliko nesejo, da se v njih naložena glavnica primerno obrestuje. Mnogi so mnenja, da bi morale zavarovalnice iz zaupanega jim imetja dajati svojim zavarovancem posojila, kajpak po čisto nizki obrestni meri in sploh pod najugodnejšimi pogoji. Ta zahteva je postala posebno živa v času, ko hranilnice in posojilnice zaradi za-mrznjenja vlog niso mogle dovoljevati posojil. Glede tega je pa treba vedeti, da je dovoljevanje posojil pri zavarovalnicah urejeno z Uredbo o nadzorstvu nad zavarovalnicami, po kateri more zavarovalnica le en del premijskih rezerv naložiti v posojila in to — poleg posojil na lastne življenjske police — le v hipotečna posojila. Ta posojila morajo biti vknjižena na prvem mestu nepremičnine in ne smejo presegati 35% prometne vrednosti dotične nepremičnine. Zavarovalnica, ki bi drugače ravnala, bi kršila zakon, a škodovala s tem lahko tudi svojim zavarovancem. Solidna zavarovalnica pa pri podelitvi posojila ne upošteva samo zakonitih določb, temveč gleda tudi, da da posojilo le osebi, ki je dober in varčen gospodar ter že s svojim dobrim glasom jamči, da bo posojilo v redu odplačal. Pa tudi to jo mora zanimati, v kakšne namene sc bo posojilo porabilo. Nikakor ne bi bilo prav, če bi zavarovalnica z zaupanim ji denarjem komurkoli omogočila špekulacijo. — Vse to so načela, ki jih vrli možje po naših zadružnih posojilnicah prav dobro poznajo in razumejo. Zavarovalnica je dalje dolžna skrbeti, da se vse njeno premoženje primerno obrestuje. Premije v življenjskem zavarovanju so n. pr. poleg drugih činiteljev kalkulirane tudi na gotovi višini obrestne mere. Če obrestna mera ne bi dosegla določene višine, bi bilo treba povišati premije. Zato more samo tisti, ki o zdravem zavarovalstvu nima nobenega jasnega pojma, trditi, kakor da bi lahko zavarovalnice dajale posojila po 2 ali 3%. Zapomnimo si: le zavarovalnica, ki se drži spredaj povedanih načel — in teh se mora držati vsaka prava zavarovalnica — nudi zavarovancu polno jamstvo, da ne bo nikdar doživel razočaranja. Ker se v preteklosti teh načel nekatere zavarovalnice niso držale, so tudi žalostno propadle na veliko škodo našega narodnega gospodarstva. Dober nasvet. Pavlin: »Pomisli! Imam psa, ki me zavoha na dva kilometra daleč. Kaj praviš k temu?« Peterlin: »Hm, kaj bi rekel! Okoplji se!« Poslani od MoSurcieve deužoe — naistiieeiše sioosnskc LimisKe fentižeone tltuž&e! Gornjo rešitev februarske nagradne zlogov-nice nam je poslalo veliko število naših vnetih reševalcev. Izmed njih so bili za knjižne nagrade izžrebam : Brunet Jože, Ljubno ob Savinji 72; Ramovš Viktor, delavec, Mala vas 43, p. Ježica pri Ljubljani; Notar Jera, posestnica, Dobje 4, p. Poljane nad Škofjo Loko; Štrukelj Milan, dijak. Borovnica št. 15; Ivanc Marija^ Ljubljana, Florijanska ul. 10; Perko Ivan, župnik, Šmarjeta pri Novem m.; Kovač Franc, delavec, Šoštanj, Grajska 9; Pirnat Leopold, šofer, Zg. Gameljne 16, p. Št. Vid nad Ljubljano; Ferme Gothard, župnik, Nova Šlifta, p. Gornji grad; Škof Leander, dijak. Ljubljana, Korytkova ul. 26, I. nadstropje. Naštetim pošljemo do konca meseca marca vsakemu po eno lepo vezano slovensko knjigo. * Pripomba; Nekateri želijo, da bi vedno objavljali cele rešitve zlogovnic in ne le končno rešitev. Uredništvo tej želji žal ne more ustreči, ker bi zaradi omejenega prostora morale potem izpusti druge bolj zanimive stvari. ÜEMKDCilo! Bergant Adolf, Ljubljana, Mala čolnarska 7, ni več zastopnik Vzajemne zavarovalnice, oddelka »K a r'i t a s«, in nima pravice niti sprejemati novih članov niti kasirati denarja! »KARITAS« posmrtninsko zavarovanje, Ljubljana. Zahirala Podpisana Bezjak Terezija, Pekre pri Mariboru št. 65, se zahvaljujem zavarovalnici »KARITAS« za kulantno izplačilo dvojne zavarova’ne vsote, katero mi je izplačala ob smrti mojega moža, ki se je smrtno ponesrečil pri razkladanju drv. Pekre, dne 12. februarja 1938. Bezjak Terezija 1. r Trgovci! Oglašujte v »Naši moči« L€§ce plugi okopalniki. osipai-niki, izruvači za krompir in brane najnovejše izdelave zelo poceni. > Naročila pošljite na naslov. S.ESCE PLUSI - Liuäliana Sv. Petra c. 60. Sprejemajo se zanesljivi krajevni zastopniki. I1 He vmm® ne um ne dne^a... V zadnjem času je »KARITAS« Izplačala cele zavarovane vsote ul) smrti sledečih članov in članic: Šmon Anton, Podgorje 74, Slovenjgradec; Ivančič Marija, Dravinjski vrh 36; Kancler Anton, Slivniško Pohorje 16; Požgan Marija, Sv. Kungota 5, Hajdina pri Ptuju; Raček Jožef, Maribor, Miklošičeva 2; Turnšek Jera, Maribor, Mlinska 40; Kumer Antonija, Podvin 54. Polzela; Vesel Cecilija, Gora pri Sodražici 18; Doblšek Matija, Ravne 136, Šoštanj; Karneža Neža, Stogovci 8. Ptujska gora; Žgajnar Janko, Gabriče 11, St. Janž na Dok; Tehovnik Marjana, Zg. Senica 20, Medvode; Skorja Jožef, Ojstro 29, Laško; Oblak Alojzija, Maribor, Kralja Petra c. 11; Gibičar Štefan, Korovci, Cankova; Debevc Frančiška, Ljubljana, Gosposvetska 13; Gunčar Josip, Kranj, Tyrleva 2; Aužel Alojz, Ptuj, Mestni vrh 54; Pristovnik Anton, Sojek 3, Vojnik; Gorenc Marija, Ljubljana, Trnovska 10; bremšak Katarina, Gmajnica, Komenda; Uršič Janez, Čefena Ravan 4, Poljane nad Škofjo Loko. Grošelj Marija, Sevnica 92; Lavrinc Janez, Puštal 4, Škofja Loka; Oman Lucija, Podkoren 32, Kranjska gora; Merc Jera, Gruškovje 36, Podlehnik; Krampi Antonija, Zg. Gortina 9, Muta; Cerče Marija, Maribor, Smetanova 22; Lindič Terezija, Sv. Vrh 24, Mokronog; Sotlar Alojzij, Vevče 18; 1 amar Anton, Loka 7 pri Zidanem mostu: žaru Terezija, Kalce 5, Krško; Novak Lovro, Stopno 18, Makole; Kejžar Katarina, Jesenice, Ruardov trg 1; Mermolja Ivan, Ljubljana, Bolgarska 17; Prašnikar Marija, Glince, c. XVII. št. 15, Vič-Lj. ' uk Katarina, Zaplana; Potisk Neža, Zg. Laze 7, Studenice; Lutman Andrej, Maribor, Tržaška 8. Na posledicah nezgode je umrl Bezjak Franc, Pekre 65, Limbuš, zato je »Karitas« izplačala dvojno zavarovalno vsoto. V februarju 1938 je pristopilo v »Karitas« 1030 novih zavarovancev. »KARITAS«. Pesem polga je ganljiva zgodba naše kmečke zemlje in njenih ljudi. Iz nje veje čar pristnega slovenskega življenja in občutja. Knjižica, ki jo krasi lepa dvobarvna slika, stane 10 din s poštnino vred. Naročajte jo na naslovu: Urednik »Naše moči«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 19. Nasveti in navodila, kako uspešno uporabljamo najrazličnejša sredstva za čiščenje oblek in drugih predmetov v gospodinjstvu, so vsaki gospodinji nujno potrebna. Zato si nabavite za 3 din knjižico »Praktični nasveti gospodinji«. Plačljivo aidi v pisemskih znamkah. Naroča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Masarykova cesta 12, Vzajemna zavarovalnica 21 Posofilnice psKwUeiie Za mrzi e vloge se odtajajo. Gotovo je eden največjih dogodkov zadnjih tednov veselo dejstvo, da začno znova delovati kmečke posojilnice. Šest let in pol je trajala denarna kriza in povzročila, da so zamrznile skoro povsod vloge go posojilnicah. Ljudstva se je prijelo nezaupanje, ko je videlo, da svojih prihrankov ne more dvigniti kot bi bilo