Poštnina plačana v gotovini Lefo X, št. «8a Ljub ana, torek 26 f abriu rja 182Э Cena 2 Din iarotnioa maia meeeiiici 26 Din. ea muzenistvo 10 Din.__ Uredništvo: LJubljana, Knaflova alia б Ге1е!ог it 4122. 8123 3124 8126 m HI 26 Maribor: Aleksandrova cesta Tele» iL 440 Celje: Косепотэ в lica i Telefon it 190. Bokoptsl »e ae rr»**R _ Oglaoi po »rita _ Liubliana. 25. februarja. Poljska je pred odločilnim preokre-tom celotne svoje notranje politike. Vlada je predložila sejmu svoj načrt ustavne revizje. ki smo ga v glavnih potezah že objavili. Načrt nove ustave je zelo obširen in obsega veliko več,-no ustavnih členov. Sestavljen je po ustavah raznih držav tako, da je iz vsake vzeto ono. kar se je zdelo najboljše. Pri tem se je oblast predsednika republike silno povečala, zvišala se je starostna meja za volilno upravičenost in pri sestavi senata ter postavitvi kandidatov za predsedniško mesto si je prezident zavaroval večjo moč. Vlada je sicer sejmu odgovorna; sejm more z absolutno večino glasov izreči ministrstvu ali tudi posameznim ministrom nezaupnico, toda z absolutno večino poslancev, nakar mora predsednik aii ministrstvo odnosno posameznega ministra odpustiti ali pa razpustiti parlament. Tudi vojaki dobijo aktivno volilno pravico. Razen izdatnega povečanja oblasti predsednika pomeni ustavni načrt prav tako omejitev moči doslej tako rekoč vsemogočnega sejma. To so poleg že objavljenih poglavitne določbe vladnega načrta. Časopisi vladnega bloka so te dni pričeli ogromno kampanjo za načrt ustavne revizije. V prokiamaciji, ki so jo objavili ob tej priliki. imenujejo dosedanjo ustavo — nesmisel. ki se je izdelala 1. 1901. tako strahotno slabo zato. ker sta oba takrat si nasprotujoča politična tabora morala skleniti kompromis, ki je izločil iz ustave vse dobre določbe. Mi pa hočemo. pravi proklamacija. priboriti državi dobro ustavo. Legalna pot za nas ni pot kompromisa, ker ne maramo postati nezvesti svojemu principi.ielnemu stališču. Zato ne maramo krpati soglasja iz načelnih nasprotij. Obračamo se tedaj na vse one. ki imajo v sebi državne instinkte, s pozivom, da nas podoi-гаю pri tem delu. Naša dolžnost je, dati bodočim generacijam ustavo, ki naj zagotovi najboljše razvojne možnosti državi :n sposobnost, braniti moč in silo Poljske. Toda kako misli vladni blok. odnosno Pilsudski pripomoči svojemu ustavnemu načrtu do zmage v sejmu, je še uganka, zakaj tamkaj razpolaga samo s 33 odst glasov, doč*m je za revizijo potrebna večina 60 odst. Velika večina seima se šteje k opoziciji napram vladi in tudi v vprašanju ustavne reforme zastopa povsem odklonilno stališče. Opozicija nasprotuje predvsem omeiitvi parlamentarne kompetence. možnosti razpustitve sejma, še posebno pa določbo. da uživajo poslanci imuniteto samo za svoje funkcije v seimu. kar pomeni. da se morejo aretirat' tudi v času seziie za oolitične pregreške izven p-lamenta. Zato napoveduje opozicija naj-ostrejši bo.i in pripravlja samostojne revizijske načrte. Posebno borbena je levičarska opozicija. to so sociialistična stranka, radikalna ljudska stranka wyzwolenie in kmečka stranka. Te stranke so sploh zoper vsakršno preuredbo ustave in zastopajo stališče, da bi se mogla spremeniti kvečjemu v smeri razširjenja državljanskih pravic in kompetence parlamenta. Zato napovedujejo vladnemu načrtu neizprosen boj. Socijalistični listi objavljajo pretnje vladi in nagiašajo. da ji doslej samo zato niso predlagali nezaupnice, ker bi morala taka nezaupnica v sedanjih razmerah sprožiti revolucijonarne boje; zakaj ne more biti dvoma, da bi sedanja vlada ne prepustila sejmu oblasti brez boja. Iz navedenega se dovolj Jasno razvidi. da se pripravlja na Poljskem zelo huda parlamentarna ter sploh notranjepolitična borba. Ako ostane opozicija tako borbena, kakor kažejo doslej iz-iave njenih govornikov v sejmu in njenega časopisja, potem se mora boj poostriti do skrajnosti. Z nasprotne strani pa tudi ni pričakovati popuščanja. Zakaj s temi težnjami, kakor jih hoče realizirati ustavni revizijski načrt, je posegel Pilsudski v politično areno ter izvedel majski prevrat - 1. 1926. Ako bi maršal sedaj odnehal. bi preklical svoj nastop in vse svoje delo zadnjih let, in sicer prav v trenutku, ko je pred uresničenjem svojih ciljev. Toda kako bo opozicijo, ki Ima v sejmu dvetretjinsko večino, prisilil pod svojo voljo, je povsem nerazrešljivo. Pilsudski se je doslej vedno prizadet da je varoval formo legalnosti in ustavnosti. Ali bo mogel na tej poti vztrajati do odločilnega uspeha? Uvedba zlate valute na Češkoslovaškem Praga, 25. febr. h. Jutri se vrši občni zbor češkoslovaške Narodne banke. V zve* zi s tem >o poročali listi o uvedbi zlate valute na Češkoslovaškem Na vprašanje nekaterih novinarjev je odgovoril guver> ne dr Pospišil. da sicer vlada razpravlja o uvedbi zlate valute, ki je izvedljiva, vendar pa ne namerava v ta namen za» j ključiti niti notranjega niti zunamiega po» sojila. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Otvoritev obmejne konference v Pirotu Prisrčen sprejem bolgarskih delegatov - Svečana otvoritvena seja - Meritorne razprave začnejo danes Pirot. 24. febr. č. Bolgarski delegati, v hotel »Nationale«. 1 vgiitT*: Ljubljana, Preiernora " ca 54. Telefon «I 8122. 812», 8124 8126 b 8126 fnseratni oddelek: Ljubljana PreSer-oova ulica 4 Telefon it 2492. Podružnic« Maribor: Aleksandrova cesta ia ГеЫов St «K» Podružnica Celje, Roceoora alles 2 Telefon it 190 Rai um pri pošt fek ее vodih: Ljubljana iL Ц .842 Praha fcalo 78.180; Wien Mr 105.241. Pirot. 