Poš:n'; .2 p;?^ana v gotovini Uto 1X11 itev. 35. U UuMloni. v toreta \l februorja isz9. r -1 r ■; - _ Ijhija vuk dan popoJdoe, \zrzcmU oeddje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vTst Din 2-50. večji tnserati petit vrsta Dia 4.—, Popust p:> dojovor ' - r d c; ' J »Slovenski Narod* y,elja letno V Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300 Din. Nokopfci *e ne vratio. NaSe telefonske SteviHce so 3122. 3123. 3124, 3125, in 3126. Naše telefonske števiike so 3122. 3123. .^i.m ^1_'5. :n 31.**. Obnovitev rimskega carstva? Papež bo baje kronal italijanskega kralja za rimskega cesarja - Redni diplomatski odnosa ji med Vatikanom inKvirinalom - Prve medsebojne pogodbe — Pariz, 12. februarja. »Chicago »Tribune« poroča, da bo Mussolini zahteral kot prvo po-sdedico sporazuma med Kvirinalom in Vatikanom proglasitev italijanskega kralja za rimskega cesarja, da bi se tako poudarila moc Italije kot velesile. Papež naj bi kronal italijanskega kralja za cesarja in tako obnovi! sveto rimsko državo. Rim, 12. februarja. Po neoficijclnih rnformaeijati obsega pogodba, ki je bila veerai na svečan način podpisana v la-teransk] palači, predgovor in 21 členOv. Med druK'-an vsebuje določbo, po ka-teri se Italija obvezuje, da proglasi rimsko katoliSko vero po ustavi za državno vero v Italiji. Papežu se prizna-va popolna suvereniteta v Vatikanu v mejah, ki so cK>ločene po pogodbi. Obnovljena cerkvena država, ki se uradno nazva «Citta del Vaticano» bo spadala izključnn pod upravo papeza. Ttaliianska vlada pa bo na svoje stroš^e uredila v tei dr/avi vse komun'kaciiske ustanove, /gradila posebno vatikansko /eleznlško postai^, uredila poštni urad, brzojav in telefon, vzdr/evala vse ceste in skrbela za redno vzdrževanje vseh teh ustanov. Pogodba ureja nadalje svoboden pre-hod vatikanskih podanikov preko itali-.ipjnskega <>zeml.ia. Posebne ugodnosti predv'deva za razne cerkvene dostojanstvenike, bivajoče izven teritorija papežke države. Italija priznava papežu pravico, da po merlnarodnem pravu ustanovi Svoja poslanstva in bo tuđi Italija imenovala svojega poslanika pri Vatikanu, Vatikan pa svojega nuncija pri Kvtrmalu, tako da bodo med obema državama tuđi forme I no vzpostavlieni diplomatski odnosa)!. Pogodba ureia nadalje tuđi vprašanje sodstva in medseb. pravne pomoći. Za vse podanike in deianja. ki se izvrše na vatikanskem ozemlju. je vrhovni sodnik papež. Zločinci, ki bi pobegnili iz ene države v drugo, bodo na zab.tevo izro-čeni. Sodilo lim bo italiiansko sodišce. v katerem pa bo imela papežka država od slučaja do slučaja svoje zastopstvo. Glede sodelovanja pri mednarodnih konferencah .ali drugih priredltvah do. loča pogodba, da se bo smatrala nova papežka država za nevtralno in bo so-delovala zgoli pri vprašaniih. kier bo Smatrala svoje sodelovanje za potrebno in umestno. Papež pa si pridržuie pravico, da pošilja ne glede na stališce Italije svoje zastopnike na mednarodne konference. Glede ureditve verskega vprašanja narodnih manjšin v Italiji, kj je baje u r ej eno s pravkar sklenlenim konkordatom med Vatikanom in Ital'jo, ni mo-goče ničesar izvedeti. Tako ital-Jansk? kakor vatikanski krogi so glede tega skrajno rezervirani. * Konsternacija v Franci ji? — Zagreb, 12. februarja. Klerikalna -Narodna Politika« objavlja naslednjo karakteristično poročilo o pravkar izvršeni resitvi tkzv. rimskega vprašanja: Polslužbeno glasilo Vatikana »Osser-vatore Rornano* molči na vse vesti ino-zemskega tiska 0 rešitvi rimskega vprašanja in o vseh političnih dogođkih, ki so z njim v zvezi. Vesti iz Londona so povzročile v Parizu pravo konsternacijo. Te vesti so tako vplivale na zbornico, da je v svojem odboru soglasno sprejcla čl. 70. in 71. finanenega zakona, ki odrejara povratek cerkveiiih redov v Francijo in povračilo cerkveiiih pose-stev. V Franciji se boje, da bo Francija z novim stanjem med cerkvijo in državo Italijo izgubila na vplivu v vzhodnih deželah. Zadoščenje v Angliji — London* 12. februarja. Ang.eš-ki tisk obširno raspravlja o spora^ipti med Italijo in Vatikanom tci kidati podcrtava izja* vo zunanjega ministra. Chamberlaina, ki je na nekern sho-du naglasil. da tmJi prote= stanti pozdravljaj-o pomirjenje v Rimu z želio, da bi se tuđi dru 3 a sparna vpraianja resila na tako ugoden in mtrcn način. Vedno nove žrtve silnega mraza Zima se vedno ni popustila. — Obupna situacija v železniškem prometu. — Velike nadloge v vseh sosednih državah. — Zagreb. 12. februar ja. Po objavi za* prebške direkcije je situacija v železniškera promc*u naraMiost obupna. Poleg silnecja mraza, ki že *am po sebi ovira redni pro* met, *o nastali na liski in sušaški progi /nova ^nc/ni zameti, tako da sta obe progi doctla neprehodni. Z Dalmacijo in s Suša* kom je zaradi tc^a ustavljer ves promet. Xa Sušak žc cd včeraj opoldne ni prispcl noben vlak. Vsi vlak i, kl so včeraj odšH iz Zagreba odnosno iz Sušaka, so obtičali na progl. TeTnpcratura je od včeraj zopet padlu. Pri Fužinh je bio danes zjutrai 32 stopinj !X>d nič'o, na Sušaku pa 17. V^Zasrebu zna-ša povpre^na temperatura 25 stopinj pod ri/vlo. — Zagreb, 12. tebruarja. N'ajniijc tem« perature današnjega dne so bile zabeležene \ iMi'trovici in \ Gospiću. Na obeh mestih ic termometer kazal 2$ stopinj pod ničlo. V ostalih krajih mj bile zabeleženc tcAe temperature: Osijek 36, Lipik 25, Beograd 22, Sarajevo U, Maribor 22. Kraljevica 15, Karlovec 21, Lepogtava 28, Split 1 pod nič^ lo. nasprotno pa je imel Dubrovnik 4 srfro-;iinje nad ničlo! Danes je zmtirniLa Sava. kar se ni pri* petilo zadnjih 50 let. — Šibenik, 12. februarja. Danes je div* jala v Šibeniku in okolici strahovita burja. Vihar je metal ljudi na tla in več prebi--valcev poskodoval. Ljudjc sploh nišo pri« hajali na ulice. Tuđi kmetje iz okolice so estali doma. Trg je btf zato danes skoro prazen in brez svežih živ U. Zaradi težke burje je bil ustavijen tuđi avtomobilski l-ramet z bližnjo in daljno okolico. — Beograd, 12. februarja. Po objavi beo* .^rajske ielczniške postaj-, bo Orient-eks« pres> \f)zi! 7 dni r/. Carigrada samo do So= fije in nazjij. /u Zagreba je pri Odri /mrznil seljak — Zagreb, 12. februarja. V Mali Mlaki blizu Zagreba je pri Odri zmrznil seljak Josip TiSenić, ki je sel s svojim kumam v zidanico po vino. Ker mu je na povratku >pedrsni!o in se je poskodoval, je odhitel kum k n«kim ciganom po pomoč. Sli so iskit Tiopol-noma izolirana, ker je pre-kirren ve« želez,-ni^ki iu brzc'javni promc*t. Zmrzjiilo ;e tuđi mnogo ljudi. — Pariz, 12. iefrniana. IkKitu vlada v SredrVi Evropi izređno oštra zinu. je mraz v Franciji z^n-atno popust i I. V Bordeauiu Je bilo danes $ stopinj nad ničio. Pač pa na-poveduje;o xremcnske po*Ta!v ;rrrzfi val. ki prihaja s severa. V Stras-boursru j? Nio f-v danes TS stopin? pod ničk). Carigrad, 12. fe&ruarja. Qb Bosporu in ob Crn em moriu . Po-iranfKan.te kurjave je od dne da dne občut-n^e. ^elezniSki promet je večinoma i«vta-v- Miloš Savčić - beograjski komisar Beograd, 12. febr. Včeraj je bi! v avdijene; Miloš Savčić, o katerem so se raznesle vesti, da je najresnejši kandidat za kornisarja beograjsk^ občin^. Iz okolice Miloša Savčiča pa se sedaj doznava, da je sicer pripravljen dati svoje moči na razpolago državi, narodu in vladi, da pa bi v občinski upravi ne mogel doseći rezultatov, ki bi bili potrebni, vsled česar je treba najti za ko-misarja beograjske obči'ne drugo ostb-nost. Tako ostaja kot kandidat za komi-sarja beograjske občine bivši na.elnžk notranjega ministrstva Vaša Lazarevič. Zagoneten umor pri beograjski kurilnici — Beograd, 12. februarja. V blizini 2e-leznižkc- kurilnice so našli davi mrtvega uočuega čuvaja Vajffertove pivovarn-?, 2-> letnega Mihajla Živkovića. Truplo je leža* lo na železniškem tiru med vagoni. Ko sa zjutraj železniški delavci, ki so kidali sneg, n-aleteli na truplo, je bilo ze docela zmrz-njeno, iz česar sklepajo, da je moral biti umor izvršen že v prvih večernih urah. Zivkovi-č ima prestreljeno glavo in več težjih poškodb tia glavi in ostalem telesu. V blizini se nahajajoči železniški uslužben* ci so zve-čer sicer slišali neko streljanje, vendar pa radi strahovitega mraza ni šel nihče pogledat, kaj se je zgodilo. Kdo je izvrši 1 umor, in kaj se skriva v ozadju, ne ve nihče. policija je uvedla preis-kavo, ki pii do^lej ni rodila poritivnh reT-ultato^*. Amnestija - Zagreb, 12. iebruarja. Včeraj o4>oi4im; .je bil :2^uščen u sodrtih zapc»rov na pt>dJcx kraljeve amnestije proi. Ljudev;; Tomašič. ki je bil radi ža'jenja vlaJaria obsojen iia 3 le^a zapora in ki mu >e kasac?:s!co sodišče zniia'o kazeji na 2 ieti 4 n:csccc. Prof. To-ma£ič ie Ic t»dsedel eno letu '.i dva me- Čehi in Nemci P r a jf a , 12. febr. g. Dr. Kramaf je ?mel danes daljši govor o razmeriu m-ed Cehi ki Nemci na Ceškosiovaškem. Izjavil je med drusrim, da je vnaprej napovedal, da Nemčija ne bo zastopana samo v Društvu narodov. temveč da bo postala tuđi članica Sveta Društva narodov. Njesrova napoved se ie ures-rričila prej. kat je misli!. Brzovlak zavozil v delavski vlak Velika železniška nesreća pri Zemunu. 