Stev. 35
V Mariboru 27. avgusta l»9b.
Tečaj xxx.
List ljudstva v poduk in zabavo.
Uhaja vsak četrtek in vetja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem ni. dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. SO kr., za četrt leta
S5 kr. — Naročnina se pošilja npravnlštvn v tiskarni sv. Cirila, koroške uiice bštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak u na velikem trgu po 6 kr Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če ae natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat IS kr.
Deželnozborske volitve morajo na kmetih biti sijajne.
Hekli smo nedavno na tem mestu, da so naši kmetje politično že dovolj izšolani. To pa žal, le deloma velja. Bes, dobra večina naših vrlih kmetov je dovolj že politično zrela, sicer pa moramo priznati, da je še na kmetih tu pa tam precej zaspancev, ki se volitev navadno nočejo udeležiti ali pa celo volijo nemškutarske kričače.
Morda že v prihodnjem tednu bodo prvotne de-želnozborske volitve, t. j. kmečki vohlci si bodo v vsaki občini po enega ali več volilnih mož morali izbrati. Slovenski volilci, udeležile se teh volitev polnošlevilno! Izvolite si v vsakem oziru značaj ne slovenske volilne može, ki bodo potem dne 21. septembra izvolili kandidate, od »Slovenskega društva« priporočene, za deželne poslance.
Sicer se nam nikakor ni bati, da bi mi Slovenci kje na kmetih zgubili kak mandat; toda letošnje volitve za deželni zbor morajo izpasti sijajno! Zakaj? Da pred vsem svetom pokažemo, da Slovenci politično vrlo napredujemo, da popolnoma zaupamo svojim kandidatom in da se bodo le-ti v hudih časih, ki jih čakajo v Gradcu, mogli nato sklicevati. Slov. volilci, vi ste dolžni po svoji vesti, udeležiti se volitev! Le poslušajmo, kar o volilni dolžnosti letos pišejo v pastirskem listu koroški škof dr. Jožef Kahn:
»Lepa beseda iz starih časov, da cesar ali njegova vlada česa ne bode pripustila, v postavodajstvu le še deloma velja. Kes, da postav, ki so v vsakem oziru skozi in skozi ¿labe, ne bodo pripustili; ali kolikokrat so pred cesarja že položili postave, ki so napravljale cesarju in njegovi vladi veliko skrbi, ker so jih silili izbirati iz dvojnega zla manjše hudo. Vlada vam po pravici more reči: volite dobre poslance in dali vam bomo dobre postave. Da se samo odvračajo slabe postave, to še ni dosti, treba nam je novih postav, katere imajo nauke Jezusa Kristusa za svojo podlago ter so na te nauke postavljene.
Vi, ljubljeni v Kristusu Gospodu, ste, kakor vidite, s svojimi izvoljenimi poslanci vred odgovorni za postave, ki se naredijo. Škode, ki jo napravljajo slabe postne, ne bodemo opisovali: vi bodete sami trpeli, če postave ne bodejo prave. Vaš blagor in vaše gorje je odvitno od dobre ali slabe volitve.	*
Vi mi bodete pa ugovarjali, da je do zdaj malo izdalo, akoravno ste se udeleževali volitev; peščica poslancev, ki so naših mislij, do zdaj niso mogli nič izdatnega doseči. Deloma je res tako, deloma pa ne. Pred ■ vsem imate vi pravico, udeleževati se volitve, in nikdo vam te pravice krajšati ali greniti ne sme; ali volitve so vam, kakor ste slišali, kot dolžnost na vest navezane;
kjer pa je treba izpolnjevati kako dolžnost, tam se na uspeh ne smemo ozirati; spolnjujte, kar ste dolžni storiti, drugo pa prepustite Bogu!« —
Toliko vam, slovenski volilci! Upamo, da vsak, ki le vrste prebere, stori svojo dolžnost, pa tudi prigovarja svojim sosedom in znancem, da jo bodo storili. Zdaj pa še le-to prošnjo gg. deželnozborskim našim kandidatom: Ako hočete, da boste dne 21. septembra sijajno izvoljeni za deželne zastopnike slov. ljudstva na Štajarskem, blagovolite se tudi nekaj potruditi, priredite v kratkem na važnejših mestih volilne shode! Naše dobro ljudstvo Vas želi slišati in videti. Delujmo skupno in z vsemi močmi za geslo: »Vse za vero, dom, cesarja«, in volitve bodo sijajne. In v to pomozi Bog!
Pevska slavnost v Brežicah.
Že zadnjič smo omenili, da se je obnesla slavnost v Brežicah dne 15. avg. zelo sijajno. Besnica je, sijajna je bila in sicer v vsakem oziru. Ako sodiš slavnost po številu občinstva, gotovo se sme meriti z vsemi sličnimi slavnostmi, kolikor se jih je priredilo do zdaj na Slovenskem. Število 2500 govori dovolj o ogromni ude-ležitvi. A tudi glede svojega značaja se mora slavnost imenovati sijajna. Odgovarjala je geslu, katero smo spodnještajarski Slovenci zapisali na svoj prapor: »Vse za vero, dom, cesarja.« Da je res, kar trdim, boš raz-videl iz teh vrst.
Slavnost se je začela v cerkvi, katera je bila lepo okrašena. Ob pol dvanajstih se je pričela sv. maša, katero je daroval gospod kaplan Al. Cižek. Petje je bilo izborno; vsa čast gospodu župniku Mešičku! Omeniti še moram, da, so stregli pri daritvi sv. maše 4 sokoli in cerkev je bila polna ne samo priprostega ljudstva, temuč tudi odlične gospode. S tem so pokazali, da nočejo ničesar storili proti veri, pač pa vse za vero po navedenem geslu.
Koncert se je pa vršil v »Narodnem domu« po sestavljenem vsporedu. Vsakdo je moral občudovati dovršeno izvajanje posameznih točk. Ukusno narejeni oder, vsaVolepšava vrta in razvetljava so bile slavnosti zelo primarne. Toda to vse bi ji ne podalo znaka narodne vesilice, ako ne bi bil pri koncertu zastopan tako obilno številno priprosti narod. Povdariti se mora, da redko katera slovesnost bi bila vzbudila toliko zanimanja v priprostem ljudstvu okolice kakor ta. Ne vem, kdo se je bolj veselil slavnosti, ali meščani ali okolica. Da je bila ravno okolica navdušena za slavnost, priča pač najbolj, kar je storila zanjo. Slavolok pri kolodvoru je bil delo kmečkih fantov, med katerimi se je posebno odlikoval Petrišič. Bodi vsem fantom brežiške župnije v
¿yo •	omVj v Hiii oiv i
vzgled! Tudi tega ne smemo zamolčali, da so tujim gostom pripravili tako navdušen sprejem ravno kmečki fantje, kateri so jih pozdravljali z burnimi »živio«-klici in s pokanjem možnarjev. To prepričanje so morali gotovo dobiti tuji gostje, da so stopili na tla, kjer prebiva probujen narod, kateri pozdravlja v dobrodošlih gostih svoje brate, ki so prihiteli na — narodno veselico. Te slavnosti ne bode pozabila okolica kmalu.
Toda slavnost je tudi tretji znak izražala vseskozi. Slavnosti so se udeležili državljani, kateri ljubijo svojega vladarja. Prvi pozdrav, komu je veljal? Svetlemu cesarju. G. dr. Medved je blizu tako-le nazdravil svetlemu cesarju: »Kadar Slovenci obhajamo kako slavnost, takrat ne pozabimo slaviti cesarja. To storimo iz čistega namena. Zavedamo se, da smo otroci, kateri vidijo v svojem vladarju dobrega očeta, da avstrijski državljani. Drugi narodi nas prekašajo po številu, pa niso večji po ljubezni. Kadarkoli je bilo treba vzdigniti meč za ohranitev očetnjave, Slovencem ni bila prehuda nobena žrtev. Drugi narodi imajo svoje bogastvo, a mi nosimo v svojih srcih iskro plemenitega rodoljubja. Za to se tudi danes spominjamo svojega vladarja, tudi danes hočemo pokazati, da smo odlični Avstrijanci, kateri nikdar in nikoli ne škilijo črez meje. Naša pevska društva se ne vozijo v Sluttgart, mi ostajamo v domovini, ker smo prepričani, da čuva svetli cesar nad nami, da čuva nad našimi pravicami in zato mu zakličimo zdaj groinovili slava!« Temu pozivu so sledili navdušeni klici, kateri niso hoteli prenehati; kajti Slovenec je in bo ostal vnet za svojega cesarja, in ta značaj morajo imeti tudi njegove slavnosti.
