Ithti* itn r*Mcn ntdeli prisnikov l VET GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE LETO^VEA« XL ind dutnbuUd Issued d 0XC€pi Mttd HoHdMfM •asrs Amerike u Mornariška pro- bojišču trajno narašča. jg ameriških voja-pripravumtih za io KOČ ZAVEZNIKOM. ■j, ameriških čet v brit- Hto franceito enota ae jrtorrti lo hitro. - ?&shington, D .0. — Ko je na dni fronti malo prenehalo bo-jjt, se je izvedelo, da imajo ierle države pripravljenih na _ vojakov, ki lahko takoj gre-Tna pomoč aavetnikom. [ poročita vojnega departmenta mijajo, da »e je vključenje a-tih čet v britske in franco-Lote izvršilo hitro. Skoraj vai iki vojaki, icvaeti ao oui, ki dospeli pred kratkim, ao v iki nekciji, ali pa ao v rezer-i lahko posežejo v bitko, če i treba. poročilih generala Pershinga ■ Američani komaj na prili-[a m spoprimejo s eovrafcni-Ameriike čete, ki ao bile ene v britske in francoake e, ao v dobrem stanju in ao lic izvežbanje. bolj jasno poataja, da postaja s svojim četami čna sila za izvojevanje zrna- Ikar je vojnj department reor-iran, se je silno pomnožila keija munieije. | CHICAGO, ILL. TOREK ti APRILA (APRH.) 1118 ■btojig--—i m ni 'mr,1. ssmmmmmmmmmmmmmmmmmm STEV. NUliRER ti. bfj^Aot of Oetobsrj, 1917, oa ftla « Poet Offlso of Okkago, Dtoak. Ef ecdsr of tbe fridlpl. A- S. Burlesan, računska predloga sprejeta. DOLGOTRAJNA SPLOfiNA RAZPRAVA OPUŠČENA. Predloga povišuje moštvo morna rioe in mornariške pehota. tovnik »Samuel MeRoberts je iral poročevalca **Chicago I" da vaaki dan dovrše »pringfieldovk. Naročenih 0,000 predelanih enfieldovk. b jih je bilo izročenih oprem-departmeutu že 1,050,000. teh pušk "je še «00,000 leldovk. Toliko pušk še nt '* svetu nikdan v teko\krat-\lw izdelanih, lenih je topovaklh krogel vrst in kalibra aa $70,000,-Zs topništvo delajo 40,000 ornih voz in produkcija gre hitro od rok. Tovarne za nik producirajo na dan 1,-| funtov smodnika. ih je 1,350,000 avtoma- ■ pištol. Dovršenih je 2MJOOO. Mj« gre tako hitro od rok, nadkrlli potrebe. Rav. po je tudi c munieijo aa tnaj-•roije. Naročili so jo 3,250,-| »vojev. V zadnjem mcse-produkcija dosegla 270,000,-| »rojev, Zi 2KKl lukcija strojnih pušk se do polne moči v juliju. l>o-je bil« izročenih 7&.000 ih Pušk. Naročenih je 300,-»jnih pušk raznih sistemov, k" nik McRoberta je dejal,-1 ttlo v minolem letu vojnega 1» naročenega za malo I k« fi,000,000,000. - -Ipolkovnikovega poročUa je H da hite t izdelovanjem | materijah in da mnogi ■ ne opremni department ni- »upravičeni. 11 Waahington, D. O. — Mornari ška proračunska predloga /znaša približno $1,400,000,000, ki ja je sprejela kongresna zbornica. Zbornica je opustila dolgotrajno aplošno debato in postavka je bila sprejeta v dveh dneh. Kongreenik Britten je dejal, da je zbornica dovolila po $140,000,-000 na uro. Po tej predlogi bo moštvo mornarice povišano na 288,000 mož, moštvo mornariške pehote pa na 75,000. Kongresnik Padgett, predsednik mornariškega odaeka, je opozoril zbornico na fakt, da je kljub povišanju ^moštva določenih $265, 000,000 manj kot v tekočem fi-akalnem letu. Velika vsota pojde za avijatiko. Zanjo bo izdanih $190,000,000, ali $127,000,000 več kot v prejšnjem letu. Za mornariško pehoto je bilo lani izrečenih $43,315,000. V letošnji predlogi je zanjo določenih $120,000,000. Od napovedi vojne ln do današnjega dne je ameriška mornarica dokazala, da je kos svtfji nalogi Mogoče ni več čas daleč, ko bo ne varnoat potapljače popolnoma odpravljena. Do aedaj ae je Nemcem posrečilo torpedi rati en sam trans port, kar šteje toliko kot nič, če pomislimo, da ameriške čete ako-raj nepretrgoma odhajajo ua bo Net» 1 ■ ... . mmmmm» - Proklamacija zal Močan potres sovražne tuje zemke izdana. POSEBN* ODREDBI IZDA JU ŠTIFTI DEPARTMENT V • KRATKEM. Za sovražna inoaemke valjajo ista določba" Washington, D .0. — Predsednik je izdal proklamacijo, kako ae imajo obnašati sovražne tujeaem ke v Združenih državah, dokler traja vojno. Justičnl tajnik Gregery pravi, da za sovražne inozemke — Nemke in žene Iz Avst ro-Ogrske, veljajo iste določbe kot za nemške in avatrijske državljane. Točka 4, ki prepoveduje vato-piti sovražnim tujezemeem v prepovedane psaove, če nimajo posebnega dovoljenja, poatane veljavna za nemške podanlce, ko de loči justični tajnik datum, temu je vzrok, da imajo žene čas vpra* šati za oMastveno dovoljenje. Določba, ki prepoveduje nemškim podanicam bivanje v Diatrik-tu Kolumbije, postane takoj pre-votnočna. Potujoče Žene ao morale zapustti Dlatrikt do 22. aprila o polnoči. Žene, nemške podaniue, ki so bivale v Distriktu od 6. aprila 1917, Ka morajo oatavit>do polnoči due 5. maja. Nemške podanloe, ki jih dobe pO določenem čaau v Distriktu, bodo aretirane in mogoče internirane za dobo vojue. Aranžma za regiatriranje nemških podanlc je že izvršen ln vkratkem Izda juatlčni tajnik po-sebua navodila. Agentje juatičnega de pa rt men obiskal Kali fornio. : S . . 