20 oscb ranjenih. — Vzrok še nepojasnjen. Beograd, li. februari^. Nocoj se je pripet.la \ bi Kini Batajnice pri Zemunu težja železniška nesreča. Zasreb-Š3ri brzo\1ak je okoli pol ene zjutraj z vso hitrostjo zavozil v pomožni vlak, ki je bil odpos-lan iz Zemuna, da obrsti ix>ledenelo prc-g:o. Lokomotiva brzovla-ka je pri tem skočila s t ra. dovim \-z !o-kemerivo po-možnega vlaka popolnoma razbilo. Tuđi dva vagona pomožnei?« vlaka, v katerih je bilo okrog 100 de-lavcev. sta bila docela ra/bita. Izpod rtiševin so doslef potegnili okrog 20 ranjencc>. Mrtvih k >rcci ni. I^ineJ i>jt-n;kov za^rcbVKega brzovlaka ti l>il tiili— *e rainjen. pač pa sta teŽK ranjena stru-ie\ od ja in ami>u!ančni uradnik. K«r |c prosa popolnoma zatrnana. k n^U^IVru ves promet. Iz Be* >r i Zcnvjiu e bila takoj oiposlanj <• : .. UraJn-ki beosraj«ke, zerrtunske :n bata;niJke ix>stajc so postavljeni v di&ciptinarno prciskavo. Jo-kler ne l>o u gotovi je no, Voz\ zadenc krivda zu u> nesrečo. k bi bhko imela ^c ka-tr. strofa lrer§e posle diče. Dobava premoga zasebnikom za osem dni ustavi jena? Radi strahovilega mraza dobava premoga silno oiežkočena. — V Trborijah je včeraj izostalo od dela 1300 rudarjer. — Produkcija premoga padla skeo za polovico Ljubljana. 12. lebruarj^ V nedei^o obvc-Sčeno prebiva!5t\o, da pričn^e v ponedeljek mestna T>/:narna prođu ja ti angkški pretnos v zmožini po 50 tlo 100 kilogramov. je včeraj že na vse zsrodij prihajalo v mes-tno plinarno na RcsVjevi c^-sti. Tekom včerajšn:-ega dne so moda U an-glešikega premota 19.000 ks:. vezanom a v vrebah Po 5*> k-g. Včera] i^ plinarna prodavala droban angl. prcnw>g, danes v ko^ih. in sicer kz po 85 para.Včeraj so delili nak^Ttii-ce za prernos še v pisami, danes pa so .ih račtH radi prevelikega navala izdajati na dvori$6u. kjer ca fudi tebtajo in sipravljaio v vreče. Anffleškesa premofia v kosih, kup-Ijc-nega za generator, je s^ okoli 3 vagcr.e ria razT>crlago, ki bo, kakor je videri, kmalu pešei, ker je vući dares s"e veMk naval od-jomalcev. Dane-s je pTe^ela mes^na p^r.arna i Reke novo po^ikjatev ansrl-eš-keza Dremoga, skrpaj 55 va^oTKA'. Ker je ta premos droban, ne prihaja v pošte\' za konzu-me-nte. Prcmos vorijo že ves do-poldan s kolodvora. Dabi mestna občina, oz. me^tna plinarna kar na.*K>!j odpomogb sploinemu p^manj-kan-u kn?riva. se ie včeraj odpciial ravna;e!| nrestne pliname ing. s- Bani v MtirsJvo i*re-dis^e. — Dosege1 >e, da so tako; r>d-poslali vagon premota mesuni ptnarni. Prometni zavod kot generalni ?astoi>nik nidn k.i v Peklerrici pri Murskem Središtu bo poši-\:z\ mestn! plinarni vsak dan po en va^r-:) premoga. mestni pHnarni pa bo s tem omo-go^eno. da bo lahko cd sto pila privatnnn strarrkam v Ljubljani od lasirie i^orabc o-me-jeno količim) pre-moja. I>obava premoga je ludi v rudniku Pek-lenica. ki ;c !ast Karla Varsazona. koman-ditne družbe zelo moćno otež-kočena ko; v vseh prcmogovniic'h v Sloveniji. Vće-raj so n. pr. popokale poljske tračnico in zato :č bila dobava premosja minimalna. Premo^ovnik producira ob:čajiio dnevna 15 do ?) vagro«nov pre^noga, ki ga ra :nora ra^i svoje oin'eznosti z direkcijo državnih žckz-ne skora: vse-ga dovažati železnicam. Le Par vagonov dobe zas-b'v.k: v Ptuju. Mariboru in v Ljubljani. Radi jrtrahovitega mraza ic obole!) v v^eh riidnikih nenavadno veliko števlo ru-darjev. Včeraj je samo v Trbovl'ah ;zo*ta1o od dela 1300 nrdar;ev. Vsi ti so deV>ma bolni, d:-!orna so se ustrašili pos.iei'c sil-oi'ite-ssa mraza. Produkcra v tem premojrovnikr, ki znuša dr-e\Tio pomjtc^o -4Ot> vasorsov, je Pi\o^ra. Produkcija je padla ti*đi v oestulih pre-mo^Gvnikih. V Zagorju prođu cinijo dnev* no namesto 100 samo 45 vagooov. v Mra^t-niku ramesto 100 samo 60 vagono\. TPD je obvezama* da daje skaro ve> premoj; na rarpolag > irc-lernteam. Lv 5 ođ.stutkov cclo-dnevne produkcije premoga dobe privatni-ki. predvsern industri^ka podjetja, ki bi sicer morala obrat usta\iti. V Hrastniku nadzrra dobavo premota zckzrricam komrsar p^ometne^a ministr-stva U- Tcrpalović iz Beograda, v Trb."»vijah mg. Anrejc od za^rebške direkcije. Celo» dnevna produkcija preino^a TPD ie zna^ šaU v normalnih razrnerah dnevno okoli 650 vagonov, sedaj je padla na 350. Skla» dišča, v kattrrih je bilo druga ieta de;ponii ranih na ti«očc ton preTnotiu, *o »edaj prazna. Prometno mini>tr>tvu je dak. ^vojčas direkciji tlr/avnih železnic strikten nalo^. da se trna \ slučaju potrebe dobava pretno« ca privatnikom ustaviti iti jo dopuštati 1« javnim institucijom in samoupravnim tele* som. To odredbo ponekod Ie ure4j»yljajo liaje w r Slovemji /a diA*u ^ dm v*tit\lte* na dobtvc v«em privmtnikom kakor i/javljajo prodajjlo pr«rm, Le bi bil Ju\o/ kc'ičkiii icilen \' Zj!i>cu *.>^ta:a1(* vagoni premiji /a Liubljunu po set dni. Iz Celj.i, ozit. Zabukovce *o potTebovi,]c pošiljke premota cc'a do 12 dni. Trj|o*ci prtmova ši p^ma^ajo > t^ra. da h \ozijq v Zdlo Kuiaiu t.'.nt iloM.ci odp<>Mliate\' V I.JVLV.J. ... Iz ljubljanske kronike I uMjaua, \'2 fr-o: . ^ ■ .... .Miklovičeva t«>ta j« icie»cU na.,".^-:! -?* uli«-a • V«?. Cim ;e bila namrot" r.^t.i urejer.a. ' rana i u raxs*t't!jvaa jt j«-postal promet na nji /.»'lo iivaliru. Ve* prrv met. Ui » -♦ ! popre:e j o tlakovani tžtina*-*ki fTp.ti ah \>> Kt'-lo-J-. nj>U' u!ki, yr»» «f la] po Mikložioevi rrsti. Ob«T>*:ii t nara»r:t^>-čim prometom p:i •* !t*ra>l<» !:i,li Mc\ »Ij ne>rer. Ne mine ^krr»j m«?x»c. j.|;i ne n»* l»t na MiWlošičf»\ i c«»*ti prippttla kaka U-iju rroiin'tn : r'o«rpr:i. I.ani vt<« bt!i 't^ -Mir'i povoi-im tim.i p.t.~:mt in nek< kol^sar, |n>-tj.n j«» IJU tt^ik.« - %.i kol«- ."■aik.t if-i. WMn;.i !<■,-!, -r-*- n . » . iH.>.-tala irt^v avtoniuluU. l)elom;t gre to na račun i:iai1ki». *e«.Lij p-ozi»»i tuli »"pol/.ke in jn)l< io» r.f-\c iffftr. r-r-io pa -o krivi nt*re^ .-of^r« j:, ki voiijo pr»-f.-j ter*w>bxiriK>. Krivda !• jka t li- i i v U'm, ktr U4 Kri*.i*ciU iii nob»'h^j ?traunk.:. ki bi pazil ni r*-^. da»i je l.tm vei. k«-t p«>tr«*bwi. Tako *e u* tu^li vč*rjj prifH-tll^ t*iia avtomobil^ka n- ^*r«^xa, M;?-» žrtfv *•> j ref^ljjili v b*»Ini«r». \ feraj d't» fK.Hn^ j«1 pri^l pe*i avto trcov^ki vji>uoo Bori- N*o\ak i/ ^i''»vt. n p?«'.. ' "Mmi jn-w *k■» _m pr. , \ UjI- uico. Kio ,i<* 7akrivil nr-r^o, i^ m tnarj'i, Vreraj >i y na .-rvH* Alt»'«fij I). L*#trelil :-e jo v yLivu. Ž«^.!. ki jm je našla neuive«tne^«, v t;;k«»j j»-"Tiva!;i rt»*ihi.~» • Aj»tiijo na (»omo?, uakar \c bil 0. |>ifj»e)>Hii \ I>o1nitf*. N|f-jrovo *»:;nr' r cv\o kritično. \'irok >«mo> mora if ! ^ li. v katari živo /laj .irtnT« ni us!užl» fjvi. \" FJrzr'KMKJv i ^<>>tilni »a Sv. |H*tra *■»*• .m:'n tat i/nuknil kljuf^v. nifar»k^itiu |*iinfHc:iiku Josipu Ohvanu >l.j« ro nov.) -ukn*>. vr^1n> !•»»<) Din. V ?laiiuv;:Tiji* ^ri-ivn*1.,':! ma*erja Irana Keri* na na Ab;ir'j«j\ i >[-l.tiil v^era; r»e-iiu'.n tat in mu \7. preil-irbr ukradel \»»u -!\dri, /!a-ti ji*»rib in mu poviro^il 500 I") i u iko-ie. livu eliti !-■ ■•■ • bila v Uoz,- nianov i ^o^tilni ukni ,. . -..^i^a hiitm\k • mu | ifM^mniku Ivunu l'^nediku. ^uknja je bila vr^na 1f*l» l)iti. Borzna ooroftila, IJl BL.IAN>KA IH)KZA Devizu: Amsterdam i» -- 22.8275, Berlin 13.505 — 11535 (13.52;). Uru^elj i) — 7.0J42\ Rudrmpc^t'i O -- oo^»s Curib Hm.4 — W*>7.4 5*>). Dunaj 0 S.0^52. London 0 — 276.58, Newyork O S*.*m\ Vatu .'2152 — 223.52 (222 52). Pra^a 168.2 — 169 (168.6), Trst 297 13 - 2^9.13 (J98.I3). Efekti: Celjska 1S>> den.. Ljubljani« kreditna 125 der> . Praštediona *>.K1 derj.. Kreditni z&\ad 175 den , \'evče 130 dcn.. Ruče 2&0 280. Stavbna 56 den.. un.it P(X».52, Berkiii 13.&J, Am^urdim .>>S27V Budinpeita 9«j«. M*aa m.ll. UmAom 276^S. Paru 22232. Pr-*t* lii.ft, Clfil 1«^% Newv.-i.rk 56.86. » INOZCMSKE BORZt. C«fftt: ncozr*d 9t?5. r>«n«j 73.06. B«*U iik;*«.-Sta 90.«J. Loodoti 25 2425. Ne»vo<* 51995. Par«i »JO, .Hflan J7JO, Đffim lU*)* Pr«f* 1*^- Stran 2. ^LOVFVSK! N? A R O n 'Am 1 ?, r,-K . i. ■« P2* <*tw ?