Dan 15. avgusta je bil pomenljiv za Brežice. Upli-vala ni slavnost samo na slovensko ljudstvo iz okolice, temuč tudi na one meščane, kateri so mislili do zdaj, da morajo nemškularili, ker Slovenci ne premorejo ničesar. A ti so se prepričali sami — bili so jako dobro zastopani pri slavnosti — da so slovenske slavnosti nekaj tako sijajnega in izbornega, da se še do zdaj ni kaj takega posrečilo brežiškim Nemcem. Ako kaj, to mora biti gotovo v mestu sad te slavnosti, da si stranka, ki se odvrača od slovenske narodnosti, popravi svoje mnenje o Slovencih, da jih spoštuje in da se prepričuje, da je tudi častno, biti slovenske krvi.
---o——
Cerkvene zadeve.
Zlata sv. maša preč. gosp. Janeza Bosina v Kozjem.
v (Konec).
V Kozjem so bili vredni naslednik Slovencem nepozabnega prelata Fr. Kosarja. Trudili so se za svojo župnijo, kateri so večkrat sv. misijon oskrbeli, prenovili župnijsko in podružno cerkev. Koliko dobrega so storili za kozjansko dekanijó, je le Bogu znano. Kako odkritosrčno ljubijo svoje duhovne sóbrate, to vé le tisti povedati, kateri je kedaj imel srečo, prag njihove gostoljubne hiše prestopili. Vse njihove zasluge so pri-poznali na višjem mestu in zato jih imenovali dne 20. julija 1893 častnim kanonikom in konsistorijalnim svetovalcem. — Po pridigi so peli gospod zlatomašnik zlato mašo z močnim glasom, pri kateri so jim stregli gospodje: ptujski prost, nadžupnik konjiški z vikarijem, dekan Henrik Verk in novomašnik iz Št. Petra, Jožef Hohnjec.
Po odpeti zahvalni pesmi smo šli v procesiji nazaj v župnišče. Tukaj so se razdelili belooblečenim dekletom in gostom mični spomini na zlato sv. mašo. Potem so
uoi ULirtn.	.■nev. ou.
se poklonile razne korporacije in posamezniki. Dekanijska duhovščina je izročila po č. g. dr. Lipoldu slavljencu lepo izdelano adreso, glasečo se: »Vdano podpisana duhovščina kozjanske dekanije, Vam preč. gospod Janez Ev. Bosina, zlatomašnik, častni kanonik kn. šk. lav. ka-pitola, konsist. svetovalec, 251etni dekan in župnik kozjanski itd. povodom Vaše zlate sv. maše prisrčno čestita, proseč Boga, da vas ljubi Bog ohrani še mnogo let v blagor sv. cerkve in v veselje kozjanske dekanije.« Občinski odbor trga Kozje jih je imenoval častnim trža-nom in jim vročil ukusno izdelano diplomo. Sosednji trg Pilštanj je odposlal svojega župana z deputacijo, da jim izrazi udana voščila. Poklonili so se še nadalje c. kr. okrajno sodišče, davkarija in učiteljstvo. — Prisrčno je bilo veselje pri mizi, zdravica je sledila za zdravico, in ni nas motilo, da smo bili p j več sobah razdeljeni.
V dokaz, da gospoda zlatornašnika ljubijo po celi škofiji, da tudi v tujini, prišlo je ogromno število pismenih in brzojavnih čestitk. Brzojavili so iz Maribora glavar Kankowsky, potem iz Slovenjgradca, Celja, Dobrne, Dunaja, Radgone, Mokronoga, Ormoža, Klanjca na Hrvaškem, iz Litije in drugih krajev. Mil. nadpastirju se je odposlala brzojavna zahvala duhovščine in ljudstva za milostno odlikovanje slavljenca. Vsakemu udeležencu ostane zlata maša v Kozjem v najprijetnejšem spominu, vendar, da bomo še laglje spominjali se milih gostov, fotografoval nas je vse skupaj g. Killer iz Hrastnika, in g. zlatornašnika še posebej s zlatomašniško palico v roki.
Tako se je skončala ta slovesnost, katere doživeli je le redko kateremu duhovemu pastirju dano. — Vam pa, preč. gospod zlatomašnik, prisrčno želimo, da Vas ljubi Gospod, ki Vas je tolikokrat ohranil v nevarnih boleznih, še ohrani, da bi čez 10 let, leta 1906. se zbrali k biserni sv. maši, da bi se tako spolnile besede, ki so jih zapisali ptujski prošt v spominsko knjigo: Kar
danes je zlato, bodi še biserno-dijamanlno!
—■♦--
Gospodarske stvari.
Shod slov. delavskih stanov.
Na kratko smo zadnjič v političnem ogledu omenili shoda slov. delavskih stanov, ki se je vršil v Ljubljani dne 15. avgusta. Predno pa svojim spoštovanim bralcem podamo resolucije, sklenjene na tem shodu za kmečki in obrtni stan, moramo najprej jih seznaniti s socijalnim načrtom slov. delavskih stanov, ki se je sklenil lani ob tem času. Za kmečki stan so se lani sklenile te-le važne stvari:
Kmečki stan.
1.	Kmečki stan je nujno potreben državi ne samo za proizvajanje živeža in vseh snovij za obrt, marveč tudi za varstvo reda in mini in za ohranjenje verskega in nravnega življenja.
2.	Kapitalizem razjeda kmečki stan v njegovem jedru. Da se reši in zopet more izvrševati svoje važne dolžnosti, zahtevamo :
a) Zakonito se mora prepovedati zasebnikom nako-pičevanje zemljišč v velika posestva.
h) Uvesti se morajo stalni domovi s primernim pohištvom in potrebnim številom živine (fundus in-struclus). Ti domovi morajo biti toliki, da se na njih lahko živi jedna družina. Stalnost mora biti laka, da se ne smejo razkosavati in da se tudi ne smejo zadolževali za več nego za četrtino svoje vrednosti.
c) Stalni domovi morajo biti dedni. Zalo se mora
v tem smisla izpremeniti sedanje dedno pravo, ki pospešuje razkosavanje zemljišč in s tem naraščanje poljedelskega proletarijata (siromakov). — Za kranjsko deželo naj se čim najpreje ustanovi deželni zakon o stalnih domovih v smislu državnega zakona z dne 1. apr. 1889. drž. zak. št. 52.
d)	Če se vidi, da kedo slabo gospodari s svojim stalnim domom, se mora nastaviti namestu njega se-kvester, ki se mora, če je mogoče, izbrati iz njegovih bližnjih sorodnikov.
e)	Pri prisilni ali prostovoljni prodaji stalnih domov morajo imeti kupno predpravico bližnji sorodniki in za njimi kmečke zadruge.
