GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXII. - ŠT. 16-17 - 30. SEPTEMBER VSAK KORAK NAPREJ JE ODVISEN OD LJUDI »V zgodovini se nič ne dogaja Kardelj na drugem kongresu dve vprašanji: ali nismo bili do- tudi v neodgovornosti. To po- kot videti in odkriti obenem nje- samo po sebi. Vsak korak na- samoupravljalcev Jugoslavije volj sposobni, da bi odkrili, ozi- meni, da bi morali vzroke za govo rešitev. To pomeni, da re- prej je odvisen od ljudi, od nji- pred enajstimi leti v Sarajevu, roma spoznali dejanske proble- prepočasno reševanje ali sploh ševanje problemov zahteva ve- hove sposobnosti, da na sle- To njegovo misel smo navedli me in možnosti za njihovo reše- nereševanje problemov iskati v liko ustvarjalnost, to je sposob- herni stopnji družbenega razvo- zato, ker se tudi danes, verjetno vanje ali pa je pri reševanju obeh smereh. Znanstveniki na- nost spreminjanja ali preobliko- ja spoznajo dejanske probleme, pa tudi v bodoče, srečujemo na ugotovljenih problemov odpo- mreč trdijo, da videti problem vanja obstoječega, da odkrijejo prave možnosti za vseh področjih družbenega živ- vedala naša odgovornost. zahteva navidezno večjo bist- Danes imamo v naši socialis-njihovo razreševanje ter da se Ijenja in dela s številnimi pro- Prav gotovo moramo iskati rast in samostojnost, kot pa re- tični samoupravni družbi že vr- znajo boriti za uresničevanje blemi in ob katerih, čeprav se vzroke, da nekaterim proble- šiti problem, ki so ga že drugi sto problemov družbenega raz- teh možnosti in takih rešitev,« pojavljajo že leta in leta, ostaja- mom že desetletja in več nismo odkrili, ker je videti ali odkriti voja znanstveno in strokovno je med drugim poudaril Edvard mo nemočni. Tako se odpirata kos v naši nesposobnosti in problem včasih že skoraj isto, Nadaljevanje na 2. strani HPI‘ih3liCn Emajlirec VSAK KORAK NAPREJ JE ODVISEN OD LJUDI Nadaljevanje s 1. strani opredeljenih in tudi nakazane njihove rešitve. Kljub temu pa nemalokrat v posameznih okoljih za iskanje in reševanje istih problemov porabljamo ogromno časa in energije. Večkrat je tako iskanje oziroma ugotavljanje problemov zelo površinsko in neznanstveno, kajti drugače bi pogledali oziroma prebrali, kaj so o tem že ugotovili in opredelili drugi - znanstveniki, strokovne unstitucije, politične organizacije in podobno. Tako smo znova na relaciji sposobnost - odgovornost, kajti odgovoren delavec v proizvodnji, službah, družbenopolitičnih organizacijah in drugje se bo, če ni že usposobljen, usposobil za reševanje določenega problema ali naloge. Zato je nedvomno pri vsem tem razmišljanju najbolj pomembna odgovornost, kajti tudi pri že odkritih možnostih za reševanje posameznih razvojnih problemov velikokrat odpovemo pri uresničevanju teh možnosti in rešitev v praksi. Poenostavljeno bi lahko rekli, da je sposobnost reševanja problemov najtesneje povezana z odgovornostjo in obratno. Odgovornost je po ustavni in zakonski opredelitvi najtesneje povezana s samoupravljanjem, ki si ga brez odgovornosti ne moremo zamišljati. To pomeni, da bi ob poudarjanju odgovornosti morali venomer ponavljati tudi sposobnost ali usposobljenost odgovornih za reševanje posameznih problemov. Že drugi kongres samouprav-Ijalcev Jugoslavije je v svojih zaključkih poudaril, da bi morali zgraditi celovit sistem osebne in kolektivne odgovornosti nosilcev vseh samoupravnih in javnih funkcij. Za ostala področja dela imamo to urejeno z zakonom in samoupravnimi listinami, zato je pri tem potrebno uporabljati načelo, da je odgovornost vsakega nosilca samoupravne in javne funkcije sorazmerna s pravicami in pooblastili, s katerimi razpolaga kot tudi z njegovo vlogo v procesu odločanja. Po enajstih letih še vedno ugotavljamo, da se mnogo naših razvojnih težav in problemov povezuje z neodgovornostjo, z neodgovornim uresničevanjem sprejetih razvojnih usmeritev. Vzroke za vse to lahko med drugim iščemo tudi v še zelo močno prisotnem oportunizmu - nenačelnosti, omahovanju, prilagodljivosti, obračanju po vetru - ob pomanjkanju kritičnosti in samokritičnosti. Pri nas imamo ustavno in zakonsko opredeljene institucije za preverjanje odgovornosti oziroma sankcioniranje neodogovor-nosti. Pri tem gre predvsem za uveljavitev samoupravne delavske kontrole, za zgraditev oziroma uporabo instrumentov odgovornosti, kot so: obravnava zaupanja, periodična ocena dela nosilcev funkcij, javna kritika, odprava nezakonitih aktov, odstop, odpoklic, uporaba sankcij zaradi kršitve samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter drugo. Neodgovornost si velikokrat podaja roko z nesposobnostjo in zato bi morali obe kvaliteti obravnavati sočasno. Ob tem pa nenehno poudarjati in če je potrebno tudi zahtevati permanentno usposabljanje in izpopolnjevanje ob delu za delo tako prek organiziranih oblik, kakortudi z individualnim usposabljanjem. To velja predvsem za nosilce samoupravnih in javnih funkcij, kajti le s sposobnostjo in dosledno odgovornostjo bomo kos sedanjim razvojnim problemov: Ljudska obramba in družbena samozaščita ZOPET USPEŠNI Čeravno je deževalo in pogoji za tekmovanje niso bili ugodni, so naši člani gasilskega društva uspešno tekmovali, na občinskem tekmovanju 28. 8. 1982 v Štorah. Sedaj že lahko verjamemo, da so uspehi plod trdega dela in ne slučajnost. Vitrine za pokale IGD bodo kmalu pretesne, toliko odličij so si prislužili marljivi gasilci. V DO EMO posrečeno in uspešno združujemo dve strukture na področju usposabljanja. Večina članov IGD je hkrati vključena v GE CZ tako, da vsak uspeh pa naj bo na področju IGD ali na področju CZ je v obojestransko veselje in korist. Torej odločitev, ki je pred leti obveljala se danes koristno obrestuje namreč, večina pripad- nikov se je prostovoljno priključila IGD DO EMO. Tokrat so tekmovale tri desetine pod vodstvom poveljnika IGD; ki je bil hkrati predsednik tekmovalne komisije. Imenovani je vodil oz. organiziral s komandirji priprave. Po zaslugi omenjenih, predvsem pa članov IGD je vitrina bogatejša za tri prva mesta. Tekmovali smo z žensko desetino nad 30 let starosti, moško desetino nad 30 let starosti in desetino starejših članov (veteranov). Tekmovanje vseh navedenih struktur je potekalo po programu Gasilske zveze Slovenije. Tekmovanje v vseh panogah, razen tekmovanje članov v vaji z motorno brizgalno lll-1-a se vključuje v republiško tekmovanje za memorial Matevža Hace-ta. Naši člani so nastopili v naslednjih disciplinah in dosegli naslednje konkretne rezultate: A - Vaja s hidrantom - raznoterosti (članice nad 30 let) -prvo mest 748 točk. B - Taktična vaja z motorno brizgalno lll.-2-a štafeta (člani nad 30 let) - prvo mesto 850,8 točk. C - Vaja s hidrantom - raznoterosti (starejši člani) veterani -prvo mesto 453 točk. EMIL OŠTIR TRIM DAN TOZD POSODA V soboto, 18. 