2-1. febr. č. Bolgarski delegati, ki so dospeli v Pirot sinoči ob S., so bili zelo prisrčno sprejeti od zastopnikov mestne občine in naših delegatov. Na kolodvoru iih je pozdravil pirotski župan Džadžič, ki ie v svojem govoru poudarjal, da pomenja pr eetek pogajanj med našo državo in Bolgarijo novo dobo v odnošajih obeh bratskih držav. Ako vstopa tudi Bolgarska v pogajanja s tako dobro volio. kakor Jugoslavija. ie upati od tega velike koristi za obe državi. Na županov pozdrav ie odgovoril vodja bolgarske delegacije generalštabni polkovnik Cvetko Ponov, ki ie dejal, da sta jugoslovenski in bolgarski narod bratska naroda in da prijateljstvo obeh narodov ne sme postati dvomljivo. Za tem so se bolgarski delegati odpeljali v avtomobilih v hotel »Nationale«, kjer so nastanjeni. Danes ob 11. dopoldne je bila otvorjena prva seja obmejne konference v slavnostni dvorani pirotske občinske uprave. Otvoril jo je s kratkim govorom župan Džadžč, nakar je govoril vodiia naše delegacije Rajko Vintrovič. Seja je v glavnem služila za medsebojno spoznanje in izmenjavo pozdravov. Dopoldne so si bolgarski delegati v spremstvu novinarjev ogledali mesto. O konferenci je bil izdan komunike, ki pravi, da se je na njej določil dnevni red za prihodnjo sejo, ki bo jutri ob 10. dopoldne, nakar se je seja opoldne zaključila. Na Čast bolgarski delegaciji ie bil danes opoldne prirejen banket, na katerem je bilo izrečenih mnogo iskrenih zdravic. Posledice hitrega vremenskega prevrata Mesto snežnih žametov groze se<*aj plazovi in poplave Ra^stelievaiiie ledu na rekah - S?bn orkan v Dalmaciii Beograd, 25. februarja, r. Južno vreme, ki je zajelo vso drčavu in povzročilo precej naglo tajanje snega, je prineslo Sicer precejšnje oiaišanje situacije v železniškem prometa, v kohkor se tiče snežnih žametov, istočasno na je rodilo novo nevarnost: v g'_."atih deljh države snežne plazove, v dolinah in nižinah pa nevarnost katastr >fa .j;ii poplav. V vseh ogroženih krajih zlasti v Vojvodini in Banatu, se že sedaj pripravljajo "da odvrnejo pretečo nevarnost Na ogroženih mestih so že odpravljen- delavski oddelki s ootrebnim orodjem in pripomočki, da preprečijo kopičenje ledu in porušenje clrambnih na v pov Beograd, 24. febra-rja. p. Tekom današnjega dne ie temp.:rarura v v sej državi poskočila znatno na^ ničlo. Ponoči je bila zabeležena na nižja tempe-ra'üia v Sarajevu, kjer so imeli — \A. ludi tam pa se ie temperatira danes dvignila na 4 stopinje nad ničlo, dočim je bilo v Beogradu pooold-ie stopinj, v Zagrebu 6. v Ljubljani 7 stopal, nad ničlo. V železniškem nrometu so z izjemo proge Gostivar-Ohrid prenehale vse ovire, izvirajoče od snežnih žametov. Povsod drugod so proge že očiščene in vzpostavljen promet. Po komunikeju, ki ga je zvečer objavilo promet- no ministrstvo, pa povzročajo sedaj ovire snežne lavine. V tem pogledu je najbolj prizadeta Slovenija, kier je bil tekom današnjega dne promet na več progah deloma prekinjen. Zagreb. 24. februarja, n. Danes so plavale po Savi velike plošče ledu, ki so ogrožale Savski most ter bi nakopičene mogle povzročiti poplave. Zato je mestna občinska uprava odredila, naj se razbijajo z dinamitom. Danos ves dan so delavci od Savskega mostu pa do Trnja razbijali led z dinamitnimi pa-tronami. Sava je narasla za 90 cm nad normalo. Šibenik, 24 februrja. n. Orkan, ki je v soboto in včeraj divjal rud Dalmacijo, je imel nad 130 km orz.ne na uro. Med viharjem je treskalo, obenem pa padal gost sneg, ki je znova pokril vso severno Dalmacijo. Vihar :e poruval in polomil več sto telefonskih in brzojavnih drogov. Orkan je bil take jak. d3 ;e \ gozdu pri Pribirskih mostxah poruval skoro vsa drevesa s ktreninam! vred. Porušil je tudi pontinski most preko reke Krke. Ladje, na katerih je most stal, so se večinoma potopile. Orkan ie tudi drugače povzroči, mnogo škode, ker je poruval tudi nasade oijk i;i višenj. Zadnji rok za učitelje brez izpitov Kdor do 30, novembra ne bo položil praktičnega izpita, bo odcuščen iz službe Beograd, 25. februarja, r. Ker mnogi osnovnošolski učitelji v nasprotju z določbami uradniškega zakona niso v predpisanem roku položili predpisanega praktičnega izpita, je izdal prosvetni minister sledeči odlok: 1.) Vsi učitelji in učiteljice, ki so v službi že nad tri leta, morajo najdalje to 30. novembra 1929 položiti predpisani praktični izpit in o tem obvestiti pristojni prosvetni oddelek. Kdor v tem zadnjem roku ne bo položil izpita, bo odpuščen iz državne službe. Ne glede na to pa si ministrstvo pridržuje pravico, da odpusti iz državne službe \se one učne moči, ki po štirih letih niso položile praktičnega izpita, a s svojim doseda-nim službovanjem tudi niso dokazale, da bi zaslužile še kako podaljšanje roka za polaganje izpita. 2.) Ta odlok je bil izdan vsem prosvetnim oddelkom s sledečim nalogom: Prosvetni oddelek mora v roku 1 meseca poslati prosvetnemu ministru spisek vseh onih učiteljev in učiteljic, ki so že nad tri leta v državni službi, a še nimajo praktičnega izpita, z oznako datuma namestitve, oceno z;; posamezna leta in s svojim mnenjem glede splošne sposobnosti. 3.) Oni učitelji in učiteljice, ki do 30. no vembra 1929 ne bodo zadostili temu odloku, 1. decembra in dalje ne dobe več plač in ostalih učiteljskih prejemkov, a prosvetni oddelek ima z njimi postopati po čl. 19. zakona o državnih uradnikih (odpust iz službe). Avdijence Beotirad, 25. febr. č. Danes popoldne je bii sprejet od kralja v avdijenci minister prometa dr Korošec. Predsednik vlade ge» neral P Živkovič, ki tekom dneva zaradi bolezni ni prišel v svoj kabinet, je bil spre» jet od kralja ob 6. popoldne v avdijenci, ki je trajala pol ите. Kralj je dalje sprejel tudi predsednika novo osnovane »Jugoslo* venske akademske čitalnice v Zagrebu« g Ivana ZJolška. Iz srednješolske službe Beograd, 24 febr. p. Z odlokom prosvet= nega ministra ie postavljen za suplenta na gimnaziji v Mariboru diplomiran filo» zof dr Vladimir Kralj, za strokovnega učitelja na gimnaziji v Celju pa Ivan Sa* jovic. Pomorske akademije preidejo v resor trgovine Beograd, 24. febr. č. Minister posvete jc izročil v pristojnost ministrstva trgovine in industrije tri pomorske akademije, in sicer nautične šole v Batoru, Dubrovniku in