1 ' -vi* • , - dve mesti sta v razvau »ah, BRttjAVNI PROMET V paničnem strahu ja ljudstvo m m ^ m m daa 1 m _____V ■_. .. . _ , pomanaraio ctoveita io« Angela«, Oal. — V uedeljo popoldne ob 3:32 je potremil val 'atreeuil južno Kalifornijo, vzhoden del države Arizone ln Uteh k tako silo, da so skoraj vsa po-slqpjs v liemetu lu San Jaeintu v razvalinah, v drugih uiiutih je jui velika Ikoda. V mestu Santa Monica je iiasta-la taka panika, da ao prestrašeni ljudje pohodili do amrti nekega IVank R. Darnella. V San Jaclntu jf padla neka Žena od atrahu i/, drugega nadatropja, i trije drugi so ps dobili poškodbe. I V magueaiškem tunelu bllso lic meta je potres srušll vhod. Trije dalavei so oatall v tunelu. Delavci sa šli takoj na delo, da Izkopljejo da njih zračni rov ln jih rešijo amrti. i * f. južni Kaliforniji ao občutili potres v vaaki hiši. V Arizoni ao potrebni sunek občutili do Helig-qiana lu MUforda. Severno ao Ču tli! potres do Fhreana v Kalifornl li.^:.; , 'V% J V Hemetu je v razvalinah dvajaet poaloplj. Telefonski in brzojavni promet je preti«gau, telefon , ske in braojavne naprave leže kri žepi. Neka Žena je dobila tako težke poškodbe, da jim najbt-že pod- jlšče. Ob napovedi vejjuj^T-l^ ie d.lj«wley ae ja vrnil I* . a rudarska oroaitizaoua apelirala na vajvi tje zvezno sodliče. . . — 1 Iadlanapall«, Ind. — Iz glavnega stana rudarske organizacije naznanjajo, da je zvezni aodnik Ki-liaon povišal vao to za 145,000, kl jo mora plačati rudaraka organi zacija, ker je zgubila pravdo v za davi Hitchman Coal kompanije. Organizacija mora plačati advo-katake t roške ln obreatl. 1 Advokatje ao zahtevali $200, 000, sodišče jim je priznalo le $25,000. Obreati znašajo $126,000 vaa odškodninska vaota pa 745. 000,— • V Rudaraka organizaoija je vloži-la priziv na najvižje svazno sodi 4če. h slabi Pasi. Chioago, m. — PUljr Sunday toži o alabih časih. Naznanil je, da preneha s kampanjo sa apreobru Čanje grešnikov en t<«len preje, kot je bilo določeno. Dejal je, da ne namerava epreobračajl grešnikov v Duluthu, ko pridejo vroči meaeri, in zategadelj namerava preje končati a kampanjo v tki- eagU. ----- Blllv ja p»d kratkem atokel, da ja $50,000 deficita. Veliki dner niki ae zadnje dni prav nič preveč ne navdušujejo a Billyje. Mogoče je v teh pojavih lakati vzrok, da hoče Billy grešnemu mestu kmalu obrniti hrbet. | ^andloar« ja aaki ban-m* rev jo pa gia*i m sto dolarjev. farmar kaznovan. KER JE vodo prilil MLEKU Waukegaa, DL — Lawren<-e A-rnsnn ia Libertfvilla je prizna« pred magiatratnim aodnikom W.| a. Tajrlorjem, da je mleku priiM roda. Sodnik ga je kaznoval s $1» Med ženanii, ki so nevarne, je precej aoprog bivših nemških new-yorških in drugih trgovcev, ki ao sedaj internirani. Žene, kl so v so rodu z nekaterimi' nemškimi godbeniki na glasu, ao pod nadzor stVom, ker je njih obnsšanje sum jivo. _ RUDARSKA STAVKA KONČA Kempton, W. Va. — Stavka rudarjev je končana. Tako ao apo-roČlll iz 'Frostfburga po. končanih shodil«. Vsled tega zaključka ae je vrnilo na delo 2000 rudarjev v froatburškem diatriktu. Tri brzojavke Iz Waahingtona so pospešile ta zaključek, ki so bi-le prečltane na ahodu v Krostbur gu, kl gs je sklicala frostburška lokalna rudaraka organlsaclja št. 2819 U. M. W. of A. Prva brzojavka je došla od Dia-monda, diatriktnega predsednik« rudarake organizacije V. M. W. oi A., v kateri svetuje, ds naj ae ru darjl vrnejo na delo na zahtevo del svake ga tajnika Wilaona, v ka teri priporoča sklicateljem ahoda tuj svetujejo rudarjem, da se v*-nejo prihodnji dan na delo. Tretjo brzojavko je poslal ka-rivtti upravitelj Oarfield, ki ae či-ta: "Izjavil sem Mr. Dismondu iu Mr. Lordu (uredniku v delavskem departmentu), ki sta bka dana* zjutraj na konferenci, da ae ne bom pečal s zadevo rudniških de-lavoev v Weatem Marjrlenda ln dietriktih Gornjega Potama«a, da-kler počiva delo v rudnikih. Ne morem pritrditi v sedaajem čaau da je vlada priailjena izravnat