9. je organiziral KOOS TOZD POSODA svoj TRIM dan na GRIČKU pri Celju. Prireditev je dobro uspela, vreme je bilo zelo lepo, večina udeležencev se je TRIM iger aktivno udeležila. Športni spored je vseboval streljanje z zračno puško, metanje pikada, skakanje v vrečah, suhi slalom, vlečenje vrvi ter mali nogomet. Spored je bil popestren z raznimi zabavnimi in pevskimi točkami. Za glasbo je poskrbel naš sodelavec Čuvan Vlado, katerega izbor glasbe je v glavnem zadovoljil vse prisotne. Srečanja se je udeležilo prek 300 ljudi. Ker je bilo panog veliko, si je vsak udeleženec lahko izbral tisto, ki mu je bila najbolj všeč. V glavnem pa je vsak sodeloval v vseh možnih disciplinah. Najzanimivejši pa je bil nagradni tek na vrh Grička, kjer so si pomerili svoje moči stari in mladi. Razdeljenih je bilo 150 nagrad. V soboto, 18. septembra 1982 so prizadevni športno rekreativni delavci našega največjega TOZD Posoda, organizirali na Gričku TRIM dan, katerega se je udeležil velik del njihovih delavcev Veliko zanimanja je bilo tudi za mali nogomet, kjer se je prijavilo 12 moških in 6 ženskih ekip. Prireditev je imela predviden zaključek ob 19. uri, vendar so nekateri vztrajali celo do 23. ure. Ves čas je bilo pravo tovariško in športno vzdušje. Vsi udeleženci so izrazili željo, da bi takšne in podobne prireditve bile vsako leto, vsi tisti pa, ki se vabilu niso odzvali, jim bo ponujena priložnost v naslednjem letu. Glede na število zaposlenih v naši TOZD bi bila udeležba lahko precej večja, če bi se vodilne strukture aktivnejše vključile v sami akciji. Zahvaljujemo se vsem voditeljem posameznih panog za dobro vodenje. Nasvidenje v naslednjem letu! Ludvik Cokan Možnosti za rekreiranje je bilo veliko, zato si je vsak izmed udeležencev izbral tisto panogo, ki mu je bila najbolj všeč Emajlirec-----------------------------------------------------------------3 Dobiti bitko za izvoz pomeni preživeti in se nadalje razvijati DELAVCI DSSS V PROIZVODNJI V današnjih zaostrenih razmerah gospodarjenja in strahovitih stabilizacijskih naporih vse družbe je čim večji izvoz pravzaprav eksistenčno vprašanje vsake DO, vsake TOZD. Posegati in presegati zastavljene izvozne plane ob čim manjšem uvozu pomeni preživeti sedanji težavni trenutek in si ustvarjati možnosti nadaljnjega razvoja poslovanja. Čeprav je DO EMO eden največjih izvoznikov celjske regije, ob sedanji stopnji prostega razpolaganja z ustreznimi devizami komajda uspeva pokrivati svoje potrebe po uvozu najnujnejšega repromateriala in opreme, poleg tega pa so devize potrebne za odplačevanje deviznih kreditov ter za devizna sovlaganja domačim dobaviteljem, predvsem proizvajalcem pločevine. Še vedno je daleč, največji izvoznik v naši DO TOZD Posoda, ki izvaža že skorajda 50 % celotne proizvodnje. Plan izvoza TOZD Posoda dosega dokaj dobro, rezultati pa bi lahko bili še boljši, če jih ne bi pestilo pomanjkanje pločevine, delno pomanjkanje delavcev v proizvodnji in nekatera ozka grla v proizvodnji. Za mesec september je bila njihova obveza 1.072.952 $ izvoza, ki je morala biti realizirana za vsako ceno zaradi že tako do skrajnosti napete devizne bilance. Vodstvo TOZD Posoda je na začetku septembra ocenilo, da zaradi ozkega grla in pomanjkanja delavcev v proizvodnji, predvsem v zavijalnici in montaži, ne bo mogoče doseči predvidene proizvodnje za izvoz. Ozko grlo je nastalo zaradi predhodnega pomanjkanja pločevine in ob dobavi le-te pospešenega ritma dela v ostalih delih proizvodnje. Poleg tega je bilo potrebno vzporedno opraviti določene operacije presorti-ranja posode, namenjene za izvoz. Vodstvo DO se je zaradi kritičnosti situacije in nujnosti hitrega ukrepanja odločilo za takrat edino možno rešitev: vodje služb v DSSS je zadolžilo, da že takoj naslednji dan, se pravi dne 7/9-82 organizirajo delo delavcev DSSS v proizvodnji TOZD Posoda, predvsem v zavijalnici, in sicer tri tedne do vključno 25/09-1982, ki bi nekje zaključili proizvodnjo za izvoz. Vsak dan naj bi na delo v proizvodnjo odšlo 21 delavcev DSSS, kar pomeni, da je bilo potrebno zagotoviti kar 315 »šihtov«. Narejeni so bili tudi razporedi, katere službe lahko sodelujejo v tej akciji in koliko delavcev na dan lahko pošljejo v proizvodnjo. Pri tem je bilo upoštevano, da naj po svojih možnostih sodelujejo delavci vseh služb, tako starejši kot mlajši, vendar iz služb, ki so operativno trenutno najbolj potrebne (nabava, skladišča materiala, izvoz itd.) v manjšem obsegu, da ne bi bila motena njihova operativna dejavnost. Odziv delavcev DSSS je bil, gledano z enega zornega kota, izredno presenetljiv in zadovoljiv, saj se je brez kakršne koli predhodne akcije bodisi DPO in brez dolgih pojasnjevanj pojavilo naslednji dan, dne 7/9-1982 21 delavcev DSSS in tako skozi 3 tedne tja do 25/9-1982. Še več, delavci so sami izdelali interne razporede udeležbe v proizvodnji, saj je naprimer bivši sektor za ekonomiko in organizacijo še isti dan imel izdelan seznam delavcev za proizvodnjo za cel teden vnaprej, izdelali pa so ga delavci sami. Ob predvidenem potrebnem številu sodelujočih iz posameznih služb je bilo potrebno, da so nekateri odšli v proizvodnjo dvakrat v teh treh tednih, nekateri pa le enkrat, kar pa pravzaprav ob tem dobrem odzivu za akcijo niti ni bistveno. Gledano z drugega zornega kota, pa tako dober odziv sploh ni presenečenje, ampak le odraz dejstva, da se ljudje še kako dobro zavedajo težke gospodarske situacije in da so pripravljeni po svojih močeh pomagati pri doseganju tako eksistenčnih ciljev, kot je doseganje izvoza. Konec koncev so delavci DSSS v preteklosti to že dokazali, ko so se udeleževali podobnih akcij. In tudi sedaj je povsod prisotna misel, da so še pripravljeni pomagati, samo če... Ta če pomeni le to, da mora biti delo v proizvodnji dobro organizirano, da se delavci proizvodnih TOZD ob tem še bolj aktivno vključijo v delo in so za zgled, ne pa da se s posmehom in tudi z rokami v žepih gledajo na prve nerodne gibe režij-cev, (kar se je preteklosti že dogajalo) itd. Skratka, kadar je v takšnem delu videti smisel in konkreten rezultat, dosežen s skupnimi napori, potem ni težko prijeti zanj, sicer pa je bolje najti drug izgovor za nedoseganje proizvodnih planov. Na koncu je treba vsekakor dati proiznanje delavcem DSSS, da so tako hitro in konkretno več ali manj prispevali k skupnim naporom DO in TOZD Posoda za povečanje izvoza. Zavedajo se, da bi v podobnih kritičnih situacijah njihova pomoč bila več kot dobrodošla in so jo tudi v bodoče pripravljeni nuditi. Vsekakor pa bi se ob tem veljajo tudi bolj dobro organizirati, kajti ob sedanjih delnih manjših zastojih v proizvodnji zaradi pomankanja materiala verjetno ne bi smel biti problem začasno premestiti 20 delavcev iz tistih delovnih sredin, kjer je trenutno manj dela, v tiste delovne sredine, kjer se nastala ozka grla in kjer je delavcev trenutno premalo. Konec koncev je to logična posledica sedanjih naporov za stabilizacijo in za boljše poslovne rezultate celotne DO. Odziv delavcev DSSS je bil izredno zadovoljiv, saj se je brez kakršnekoli predhodne akcije DPO in brez dolgih pojasnjevanj udeležilo akcije že prvi dan 21 delavcev In tako vsak dan, skozi 3 tedne, tja do 25. 9. 1982 Dober odziv je odraz dejstva, da se naši delavci še kako dobro zavedajo težke gospodarske situacije, v kateri se nahajamo in da so vedno pripravljeni vsak po svojih močeh pomagati pri uresničevanju tako pomembnih ciljev, kot je doseganje izvoza Kljub dobro izpeljani akciji pa se velja vseeno malo globlje zamisliti. Ali ne bi bilo v bodoče potrebno malo bolje organizirati delo, kajti ob sedanjih precej pogostih manjših zastojih v proizvodnji zaradi pomanjkanja tega ali onega materiala, verjetno ne bi smel biti problem premestiti 20 delavcev iz tistih delovnih sredin naše delovne organizacije, kjer je trenutno manj dela, v tiste delovne sredine, kjer so nastala ozka grla in kjer je teh delavcev premalo, saj je to logična posledica vseh stabilizacijskih prizadevanj oziroma prizadevanj za dosego čim boljših poslovnih rezultatov naše DO 4--------------------------Emajlirec Z VEČJO PRIZADEVNOSTJO V skrajno zaostrenih pogojih gospodarjenja, ki so posledica naših lastnih slabosti in vedno bolj zaostrenih mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov in razmer, se pri delu in ustvarjanju dohodka, pa tudi ob njegovi porabi, še vedno obnašamo, kot v najboljših »starih časih«, neodgovorno in neobčutljivo, kakor da bi se to tikalo le vodstvenih delavcev in raznih organov, ne pa slehernega izmed nas. O vsem tem izredno veliko vsepovsod govorimo in pišemo in z gotovostjo lahko trdimo, da so razmere, v katerih se nahajamo znane slehernemu emovcu, pa