potreba. Trpeli so pri tem vlagatelji, ki so v resnici potrebovali denarja. trpeli so tisti, ki jih je navdajal strah, da bi bile vloge izgubljene, trpeli so voditelji posojilnic, ki so se morali tako rekoč, boriti s potrebnimi in s preplašenimi vlagatelji. Sedaj bo tega trpljenja konec, sedaj je nepotreben vsak strah. Gotovo je, da noben vlagatelj ne bo izgubil nobenega dinarja pri posojilnicah, ki so imele naložen denar pri Zadružni zvezi, gotovo je, da bo postopoma popolnoma obnovljen obtok denarja in bodo oproščene od dosedanjega zamrznjenja vse hranilne vloge. Poštna hranilnica je dovolila v ta namen posojila posojilnicam proti zastavi tistih terjatev, ki jih imajo posojilnice proti Privilegirani agrarni banki iz oddaje kmečkih dolgov. Zastavijo tudi obveznice, ki so jih dobite posojilnice od države bot odškodnino za oddane kmečke dolgove. Tiste posojilnice tedaj, ki so imele ves denar v kmečkih dolgovih, dobe denar za izplačevanje vlog od Poštne hranilnice preko svoje zveze. Tiste pa. ki so nalagale denar pri Zadružni zvezi, dobe denar od Zadružne zveze v Ljubljani, kateri je dala na razpolago dravska banovina 63 milijonov. Te si je banovina izposodila pri Poštni hranilnici z namenom, da zagotovi likvidnost kmečkih posojilnic. Iz teh posojil je prejela Zadružna zveza za kmečke posojilnice v zadnjih štirih tednih 130 milijonov dinarjev. Te vsote zadostujejo za postopno oprostitev vlog. Pri eni posojilnici bo šlo hitreje, Pri.drugi počasneje, ker niso vse v enakih okoliščinah, šlo bo pa povsod. Naloge naših kmetov. Nezaupanje, ki je dosedaj vladalo, mora sedaj izginiti. Ce je imelo poprej videz upravičenosti, je sedaj čisto neupravičeno. Dolgo je trajalo, preden je prišlo do novega obtoka denarja po naših posojilnicah in zato je razumljivo, da je marsikdo bil nezaupljiv. Toda sedaj je treba pre- magati vsako^ nezaupanje. Večina teh posojilnic je čisto kmečkih posojilnic. Zrastle so iz naše vasi in delale za kmeta. Žalibog bo kmet vedno potreboval posojila. Dobil jih bo po nizki obrestni meri le, če jih bo iskal v domači posojilnici. Zato pa je potrebno, da tudi ves kmečki privarčevani denar priteče v domačo posojilnico. Ze ustanovitelji prvih posojilnic na kmetih so postavili načelo: Kmečki denar v kmečke posojilnice. In to velja še danes, če hočemo govoriti o zavednem kmečkem stanu. Denar, ki teče v mesto, ne oplojuje več kmečkega gospodarstva, ampak mestno. Sedaj pa, ko je obnovljen obtok po posojilnicah, naj priteče zopet vanje ves denar, ki je na kmetih. Kaka škoda, če ostaja doma v skrinjah na razpolago tatovom, namesto da bi bil varno shranjen v blagajnah posojilnic, ki so zoper vlom-sko tatvino zadostno zavarovane pri Vzajemni zavarovalnici. Razume se, da so uove vloge vedno izplačljive. Neso pa seveda tudi primerne obresti. Polagoma pa gotovo! Nikoli ni noben denarni zavod držal vsega denarja v svoji domači blagajni. Denar mora °v posojila in naložbe, da nese obresti, ki jih hočejo vlagatelji. Zato tudi noben denarni zavod na svetu ne more takoj izplačati vsem vlagateljem vseh vlog. To tudi samo po sebi ni potrebno. V rednih razmerah dviga namreč le tisti, ki denar rabi. Mi prihajamo sedaj v redne razmere. Zato bodo tudi naše posojilnice lahko tistim, ki so v potrebi, postregle. Ker pa je ta doba nezaupanja rodila marsikakega sitneža in marsikakega nasilneža, zato bodo posojilnice oproščale’vloge od zamrznjenja postopoma. Vsaka si bo po svojih razmerah napravila načrt in po njem izplačevala. Niso vsi kraji in vse razmere povsod enake. Počasi bo vedno več vlog prostih in v doglednem času bo prosto vse. Cim prej se pa bodo ljudje navadili, da posojilnice zopet mirno delujejo, tem prej bo prišlo do popolne prostosti. Vsi preudarni ljudje po deželi naj bi sedaj s svojim vplivom pomagali, da pride hitro do polnega pomirjenja. To bo v korist vsakemu kraju in v korist celemu kmečkemu stanu. Glavno je pač, da se lahko z gotovostjo reče, da je denar varen in kdor ga res potrebuje, ga že sedaj more dobiti. Usi snw iz kmeta Veste, kako je zapisano v knjigi, ki popisuje minule dni slovenskega naroda? Takole: »Edino slovenski kmet je s svojo žilavo vztrajnostjo in prirojeno konservativnostjo ohranil Slovencem ozem-Ije. na katerem so se do danes obdržali... V političnem življenju imajo kmetje, ali kar je že s ko raj isto, Slovenci... pasivno vlogo. (Milko Kos, Zgodovina Slovencev str. 207.) Tako pravi zgodovina, ki dejstev ne izvija iz trte, marveč vsako stvar postavi takšno pred človeka, kakršna je v resnici bila. Torej: vsi drugi stanovi so utonili v tujem morju. Plemič že zdavnaj, saj pristnega domačega plemstva Slovenci sploh nismo mogli imeti, ker se je vse ponemčilo, še preden je dobilo »plavo« kri. Za plemičem je šlo ostalo: višji duhovnik, meščan, uradnik, valpet. Komaj je zlezel iz slovenske kmečke hiše na vidnejše mesto, je že pozabi! na svoj rod in svoj jezik. Samo kmetje so bili in ostali Slovenci. In če smo danes Slovenci še pod božjim soncem, se moramo v?* ^r®z razlike in izjeme zahvaliti kmečki hiši in bi nihče med nami tega nikdar in nikoli ne smel niti za trenutek pozabiti. Pravijo, da se zgodovina v nekih ozirih ponavlja. Kako bi se ne, saj jo oblikujemo ljudje, ki smo v bistvu enaki sedaj kakor pred tisoč in dva tisoč in več leti! In res se ponavlja. V tem namreč, da bi danes skoraj dobesedno lahko zapisali oni zgoraj navedeni stavek... »Slovenski kmetje, ali kar je že skoraj isto, Slovenci...« V resnici smo mi le še na kmetih v strnjeni vrsti Slovenci, povsod drugod se vrste redčijo — kakor nekdaj. Ce hodiš po naši lepi zemlji, marsikaj doživiš. Oni dan sem sredi ponosne Gorenjske, kjer so nekoč brižinski škofje stolovali, stopil na postaji po karto. Pa zaslišim, da pristen slovenski človek noter v okence ponavlja: »molim«. Kako to, si mi- ^ slim, da ta človek na tem mestu »moli«, namesto da bi prosil? Pa mi je takoj postalo jasno: mlad, zelen uradnik z juga je bil za okencem in se je ošabno košatil s svojim materinskim jezikom, slovenski izobraženec pa se mi je zdel pred njim kakor njegov hlapčič. Nič drugega mi tedaj ni šinilo v glavo, kakor da jih ta pred okencem (ne oni za njim!) zasluži pet in dvajset — druge pomoči mu itak ni! Vozim se z železnico po štajerski deželi. Sopotnik se pogovarja z damo. Poznalo se mu je, da je pristen Slovenec in vendar sta ves čas govorila »jugoslovenščino«, ker je bila dama očividno Hrvatica ali Srbkinja. Sem si mislil: naj bo, drugače bi se morda ne razumela lahko. Pa ti pride sprevodnik in je dama ž njim kar dobro slovensko govorila; iz poznejšega razgovora se je videlo, da je že mnogo let v Sloveniji. Bo kdo rekel, da olika tako zahteva. Jaz pa pravim, da olika pa tudi narodnostni ponos veleva, da na slovenski zemlji govoriš s človekom ki zna naš jezik, po slovensko — drugače kažeš javno, da si hlapec. Ta gospod je bil iz »boljših« krogov, še ne daleč od kmečke prsti... Vozim se nazaj po isti progi. V voz pride druščina mladih gospodičen — tudi iz »boljših« krogov. Govorijo