Rotorju, ki bodo od prščetka nove га proračunskega Иа spadale v resor ministrstva trgovine in industrije. List za strokovni obrtni pouk Beograd, 24. febr. č. Minister za trgovino in industrijo je odobril, da izda.ja oddelek га obrtmi in strokovni pouik glasilo za strokovni pouk Пlavni sotrudniki lista bodo načelniki tega oddelka Min-ister za trgovino in industrijo ie pod-sisal tudi sklep, s katerim se odobrava ustanovitev ženske obrtne šele v Trebinju. Končno je odobril! proračun га o-brtne Sole na področju beograjske mestne občine, ki liti sama vzdržuje. Proračun znaša 805.000 Din. Gospodarska Mala antanta Beograd, 24. febr. č. Dopoldne se je v zunanjem ministrstvu vršila konferenca zastopnika zunanjega ministra dr. Kuma* nudija, rumunskega poslanika Filodora in češkoslovaškega poslanika Sebe. Na kon« fcrenci so razpravljali o problemu ustano* vitve gospodarske Male antante. Govorilo se je tudi o sklicanju konference zunanjih ministrov Male antante. ki naj bi se vršila meseca julija v Ilvdži pri Sarajevu. Poslovanje državnega sodisca Beograd, 25. februarja, č. Državno sodišče za zaščito države se je nastanilo začasno v četrtem nadstropju kasacijskega sodišča. 3. marca pa se preseli v prostore bivšega finančnega ministrstva, kjer bo stalno nastanjeno. Sedaj proučuje državni tožitflj z desetimi tajniki predmete, ki so bili doslej predloženi državnemu sodišču. Vseh je nad 700, od teh pa je bilo okoli 5CO aboliranih po kraljevi amnestiji, po preselitvi v staro poslopje finančnega ministrstva bo pričelo s sodnimi razpravami. Kot prvi pridejo na vrsto dva ali trije vohunski procesi. Zagrebško mestno zastopstvo Zgreb, 24 febr. d. Mestni župan ie odgodil redno sajo mestnega zastopstva, ki bi imela biti 1 v sredo 27 t. m. na četrtek 28. t. m. ob 4 popoldne. To se ie «godilo na prošnjo nekaterih občinskih odbornikov, ki bi se v sredo zaradi Privatnih poslov ne mogli udeležiti sei« Kakor poročajo Usti. je šest članov občinskega odbora j odločilo svoje mandate in bodo na njihova me- j sta imenovani novi. " Reparacijski strokovnjaki ne pridejo iz formalnosti Ustanavljajo nove pododbore, o višini nemških anuitet in o stvarnih dajatvah pa niti ne razpravljajo Pariz, 25. februarja s. Petčlanski odbor je na današnji dopoldanski plenarni seji konference reparacijskih strokovnjakov predložil načrt, ki ima v vidu dve alternativi. O tem načnu se je na seji izčrpno razpravijaio. V bistvu ne g<-e za to. da li bi bilo mogoče ustvariti zaščiten del anuitet, temveč za to, s kakšnimi pogoji bi se moglo to zgoditi. Naziranja o tem se v reparacijskeni odboru še nekoliko križajo. Odbor petorice se bo radi tega sestal ponovno ter v,a podlagi današnjih razgovorov na plenarni seji predrugačil dosedanje predloge. Na današnji seji je bil razen tega imenovan pododbor za stvarne dajatve pod predsedstvom ameriškega zastopnika Perkinsa. Vsaka delegacija je zastopana v tem odboru z enim članom. V zvezi z vprašanjem ustvarit e zaščitenega dela anuitet se je govorilo tudi o vprašanju komercijalizacije in mobilizacije. V ts namen še ni bil ustanovljen pododbor. Nagiaša pa se, da naj bi bila v transfernem odboru, ki bi se mogoče sestavil, zastopana tudi Nemčija. ki bi tako solidarno prevzela gotove pravice, ki bi iih imela nemška vlada. O vprašan.,u višine anuitet se sploh ni razpravijaio. Pododbor za stvarne dajatve naj bi proučil vprašanje, da li na.i bi ostale stvarne dajatve v okviru novega načrta še v veljavi. Mironescu o položaju v vzhodni Evropi Podois protivojnega pakta je konsolidiral odnošaje med državami — Ostre izjave oroti reviz'ji trianonske pogodbe in vzpostavitvi Habsburžanov Varšava, 25. februarja, g. Rumunski zunanji minister Minorescu je sinoči prispel v Varšavo in je podai med vožnjo zastopnikom tiska o namenu svojega potovanja naslednjo izjavo: Vzhodni pakt je za pomirjenje vzhodne Evrope, posebno pa za dežele med Baltiškim in Črnim morjem, izredne velikega pomena. Dosedanji položaj v tem delu Evrope je bil zelo negotov. V Moskvi podpisana nenapadalna pogodba je od stranila nevarnost vojnih zapletljajev ter brer. dvoma' mnogo pripomogla h konsolidaciji razmer v vzhodni Evropi. Besarabsko vprašna.ie za rumunsko vlado ne obstoja več in smatrati je treba, da je rešeno. Glede govoric, da bo Ru-munija v kratkem priznala sovjetsko vlado in da bo posebna sovjetska misija obiskala Bukarešto, ie izjavil minister. da mu o tem ni n'č znanega. Glede rumunsko - madžarskega optantskega spora je izjavil minister Minorescu, da na madžarsko propagando za revizijo trianonske pogodbe ne polaga velike važnosti. Vsak narod mora imeti svojo nacijonalno idejo. Madžarski narod se navdušuje za idejo revizije trianonske mirovne pogodbe, o kateri pa ne more biti govora. Minister ne veruje, da bi Madžarsko pri revizijski ideii podpirala katerakoli evropska država Glede do-vratka Hbsburžanov na Madžarsko je rekel minister, da ni običaj rumunske vlade, vmešavati se v notranje zadeve drugih držav. Ta problem pa je tudi za Rumunijo velikega pomena, ker bi imela morebitna restitucija Habsburžanov za posledico, da bi se zopet uveljavila stremljenja za obnovitev bivše Avstro-Ogrske. Povratek Habsburžanov na Madžarsko bi izzval energično akcijo Male antante. Končno se ie minister dotaknil tudi vprašanja narodnih manjšin v Rumuniji ter naglasil. da je namen današnje rumunske vlade, spraviti ta problem v najkrajšem času s sveta Narodne manjšine bodo popolnoma enakopravne z ostalimi rumunskimi državljani. Zasedanje vrhovnega fašističnega sveta Sestava oHcijelnih kandidatnih list za volitve — Odobritev spravne pogodbe med Italijo in Vatikanom Rim, 25. februarja g. Danes ponoči se sestane vrhovni fašistični svet na izredno zasedanje, ki bo trajalo nad teden dni. Na dnevnem redu je med drugim izredno poročilo Mussolinija o notranje- in zunanje-političnem položaju Italije ter proučitev in sestava list vladnih kandidatov za bodoče plebiscitne volitve, ki se vrše 24. marca. Vrhovni svet bo razen tega razpravljal in odobril lateranske pogodbe med Italijo in Vatikanom. Zasedanje se vrši to pot v prostorih palače Venezia, kjer je bilo svoječasno nastanjeno av-stro-ogrsko poslaništvo v Rimu. Dne 9. marca bo zbral Mussolini v Rimu vse prefekte iz države na velik raport, kjer jim bo obrazložil smernice za bodočo volilno kampanjo. Naslednjega dne pa bo sklical vse vodilne člane vlade, zastopnike armade in mornarice, prefekte, senatorje, strankine tajnike, zastopnike fašističnih delavskih organizacij in ravnatelje časopisov na veliko razpravo o notranje -političnem položaju. Homatije na Daljnjem vzhodu Sanghaj. 