f)	Kmečke zadruge se morajo zakonito uvesti in dali se jim mora potrebna samoupravna samostojnost. Njihovo delovanje obsegaj: a) določevanje obsega stalnih domov; ¡3) nakupovanje posestev po prisilnih ali prostovoljnih dražbah; iz teh posestev napravlja zadruga stalne domove, ki jih proti gotovemu plačilu ali proti večletni renti oddaja poštenim poljedelcem, ki nimajo lastnih stalnih domov; 7) skupno zboljševanje zemlje; 5) napravo skupnih skladišč, kjer se vsprejem-Ijcjo in prodajajo pridelki zadružnikov, se nekaj takoj izplačujejo, nekaj pa potem, ko so prodana; s) nakupovanje vseh zadružnikom za kmetijstvo potrebnih stvarij: umetelnih gnojil, semen; strojev, živine itd.; C) kreditne zavode, osnovane popolnoma po načelih krščanske vzajemnosti in požrtvovalne ljubezni; rj) kreditni zavodi kmečkih zadrug morajo biti med seboj organizovani, zvezani z okrajnimi in deželnimi zavodi in z državno poljedelsko banko; ves kredit tičoč se poljedelskega stanu morajo imeti v svoji upravi in nobeno zemljišče se ne sme obremeniti drugod, nego pri teh zavodih; t>) ko se utrdijo zadruge, naj se od zemljišč ves davek plačuje v naturalijah pri njih; one naj ga potem odrajtujejo državi; t) uvede naj se primeren red za posle in za poljedelske delavce, ki bo njim in samostojnim poljedelcem v korist; x) ustanove naj se pri vsaki zadrugi zakonita razsodišča, ki odločujejo v prvi inštanei prepire o lastništvu in posesti; X) zadružno vodstvo opravlja za svoje zadružnike vse posle, ki so po zakonu z dne 25. julija 1871 drž. zak. št. 76 izročeni notarjem.
g)	Pri lastninski izpremembi posestev, katerih kata-stralna vrednost ne presega 2000 gld., naj odpadejo pristojbine.
h)	Poljska zemlja in pašniki se ne smejo izpreminjati v gozde. Občinski pašniki naj se ne parcelujejo, dokler se ne sklene za-nje regulacijski zakon. — Občinsko posestvo naj se kolikor je mogoče, množi.
i)	Da se razbremeni kmečki stan ogromnih zemljiških dolgov, naj se uvede zakoniti moratorij in z državno pomočjo in sodelovanjem zadrug naj se ti dolgovi polagoma amortizujejo.
j) Določi naj se v zakonu, da se ne sme noben na zemljišče posojen dolg odpovedati, marveč le po zmerni amortizaciji vračevati.
k) Dokler ni zakonitih obveznih zadrug, naj podpira dežela in država slobodne kmečke zadruge in kreditne zavode po RaifTeisenovein načinu.
Sej 1110vi. Dne 29. avgusta na Planini, pri Sv. Filipu v Veračah, v Orešju, v Št. IIju pod Turjakom, na Muti in v Žalcu. Dne 31. avgusta pri Sv. Lovrencu na Prožinu, v Zibiki, na Tinjskem in v Mozirju. Dne L septembra v Radgoni in v Arnotcah pri Šoštanju. Dne 3. sept. v Račah (konjski sejem).
Dopisi.
Od Sv. Ane v Slov. goricah. (Toča; shod volilcev.) Letos je za naše kraje žalostno. Najlepši del Slovenskih goric, počenši od Leitersberga do gornje Ščavnice je toča pobila. Tem bolje bilo je umestno, da je državni poslanec vlč. g. dr. Gregorec prišel nas tolažit. Mnogo ljudstva ga je prišlo poslušat, celo iz dalnjih Apač, zlasti veliko županov. Razlagal je, kako je sedaj dobra nova postava o odpisovanju dače pri po toči poškodovanih posestvih; omenil, kako je minisfcer grof Ledebur sam obiskal ove nesrečne kraje in pomoči obe-čal, kalere bodo naši poslanci gotovo tudi v državnem zboru zahtevali. Zatem je govoril o novih davčnih postavah, o ogerski nagodbi in navajal dva glavna uzroka, da kmečki ljudje toliko trpijo: zadolženje in padanje cene pridelkom — 2790 milijonov je dolga, 4% obresti znašajo 112 milijonov, gruntna dača 35 milijonov, ka-tastralni čisti dohodek pa le 160 milijonov; ostane kmečkim ljudem samo 17 milijonov, 3/-t vsega dohodka po-žro dolgovi. Tukaj pomagati mora le katoliška, konservativna večina v državnem zboru, ki bode gospodarski oslabele branila in varovala zoper izsesavanje po gospodarsko mogočnih. Zatem je razlagal pomen člena 19. državnih osnovnih pravic za nas Slovence, neprestano našo borbo, da ove pravice resnično obveljajo v šolah, uradih in javnem življenju. Tolažil nas je in spodbujal k vstrajnosti v tej neizogibnej, a častnej borbi. Najhujše smo že prebili, najpotrebnejše si priborili: vlada ni več izključno v nemško-liberalnih rokah, liberalna stranka razpada, nemško-konservativna in sploh krščanska stranka med Nemci utegne pri bodočih volitvah večino od novih 72 poslancev dobiti, nemški »šulverein« hira in »Siidmarkovci« tudi nimajo preveč polnih žepov, sicer pa pravica naposled vendar-le zmaga. Toda zvesli moramo ostati, kakor svojej veri in svojemu cesarju, tako tudi svojej lepej domovini slovenski, kar pokazati imamo sedaj najboljšo priliko, da izvolimo Slovence v deželni zbor. Vič. g. župnik dr. Suhač je zatem v imenu navzočih govorniku izrekel zahvalo, neomahljivo zaupanje volilcev, in željo, naj bi tudi on še v bodoče svojemu poslanstvu zvest ostal. Burni živio-klici sledili so tem besedam, in kremberški župan je kot. predsednik ta zanimivi shod sklenil.
Iz kozjanskega okraja. (Grozen vihar in toča.) Grozni dnevi so bili pri nas ta mesec, skoraj vsaki dan sta se nam ponujala dež in toča. Grozovit večer je bil dne 11. avgusta, ko je dež lil, kakor da bi iz škafa vlival. Ob 11. uri po noči je že narastla Bistrica, stopila iz struge, ter je poplavila vsa bližnja se--nožela in polja. Otava je vsa poležena in blatna. A najgrozovitejši je bil dan 22. avgusta, ko so se dokončali pasji dnevi. Ob 2. uri popoldne so se privalili od severno-zahodne strani črno-sivi oblaki, spremljani s strašnim bobnenjem. Bliskalo se je, da je bilo groza pogledati na hudournik. Ljudje, žalostno tavajoči in od strahu trepetajoči, so pričakovali, kaj bode. Nakrat je prihrumel strašanski vihar, podirajoč drevesa in trgajoč strehe raz stanja; a zatem je prišlo še najstrašnejše. Čez vso kozjansko dolino je privlekel sivi hudourni oblak, ter začel iz sebe bljuvati točo, a kaj pravim točo, kosi ledu so padali na zemljo, pobijali opeke raz strehe, šipe raz okne in trgajoč veje raz drevje. Oj žalostni pogled! Vsa zemlja je bila posuta in bela ledu, kakor po zimi, kadar sneg zapade. Milo so plakale matere okoli otročičev, mnogi, ki niso prijatelji molitve, so ta dan Boga prosili, naj jim kazen prizanese. A vse prošnje so bile zaman. Tako je grozna toča padala 1/A ure ter uničila skoraj vse pridelke na njivah in v vinogradih. Tako je ubogemu kmetu ta ledeni bič pobral ves
njegov up in trud. Bogato trgatev so mu gorice obetale, a vse veselje je zaman, vse je proč. Veselili smo se jeseni, ker je tako lepo vse kazalo; ali zdaj stojimo obupani in gledamo v žalostno bodočnost in na naša uničena polja. Bog se nas usmili! Kolikor mi je znano, je močno zadeta župnija koprivniška-, cela kozjanska, in pa sv. Nikolaja na Polju.