vendarle še mnogi delajo po starem. Ob vsakodnevnem ponavljanju zahtev za izboljšanje proizvodnih rezultatov in dvig produktivnosti dela vse preradi pozabljamo na neločljivo sestavino teh prizadevanj - to je kvaliteto. Ta je v sedanjih zaostrenih tržnih razmerah in v bitki za gospodarsko stabilizacijo še kako pomembna in zato bi ji tudi v dohodkovnem sistemu morali dati primerno mesto. Bolj odločno bomo morali uveljaviti sankcijo za neodgovorno, malomarno delo, kajti vse preveč drago to plačujemo. V zadnjem času je osrednja tema vseh razprav v naših delovnih sredinah, kako bo z našim delom v zadnjem delu letošnjega leta. Stanje je izred-nod resno. Za zagotovitev proizvodnje nam primanjkujejo potrebna devizna sredstva za nakup surovin, opreme. Izvozne načrte moramo v celoti uresničiti, saj bomo le tako deležni družbene podpore pri reševanju naših težav. To pomeni, da moramo brezpogojno uresničiti vse, kar smo napisali v programu ukrepov in aktivnosti za de- lovanje v zaostrenih gospodarskih razmerah in še mnogo, mnogo več. Za uresničitev zadanih nalog so res odgovorni vodilni in družbenopolitični delavci, vendar, če hočemo, da bomo letošnje leto uspešno pripeljali do konca, smo za to odgovorni prav vsi in vsak posebej. To ni neka meglena, splošna odgovornost, temveč odgovornost tistega, ki dela ob stroju, v skladišču ali pa za pisalno mizo. POVZETEK STABILIZACIJSKIH UKREPOV TOZD FRITE je v prvih osmih mesecih uspel realizirati planske cilje tako v proizvodnji kot v prodaji. Kot glavni ukrep navaja: Poravnava oziroma izterjava obveznosti za devizno participacijo s strani kupcev na osnovi združevanja deviz po 68. členu Zakona o deviznem poslovanju. V kolikor kupci ne bodo izpolnili obvez bo TOZD Frite ukinil prodajo le-tem, s tem bi pa bila vprašljiva realizacija plana prodaje, ker ne bo deviz za uvoz repromateriala. TOZD POSODA pogoji gospodarjenja so narekovali korekture v planiranem proizvodnem programu za III. in IV. kvartal. Glavna naloga TOZD Posode je v dani situaciji maksimalna angažiranost za doseganje plana izvoza, ki je pomemben tako za TOZD kot za DO. V cilju doseganja te naloge in doseči planiran letni dohodek so sprejeti naslednji ukrepi: - redna oskrba z repromate-rialom, - pridobitev ustreznih izvoznih naročil, - pridobitev določenega števila delovne sile, - izboljšanje kvalitete izdelkov, -zaostriti tehnološko in plansko odgovornost v proizvodnji. Ob vsakodnevnem ponavljanju zahtev za izboljšanje proizvodnih rezultatov in dvig produktivnosti dela vse preradi pozabljamo na neločljivo sestavino teh prizadevanj - to je kvaliteto Plastični WC izplakovalnik AKVA-10. Trajno in zanesljivo delovanje, brezšumno dotekanje in odtekanje vode, enostavna montaža TOZD KOTLI se je glede na specifičnost proizvodnega programa, ki je v veliki meri odvisen od uvoza repromateriala in opreme znašel v težkem položaju glede doseganja proizvodnega in prodajnega plana. Zeto so ukrepi usmerjeni predvsem v doseganje čim večjega izvoza oziroma v izpolnjevanje proizvodnje za izvoz. Tako je potrebno: _ - doseči izvoz v ČSSR v višin i 400.000 $, - organizirati delo v dveh izmenah, - usposobitev stroja za proizvodnjo podnic, s katerim lahko povečamo izvoz, - redna oskrba z materialom, predvsem s pločevino, v tem smislu doseči dogovor z jugoslovanskimi železarji glede trajnejšega sodelovanja pri oskrbi z materialom, - proizvodnja pri razvoju je AOP - program, - pridobitev kredita pri Omni-calu in VVeisshauptu, .-pri prodaji objektov in goril-cev zahtevati od kupcev devizno udeležbo. TOZD ODPRESKI je v prvih osmih mesecih uspel realizirati planske cilje v proizvodnji in prodaji s tem, da so bile potrebne korekcije v proizvodnem programu in sicer je zmanjšana proizvodnja odpres-kov in povečana proizvodnja koles. Glede na veliko konjunkturo prodaje koles bi bilo le-te možno povečati z naslednjimi pogoji: - opremiti proizvodnjo z dodatnimi stroji, -zaposliti dodatno ca. 20 ljudi. TOZD EMOKONTEJNER ni dosegel v prvih osmih mesecih planirane proizvodnje in prodaje; v programu poslovanja v zoženih pogojih je zastavil osnovni cilj, da se doseže planirani dohodek in ostanek za sklade. To je možno doseči s povečano prodajo programov, ki so trenutno bolj akumulativni. V svrho doseganja in podrejanja temu cilju so sprejeti naslednji ukrepi: - komerciala mora s povečano aktivnostjo ter odgovornostjo in fleksibilnostjo prodati najmanj planirane količine, - tehnično proizvodni sektor mora zagotoviti skupaj z ostalimi službami nemoten proizvodni proces, - redna oskrba z repromate-riali, - nadurno delo je potrebno v pocinkovalnici. V TOZD Odpreski in avtokolesa so zmanjšali proizvodnjo od-preskov in povečali proizvodnjo koles ter tako uspeli realizirati plan proizvodnje in prodaje Emajlirec 5 DO TRAJNEJŠIH REZULTATOV Več in bolje. Ti dve besedi naj bi ponazorili tisto, kar mora sleherni med nami prispevati osebno, da bi uresničili stabilizacijske napore in gospodarske načrte ter uskladili proizvodnjo in porabo Glavna naloga TOZD Posoda je v dani situaciji maksimalna angažiranost za doseganje plana izvoza, ki‘je pomemben tako za TOZD kot za celotno DO Reforma srednjih šol je spremenila gimnazijo TOZD RADIATORJI glavna naloga TOZD Radiatorjev je, da konča poslovno leto 1982 pozitivno. V tem smislu je izdelal koordinacijski odbor program ukrepov, ki so istočasno tudi ukrepi v zoženih pogojih poslovanja. TOZD VZDRŽEVANJE se mora tekoče prilagajati zahtevam posameznih TOZD, predvsem: - usmeriti storitveno dejavnost na področje popravil in remontov s poudarkom na proizvodnji za izvoz, - v čim večji meri uporabljati domačo opremo in rezervne dele ter s tem zmanjšati uvoz, - konstrukcijski oddelek mora še bolj preverjati možnosti izdelave rezervnih delov doma v cilju zmanjšanja stroškov. TOZD ERC Z ozirom na nabavo novega računalnika, ki se pričakuje v zadnjem kvartalu 1982, TOZD usmerja v glavnem vso dejavnost TOZD Frite je v prvih osmih mesecih uspela realizirati planske cilje tako v proizvodnji kot v prodaji Ti dve besedici naj bi ponazorili tisto, kar mora sleherni med nami prispevati osebno, da bi uresničili stabilizacijske napore in gospodarske načrte ter uskladili proizvodnjo in porabo. Nača delovna zavest večinoma še ni na zadovoljivi stopnji, morda celo na manjši, kot je bila pred leti, vse bolj pogosto je prisotno gledanje na osebno korist in trenutno izkoriščanje položaja - ne glede na to, koliko nas bo to v celoti prizadelo v bližnji prihodnosti. Razumljivo je, da moramo ustvarjati več, kot smo. Res lahko govorimo o boljši organizaciji dela, sodobni tehnologiji itd., vendar je osnova vsega v nas samih. Znamo biti izredno iznajdljivi in marljivi tedaj, ko si gradimo hišo ali vikend, ter nam ni žal nobenega popoldneva, sobote ali nedelje. Smo takšni tudi na delovnem mestu, tako v proizvodnji kot v pisarni? Ali nismo še pred desetletjem dosegli marsikje velike delovne uspehe v s prostovoljnim delom, ko smo z združenimi močmi prispevali v korist celotne družbe, torej nas vseh? Ali nimajo danes najboljše uspehe tiste organizacije združenega dela, kjer prevladuje zavest, da bodo le skupni ve- liki napori zagotovili uresničitev zastavljenih proizvodnih načrtov in ne nazadnje s tem tudi večje osebne dohodke? In kakšni so rezultati v tistih temeljnih organizacijah, kjer številni posamezniki skušiajo izvleči največ zase, šele v drugi plan pa postavljajo uspeh in rezultate celote? Moramo tudi bolje vlagati, več izvažati, bolje izrabiti lastno znanje, biti konkurenčno sposobni, varčevati z družbeno režijo in družbenimi dejavnostmi -skupno in splošno porabo. Več in bolje! Z manjšimi stroški in večjo osebno zavzetostjo. - znižanje kvalifikacijskih zahtev na delih, kjer bi lahko bila zadostna