nemški. Vsem se je na izreki videlo, da so slovenske krvi, razen ene edine. Spet sem jih opravičeval: olika zahteva, da z Nemko nemško govore, ker ne zna slovenščine. Pa se izkaže, da zna tudi Nemka dobro slovenski, čeprav nekoliko trdo. Od slovenskih gospodičen je olika zahtevala, da po nemško govore z edino Nemko, a zanjo predpisi olike na slovenski zemlji niso veljavni. Rekli boste: staro pesem prepevaš, prijatelj! Obrabljena je že in bo prav, če nehaš. Ni tako. S temi zgledi, kakršnih bi lahko še naštel, hočem povedati resnico, da se naša slovenska zgodovina ponavlja. Vse, kar zleze malo proč od kmeta, se nam Slovencem kmalu zgubi v nekem prečudnem svetovnjaštvu, pri katerem je časti in spoštovanja vredno le, kar je tujega, domače, slovensko je samo tarnanje o naši majhnosti in revščini. Le kmet je — kot nekoč — zvezan z zemljo, ki je slovenska; le kmet zato narod ohranja v jeziku, veri, izročilu, pesmi, navadi. Toda kmet je kakor nekdaj v tej borbi osamljen — zraven tega mu pa preti še gospodarsko propadanje. Zato se že tudi on maje. Ali smo vsi Slovenci skup že kdaj resno premislili, da smo v tisoč letih zaradi takšnih razmer izgubili dve tretjini svoje zemlje? In če se zgodovina ponavlja v odtujitvi izobraženejših slojev od kmeta, kdo nam jamči, da se ne bi ponovila tudi v izgubi naše slovenske zemlje? Kakšna je sveta dolžnost slehernega sloven- i skega človeka, ko bomo letos praznovali 20 letnico, I odkar nam ni treba več biti nikomur sluga in | hlapec? Nedavno je bilo nekje zapisano: »Mi vsi smo iz | kmeta. Pri nas ne moreš videti nobenega uglaje- I nega gospoda, ne lepe gospodične ali samozavestne | gospd, tudi od dela umazanega tovarniškega de- | iavoa ne, da se ne bi njegovih čevljev držala p kmečka prst.« Mislim zato, da je naša| edino prava pot tista, ki drži nazaj 1 k našemu kmetu. Od najvišjega gospoda do | zadnjega delavca bi morali vsi kreniti po tej poti S in se z izvirom naše narodne moči strniti v eno jH samo močno narodno skupnost. Morali bi v kore- | nini izpremeniti svoje mišljenje o našem kmetu; f saj ima res marsikatero napako, aii v bistvu je | trden in zdrav. Nikjer in nikoli bi ne smel biti I ta živi vir, iz katerega teče iz vse zgodovine do 1 danes naša narodna moč, predmet omalovaževanja, ij zapostavljanja, manjvrednosti... Nihče se ne bi | smel več predrzni!!, da bi označeval, kar je po- | smeha vredno, zaostalo, omejeno, staromodno z izrazom »kmečko«. In nihče ne bi smel lahko-mišljeno zapravljati na zgoraj opisani način in še a na sto drugih načinov svete dediščine, ki nam jo je ; v žilavi borbi ohranil slovenski kmet. Mi vsi smo i iz kmeta. Opustimo in zavrzimo svoj kozmopoliti- I V mmmiD prslgnutnur 1 »Gasilec« je glasilo Gasilske zajednice dravske banovine. V 1. štev. tekočega letnika se v uvodu spominja rojstnega dne pokrovitelja gasilcev Nj. Vis. kraljeviča Tomislava. Nato sledijo: Službene j vesti gas. zajednice. Strokovni gasilski tečaji. O nesreči pri požaru v Prevaljah. Samopomoč. Samarijan. Gozdni požari. Vestnik obrambe pred napadi iz zraka. Poleg teh člankov objavlja še j mnogo zanimivega drobiža. Med drugim pona- j tiskuje v celoti iz »Naše moči« pomembne spo- , minske dneve. »Gasilec« izhaja mesečno. Uprava je v Mariboru. Gasilec brez svojega glasila je kakor študent brez knjig. »Učiteljski tovariš« je stanovsko glasilo v J. U. U. organiziranega učiteljstva. Izhaja tedensko v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. »Vigred«, ženski list O njej smo v našem listu že spregovorili. Naroča se v Ljubljani, Ma-sarvkova c. 12. »Izseljenski vestnik«, glasilo Rafaelove družbe in Izseljenske zbornice v Ljubljani. Izhaja vsaki mesec. Uprava je v Ljubljani, Tyrševa ce- i sta 52. Stane letno le 12 din. Srčna potreba sle- ; hernega Slovenca bi morala biti, da sledi življenju ogromnega po vsem svetu raztresenega dela našega naroda. Zato »Izseljenski vestnik« vsakomur toplo priporočamo. »Die Getreuen« (Zvesti), časopis za katol. misijon med inozemskim nemštvom. Je to razkošno opremljena izseljenska revija, kakor si jo morejo pač le Nemci privoščiti. Poročila iz Jugo- ; slavije so seveda prikrojena nemškim težnjam. »Vera in življenje«, glasilo verskega in cerkvenega življenja. Mesečnik, ki ga izdajajo ljubljanski oo. frančiškani, seznanja vernike z bogoslužjem in dogodki v ljubljanskih župnijah ter Prinaša kratke, a jedrnate članke za versko pokudo. List se prodaja pri ljubljanskih cerkvah. »Slovenski mlekarski list«, glasilo zveze mlekarskih zadrug v Ljubljani. Mesečnik skuša s ckmki, poročili in nasveti dvigniti pri nas mlečno gospodarstvo. i CENIK IN VZORCI ZASTON I y: zem, v kolikor nam je v škodo, in obrnimo svoje oči tja, odkoder smo — v slovensko kmečko hišo. Aii veste. da vsebuje človeško telo okrog 5 litrov krvi; , . , , , „ j - -t as da se je prva svetovna razstava vršila L 185-S. »Slovenski delavec«, glasilo Zveze združenih | y jj0I1(|0nu. delavcev Naroča se v Ljubljani, Čopova 1 (De- ^ da je na SV(,tu vsega nad 14 bilijonov Judov; lavska zbornica) m stane mesečno 3 din. ■ da je prvi pisalni stroj napravila tvrdka Re- »Delavska pravica«, glasilo krščanskega de- . mington leta 1873.; lovnega ljudstva. Naroča se v Ljubljani, Miklo- da rastejo najvišja drevesa (do 150 m visoka* šičeva c. 22-1. ter stane mesečno 4 din. v Avstraliji in se imenujejo eukalipti; »Orač za bodočnost slovenskega ^ da je sikstinska kapela v Vatikanu, sikstin kmeta« je nov mesečnik, ki ga za svoje člane sita Madona pa v galeriji slik v Dresdenu; lr!^'asmmeČka ^ ^ absolve,ltov krae' da se nahaja največja oljnata slika na svelu jSK ' . v tako imenovani palači dožev v Benetkah in da Hvaležni bomo upravam drugih listov, ki jun i je t0 »Raj«, ki ga je naslikal v širino 22 m in viže dalje časa pošiljamo »Našo moč«, ako nam | šino 7 m slavni slikar Tintoretto, bodo v zameno pošiljali svoj list. Seznam takih listov bomo nadaljevali. da traja ena runda pri boksarskih tekmah ko-„ maj 3 minute; ■ 11..... da lahko da dobra krava na leto toliko mle- ka, da napravimo iz njega do 80 kg surovega masla; da je od pelih znamenitih modrijanov Sokrata, Spinoze, Kanta, Schopenhauerja in Nietz-,T . , scheja bil samo eden oženjen, namreč Sokrat, in V gostdn. po pogrebu. | ge ta nesrečno; da vsebuje les iglastega drevja mnogo več vode kot les listnatega drevja; da so abecedo iznašli najbrž Feničani; da je v svetovni vojni pomrlo 13 milijonov ljudi; da je najmanjša država v Evropi Monaco, ki ? meri le 22 kv. km; da govori prebivalstvo sveta okrog 1000 raz- Gostilničar: »Ali prinesem svetlo ali temno pivo?« — Gost: »Seveda temno, za svetlo smo še preveč žalostni.« Ženska ostane ženska. Prometna nesreča. Re- ‘s _ sevalci nalože poškodovano gospo na nosilnice. § ličnih jezikov; Nekdo iz občinstva sočutno: »Uboga stara gospa!« | da je španski pesnik Lope de Vega napisal — Na pol nezavestna pravi gospa: »Oprostite, * 1500 različnih gledaliških iger; šele 42 let imam.« ] da je Napoleon potreboval le 12 let, da je i Odgodeni obup. Go- ' spa Pipa: »Zakaj pa je g začel Prelesnik tako moč-no piti?