zadevo ali pečati ae z njo po akrej ni metodi, ki znižuje produkcijo premoga. Oarfield." Po obširni razpravi t rek brzo javk ao rudarji aklenlli, da «e vr nejo na delo, kajti ia»ti ao Izjavo od kurivnega upravitelja, da ee bo vlade šele potem pečale z za dero rodarjev, ko prične deUtl. V Ut rneta stojita le še poŠta ln banka. Skoda znaša $250.000. V Jaeintu ao vae hiše poškod< Hkadaanaša nad čatrt mi Ijona dolarjev. St h ri prebivalci v Sati Beanardinu pravijo, da je bil najhujši potres, ki se gs spomktja. jo. Popokale ao šipe, pri neki hiši je sprednja stena zagrmela na ulico*, drugod zijajo velike razpoke v stenah 4n govore o moči potresa. Na igrišču za Žogo je naatala pa. nika ln tam je neka oseba dobila precej teške poškodbe. Is gledališča ao ae ljudje veull na ulico kot čebele la panja in ^imovozečl av toaiobil je povozil gledalca, kl je v paničnem Strahu pri bežal na nli ('O. V Lee Angeleau je potres zdrobil mnogo šip v razloŽnH) oknih. Panika je naatala v gledališčih In ljudje ao preatrašenl bežali na uli co. Mre. A. Jacoby ao udarile po glavi želeane stopnice, ki alnŽijo pri požaru, da ljudje uUAo ognju. V mest nem zaporu je nastala psnl-ka, ko ao es zdrobite nesprem se i zastonj, zaganjajo v ritske postojanke, AAfllcžl odbili ponočne sovražne napade. Mi odbiti ialaslvne brnubar- umil mje Od sovražne strani i, ki Pri priMvanju vode ga je zaa. čil Jack lindatram, državni nad-zomik, in farmar ai atogel tajit. Danea lep*« vreo^ v ItMnaisu, ▼ tempersmri ne bo apremeasb* Zapadni in ae ve rwa padal vetro- ^' iMnčoi vskad eb a. «-! aolučui zahod ob t M p. ai. • ; velika šipe* gornjih oknih ki so psdle z velikim ropotom ns tis. V Ssnts Monlei je strah tsko prešinil ljudi, kl eo stsli ns občin-ekem pomolu, ds so bežali, kat ds ao sgubili pamet. Na tam begu se je spodtaknil Frank R. DarnMI iz Ixie Angelass ln padel na tla Preplašena množica ga je pohodi ta. Panika je naatala tudi v ko- Cell ob santamoniškam prepadu, a oa ja poelopje zazibalo ln ao naatata razpoke v zidovju. žene ao v prvem trenotku bežale brez ob leke In ea se vrnile v callce, ko so prenehali potresni sunfkl. Ns pomola Radondo ja tudi strah pre šinil ljudi, ka ae je pomol zazibal In ea mnagi mislili, ds je po njih MnOgl eo dobili Ishke poškodbe NajkujM sunek ja bil v Hemetn Prvemu lakkemu sunku jr sledil v desetih eekundah drugi sunek, kl je Ml tako močan, da ao ae zibale hiše in da ao pedali ljudje na tla, ki ao bežali is hiš. Hunek ja trajal 38 sekund Okoli hribov je bila temna me gla la mnogi ljudje ao mislili, da ae je odpri ognjenik Kasneje ae je izkaaalo /la je prek tvoril tem ae oblake Zadnji močan pot rea je oblaka Heseet v leto 1*». Mesto j« bilo akorsj popolnoma razdejano London, apr. ~ Angleški vojni atau je dknes poročal, da ao angleške čete izboljšale avoje po. stojanke na obeh frontah v Pika rdij i iu Plandriji v prejšnji noči. V okoltičlh Villera-Hreten. ueux (vzhodno od Amleuaa), Albert in Robecq mi Angleži raoku-plrali nekaj ozemlja. Nemci nadaljujejo topniško bombardiranje ob reki domine. ( Jporočfla ae glasi: •V nedeljo sveče r j« aovražuik s pomočjo težkega topnižkega kritja nepadel nsše {Misije v o-kolici Meaulis. Po oatt*eni boju, med kstsrlm ao Name! doaegll eno nsŽih postojank, je bil napad odbit. Nsže poatojsnke v okoli-ših Alberta, Robecqa ln VUlera-Hretenneuas smo precej isholjša. 11 ln utrdili iu severno ter jušuo od Lenas amo v zadnji noči iavr-šili več vpadov, kl so nsm prine sli ujetnike ln strojne puške. Artilerijska aktivnost i*« nsdsijuje ns obeh straueh, Nema! bombardirajo naše noaleije ns obsh atra-ues Hontme m Ancre in v okoliših Lenaa, l''est\jberts In gozds Nlep PS," Vlllfrs:Hretcnneu* je deset miij vzhodno od Amlettss. Nemški lokalni napadi severno od Alberta al m traja Še od aoliote, nedvomno po iiieul, ds bo sovražnik ponovil o-fenslVne operacije v IMkardijl lu ua Flamlrsksrti. llombardliaitjs se usdsluje aevernovzhodno lu vzhoduo od Auileuss, Nemški vojni atau je poročal a^očl, da ai is Flandvlje in Pl-kardije nič novega. Francoski vojni stan poročs o veliki topniški akttvnpstLn* fronti ob Homrtie, A vre, in ob Masli tukaj so všteti okoliši Aiuiena, Montdidier iu Črts južno in ae-vemo (kI Vsrdnns. Težko jr reči, kje bodo Nemci zdsj pričeli tre tjo ofeuzlvo. Morda še snkrat po skualj/srečo v Flandrlji, toda zs vesniki pričakujejo, da liodoči napadi pridejo ob roki Somme, v o tolišu Amisasa*' Rent cije