priučitev, - kadrovsko najbolj definici-tarnih kadrov, - Izdelava sistema napredovanja kadrov, - določanje del za rehabili-tante, -določiti čas trajanja dela na delih, kjer so pogostejše invalidnosti. Področje plana: - poseben poudarek bo dand spremljanju in zniževanju stroškov že v tem in prihodnjem letu, skupaj s področjem organizacije in informacije. Področje organizacije in informatike: - poseben poudarek bo dan spremljanju in kontroli stroškov ter kontroli izvajanja oziroma spoštovanja internih standardov, navodil in dogovorov, kot tudi ukrepanju v primeru kršitve, posebej na področju mate- Področje financ: - temeljna naloga je torej oskrba proizvodnje s potrebnimi sredstvi, se pravi, da je prvenstveno potrebno ukrepati tako, da se bodo pridobivali potrebni viri sredstev pod najbolj ugodnimi pogoji ter da se bodo sredstva hitro obračala. Področje razvoja in proizvodnje: -v vhodni kontroli je uvedena vrsta aktivnosti s ciljem, da se v proizvodnjo dajejo ustrezni materiali, - končna kontrola ima postavljene cilje o znižanju kvalitete oziroma znižanju stroškov popravil, - Investicijska služba si bo v bodoče še bolj prizadevala nadomestiti uvožene materiale z domačimi pri načrtovanju investicij. - Razvojna služba bo dosledno izpolnila vse s planom določene naloge, posebej pa bo sodelovala pri konstruciji novega stroja za vstavljanje nerjavnih obročev na posodo v TOZD Po- Med desetimi srednjimi šolami v Celju, na katerih se šola več kot 6.000 učencev in dela preko 400 učiteljev, v šol. letu 1982/83 najbolj spremenilo delo na dosedanji gimnaziji, kjer se je šolalo vsako leto okrog 900 učencev. Iz splošne pripravljalnice za študij na višjih in visokih šolah je tu nastala srednja družboslovna šola, ki ima v vsakem letniku po pet (včasih jih je bilo po osem) paralelk. Trije oddelki so družboslovni, dva pa upravna. Družboslovni imajo prva dva letnika enak program, v tretjem pa se delijo tako, da bosta dva bolj družboslovna, eden pa jezikovni. Upravni pa se deli po prvem letniku tako, da programa v drugem letniku že nista več enaka. Učenke enega oddelka se bodo šolale tri leta - to so administratorke, drugega pa štiri leta - to so bodoče upravne tehnice. Po zaključku štiri oz. triletnega izobraževanja bodo vsi usposobljeni za opravljanje del in nalog Iz področja tajniškega, samoupravnega, deloma novinarskega, knjižničarskega itd. dela. Tisti, ki bodo zaključili štiriletno šolanje pa bodo lahko direktno nadaljevali študij na številnih višjih šolah. Tako na Pravni fakulteti, Višji pravni šoli, Višji upravni šoli, Višji šoli za socialne delavce, Filozofski fakulteti, FSPN in na Šoli za organizacijo dela v Kranju. Na dosedanji šoli pa bodo v skladu s potrebami združenega dela imeli tudi oddelke za odrasle. Za oddelek upravno-administrativ-ne šole še sprejemajo prijave. Šola bo za 1. in 2. letnik v dosedanji gimnaziji, kjer so uredili tudi strojepisno učilnico. Pripravili bodo tudi posebne intenzivne jezikovne in strojepisne tečaje za manjše zaključene skupine iz OZD. Tudi za te tečaje sprejemajo prijave. za usposobitev le-tega. V tem smislu so tudi sprejeti ukrepi: - čimprejšnja instalacija novega računalnika, - urejanje prostorov za novi računalnik, - ukinitev vseh nadur, - dosledno upoštevanje potreb TOZD in DO pri organizaciji dela. DSSS je že s planom za leto 1982 sprejela ukrepe za realizacijo planov TOZD in DO, dodatno k tem ukrepom so sprejeti še nekateri ukrepi po področjih, kot: Kadrovsko splošno področje: - preverjanje možnosti zaposlitve žensk na delih, kjer so do-sedaj zaposleni moški, VEČ IN BOLJE Emajlirec VPLIV OSEBNIH DOHODKOV NA INFLACIJO Jugoslovanska inflacija, če jo merimo z rastjo cen na drobno, še nikoli po dri vojni ni bila tolikšna kot lani. Cene na drobno so se namreč leta 1981 povečc kar za 46,8 odstotka. Nekateri sicer takšnemu merjenju inflacije oporeke stvarnost, češ da upošteva samo rast enih cen. Vendar so tudi te dokaj dot odraz drugih gibanj v gospodarstvu in torej tudi drugih cen. Tega se naša gospodarska politika očitno dobro zaveda, saj jo visoka inflacija resno skrbi, zato se je skuša lotiti enkrat na enem koncu, drugič na drugem. Posebej zadnja leta se z učinki takega ukrepanja ne more posebej pohvaliti, ker bodisi ukrepa pri repu namesto pri glavi, ker je pri ukrepanju pogosto premalo odločna, premalo široka. Pa tudi gospodarstveniki si sami niso povsem edini v tem, kaj sploh povzroča inflacijo, in torej tudi ne o tem, kako se je lotiti. Kakor na primer nekateri odločno krivijo za inflacijo osebne dohodke, tako jim drugi prav tako odločno naprotujejo. Jugoslovanski ekonomisti, ki so v komisiji za vprašanja gospodarske stabilizacije pripravili izhodišče dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in ustrezne dokumente, se vsaj v do zdaj objavljenih dokumentih niso posebej ukvarjali z morebitno povezavo rasti osebnih dohodkov in inflacije. V »Izhodiščih«, kot uvodnem dokumentu, so se odločno zavzeli za gospodarjenje in delitev po rezultatih dela in ob tem poudarili, da bo to možno dosledno uresničevati le ob pravilnem določanju in prikazovanju dohodka, stvarnem določanju amortizacije in materialnih stroškov, stvarni drugi delitvi, ob vnaprej znanih gospodarskih razmerah, pa tudi ob z načeli delitve po delu usklajenem davčnem sistemu prispevkov. Protiinflacijski program sicer ugotavlja, da je virov z našo inflacijo več. Pravi, da imamo inflacijo povpraševanja in stroš- kov, da je inflacija struktura in da jo tudi uvažamo. Program predvideva znižanje inflacije, ki je bila leta 1981 skoraj 40-ods-totna, na koncu srednjeročnega obdobja, torej do 1985, na komaj 10 odstotkov, in to z učinkovitejšim gospodarjenjem, ustreznejšo naložbeno politko, denarno politko, z zmanjšanjem splošne in skupne porabe, z ustreznejšo politiko cen in devizno politko. Govori tudi o socialni plati tega protiinflacijskega programa, pri čemer se v glavnem zadrži pri vprašanju nezaposlenosti. Po tem gre torej soditi, da gospodarstveniki, ki so pripravljali te dokumente, ne vidijo v osebnih dohodkih pomembnejšega inflacijskega vira, torej vira, pri katerem bi kazalo neposredno ukrepati, da bi zmanjšali inflacijo. V ekonomskem inštitutu ljubljanske pravne fakultete že dolgo ugotavljajo, da je vzrokov za inflacijo precej, med njimi so tudi osebni dohodki. V zadnji (julijsko-avgustovski) številki »Gospodarskih gibanj« opozarjajo, da je zaradi hitre rasti osebnih dohodkov (kot tudi splošne in skupne porabe v letošnjem polletju prišlo do ogromnega presežnega povpraševanja, ki je ob hkratnem padcu proizvodnje grozilo, da bo povzročilo splošno pomanjkanje blaga, ki je za prebivalstvo neprimerno manj sprejemljivo od višjih cen - in ki zato končno Osebni dohodki delavcev morajo temeljiti na njihovem realnem delovnem prispevku, kar pomeni, da moramo v delovnih organizacijah večanje osebnih dohodkov uskladiti z večanjem produktivnosti dela pripelje do nekontrolirane eksplozivne rasti vseh cen. Poudarjajo, da je cene mogoče zares stabilizirati le, če hkrati stabiliziramo vse proizvodne stroške, torej tudi stroške dela oziroma sistem oblikovanja nominalnih osebnih dohodkov. Za izhodišče predlagajo zahtevo, da mora sistem preprečiti pridobivanje tako dohodka organizacij združenega dela kot osebnih dohodkov (ki se izplačuje iz dohodka TOZD) na račun podražitve izdelkov. Vse dokler sistem dopušča, da proizvajalci pridobivajo dohodek s povečanjem cene na enoto produkta, ki ga proizvajajo, jih ne napeljuje na produktivnost kot vir večjega dohodka, temveč na poseganje v tuje žepe in s tem na inflacijo.