S Teharij. (Odgovor.) Veliko skrbi in dela je naš »rajni« župan Kovač zapustil novemu in narodnemu obč. odboru. Bilo je treba skrbeti za novo in pripravno 6ejmišče; dognati se je morala sprava med občino in vasjo Teharje in končati dolgoletna pravda, ki je že požrla marsikateri tisočak. A naš vrli župan in njegov odbor se ni ustrašil dela. Sejmišče se je kupilo in lepo uravnalo, da mu ga ni blizu para, in dolgoletna pravda je tudi končana. Koliko skrbi in potov je imel sedanji g. župan, da je to vse dovršil, ve le tisti, ki je poznal zamotane občinske razmere na Teharjih. Čeravno ima tudi g. župan najboljšo voljo vse v prid občine uravnati, vendar se nahajajo ljudje po občini, katerim ni nič po volji in ki neumno blebetajo, da delovanje novega odbora ni dobro. Ce taki pravijo, da novi odbor ne deluje pravilno, se jim pač krave po celi Savinjski dolini smejejo, žaliti pa take kvante ne morejo nikogar, posebno ne od človeka, ki je že večkrat menjal narodno prepričanje. Bil je že nemškutar, Slovenec, Nemec, mogoče že tudi »kinezar« in Bog ve, kaj že vse. Na sejmišču mora biti vsaj ena krčma; saj so že enkrat sejmarji nevoljni bili, ker ni bilo dobiti blizu nobene okrepčave. Ali ni potem občina prav ravnala, če je priporočala okr. glavarstvu, naj dotičniku dovoli krčmo? Ali ni prav, če se ustreže želji sejmarjev? Toliko za danes na dopis v 30. številki »Slov. Gosp.« G. županu in odboru pa kličemo: Le vrlo in možato naprej!
Iz Ormoža. (Blagoslovljenje nove ceste.) Ako si v dan rojstva presvetlega cesarja korakal od Vel. Nedelje proti vasi Savci, zaslišal si zgodaj popoldne grmenje topičev, in obilica vozov, katere si po vsej cesti srečaval, pričala ti je, da se danes vrši tukaj iz-vanredna slavnost. In nisi se motil. Slavni okrajni za-stop ormoški je izvolil ta dan, v znak ljubezni in spoštovanja do milega vladarja, za blagoslovljenje nove ceste, ki se je skozi pet let delala in v zadnjih dneh srečno dogotovila. Blizu ceste, ki vodi od Sv. Tomaža proti Polenšaku, steka se nova, od Velike Nedelje vodeča cesta v njo in tam blizu se je zbrala okoli četrte ure obilica Slovencev iz raznih stanov, da prisostuje izvanredni slavnosti. Velečastiti gospod dekan Caf sojo blagoslovili ter se v molitvi obrnili z navzočimi do Onega, ki čuva po dnevi in po noči nad nami, proseč ga, naj bi vse, ki bodo po tej cesti hodili ali vozili, obvaroval hudega. Po tej lepej slavnosti zbrali smo se na vrtu poštenega slovenskega gospodarja Meška, večletnega, značajnega uda okrajnega zastopa, kjer smo se veselili in prepevali mile slovenske pesmi. Prvo napit-nico je sprožil častiti gospod župnik ormoški, kot načelnik okrajnega zastopa, spominjajoč se presvetlega cesarja, kateremu na čast so navzoči trikrat »slava zaklicali in zapeli cesarsko himno. Vršile so se še razne napitnice častiti duhovščini in drugim stanovom tako, da nam je med tem hitro potekal čas. Le prehitro je jel mrak polagati svoja črna krila na zemljo, veleč nam, da se je treba razločiti. Peljali smo se proti domu, kamor smo nesli le lepe spomine tega dneva.
Iz Petrove. (V pojasnilo starišem.) V Pe-trovčah se je raznesla novica, da se zanaprej ne bode več podučeval nemški jezik v šoli; tako je baje sklenil novi petrovški občinski odbor. Toda ta novica je grda laž. Kakor priča zapisnik odborovih sej, ni nikjer tega sklenil občinski odbor. Kaj pa je storil? Občinski odbor
petrovški prosil je deželni šolski svét, naj prepove poduk nemškega jezika samo v prvem razredu, nc pa sploh v šoli. Otrok namreč, ki obiskuje prvi razred, je še preslab na umu, da bi se učil slovenski in ob enem tudi nemški brati in pisati; zato je tudi več otrok zaostajalo v prvem razredu. Otrok naj se nauči najpoprej prav dobro pravilno slovenski brati in pisati in še le potem, to je v drugem razredu naj se začne učiti tudi nemškega jezika. Tako se tudi zares podučuje po vseh drugih slovenskih šolah, kakor v Žalcu, v Grižah itd. Le v Petrovčah so se ubogi otroci mučili že v prvem razreda z nemščino. Občinski odbor petrovški ni torej nič novega storil; on ni prepovedal nemškega jezika v šoli. Občinski odbor le hoče, da se otroci najpoprej naučijo pravilno slovenski brali in pisati, potem pa, v drugem razredu naj se učijo tudi nemškega jezika. Bi pa kdo ugovarjal, da se bodo otroci sedaj manj naučili nemškega jezika, kakor prej! Nikakor ne! Si-li še kedaj slišal, da se v petrovški šoli naučijo otroci več nemškega jezika, kakor v žalski? In vendar se v Žalcu- še le v drugem razredu, v drugem oddelku t. j. v tretjem šolskem letu začnejo učiti nemškega jezika. Nikar se torej ne bojte, slovenski stariši! Vaši otroci se bodo učili ravno tako, kakor poprej, nemškega jezika, samo naučili se ne bodo več z napačnim učenjem. Tega ne dopusti novi občinski odbor. Komur pa ta sklep ni všeč, naj gre nemških otrok podučevat.
Iz Celja. (»Dijaška kuhinja«). [Dalje.] Darovali so p. n. gg.: Varlec & Uinek v Brežicah 2 11.; Kalan Franc v Trbovljah, 2 11.; posojilnica v Makolah, 30 il.; Klsbacher And., veletržec na Laškem, 10 II.; Bazlag Ernestina, učiteljica v Ljutomeru, l il.; dr. Treo Drag., odvetnik v Postojni, 3 11.: Majcen Franc v Dolu pri Hrastniku, 2 fl ; Boš Ferdo, velepos. v Hrastniku, 10 fl ; Vošnjak l.ovro, župnik v Št. Jurju na juž. žel., 5 II.; Turnšek Anton, veletržec v Nazarjih, 10 il.; Zmazek Franc, župnik pri Sv. Benediktu v Slov. gor., 2 fl.; dr. Ipavic Benjamin v Gradcu, 5 fl.; Medic Vinko v Sevnici, 2 il.; Sitter v Brežicah, 2 fl.; Kukec Simon v Žalcu, 2 fl.; Smole Ludovik, župan in trgovec v Sevnici, 5 fl.; Vršeč Franc, c. kr. notar v Sevnici, 3 fl.; Lenček Niko, c. kr. notar v Škofji Loki, 2 fl.; Podvin-ski Anton, kaplan v Sevnici, 2 fl.; Starki Mio v Sevnici, 2 fl.; Gvenkl Anton, trgovec v Sevnici, 2 fl.; Končan Ivan, trg. pom. v Sevnici, 2 fl.; Dereani Leonhard, 1 fl.; Josip & Ernst Perdan, 1 fl.; neimenovan, 1 fl.; Sterbenc Marko, trg. pom., 1 fl.; Pleterski Franc, trg. pom., 1 fl.; Ciuba .los., trg. pom., 1 fl ; Küssel Franc, trg. pom., 1 fl.: Moreše Fran, trg. pom., 1 fl.; Medic Vinc., zdrav, v Sevnici, 1 fl.; Simonič Franc, krčmar, 1 fl.; Kurent Damijan, 1 fl ; Mešiček Josip, nadučitelj, 1 fl.; Kozinc Martin, 1 fl ; Starki Ivan, ml. 1 fl.; Kragl Anton, 1 fl.; Krulej Lovrenc, 1 11.; Dernjač Tomaž, ravnatelj, 1 fl.; Debeuc Maks, 1 fl.; Hofbauer Jos., 1 fl.; Kovačič Zinka, 1 fl.; Maver Fanika, 1 fl., vsi v Sevnici; Jager J. v Brežicah, 1 fl.; Strenkl Simon, učitelj v Središču, 2 fl.; dr. Žižek Anton, zdravnik v Vojniku, 5 fl.; Verdnik Jos. v Slov. Bistrici, 1 fl.; Presečnik Gr., župnik v Podgorji, 2 fl.; Kopriva Jurij, župnik v Selah, 1 fl.; Ostrožnik Anton, župnik v Pamečah, 2 fl.; Vam-berger A., duhovnik v Messendorfu, 3 fl.; Anton plem. Sušic, c. kr. polkovnik v Celju, 10 fl.; okrajni zastop na Vranskem, 20 fl.; županstvo trg Vransko, 10 fl.; Šepic Ivan, velepos. v Konjicah, 10 fl.; Ogorevc Davorin, trgovec v Konjicah, 10 fl.; Herg Lavrencij, stolni dekan, 10 fl.; Šibal Anton, župnik na Teharjih, 2 fl.; Markovi.': fvan v Gornji Badgoni, 1 fl.: Lene Franc, župnik v Železni Kapli, 3 fl.: Kavčič M., veletržec v Št. Jurju pri juž. žel., 10 fl.; Valenčak Jos., župnik na Pernicah, 2 fl.; Prešern Janez, župnik v Koprivnici, 4 fl.;
Ferlan Štefan, c. kr. stotnik računovodja v Gradcu, 1 fl.; Janežič J. v Grižah, 3 fl.; Canjkar T., c. kr. okr. sodnik v Sevnici, 2 fl.; Žužek Fran, c. kr. v. inžener v Ljubljani, 2 fl.; Vilhar Ivan, 5 fl.; Selič Valentin, župnik v Kostrivnici, 10 fl.; Gaberc Martin, župnik v Kapelah, 5 fl.; Ropaš Martin, izdel. glasovirjev v Celju, 3 fl.; Dar iz Solčave, 10 fl.; Vrečer Anton v Celju, 1 fl.; dr. Turner Pavel, 50 fl.; okrajni zastop v Celju. 100 fl.; dr. Hrašovec, c. kr. okr. sodnik v pok. v Gradcu. 3 fl.; Petek Ivan v Žalcu, 2 fl.	(Dalje prih.)