v poročevalce javlja z bojišča, da js razvidno iz zemlje-j planili obrazcev, kl so jih našli pri nemških ujetnikih, ds so Nemci trdno upsli prodreti zsveznlško f rotilo pri ArmentieresUr toda njihov koledar je zakasnel za o- aem dni In skozi fronto niso nI kjer prodrli. Nemei so tudi ra čunsl|da bodo v prvih dveh dneh zasedli vse hribe naokrog Maasiness In Vpreaa 1'jetiiikl pravijo, da so talil boji v Flandrl-ji tisočkrat IjutejŠl, kot no pa oni pričakovali. Nemei m bili naj bližnja'avojemu uspehu 17. spri-la, ko ao le imeli v rokah eno sls-me gore Ksmafct, najvišje angle-ške pozicije v pasaehendaelsklh hribih j angleški brambovel ao p« vrgli sovražnika nazaj iu olnlrža-II goro, s kster* kontrolirajo nji hovf topovi terilorij »leleč m-okoli i ,. .. - m prenehal iu takoj nato so ss vsa-le tri koline nemške lufsnterlje proti Selchepreyu. Civilno prebi. vslstvo ja šs davna Sspustllo to vas iu edino vojski ao Imsll lam svoja bivališča. Ameriški pešci iu atrojnl puška rji ah sprejeli eo* vražnika a točo krogel, toda nem-ftkih napadovalcev je bilo preveč, da bl jih bili mogli ustaviti. Nem-ci ao prllli v vaa in med porušeni uii hišami, kl so slullle sa barikade, ter v okolici se je vršUo ljuto bojevanje ves dan, dokler niso Nemei omagali ln as uiusknlU ns-saj tia avojo črto. v Ameriški b poveljniki beležijo nebroj hrabrostnih čluov, a katerimi so «e odlikovali «trlc Hamovl fantje r tej bitki. Ko so ss Nemci umaknili is Heiheprsys, so us-šli AmerMstii skrite mina v podr-tiush Uf užlgslite niti teh min eo bile napeljana če« ceste, Kdor l»l ae spotaknil ob nit, bl absnsm sprožil mlua, kar aa je tudi pri' petllo v nekaj' slučajih. NašU «0 ranjenega Nemca, kl Je v smriul agoniji klical: •'Kameršd,M. Ko ao ae mre ekaploslje večjega števila granat v bližin). Ranjenega Nemo« aa odnesli v bul niš niao, kjer je kiuehi Američani j|fibližali, k) |ja» potegnil žlcuTiln rfledlla Je paiačllri bftMd. v Nemški generalni štsb js v nedeljo zvečer izdsl sledeče poroči* lo o bitki pil HeiekeprejruV "Med rekama Oiae iu Moaella so iiižjeaakaouskl bataljoni napadli Amerifau. v njihovih posicijsb bliso Selchepreys ln prodrli dva kilometra v aovrsžno črto. Manj* ši aovrašnl protinapadi so bili odbiti in posku«i za večji napad M bili onstnogočanl. Proti večeru so se naše čete povrnila na svaje postojanke. Izgube Amerikaneev «o bile izredno velik«. 183 mož, vštev šl pet Častnikov, smo ujeli lu vplenlll smo Jiui petindvajset strojnih pušk." VVsshlngton, 22 apr. — Vojni department ja v nedeljo obeloda-as 11 nadaljiil sesnsin Izgub, kl vss. huje 72 Imen. Izgube ao porazdeljene i Knajat ubitih v boju, pkt jih je umrlo sa ranami, štirje se Milil vsled hfjssnl, eden je smrtno potiesrsčll, dvs sta uiarla vsled neznsnega vzroks, sedem mol je težko In 42 Ishko ranjenih. ffU Hpgliri bajl M Balkanu ■Pariz, 22. apr. — l'radne poro* fajo, da je aovialnlk včeraj I Jut« bombardiral vaai, kl ea jlk vzeli Angleši la Orki pred nekaj dna* vi Ariilerijaki boji ae vrše v o* kollšu Do I rs na ln ob raki Verdar, Srbske čete so bliso Zborska oku pire le nekaj aovražuik poatejeak, kar je issvalo nenavadna šlvahaia gibanje bulgarakih šst v bližlal. Bolgari aa pa prišli pod ageaj sa-vr/oiških topav iu «e umaknili f velikimi izguba mi. Podrobnosti sobotno bitka «ad Američani ia Nama«. Z ameriško armado v Franciji, 22 apr — Bitka aeveruozapadno od fonla, kl je trajala vea dan v soboto, ko SO igbrane nemške čate napadle asM-eUke postojank, ba v zgodovini najbrž« Imenovala bitka pri Kelekeprajra Kelchepref je p«dria vas, v ka tero ao ptldfli Nemei, teds laz neksj ar ae jlk Američani iztirall la vrgli nasaj edkoder sa prišli Nemci aa vao prejšnjo noč bom ha rdiral i oaicnjeno vaa ln aosrd ac saseriške pa* o jan ke Zeator ognja je Ml neki tako Ijiit kakor ab čaaa agrdanake ofenzive V so-boto zjutraj je lopnJškl ogauj Zavaanlšha dala v Moskva, ti apr. «« Sakaenel« poMM ila as glaae, da ao oa lakrea-la zadajl teden anglaAke in fran coake čete v Mormaaaku na se-vemovshodoem oliretja polotoka Kol« v ledenem morju. Zavezniške čet e aa ss iskreale s nsaienoia, da ojačija p«Mdl|| sa-I trških pamorščakav, Id sa stopili tamkaj aa eubo pred vač ledni. PM* aodeiajejo s ballevlika rdeča gardo, kl brani atanaenako a* beril je fn tamošnje tetesntee prati ne padom finske bele garde Kola, kl lefti as verno od ArksngaU, j« ruska laka, kl je odprte vae (Dalja aa i «». 