« — Gospa Vita: »Ker mu je postala nevesta nezvesta.« — Gospa Pipa: »Ali tega je vendar že dve leti.« — Gospa Vita: »Da, toda 1 Prelesnik je bil bolan in dve leti ni smel alkohola niti pokusiti.« napredoval od stotnika do cesarja. SAMO POLOVICO KVASA? Ne. ker hi kruh ne bil dober. Prav tako je tudi pri kuhanju kave. Ce hočete, da bo kava močna, okusna in tečna, je treba vselej dodati dobro mero Pravega Francka. Duh po izpubtevanju telesa takoj in trajno odpravi SäSSO^ED. Varuje obutev in perilo. Zahtevajte lekarnah, droaeriiah. parfumerijah in sličnih trgo vmab. - Drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg . (Rog. min. nar. zdr. 31.316) „Kaj je to perilo res moje? Še nHtdar ni bilo tolco čisto oprano!" — Čemu «e čudi? Za pranje je vendar rabila priznano dobro terpentinovo milo Zlatorog. To milo kljub svoji izda?-« (nosti opere vsako še tako zelo zamazano ali zaprano perilo tako temeljito, da je po pranju belo kot tneg, voljno:mehko in duhteče. /Tk TERPENTINOVO MILO Poncnesi oglasi rodilo usadi Ponavljanje je duša reklame, je rekel neki reklamni strokovnjak. Kako prav ima, dokazuje vsakdanje življenje. Če se hočemo česa na pamet naučiti, ponavljamo to tolikokrat, da nam ostane v spominu. S svojim oglaševanjem hočemo doseči, da ostane naša trgovina in naše blago občinstvu v spominu. Z enkratnim ali redkim oglaševanjem svojega cilja ne bomo dosegli, ker ljudi ne moremo prisiliti, da bi en naš oglas tolikokrat prebirali, da bi ga znali na pamet. Človek je pozabljiv in vsakdanje skrbi za obstoj mu ne dovolijo, da bi obdržal v spominu vse, kar enkrat, dvakrat mimogrede čita. Če pa bo redno našel v listu oglas, ki mu bo s svojo zanimivo vsebino dopovedoval, kako potreben mu je ta ali oni predmet, bo končno o tem tako prepričan, da sploh o tem dvomil več ne bo. Čudil sc bo le, kako je mogel do sedaj biti brez tega predmeta. Mnogi naši trgovci se tega dobro zavedajo. Neprenehoma srečujemo njihove oglase v listih in njihove trgovine so nam zato že dolgo prav dobre znanke, čeprav jih še nikoli nismo videli. Ob prvi priliki pa, ko bomo rabili karkoli iz te stroke, bomo to kupili v trgovini, ki je vzbudila s svojimi oglasi naše zanimanje. ”bo tvrdke, ki mnogo oglašuje, imamo nehote tudi večje zaupanje kot do neznane trgovine. Njeno stalno oznanjevanje že vnaprej izključuje dvome o njenem dobrem blagu in postrežbi. Končno narekuje potrebo rednega oglaševanja že dejstvo, da se tudi konkurenca poslužuje tega sredstva za pridobivanje novih naročnikov. Če smo tudi reden in dolgoleten odjemalec neke trgovine, s tem še ni rečeno, da moramo svoje potrebe kriti izključno le v tej trgovini. Če nas bo drug trgovec vedno znova vabil, naj kupimo vsaj enkrat v njegovi trgovini, se lahko zgodi, da bomo naredili ta poizkus. Ali se bomo potem vrnili v našo prejšnjo trgovino, je veliko vprašanje. Ne samo za pridobivanje novih strank je potrebno oglaševanje, oglaševati je treba tudi zato, da si obdržimo naše dosedanje kupce. Trgovec, ki hoče svoje podjetje obdržati na dosedanji višini, oziroma si pridobiti še nove odjemalce, je primoran posluževati se stalnega oglaševanja. Denarja, ki ga izda za oglase, pa mu ne bo treba knjižiti pod izgubo; bogate obresti mu bo donašal povečan promet. I. V. Pravi vzrok. A.: »Moja žena je vsa navdušena za surovo hrano.« — B.: »Kot moja! Ta tudi nerada kuha.« * »Ali si pri svojem ravnatelju dobro zapisan?« — »Pa še kako! Če me zjutraj ni točno ob osmih v pisarno, je ves divji.« * Pred sodiščem. Sodnik (občinstvu): »Vsakega, ki bi še motil razpravo z medklici, vržem iz dvorane.« — Obtoženec: »Živiooo!« * Brez uspeha. Lekarnar: »Tak da vam ni moja lasna voda prav nič pomagala!« — Trček: »Niti najmanj, čeprav sem izpil tri steklenice.« Že zopet: SAMOPOMOČ! Zadnje tedne smo prejeli z vseh strani naše domovine številna vprašanja, kaj je z zavarovalno zadrugo »Jednota« iz Zagreba, ki pošilja po deželi svoje agente in deli v spakedrani slovenščini pisan list z naslovom »Jednota«. Večina vpraševalcev je že sama pogruntala, da gre za samopomoč, ter le zahteva, da v našem listu pojasnimo javnosti, kaj je s to samopomočjo, da ne bo spet nedolžnih žrtev. Poročajo nam tudi, da skušajo agenti te samopomoči prirejati javna predavanja pod okriljem ali s pomočjo gasilskih in drugih društev. Na ta način naj bi stvar dobila videz velike resnosti in ljudske potrebe. Zato je tem važnejše, da zlasti naši kmetovalci upoštevajo sledeče: Zavarovalna zadruga »Jednota« je prava samopomoč. Kakšno mnenje imamo o samo-pomočih, smo že ponovno povedali. Vsej javnosti pa je še v bridkem spominu pojav tistih samopomoči, ki so iz naših ljudi izvabile milijone ter se je njih napihnjeno življenje končalo pred sodiščem in po zaporih. Razočaranje desettisočev, ki so v napačnem pohlepu nasedli takim samopomočim, je bila žalostna žetev tistih nesrečnih dni. In tudi drugače ni bilo mogoče. Le prave zavarovalnice, ki silno previdno poslujejo ter z zaupanim jim premoženjem pošteno gospodarijo, morejo nuditi zavarovancem polno gotovost, da jim bodo mogle izplačati ono, kar so po zavarovalnih pogodbah izplačati dolžne. Ze način sam, kako se hoče »Jednota« vsiliti našim ljudem, je zelo sumljiv. Imamo za vso državo veljavno Uredbo o nadzorstvu zavarovalnic. Pod ta zakon spadajo tudi samopomoči. Poslovati bo mogla le ona samopomoč, ki bo za to dobila od ministrstva dovoljenje. Zato ■m bo morala prej predložiti dokaze, da je njena podlaga v skladu s splošno veljavnimi zava-rovalno-tehniškimi načeli, zlasti pa, da je njeno kapitalno kritje dovolj močno, da lahko samopomoč svoje obveznosti krije. Takih dokazov ne bo mogla predložiti samopomoč, ki terja svoje prispevke od članov šele potem, ko mora škodo že plačati. In kaj bo z vašimi prispevki, ki bi jih že danes zaupali »Jednoti«, ako »Jednota« dovoljenja za poslovanje v smislu Uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami ne bo dobila? Ali je pametno taki samopomoči zaupati tudi le eno samo paro? Vse obsodbe vredno pa je, da skuša »Jednota« v svojem lističu predstaviti prave in solidne zavarovalnice kot pijavke, ki iz ljudskih žepov vlečejo denar ter ga porabljajo za razkošne palače, za vzdrževanje številnega uradništva in za plačevanje kraljevskih plač svojim upravam. Pošteno bi bilo, da bi taka »Jednota« povedala, da predstavljajo prav te palače za zavarovance gotovost, da so zavarovani pri zavarovalnici, ki nekaj ima in zato tudi lahko vsak čas to plača, kar je plačati dolžna. Pošteno bi bilo, da bi »Jednota« povedala, da sama ničesar nima in da bo tudi v bodočnosti imela le toliko, kolikor ji bodo člani plačali za kritje škod. Ta plačila so pa zelo zelo negotova, zlasti še, če bi se višina odškodnin po velikih požarih izredno dvignila. Ogromna večina slovenskih gospodarjev ima danes svoja poslopja že zavarovana pri pravih zavarovalnicah. Teh pogodb ne more nihče razveljaviti in gospodarji so na nje vezani na več let. Zastopniki »Jednote« mamijo take gospodarje v svoje vrste, češ da jim bo »Jednota« poslala v pomoč svojega inženirja, če bi pogoreli in bi jih zavarovalnica hotela opehariti. To je seveda larifari. Odkod pa bo »Jednota« jemala denar, da bo napovedi vojne ni več mogoče; 1. avgusta je bila namreč mobili- zirala tudi Nemčija in je še isti večer napovedala Rusiji vojno. Nato so si sledile tudi druge vojne napovedi, in pričela se je svetovna vojna, s katero je tudi jugoslovansko vprašanje stopilo v zadnjo in odločilno stopnjo svojega razvoja. Za Jugoslovane se je začela tedaj nova doba preizkušnje in truljenja. In to trpljenje jim je vcepilo prepričanje, da jih ne bo rešil ne trializem ne Velika Hrvatska ali Velika Srbija, temveč le skupna in vsem pravična Jugoslavija.