*> Strahovita zima po vsej Evropi Vso Evropo |e objel Tal strupenega mraza. — Dunajčaoi zmra-jejo. — V Krkonoših 45° pod ničk>. — V Serernem morfu so ob ticali mnogi parada v ledu. Strupen mraz, ki je pnttsml začetkom januar ja, de ni popust il. iz vsch krajcv Ev* rope poročajo o strahoviti znm, o •nernih zametih, nezrvosni burji rn strupctiem mra* ■/.u. V većini evropskih kraje-v žc đolgo ni bilo tako hudega mraza. Vče-raj so imeli na Dunaju v zadnjih 154 letih najnižjo tempe* ratuiro. Živo srebro je padk> na 26 in me* stoma ćelo na 37 stopinj pod ničlo, a v okolici Dunaja je bik) 30 stopinj mraza. V 19. stoletju na Dunaju ni bilo nikoli tako hudega mraza. Najsiižja temperatura je imašala 25.5 stopinj To j© bilo let« 1850. Hud mraz so imeli Dunajčani tuđi leta 18°3, ko je kazal termomctcr 22.2 pod ničlo. Le* to« pa >e zie&a doeegla rekord. L'aslcdicc »trupenega mraza 90 skoro ka« ta trofaln«. Perece je postalo predvsem vprašanje preskrbe z vodo. Veliko studen* cev je zamrznilo in usahnilo m me*tni re* zervoaffji so skoro i« iscrpan k Količina \o» de, ki jo sine porabiti prebivatetvo* >e bUa maksimirana in organi mestnega vodovoda vrše strogo kontrolo po hitah. Stranke, ki porabijo več vode ali ki po nepotrebnem eksploatirajo mestni vodovod, so bile ob* čutno kaznovane, mnogim so zapari i vodo« vod. Radi mraza je popokalo več cev i in, kakor v Ljubljani, je osaJo tuđi na Dunaju že več okrajev brez vode. Velike preglavice dela Dunaju tuđi pre* sakrbd mesta s premogom. Naravno, da se j« kan 2 um v zadnjem mesecu radi h mit ga mraza zelo dvignil in zaloge premota se naglo krčijo. Težavna >e postala preskrba mesta s premogom zato, ker je skoro ves uvoz inozemskega, to je poljskega in češko* slovuškega premoga, radi prometnih ovir onemogočen. Društvo dunajskih premogar* jev je prosilo vlado nujne pomoči. Mraz je letos rlasti težko prizadel čc* š kos lovačko. Lz vseh krajev Ceškoslovaške poročajo o strupenem mrazu, kakršaega ne pomnijo niti najstarejši Ijudje. Tako je v Krkonoših padla temperatura na 40 in mt* stoma ćelo na 45 stopinj pod ničlo. V Pra* gi sami so imeli včeraj 28 stopinj mraza. v Budjevicah pa 41 stopmj. To je najniž-ja februarska temperatura na Ceškoslova* škem od leta 1775. Iz Brna poročajo, da so skočili v nedeljo 4 vagoni brzovlaka s tira na progi Brno*Pferov. Ranjen k sreči ni bil mhče. Nt^reča s*j >e pripetil* z*to, ker so v sibacm mrazu popokale tračn-ice. Tuđi Madžarski zima ne prisanaša. V Budimpešti imajo stalno temperaturo do 20 ali celo 25 stopmj pod ničUo, Najhujši mraz pa pritiska v Debreczinu, kj-er so ime« li 31 stopinj in v mestecu Mateszalk*, kjer je bilo 34 stopinj pod ničlo. Sooči so imeli v Budimpešti 27 stop*nj mraza. V mestu je življenje popolnoma izumrlo. Ulice so bile prazne, promet je bil omejen na mini* m«n. Resama postaja je bila I3fekrat po* zvana na pomoć; v bolnice *o morali pre* peljati več cestnoželemiških uslužbencev s hudimi ozeblinami po brazu, rokah in no* ga&. Na mnogih krajvh so popokal« plm&ke cev i in nekateri cieli mesta so že več dni v temi. Poleg zine divja tuđi hripa, ki se ntravnost strahovito Jiri m ki je dozdaj že zahtevala več sto žrtev. Naravnost neraz* umij ivo pa je, da je mestni fizikat došle j v svojih poročilih zatrjeval, da hripe v Bu* dimpešti ni in da gre samo za lažjo mfluen« co, dasi je zavratna epidemija vsak dan za* htevala nove žrtve. Od sobote na nedeljo so v bolnico prepeljali 210 bolnikov. Od teh jih je 5 že podlegk) hripi. Minister za narodno zdravje je poslal vsem okrajnim oblastvom okrožnico, v kateri zahteva, naj po^krbe, da se hripa zajezi. Minister torej prizna, da razsaja hripa, mestni finkat pa noče priznati Stmpen mraz hnajo tuđi v Nemčiji. V Berlinu ?^o imeli te dni 23 stopinj mraza, v itckaterih zunanjih okrajih ga je bilo cc!o 32 stopmj. \7 soboto je morala berlinska reševalna postaja pre-peljati 120 oztblih me= ^čanov v bomice, gasilci so pa intervenirali pri 90 manjših požarih, ki so nastali radi premočnega kurjenja peči. Počilo je rudi več vodovodnih cev i. Pri Uvelu je morje popolnoma zamrzni* lo. Led je zajel Šest parnikov, ki so bili na poti v pristanišče Promet v pristanišču većinama počiva. Več otokov v Scvernem moriu je popolnoma odrezanih od sveta Iz Hamburga je poletelo več letal prizade* temu prebivalstvu na potnoč. Letala so vze* la s seboj živila, zdravija in poAto. Več le* tal je moralo tuđi na pomoć zamrznjenim parnikom, ki tiče že po dva tedna v ledu, tako da primanjkuje poeadkam hrane. Besedo imajo naši čitatelji K bratskemu sporu V vcPomedeitfkiui* od 11. febr. 1929 je na-rdsal moj prijatelj P. Kogovič Članeik k do-pisoma »eUkomanovc, Debfeta In Pike ter mojecruu članOcu o trd-ern I-u. Kakor se tuđi z većino ndepoviti opomb stTinjam, tako ga pa vendarle prosim, naj preCita moj dopis še errkrat, da ba videl, da s€m laz glede pi-save tn izgovora vdeželen, načele«, vole-k volka (ne vo\vka), kob-il (ne kobiw) isto tr-<&i kot on, da se torej v t«m. kot se razume samo po sebi, 9trittj&va. Samo glede §i-rokega ć v deželen prijatdii Ko^ovič nima prav, pa nidi Pleteršnik ne, kaHn ttsts e ostane tuđi v pridevrwiku isti, kot je v samo-»taliriiku. V ostalemi pa se js s prijateljem Ko^ovičem prijetrio razgovarjati, ker ima>o i*:e^ovi airgume-nrt res glavo In noge in se tako ločijo od ćtzmerno omejenih kontuz-nesti Debe4a in Pike, kakot se Voči picmeirit arabec od grintav-ega ciganovega klHisetu. Tistn 0 sredi — zlati skledi je pa »el>koma-r*om« vse-ka'kor p-redobrohorna koncesija. — 5ovre. — K ui>vi erkarski prardi. K dopisa T,No\a frkarska pravdat v ^Slov. Narodu-od 9. februarja: 1. De nihilo nihil. 2. pisec pika s^i daj piko dreti, da utegne povedati, čigav je in kako s»e pi$e. Taka je dostojnih f.iudi navada. — Sovre. Gajdarov, umetnost, ženske in drugo Motto: Icb hab' 111 ein Herz bei iiaidarow verloren . . . Ženska melodija zadnjih dui. >klicujoč se na Va*o svobodno tribuno, pio^im p. n. uredništvo, da priobei aledeču moja izvaj.vnjii o gkdališkem gostovanju kinoi^ralca Gajdarova: Pretekli teden je doživeLi Ljubljana, da jo je pooastil po casopisnih reklamah znani kiuoigralee Uajdarov, ki je žel »freoe-ticno< priznan.ie od strani publike kot (si-ier opreano formulirane) kritike. Obu sta tu i>ot pokazala gvojo umetniško nezr^losU kajti Oajdarov ni niti naj ma nj to, kar *e le pistilo o njem in kar je zlasti ženska publika s svojim preeej kočljivim vedenjem v operi vsiljevala. Zelo opasno jbe kinoivezde »lizati v teatru, kajti kino in teater «ta *i kljub sorodnosii v tzražanju povaem raalič-o;i. Kino vpliva samo oj>ti(hio, teater p« po-leg optičnejfa tuđi akustično in drugo je temeljim razlika od kiua. Gledališki igralee uioia i meti tehniko in talent, da ustvarja 5vojc like vse^transko, ker lu^topa pred iiami kot človek, kot Irodimejiziooalno, go-voreče bitje in ne kot dvodimeniiomalna fotografsko ne^ovoreča figura. Zato je v bliki. Gajdarov, ki se je zatekel sedaj v gledali-Sce, ni /adostil pri svojem zadnjem gostovanju niti najmanj svojemu časopisnemu glasu. Na odru smo videli samo figuro, ki lepo holi, ki ji lepo pristoji frak, ki glasno poljubLia* ki pa g svojim govorom ni poka zala ustrezajode emocionalnosti. B. B. je za-pi^al v >Jutru , da je bil indisponiran, toda pri velikem igralcu indisponiranost nika* kor ni taka praanota, kakor smo jo čutili pri igranju Gajtlarova. prvo d^janje je bilo uaravuost (igračko) dolgočasno in ni prav, kdor trdi, da je vse to na račun dialogov, zakaj v I. dejanju je močno povdarjeno me-sto, ko iiizvoui telefon g. Lamberthierja — meAgonijn . ki smo jo videli v moćni uprizo-ritvi zagrebških gostov Vike Podmorske i dr. prav v taki drami lahko pokaže igralec svoje naj intimne jšk; doživetj^ v najintimuej-šili, tihi, a moćni obliki. Zato najodločneje protestiram proti nekritičnemu pisanju kritike, ki a mi ni treba braniti umetnosM našepa teatra j pred uiuctuosjo Gajdarova. Kot kronist za-| >>eltžini samo lo, da noben naš igralee, kar posefam teater, ni iel takega priznanja ka kor imenovana gosta, ee tuđi je uMvaril umetniško popolne^i Hk, ustvaril na. pri težkih nizmerah nažega teatra, v katereni mora na teto ustvariti po 10 in še več likov. ku mora ^ fsi dan, ko se je vrnil s pra-škega gostovan> zveč?r ?pet na oder, ko mora velikokrat Studirati isto?a$no po tri velike vloge Hi. Nikukci- ne niaram pisati ponegirikov našemu ansamblu, za ka] sam sem prijatelj (kljub vsem razmeram) '>stre kritike, toda, kar je res. je res. Ponovno pnio Slovenci dokazali, da nam je V3e tuje __ umetnost in drugo, slovenski umrtnik pa je 5e vedno tujec v lastni zemlji. Prav r^osebuo poglnvje je zato obnašani«* publike pri gostovanju v operi, prav srecen sem, da sem imel priliko videti nastop iens4c« pii blike, /lasti po HI. dejanju . . zakaj tuđi jaz sem bil navdušen, da bi najraje takri ?al: Slava vam VVeininger. Wed3kind. Strindberg etc. Da pa ne bo krivice in pre-vev komike, po