1 M.) - -Ue^Aese^CH^M "the enlichtenment' škega miru, pa m vpirejo a invaziji s vso »ilo, ki jo imi razpolago, Celo nekateri »morilki II bili mnenja, da bodo prrf pa ni nikogar, kl bi snedel te odpadke, ali jih pa odstranil na drug način. Odpadki leže v stranskih ulicah, trohne, gnijejo in okužujejo zrak, in zategadelj v takih mestih tudi nič ne izdajo vsi zdravstveni nasveti, ki jih svetujejo pomagali nekateri zavezniški diplomati, ki oo oo takrat nahajali v Rusiji in pošiljali svojim vladam poročila, ki so bUa naklonjena gi- 1BLOU0I DOBE r^hfaurton, *> 0 •K "B w z zmago za delavce. "Človekoljubni" prfcanjač je dejal (Kiboru štrajkarjev: "Povem vam* da pride čas, ko bo voj- k jednotekol^fi\ krajina ostala to, kar je danea -kolonija S proiirttsko ten To bo ootala samo toliko UlHfl1«A SLOVENSKE RAZPON^' PODPORNE JEPNOTB Ceee ogi—v pe dogovore. Eekepisi se ee vto*>jo Z*dinjsee države Naročnina: — -j g|.|g sap.' I*ta m™*«* 12 21 se pol lata, f 1.1» za tri SStifiB bomo ljudi, ki bodo dnUli in 78 centov dnevne mezdo zn nas. Vi ne potrebujete organizacije. Člani ste kompanij-ske organizacije. Vsak izmed vas je puša v našem kolesu." Mo so štrajkarji izvedeli za te brutalne besede, so se odloČili, da se ne vrnejo na delp, dokler ne zmagajo. Taka brutalnost napram delavcem podžiga k solidarnosti in vztrajnosti med delavci, kadar se bojujejo za zboljšanje svojih življenjih prostovoljno, kakor prisilno, če zmaga ao vrni, kajti dobili g.«, dokler so no bo otresla kih 'vplivov in nadvlade. Težje bo rešitev tega vprašanje, še ostane Ukrajina za dolgo let pod nemškim gospodstvom, kajti nemška liplomacija bo s svojo zvijačnoet-j o poskušala uvesti *o\rast v u med tuaijo in Ukrajino po znanem geslu 'divide et impera", Oe ae pa Nemčijo dovolj oslabi U tekom te Boljše je kupitf bonde pa pozneje plačevati bonde kajzer.4 te itd., toda nemška vojaško tak-nas&jtja napram eivilnemn prebivalstvu v zasedenih ozemljih drugimi narodi največ sociali Ta- Šii*en j* N mak* M-ture v Kliki ji. L - .....- _______- Umu nadaljevala ■ Po prvih neuspešnih introvnih ke note imajo Uhko le U ui pogajanjih med Rusijo in Nsm«-Ida svet izve kulturno delovanje i jo, so ss pričele širiti vesti, de na* I naroda, ki pravi, da je poklican morava Nemčija pričeti proU Ku- odrešiti avet. Tu lahko napravimo siji z oboroženo kampanjo, da se 1 popravek, kajti, če pravimo "na-zatre anarhiatlčno aUnjo v atskih rede", to pomeni toliko, ko bi v ameriška mesta in bolezni. provincah in vpelje zopet I mir. . ( . Hlndenburg in velika prijatelja di Ida ln diacipline, zato aU4 ni (T) do ruskega prebival | Klala dele svojih armad, da rajo v Rusijo in prinesejo ki I drŽavi, kjer ima narod v resnic .glavno beoedo.V Nemčiji pe aU I predstavi je narod in voljo re-1 naroda dvorna avtokratična ka >ez-1 «u In mRlUriatični krogi, ki _ J^o- navsezadnje vse vkupaj eno teb kot tak pa je akoro bres meni zanje toHko večjo ^Ij od NMfje. Zato p. j« mu od izida te vojne; nemSka J! ■groppBo svobodo Ul narode in tudi jUg08,0| Nemška zmaga fei pomenila «Z eo se revolucionarno Kusij« i,j| oe jo a pomočjo japun.sk,■ ^ spravilo v popolno odvUuogt » d vek držav. " Vsled tega šele vsi pri**( mokracije, ki razumejo ^ NH^^MK^M mM^USbd strani j!uIJ, vsaj pr»» 8|cer ao pa " narodi", kl veda je že zdavnej dognala,/ da te bolezni povzročajo ttveU p^ carjevo ln pr-kapflf bolševiško strahovlado, J)oklerleii sneg n. ulicah, ce*ah in stranskih ulicah o*ufc bl*oL, f.ktorjl kl« .id.n ^ ffl& na cestah in v stranskih ulicah, je nevarnost velika, da t.v v n.nUk.m .roija I« I. « klj;, ^^ {*e ,preJnjajo ljudje zbole za influenco, gripo ali pljučnico. Nemogoče » n mu Z n.v.dno n.m»k. pro- Z prezračiti stanovanja kajti me^o svežega zraka dejo v sobo bacili in prah. Isvni red Litvm.k. odr^n od J avij da deluJj,. NeVn?i- Leto. je obolelo izredno veliko ljudi v Chicagu in tudi J^^^^fe U in „.t»».viuv drugih mestih za influenco in pljučnlco, Zd^vniki S&S&Z 1 itt vine.i k ukineva nemškega T>nn-1 ^^ y ^^ Ukraji. no bo prodoUvljala ene najšaloat-nejših pogUvij v zgodovini re-v. voluclonarne Ruaije. Kot snano, več I je Ukrajina zelo bogaU poljodol ska driava, poleg tega pa je bo igeU tudi na prirodnih zakladih gllki ima precej industrijo. V Ukra-no Ijini je vsled ugodnih razmer zelo EL mnogo buržoazije, Ti hq se uatra-šill sa avoj Obstoj pred prodirgje- skozi nekaj tednov imeli dela čez glavo, kajti bolniki so Litvincl kakšnega____ jih klicali na vse strani. ca. In ker kejserjeva vlada Kje je iskati krivdo za ta pojav? kol.odo na,-odov, «o njihovi Mestni zdravstveni uradi priporočajo ljudem, naj ^TJ1N^ke armade ^ ^ čijo stanovanja, brišejo prah v stanovanjih. To priporor Ukrajini, Mnaki, Bstoniji čilo je hvalevredno, če bi bile ceste in stranske ulice čiste. : drugih krajih etare Rusije. Stopiti je ie treba v stransko ulico in takoj se prepričamo, p* »VTT**^ da tu leži nesnaga, ki so jo ljudje meUli vanjo po 4mi. Med to nesnago leže napol segniU živalska trupla, crkneni ^ ^v v p^od&nju. mački, kokoši, podgane, včasi tudi kakšen psiček. f^^ I čo močjo bolševikov, ki so imel stranske ulioe izgledajo bolj nesnažne kot pred dvajsetimi I ^ jjl | glavno zaaiombo v vcUki Ruaiji, leti ulice v Carigradu. Tam so se podile Jolpe psov po L^ rdcfte ^okupirale Ode-ulicah, ki so požrle odpadke, v mnogih ameriških mestih L,. Tudi Finci ne ljubijo ukrajinsko "ljudsko" re »obliko-, Na žalost so jim pri tem mestni zdravstveni uradi. Cim siromašnejši ljudje prebivajo v mestnem distrik-tu, tem večje je število bolnikov. To se ne zgodi radi tega, ker siromašni ljudje ne čistijo svojih stanovanj, ampak mestne občine •• v takih distriktih najmanj brigajo za čiščenje cest in stranskih ulic. Seveda imamo mesta, kjer se mestni očetje brigajo, da so ceste in stranske ulice čiste. V nekaterih mestih so tlakovane telo stranske ulice, vozniki pa odvažajo vsaki dan smeti in odpadke. V takih mestih se tudi ne širijo Uko obširno nalesljive bolezni kot v tistih, v katerih ob deževnem vremenu smrdi blato do neba. Ce se nalezljive bolezni širijo, zadene v prvi vrsti krivda megtno upravo, ki sicer daje nasvete prebivalcem, da naj čistijo stanovanja, sama pa ne skrbi, da so čiste ceste in stranske ulice. Kadar zapiha v takem mestu veter, dvigne prah in z njim tudi bacile. Vse skupaj pa nese skozi okna v stanovanje, ki ga je gospodinja z velikim trudom komaj očistila, da stanovniki vdihavajo čifti zrak. Mesto, da bi Veter učinkoval blagodejno in očistil zrakt ga pa okuži, ker raznese bacile po vsem mestu in v stanovanja. Tako postane delo gospodinje nič vredno, ki vsaki dan porabi precejšnji del časa za čiščenje stanovanja. Grška pravljica nam pripoveduje, da je Siaifoz bil ' od bogov obsojen, da je valil težak kamen na hrib, ko je ' bil vrh hriba, je pa kamen zopet zdrknil v dolino. In delo gospodinje je (pdobno Sisifosovemu delu v mestu, ki priporoča gospodinjam, naj očistijo stanovanja, samo pa ne snaži cest in stranskih ulic. Ce mesto snaži ceste in stranske ulice, polem ima delo foM|Mxiinje tudi uspeh in ni se bati, da se v mestu razširijo kužne boleani. Mesto, ki ne skrbi, da so ceste in stranske ulice čiste, ne spada med modemu mesta dvajsetega stoljetja. , Z. Rusijo pozdravili nemško ^^ odpad o4 Rusije. Pravili so, da je ker bodo SOpotjVO^e «W^ Ukrajina za nadaljevanje vojno, red, ki so ga ™>lševikl s svojo a- daalrftvno je ^ trditev Trockij, k ' T - ni i^iilje 011 tanrai zunanji minister, oc y?yda so pri temJ»ff[log|to Mnikal in trdU, dft je ukrft ijfe ^A^^JErburžoazija tista, ki jo z mir se vsako cono, ti na povržj\i avoj< ^ ^^l^n^^vLTki1 so že spozna državni red a fftln*»Jr sa vaako ceno, aamo da vzdr-kot Pe močna ruaka federativna ^ ^ gvojo nM)i in dru ^»M^lm* sistem. Trockij nibil v zm< Velike stavke pri _ družnici tobačnega trusU, je končala z zmago za delavce. Tisoči delavcev dot* višjo meado in krajši delavnik. Pri-snana jim je tudi pravica do organizacije. Brutalnost prignnjača Nolanda je povzročila, da so delavci vztrajali skozi več tednov v stavki in da je končala s? , . ,,7 ----:;7,"tl in tudi zavezniki so se spozna vwko Ukoriščanje proloUiijnU i napako v občevanju z Ukra-po kaplUlizmu. ^ jj^ ytzl ^ vseh -tr||<. Mnogo ae jo io poročalo o po- neh( da zaduši prodirajočo moč novnl nemški invaziji Ruaije in o bolševikov, ki ao imeli pred pri brutalnem poatopanju nemških I $etfcom nntte in avatrijske in. čet napram ljudatvu v zasedenih VMlje u gkoro Vi0 Ukrajino pod pokrajinah. | avojo kontrolo. Iz tega aledi, da je V guberniji Mohllev, vea Novo-...... aelakl ao oo seljakl vprll ntpišKl zahUvi po vojnem devku a sUo in I z ostalo Rualjo v Mu proti notre-ubili naallnega nemškega častni- njim in zunanjim sovražnikom, ka. Za kassn so jim Nemci ee-LDsnss leži tu nepobit fskt, ds žgsli ves in okoli oo pa raspeOU*I neodvisna ukrajinska drŽava de vili atrojno puške in streljali na Nemčije in Avstrije in da je ukra-vse, ki ao hoteli ubežati ti goreče Jinako ljudatvo nI zahtevalo, kaj-vasi, tudi na Ionske in otreko. ti neodvisnost, ki jo prinesejo Proti temu baiš>aratvu jo moki nemško armade, pomeni vse kaj miniaUr se sunanje zadeve drugega, kekor pe neo Mmlkl MU » BMii »dnj. Hm Ukr^l-h «t >ril ne verjamemo, I Jr possenils se Rešijo mnorp lltarisem io storil, m verjememo, M J* P«—™" se Kusijo mno^o ds vendo (Hčerin v mpSZrS M« * ^ »vljomdcs rfls držs-pmtestne note. %j se pretaeS-M pomeni vekko oslabi- rall rasel faktorji tndi proU nosa-1 tev njenega življenskegs sistema. v«ss v Belgiji. 