« Zato na ekonomskem inštitutu pravne fakultete menijo, da je rešitev tega problema treba iskati v dvokanalnem oblikovanju osebnih dohodkov: »Na ravni organizacije zdurženega dela se morajo osebni dohodki oblikovati odvisno od realnega dohodka, to je odvisno od produktivnosti dela. Sistem vezave osebnih odhodkov na realni dohodek bi lahko najbolje deloval, če bi bil koncipiran kot rezultat internih sistemov vezave osebnih dohodkov na proizvod posameznih delavcev oziroma skupnih delavcev. Tekoče prilagajanje nominalnih osebnih dohodkov življenjskim stroškom, Skrajni čas je že, da bomo resnično dobro nagrajevali vestno in dobro opravljeno delo in kaznovali slabe delavce, kar pomeni, da bodo delavci v tistih delovnih sredinah, ki dobro gospodarijo, imeli višje osebne dohodke kot v tistih, kjer so slabi gospodarji ki je potrebno zaradi inflacije, je treba prepustiti ekonomski po-Itiki. To ji omogoča učinkovito politko realnih osebnih dohodkov. Če hoče ohraniti globalno nespremenjene realne dohodke, ki jih bo povečala za toliko (točneje za rast produktivnosti zmanjšano), kolikor se zvišajo življenjski stroški. Če pa je zaradi stabilizacije nujno zaostajanje realnih osebnih dohodkov za rastjo realnega dohodka, jih bo prilagodila življenjskim stroškom degresivno, odvisno od potreb. Tako se ne bi moglo zgoditi, kar se je letos, ko so se realni osebni dohodki povečali kljub objektivni nujnosti, da ostanejo realno pod tistim iz leta 1979. Osebni dohodki bi lahko postali pomemben vzvod inflacije, če bi se večali hitreje od materialne proizvodnje, vendar se je slednja v zadnjih 25 letih v Jugoslaviji povečala za osemkrat, osebni dohodki pa v povprečju le trikrat. Vendar je nesporno, da se začne inflacija vzpenjati, kadar je kupna moč večja od ponudbe potrošnih dobrin. Ob tem je treba takoj poudariti, da relativno visok standard naših ljudi ni sad zgolj lepih osebnih dohodkov, temveč predvsem dopolnilnega, popoldanskega dela, trdijo v odgovorih. Pa tudi v tem primeru so inflacijske korenine globlje: ljudem se zaradi visoke inflacije (in negativnih obrestnih mer varčevanje ne izplača, večjih možnosti za razumno vlaganje denarja nimajo, tako jim praktično ne preostane drugega kot trošiti. V Sloveniji smo zadnja leta večanje osebnih dohodkov sicer dokaj uspešno obvladovali, vendar znova postavlja vprašanje, ali višina doseženih osebnih dohodkov realno temelji na novoustvarjenem proizvodu. Prav to je verjetno razlog za nekatere trditve, da so osebni dohodki v našem gospodarstvu vendarle zelo močan generator inflacije. Nikakor ne branimo previsokih plač, ki ne temeljijo na novoustvarjeni vrednosti, vendar lahko rečemo, da osebni dohodki ne morejo porajati inflacije, če so delavci dobro plačani za dobro opravljeno delo, drugače pa je seveda, kadar prejemajo plačilo za neopravljeno ali slabo delo. Osebni dohodki delavcev bi morali torej temeljiti na njihovem realnem delovnem prispevku, kar hkrati pomeni, da bi morali v delovnih organizacijah večanje osebnih dohodkov uskladiti z večanjem produktivnosti dela. Naučiti se bomo morali torej, da bomo dobro nagrajevali vestno delo in kaznovali slabe delavce, kar pomeni, da bodo tudi delavci v organizacijah, ki dobro gospodarijo, imeli višje osebne dohodke kot v tistih, kjer so slabi gospodarji. Potem bodo vsa razmišljanja ali oziroma koliko osebni dohodki spodbujajo inflacijo, hitro prenehala. Rast življenjskih stroškov in povprečnih nominalnih osebnih dohodkov v SRS Glede na dogajanja v tem letu bo takšen cilj seveda zelo težko doseči cene in osebni dohodki so se nenehno večali, produktivnost pa je stagnirala. Gibanje osebnih dohodkov smo sicer z družbenim dogovorom vezali na večanje dohodka, vendar je letos skoraj celotno gospodarstvo doseglo višji dohodek zgolj na račun večjih cen, ne pa boljšega dela. Ob zamrznitvi bi logično pričakovali, da se bodo nehali večati tudi osebni dohodki, saj realno ni bilo pričakovati, da se bo dohodek gospodarstva po zamrznitvi cen večal. V resnici pa je bilo drugače, saj so marsikje vendarle našli razloge za zvišanje plač, celo tam, kjer so poslovali z izgubami. V takšnih primerih pa inflacijskega vpliva osebnih dohodkov, seveda ni mogoče zanikati. Emajlirec SINDIKAT V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE IN ZA URESNIČEVANJE CILJEV GOSPODARSKE STABILIZACIJE biti celo nosilci inovacijske de- Republiški svet zveze sindikatov Slovenije je dal sredi junija letos vesticijo. Konferenca je v zvezi javnosti, ker imajo največji v javno razpravo osnutek resolucije 10. kongresa zveze sindika-tov Slovenije in več drugih kongresnih dokumentov in odločil, da nje zahtevati, da se v okviru us bo trajala javna razprava o vseh kongresnih dokumentih do 15 meriene9a izobraževanja upo septembra letos. Sklenil je tudi, da bo 10. kongres ZSS 11., 12 in 13. oktobra letos v kulturnem domu Ivan Cankar v Ljubljani. Razprava je poudarila, da je sicer krizni program kratkoročen, vendar se mora istočasno pripravljati dolgoročni program sanacije, da do podobnih kriznih situacij ne bo prihajalo. V TOZD Radiatorji je dolgoročno planiranje zahtevno, ker je linijska proizvodnja, ki pa ni preusmeriva brez večjih investicijskih vlaganj. Konferenca sprejme sklep: Ob vsakem kriznem programu je naloga OOZS, da delavce seznanijo z vzroki in posledicami in možnim prezaposlovanjem. Razpravo o inventivni dejavnosti je pripravila OOZS TOZD Vzdrževanje. Iz razprave je razvidno, da je premajhen poudarek na TOZD skupnega pomena, ki lahko največ prispevajo na področju inovacij. Morali bi Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov naše delovne organizacije je v ponedeljek 6. septembra 1982 na svoji 2. seji razpravljala o dokumentih za 10. kongres ZSSS in 9. kongres ZSJ. V uvodu je. predsednica konference OOZS EMO tov. Zupančič Breda poudarila pomembnost obravnave dokumentov za kongres slovenskih in jugoslovanskih sindikatov, saj je predkongresno obdobje priložnost za oceno našega dela. Resolucija ZS obravnava vsa področja našega delovanja in je osnova za naše delo v naprej. V poglavju o boju sindikata za socialistično samoupravljanje in cilje gospodarske stabilizacije je potrebno omen iti del, ki govori o oblikovanju in taki porabi dohodka, ki bo zagotavljala realen obseg družbene porabe. Morali bomo okrepiti delo delegacij in vplivati na oblikovanje planov in porabe v SIS, ki si sklade še vedno oblikujejo ne glede na zmožnosti združenega dela. Ne smemo dopustiti, da si SIS kopičijo višek, ki se sicer preusmerjajo, kajti treba je zmanjšati realen obseg porabe, predvsem z boljšo organizacijo poslovanja. Združeno delo si lahko izplača regres za letni oddih le, če ustvari dovolj čistega dohodka, SIS pa ti predvidi v planih in je pač to postavko treba pokriti. Letos je na nivoju DO zaživelo delo konference delegacij, kjer se usklajujejo stališča, da se nam ne dogaja kot v prejšnjih obdobjih, ko so bili delegati prepuščeni sami sebi in so na skupščinah glasovali celo drug proti drugemu. Pomembno poglavje v resoluciji je namenjeno rasti OD, ki naj naraščajo v skladu z dvigom produktivnosti cen. Delavci sicer odločamo o povišanju cen na samoupravnih organih, vendar smo vedno za, kljub mogoči pretirani podražitvi, kar se po- kaže ob večji rasti dohodka na-pram produktivnosti dela. Z rezultati smo zadovoljni, vendar pa se ne zavedamo, da nismo poslovali bistveno bolje. Za nas je pomembno tudi poglavje, ki OZD v občinah, širša srečanja pa naj bi bila v štiriletnih obdobjih. Slovenski kongres bi moral dati usmeritve in stališča do te aktivnosti. Za tematsko razpravo o načr- govori o samoupravni orgmzira- tovanju izobraževanja za proiz-nosti združenega dela, kajti vodno delo v skladu s potreba-TOZD si ne morejo privoščiti mi, je bila zadolžena OOZS pristojnosti DO. Boriti se bomo TOZD KOTLI, morali proti ozkim tozdovskim Njihova razprava se je osre-interesom, ki se