« Zahirala Podpisana Vesel Karolina, Ljubljana, Šmartin-ska cesta 24, se zahvaljujem zavarovalnici »K A -RITAS« za kulautno in točno izplačilo posmrtnine po moji pokojni materi Vesel Ceciliji, Gora pri Sodražici. Zavarovanje »KARITAS« morem vsakemu toplo priporočati. Ljubljana, dne 18. februarja 1938. Karolina Vesel 1. r. SPREJMEMO ZASTOPNIKE za prodajo posnemalnikov m brzoparilnikov na obročno odplačilo. »Tehna«, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 25/1. Usodni vpliv mesečine. Žena: »Ali ti verjameš, da lahko človek od mesečine oslepi?«^ — Mož: »Kaj ne bi verjel! Ali se ne spomniš, kakšen jasen mesečni večer je bil takrat, ko sva se spoznala?« * Med zakonci. On: »To je naravnost greh, koliko stane tvoj novi klobuk k Ona: »Ne razburjaj se, dragecl Ta greh bom že sama nosil a.« Mimica Konic: Mlin nad Saro (Nadaljevanje.) V oskrbniškem dvorcu- na Okroglem, ki je spadal pod grad v Stražišču, kateri je bil poleg mnogih drugih posestev last mogočnega Alberta grofa Ortenburškega, so navadno samevali. Včasih je prišel na obisk mestni vicedom, ki je čezmerno pit in vedno znova pripovedoval zgodbo o svojem nesrečnem sinu. Kadar je bila v podružnici na Okroglem maša, kar se je pa zgodilo komaj trikrat ali .štirikrat v letu so imeli v gradiču gosta, gospoda župnika, ki so ga vedno pogostili z vsem najboljšim in si šteli v veliko veselje, da jih je izvolil počastiti s svojim obiskom. Tudi ob takih dneh se oskrbnik in žena izjemoma nista skregala. Največja slavnost pa je bila, kadar je prišel grof Albert Ortenburški Tedaj se je peklo in cvrlo, v kleti so pretakali vino, iz. skrinje so potegnili najlepše čaše in posodje. Z jelenovega rogovja, z lovskih trofej in slik davnih prednikov v dolgi sobani so brisali prah. zračili in čistili, da se je vse bleščalo. Po dvorišču so vse spravili v vzoren red. portal so okrasili s smrekovimi vejicami. Vsa služinčad je v vrsti stala na dvorišču v prazničnih oblekah in gospod oskrbnik je v svečani opravi in v lepem govoru, ki pa je bil vsako leto enak. sprejel gospoda grofa. Potem je vedel njega in spremstvo na pripravljeno gostijo, kjer jih je počastila gospa Katarina. Po gostiji pa je oskrbnik vodil grofa po gradiču in posestvu in mu razkazal vzorno urejeno gospodarstvo Grof je bil z oskrbnikom nad vse zadovoljen, pri odhodu ga je vedno pohvalil in mu podaril nekaj zlatnikov v znamenje posebne naklonjenosti. Ko je gospod grof odšel, se je začelo v gradiču staro životarjenje; oskrbnik in žena sta se spet vsako jutro sprla in vsako popoldne sprijaznila. - Ni se pa veselil grofovega prihoda samo oskrbnik; še bolj so ga bili veseli hlapci. Gospod grof je navadno ostal v gradiču nekaj dni. Tedaj so pili oskrbnikovi hlapci z grofovimi spremljevalci, skopi oskrbnik jim je klet odprl na stežaj. Premišljevaje, kako bi pripravil slavnostni sprejem, je bodil oskrbnik po dvorišču in ogledoval gradič. Ta stavba ni imela na sebi tiste bolestne mračnosti, ki so je bili tedanji gradovi polni. Mogočne stavbe, ki so stale po strmih pečinah in nad nedostopnimi prepadi s strašnimi sivimi stenami, so dihale iz sebe grozo. O tistih strašnih gradovih so krožile med ljudmi temne bajke, govorili so tudi o groznih grajskih ječali, v katerih so ginili uporni tlačani. Trepetali so pred dolgo kamnito klopjo in pred šiband grajskih biričev. Gradove je obdajal roj skrivnosti, ki jih je ljudska domišljija še pomnožila. Grajski prebivalci so bili navadno osovraženi, posamezna imena .so kleli še pozni rodovi. V gradiču na Okroglem je bilo čisto drugače. Med zelenim sadnim drevjem so se belile stene, z oken so viseli dehteči nageljni. Gradič je stal na ravnini, le malo vzdignjen nad ponižne vaške koče in kar prijetno je bilo človeku, če ga je videl, saj je videli od daleč kakor dom svobodnjaka. Biričev v gradiču ni bilo, na tlako je klical kar hlapec Matevž. Pač so kmetje še vkljub temu včasih malo porobantili, a ne iz zlobe ali resnične nejevolje, le bolj iz navade. Ječa je bila v gradiču samo ena, a še ta ni bila tako mračna in strašna, kakor po drugih gradovih, in tudi v podzemlju ni bila. Le redkokdaj se je zgodilo, da so zaprli notri tlačana, drugače so spravljali vanjo poljsko orodje. Oskrbnik pač ni maral 'kmetov, ker se je v napačnem ponosu videl visoko nad njimi, a žena, ki je bila kmetskega stanu, in Oton, ki je pri gorjancih vasoval in s kmeti popival, sta zravnala tudi la prepad, ki je ločil gradič od vaščanov. O gradiču niso vedeli povedati temnih zgodb, ki so jih pripovedovali o drugih gradovih. Govorili so le o tisti davni zgodbi, ko je graščinski oskrbnik postavil v Grabnu mlin in se iz same tuge in obupa s sinom preseli! vanj. Stari ljudje so tudi včasih šepnili, da se usoda gradiča in mlina čudno prepletata. A ta poslednja temna senca je že tudi izginjala in vse je kazalo, da bo izginila popolnoma. Toliko časa je oskrbnik ogledoval gradič, da se je začelo mračiti. Hlapci in dekle so prihajali s polja, tlačanov ta dan ni bilo. Matevž je odvezal v hlevu konje in jih napajal pri koritu sredi dvorišča ter si zraven žvižgal veselo popevko. Živa slika brezskrbnosti. Metka je prišla po vodo in z Matevžem sta spregovorila nekaj besed. Marijana in Cena sta se spogledali in se sunili s komolci. Oskrbnik je videi Otona, ki je odhajal proti 32 Naklu. Hotel ga je ozmerjati, pa se mu je rajši izognil. Zvonec je poklical k večerji. Po večerji pa so odšli spat, dekle v kamro, hlapci na seno. Tema in mir sta objela mali gradič. VI. Nekega popoldneva sta sedela v mlinu mladi Jurko in berač Tilen. Stope so mirovale, kamen je tri žito, Jurko je pa sedel po stari navadi na stopnicah pod pajkelnom. Berač Tilen je sedel Jurkotu nasproti na hišnem pragu in otepal kos kruha ter prigrizova! prekajeno slanino, ki mu jo je da! za malico mladi mlinar. Oba sta molčala, ker je bilo popoldne polno čudne, dremotne otožnosti. Iz hiše se je včasih začul bolesten, pritajen vzdih. Ti vzdihi so poklicali mladega mlinarja iz zamišljenosti. Vzdramil se je in nagovoril starega berača. »Tilen, zdi se mi, da mati ne bodo več doigo. Tako čudno moten pogled imajo nekaj časa sem.« Tudi Tilen se je šiloma iztrgal molku. »Ne bo še umrla Jerca, ne,« je dejal. »Njo bo bolezen tako vzela, da jo bo sama kost in koža.