25. februarja, s. Poiuradna izjava zagotavlja, da je takojšnja obnovitev pogajanj z Japonsko nemogoča *udi z-nradi tega, ker so v vzhodnem Santungu izbruhnili zaradi postopanja maršala čangčungčania novi nemiri. Fazen tega onemogoča položaj tamošniih japonskih čet, da bi megln nacionalistična vlada uspešno nastopiti proti uj>orneniu mpršalu. Vewyork. 25. fpbniarja. s. Japonski poslanik je izjavil na banketu, ki ga .ie nrir^lila zveza inozemskih dopisnikov, da Japonska nima tpritorijalnih zahtev v Mandžuriji, temveč stremi samn za sodelovanjem c Kitajsko in drugimi državami, da bi rim bolj dvicnila gospodarski razvoj Mandžuri e. Japonska se strogo drži svoje mirovne iKili-tike. Demanti tajnih pogodb London. 25 februarja, s. -Reuter? izve, da v meroda;nib anTemps« objavlja uvodnik o jugoslovensko - bolgarskih -odnošajih, v katerem niše >n"d drugim: E«kpoze Burova bo poiačal zaupanje v splošnem položaj na Balkanu. Naielementarnejši razum nalaga Bolgarski, da živi v dobrih odn.oša-jih z vsemi svojimi sosedi. V Sofiji je bila dobro sprejeta inicijativa juireslovenske vlade za otvoritev meje, in Sofija je dala razumeti. da se je tamkaj politična atmosfera znatno izorenienila. Zbližanip mpd Bposrr.o-dem in Sofijo more posuti začetek velike politike na bližnjem vzhodu Obe vladi morata razumeti, da ie vsak vpliv, ki strpmi po njuni razdvojitvi. npvaren za sigurnost vseh balkanskih držav. Morilec Vučitrna dobi samo ndiciisko kazen Praga, 25 febr s. Kazensko sodišče v Pragi je na predkni državnega pravdništva ustavilo po § 109 kazensko pravnega red* kazensko postopanje proti albanskemu dr* žavljanu Vučitrni, ki je med porotno raz» pravo ustielil morilca aJbanskega posla» nika v Pragi Alkibiiada Bcbija Vučitrno so v nedeljo izročili policijskemu ravna» teljstvu, da ga kaznuje zaradi prestopka ravnanja z orožjem. Vucitrno bodo nate izgnali preko meje. ^otherirerov dar madžarskim siromakom Budimpešta, 25. febr Lord Rothermere ie po slal budimpešranskemu županu brzojavnim potom 100.ООП penzö za podporo bednim prebivalcem. Severna Evropa ima zopet hud mraz Južna Nemčija ima južno vreme, toda obetajo ji nov ledeni dih Tudi zapadna Evropa bo тога1э kmalu računati z novim mrazom — Na jugu je zavladala pomlad Berlin, 25. februarja, s. Davi je pritisnil nad Nemčijo nov val mraza, ki je povzročil zopet znaten padec temperature. Najnižja temperatura je znašala davi 10 stopinj pod ničlo. Slične temperature javljajo iz vse srednje Nemčije in Šlesije. Posebno občutljiv je mraz na Pomorjanskem in v vzhodni Prusiji. kjer je Dadel toplomer na 20 stopinj pod ničlo. Južno vreme vlada trenutno še na Badenskem. Wurtemberskem in na južnem Bavarskem. Na Ruskem je 22 stopinj, na severnem Švedskem pa celo 37 stoponj mraza. Iz Stockholma jav-liajo 12 stopinj pod ničlo. Тшзј v zapad-ni Evropi bo treba prihodnje dni računati z novim mrazom. Bukarešta, 25. februarja, g. Iz vseh delov Rumunije poročajo o krasnem Zmešnjave v avstrijskem zakonskem pravu Dunaj, 23. februarja. Avstrijska javnost se intenzivno peča z vprašanjem sedanjih nevzdržnih odnošajev v zakonskem pravu ter zahteva. da parlament končnoveljavno uredi in legalizira tako zvane dispenzi-rane zakone. Listi so naglašali. da število takih neurejenih zakonov dosega v Avstriji najmanj 80.000 in da je v teh odnošajih nastopilo popolno brezza-konje. Zadeva je bida tudi predmet znanega glasovanja o izenačenju avstrijskega zakonskega prava z nemškim, toda glasovanje je imelo zgolj demonstrativen značaj, ko so nemški nacijo-nalci, del Seiplove vladne večine, glasovali skupno s socijalistično opozicijo proti krščansko-socijalni vladni stranki. Omenjeni dispenzirani zakoni so civilni zakoni ločenih katolikov in cerkev teh zakonov zato ne priznava. Zaradi tega so se tudi krščanski socijalci postavili proti taki reformi, ki bi dala sodiščem pravico, da iz pravnih razlogov ločijo katoliške zakone in ločencem na ta način omogočijo nov, pravno veljaven zakon Disper.ziranih zakonov je največ seveda na Dunaju, kjer je so-cijalno-demokratski deželni predsednik dajal tozadevna dovoljenja brez vsakih težkoč. Težje pa je bilo doseči tako dovoljenje v provincah, kjer so krščansko-socijalni deželni predsedniki take prošnje večinoma odbijali. Proti tem rešitvam so prizadeti delali priziv na zveznega kancelarja dr. Seipla. ki pa j kot katoliški duhovnik te prizive seveda-tudi zavračal. Njegovi zavezniki, nemški nacijonalci. kakor tudi opozici-jonaini socijalisti so pristaš' ločitve zakona, zato so si prizadevali vsako prošnjo za dispenzo rešiti povoljno. Kance-larju Seiplu očitajo, da je odklanjal re-kurze oseb. ki niso imele nikakega priporočila, prizive uglednejših protežiran-cev pa je ostavljal nerešene. Vse take odložene akte zakonskih ločitev je nato ugodno rešil liberalni podkancelar Hart-leb. kadar ie zastopal odsotnega ali na dopustu se mudečega msgr. Seipla. Na ta način so dosegli ločitev zakona samo protežiranci med izvendunajskim prebivalstvom. Ta praksa se je izvajala tako dolgo, dokler niso krščanski socijalci s kmetov začeli očitati Landbundu. katerega član je podkancelar Hartleb. da uvaja in pospešuje mnogožer