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Ruski car Nikolaj je s svojo soprogo in vnanjim ministrom Lobanovom danes dospel na Dunaj. Z vso mogočo slovesnostjo so ga vsprejeli Nj. veličanstvo svetli cesar, svetla cesarica, nadvojvode, ministri in drugi dostojanstveniki. Po ulicah pa je bilo nastavljenih 35tisoč vojakov. — V nedeljo so se zedinili nižje-avstrijski krščanski socijalisti in krščanski nemški narodnjaki za volitve v deželni zbor, kjer bodo gotovo imeli večino. Liberalci in Schonererjanci pa so kar zblazneli. — Dne 13. septembra imajo nižjeavstrijski kmetje velik shod na Dunaju.
Češko. Cehi in Nemci so se letos začeli sila pisano gledati; kajti Nemci o jednakopravnosti ničesar nočejo slišati. Posebno pa jih jezi, da so v nedeljo mlado-češki poslanci sklenili, izdati oklic na ljudstvo, naj zlaga denar za ustanovitev narodnega zaklada v korist češkim manjšinam v nemških mestih.
Štajarsko. Voditelji liberalnih veleposestnikov, med njemi grof Wurmbrand, so izdali volilni oklic, v katerem zatrjujejo, da ne pripustijo, da bi se stališče Nemcev na Spodnjem Štajarskem spravilo v nevarnost. Ti veleposestniki bodo torej stali na strani naših najhujših nasprotnikov; po tem takem slov. zastopniki ne bodo mogli vstopiti v deželni zbor. Zato proč od Gradca!
Koroško. V nedeljo in ponedeljek so Slovenci imeli po raznih krajih jednajst shodov. Ril je razgovor o deželnem gospodarstvu in o volitvah. Vsi ti shodi so bili izvrstno obiskani. Tudi nemško katol. politično društvo je priredilo več shodov. Katoliški Slovenci in Nemci zmagajo bržčas v vseh kmečkih okrajih. Daj Bog!
Kranjsko. V nedeljo je priredilo shod v Medvodah ljubljansko katol. delavsko društvo, v Metliki pa dolenjsko katol. politično društvo. Oba shoda sta bila jako dobro obiskana. — M. Hubad, slavni pevovodja [ »Glasbene Matice«, je dobil dveletni odpust; nadome-stoval ga bode Slovenec J. Cerin, organist dvorne cerkve na Dunaju.
Primorsko. Politično društvo »Edinost« ima prih. nedeljo zopet občni zbor v Trstu. — Laški liberalci ali progresisti, ki vedno škilijo na Italijansko in dozdaj niso hoteli voliti v državni zbor, so sklenili, da se teh volitev prihodnjič udeležijo. — Občni zbor isterske Ciril - Metodove družbe v Opatiji je zahteval hrvaško gimnazijo v Pazinu in ljudsko šolo v Pulju.
Hrvaško. Več vukovarških meščanov je prosilo deželno vlado, naj se vsi dijaki po srednjih šolah uče madjarščine. Gotovo bodo še drugi Madjaroni tega prosili, in vlada bo tej prošnji ustregla, ako se Hrvatje temu z vso silo ne uprejo.
Ogersko. Shod turistov ali hribolazcev bi imel te dni biti, pa je moral izostati, ker se tujci vedno bolj ogibajo smrdljive Budapešte. — V nedeljo je priredila krščanska ljudska stranka štiri shode, tri pa je vlada
zaprečila. — Dvajset krščanskih časnikov ima kar 23 tiskovnih pravd. Na tak način jih hočejo liberalci ugonobiti: mogoče, toda krščanskega ljudstva ne bodo!
Vnanje države.
Rim. Sv. oče so častitali knezu črnogorskemu o priliki zaročitve njegove hčere z laškim prestolonaslednikom. — Papežev poslanec Makario je srečno dospel k abesinskemu kralju Meneliku, ki je izpustil vse one laške ujetnike, ki so rojeni v nekdaj papeževih deželah.
Italijansko. Vse se veseli, da se je zaročil prestolonaslednik Viktor Emanuel s črnogorsko princesinjo Heleno. Mislijo, da si s tem Italija pridobi prijateljstvo Rusije, kadar pa razpade Turčija, da Italiji takrat pripade Albanija. Zoper zadnjo željo moramo Avstrijci že zanaprej protestovati.
Nemško. Te dni se vrši v Dortmundu 43. občni nemški katol. shod. Udeležba je velikanska. — Vojni minister Bronsart je odstopil, ker se je najvišja vojaška pisarna zoperstavljala, da se državnemu zboru predloži novi vojaški kazenski zakonik. Ker je hotel odstopiti tudi kanclar knez Hohenlohe, je cesar v to predložitev privolil.
Rusko. List »Nord« in drugi listi jako ostro pišejo zoper Turčijo. Prav tako! — Vojno brodovje je dosedaj dobivalo premog iz Angleške, zanaprej pa se bode rabil ruski premog; Rusi nočejo v nobenem oziru biti odvisni od Angleške.
Rumunsko. Ko se bode dne 28. septembra slovesno blagoslovila nova struga Donave pri Železnih vratih vpričo našega svetlega cesarja, napotijo se potem naš vladar z rumunskim kraljem v Bukarešto.
Turško. V Macedoniji in Stari "Srbiji so rezervisti ubili več kristjanov. — Na Kreti še vedno traja mesarsko klanje med Turčini in kristjani, zastopniki evropskih držav v Carigradu pa se tako počasi posvetujejo s turško vlado zaradi Krete, da mora tudi polževa kri zavreti.
Črnogorsko. Dvestoletnica vladarske rodovine Petrovič-Njeguš se vendar slavi letos sredi meseca septembra. — Kneževa hči Ana se bojda zaroči z nekim oldenburškim princem, Ksenija pa s srbskim kraljem.
Špansko. Ko so vojaki te dni odhajali na Kubo, so matere po nekaterih mestih hotele to zabraniti, in je prišlo do krvave rabuke. — V tej državi je sila veliko Židov, zato se že ondi oglašajo njihovi nasprotniki, proti-semitje.
Za poduk in kratek čas.
Madjari in njih navali na slov. Staj ar.