skrivajo pod dotočila na deficit določenih krinko samoupravljanja. Delo TOZD mora biti usmerjeno k uresničevanju skupnih razvojnih ciljev, četudi bo potrebno odrekanje. Resolucija namenja kratka poglavja tudi osebni in kolektivni odgovornosti vseh, ki po svoji dolžnosti sodelujejo pri oblikovanju samoupravnih odločitev in njihovem doslednem uresničevanju. Tu resolucija govori preveč načelno. Postavljamo si vprašanja, kdaj je odgovornost kolektivna, kdaj osebna, kdaj moralna, pravna ali materialna. Kdo je odgovoren, ko se delavci samoupravno odločimo za investicijo, ki se kasneje izkaže za zgrešeno. Čigava je odgovornost, da še vedno nismo v EMO sprejeli Pravilnika o disciplinski odgovornosti. Resolucija se dotakne tudi zadovoljevanja izobrazbenih in kulturnih potreb delavcev, kjer bo potrebno aktivnejše vključevanje v kulturno dejavnost tudi delavcev iz drugih republik. Na področju socialne politike govori resolucija o smotrnejšem izrabljanju delovnega časa in proizvodnih zmogljivosti. Razmisliti bo treba o možnostih zmanjševanja delovnega časa, seveda ne na račun zmanjšanja produktivnosti. Resolucija ZSS pa ne govori o rekreaciji - oddihu delavcev, ki pa je prav tako pomembna skrb ZS. V resoluciji za 9. kongres ZSJ, pa je tema področja namenjena poglavju, ki poudarja pomen oddiha in rekreacije, spodbuja delavske igre med kadrovskih profilov, ki jih občutimo predvsem v kovinsko predelovalni dejavnosti. V DO EMO sicer poteka načrtovanje v skladu s potrebami, vendar določenih profilov - kadrov ne dobimo. V TOZD KOTLI je problematična zasedba del in nalog ključavničarja, kljub temu, da nam je zavod za zaposlovanje v Šentjurju zagotavljal dovolj delovne sile že ob pripravah na in- števa v glavnem kovinsko predelovalno dejavnost v celjski regiji, zato rabimo tudi večje število delavcev takih profilov. Za tematsko razpravo o delitvi OD v odvisnosti od rezultatov dela je bila zadolžena konferenca OOZS DO EMO. Razprava je pokazala, da naš sistem nagrajevanja še ni v skladu z načeli nagrajevanja po delu. Dober delavec ni bistveno boljše nagrajevan od slabega. Vzrok je predvsem v pretežni odvisnosti OD od uspešnosti poslovanja celotne TOZD oz DO. Sistem obračunavanja OD je preveč kompliciran in nerazumljiv delavcem. Zaradi tega je konferenca sprejela sklep, da bo v bodoče stalna naloga OOZS spremljanje dograjevanja sistema nagrajevanja po delu. OOZS TOZD Radiatorji je pripravila razpravo o kriznem programu ob večjih težavah. vpogled na celotno delovno organizacijo. Pojavljati bi se morali, kot pobudniki razpisa usmerjenih inovacij, kjer je lažje razmejiti službeno dolžnost od inovacije. V zvezi s to problematiko zadolžuje konferenca DIATI, da najde kontakt z vsemi TOZD, predvsem pa TOZD skupnega pomena, pri poglabljanju inovacijske dejavnosti, Konferenca OOZS OZD Posoda ni pripravila razprave na temo Krepitev kolektivnega dela in odgovornosti v sindikalni organizaciji. Konferenca sprejme sklep, da se zadolži predsedstvo konference OOZS DO EMO, da prouči vzrok za neizpolnjeno nalogo in ugotovi osebno odgovornost predsednika konference. OOZS TOZD Emokontejner prav tako ni organizirala razprave o oceni dosedanjih investicijskih naložb. Predsedstvo bo proučilo razloge in zahtevalo osebno odgovornost predsednika OOZS TOZD Emokontejner. Predsednica konference osnovnih organizacij zveze sindikatov EMO Zupančič Breda: »Dokumenti za kongres slovenskih in jugoslovanskih sindikatov so izredno pomembni za obravnavo, predkongresno obdobje pa je priložnost za oceno našega dosedanjega dela. Resolucija ZS obravnava vsa področja našega delovanja, hkrati pa je tudi osnova za naše nadaljnje delo« DOKUMENTI ZA 10. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE V pripravah na 10. kongres ZSS je bil v javni razpravi tudi STATUT ZSS, kateri je po prvotnem osnutku in v kasnejši javni razpravi na vseh nivojih doživel nekaj dodatnih dopolnil. Javna razprava, katera je bila zaključena 15. septembra, je v razpravi dopolnila vse kongresne dokumente. V današnjem prispevku je poudarek predvsem na 39. členu STATUTA ZSS, kateri v 41. členih govori o nalogah OOZS v TOZD. 39. člen Osnovna organizacija zveze sindikatov zlasti: 1. vodi javno razpravo in akcijo o vseh vprašanjih, ki so pomembna za delavce; 2. skrbi za razvijanje samoupravljanja; 3. sodeluje pri izdelavi meril in določanju politike za pridobivanje in razporejanje dohodka; Nadaljevanje na 8. strani 8------------------------------------------------------------Emajlirec DOKUMENTI ZA 10. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Nadaljevanje s 7. strani 4. sodeluje pri urejanju delovnih razmerij delavcev v zruže-nem delu; 5. skrbi za povečanje produktivnosti dela, samoupravno planiranje razvoja, smotrno izkoriščanje sredstev za proizvodnjo, za modernizacijo proizvodnje in na tej podlagi za povečanje dohodka in za delitev po delu in rezultatih dela; 6. se bori za dosledno uresničevanje načela socialistične solidarnosti; 7. se bori proti prisvajanju dohodka, ki ni rezultat dela; 8. sodeluje pri izdelavi meril in ustreznih oblik svobodne menjave dela tako med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delavci delovnih skupnosti skupnih služb kot tudi med delavci v materialni proizvodnji in delavci družbenih dejavnosti; 9. daje pobude za sprejem in spremembe samoupravnih sporazumov; 10. sodeluje pri sklepanju in je podpisnik samoupravnih sporazumov, s katerimi delavci urejajo svoje medsebojne pravice (samoupravni sporazum: o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, o temeljih plana, o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter o uporabi sredstev za skupno porabo, o delovnih razmerjih); 11. si prizadeva za stalno rast življenjskega in družbenega standarda delavcev na podlagi povečavanja produktivnosti dela in dohodka; 12. sprejema politična stališča o vseh pomembnih vprašanjih, ki zadevajo delo in življenje delavcev, in si prizadeva uveljaviti ta stališča v samoupravnih odločitvah; 13. se vključuje v delovanje krajevne konference SZDL in drugače deluje v samoupravnem in političnem življenju krajevne skupnosti in si prizadeva za krepitev sodelovanja med temeljno organizacijo združenega dela in krajevno skupnostjo zlasti tako, da zagotavlja aktivno delovanje delavcev pri uresničevanju njihovih interesov v krajevnih skupnostih; 14. organizira politične akcije za pripravo, sprejem in uresničevanje vseh odločitev organov upravljanja in si prizadeva, da so v skladu z interesi delavskega razreda kot celote; 15. vodi predkandidacijske in kandidacijske postopke za volitve članov organov upravljanja v temeljni organizaciji združenega dela, za člane delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, za člane delega- cij skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in za delegate v skupščine krajevnih skupnosti; 16. skrbi za demokratičen postopek pri kandidiranju in volitvah; 17. si prizadeva za ustrezno sestavo organov upravljanja in delegacij; 18. zagotavlja pogoje, da samoupravno organizirani delavci vplivajo na delo delegatov in delegacij za polno uresničevanje odgovornosti delavcev, ki so jih izvolili; 19. skrbi za družbenopolitične pogoje za delo delegacij in delegatov in daje smernice za njihovo delovanje v skupščinah in drugih organih; 20. sodeluje v delu razpisnih komisij za imenovanje poslovodnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela (delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah združenega dela) in se o stališčih v zvezi s tem dogovarja z občinskim svetom zveze sindikatov, po potrebi pa tudi z drugimi organi zveze sindikatov in sindikatov; 21. začne postopek za odpoklic poslovodnih organov, če niso zadovoljivo opravljali funkcije; 22. skrbi