stvo. V Gornji Avstriji so Hartleba opisovali kot človeka. ki hoče v Avstriji na vsak način osnovati raj za poligamiste Ta agitacija je Landbundu seveda močno škodovala na kmetih, tem b».?!j, ker so se tudi nekatere mestne agrarne organizacije izjavile proti novim dispenziranim zakonom. Podkancelar Hartleb je na to tudi sam ustavil nadaljnjega dovoljenja za dispenzirane zakone, kar ie izzvalo nesporazum v avstrijskem vladnem bloku, povzročilo pa je obenem veliko nezadovoljstvo javnosti, k' se upira, da bi vlada krojila pravico narodu po vsakokratnih strankarskih potrebah. Zaradi takega poslovanja je izgledalo, da ima Avstrija dva različna priznana zakona in postopka za ločitev zakona: eden postopek je v navadi na Dunaju, kjer je dispenza lahko dosegljiva, drugi pa v provinci, kjer se pricipijelno ne izdaiajo dovoljenja za dispenzirane nove zakone. Izhod iz tega položaja iščejo sedai s tem. da bo reševal vloge za dispenze sekcijski šef zveznega kancelarja. v odsotnosti tega pa minister pravde. Taka rešitev je samo paliativnega pomena in avstrijska javnost slej ko prej zahteva, da se ta važna zadeva ne urejuje upravnim potom, ampak po državnem zakonu, ki bo rešil ta problem v celem kompleksu odnosov in pravnih posledic._ Lindbergh se odpove letalstvu Newyork, 25. febr. (ri.)Kakor poročajo, ве je polkovnik Lindbergh odpovedal le« talski karijeri in se stalno naselil s svojo zaročenko Annie Morrows v Los Ange» Jesu. Polom pariške banke Pariz, 25. febr. (ri.) Tu le prišlo do novega velikega bančnega Škandala. Znani bankir Pierre Fayo'fle ie zaprl svvvo banko in zbežal. Pasiva znašajo več milijonov frankov. Banka le propadla zaradi ponesrečenih špekulacij. Smrt francoskega komponista Pariz, 25. febr. (be.) Tu le preminul 76-letni francoski komponist Mcssageir. pomladanskem vremenu. V Bukarešti kaže toplomer 6 stopinj nad ničlo. Tudi iz gola okoli Sinae poročajo o temperaturah nad ničlo. * Carigrad, 25. febr. g. Včeraj je nehalo snežiti. Snežilo je do sedaj skoraj 25 dni neprestano. Od včeraj vlada nad Carigra» dom najlepše pomladansko vreme. Praga, 25. febr. h. Največje delo češkoslovaškega sDka.rja Marold a, ki obsega 10 Sili,k in predstavlja »Bitko pri Lipanut ter je razstavljeno že od leta 1895. v nekem paviljonu blizu Prage, je postalo žrtev snega. Streha paviljona s>e je pod težo snežnrh mas podrla i.n zasula paviljon. Dragocene slik« so uničene. Mraz je prodrl v vročo Afriko Kairo. 25. febr (lo.) Meteorološka postaja poroča, da je pritisnil v Sudanu silen mraz. Gospodarska Mala antanta odložena! Dunaj, 25. febr. g. Dunajski listi so prejeli nocoj z Bukarešte vest, ki v nasprotju z dosedanjimi in ormafiija« mi zatrjuje, da so razprave na buka« reštanski predkonferenci za gospodar« sko Malo antanto pokazale, da se ta ideja začasno še ne da oživotvoriti. Glavno oviro povzročajo slej ko prej nasprotujoči si gospodarski interesi Juooslavije in Češkoslovaške. Ministri Male« antante bodo na svojem leto« šnjem sestanku v Sarajevu sicer raz« pravljali o tej zadevi, vendar pa ni pričakovati, da b' moglo že sedaj priti do ustvaritve gospodarske Male an» tante. Nogometna tekma med Jugoslavijo in Francijo Zagreb, 25. februarja, č. Včeraj je došlo službeno potrdilo francoskih nogometašev, da pristajajo na termin 19. maja za tekmo med Francijo in Jugoslavijo v Parizu. To bo drugo srečanje naših športnikov s Francozi v Parizu, dočim doslej še ni prišlo do tekme med Francozi in Jugosloveni_ na ju-goslovenskem ozemlju. Francozi so sicer obljubili revanžo, do katere pa še ni došlo in se zato pričakuje za prihodnje leto. Umor v črnogorskem samostanu Podgorica, 24. februaria n. Po vsej Črni gori, zlasti pa v Podgorici je vzbudil največjo senzacijo zločin, ki se ie pripetil v slovitem samostanu Ostrovu med Nikšičem in Podgorico. Umorjena je bila Marija Pla-menac, ki se je že pred 30 leti posvetila samostanskemu življenju. Uživala je velik ugled ter ie bila splošno spoštovana. Zločinec je prišel v njeno stanovanje ter ii s nekim težkim predmetom razbil lotoanio. Ni znano, ali je bi! umor izvršen iz koristo-ljubja, ali iz kakih drugih razlogov. Zopet samomor blagajnika v Beogradu Beograd, 24 febr. p. Zadmie dnn so na dnevnem redu samomori beograjskih blagajnikov. Danes ie izvršil samomor že četrti blagajnik, tr>krat blagajnik skladičša petroleja monopolne »prave Miloš lazič. Vzrok samomora ni znan. Zatrjuje pa se, da ni v nikaki zvezi s pokojnikovo blagajmiško službo, marveč da je iskati povoda v d nižinskih razmerah. Obnova pouka v Zagrebu Zagreb, 2-4. febr. n. Danes se ie zopet pričel reden pouk v vseh zagrebških srednjih šolah. Jutri se bo pričel pouk tudi v osnovniih Šolah. Atentat na Dempseva Miami Peard, 25. febr g. Okoli tretje ure ponoči je bil izvršen na bivšega sve« tovnega prvaka v boksu, Jacka Dcmpseya revolverski atentat Neznani storilec se je utihotapil v salon pred Dempseyevo spab nico in zbudil Dmpseva iz spanja. Ko je Dempsey odprl vrata spalnice je opazil za njimi maskiranega moža, ki ga je pozval, naj dvigne roke kvišku Ko je hotel Dem« psev moža naskočiti je ta oddal strel rt revolverja, ne da bi ga bil zadel Boksar je prvi trenutek osimnil, med tem pa je storilec že zbežal. Dempsev izjavlja, da mu je atentat popolnoma nerazumljiv. Nesreče in eksplozije Moskva. 