(Zgodovinski spominki; piše M. Slekovec.)
(Dalje.)
Tako smo po zanesljivih virih našli, da so se črni Ogri naselili 1. 893. v Zatišju : v Panoniji, na sedanjem Ogerskem pa še le koncem 899 1. Madjarski »millenium« v tekočem letu torej nima pravega pomena, ker ni zgodovinsko utemeljen.
Glavno in v vsakem oziru imenitno je pa vprašanje: Katere narodnosti so bili črni Ogri, ki so z Arpadom prihruli v Evropo? V obče se je trdilo, da so Arpado vi Ogri po narodnosti in jeziku bili Madjari ter govorili sedanjo madjarščino, a v novejšem času prodira celó drugo mnenje. Veleučeni slovaški zgodovinar, Fr. V. Sa-sinek je namreč objavil več znamenitih razprav '), v katerih dokazuje, da so črni Ogri, ki so na panonskih
planjavah ustanovili Ogersko, bili istotako Slovani in da so madjarski jezik na Ogersko prinesli še le Polovci ali Kumani.
Že najstarejša doba v kateri se omenjajo Ogri, nam jih predstavlja kot Slovane. Ko so namreč pri Kerzonesu napadli sv. Cirila, so, slišavši podučne besede iz njegovih ust, spustili njega in njegove spremljevalce. Tudi zelo stari, če ne istodobni životopis, — sv. Metoda kaže nam Arpada Slovana. »Ko je, — poroča životopis — prišel (okoli 1. 884.) kralj ogerski (Arpad) v donavske kraje, želel je videti sv. Metoda. Nekateri ljudje so sicer menili, da to ne bode lahko, a Metod je šel k njemu. On ga je tedaj, kakor se spodobi za takega gospoda, vsprejel z vso častjo in z velikim veseljem. Pogovarjal se je ž njim, kakor se spodobi ter ga odpustil z velikimi darovi, zagotovivši ga svoje ljubezni. Rekel mu je: »Spominjaj se me, častiti oče, v svetih molitvah vsikdar!«
V	katerem jeziku pa je govoril Metod z Arpadom in sicer brez tolmača ? Gotovo v slovanskem, kakor tudi poprej Ciril pri Kerzonesu s črnimi Ogri.
V	tem nas potrjujeta tudi Regino') in Nestor2), katera jih nazivljeta »Ugre«, to je v gorah uralskih stanujoče. Konstantin Porph.') pa pravi, da so imeli vojvode (J5os[3oooi) in da je Arpad bil povišan na ščitu za kneza po zakonu (£axavov). To je bil slovanski običaj, na kar tudi kažeta slovanski besedi »vojvoda« in »zakon«. Naj pa madjarski zgodovinarji pokažejo le eno besedo madjarsko iz te dobe.
Za slovanstvo Ogerske imamo sicer malo ethno • grafiških in nabožanskih dokazov, a katere imamo, so velevažni in to tembolj, ker se zlagajo z etimologijo. Tako se Geisa, — Gesa (Jesse, Jesajaš, Jesa — slav.), oče sv. Štefana, nazivlje »Devir«, t. j. svak poljskega Mečislava I., a njegova soproga Adelajda »Beleknegina«.4) Dalje vidi zgodovinar v sv. Štefanu označenega takega kralja, kakor nam jih istodobni letopisi pristavljajo pri Cehih in Poljakih. Že naslov »KpaXs<;« (kralj), ki se je v neki grški listini ohranil, in ime njegovih dvornikov (Liberales conditionarii Udvornici),5) katere navaja njegov zakon, govorila dovolj jasno. In tudi ime: Štefan, kaj je drugega, nego slovanski Vac (Vacslav, Venceslav) v grški obliki? Vse to nam dovolj kaže Štefana — Slovana. Napis: »Jesa, kralj (KpaXs?) Turčije« na kroni ogerski, kaj svedoči drugega, nego to, da se je Carigrad ponašal ali ponašati hotel s kraljem slovanskim, Carigradu po-dredjenim ? Sv. Vladislav, katerega kralj poljski Boleslav imenuje svojega gojenca, je bil ne le po imenu, nego tudi po govoru in običajih Slovan6). (Dalje prih.)
Smešnica. Star invalid, ki je v vojski zgubil nogo, sreča veseljaka in ga poprosi, rekoč: »Gospod, priporočam se vam lepo; v vojski sem zgubil nogo«. — »Že prav, toda jaz je nisem našel«, reče veseljak in gre dalje.
Razne stvari.
Domače. (Volilei, pozor!) Prvotne deželno-zborske volitve, t. j. volitve volilnih mož v maribor-
') Regino (Rhegino) je umrl 1. 915. kot opat v samostanu sv. Martina pri Trevirju. (Spisal je „Chronicon" od Kristusovega rojstva do 907. 1.
а)	Nestor je bil kievski menili ter je umrl okoli 1. 1115. Spisal je kroniko, segajočo od sezidanja babilonskega stolpa pa do 1093 po lir.
") Konstantin „Porphyrogenetos", 912—959 bizantinski cesar, je bil marljiv pisatelj, ki nam je med drugim zapustil prva pismena poročila o prihodu Hrvatov in Srbov.
4)	Dietmar Merseburški, „Chronicon", ki obsega leta 908—1018.
5)	Meynert, Gesch. Oesterreichs, IV., 68.
б)	„Viadislaus ab infantia nutritus in l'olonia fuerat, et quasi moribus et vita Polonus factus fuerat." (Chron. Galli. I., 27)
skem, št.-lenarškem in slov.-bistriškem okraju se začnejo dne 31. avgusta in končajo dne 7. septembra. Slov. volilci, pazite na dan in celo na uro volitve! Pridite polnoštevilno in volite značajne slov. može! Kdor bode i volil nemškutarje ali omahljivce, pride v črne bukve!
(Kandidat) za brežiški, sevniški in kozjanski okraj se postavi danes na posebnem shodu zaupnih mož v Brežicah. Upamo, da bode za to izbran mož, ki je ondotni rojak ali ki je vsaj več let ondi deloval.
(Dr. Kokoš i ne k) j.s dne 20. avg. poročal svojim ptujskim volilcem. Res, kakoršni volilci, tak poslanec. • Za vsako pomoč hoče dr. Kokošinek ustanoviti deželni fond ali zaklad. Ali ne bi bilo boljše, ko bi v loterijo stavili?!
(V Trbovljah) bode v nedeljo, dne 30. avgusta popoldne shod volilcev; govorila bodeta gg. dr. Josip Sernec in dr. Lavoslav Gregorec.
(Tatvina). V noči petka na soboto so nepoznati lopovi vlomili pri Sv. Marku v šolo ter g. nadučitelju J. Možini odnesli vso zabelo, meso, nekaj oblačila, vina in drugih stvarij. Žendarji marljivo zasledujejo zločince.
(Dr. J o s. Schmiderer), deželni odbor, je oni večer poročal nemškim Mariboržanom, ki so ga zopet postavili za kandidata za bodoče deželne volitve, ker je postal nemški nacijonalec.
(Zlato sv. mašo) je pel dne 17. avgusta č. g. •lurij Kopriva, župnik v Selah pri Slov. Gradcu; pri d i -goval mu je vlč. g. A. Šlander, župnik v Starem trgu. — Dne 31. avg. bode pa slavil zlato sv. mašo č. gosp. Matija Košar, vpokojoni župnik perniški, v Radomlju na Gorenjskem. Obema kličemo: Še na mnoga leta!
(T o č a) je grozno klestila minolo soboto popoldne pri Središču ter celo več ljudij ranila. — Z Zdol pri Brežicah pa se nam poroča, da je toča ravno istega popoldne ondi vse potolkla, vinograde, sadje in poljske pridelke. Kupci za sadje so se ravno napovedali in zdaj —? Istotaka v Sromljah in Pišecah. Bog se usmili!
(Trstenjako va si a v no s t) pri Sv. Juriju ob Ščavnici se vrši v nedeljo, dne 6. septembra. V cerkvi bode govoril č. g. dr. A. Medved, na domu v Kraljevcih pri odkritju spominske plošče pa gosp. dr. M. Murko z Dunaja.