veni §e sleoseai preblizu. i tiš^ti 1 »a, ki so tvori-i in mok4iQle kino karnevala zadnjih itristne. Tako n pr. s4 inakme ni mogoče misliti moderni^acij« »tanovauj« skega življenja brc/ navdu&enja žen /a no* votarijc. Cc bi bile današnje Žene toHkanj štedljive, kakor so bile njihove matere, bi se morali možje odpovedati marsikateremu komfori u. Cc boremo. da so kupiJ« bi od--stotkov izgotovljciiih avtotnobHov žene m le 19 od>stcrtki>\ možje, ^c moramo vpraia* ti: Od kedaj >c 2cnc hc bolj raiumejo na tehniko kakor moi je? Cbito razumljivo je, zakaj so amer&ke zenr tako navdušene pri»ta§mje prohibi* čije. Ali bi se zadovoljili možje s 5 odstot* ki njim bre2 kontrole pripuščenega denarja za gospodirijstvo, če bi jrh pustile, da bi večkrat pokrokali? Aikoholizem je gotovo sovražnik človeštva, kakor je na iragi stra» ni v majhnih količinah njegov tolažnik. Mi Evropejci se lahko vsaj s par kozarci vina potolažimos da izdajo žeme S5 odstotkov našega proračuna za izdatke. Pri ameriških kolegih smejo brti lc oči mokre, ne pa grla . . . Kajpaik bi hnele žene k tem izvajanjem to pa ono pripomniti, marsikaj opravičeno. Toda, roko na srce, ali nismo možj« pk» meniti, će upoMevamo, da trošijo naš de» nar negjva-nc roke riaših ien le zato, ker hoćemo /iveti v miru? Da bi zvedel. kakšnega mnenja *o u tej stvari nswe ljubljanske gospodimje, sem 5« obrnil na neko gospodinjo, ki je na gla^u. da zna cte+aptr iz »nič čiidcte«. Porerta+a mt jih je tjoke, da tih bom poaioiJ ▼»* ^vt»e žive dni. — K.aj &€ K pravi; mo2je aiuiijo dentv»ri vsakdanjega živi je« ja, hr-Lno, sta no. vanje, obleko, vse to, kar naj pomeni živ* ljenje, udobnost, jdravje moža. vagojo otrok? Ah ni bolje povedjtDo. da žena upravlja denar svojega moža, zaveda-joč se odgovornosti, da ga kar najbotj ko« rivtso^roo uporabi n dobrobit dnižme, ki K vendar družina njene^a moža?! Ne iz dobrosrčnobti, temveč iz komodi' tete je napravit moi iz svoj« žene nakupe* valko, upraviteljico svojega denar ja. če je AJ^gov čas izpolnjen s tem, da služi deoar. je ženin s smofrervo razdelitrijo te^a de* rvarja, da živi družina v zadovoljstvu. Pre» den kaj kupi, oblezr vae ttfrjrrmt, dokior ne najde najbo-ljše in najecnejic Wago. Skrbno ga pregleda kakor pri mesarj-u mt» so, če je tako, da ga bodo doma z užitkom jedli. Varava je ol da rovala ženske s prak* tiuiim pojmo\ anjein življenja, moške pa z bog si ga vedi kakšnim. Ali s»te ie videli muškega, ki bi vedcL, koliko stane jjurab ali koliko mora kupiti mavca. Ja bo xadt:» lal luknjo v zidu? Ljudski pregovor; Žena podpira tri ogie pri hiiL, mož le enega, pač ni nastal brez tehtiiih vz-rokov! V Ameriki in povsod na »vetu je tako, da je žena ti>t&, ki vse zna, ki kuha in pe* re, snaži m šiva, kupuje frviU in b« vrh tega »e uči z otroci verouka, iftodavin«, matematike in \-seh mogočih jeziki;v . . . Cc ne bi v^ega tega poće4c, bi bil moi s svoj im i dobodki kaj komićcnl Potcm mu ne bi ustalo oc 15 in ne 5 odstutkov za aU kohoU za karte m za cigare. Sprevnlel bi, da ne ostane njegovi ženi, kljub tet&u, da izda 85 odstotkov oj^govega denarja, prav nić za nj«ne Uatne pertrete, ki so **afo najmanj t*ko valne kakor moiu njegove. Povejte vse to tisten^u svojemu prijatcljti — mord-a ^a bo vse to spreohrnilo! Ce ga ne bo, pot em naj vsaj ne prktigujc zakon* skim možein, da »o mučentki nakupovarae strasti svojih icn. —^. Slovo Prpica Malega od sestre Včeraj je posetila Prprca njegova sestra Anita. — Za justifika-i)o Prpića in njegorih pajdašev je že yk pripr«vHeno- \eeraj je bilo v po^k>pju sodnega stola v Zagrebu kakor običajno živahno razpo* loženje. Od ranega jutra prihajajo hi odha* jajo seljaki, ki so bili pokhcani kot priče eli ki iščejo svoje pravice JetniSki stražni* ki prepeijavajo kaznjence iz zaporov pred sodnike. V tej množici sta bila veeraj tuđi dva neznanca. Ona je bila odeta s toplim šalom, kakor ga nosijo Primorke, njen spremljevalec z zagorelim obrazom in če< pico je pa izdajal pravega Rečana, kakršne se vidi poleti na molu. — Prosfm gospodine, kje bi lahko govo* rtl x gospodom prešidentom Znite, jaz sem pnšel s ieštro od Prpića Malega, ki je ob» sojen na smrt. Nekdo je oba po»lal k pred* -edniku sodišča in ko sta tu dobila potrebno dovoljenje, sta ^e napotila k preiskovalne* mu sodniku. — Sta bona, no»ta pianzer la d^ntro . .. daj sii bona ... je govori! zagore li mlade* nič svoji ženi, ki je komaj čakala, kdaj se bodo cdprla težk;i vrata in bo zagledala svojega na smrt obsojencga brata. To je bila sestra Prpića Makga, Anita, ki se je omožHa na Reki z Josipom Stupci ćem. Drgetala je po vsem telesu, ko je vsto* pila v celico svojega brata iu ostala je pri njem skoro dve irri. Ko je zapustila celico, je bila vsa objokana, toda rada je povećala novinarjem, o čem sta govorila z bratom. — Zakaj mora ravno on umreti, ali ni to krivično, saj je zaiel na kriva pota radi drugih. Quel mascalzon de Vrbance el ze im vero faraburo. je rekla v reškem dialck* tu PTpićeva sc«tra. Paolo. mi je rekel, je nadaljevala, da sta ga nekega dne zavlekla Smojver in Vrbanec v gozd in ga hotela ubiti, ker ni hotel sodelovati pri nekem umoru. Sedaj je pa cm vsega kriv. Pavel ie bil dober in jaz sem ;_!a vedno rada imela. — Ali je vedel. da ga boste obiskali pred justifikacijo? — NTe, ni vedel. Čitala sva z možem v novinah, da bo smrtna obsodba izvr$eoa ta teden in sva zato prišla v Zagreb Zelo nc= srečna sem. Mislila sem, da ne bo tako strašno končal. Sedaj pa vidim, da ni no* bene resitve već. Prpićeva sestra ie začela jok a ti. — Kaj vam je pa pripovedoval? — Niti spozna! me ni, ko sem vstopila v celico. Meni je pa bik* strašno. Videla sem sa pt) devetih letih m to vklenjenega v težke okove. Vem, da ie z me no! konca* no, mi ie rekel brat. Toda ko po idem pod vefala. bom prosil krvnika, naj mi da vrv. da bom svoie nckdanj« paidašc sam oHe»i!. To je moja zadnja Želja Cosi tne ga detto mio fradel . .. K koočala razburjena Prpićeva sestra — Kaj je pa potem rokei I*rp4e? — Potem se je malo pomiril. Pogladil *e je po fieiti, kakor hi hotel vse pozabiti, na-smehnil se mi >e w tuđi na«o« je pobo2*I, rekoč: — Kako si lei>a, moj« draga »estra ni lase si si ostrigla. Kako ti krpo prišlo ja. Nato mi je zopet rekel, da ni tako krh, qe41e farabutto de Smojver d ze jnehe moJ« to colpevelc, come qelie mascalzone dc Vr» banec... __Ali je b*l Vrbanec tuđi v etrlici? — Da, in kako predrzen je. In kaio kr» voločno gltda, kakor bi hotel se nekoga za* klati, preden ga obesijo. Straćen je ta čk>* vek. Paolo je ob njem kakor jagnjc. Braru prineten vse potrebno, preden ga obesi>o. Kupim mu novo »rajeo in denarja mu dam. da si bo kupil vina. Trczem m; ime pod vislice. Vse mu prmeseea. Srajco. hlače in se nekaj ... Danes sem že prinesfa rob« čke, nogavice in . .. več ni moijU povedati, ker so ji sotze zalile oči. — Kaj mu bo«te še p-rinesfi? — Svojo sliko sem nm tuđi dala. — Kje bo pa obeSen? — ie vprašaia Anita. — Tu na dvonri-ščti, je rekeJ nekdo i« po* kazal na dvorišče sodnega stola. — Ali je Se mogoče prositi /a pomi!f>» ščttije? — Je, jo je tolaži* novinar. Morda še ni vse izgubljeno. Poskupite! Stupčić je novinarjem povedal. da živi mati na smrt obsojenega Kitnpotića na Reki v zelo bed* nih razmerah. Vedno hodi na S«*ak in prosi, naj ji čitajo za^rebške novine, tla bi zvedela o usodi svojeg« sina. Vloiilt je tu» di prošnjo za pomiiostiteA. Rada bi prišla v Zagrob. da bi vide U /adnjič svojega na smrt obsoienega &ina, pa nima denarja. Preiskovalni sodntk dr. Pu*aš i« pri. pravil vse potrebno za fustifHcacijo Brco* javno je obvesttl rodbmc Marijana Krmpo. tića. Nikole Brdarića in Mije Vrbanca, da je smrtna obsodba pertrjena m da lahko priđe ja v Zagreb in prisostvujejo justifi-kaciji. Eh'oriKc. kjer bo smrtna ob-*cxJba izvršen«, je že ocišče^o. Snei? to spravili na ktrp m napeliali dektr^Tio rarsvetijavo z veKko žamico. Prvi bo ubešen Nitcola Brdarić, dru*ii Marijan Krmpotić, tretii Mi> To Vrbanec, zadnji p« Pavri Prpić Mali. Ta mora ie prestati ka/en, da j« /adn]i obe; Mrn. Prpić Mali ne bo gledal. kako Ho Hart justiriciraJ njegove pajda^e, v idt4 jtr» bo pj vtsece m mrtve na veftalih » pitom će/ obraz, ko bo ttopal zadnji pod vezala. StNTJAKOBSKI GLEDALIŠKI OOZH. V :,obc<«. 16 t«bf.: -Svrtnaic. 4Ai>o«aa.) V seđeHo. 17. i«far.: -Stc«b«u. Uaw«aO šBeleznica KOLCDAK. Dians ToMfc. 12. fetiruaria I1*^; a«to!