« >Bad jih imam,« je govoril Jurko, »ali vendar bi jim skoro želel, da bi prestali. Tudi sami noč in dan kličejo smrt, a smrti noče biti od nikoder.« Tilen je pomenljivo pokimal z glavo. »Noče je biti in je tudi še ne bo.« »Kako to?« se je čudil Jurko. Berač je malo pomislil in potem je počasi rekel: »Kazen božja je nad njo.« »Čudno je res. Nobeno mazilo in rože, ki jih vsak dan prinesem od padarja, vse ne pomaga nič.« Tilen je pogledal okrog sebe in skrivnostno šepnil: »Nad tvojo materjo leži težka kletev.« Jurkotu je mrzlo zagomazelo po hrbtu. »Kletev?« je strahoma vprašal. »Da. Uklet jo je nekdo in zdaj leži bolna. I Telo hira, duša hoče na oni svet, a se ne more I iztrgati iz telesa.« Jurko se je nečesa domislil. »Ali je to tista ...« »Da,« je resno pokimal stari siromak. >To je ! tista žalostna zgodba lepega tovornika Venclja.« »Povej mi jo,« je zaprosil mladi mlinar. »Ah, težko ti jo povem, ko je ona še živa.« »Pa vendar, saj si obljubil,« je silil Jurko. Tilen se je dal preprositi. »Povem ti, če ji ne boš nikdar omenil, kar ti bom imvedal.« »Molčal bom kot grob,« je zatrdil Jurko. Stari berač Tilen je pomaši! poslednji kosec kruha s slanino v usta, se naslonil na vrata in začel pripovedovati: »Pred petindvajsetimi ali šestindvajsetimi leti, veš Jurko, je bilo v tehle krajih drugačno življenje kakor dandanes. Ne vem, ali je res vse j omrtvelo, ali se le meni, starcu, ki mu ni ostalo • drugega kot grob, tako zdi. Pred tolikimi leti j torej sem bil jaz tovornik. Veselo in brezskrbno j nam je teklo življenje. (Nadaljevanje sledi.) Deset jezikov poučuje mesečnik »Evropa«. Trimesečna naročnina 12 din. — »Lahka metoda«, Ljubljana, Gosposvetska c. 12., II. nadstropje. V šoli. Učitelj: »Petr-ček, tvoja naloga »Naša mačka« ima vsega le tri stavke: Naša mačka je črna. Pravimo ji Muca. Včeraj je dobili tri mlade. — To je vsekakor premalo 1« — Petrček: »Seveda je premalo. Zadnjikrat jih je dobila 8.« CEPLJENE TRTE nudi: >• Trsnifarska zadruga v Sloveniji) pošta: Juršinci pri Ptuju. Zahtevajte cenik! •ist. M/tniAa. Kneippa fasnčiia. •to ffneipp ova II »gsešlra® zlegeitfüia m S-ms. I93S. a, a, a, ah, al, am, an — her, bi. bol — ca, ca, ca, ca, ca, ce, cet, ci, ei — ča, čir — da, de, di, dij, du — .% eks, en — gi, go, go, grob — i ha, hod, hol — i, iz, iz — ja, ja, ja, ja, ja, ja, j jan, jas, jc, jc, je, je, jec, jem, jod, jn — ka, ka, ka, ka, ko, kor. ku — la, led, li, li, ljud, lo — ma, mi, mi, mi, mo — na, na, na, na, na, nen, uež, ni, ni, ni, nik, no — o, o, o, os — pi, pi, plo, pu — ra, ra, rev, ri — sa, sko, sla, slad, sol, sti — ši — ta, ta, tas, te, telj, ti, ti, ti, ti, ti, tom, tra, tu — u, u, u — v a, vi, vi, vi, vi, vir, vnet, vza — za, za, zdrav, ze, ženi, zi — žin. ! Besede, ki jih iz prednjih zlogov sestavite, j morajo sledeče pomeniti: 1. Naše naj večje Ijud-! sko zavarovanje. — 2. Oče. — 3 Bolezen sklepov. ! — 4. Revmatično obolenje živca. — 5 Jetika. — 6. Opojniua. — 7. Ob smrti dragih obilno teko. — 8. Posledica prehlada. — 9. Bolezen v vratu. -— 10. 1 Tuberkuloza. — 11. Katera zavarovalnica ti je I najbolj pn srcu? — 12. Pojav kužne bolezni. — j 13. Pogostna bolezenska tvorba v želodcu. — 14. 1 Važen del drobovja. — 15. Razstrelba. — 16. Važen dei drobovja. — 17. Pravijo, da «e radi nje žolč razlije. — 18. Bolnišnica za duševne bolezni. — 19. Kužna bolezen v vratu. — 20. Vojaški bot-I niški strežnik. — 21. Domača zdravilna rastlina, i — 22. Otroška bolezen. — 23. V bolezni nam je tolažnik. — 24. Vzdržno&t. — 25. Vežbati. — 26. Smrtni boj. — 27. Najdražje zdravilno sredstvo proti raku. —- 28. Kis. — 29. Pri prehladih se rado pojavi na pljučih aii v grlu. — 30. Zdravnik, ki se bavi z raztelesenjem. — 31. Težava v prsih. — 32. Pogostno sredstvo zoper okužbo ran in zoper goišo. — 33. Grenka domača zdravilna rastlina. — 34. Domača opojna pijača. — 35. Najdražja nam država. — 36. Nasilno usmrtiti. — 37. Zadnje bivališče. — 38. Pri slabem vidu so potrebna. — 39. Ce je v krvi ali v seču, je zna-j nilec hudih bolezni. — 'K). Kakšno zavarovanje je I Karitas» — 41. Odrezanje noge ali katerega dru-! gega dela telesa. — 42. Močna cigara. — 43. Iz-i najditelj. — 44. Sladka domača zdravilna rastlina, j — 45. Osamiti (n. pr. pri kužnih boleznih). Na splošno željo smo to pot sestavili zelo lahko zlogovnico. Kdor zna le malo misliti in kdaj kaj čita, bo zlogovnico igraje rešil. Rešitev je sledeča: Prve črke najdenih besed povedo resnico, ki jo zlasti v »Naši moči« večkrat poudarjamo, pa se je naše ljudstvo še vse premalo zaveda. Pravilne rešitve morajo vsebovati vse najdene besede, dalje ime in priimek reševalca, njegov poklic, stanovanje (vas, ulico), zadnjo pošto ter policno številko. Rešitve brez teh podatkov romajo v koš. — Rešitve je treba poslati v zaprti in pravilno oznamkovani kuverti na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Miklošičeva 19 — najkasneje do 30. aprila 1938. — Izmed pravilnih rešitev jih bo 10 izžrebanih, ki dobijo kot nagrado lepe knjige. Uzaiemiia zttusictwalfficii prai v niuu^dkii šw!lenislisia zeimuiranin it lunoslauiil Pred kratkim je izšel pregled o poslovanju življenjskih zavarovalnic v Jugoslaviji za leto 1936. Iz njega posnemamo: V naši državi goji življenjsko zavarovanje vsega skupaj 15 zavarovalnic. Od teh je 10 družb s sedežem v Jugoslaviji, 5 družb pa s centralami v inozemstvu. Iz podatkov o gibanju in porastu življenjske zavarovalne glavnice vseh zavarovalnic za leto 1936 vidimo, da je zavarovalna glavnica vseh desetih tuzemskih družb tekom leta 1936 zrastla za okoli 114 milijonov dinarjev. Vzajemna zavarovalnica sama je za isti čas na tem porastu udeležena z nad 29 milijoni dinarjev, ali z okoli 26%. Vseh 5 inozemskih družb je glede življenjske zavarovalne glavnice porastlo le za okoli 38 milijonov dinarjev, ali komaj za 9 milijonov več kot naša Vzajemna zavarovalnica sama. Celoten porast življenjske zavarovalne glavnice vseh 15 zavarovalnic v Jugoslaviji znaša za leto 1936 okoli 152 milijonov dinarjev. Od tega je 29 milijonov, ali okoli 19% delež Vzajemne zavarovalnice. Z drugimi besedami: skoro ena petina vsega napredka življenjske zavarovalne glavnice v Jugoslaviji odpade na naš zavod. Omeniti moramo še, da enako razveseljivo raste tako zvano normalno življenjsko zavarovanje kot ljudsko zavarovanje pod okriljem oddelka »Karitas«. Zavarovalna glavnica v samem normalnem oddelku brez »Karitas«, je že leta 1936 porastla tako, da samo dve družbi od petnajstih (vključno ljudska zavarovanja) zaznamujeta za spoznanje večji porast. Oddelku »Karitas« je dana naloga, zanesti smisel za mala življenjska zavarovanja med najširše sloje našega naroda. To svojo nalogo ta oddelek s hvalevredno sposobnostjo in velikim uspehom izpolnjuje. Stalež zavarovanj v oddelku »Karitas« je od srede leta 1931 do konca leta 1936 naraste! na 14.649 zavarovanj z zavarovalno glavnico nad 51 milijonov dinarjev, konec leta 1937 pa že na 19.730 zavarovanj z zavarovalno glavnico nad 67 milijonov dinarjev. V letu 1937 je