za varstvo samoupravnih pravic delavcev in daje pobude organom upravljanja za začetek postopka, če so kršene samoupravne pravice delavcev in je lahko udeleženec v postopku pred sodiščem združenega dela; 23. deluje tako, da v temeljni organizaciji združenega dela ne pride do sporov; če pa do njih pride, sodeluje pri iskanju rešitev za odstranitev vzrokov, ki so pripeljali do sporov; 24. skupaj z ustrezno organizacijo zveze socialistične mladine skrbi za vključevanje mladih delavcev v samoupravljanje in z njo sodeluje pri obravnavanju in reševanju problemov in interesov mladih delavcev; 25. skrbi za reševanje problemov zaposlenih žensk; 26. ustvarja družbenopolitične možnosti za objektivno in učinkovito informiranje delavcev; 27. skrbi za usposabljanje delavcev za samoupravljanje z organizacijo različnih oblik splošnega, strokovnega in družbenega izobraževanja in za njihovo aktivnost v klubih sa-moupravljalcev; 28. ugotavlja kulturne potrebe, usmerja kulturno življenje delavcev, skrbi, da celotna kulturna dejavnost izhaja iz interesov delavskega razreda, in se zavzema, da zadovoljevanje kulturnih potreb delavcev po- stane sestavni del planov temeljnih organizacij združenega dela; 29. sodeluje v organiziranosti in aktivnosti delavcev v pripravah za ljudsko obrambo in v uresničevanju družbene samozaščite; 30. spodbuja različne oblike rekreacije ter zabavnega in po-rtnega življenja delavcev; 31. nudi pomoč članom zveze sindikatov, ki so bolni ali pa so se poškodovali pri delu, in pomaga reševati njihove osebne in družinske probleme; 32. razvija ustrezne oblike povezovanja in sodelovanja z upokojenimi delavci in z delovnimi invalidi ter skrbi za urejanje njihovega materialnega in socialnega položaja. 40. člen Člani osnovne organizacije vsako drugo leto na svojem občnem zboru zlasti: - ocenijo delovanje v dveletnem obdobju, - sprejmejo usmeritev za de-Ikovanje, - izvolijo izvršni odbor in - nadzorni odbor. Člani osnovne organizacije po potrebi sprejmejo na članskem sestanku skupna stališča o vprašanjih, ki zadevajo njihove interese, in se dogovorijo o njihovem uresničevanju. Upoštevaje potrebe in organizacijske možnosti, člani osnovne organizacije organizirajo tudi druge oblike in metode za svoje politično delovanje, na primer: sindikalne skupine, akcijske in problemske konference, sestanke po izmenah in seminarje, komisije in druga delovna telesa. Slavko ADAMIČ FRANČEK KNEZ -USPEH V ANDIH Franček Knez alpinist iz Rimskih Toplic, član alpinističnega odseka Impol, sicer pa naš sodelavec, avtoelektrikar v oddelku notranjega transporta našega največjega TOZD Posoda. Alpinistom Frančka Kneza ni treba posebej predstavljati, saj se je izkazal z izjemnimi vzponi v Grandes Jorasses, Druju in drugih stenah centralnih Alp, zlezel je vrsto težkih smeri v Andih, bil je v južni steni mogočnega Lhotseja. Že v prejšnji številki našega glasila smo objavili nekaj njegovih zapiskov, v tej številki pa objavljamo zapiske o vzponih na Chapichalgi in na Chacrrarahu. Chapichalgi Po dveh dneh počitka družno stopamo nekaj kilometrov po prašni cesti Husto, Marjan in jaz. Zatem zavijeva na ozko potko, ki naju vodi med grmičevjem in visoko travo. Nahrbtniki nas tišče k tlom, v tilnik pa te žge opoldansko sonce. Dosežemo moreno, pot izgine in se izgubi med kupi kamenja. Najin nosač Husto žveči koko, ki mu daje skrivnostno moč, da ga včasih le s težavo dohajava. Tako dosežemo rob ledenika, kjer zložimo opremo. Husto pa se nasmehne in nama pomahne v slovo. Ostaneva sama. Nekaj ur lenariva, še predno pa objame dolino večerni mrak, se napotiva iskati sreče v ledeni blodnjak razpok in ledenih stolpov. Komaj dobro stopiva na ledenik, že opazim nekaj metrov desno ledeno gobo in na njej obleko. Najprej pomislim da je pač kdo odvrgel nepotrebne cunje. Ko pa stopim bliže zagledam še čevelj z nogo in par kosti, ter del rdeče vrvi, skoraj tako, kakršno nosim sam v nahrbtniku, le da je ta že od starosti vsa zbledela, ravno tako kakor tistih nekaj kosti, ki jih niso znosili mrhovinarji. Odideva naprej, le dogodek se vtisne v spomin. Posvetiva se iskanju prehodov čez ledene stolpe dvomljive trdnosti. Stojiva v ledeni kotanji, od tu vodita navzgor dva prehoda, levi je krajši a težaven, desni pa daljši in lažji. Prav po naključju se odločim za levega, ki je težji, splezam čez leden prag in od tu na vrh ledenega stolpa ravno. Ko je tudi Marjan na vrhu, zinem od presenečenja. Na desni strani se prav počasi nagne in sesuje v globino ogromen leden stolp. Na desetine Chapichalgi, 6.300 m Nevarna ledena stena z vrisano smerjo Kneza in Frišerja. (Pred- stavlja tudi prvo smer v tej steni) ton ledu s strahovitim truščem ski je občutek, ko se zaveš, da zasuje dno kotanje, kjer sva še bi že lahko bil krvava packa sre-pred nekaj minutami stala. Dro- di kristalno modrega ledu. Dan bir se umiri. Z Marjanom se se nagiba v večer, ledenik se spogledava. Imela sva srečo, umiri, počasi vstaneva, presko-kreneva k bližnji skati in se use- čiva še nekaj razpok in že sva deva. Šele zdaj, bolj kakor kdaj- pod steno, na začetku najinega koli prej, začutim umiranje in cilja. Sonce se je dokončno po-govorico ledenika. Od vsepov- slovilo in noč je zajela gore. Pri-sod se sliši zamolklo vzdihova- podijo se temačni oblaki, ki se nje, kakor bi vstajali mrliči, po- ovijejo okoli bližnjih vrhov, isto-vsod se podirajo stolpi. Peklen- časno pa tudi najino steno. Iz 9 Emajlirec Andi ’82 megle se vsuje sneg, stisneva se ob leden odlom in si iz kamenja sestaviva ležišče. Zavijeva se v spalne vreče, poizkusim zaspati, vendar ne gre. V zavest se mi prikrade nesrečnik, ki počiva nekje na robu ledenika. Vendar utrujenost le zmaga. Zdi se mi, da sem komaj zadremal, ko se zbudim in vidim nad seboj jasno nebo polno zvezd, pobočja pa se bleščijo v lunini svetlobi. Hitro vstaneva in pobereva opremo. Visoko nekje v steni zaropota, stisneva se ob odlom in ze cez nekaj skund letijo čez Ostanki nemškega alpinista, ki je pred 11 leti nesrečno končal naju kosi ledu. Ponovno se vse v tem ledeniku umiri, midva pa še vedno sloniva ob odlomu. Prešinja me misel ali ima vse to še kakšen točasno pa sem vedel, da veli- nevarnosti. Krenila sva naprej, smisel, saj je tako nevarno, is- čino svojega življenja spoznaš v plezala sva po zaledeneli strmi- ni ob skalni steni, nad katero so viseli ledeni stolpi. Pri njih pa ne več ne ure ne dneva, kdaj se bodo podrli. Hitela sva, kakor bi nama gorelo za petami, drug za drugim brez valovanja, da bi se rešila nevarnega področja. Šele daleč na desni sva se ustavila in na plitvem robu lovila sapo. Ponovno sva zaplezala med ledene stolpe. Splezala sva nad gornji pas stolpov, a kaj ko so se nad njimi pojavili novi. Po dveh urah sva dosegla skalno rebro sredi stene. Tu sem zabil dva klina in navezala sva se na vrv. Da bi se izognil slabemu ledu, sem se umaknil na desno v zasnežen žleb. Ravno ko sva se tlačila v njem, je na mestu, kjer sva bila še malo prej, strahovito zagrmelo. Za las sva odnesla pete. To nam je dalo novih moči, da sva še hitreje plezala navzgor. Med plezanjem pa sem neprestano napenjal ušesa in samo čakal, kdaj bo ponovno zaropotalo. Tudi, če je počilo, kje daleč stran, meje po vsem telesu spreletel strah. Snežni žleb se je počasi položil, zato sva se razvezala in drug za drugim sva gazila globoki sneg velikega snežišča. Tu in tam sva plezala mimo velikih snežnih turbanov, ki pa niso bili več nevarni. Vsa napetost je popustila in- nenadoma se je v noge naselila silna utrujenost. Proti vršnemu grebenu sem se vse globje ugrezal v sipki sneg. Kmalu je jutranji škrlat pordečil bele grive okoliških vrhov. Na grebenu pod vrhom me je ujelo sonce in tu se je najina smer končala, kakor se konča na tem svetu