«ćaai: riwr; pr*^mimwm: J0. jatmarja. T-i >arartia DANAŠNJE PkKBDIT\E. Omn. u* 14 .Gr^rficA Ma^c^*. KJa» Ideai: •Ori:eni-ckj»w»*. S,^o4a v Narede.,, Aan.u. - \ *KM*w »•«•* m Tabori. — t«a%v UU SK lan. mm N ri4« n^za ima. - p c, 5©*,^ u , Kmm - Ma« §*era*a v tm* ^* L|a**i«.s , ;a «vori. -DeiuaSa ****** s p^m ¥ i^, Uo»*. DE2LRNE LCKARSr. Daae«: gaho ec. K^2re*w w«t, l»«far. »v. Pccra cesta, rtocrvir. >_ Sa%j. Prosveta v «r»4o 13 t au »Imm Hacaovo 4c ■ : - o •Carater. x i* LjiM*io nl<3iće«i Let so«: . v >n* *& tkm ioo»«a. V wtai.« vlocab *o4*.' ^tm Slani tjuMJanake cre: nastorno pa • r> Larm«i P**:e za. Thiorrty-Kav\ifl■■ko-va. VLij-c.*» gnm Ma}<-dmđfiva. Praselauo *3. Pvlittvu tu %lercef Pre*ii*vi *« IHiMlaasJia drama pr^fav'.ja hitite ^..a. •. J mi v -■•■ kM «< ba4t wšm* ««raia (.*•- . . , -vj. ... k tv.vk*; ki k teaia iv»: č-a M n.-Sv-ai --Ora '.ep \i*o4k m M katfi« vc » daj zammtio r.ttr^ ruM. tJre^"S«fn Srika k>r» g $e Kitom te41 rrnrs*J4 So4« ?r«n#etd Y49 vvo*i drami »V«4£t4«. Daju*Mkw« srrirt. V teoi dciu on ^«^ ^rs&telj wd'->nilie h*n-v- ske rcv •■lucrj. P-e-n^Jera se vrsi prve ini war-^a. $k.\-.< ^ ^teun !a-u n« s* bc v-»r*»rrifa ww v«Ha franeosfci fcrwn-d ta »Pra"<•<» meseci mif.j pa »• e tjp»j1 !. US2. eennaiaa oc»*n» dcfe> «f*ec te SL-rj"a-> ter f»o«t»vHI s tem dekwn mw m nt-(ii^*(.2fto nnui&tpu^i«nu i^kr.*v«i,ne «Sptck)Otrt». TVinj zsteLu y> >«i»e:« ±k4Y sJiUildtelr: Nioo-/: . LvTdv.n.g. rV)wte« W.. a % !¥«#■! da* ai-^ o*j ral Moiurt i ntk > w*t*mn ijufet^M^i in rudi *veto*tj», %M H vkld ¥ trdoi rve*Mfi m verai ^ut>«sni Belnimu do Ck*c teh *veh o^eb->}!; tammala te *<*i*in* tvtm.i trAtia bjTcur»*kcca var uha Damina Ta or»r*»a-e« top je vz-it b*s-t*uf*o nart^) !*a 6-, i«nci»c)lc-iiu P«li$uK)uAs4ii dram; Cain1ur)eva ll?e#«-na uanrrttima: L«pi Vida kc* diihriUta prc^slt-vt ?wi tzr«ln«» tn*žm#i dTamst* crnah ženimo, tfi ie dailmMB. našega rre^K^ffa đivaud nusegj rjjri*mna5rva s>Mrf-leirtrr« twli v t*nt drla t»e«M»rttiexa naik'ga [r-sa^elja. I)a ^ ^^1 mprtva prarv v«dk#aMi pa^#t Jrarm*e. ^■atljaiinibifci K»«daHA*J osut vprisor.i v T*A.y :■■> 1«. in v -u-.- 17. v«4cca*Mvno burVm v tre* daianiih .Svetatfk.. D*af«|e »Mka rarm«-r« v tjanrranrfc drui-rvili i« raca« fc^dIt.«ti f»o4 itrme taBMdi mit-nov t«ca«ia>o mm^vo ••vrt-ma*, tt+mtmik* nvte&*m* — Stsaaoifc *o t»-U.» komi^M;, da >c pottvrnikii rc* rk^prhsT^.no ta. bavajo Burica 'e le botjia in wia »^ *t£ hjmef. !a ko 1a!wk'4eaia -Pred prmAo-. Vvtapnice ac Srhe v trrwini jo-«T> Mrt'oHa Kar«iariki ipr* >-<**> na Sta.rom trn. Pr<*»mo n4B»wi\%, d» at t>re»kft« vst^pnic« Že v pTtdjn udafi. Pvar—« bo tof^lo k-artema. Artur Rub*n*trin, eden najve^iHi mm dotmih klavirticih vrrtuoiov. re po fevotem roj«tv\i PoljaJt. V mlad*>»ti »e je ftvtrl «« njega veliki momor Jmp Joahim, ki j« prvi izp-rtrvidd. da t»ći v mladrm Ruhirihtei* nu izreden pianisti^en talent. K«»t 14letnf^t dečka ga >e priporočtl klavmrmu roiaku Padere-vskemu, ki ga je takoj sprejel v ivm jo ra*ćito m mu ie leta 1906. ko« 16!rtnrm« de-ćku pripravi koncertno turnejo v Amt-j nko. Za Amerrko je pomeje koncertiral v prvi vrsri v An^liti, Franciji, ipanijt in lta* liji, k/er je Irufeljcnec vic koncrrrne rn>Mi* ke. Let« 1921. je bil v Parizu pro«laa«n kot najvrednei^i na-slednik vehkef« Rusa Anro-tu. Rubinsteina. V zadnjih dveh letih j« konctrrtiral Rufeinttcin tuđi v Jugoslaviji, prcdvsem tuđi v Zagrebu, kjer je doaegel n-iMVTvost presenetljive uspehe Pn-i nit* iit>v nastup v Ljubljani bo v soboto dn« 16. t. m. Bitinfe kortcerinc napovedl. V drugi polovici ftrbruaejd in v pn-i polovici marca bočno icndt v Ljubljani «Jedeče znamenite koocertc: 16. februar j« koncert tr* slavni piatttet Artur Rubmiteiti Ofcrog 24 te*yru* Arja kotjccrtirajo v Lfubliani *>ptt Z:kcn» ci, 4. marca bo po dalj^ai prealedku zopet violinski koncert »lavnega čeikega virtuoza Ki>ciar>4 in 15 roarca konc«-rtiTa v Liufelja* ni eden naikoliVh če*k h komornih kvar* te*ov: ?Wčikcrv kvartet, ki prt»nujc pr«v# kar 25!etr»ic<) ivoje«« ot»»toja. Izdalal se je za izgubljene^a vojaka V Gmumiu \is Avstrij^Vem so Hrprli nekejja Ammia Schoh^Ha ki se je po-iav!ja! že od T>revratnih đm sem v raznih dnržrnali. ki so med vo'im brtz sledu izk^rbile kakšne^a svojca. tfi ^c izdajal idi poerc^anca Zadnjič je osle-pari neko vdovo v Gmtindu. ki se ji je izdaiai za brata, katertga ic pogre^ala 2e 14 let Vdova >e začc'a nazadnje dvomiti o pristnosti svojeca -brata> in Ka je ovadila. Ob'asti so doenale prave generalije drzn-ga šleparja in Še to, da je sedd že na CeŠkem riđi sličnih deiaktov. >tev 3^ tSLOVFNSKI NAR On Hn.- 1> hhn-.arh 1°2°. 5tnn 3. Dnevne vesti. — Odlikom aujo jugt»*lu>en*kega timet-nika v Prag i. Kialj Aieksander je odliko-*dl l redom Sv. Save akađemičnega kipar-ja Trpimira Ivanceviča, ro lom s Korčul*\ Ivančevič biva stalno v Pragi, kjer jp ab solviral akademijo upodabljajoče umetno-!»ti. poprej je sturiiral na kiparski Soli v Horicah, ki jo je dovršil t odličnim uspe-hom. Znane so njegovp plakete L. Vojnv vića, poslanika Lazarevića, praškega prima-torja dr. Baxc, konzula Dajieića itd. V =»ejni fivorani staromestne posvetovainie«* v \y\\-gi visi njegova plakat; _. darilo jugoslo-venskih studentov me**tu Pragi. Zadnje čaše se peča Ivančevie kol Spanielov ufceneo z medajlirstvom. Odlikovan je bil sato, ker je napravil krasne skulpturoe okraske na grobnici, v kateri so »brani zemski ostanki vseh naših, na CeSkoslova^kem umrlih vo-jakov. Zdravs veid tianfo S»«*venlie v lan-skem letu. Od I. januar ja do ->l decembra I92S je bilo v M>ublianrx. 34 mumpfa. 234 tifuzmdh bolesni, 07 gnže, 510 £krlatin-kc 1290 oipic, 252 davi;-, 137 du^tlvega kašlja. U nalez'ii'e« vnetja m^iratov. Ili Sena. 29 krčevite od eviie'jsn. ^ vrarrč-nega prisada- ! ^o nvml. ! st^kline in 1 rdečice. — Iz sodne službe. Za pravnega prakti-kairta je im&novan absol. pravnik Tcodjr TominŠek. — Razld drustev/. PrcstovoHm gas! ino dniStvo v KandiiH ln podružnici Krščinske Sole v PiSecah sta se po sklepa obCnih rbo-rov prostovoljno razšln. — Zivalske kužne boleznl v ljubljanski In mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti so b H od 2$. januarja cio 3. februaria 3 slu&ji svinjske kuge in 1 čebelne kuge V mariborski oblasti je bilo 4- t. m. 9 slučaiev svinjske kuge in 1 mehurčastega izptisčaja goved. — Iz »Uradoega lista«. «Uraštne pošiljke vsak delovnik ves dan nepretrgoma, to-rej tiidi med 12. in 14. uro. Sedaj je odredilo ministrstvo požte in telegrafa, ;la ae mora tuđi pri teh postah v omenj*nih dveh postnih panogab poslovati s ^tranka-mi le po 8 ur na dan, tako da odpade blagajnička in blagovna sluiba preko poldue. — Novi Tozui red. V prometnem mini-strstvu zbirajo in urejtijo gradivo za novi vozni red na vseh prolih državnih žele^nu-. Novi vozni red bo tiskan do konca tekoče-ga meset-a in stopi v veljavo 15. maji*. — Inoiemski slušatelji na beograjski nuiveni. Na beograjski univei-zi je opisanih letos 6 inoremskih slušateljev in sicer 2 Poljaka, 2 Ceha, 1 Francuz in 1 Anojlez. Vsi študirajo slavistiko, erbolirvaSčino in literaturo. Vpisani sta tuđi dve slušateljk-i, obe Francozinji. — Ođskodnina našim ia>el)eni'eNi. ki &• utouili na spriui'ipe-ijii Mafaldi<. Preg. Zdravstveni dom bo imel sledeče od-delke* 1.) Bakteriološke - serološko dia-^nostični odde'ek. 2.) Higijensko - epidemi-jološki oddeleik. 3.) Antirabi6rvi oddelek. 4.) Snlska poliklinika in 5.) Dečii dispanzer. Za^asno bodo nameščeni oddekki Zdrav-srvenega doma v prostorih Dečiega dispan-zerja in prostorih. katere bo dotočil ob-lastni komisar. Za v. d. upravnika Zdrav-stvenega doma je imenovan dr. Josip Vrtove«, zdravnik Higijenskega zavoda v Ljubljani. — Med narodni sejem v Metiu se vrši od 27. janiija do 15- julija 1929. Sejnu te ndpleEio podjetja iz v&eh držav z *zori pol.edelskih in industrijskih produktov ter xanimivostmi iz tujskega prometa. — Smrtna kosa. V naša narodna društva je zasekala nezprosna smrt občutno vrad. Včera4 dopoldne je namreč preminula v LjtAljajii soproga pokojnega poštiie*mam naie iskreno sožalje! - Med narod n i sejeui v Pragkfnru .^e \ r ^i ikI 14. do 17. aprila U^J. Onu x,» prosi .»