23. februarja. Pri prekladanju dinamita na kolodvoru v permu na Uralu je nenadoma eksplodirala večja množina dinamita. Ubitih ie bilo 11 delavcev in 20 težko ranjenih. Eksplozija ie porušila tudi del železniških stavb. Tokio, 25. februarja. V Nagoji je eksplodiral iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov veliki gazometer. Ubitih je bilo 9 oseb tn 14 nevarno ranjenih. Melbourne, 25. febr. (lo.) Strahovita bombna eksplozija je popolnoma porušila no-traniost dveh malih hiš. Smrtnih žrtev k sreči ni bilo. V eni teh hiš so spali 3 Italijani, ki so se rešili na čudežen način. Atentatorji so zbežali z motornim kolesom Kairo, 25. febr. (Io.) V neki vasi v bližini Bil-boisa je izbruhnili katastrofalen požar, ki je uipe-pe-lil 65 hiš. V plamenih je našla smrt neka žena. Več oseb je bilo ramjetrih. Objava vsebine spravne pogodbe cerkvenim funkcijonarjem Rim, 25. februarja g. Kardinal državni tajnik Gaspari ie danes izročil besedilo med Italijo in Vatikanom sklenjenih pogodb vsem kardinalom, apostolskim nuncijem, knezoškofom in škofom v strogo zaupno informacijo. Ogromen volk Petrovaradin, 24. febr. р. V tukajšnji okolici je bil danes ustreljen 75 kg težak volk. Je to izredno velik eksemplar, ka« kršnih v teh krajih običajno ni. Domneva se, da se je zatekel v novosadsko okolico iz Karpatov. Referent« ob astnega kemi-ssr a imenovani Veliki župan dr. Vodopivec je ime« noval za referente pri oblastnem ko« misarju: vi. svetn. Borštnarja za sa« moupravni referat, dv. svetnika dr. Marna za obrtni referat in tujski pro« met, km. svet. Trampuža za kmetij« stvo, obl. san. referenta dr. Mayerja za zdravstvo, vi. svetnika dr. GraseU lija za socijalno politiko in prosv. še« fa dr. Capudra za prosvetne zadeve. Železnice in nestalnost osobja Železnice kot izredno važen činitelj v gospodarskem življenju (prošle vremenske katastrofe so znova posvedočile kaj pomeni red™ promet) so navezane v veliki meri glede rednega in točnega obratovanja na svoje zaposleno osobje. Lahko je katerakoli železniška uprava še tako vestna in skrbna glede nabave raznega materiiala za popravilo svojih prog, lokomotiv in vozov, nabave premoga in maziva, ako zanemarja pri vsem tem interese svojega zaposlenega osobja, ki je sestavljeno iz zelo mnogoštevilnih panog in kategorij, lahko trdimo, da njeno obratovanje ne bo nikoli prinašalo zadovoljivih pozitivnih sadov in doseglo one efikasnosti, ki se jo lahko doseže samo z Izvežbanim in obenem gmotno dobro preskrbljenim osobjem. O tem imamo nešteto primerov v dosedanji zgodovini razvoja železnic in tudi v sedanii dobi in ni treba o tem izgubljati besedi. Važno vprašanje pa nastane v zadevi železniškega osobja, bilo uradništva, bilo osta lega zaposlenega nižjega osobja, ali je v korist uprave da ima po možnosti vse osobje stalno ali ne. Železnice tvorijo z vsemi svojimi zložki in službenimi granatni ogromni del celokupnega gospodarskega življenja naroda in države. Železniška služba je z ozirom na to že sama na sebi nekaj posebnega, in zahteva od vsakega posameznika poleg telesne in duševne sposobnosti tudi strokovno znanie in dovršenost v izpolnjevanju poverjenih poslov. V železniški službi so noleg ljudi z najvišjo izobrazbo preprosti ljudje, ki pa so bili sprejeti v izvrševalno službo samo zaradi njihove spretnosti v eni ali drugi stroki, ki je zaposlena pri železnici Nikakor ni mogoče zameniati gradbenega inže-njerja s strojnim, prometnega uradnika z administrativnim, itd. Vsakdo, ki je bil spre jet v železniško službo more izvrševati samo ono. za kar je bil izučen. ker ie za vsako drugo delo neporabljiv. Baš zaradi vzajemna odvisnosti železnic in celokupnega gospodarskega življenja, radi mnogostrano-sti in različnosti posameznih železniških službenih gran skoraj ni misliti, da bi uspevalo železniško podjetje, kjer bi na različnih postajah načelniki, prometniki, kretni-ki in ostalo osobje takorekoč vsled nestal-nosti zapuščalo in prevzemalo službo kar tako brez vsakega vzroka, živeče iz dneva v dan. Pojav nekake stalnosti je opažati celo pri ameriških železnicah, ki so vse v privatnih rokah in kjer ne odloča niti izpričevalo, niti diploma, ampak samo znanie in vporabljivost. Tudi tamkaj skuša vsaka železniška uprava pridržad v svoji stalni službi vse one ljudi, ki so sposobni, odkla. nja pa one, ki so za službo nesposobni. V na šili evropskih razmerah pa še dolgo ne bomo tako daleč, da bi odločevala ista mera kot v Amerik in tudi države ne bodo dale še hitro iz rok svojih železnic privatnikom v uporabljanje. Zato amerikanski sistemi za naše železnice veliajo le v zelo omejeni meri in niti ne za vse evropske države. Sedaj pa vprašamo vse one. ki trde, da naj si državno nameščenstvo ne dela prevelikih iluzij glede svoie stalnosti in gmotnega položaja, kako si oni zamišljajo ureditev personalnega vprašanja pri železnicah, ako odklanjajo vsako stalno osobie. Al; bo morda potem še kdo silil v državno železniško službo in celo pri današnjih plačah? Kako bo imel železniški uslužbenec sploh interes na prospevan.iu celega podjetja. če lahko danes ali pa iutri vklitrb vsem svojim sposobnostim sfrči iz službe, ako ne bo priljubljen pri kateremu izmed svojih predstojnikov? — Komu bo prišlo na um, izpostavljati svojo osebo in zdavje za časa ra>znih vremenskih katastrof, ako se ne bo cenilo njegovih del in zaslug 'J strokovnega temveč s čisto drtieih, pri nas dosedaj ne baš neobičajnih vidikov? Al- se bo našel še kak železničar, ki bo nesel za upravo na trg svojo kožo. da dobi zato za zahvalo odslovilno pismo? Ako naj železnica prospeva. mora Imeti kolikor mogoče vse svoje osobie stalno nameščeno In zasigurano. Ta izkušnia ie prodrla v vseh evropskih državah in vse državne železniške uprave so po veliki svetovni vojni ugodile opravičenim zahtevam svojih nameščencev ter jim izboljšale njihov gmotni položaj ter si tako pridobile poleg predp;sanega izpolnjevania dolžnosti tudi še s podjetjem čuteče uslužbenstvo, ki stori rado tudi več, kakor veleva ukaz in predpis. Z raznimi eksperimenti naj se ne nadaljuje, ker nikomur nič ne koristijo, samo škodujejo in napravljajo še večio konfu.zi-jo, kakor že itak vlada v vseh vrstah državnih nameščencev. Eksperimentom je napravil konec kralj Aleksander že 6. Jannar. ja, ki hoče Imeti v državi zadovoljne l?n'dl ln pozitivne dobrine ustvarjajoče državljane. Železničarji pa bi tudi radi bili med njimi. S pametno reformo dosedanjega zakona o prometnem osobju se bo ustvarilo stotlsoč I zadovoljnih državnih uslužbencev, kt se ' bodo ravno vsled njihove stalnosti zavedali prevzetih dolžnosti in storili tudi veö za državo ln njene železnice, ako jim bo z?