8r»'8ieer ni nikjer sepkeeo, da bo U- stov. V finskem deželnem zboru so imeli večino šc pod earjevo vlado. Jlnci ao bili polog ruskih re volucionarjev največji sovražnik ruskega carskega sistema; v obrambo svojih narodnih pravic so ae večkrat obračali za pomoč < Berlin, kjer so jim bhi sicer pri jateljsko "naklonjeni", niso pa sanje ničesar storili Vae je bila le poteza nemške dfylonm< ijc, da ai ohrani naklonjenost Fincev v alučaju, da bi kdaj rabila njihovo pomoč v boju proti Rusiji. Proti takratni Rusiji pa Nemčija ni hotela nastopati, ker je videla v nji močno oporo z* evtpkracijo. 8e-i aj pa, ko postaja revolucionarna ! uaija nevarna nemškemn militarizmu in avtokraciji, ji je vsaka pomoč od strani Fincev xiobro dola za oalabljenje revolucionarne luaUo. Kar naenkrat ae je Nem -čija zmialila, da zahtevajo Finci neodvisnost, pa jim je pričela nuditi svojo pomoč. To je izrabila finska buržoazija in organizirala Ukokvano belo (j^rdo sa boj proti bolševikom, oziroma njihovi rdeči gardi. Kakor Ukrajipo, Uko ao tudi v Finski imeli revolucionarji s svojo rdečo gardo ie skoro vao < eželo pod kontrolo; finska me-ščanaka vlada po ae je obrnila za ] >omoč v Nemčijo in kajzer a svo-! imi generali jim jo je dal. Danes sc tudi Finci lakko štejejo med tiste srečne narode, katerim prinašajo svobodo nemUce armade. "Nemčija spreminja Finsko drugo Belgijo, v drugo Armcni-je dejal Santeri Nuortove, ša-atopnik finske provizorične vlade, proti kateri se bori finska 'bela garda a avojo vlado in nemške čete, ii ao ji prihitele na pomyč Nuorteva je zastopnik socialisti he vlade in njeno r^eie garde, k bi danes $mela vlado Finske v svojih rokah, da ni nastopila prot njim Nemčija in podala v Finako avoje armade. Nuorteva jo isjavil, da vojak bele garde in nemško čete uprizar jajo morkve na debelo. Dejal je, da je bilo že na tisoče mož la žen ustreljenih, ki ao gnani v delav skem gibanju. Finski fevdaln razred je preskrbel nemške inva-zijake čete z listo vseh tistih Fin cev, ki ao aktivni v cjelavsko-raz rednem gibanju in političnih na »protnikov in vsakega, ki jim pride v roko, umore brez usmiljenja Nadalje je isjavil, da se je fin aka provisoriČna vlada in tisoče drugih Fincev preselilo v Petro grad pred prodirajočimi nemik mi čeUmi. Nemško pomoč, je de-jal Nuorteva, to želeli finsVt pri-villgirani sloji, ite pa finski na rod, ki je po uspešni ruski revo lucljl doeagel vae pogoje za svo bodno fazvljanje. Tedaj pn je pri-žla Nemčija in rekla ne, take svobode, kot ai jo šeii narod, vam nc damo, pač pa boete dobili tono kakršno vam bomo dali mi. Zatr bomo "anarhijo" v vaši deže tor vpeljeli red ln ljudatvo bomo prisilili, de bo spoštovslo naša aa-kone. To je avflbode, ne pa kar pridigajo "bolševiki". Sicer pa je biU moralna dolžnost Nemčije, da js kakor v Vkrujioo. podala avoje ilte tudi na Finsko, kajti Flae:< i) ro nujno prosili njene pomoči; Nemčije, kot ljubiteljica hvoI>o«1c in demokracije jias te prošnje ae-voda ni mogla odreči, pa so Žrtvuje aedaj tudi aa finsko svobodo. Čudno pri tem je to. da se i.naki narod brani svobode, po kateri jo koprnel in oo boril sanjo še dolgn leta.vgll pa morda ne vidi nlkako rs slike med enrjevo in kajssrjsvo svobodo; nsj be WkolL fskt Je, de oo finske Čete, organizirane v rdeH gardi topo z nemškimi Inva-sljaklmi šotoml ln bete gardo. Utrjevanje nemške sseči ne Ftiw skem pe gledsjo s strokom in senpnoetje ftksndinavake države, kajti resširjsajs • Stotisoč žensk je sedaj u«h benih na prusko-hesenski iej niči, to je desetkrat toliko, kot je bilo pred vojno. Tako'je t vil praski železniški minister] Breitenbach, kot poroča "i* ziger Illustrierte Zeitung". yl katerih panogah železniSkeg* la ao ženske dokazale isto kj>(,s. nost, kot preje možje, ponebi» imajo toliko prakse