-re /na^ki 13 mark /a m-. __ )fecl ua redna k*»Unijaliia. |»«in^r^ka iu uinetiii>ka rai^tav* v Antwer|»nu f^ bo vršila od aprila do cktobra 1929. _ X. Trir«vuuki Tclvsejean v Brn»tjii »e vrši od 19. do 24. aprila 1989. . - Slovenci v Ameriki. Huda uesrec^ j« dolftfla I41etno Margaretu Matkovičevo v Steeltonu- Deklka je hotela v -indEbi lOlerne Poljakinje Osav»ke pod tovornim vlakom, stojećim na progi, zlesti na dru^o stran ceste. Nesreća \<: hotela, da je stroj baš v tem trenoku poteenil in obe deklici sta prišli pod vagon. Matkovičevi je vlak oćrrgal desno nogo. Osavsiri pa samo roko. Obe so prepeljali v bolniro. — V Kraja Ely, (Jriava Minncsotta je umri 14. jami-arja Janez Anitč. Podkgel je piiučnici. Za-pustil je ženo io osem nepreskrbljaoih otrok. — V Denverjti, država Coiorado, je družini Saov€d pravi. da bo nespreinenjeno mriJo vrme in t^a utegne še snežiti. Včeraj je sntžilo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Skoplju, Splitu in Sarajevu. Temperatura je povsod občutuo pa<11a. Maksimalna temperatura je znaSala včeraj v Splitu +2* v Skoplju —10, v Mariboru —12, v Ljubljani in Zagrebu —15. Davi je bilo v Splitu —1, v Skoplju —13, v Sarajevu —14, v Zagrebu —20, v Ljubljani —20.6, v Mariboru —24, v Beogradu —26 stopinj. Barometer je kazal v Ljubljani davi 762 mm. — Sava pri Zagrebu lamrznila. Včeraj so imeli v Zagrebu najhujši mraz v letošnji zimi. Toplomer je kazal 21 stopinj pod ničlo. Dopoldne je mraz nekoliko popustil, v opoldanskih urah je pa temperatura zno-va padla. Sava je čex noč pri Zagrebu po polnoma zamrznila. Iz Slovenije je va-lila velike Kdene plošče in zjutraj je bila po krita z debelim ledom. Zadnjie je Sava zamrznila leta 1880. Zaenkrat 5e ni nevarno-sti, da bi se most porušil, če bo p-a mraz še dolgo pritiskal, bo tuđi most v uevar-nostu — Podgane ka mrtvi riganki. Iz Zagreba poročajo o tragični smrti lepe ciganke. Z\-vela je zadnje čaše v Zagrebu z nekim li-darjem. Uredila sta »i udobno gnezdo oa podstrešju neke hiše v Petrinjski ulici. Nedavno je pa ciganka zbolela. Bilo ji je vedno slabse, toda upanja ni izgubila. Toda smrt ji je bila prav blizu. VSeraj zjutraj je ciganka umrla. \"■ •> 'n-N-*1; ip noU:«.i čas) javkal in žaloval xa njo, potem se je ođ-pravil v me>n<. mur^i -ia bi [iresl-rbel \s*' potrebno za dostojen pogreb. Med tem je prišla ćela ciganska družina iz Svete Klare, kateri je eiganka pripadala, a se je z njo sprla in zbežala ter živela na podstrešiu z zidarjem StanovaJci so opazili, da so vrata sobe, v kateri je umrla ciganka, laprta. O tem so takoj obvestili policijo, ki :e po slala na podsrežje komisijo. Ko so a silu odprli vrata, so zagledali v «obi vse poluo podgan, ki so zbežale na vse strani. Na r>J-slelji je leiiila mrtva ciganka, ki so ji pol gane že odgriznile nos, ustnice, uše«a in načele tuđi že telo. — Pri Zagreb« zmrznlla dva seljaka. Iz Zagreba poročajo, da je v Mat' Mlaki v zasrrebiki crkoHci rmrznil seljak Josip Tisa-n-ić. ?e! je s stricem v z«danico po vino. V zidanici sta oba precej p la in ko sta se vračala, je Tisanić rekel stricu, da ne more naipreq. Stric je Tisanića nalrvž'ti na pleča in i a nesel, dokler je mogel. Pote«i ga je odložil in šel iskat pomoči Na§el ie tabor-šče ciganov, ki so ga gre-i in ga okropčaJi ter šli nato z nj in »skat Tisan'ća Toda nišo ga našli. Izgubili so sled. ker je neprestano snežilo. Kaseneje je Tisanića naSla njegova žena že mrtvoga. Tisanić je izgubi! pot in cubležal od onemoglosti prt nekem ri'bni'ku, ki;er je zmrznil. Tuđi v okolici Po-povače ie zmrznii nek', seljak, ki se je vra-čal domov. Tudj ta ie bil malo v njen. Sedel je Icraj ceste, da bi se odpo&il Spa.nec ga je pa premaza! in nesrečnei je zmrznil. Našli so xa drugi dan. — Volkovi in stekli psi okoll Karlovca. V Kar-ovcu snei že dva d«i neprestano in pritisnil je hud mraz, ki je postal še ne-znosnejSi, ker Piha mrzel veter Zar3dt hu-defca mraza so se pojav\U v karlovški okolici volkovi. Uč'te'ji so javili oblastem, da je ftvijenje šolske dece, ki prihaja v $olo kz okolice skozi go»2d, ogroieno. S:cer je pu obisk šol v Karlovcu zelo sJab. Tuđi mestni otroci ne prihaijado zaradi hudeca rmrazi v solo V Karlovcu je vet sol zaprtih. Okoli Getieralskega sto'a so se pojavili stekli ps\ ki tuđi oKioiajo življenje prebivalcev in šolskih otrok. V zamrzajeoi Kolf« so našle pred dinevi zmrznjeneca novorojenčka. — Velik požar v Jalca. te Jajca poro. caio, da le v6eraj nastal veH; w>žar v to-\ asrni bosanske delniške druži>e za proirvod-njo efektrike Požar je nastal ob 10. zvečer in se sa je posrećilo loitaJ'z rati iele po ve£-urne^n napornetn gašenju. Požar se je pojavit v oddefcu za pridobivanje klora, ki s« naliaja v Mfiini tovamiHtrh pisara. Delo-vodfa v tem odddlcu le ktrril v delavtrtcl ln na.ibrž ogttja ni popofaoma pogasil, ko je odi&L. Tako so se vžgala tla in femalu je bila tovama v ptamnih. V blizini tovaino je tuđi s*lairn Hahsbur-/'a:K»v bomo naUallcvali »ntri. Danc-s smo nkurali aadaljcv^ni« »ui Pi>manjk^>ia prostora izpusiiii. — Ntt^AAH iu »kuiil mbirnkn. Vrpru zaki urili ua zagrebski pciliciji preiska- vo proti u kemu kro' ,rj. k[ j,. na^aJe] -Uletno >ložkinjo Terezijo M. in jo askrunil. -*tuikiiiiy }e ^xlfla v neki po«redovahit«i la ?lužktrije v Zagrebu n\ i-.tkaV.. i\j. «*t»:žK*. •:-,) >ia v-a-piia neki mt-iki in neka žeuaka, ki sta še takoj približala lepi moćni in zdravi >lužkinji ter :.i poniviiLa «k>bro službo, ^lužkinja je tvdšUa z njinia na koio-Jvor, nakar so >e odptljali v požego, k;^r sta ime U zvodnika svojo gost Uno. Slulkinu -lu obljubila hnno in stanovanje, glede «te-uarja sta pa rekla, da ga more zaslužiti kolikor hoVe od gt^tov. Gostilni^kih gostjv je bilo re^ vedno ve^. Prihajali so t ^o->lilno iu -;j cHrleilovali lopo novo nat&ka-rico, ki &e pa za nce ni do«ti zmenila. Zato ao se je gosti kmalu navtličali in hodili raje drugam, kjer je bilo već »bave. Neke noći »e je pa v poeelsko sobo splaiil neki krojiič, ki je posebno rad la pravi jal lemar v tej gostilni in bil zaljubljen v lepo Tere-zjjo. Krojač l-e služkinjo prisilil, da »e mu je udala. Pri tem jo je tuđi okužil. Sluiki-nja je ovadila policiji go»tilnifarja in krojača, ter odšla v »agrebško bolnico, kjer se je morala zriraviti poMruai mesec. Policija je aretirala go^tilničarja in krojača ter oba izrocila sodišcu, __ Zimski šport krepi telo, toda iz postavi ja nevarnosti občutl.pvi teint posebno pri damah. — Pred vetrom in mrazom va-ruje najbolje: EHda Creme de chaque in Coldcream ln __ 2elod£ne boleeine. pritisk v želodcu, zabasanje, gniloba v Črevesu, žol^fast okus v uRtih. slaba prebova. ahvoboi, bel jeiik. blHa polt izgine z rabo prirodne ^renčice iFranz-Josefc, in sicer poln kozarec tvečer pred span'em- ?|>eri3lni zdravniki za bo-lezni prebavil pravijo, da ie vodo »Prmns-Jose!« kot jako primerao domaf« rdravilo toplo priporo&tti. Dobiva s* t vseh lekar-nah, drogerijah in spe^erijekih trgovina*^ VL Cenjeno obćlnstvo se vlludno opnzar]a na inventurno prodaio ostankov pa rov Cev-Ijev osobito malih števttk po znatno zniža-nih cenah dokler zaloga traja. v trgovini rTKO Liuhliana. Aleksandrova cesta 131 Jutri SLAN1K0V DAN restavracija »DVOR« Iz Ljubljane —lj Oddaja stanovanl v mestni niši na Poljanskj cesti. Po Lj ubrani so se razsinle iz soiovih krogov vesti, da so že vsa sta-i>ovania v novi nu'stni hiši na Po janski cesti oddana Kakar doznavamo iz zanesljive-ga viTa. so te vesti g adko ^miiljene, ker mestni magistrat v novi h,is' na Poljanski cesti ni še od dal nobenega stanovanja. To usotavijamo. da ne bo napoJtibneEa raz-burjanja in beganja javnosti. —lj Porotno ia*edanje odgođeno. Prvo porotno zasedan-e v tekoče-m letu, ki bi se moralo pričeti t8. t. m., je bilo z dovolje-njem vcišjegja deielneJ-legle pomanjkanju in mrazu. Čudimo se, dj ie pri nas tako maio razumevanja in Ijubez ni do Živalu zlasti do ptić, ki *o v huli si mi na; već je revit-e. N ikoga r ni, ki bi posrbe) za sigtematičng propagando« da bi Ijudje naši pali pttficam hrane. Saj je v vsa ki kuhinji dovolj odpadkov. ki jih ptičice z veseljem porobi je jo, V vsaki hiši bi nsoralo biti vsaj eno okno, na katerem bi imele ptičice vedno na razpolago dovolj hrane. —ti Pri Javni borzl dela v LiublJaH je v času od 3. do 9 februarja 1929 iskalo dela 1016 moških in 4t>2 ženske, skupaj 1418 brezposdnih. Prostih me*t je bik) 75 moskih i.n 12 žeftskih. skupaj 87. Posredovanj se je izvršilo 59 mc&kih in 7 ženskih, skupaj 66 Odpotovalo je 15 moških in 1 ženska, okupaj 16; odpadli pa so 4 moški in 3 ženske, skupaj 7 brerpose'.Tiih Delo išče: m o-ski- 3 manipulanti za lesno stroko. 1 efco-nem, 22 steklaritv, 15 kovačev, 30 stavb klinčavn-ćarjev 24 železostruKariev . livar-ie^', 4 zlatarjd, 44 stroj, klioćavničarjev, 40 mizarjev, 3 uraTii. 6 eleiktromomerjev, 3 kclarji, 2 puikarfa, 6 žagarlev. 5 sodarjev, 3 ta-petmifci. 29 krojtCev, 30 »nitrlev, 1 bn-vec 6 sedlarjev. 3 knjigoveži. 33 ćer^r-itA-, 8 mesarjev, 25 peScov. 3 mftnarji, !5 nitakirjev, 1 laborarrt kerni'e. 50 ziđ^rfe^-. 8 sobosl kaijev, 1 elektrotebnik. 1 stavb, Hsarr, 37 sftrojmkov. Intnačev. loferjev, 2S pisar. &)>[*%. 35 tTgm,* pomodnifcov. 3S tesar-iev, 3 km.ji®ovodje. 45 zasefc. madaikov. 1 ^kar-karikateuT, 2 bokriška srreinika, 25 htepce-v, 231 pomož. delavcev. 75 dnrnaTjev, 7 vajencev; ženske: 12 frtsar. moči, 1 knjSeovodk;n.ja, 2 lcontoristrim, 4 prodajal-ke, 1 res»tav. blaga^ničarka. 