bilo pri Vzajemni zavarovalnici i na novo sklenjenih 9282 življenjskih zavarovalnih j pogodb za nad 82 milijonov dinarjev, čisti porast j pa presega 43 milijonov dinarjev. Na rezultate dru-j gih zavarovalnic v letu 1937 torej lahko čakamo ; mirno in brez zavisti, v prepričanju, da bo Vza-j jemna zavarovalnica ostala vodilna v napredka življenjskega zavarovanja tudi za leto 1937. in uživali za zdravilo, ker pospešuje prebavo ter čisti kri, jetra in ledvice. Mi uživamo prednosti cikorije vsak dan ... v dobri beli kavi s Pravim Franckam I Pravi Franck se izdeluje iz izbranih korenin žlahtne cikorije, znane Vmtemtuieišl siunninsia dnevi 4. aprila 1912 se je ponesrečil na Stolu profesor Josip Cerk; rodil se je 24. novembra 1881 v Cerkovski vasi nad Logatcem. Bil je geograf in raziskoval je naše jame. Služil je v Ljubljani. Za zemljevid Slovenske Matice je priredil Dolenjsko. Zelo je bil uslužen in veliko je znal. 5. aprila 1722 je umrl v Kamniku jezikoslovec in nabožni pisatelj, kapucinski gvardian o. Ilipolit. Najprej je sestavljal slovar, »na korist sebi in mladim redovnikom, kateri v jezikovnem neznanju potratijo več časa za besedo nego za stvar«. Slovarja ni dotiskal, ker ni dovršil poprave v smislu pravopisa v Bohoričevi slovnici. Poleg drugega je 1. 1719 izdal »Bukvice od Slejda inu Navuka Kristusa našega Izveličarja, prevod Kemčana«. Za njegovo največje delo imajo slovar. 6. aprila 885 je umrl na Velehradu sv. Metod. 7. aprila 1879 je umrl v Zagradcu na Dolenjskem župnik Janez Parapat; rojen je bil 9. decembra 1838 v Ljubljani. Bil je pisatelj, zgodovinar in zbiral je stare novce. V leposlovju se je pojavil že kot bogoslovec, ko je pisal v seme-niški list »Slovenska Lipa«. Zbiral je zgodovinsko gradivo in pisal je zgodovinske razprave. Njegovo glavno delo je: »Turški boji v XV. in XVI. stol. s posebnim ozirom na Slovence«. Pisal je tudi pesmi in povesti, prevajal je zlasti iz španščine. 8. aprila 1833 je bil rojen v Žalcu na Štajerskem Kočevar Ferdo. Študija medicine ni dovršil, ker ni imel sredstev, in je bil v službi na zagrebški univerzi in akademiji. Mnogi njegovi zamisleki so izvirni; »mislil je na »Slovensko Matico«, zavzemal se je za samostojen slovenski Političen dnevnik, za slovensko gledališče v Ljubljani, za slovenski jezik v šoli in cerkvi, nabiral je narodno blago, bil je med prvimi Slovenci, ki so se bavili s socialnimi in gospodarskimi vprašanji, in je opozarjal na važnost gospodarskega vprašanja na Slovenskem«, itd. Predlagal je tudi Ustanovitev Slovenske banke v Ljubljani. 9. aprila 1883 je umrl v Gorici jezikoslovec Ju zgodovinar Štefan Kociančič; rojen je bil dne “ä. dec. 1818 v Vipavi. »Za slovenščino ga je Uavdušil v Gorici Valentin Stanič. Priredil je molitvenik »Vodnik pobožnega kristjana«. V Gorici Je bil v semenišču profesor starozakonske vede ,n semitskih jezikov. Jezikov je znal okoli 30!« 11. aprila 1804 je umrl pri Sv. Benediktu Prekmurski katol. pisatelj župnik Kiizmič Mikloš. ^kof somboteljske škofije Janoš Szily mu je na-rocil, naj spiše potrebne cerkvene knjige za preprosto ljudstvo, in leta 1780 so izšli Kiizmicevi «sveti evangelijomk. Takrat so izšle najbrž še tri •Begove knjige. Po letu 1780 je izdal »Staroga i nuovoga testamentoma svete historie« in I. 1789 zelo priljubljeno »Knjigo molitveno«. 12. aprila 1912 je umrl v Krškem pisatelj Janez Mencinger; rojen je bil 2t5. marca 1838 v Brodu v Bohinju. 14. aprila 1902 je umrl v Novem mestu jezikoslovec frančiškan Ladislav Hrovat; rojen je bil 10. marca 1825 v Zgornjem Tuhinju. Pri Miklošiču je na Dunaju študiral klasično filologijo in slavistiko ter je po dovršenem izpitu (1. 1854) nastopil službo na frančiškanski gimnaziji v Novem mestu. Leta 1875 je napisal »Latinsko slovnico za slovensko mladež«. Mnogo je prevajal iz grščine in latinščine ter je napisal več razprav o slovenskem jeziku i. dr. »Poleg Škrabca j'e bil med svojimi stanovskimi tovariši najboljši poznavalec slovenskega jezika. Dobra so tudi njegova »Pravila za pisavo«, ki so izšla leta 1807. Bil je odličen narodni buditelj in jezikoslovni pisatelj.« 15. aprila 1854 se je rodil v Bukovju pri Celju stenograf Anton Bezenšek, ki je bil pozneje profesor v Sofiji v Bolgariji. Poleg stenografije se je posvetil prosvetnemu delu v Bolgariji in je pisal bolgarske učne knjige. Za Slovence je napisal praktično bolgarsko slovnico ter knjigo »Bolgarija in Srbija«. 20. aprila 1889 je umrl na Dunaju pravnik in jezikoslovec Matej Cigale; rojen je bil 2. sep-' tembra 1819 v Dolenjih domeh pri Idriji. Mnogo je pisal; glavno njegovo delo je Wolfov nemško-slovenski slovar, starejšemu našemu rodu edino res izčrpno tozadevno sredstvo. »S svojim jezikovnim delom je ustvaril slovenski znanstveni jezik.« 23. aprila 1797 se je rodil pri Sv. Petru pri Radgoni Peter Dajnko, jezikoslovec in nabožni pisatelj. Nazadnje je bil župnik pri Vel. Nedelji. Mnogo se je trudil za pravopisno reformo slovenskega jezika (dajnčica). Leta 1832 je dokončal latinsko-nemško-slovenski slovar, a rokopis se je izgubil. Mislil je, da bodo njegov pravopis sprejeli vsi Slovenci ali pa celo vsi Slovani, a je po prvih uspehih prišlo do obrata. Prvi je nastopil proti njemu Metelko. 26. aprila 1899 je umrl v Ljubljani pesnik Dragotin Kette; rojen je bil 19. jan. 1876 na Presnu na Notranjskem; dosegel je torej komaj 23 let. 27. aprila 1896 je umrl v Ljubljani stolni kanonik Luka Jeran, nabožni pesnik in pisatelj; rodil se je 16. okt. 1818 v Javorjah v Poljanski dolini. »Prve svoje pesmi, v katerih odseva predvsem ljubezen do slovenstva, je priobčil v »Novicah«. Pozneje se je posvetil samo nabožni pesmi. Njegovo življenjsko delo je pa urejevanje »Zgodnje Danice«, v katero je napisal nešteto člankov. Znan je po svojem ozkem stališču do književnosti, a v svoji kritiki in polemiki je ostal vedno pošten.« 28. aprila 1845 je umrl v Ljubljani Jakob Fr. Mahr, organizator trgovskega šolstva pri nas. Trgovsko šolo v Ljubljani je ustanovil leta 1834. »Mabrova šola« je bila izredno dobra in je slovela po vsej Avstriji ter tudi daleč preko njenih mej- Prof. dr. V. Šarabon. Zakonsko soglasje. Zena: »Ti si največji osel na svetu!« — Mož: »Seveda: drugače pa ti ne bi imela para.« * Pri zdravniku. Zdravnik: »Torej, kje vas čevelj žuli?« — Bolnik: »V vratu!« * Založnik: »Povest ni slaba, toda, prijatelj dragi, pisati morate tako, da bo povest lahko vsak bedak razumel.« — Pisatelj; »Da, prav rad! Katero poglavje pa vam ni umljivo?« i®*'* '~}r. ■ .