«Igurara dobra In stalna eksistenca. Po poti ki jo je pokazal g. dr. Gosar pa sc tudi na naših železnicah pripeljemo le v ' nov kaos. Ž. Razdržavljenje 77 pošt v Sloveniji Velika nevarnost za naše gospodarsko in kulturno življenje. Mnistrstvo pošte in telegrafa je nedavno J odredilo, naj se po vsej državi zn ža število državnAi pošt na ta način, da se mnoge doslej erarične pošte spremene v pogodbene pošte. V obenočju ljubljanske poštne direkcije naj bi postale pogodbene naslednje pošte: V 1. razredu: 1. skupini Vič in Vransko; v 2, skup.ni Dolenjk Logatec. Ruše in Stari trg pri Rakeku; v 3. skupim Mežica in Št. Jurij ob južni železnici. V II. razredu. 1. skupmi Gorje pri Bledu in Kraniska gora. v 3 skupini Beltinci. Črna pri Prevaljah, MeUika. Moste pri Ljubljani, Moškanjci, Sv. Lovrenc pa Pohorju. Šent Ili v Slovenskih goricah. Velpke Lašče. Jesenice in Fužine. V III. razredu. 1 skupmi Guštanj, Kr-melj. Predjama. Radeče pri Zidanem mostu. Rajhenburg m Št. Pavel pri Preboldu; v 2. skupni Križevci pri Ljutomeru, Medvode. Mengeš, Mojstrana, Mokronog. Polj-čane. Pristava, Rogaševci, Šmartno ob Paki, Velenje. Vodice. Voinik in Železniki; v 3. skupini Devica Marija v Polju. Gra-dac. Grahovo. Ivanjkovci. Ljubno. Misli-nje, Podnart, Sodražica, Strnišče, Št. Jernej. Vel ka Nedelja. Videm pri Krškem, Vinica (iužna) in Višnjo gora. V IV. razredu. 1. skupini Kostanjevica. Mokra gora. Polzela, Račje, Rogatica, Semič, Stična, Studenci pri Mar boru. Studenec pri Ljubljani. Št. Vid pri Stični.. Šmartno pri Litiji in Štore; v 2. skupini Loški potok. Moravče. Planina pri Rakeku, Toplice pri Novem mestu. Trnovo. Vinica pri Črnomlju in Žužemberk; v 3. skupni Bo-rovn ca. Javornik na Gorenjskem. Križevci v Prekmuriu in Želim!je. V V. razredu. 1. skupini Loče nri Polj-čanah. Ptujska gora. Selce nad škofjo Loko in Sv Trojica v Slovenskih goricah. Vse te pošte se morajo v najkrajšem času deetatizirati. Poštne, brzojavne in telefonske službe v teh krajih ne bodo več opravljali državni uradniki, marveč zasebniki, ki morajo podpisati pogodbo s popolno osebno, materijalno in moralno odgovornostjo. Plače se ravnajo po razredih, odnosno skupinah. Za nainižio skupino najnižjega razreda (V. razred 2, skupina) znaša letna plača 3000 Din. Za vsako višjo skupino se plača zviša za 370 Din. tako dn znaša za I. razred 1. skupmo 10.800 D'n. Kavcija znaša za V. razred 400, za IV. 600. za III. 800. za II. 1000. za I. oa 1200 Din. Predvsem: kai pomeni deetatiziranie pošte, spremenitev državne pošte v pogodbeno? Ustanova pogodbemih pošt je pri na znana še iz Avstrije, ali se ie že davno Pred voino pričela njena sistematična likvidacija. Pogodbene pošte ne upravlja država s svojim uradništvom. temveč jo odda v oskrbo pogodbenemu poštariu. ki se izkaže z malim strokovnim Izpitom, kot najemnku proti letnemu pavšalu. Za ta pavšal, ki sestoji rz redne plače. 50 % draginjske doklade in posebne doklade za prenos pošte, mora pogodbeni poštar voditi vse poštne posle, plačati vse stroške svojega urada (najemnino, inventar itd.), dostave pošiljk, event personala itd. Za pošto ie napram državi odgovoren edino on. zato se od niega zahteva tudi mala kavcdja. Ali in koliko poštnega osobia ima v službi. ie njegova stvar: on ga nastavlja, odpušča in plačuje — seveda na račun svoiih prejemkov, ki znašajo vsega skupai 7500 do 17.000 Din na leto. Po obsežnosti svojega posla so pogodbene pošte razdeljene v 5 razredov in razredi še v skupine. Po teh razredih se ravnajo plače, odnosno pavšali (v najnižjem V. razredu okroglo 650 Din mesečno, v najvišjem, I. razredu coa 1450 Din mesečno), a ravnajo se tudi uradne ure. Pogodbene pošte V- razreda imajo službo samo 3 ure, pogodbene pošte IV. razreda 4 ure, III. razreda 6 ur, a pogodbene pošte I. in II. razreda po 8 ur dnevno. Seveda veljajo iste ure tudi za br- in zojav in telefon, ki sta združena z dotično pošto. Deetatizacija pošt pomenja torej že s tega stališča veliko poslabšanje poštnoprometne službe. Ker je vsled nizkih pavšalov skoraj izključeno, da bi se mogle pogodbene pošte voditi kot samostojna podjetja, se v glavnem morejo javiti za pogodbene poštarje le ljudje, ki lahko pošto vodijo kot r>ostranski zaslužek, torej predvsem gostilničar, trgovec, morda kakšen penzüonist, ki poseduje hišico, v knteri bi mogel namestiti pošto itd. A tudi ta seveda ne more nositi stroškov za pismonoše, prevzeti rizika za dostavo denarnih in blagovnih pošiljk, pogodbene pošte so le mogoče v krajih z minimalnim prometom, s primitivnejšim gospodarskim in kulturnim živlrenjem. tam. kjer brzojav in telefon, dnevni časopis in poštni ček še ne igrajo nobene ali pa le minimalno ulogo. Kakor hitro ie pogodbena pošta dosegla število 12.000 enot (v »enote? se šteje vse, kar se pri pošti vpiše: rekoman-dirana pisma, denarne in druge pošiliatve, brzojav, telefon itd.), se je po starem predpisu morala pretvoriti v državno pošto. Novi poštni pravilnik iz 1. 