6 natakarlc. 5 šivilj, 1 šfivilja perila. 11 šmlii za slamnTce 1 mođisitinja. 1 šteparica. 1 frixei%t« t £r-kosriktrica, 91 to\ar. deiavk. 1 mod«rtinfku 1 kreiafietn ca Iportnc čeolee. ^ vaiencem: Žeitkatn: 2 hottMrim io- iricam, 1 orofniSld kuharici. ! kuharici, 1 ^etnici. I d«tavW. | kmmOki d«UL —lj UaU^uu 4mhi wije«e? Sadaojli iemnik reftUTracije T^nMjMiaki d#or na- $£epa (faodan&a ceni lepo perilo I in skrbi, do bo dolgo trajno in se vedno blešča* Io od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO mtmmmmmmmmmmmtmmmmmmmm lerava baje restavracijo preurediti v vari >ete.. —lj Bi ura j oa pošttje hranilnire, podr v Ljubljani, bo vsled razpisa nadrejene generalne direkcije otvoriena za občinstvo od vštetega 13. februarja 1929 dalje vsak po-sjovn: dan od 8 do pol 12. in od 15. do 17 r«zen ob &obocah, ko bo po&lovaJa sam> cxi 8. do \2 wt. —lj Redna te I« Tad ba na Taboru se ne more vršiti, dokler traja hud mraz in iokler niao mogoee veije dobave premota Za Če-trtek nimeravani pr:če:ek rcdntta deU v telovariuiei se prfkliruje do novela raigla- —1] Vrtnar>ko predavanje Ijjiihlmnske podružnice Sadjar»ke^a in vrmar^kejta drn-*tr» *se bo vr?ilo ta teden izjemoma na 2«-t r t e k. Dne 14. t. na. bo predaval ob 8. ive-6er — kot običajno — na šen^akob«ki loli mi Ciril Jeglič o trajnih »p^njavkah ra hilo io vrt. Predavateli bo opisal, kako <*e d«jo upora bi ti glicine, razni sroboti, trte, raže opleUvke, bršljan in Številne dro^e lepe speajavke na vrtu in ob hišni slenL V'abimo vse, ki %e zanimajo za vrtnarstvo. —lj Moikin ikororu ljubljanskim v J. P. Z. TČlanjenin đru^tev! V četrtek ob 8. ive-let prva skupna vajB v pevski dvorani Glagbene Matice. Arhivarji naj prine^o *e-boj notni materijal JuvanČeve »BuJtiicei in Aljaieve *Divna nočr.. p- vii. priđit? po!-aoštevilnol Zveini pevo\*od|m —c Rodck krst v Celju. V sobotu papo4-dne ob 5 mi aV; ;t izvrši v tmKaiinji farai Jtrkvi krw sedemnajste^a otroka znanega cd;sku2a iius>ulničarja in uesarii g fer<11. nadida Dečmana Deklici. ki ie dobib pr< kistu ime Marica, te bil boter kot zavop» »ik kralja Aleksandra pomothnk kortundan-ta CeKkcga vojnega okruga podpolkovmk Z Ca&ni. ## h Cclit —c Hovi iksa se obala. Vtaraj noti većaru je pr-c-d v Cei-u naleta van precej %<**. iit dreben mt*. Nemara res ^e dobi* m<> novo zime. —c SracoMrvost pos««axaikov. Po»a< mezm hitni pocestniki in btloi oskrbn ki se kar ne morejo ali pa no^aio navadi ti reda in doržnosti, da b; potuli vaako ri»tro hodnike pred svojima poslovi s paskom pepek*n oii žapanjem V soi>oo/kkuutmit urah kar skori okna na jAco PasaaHe «0- raio oa pe>fWttd mireoe«a prestooka neka stafldflja © c / face«* c KlJlič Najboljše, najlrajnejšc, zato 13 najceneiše I Erdety simulira blaznost Na dosmrtno ječo ubiiojrni murilec Erdclv je lačcl v jeci beaneti. Najprci Ui krče vi u> pUkal potciĐ je pa zaćd na var flrlo kričati in prrlcliniati Po* noći jt tuku pobrane I, d* ao ga p«*niki komaj ukrotili Slednjič so sa morali zvezati in zjutraj so ga prcpdjah v j«t« nisko bolnico, da ga prckščtjo adrav* niki, Tuđi v bolnici je Erdclv bcMcl, branil se je t nogarni in rokami ko fli )e jetniski brivtc ni odredbo drlavne« $a pravdnika ostrigel Branil se )c hidi na Tto noć. ko aa mu hcteli obk ti kat* nilniško obKko S silo so morali eleft njc^OTo elejBantno ohleko in jo nšdo* mestiti s kazni'niiko 7A\ %e, ćd Erde-'v siinufiri bU/no%t in upa da nridc v umobolnico, od kodcr bi Uhko Dobcil' Opreznost Mati: «Francek, pojdi \ kuhinjo ln Sc lepo umij, dants pridt stnček.« Frgncek (jokaje)* «Kai pa če ga iu bo?» Dobra primera Učitelj: «Nek#terc ttvalt isymfr«K>. na prime* — au. Stanko. katerr?» Učenec: «Nali pujtlcl Devet »ih j« bilo, pa imamo samo le enega.» Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 12. februarja 1W Vi- 2- S/ekula Je no: 14 Suženj in Rimijanka Roman« BHa je zelo izobraženu, končala ie osem razredov gimnazije, na univerzo >e pa ni mogla vpisati, ker ni imela omotnih sredstev. Bila ie iz odlične rodbine. Njen oče je bil polkovnik v Szaszvarosu, toda pred đvema letoma je umri. Tuđi ona je morala z materjo bežati iz Sedmograške. Bratov ni imela. Z materjo sta imeli skromno stanovanje v Terezini ulici. Dolga pot se mi je zmejć. — V vašo pisarno me nikoH več ne bo. Ne pridem, tuđi če Vvonir odpoveste. Danes ste me pošteno izmučili. — Kd-o bi mislil zdaj na pisarno? — sem vzkli-knil. — Gre za važnejše reci. Gospodična Jamborova, rad bi vas ne* kaj vpraŠal. Prosim, odgovor/te mi od-krito in iskreno. — Izvolite, Kospod Szebeni. — Ali bi me hoteli za možaV Na ta naskok ni bila pripravljenu. Sicer je pa res prišlo zel-.> na#Io, brc^ vsakib priprav, brez običajnega uvoda. Toda moj princip je: kdor se hoče ženiti, naj ne razmišlja dolgo. V zakonski iarem je treba skočiti h:tro. kakor na glavo v mrzlo vodo. — No. odgovorite. Hoćete bit: ino;a žena? Dekk me je prestrašeno pogledalo. Malo ie manjkalo, da se ni onesvestila. Menda je mslih. da se mi je nenaćknna zmcsalo. — Norčujete se iz mene. gospod ravnatelj, — :e jeci jala v zadregi. — S taku sveto zadevo se ne šalim. — Saj me niti ne poznate. Koma i ste snregovorili z menoi nekaj besed. — Imei bom dovo-i; časa spoznat; vas, ko bos te moja žena. — 7'oda ... to ie t-'^n 4jcpricakova-Tio . . . t iko čudno . .w. Dovolite mi vsaj, da malo premislrm. Cez dva te-dna vam odgovorim. Hišnk je odkleni! vezna vrata. Najin pogovor ie bil končan. Ves blažen sem i\ poljubi' roko, ker sem vide! v njenih očeh. da me ne bo zavmLIa. — Na svidenje, Margpta! — 7'iri!7n;n Otrmnr* v praši! a. — Da. zelo \6 ljubim. -- Saj sto jo videli san.o uikrat. — Tn nič ne do. Kljub temu ;o ljubim. — lorej Se poroci te z ujo? — - Seveda. Saj sem jo že zasimbil. - Pri meni še ne. Ne pozabite, da sem njena inati. Tuđi jaz imam pravico odločati v te.i zadevi. — Prosim vas torci. draga mamica, dajte mi Marglto z-a ženo. — Sinku mo.i! Dragi moj sin! - je \ zklik.iila stara vsa srečna. Objela me je in poljubila. — Dam vam svoj blagoslov, moi dragi, ljubljeni sin. Cez nekai tednov je bila svatba. Za >e*iit»jvanjsku nutmanje sva si izbrala Iralijo. <>d koder sva se vrni-la v Bu-d:Trn>eŠio. Na.icl sem v Memadski ulici veliko leno, moderno in udobno stanovanje petih sob. Lepo sva si ga uredila. Imela sva vsega v izobilju. Tuđi moja tašča se je preselila k nama. Moja tašča je pedantična in stroga ženska. Je visoka, suha. crna. koščena. Nosi očala. Dušo ima zek> občutbivo Hi ne more pozabiti, da je bila nekoč prva dama med oficirskimi soprogami male garnizije. ko je bil nj«n mož šc aktivni polkovnik. Mene zelo ljubi in mi na vse načine streže, toda s svojo pedantič-nostjo in žensko sitnostjo me spravi včasi naravnost v obup. Je pa duhovita rn ima zdrav humor. Pole« tega zna izborno kuhati in zato ii rad odpustim vse druge nedostatke. Moj zakon ie srečeti. Žena ini je z\e-sta in smatram jo za hvaležnega mlaj-šega tovariša. Ima zlato srce in priznati mora-irt. da je razumna družica. Dobil sem z njo dražestno in J>ubečo ženico. Dasi sem skoro dvakrat toliko star kakor ona. vendar mislim, da je zelo navezana name. Tuđi njena izobrazba se mi zdi za skupno življenje zelo važna. ker naju še bolj zbližuje. Sam 3 malo preveč intimna je s svojim bratran-cem. z onim Dobozijem, o katerein sem sovorrl že v drugem podavju. Toda končno -- to so sorodniki. pravico ima — in to razmerje še fiirt ni. Moja žena ie malo svojeglavu, hna tuđi romantična nagnenja. Mitro se raz-jizi in po več dni ne črhne besediee. Z njo ie treba ravnati kot s plemenitim, polnokrvnim. zvestim in muhastim konjem. Njen značaj v splosnem n: slab. Tuđi slede zdravja se ne more prito-ževati. Nima navade bolehati. živce ima pa preveč občutljive. Čuti že na-prei vse. kar se bo zgodilo in ce'o vremenske izpremembe zna napovecovati Nekoć me je /-elo prestrašila. — Ti! Ali veš. da sem pođvržena luni? Skozi okno je nama srjala v obraz polna luna. — Zakai tako misliš, dušica? — Kar tako. Zelo rada gledam luno. Zasmejal sem se. — To ni nič. Samo zdi se ti. Luma-tikov v resnici sploh ni. PaČ pa neka-teri Ijudje \ spanju hedijo. To so som-mambulizein. S<^ ljudi«, k; v spanju vstanejo in hodijo ix> sobi, ne da bi se zavedal:. Ljudstvo pravi takim Ijudem lunatiki. — In vendar. Mislim, da ima ljudstvo prav. Glej, jaz čutini lunme faze že vnaprej. Ob Dolni luni sem zejo nemirna in nervozna Ob tem času imam zelo čudne sanje. A če more luna voli vati je čelo na ledenomrzlo steklo. Luna je sijala na nebu. Soba ie bila polna blede mesečine. — Marjdta, kaj ti je? — st-ni vz-klik-nil prestrašeno. — NiČ, je odgovorila rnoja žena, zdramljena iz težkih misli. -- Takoj pojdem v posteljo. Toda bil sem prestrašen. Drugi dan sem se posvetovai z zdravnikom. ki me je pa ponriril češ. da je moja žena samo malo nervozna. Mrzli obkladki da ii pomire živce. In tuđi dobra hrana da bo blagodej.no vplivala na nio. Moja žena ie še zelo mlada in bo to detsko bolezen prav Uihko prebolela. Kupujte! Čitajte! 