-«ife'A xi***#? -A Ilustracije in kilieji dajo reklami hele pravo lice. — Za reklamo v visokih nakladah uvaluile le offsettisk, ki je danes na jcenejiil Kamer.ottsk • Knjigotisk Bakrotisk • Kllžarna litografija a CfFsettisk JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA KOPITARJEVA UL. 6 Jam šila mmmam ludi z slsišlliĐin! Kmetijske poskusne postaje v Češkoslovaški so na podlagi veliko sto poskusov dognale, da gnojenje jarih žit z dušikom, 100—200 kg na ha, zelo povoljno vpliva na količino pridelka. Večji pridelek po lia znaša 250—400 kg žita. Torej je 1 kg čistega dušika povečal pridelek žita za 15—19 kg na ha, kar dokazuje veliko donosnost uporabe dušika za gnojenje jarega žita. Za naše raz- ... . -r, mere je apneni j j dušik dobro du- f ' j žično gnojilo, ki j j se naj potrosi na surovo brazdo in dobro pobrana, na kar se lahko čez nekaj dni seje o-ves in jari ječmen. Če je njiva zaplevelena, se lahko z neolje-nim apnenim dušikom uniči plevel in istočasno oves pognoji z dušikom. To se izvrši na ta način, da se z razpihal-nikom za umetna gnojila enakomerno raztrosi apneni dušik na ovsišče, 4—5 tednov po setvi ovsa, ko divja repica razvije četrti list. Žito mora biti rosno. Zato trosimo neoljeni apneni dušik zgodaj zjutraj. Izbrati pa moramo za to delo lepo, jasno in sončno jutro, kajti za dober učinek tega načina uničevanja plevela so potrebni tudi vroči sončni žarki. Za gnojenje jarin pa je priporočljivo — na težji zemlji — nitrofos, ki vsebuje 4% dušika in 12% fosforne kisline, torej obe najvažnejši hranilni snovi, ki vplivata na višino kakovosti žetve. Lažjo, peščeno zemljo pa gnojimo pred setvijo jarin z riitrofoskalom-lll, ki vsebuje 4% dušika, 10% fosforne kisline in 4% kalija. Kmetovalci, pomnite! Naši slovenski zemlji primanjkuje vsepovsod dušik. Za dosego dobre in obilne žetve je nujno potrebno pravilno gnojenje in ne sme primanjkovati dušika. Ker je spomladi gnojenje jarin s hlevskim gnojem premalo učinkovito (zaradi kratke vegetacijske dobe jarin in počasnega delovanja hlevskega gnoja), prihaja v poštev samo nitrofos in nitrofoskal-III 1 „Naša mož“ izhaja v 105.000 izvodih. Kateri drugi časopis vam nudi tako priložnost za učinkovito oglaševanje T Gospodinja: »Seveda ne boste nikomur povedali, da ste pri nas uničevali stenice?« — Zastopnik zavoda za uničevanje mrčesa: »Se razume, milostljiva* Zato pa upam, da me boste toplo priporočili pri svojih prijateljih in znancih.« * c. € <&a—tičT V ječi. Ravnatelj: »Pri nas zaposlimo vsakega po njegovih sposobnostih. Ali imate skušnje v kakem poslu?« — Jetnik: »Gotovo, gospod ravnalelj. Jaz sem dvanajst let z velikim uspehom potoval za neko avtomobilsko tvrdko po vsem Balkanu.« Dragi mladi prijatelji! Resni postni čas je sedajle, ko to pišem. Moral bi se času primerno resno držati, pa se mi ne posreči. Kaj mislite, zakaj ne? Ne uganete? Čujte tedaj! Pred menoj leži pisana zbirka risb, ki ste mi jih poslali in iz katerih bom moral zbirati najboljše štiri, da jih nagradim. Težko delo bo to in moral bi se ga prav za prav bati. A kaj, ko ste narisali toliko smešnih reči, da mi kar solze zalivajo oči od smeha. Štiri najboljše slike boste lahko videli v majski številki »Mlade moči«. Že naprej se je lahko veselite. Bolj bi spadale v pustno številko kot v majsko. A takrat bo v prirodi vse veselo in vse v cvetju. Zakaj ne bi bili veseli še mi! To pa le moram pripomniti, da so me nekateri napak razumeli. Z barvicami slikane smešnice so sicer lepe, a jaz jih za »Mlado moč« ne morem porabiti. Torej še enkrat: Kdor slike še hi odposlal, naj jo zriše s tušem ali s črnilom! * Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Da, res je tako. To resnico naj bridko občutijo vsi oni, ki | so reševali februarsko zlogovnico ter niso napi- ‘ sali vsega, kar sem zahteval in vedno zahtevam: i točen naslov, starost itd Vse take rešitve sem ! brez usmiljenja izročil košu, koš pa peči, da sem se lahko enkrat temeljito pregrel. Izmed^ pravilnih rešitev je muhasti žreb odločil sledeče: Hribernik Maks, učenec v Ravnah, p. Šoštanj; i Prelog Alojz, 2. razr. ljudske šole, Zagojiči 1, i p. Moškanjci; j Zupanc Angela, 4. razr. ljudske šole, Zalog 54, j p. Komenda pri Kamniku; Vrviščar Ivan, dijak, Ljubljana, Gerbičeva 47. | Vsi štirje dobite nagrade v obliki lepih knjig. Kaj pa sedaj? Mnogi mi pišete, da bi radi »delali« pesmice. Tako mi pišete, kot da bi pesmice bile računska naloga in bi jih zmogel vsakdo, ki nima koruznice v glavi. Pa niso. Pesmic sploh ni mogoče delati, temveč jih je mogoče le pesniti. Pesniti pa zna le tisti, ki ga je Stvarnik posebej za to obdaril in mu dal za to potrebne darove. Tak od Boga obdarovan človek čuti v sebi neko nujo, da mora pesniti. Kakor velik grešnik se tak človek zdi sam sebi in pred svetom, če bi ne pesnil. Stvarnik mu je pa dal tudi sredstva, da tisto, kar v sebi čuti in hoče v pesem preliti, zavije v lepo obleko, to je v lepo obliko in lepo besedo. Vas že vidim, kako odkimavate s svojimi skuštranimi glavicami: Nak, pravite, takih darov pa mi nimamo; z našimi pesmicami ne bo nič! — Pa ni tako. Bog sam ve, koliko izmed vas je obdaril z darovi, s katerimi boste mogli služiti lepoti in svoji slovenski besedi. Ali mislite, da je ona Mimica Konič, ki je napisala prelepo povest »Pesem polja« in ki sedaj za »Našo moč« piše »Mlin nad Savo«, kakšna učena mestna gospodična? Kaj še! Cisto navaden gorenjski deklič je. Pa kako vam piše! Še učeni in vsega lepega čtiva preobjedeni ljudje radi njene povesti bero. (Mimogrede povedano: njeno povest »Pesem polja« je izdal urednik »Naše moči« v lični knjižici z lepo naslovno sliko. Stane 10 din. Če je v vaši hiši še nimate, prosite starše, da jo naročijo.) A poznam tudi pravo pesnico, ki ni dosti večja in starejša od vas. Pred menoj leži drobna knjižica z naslovom »Spev tihe doline«. Sedem in dvajset drobnih pesmic je v njej natisnjenih in vse je spesnila kmečka dekle Marija Brenčič iz Podlipe pri Vrhniki. Kar pišite ji in 4.50 din ji pošljite, pa boste dobili to mično knjžico. Kako lepo zna govoriti oblakom: Hej, oblaki! Jadra bela razprostrite in v modrino sončno jasno pohitite! - V daljo nezačrtana vas vodi cesta — dvignite se nad prostrana tuja mesta! Tja nad Rim, ki je krščanske zemlje krona; nad Jeruzalem, nad cedre Libanona. Splavajte čez vroče južne pokrajine in oglejte kras čarobne si tujine! In po tem nazaj — oblaki — se vrnite! Če kje lepše kot pri nas je — sporočite! Kar korajžo! Tudi vi začnite pesniti! O čen pa? Ali ni najslajša beseda na svetu — mati. Da, o materi pesnite. Povejte v pesmi, kaj vam je mati, kako jo ljubite kako ji za materinski dan voščite, kako za praznike, za god itd. Seveda vsega tega ni treba v eno samo pesem natlačiti. Pesmice o materi (a ne iz knjig prepisanih!) mi pošljite do 30 aprila t. 1 Štiri najboljše bom nagradil. Če bo pa še več dobrih, jih bom z imeni mladih pesnikov v »Mladi moči« objavil. Lepo vas pozdravlja brat Ivo. V hotelu. Gost: »Za božjo voljo, moja soba leži v petem nadstropju. Ali je pač potrebno predvideno za primer požara?« — Vratar : »Razume se, gospod. Zavarovani smo pri 2 zavarovalnicah.« Obrtniki! Oglas v »Naši moči« ima gotovo uspeh! Ali ste že zavarovali zoper požar tudi pohištvo, obleko, vozove? Dobra služkinja. Gospodinja: »Še eno vam moram povedati, preden vas sprejmem v službo: spati boste morali na divanu. Ste zadovoljni?« -Služkinja: »Da, ampak na divanu bom spala le podnevi.« Odgovorni urednik: prof. Janko Mlaka» Tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč) ♦