1926. je ta maksimum pomaknil na 15.000 jednot. Najnovejša odredba ministrstva pošt je izdana brez ozira na ta maksimum. Z najnovejšo deetatizaciio 77 doslei državnih pošt v območju ljubii&nske poštne direkcije je kruto prizadetih mnogo naših krajev, ki spadajo v prometnem, gospodarskem in kulturnem oziru med važne postojanke. Velika pošta v Metliki, ki ima menda čez 70.000 jednot na leto, 3 uradnike in precej uslužbencev, postane pogodbena pošta 2. razreda! Industrijalni kraji kakor Črna, Guštanj, Rajhenburg, Št. Pavel pri Preboldu, dobijo pogodbene pošte, trgi kakor Velenje, Vojnik, Žužemberk, mesto Kostanjevica z velikimi poštnimi okoliši pridejo v III. in celo IV. pogodbeni razred, bodo torej imeli po 4 do 6 uradnih ur na dan. Poličane, ki preskrbujejo kot pošta celo konjiško progo, pridejo v III. razred s 8 uradnimi urami in celokupno mesečno dotacijo okrog 1300 (entisoč tristo) dinarjev. To je le par slučajno izbranih imen iz zgoraj navedenih pošt. Z najnovejšo redukcijo ie doseglo število pogodbenih pošt v Sloveniji, torej v najpro-metnejši, gospodarsko, kulturno in socijalno najvišje stoječi pokrajini, ogromno število 2<40. Ker je vseh pošt v področju ljubljanske direkcije okros 370. znači, da v bodoče ne ostane pri nas niti četrtina pošt državnih. Seveda bo zaradi najnovejše deetatizacne mnogo dosedan;ega poštnega osobia, uradniškega, zvaničniškega in služiteliskega, postalo odvišnega in bo torej pretvoritev državnih pošt v pogodbene, imel?, za nekaj sto nameščencev in njihovih rodbin težke socijalne posledice. A še težje posledice nastanejo na gospodarskem polju, pri nas je ekonomsko življenje osnovano na zanesljivih in hitrih poštnih zvezah. Te zveze se sedaj po velikem delu pretrgajo, odosno skrajno oslabiro. Dostava pošte po vaseh postane nemogoča. Svojo visoko kulturo ima Slovenija deloma zahvaliti izvrstni poštni službi. Ker pride knjiga, časopis hitro in zanesljivo v roke odjemalca, Slovenija čita; ne samo šola, tudi pošta je temelj visokega kulturnega nivoja našega ljudstva! Zato se morajo združiti predstavniki našega gospodarstva in naše kulture k akciji, da se doseže remedura ter ministrstvu pošte predoči. kako nujno je potrebna revizija njegove odredbe. Ta revizija je tem iažje izvedljiva, ker so pošte ljubljanske poštne direkcije visoko aktivne in bi bile le še bolj, če bi se jih izgradilo in spopolnilo, mesto da se jih deetatfzira. Trdno smo prepričani, da bo ministrstvo pošt uvaževalo tehlne argumente, ki govorijo za razveljavljenje zadnje njegove odredbe, odnosno vsaj za temeljito njeno revizijo. Jadranska tarifna konferenca v Ljubljani Danes se sestanejo v Ljubljani delegati onih železniških uprav, ki so interesir3ne na direktnih jadranskih tarifah, torej avstrijske, češkoslovaške, madžarske, italijanske in seveda jugoslovenske. Železniški strokovnjaki bodo razpravljali o internih železniških zadevah, ki so v zvezi z direktnim mednarodnim železniškim prome-tom k jadranskim lukam in od nirh. Konferenca bo trajala najbrže dva dni. Otvoril jo bo danes dopoldne železniški direktor inž. Kneževič v prostorih ljubljanske direkcije. Jugoslovensko delegacijo tvorijo poleg referentov ljubljanske direkcije trije odposlanci generalne direkcije v Beogradu in sicer načelnik komercijalnega oddelka dr. Dragomir Mariovič. načelnik tarifnega oddelka g. Ivan M a n f r e -d a in uradnik istega oddelka g. D o b n i č. ki so že vsi v Ljubljani. Člana češkoslovaške delegacije gg. К о с o u r e x in В e n j a sta v Ljubljani že par dni. avstrijski in madžarski delegati so prispeli snoči. italijanski pa so napovedani za danes ziutraj. Načrt novega vinskega zakona Beograd, 25. februarja. 6. V ministrstvu za kmetijstvo je izgotovljen zakonski predlog o vinu. Ze svoječasno je bil uveljavljen zakon o obnovi in pospeševanju vinogradništva. S tem zakonom so bila rešena vsaj deloma viogradniška vprašanja ter je preostala še rešitev vprašanja regulacije produkcije in prodaje vin. Ta vprašanja rešuje novi vinski zakon. Zakonski načrt je izdelan na podlaei sličnib zakonov v drugih državah. predvsem po francoskem in italijanskem zakonu ter po vinskem zakonu iz leta 1908. za Hrvatsko in Slavonijo. V zakonskem predlogu so določeni tudi ukrepi proti ponarejevalcem vin in proti kvarjenju vina. za kar predvideva zakon zelo ostre kazni. Zakonski načrt ima 31 členov ter bo poslan gospodarskim zbornicam in strokovnim organizacijam v izjavo, nakar bo sestavljeno definitivno besedilo. Pomočnik upravnika dvora uookojen Beograd, 24. febr. t. Kralj je pod.p"'sal 21. t. m. m'.caz, s katerim je upokojen pomočnik upravnika dvora F. Stojaraovič. Sporazum z Grčijo Beograd. 25. februarja r. Pogajanja, ki se že nekoliko mesecev vodijo med nami in Grško, so končana s sporazumom v vseh vprašanjih zlasti tudi v vprašaniu svobodne luke v Solunu. Besedilo sklenjenih pogodb je predloženo sedaj obema vladama v končno cdobritev. Konvencije bosta bržkone podpisala povodom zasedanja sveta Dru štva narodov v Ženevi naš zunanji minister ter grški zunanji minister Karapanos, izključeno pa tudi ni. da se bo Karapanos na povratku iz Ženeve ustavil v Beogradu in bodo konvencije tukaj podpisane. Srednješolski zakon Beograd, 25. februarja c. Prosvetni minister je danes predložil tajništvu Vrhovnega zakonodajnega sveta načrt zakona o srednjih šolah. Kakor poroča.io beograjski listi, predvideva ta zakon redukcijo nekaterih srednjih šol, ki pa bodo nadomeščene z obrtno nadaljevalnimi in strokovnimi šolami. Redukcija srednjih šol je bila že dve leti na dnevnem redu ter ie tvorila predmet strankarskih borb. Z novim zakonom bo to vprašanje definitivno likvidirano s strogo stvarnih vidikov. Podrobnosti zakona še niso znane. Orjalki mest med Beogradom in Zemunom Beograd 24. februarja p. Nocoj se je vršila v kabinetu ministra za javna dela širša konferenca, na kateri so razpravljali o zgradbi mostu med Becgradom in Zemunom Konference so se udeležili zastopniki ministrstva za javna dela, prometnega ministrstva. generalne direkcije vod. beograjske občine, zemunske občine in beograjske oblasti. O konferenci je bilo izdano službeno obvestilo, ki naglaša. da ie dosežen v vseh vprašanjih sporazum med zastopniki vseh v poštev prihaiajočih činiteljev. Ves aktivni materijal, tičoč se zgradbe mostu med Beogradom in Zemunom bo izročen ministrstvu Javnih del, ki bo v najkrajšem času pričelo z oddajo dela. Most bo zgrajen tako. kakor je predvideno v regulacijskem načrtu. Šel bo izpred državne tiskarne preko znanega stopnišča, kjer bo preseka! Karagjorgjevo ulico, in od tod bo vodil preko Save v Zemun. Imenoval se bo most kralja Aleksandra.