na tisoče stvari. Dne 12/6-1982 plezala Knez in Frešar, 9 ur smer strah in sreča Opomba: serak - Ledeni stolp Ledena griva Franček Knez priznava, da ga zanimajo le še prvenstveni vzponi: »Del stene, ki jo preplezam, me ne zanima, kot ponavljalec pa se lahko vrnem v tako smer kdajkoli. No, včasih pa je le dobro kaj ponoviti, da se sam prepričaš, če je vse res, kar govore. Sicer pa je skorajda ni stene, ki se ne bi dala preplezati. Nove smeri je treba kar poizkusiti, ni dovolj, če samo opazuješ» Zaradi slabega vremena ostanemo v bazi več dni. Med tem se celo zastrupimo s hrano, a na koncu je le vse v redu. Zopet gazimo novoza-padli sneg pod steno Chachraraho. Na skalnem robu sredi ledenika si uredimo bivak. Tiščimo se drug ob drugem v toplih spalnih vrečah. Vreme se slabša iz ure v uro. Kmalu močno sneži, da smo vsi beli. Ob treh ponoči se zdani, pospravimo opremo in gazimo naprej proti steni čez ogromne ledene stolpe. Ravno ko ostanejo za nami, se zdani. Veliko razpoko obidemo in preskočimo daleč na levi. Sedaj so nad našimi glavami samo še snežne rezi vršne stene. Iščem prehod čez krajno razpoko, a edina možnost je ob velikem seraku. Kerni izbire, splezam ob njem po strmem ledu, vrh prosto visi navzdol. Zaradi velike strmine in slabega ledu večkrat s težavo zasadim konico cepina v led. Prijemljejo me krči v rokah, pa vendar vztrajam in priplezam do skalne čeri, kjer varujem Da-nija in Marjana. To se po- navlja vedno znova. Strmina in tesna stojišča kjer se tlačimo drug ob drugem, včasih naredimo cirkus z vrvmi, ko si zmešamo štrene. Vendar vztrajno napredujemo pod vršni del, tu se strmina še bolj vzpne. Proti robu stene vodi ozek leden žleb. Dani stoji ob skalnem bloku in mi spušča vrv. Slab led ves porozen terja od mene skrajne napore. Končo pride trenutek ko zrušim še zadnji meter šibkega grebenskega stolpiča. Tisti trenutek mi pogled obvisi na drugi strani, kjer se šopiri oste- nje sosednje gore Piramide. Levo in desno ob meni so mogočne grebenske opasti brez primere. Le za hip opazujem te grive. Zatem plezam nazaj, saj me štirideset metrov niže čakata Dani in Marjan. Ko smo zopet skupaj, se pripravimo za spust navzdol. Na nekaterih mestih se zgodi, da ni v skali ustreznih razpok za kline, zato jih enostavno zabijem kar med skalo In led. Zgodi pa se, da povsod ni skal, zato se prijatelja spustita na lednih kinih katere zatem poberem, saj so preveč dragi, da bi jih lahko pustil, ter plezam navzdol. Vse je eno samo garanje, po vrhu vsega pa Marjan pozabi in potegne za mojo vrv, skoraj bi mu uspelo, da bi me potegnil navzdol, vendar se le obdržim na ledeni površini. Tisti trenutek mi vzame sapo, zatem preklinjam kakor obseden, vendar se končno vse srečno konča in v bazo sestopimo brez zapletov. Pred menoj ni nobenega cilja več, potešen sem. Dosegel sem več kot bi si lahko zamislil v sanjah. Uspelo mi je, kar pred menoj ni še nikomur. Chachrarahu, plezala Knez, Frešer in Tič - 11 ur. Cordillera Blanca, Peni Chacrrarahu, 6.112 m z vrisanima smerema Levo - Golijev steber posvečen Igorju Goliju, ljubljanskemu alpinistu, ki je leta 1975 na tej gori izgubil življenje. Desno - Ledena griva Emajlirec Poslovili so se Ostati dolga leta zvest svojemu kolektivu in opravljati dela in naloge kot to zahteva naše samoupravljanje, pomeni krepiti moč naše delovne organizacije in družbe kot celote. V današnjem času zvestoba in pripadnost kolektivu veliko pomeni. Veliko je med nami takih, ki so pričeli s svojim delom v naši delovni organizaciji pred trideset, štirideset in več leti in počasi drug za drugim odhajajo v zasluženi pokoj. Vsem, ki se bodo te dni poslovili od nas, pa želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih dni v krogu svoje družine, svojcev, oziroma prijateljev. Prav tako se je redno upokojila Marija Terce iz TOZD Posoda in to v skladišču končnih izdelkov. SPOROČILA IN ZAHVALE SODELAVCEM BEJKOV PEROTA Ob bridki in boleči izgubi mojega dragega brata FRANCA HOSTNIKA se iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Posoda - MONTAŽA, za darovane vence ter za sočustvovanje v teh težkih trenutkih. Žalujoči brat Mirko z družino ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame in sestre, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem zavijalnice za izrečeno sočutje, darovano cvetje in denarno pomoč. Žalujoča Barbika Lednik KEGLJAČI POZOR! Ljubitelji kegljanja lahko pridejo na svoj račun ob ponedeljkih med 17.30 in 19.00 uro na kegljišču Golovec (V tem času ima R$D EMO rezervirano kegljišče). ZAHVALA Ob boleči praznini, ki naju je obdala ob smrti drage mame MARIJE OSTROŽNIK se zahvaljujeva vsem sodelavcem skladišča in montaže za darovane vence in cvetje, izredno pozornost v dneh žalosti, ter za izraze sožalja. Vsem, ki z nama sočustvujejo - hvala. Žalujoči hčerki Ivica Matjašič in Marica Molan V DSSS v računovodski službi (oddelek za EOP materialne dokumentacije) se je redno upokojila Danica Stante. Prisrčno se zahvaljujem vsem svojim sodelavcem iz montaže, ki so mi ob odhodu v pokoj pripravili prijetno presenečenje in mi podarili dragoceno darilo, katero me bo vedno spominjalo na leta med njimi. V nadaljnjem delu pa želim vsem skupaj še mnogo delovnih uspehov. Marica MOLAN ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega ljubega ata Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD Orodjarna za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo v drag spomin. Posebno pa se zahvaljujem tudi za iskreno pozornost družbeno političnih organizacij DO EMO ter za spominsko darilo, ki mi bo v trajen spomin od sodelavcev, ki delujejo na družbeno političnem področju v EMO. Vsem skupaj želim veliko uspeha pri izvrševanju gospodar-in političnih nalog ter obilo zdravja in sreče. Mirko DOBERŠEK se iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavcem iz priprave dela in vsem ostalim, ki so darovali cvetje in so ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoča hčerka Jurjevič Vesna z možem ZAHVALA Ob boleči izgubi moje nenadomestljive drage mame PAVLE VANOVŠEK se iskreno zahvaljujem sodelavcem v skladišču export in ostalim za sočutno pomoč v dneh težke izgube. Hvala za venec, denarno pomoč in izraze sožalja, ter za spremstvo k njeni mnogo prerani zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči sin Matjaž Vanovšek Lepo slovo so pripravili Faniki Ovčar v obratu kovinske predelave, v oddelku izdelave ročajev v TOZD Posoda. Po delu je bila »mizica« lepo pogrnjena. Fanika se je redno upokojila. Svoje delo v našem kolektivu je sklenila tudi Stanka Goršeg in to v TOZD Orodjarna, ki se je tudi redno upokojila in se zadnjič na delovnem mestu sestala s sodelavci. Zahvaljujem se vsem svojim nekdanjim sodelavcem TOZD Orodjarna za prisrčno slovo ter za domiselno in praktično darilo ob mojem odhodu v pokoj. Želim vam še obilo uspehov pri vašem nadaljnjem delu v orodjarni. Stanka GORŠEG Iskreno se zahvaljujem sodelavkam iz fakturnega oddelka In vsem v marketing službi ter celotni prodaji za prisrčno slovo in bogato darilo, katerega sem sprejela ob odhodu. Rada se vas bom spominjala in želim vam, da bi uspešno premagovali vse težave, ki jih prinaša čas. S skupnimi močmi in tovarištvom je tudi to mogoče. Franja ŽOHAR Lepo je bilo tudi soda, ko so se poslovili od Ivanke upokojila. dekor v TOZD Poredno ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem vsem, ki so prispevali za lepo darilo, ki mi bo trajen spomin. Posebno se zahvaljujem sodelavcem dekor oddelka za pozornost. Vsem skupaj pa želim veliko delovnih uspehov. Ivanka VETRIH Emajlirec 11 Križanka št. 24 PWMWE zn e*T«WE Uoibkov. ¿ItfjSkD (ME •miuos PRE6K VBICJ i-BPOBfl CITROENOV Avto 'OUMBOI TREUER lH V-H. liHliUE-no HSR' TEUEVO IME FRRNCOS. Oftill