(V Gornjem gradu) se nahaja nekaj časa sem v čitalnici židovsko - framasonska »Neue Freie Presse«. i Ne trpite, Gornjegrajnci, tega zmaja v svoji sredini! Naj se je priklatil na kakoršnikoli način med vas, dela vam sramoto pred slovenskim svetom.
(Deželni odbor) je dovolil mestu Maribor, da sme na posodo vzeti 15.000 gld.; iz deželnega zaklada pa da dež. odbor 5000 gld. za poškodovano cesto med Sevnico in Planino, in ravno toliko za hudo poškodovane po toči.	•
(lz Rožne doline.) Akademični slikar g. Ivan I Gosar slika zdaj cerkev sv. Martina v Rožni dolini. Strop je ravno zdaj dodelan ter je pogled nanj prekrasen. Delo hvali mojstra.
(Ž i vi no zdr a vn i k), g. M. Jelovšek iz Braslovč bode govoril v nedeljo, dne 6. septembra ob 3 uri po- ; poldne pri g. županu A. Turnšeku v Nazarjih v gornji Savinjski dolini. Kmetovalci, pridite!
.(Poročil) se je v soboto v Marenbergu z gdč. j Jakobino Munda gosp. dr. Vladimir Ž'tek, ki je nedavno otvoril svojo odvetniško pisarno v Novem mestu. Castitamo!
(Lepo delo.) Josip Steiner, sedlar v Žalcu, izdelal je krasen voz za g. Franca Nidorferja, veleposestnika in mlinarja v Vrbju pri Žalcu. Delo hvali mojstra; (fina izvršitev dela svedoči, da se je mladi mojster veliko naučil po svetu. Kdor si želi ogledati voz, temu bode prijazen g. Nidorfer rad ustregel.

O le V. O!J.
OIJVJ V CiLion.1 uuoruuüt».
JUÜ
(Toča in sne g.) Med tem ko je v soboto popoldne okoli 4. uri toča skoro vse uničila pri Kozjem proti Brežicam, je v nedeljo, dne 23. avgusta sneg pobelil planino Radolio in sploh Solčavske planine.
(Predstava.) Novemu celjskemu glavarju, grofu Attemsu, so se poklonili gg. župani v torek v Mozirju.
(Spomenik našemu rojaku), pok. profesorju Jož. Lendovšeku, bodo odkrili koroški Slovenci dne 9. septembra v Dvoru nad Vrbo. Ob 8. uri bode sv. maša, nato odkritje spomenika in govor na grobu, potem izlet na Mali Strmec, kjer bode ob J. uri skupni (.bed.
(Dijaki Slov. goric) priredijo prih. nedeljo veselico s petjem, tamburanjem, s slavnostnim govorom in z gledališko igro: »Gluh mora biti« v Ljutomeru v gostilnici g. Vaupotiča. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina : sedeži v prvih dveh vrstah 50 kr., v ostalih 30 kr.; stojišča 10 kr.
(Jožef Lenko), znani »nemški« župan v Št. Petru v Savinjski dolini, kandiduje v celjskih kmečkih občinah. Slov. volilci pa bodo gotovo g. Lenka tako pri miru pustili, da ga nikoli ne bo več veselje, nastopiti kot kandidat.
(Iz Ljutomera.) V nedeljo, dne 30. avgusta priredi se v našem trgu politični shod, pri katerem bodejo govorili g. dr. Dečko o deželnem zboru, dr. Fr. Rosina o novi volilni postavi, g. J. Kukovec o važnih gospodarskih zadevali in g. Hribar o slovenskih šolah in slovenskem uradovanju. Volilci iz ljutomerske okolice, zlasti z Murskega polja, pridite polnoštevilno. Shod se začne ob 3. uri popoldne in bode v Vaupotičevi pivovarni.
(Političen shod v Ormožu.) Dne 8. sept. bode v gostilni »pri Solncu« velik političen shod, na katerem bodo govorili državni poslanec g. dr. (¡regorec, deželni poslanec g. dr. Ivan Dečko in novi kandidat g. dr. Franc Rosina iz Ljutomera; g. dr. Geršak bode pa govoril o važnih gospodarskih zadevah. Slovenski posestniki, udeležite se v ogromnem številu tega velevažnega shoda in pokažite se Ormqžanom kot zveste, zavedne slovenske može!
(Ponesrečila) sta se pri zadnjem vrtincu — ciklonu v dalnji Ameriki tudi dva Rečičana: Zajec in Strigl. Pač vedno resničen je pregovor: Ljubo doma, kdor ga ima.
(Farno cerkev v Lučah,) ne slika A. Rrollo, kakor smoč zadnjič po pometi poročali, ampak Ivan Fanloni, nečak rajnega, dobro znanega slikarija Fantonija.
(Petdesetletnico) slovesne redovne obljube obhaja dne 8. septembra v Nazarjih o. Bernard Vouk. Mnogozaslužni redovnik je deloval dolgo vrsto let kot ravnatelj ter profesor matemike na gimnaziji v Novem mestu, /.elimo vrlemu gospodu, da bi v tej čilosti tudi obhajal prihodnje leto zlato mašo!
(Duhovniške spremembe.) Č. g. provizor J. Marinič je postal župnik v Sopoti. Premeščen je č. g. Anton Podvinski, kaplan pri Sv. Rupertu nad Laškim, na Ptujsko goro. — Na novo nameščeni so ti-le čč. gg. kaplani: Jakob Fink v Vitanje, Franc Gomilšek v Smartin pod Šalekoni, Franc Gosak v Dramlje, Anton Kovačič k Sv. Juriju ob Ščavnici, Martin Kranjc v Ko-strivnico, Janez Lorbek v Galicijo, Anton Miklič v Solčavo, Maksimilijan Ocvirk k Sv. Štefanu pri Žusnu, Fr. Schreiner v Središču, Anton Srabočan na Pilštanj in Jožef Vodošek k Sv. Rupertu nad Laškim. — Č. g. J. Črnec, kaplan na 1'ilštanju, je zaradi boleznosti stopil v začasni pokoj.
Društvene. (Dijaški kuhinji v Mariboru) je neki neimenovan gospod iz Poličan daroval 10 gld. — Prošnje za hrano v dijaški kuhinji, naj sc poSlji-jo do dne 18. sept. odboru. Prošnji se naj priloži spričevalo in ubožni list.
(K atol. delavsko društvo v Mariboru) priredi prih. nedeljo zvečer v društveni dvorani pri »Stadt Wien« nemško gledališko predstavo, dne 6. sept. pa izlet na Gorico niže Maribora.
(Dar.) Majšperskemu kmetijskemu bralnemu društvu je daroval g. dr. Franc Jurtela, odvetnik v Šma-rijah, 5 gld. Za ta blagodušni dar presrčna hvala! —
Odbor.
Iz drugih krajev. (Papežev nuncij) na Dunaju, msgr. Taliani, se je oni dan predstavil presvetlemu cesarju ter jim izročil dotično papeževo pismo.
(Naš državnizbor)sene snide sredi septembra meseca, ampak še le sredi oktobra, ker se naša vlada nič prav ne more pogoditi z ogersko zaradi nagodbe. Naši ministri so vsekako premehki proti Madjarom.
(Toča okoli Krškega.) Minolo soboto je bil strašen vihar tudi pri Krškem ob Savi in grozna toča. Nekaj topničarjev pobegne pod neki kozolec, ta pa se podere in ubije enega vojaka.
T^otei'ijrie številke.