9Princesko Zvezdano9 Grozna rodbmska tragedija v Sofiji V sredo yt ostrelil v Sofiji bogat mešcan Kostov svojo ženo in njenega Ijubcka. — Po chrofnem umoru se je hotel usmrtiti, pa se mu ni posrećilo. Redki so umori, ziasti če nimavo pol;tičnega značaja, ki bi tako razburili .'avnost. kakor strahovita rodbinska tragedija, ki se je odigrala v sredo v Sofiji. Boćarske javnosti ni razburila samo \ est, da so žrtve in morilec sološ-no znani, premožni in usrledrri meščarv marveč še bolj dejstvo. da jrre za ža-lostno sliko moralne pokvnrjcnosti eelo v višjili skHih. Pri morilcu v bolnici V sofijski bolnici leži težku ranjen Ljuben Kostov. ki ie ustremi svojo ženo \\\ njfcnes:a Ijubčka. Sam se je rani! na štirih krajih. Štiri-krat si je ix> a:roznem dejanju zasadil no/ v prsa. toda s! e prizadeja! s četrtim okreval. Razburjen in nervozen je tako. dn komai jeovon. Sovinarii so j?a lK)setii:. da z\edo. kako se ie odigrala prerresijivo rodbinska tragredij:i Kako je umoril ženo in njenega Ijubcka Kostov je i>ripoveđoviii. Ju ;e ^j v času. ko se je hotel preseliti v Mezdro, ukreni! vse potrebno, da ie lahko neovi-rano Drihajal v svojo hišo. Poskrce! je ziasti. da nišo bila nikoli zaklenjena vrata salona, v katerem se je njegova žena sestajala s svojim Ijubčkom. Ključ od salona ie nosil vedno pri sebi. Ko se je pa v sredo rvečer vrnil. je našel vrata zaprta. Da bi ju nihče ne iznenadil, sta postavila žena in njen Ijubček k vratom omaro. Kostov se je i vso silo zaletel v vrata in omara se je odmak-nila. Zaljublknca sta prestrašeno odskočila. Zalotil ju je in flagranti. Možu je bilo takoj jasno, da mu ie žena ne-zvesta. Vendar se je pa toliko obvladal. da je stopil v salon, kjer je vrše! če-pico in suknjo na mizo. Ljubčku svoje žetve je zabrusil v obraz, da je lopov. Zapeljivec Vasilii Ljubov si ie kmalu opomogel od presenečenja in zakričal :e na inoža. naj drži iezik za zobmi. čes. da jnu onraviti z državnim nravdni. rabinka. Nesreća ie hotela, da k bila nabasala. S kar^binko se je vrnil v salon in ustrerl najprej Ljubova. Drugo kroffio je pognal v prsa svoji ženi. Kri ga je tako opijanila. da se je znova vrnil k zapeljivcu svoje žene. ležečem v mlaki krvi na tteh. tn mu pognal še eno kro^o v slavo. Poskusen samomor Čim je zagledal pred seboj mrtvo ženo in mrtvega zapeljivca, so se besi v Tijem pomirili. Takoj se je zavedel, kaj je storil. Misel. da j€ morilec. ga je tako mučila, da mu ni bilo nikjer ob-stanka. Slednjič je sklenil izvršiti samomor. RazHi! ic toa'etno mizico. v ka-teri so bili naboji. Toda nabojev ni našel in zato je segel po kuhinjskem nožu, ki ga je bil vzel v kuhhiji za primer, da bi ga hotel zapeljivec napasti. Pred samomorom je hotel Še poskrbeti za ubodo v\o.uh dveli vinčkov. odšel :< v kabinet, telefonira] svojemu vdvetniku in dobremu prijatelju l\lrc\u ter za l>rosil. naj skrbi za njegova nesretna otročiča. Cim je aredil ti zadevo. si _hj štirikrat /aporedoma /asad;l nož v prsa. Oporoka \*pričo redarja Prvi, k; "e ;>rišei i*) ^rozu tragediji v stanovanje nesrečne^a Komovj, je bil redar Petrov. Snre-mliali so za tovariši. kajti prvotno se je mislilo, da sa razbojniki napadli Kostova. Redar ;j naše! Kostava v veži. NesreČneJ^ se ;c zvija: \es okrvavljen v sfhiih Nrfe^nah na tleh. Redarjn ie izjavil. da :e umori! svojo ženo n njenesra zapcljivca in da se je skušal usmrtiti, kar se mu \w žal ni posrećilo. Profil sja je. naj napiše njegovo oporoko. češ. da bo itak kmalu umri, I/roČ;l mu ie hranilno knhž'co. ua knteri ie i-rcla njc^jva ?cna 700.0lXl levov. To ic bi! ^enin denar. 50.00»! je liote' zapustiti svoji služkin i ostalo pa sinekorna. Nesreenež ie re.s misli!, da je ubi i dr/.avneila pravdnka. \o ie tx>-vedar tuđi redarju. A zapeljivec je bil navaden pustolovee. velik pri.iate!' že:i-skejra si>ola. Kaj pripovedujc služkinja Siuzkinja De^j Nedeva ie pnpuvc-dovala novinarjem. kako se je odigrala ira^edija. Kostov ie žive; spočetka s svojo ženu v najiepši sio.^i. Ženo in sinčka je zekj ljubi!. Hote! se je trajno naseliti v Mezdri. kjer ima mlin. Tod.i 2ena Ana se ie temu odločno uprla. Kmalu so nastali v rodbini prepi'i in žena je dvakrat zbežaU k svojim rodi-telje-m. Mož ji je o-čital. da z^nemarja svoje doižnosti in da mu ni zvesta. Prvi sum, da ima Ijubčka in da zaradi njesM uoče zapustiti Sofije datira od 21. decembra, ko je imela nejgova žena ^od. Takrat je ostal mož doma. Pozno zve-Cer ie zape! telefon in namesto žene ie dvignil slušalko on. Cim ie neznance zašli šal moški srlas. se ie takoj u-maknil. Cez eno uro je telefon znova zapel. Mož se je vpričo s'.užkinje obrn;! k ženi, rekoe: — Zdi .klical služkinjo in ',o začel si^rasevati. če kd>> v njegovi odsotnosti zahaja k njegovi ženi. ro dolarem 4»klevaniu mu ie blužkinii ori. znala, da zahaja h >tospc mlad Gospod čigar imena pa ne ve. Zadnji sestanek Zaljublienca sta bila zelo previd su. Žena je sprejemala svojega Ijubčka samo, če ni bilo moža doma. Vedno ie telefonirala v Mezdro in iele. ko se je prepričala, da je mož tam. je odprla ljubčku vrata. Samo usodnega večera, ko se je odigrala ira^ediia. je običajno previdnost prezrla. Usodne^a dne ie bila Ana Kostova povabijena na Čajanko k svoji prijateljici. Odgovorila je. da priđe malo po* zneje. Z HubČkom je bila pa dogovor-jena. da se na čajanki sestaneta. Po čajanki i* povabiia Ijulsiku k sebi. In nesreća je hote'a. da iu je moi za>ać 1 tn fla^ranti. Obdukcija trupel Olxiukw.u irupci .l ^rv.uij, da su biU vj>i ^t^eli sn>rtonv>sn:. Neivesta ic-na in njen Ijubćvk sta hi.a takoj mrtva. Obencni >^j zdravniki pri obdukciji cz«>-tovili. da >c ;e Ana izn^vcrila svojemu niožu tik i>rcd Mnrt.?o. To bo igrait> važno vl-^o ;.ir; obravavi proti nesrc^-11 crn u možu. Morilec Kostov je z^o inteli^entcn iiio2. Biva' ic detj časa \ Parizu :n n* Kitatskern. kjer .ie bil uslužben ;>ri sradn.;: mandžurske železnice. Obv.aua veC iezikov. ,ned njimi tud: kitajsčmo. Imel je hiso. ki jo ;e proda! za 2 mfi* jona ievov. Od izkjpiika je naloži i v l»rani!nk;i 700.000 na me svoje žene. Rekorden mraz \i Alanilc na Filipinskih otokih po* roćdjo, da so imeli v petek «mraz»\ ka« icršnc.sa niti najstaroi^i ljudjc ne rn>in« mjo. Živo srebro v toplomeru je p*d# lo na 17 stopinj C. Da jt bilo 17 sto« pinj nad ničlo in da kljub temu lahko Covorimu u rekordnem mrazu, se utecne zdeti Ijudem pri nas Mncsnu, /U*ti /daj. ko pritiska že već tednov strupen mraz. Za tropićne krajt je pa 17 sto« pinj nad ničlo že zelo hud mraz Veći« na prcbiwlccv Manile je prehlajena, Ijudje. ki morajo po oprmvkih v mesto ali v okolico. Se tresejo od «mra/a» in se zamin zavijajo v dežne plasce Prt-i hlajenih in nahodnih ljudi je v mestu toliko, da je dal zdravstveni refent ma« nil&kcjtja magistrata plakatirati poziv, naj se ljudjc ne poljubljajo. ker je to zdravju škodljivo. Kdor pa ni prehli« jen ali pa je velik lokalni patrijot, se vc-scli hudega «mraza». ki pomeni za Manilo rekord, dasi je za kakih 30 sto« pinj nižji od povprečmca mraza \ Ev« ropi. Ženska član akademije Francoska Akadtmija stoji prča o«la*eie( mak>-krvne. , pUvCania in fUask BRIKCI E :•»; i - • » : - - •'■ . «3« =•' Prometni zavod za oremo« d. d v Liubliani. MikloSteva cesta §tev. 15/1. L Stjepušir uaa jntnm « uuitare. tice ik«4c« partit.re ( mult ■#-trcMdM ta ^Ttflaikala. -(Mlitevat m PtritstjlttatM Cjcaid kaifco Kontoristin)a vc*tau ij marljivit, z vcClein^ pi-sarn&kc prakso — želi namešienja pri ve£jem pod:«tju. Ponudbe na upravo teza l:s:2 >;i »Kon:o-:st?nja -'63«. *i čAMOvfC PLANINKA i • i.. „», ^coavlja £i»t; a u»«c> £o>€ kri Izholkij U«lv 3rc»>ava tl«hotnc dek» tao)c ČTt»«k o«p b«'«* «ioi€. o*»4onU rookrttor vtUinc ieter *ii4c« a Etični kamen Vrp.-d>ai« tOctif rt) t»h*>THCj očh> •erib po Din 20— t o* Otsnfit proir^tistes: lKKARK'A RAIWWFC. fjubttmnm lto«tfr«»ti frjz Ounajskt velesejem 1J.-16. H.1929 Najnove Se stvarltve d'»n?iske mo^e MoHu :3 *3iiB*ki col^',4. per-ic, /et&nriK :n tr!kKytadta. ■ b)a* ^. klobdk?. dHbtiki Bnp4<. Poraaaos na, k/clLtftia In luVsutno M«fo djnatsie ktttor^vtnasta rroia N«k>6 e*»a ixb*r a f BMatMflkttrenCne ^nef Precajšnc. Lerttmškt rn— r ola> >ave Tva *^maiih tu vBN«jifc i«« >nnca4i. na Dima mi te v *r*6n*m >i^ \mmtu*. S h*|mAc u*±jt,i*^> n potoim inacma pMMt p»e* Uftjujc; Jt«tp 2upao6t& — Za tut. — V»j ¥ LjubJjaai.