Gradec 22. avgusta 1896: 40,10, 1,31, 0 Dunaj » »	45, 17, 15, 10, 81
Posestvo,
l'/j «re od Poličan, obstoječe iz 15 oralov smerekove|, hrastove, bukove boste, 14 oralov njiv in travnikov, sladka krma, 1 oral vinograda, hiša, hlevi in veliki kozolec za 4100 gld.; nakup je 2500 gld. odšteti, drugo sme dalj časa ostati obrestovano po 5'/0- Blizu tam je tudi na prodaj lepa, zidana, z opeko krita hiša, tri preše, šupa za sodi, velik in z žlahtnim sadjem obsajen vi t, 472 orala vinograda ; cena vsemu je 1100 gld. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Gospodarja1' v Mariboru.	1-3
Lepa kmetija,
5 minot od farne cerkve v Dramljah blizo Celja, je na prodaj. Večji del so travniki, lehko se torej mnogo živine redi, tudi dobre njive, sadnega drevja vsake sorte. Proda se tudi na kose. Več se izve v Lazali h. št. 17. pri Dramljah.	4-4
Zobozdravniško naznanilo. Dr. J. Riebl
ordinira vsaki dan za zobobolne od 8.—12. in od 2.-5. ure. v lastni liiši
vrtne ulice (Grartengasse) št. 9 v Celji.
Ustavlja umetne zobe in zobovje z zlato, kavčuk ali platino podlago in plombira z zlato itd. po amerikankem sistemu brez vsakih bolečin in garantuje za najpo-polnejo izvršitev, enako najboljšim dunajskim ali graškim delom. Zobovje ne ovira čisto nič žvečenja ali govorjenja.	9—12
Razne
uradne pečate
najceneje priskrbi
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
tlcenee•
z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme takoj ali črez 4 tedne v prodajalnico z mešanim blagom pri Antonu Freissmuth v Cmu-reku (Mureck).	2-2
V zalogi liNknrne nv. ('it-llit v
IVIm-iltoi-ii je ravnokar izišel
Obrednik za cerkvenike
ali
natančen poduk
za cerkvene služabnike.
Sestavil Jernej Voh, bivši kaplan konjiški. Drugi popravljeni natis. Cena v platnu vezanej knjižici je 40 kr., po pošti 43 kr. — Razpošilja se pa samo proti gotovemu plačila in se sprejemajo tudi poštne znamke kot plačilo.
V nuje m
se da kramarija, v kateri se toči tudi žganje, ki se sme v prodajaloici piti, ]ia tudi v velikem prodajati. Več se zve pri hišnem posestniku v Frainu šiv. 29.	1-2
TTi Air-» na prodajo se dobi v kraju XXI Sel Sv. Križ št. 30., občina Stra-
_ niče pri glavni cesti. Ta hiša
se rabi že 8 let kot prodajalnica s špecerijskim blagom. Več pove Franc Jereb, lastnik imenovane hiše. Pošta Konjice, poste rest.
t t v	najmanj 16 let star,
J^CBMC«. 9 dobrega obnašanja, ki dobi primerno mesečno plačilo, se takoj sprejme v umetno mlinarstvo pri Štefanu Lešniku v Framu pri Račah (Kranichsfeld.)
! i Moro ! !
Fokopališčni zapisnik Friedhofsprotokoll
po novem od preč. kn. šk. ordinarijata in c. kr. glavarstev potrjenim pokopa-liščnem redu sestavljen, se dobiva odslej pri nas 10 pol 35 kr.
„Narodne pesmi"
I. del 2. natis in II. del skupaj 20 kr., ]>o pošti 23 kr. Kdor kupi 20 komadov, dobi jih za 2O°/0 ceneje.
Tiskarna sv. Cirila
v Mariboru, koroške ulice 5.
KONJAK,
prežgan iz vina lastnega pridelka, priznan kot najboljše, čudovito učinjajoče in bolečine olajšujoče sredstvo proti protinu, po udih in skrnini. Steklenica velja 1 gld. 20 kr.
Klnri Uniijnk, izvrstno zdravilo za želodčne bolezni in proti onemoglosti; steklenica 1 gld. 50 kr.
Razpošilja se po pošti. Kdor vzame štiri steklenice, pošljejo se mu franko. Itnicilikt Iln-M, vlastelin grajščine Golič pri Konjicah iGonobiz) na Štajerskem. 'jKaloffti •• Gradec: J. Eichler, lekarnar;
Alb. Miiller, drogist. Maribor: Al. (¿uandest, Gosposka ulica.	14
:m
Mizar
Josip Kregar
v Mariboru.
XnIosr s
gosposke ulice 25.
Delavnim :
grajske ulice 38.
priporoča p. n. občinstvu svojo že od leta 1878 obstoječo zalogo v lastni delavnici izdelanega pohištva, kakor cele garniture za spalnice in ohednice in dvorane iz amerikanskega in domačega orehovega lesa, v naravni barvi, temno ali svetlo polirane v raznih slogih, po nizkih od nobene konkurence dosegljivih cenah.
Naročila po obrazcih in načrtih, sofe, žininice itd. se izvršujejo dobro in po ceni.	8-12
Pšenica ne bo več snetljiva!
N. Dupuj jevo sredstvo za pripravljanje semena za setev.
Najradikalnejše sredstvo proti sneti ji vosti pšenice, ječmena, ovsa, prosa, koruze itd. premovano in priporočeno od mnogih kmetijskih družb in znamenitih ekonomov.
Dobi se v vseh večih špecerijah in prodajalnicah za železo av. og. države v zavitkih za 2 meterstota = okoli 21/2 hektolitra = 250 litrov semena zadostujoče po 25 kr. Za 1 meterstot = okoli 1V4 hektol. = 125 litrov semena po 13 kr.
Vsakoršna razjasnila daje zastonj in franko kemični laboratorij
NUMA D UP U Y,
Diintij, VI. Wiiidiniihlgnsse šl.
m:

■M
i >A<
m m
Vezi za cepljenje trt iz patentovanega gumija
po načinu profesorja (iothe, kakor tudi dr. Kroczer-ja prodaja
jedino pristna c. in kr. dvorna tovarna za gumi in celluloid
•/• iV. SchnwiiUer.
(»Intim /nlngn:
VII/., Stiftgasse 19
IhfiBiaj.
I'aili-ii/.iiirn :
_ I., Graben 10.
Naslov za telegrame : ,, (¿HHttm'srfittM'itllrr".	11
1 M
*MS
m
iS?
II
II
i:
II "ÏÎ*
X»*»****«»**	_________
_.M.
lir
je po jako nizki ceni hiša, obstoječa iz dveh sob, kuhinje, in dve kleti s poleg spadajo-čim vrtom. Hiša stoji poleg farne cerkve ter je pripravna za kako obrt ali malo trgovino. Ako kupec želi, proda se tudi lep gozd.
./»» i c/' /Ouiiiii.A dC, 1-2
orgljavec v Radečah pri Zidanem mostu.
R. Wieserja v Hoči pri Mariboru.
Največa žganjarska zaloga na Štajerskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce, kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino. 29
GOkrafni pridelek
so donesla vsled uradnega potrdila
lialilseiiora zimska semena.
V Avstriji, Nemčiji, Rusiji se pod postavnim varstvom pridelujejo Bahlsen-ova žita, katerih lastnosti so :
1'riliruiiltcv Kt'iiK'iiii. k sejanju je dovolj '/»—'/» druzega semena.
Odpornost velikanska razrastUcv
(20 — 50 bilk iz jednega zrna). Natančneji popis moje ..frhutif'-- in „imperijuInf' ri» ter mojih izvrstni/t vrat t'ienice v jesenskem ceniku (zastonj in franko). Na tisoč zahval in priznanj je pri meni na ogled. CHf Dajem mite v vseh strokovnih zailevah. "90 Sftiriln. Izvirna semena mojih pridelkov se le pri meni, ki jili pridelujem, dobé. (Pazite na mojo plombo in varstveno znamko).
Vsa druga semenska žita, ki se ponujajo pod mojim imenom, niso ali v nikaki zvezi z mojim priznanim semenom, ali pa so v najboljšem slučaju le posnemanja.	2—5
s«.».«.»« j^gg^ Bahlsen, nadzorstvena tvrdka.
I'iše naj se moji pisarni: Praga, Ileuwagsplatz — Krakovo, Gosposka ulica 9. Telegram-naslov : Bahlnei. Praga ali Bahlaen Krakovo. ||