in skuinj« moški delavci. Pri tistih delih, katerih je treba fizične juofi, predsUvljajo ženske samo 50 75 odstotkov tiste »poraba« kot preje toožjc. Minister Hrnt bach je mnenja, da bo število! skik delavk naraščalo vedno b Čim dalj bo jtrajala vojna. ■ LISTKICA UREDNIŠTVI 0. Medved, Piney Pork, 0. Vaši želji ne moremo v*tn kajti imena dopisnikov, ki ne evojega pravega imena pod piaom, oaUnejo uredniška taji Če Vas dolže rojaki, da ste p šali Vj, na tem mestu rsdi irj Ijatno, da Vas sumijo po kril - Boljše banke ai na svetn kl stric Samova zakladnica. Bai vam jamči s svojo "poitenoitj " le Sam vem pa garantira i j ml Združenimi * državami. J ate kaj prihrankov, Mlafrij v liberti bond. ZADNJE BRITSKE PATRULrtl ONALE UJETNIH ▼ TABOR. H London, 22. aprila. - Vt naznanja, da so britalu i dooegie uspehe pri WUlednJ Albertu na vm ^^■ktfllM' \ mm* tonneux m fronti. Moten nemlki napad od Alberta jo bil odbit. od Lensa m patruljo isvržile uspešne ■ovražne postojanke in m sovražnimi ujetniki in POLOŽAJ V FINSKI JI t JASEN j Weshington, D. 0. 22, af - Državni department irfll niš Sedati k izkrcanju bnU in ftnnooskih šot na po« Uredniki pravijo, da je ^ na finskem kaotičen. Bata k i da garda isiate mir is ni garde pod poveljstvom Mannerheima trdi. da tira pravo vlado Hm«-ao je lvioa, Franci^ to^ ake deželo in Nemčija da sestope ideje rtukih bo* kov. Državni department »i snel bele in no rdeče roj nobene stranke Uradniki niso po^ kjj kaj franooake čete podP>^ ševtško šote, ko je Francu* omln belo gardo. bit v nedeljo pm*""* postojankami oe M . Detajli e njogo^ ivr grob dolnjo radniki 3,000 00^' Fairbufcl, Alaska. - fel j* I prineeel vest v Fort Yukon, Als-Iska, da je »bolel odkrivate! j VII-Ujalmur Stefanson aa lesarjem, ki I preži inuje na otoku llerachelu v I Arktičnem oceanu. Dr. Burke ee |j< takoj napravil ua pot. 8 aabo I je vael pet peov in upa, da napravi 360 aiilj pota v detetih dud. I VELIK POfAR V TORONTU. Toronto, Oaa. — Mar je na. pravil v delavnicah UarrU Abat-tour kompanije $750,000 ikode. I Zgorele ao velike aaloge iivil. IV flleija je uvedla preiskavo, da do-licu«, kako je naatal poiar. POVIŠANJE VOZNTNB SA KIOKflB ODKLONJENO WoMb|Ub, a Meddržavna trgovaka komlaija je odklonila povi&anje voanine aa prevažanje krompirja ia Wlaconalna, Mlnnc-«ote, Miohigana, Beverne in Južne Dakote. MESO IA AflUDO JE STBO- tvin štabi mm. m sa lawmaaui a vb, OVftATKI OPBOBl »eas*aaUt Jate TegvM, baa IH, ia Oetta, Mk L fod|>r.darfuik» J. BratkavU, a. P. D, 4, fesa M tt PodPr»111 ■ ■ nSi« jL. . i »Ki««!, <«V Jak«* Ktklavto, L. Boa I, WIBoafc, Pa. v M. Patraviak, 1411« Hala Av*, OoUlnw0a4, * IADBVB I »EPIHUIft.VWMMl. ki aH ANTON MHAHT, Ho« 140, Oaaouabutg. Pa. VSI DOPISI, naprave, BaaM, aaaaaalla NI aa aaalovi • ; . ^ , • v ,, >7T\ , UBBDNIlTVO "PBOSVBT1", lljf 1 Ba. hm ran UPBAVNIlKB STVARI, aatslslss. agk UPBA V N i At v o "PioavBTl", SMT—at Sa. V baroepoadanel • UjnUtro. B. M. P. Jn "Proavata" aa aablto Uaaa aradalkav, amrvel a daa. ako lallta. da bo vaška atvar kitvo — '•^■l ■■ »eiv« aam ev vmMW wO »ao» 9PVav ifvvao« j Waahington, D. 0. — General I George W. Ooethala, ki jo načel-Inik oskrbni nskega department«, [je podal poročilo ,ki dokaaujc, da I strogo pregledajo vsa livila, ki ao I namenjena aa armado. I O tem delu al lahko človek napravi aliko, Če lave, da poldrugi I Bilijon vijakov vaakl dan konsu-mira 1,800,000 govedine, 225,000 funtov prekajene slanine, 210,000 funtov iunke, 135,000 Ikatelj paradižnikov, 295,000 funtov vku-hsnega sadja itd. Vseh IIvil ns dan gre 6,650,000 funtov. Vsa ta livila pregledajo nadzorniki, preden pridejo v kuhinjo in na mizo. ' I NATAKARJI SO DOBBOLI USPEHE. Waahingtoa, D. 0. — Natakarji i v velikih hotelih ao ae organialrali i le lo pred kratkem In le ja njih organizacija podpisala več pogodb a lastniki restavraciji. Natakarji so dobili aa $10 povllano inesdo na mesec, aa delo iavrleno po d« l<* puatu pa dobe 50 eentov na uro. Maksimalni delavni čas v tednn anala 63 ur In natakarji imajo pravico do proatega dneva v tednu. Tratniki hotelov morajo pre-akrbetl natakarjem aanitarna In čedna atanovanja. SPORAZUM IAD Bl IZVEDEL (je ae nahaja Anton Prepadnlk. Hvoječaaao je bival v Nokomis, IL, aedaj pa ne vam kje je. Oo kdo rojakov v< aa njegov »edanjl naalov, uljudno prosim, Ua ml ga naanani, če bo pa aam čltal ta 6 • gla*, naj ae ml pa aam javi. Frank 'repadnik, P. 0. 634, Chiaholm, Mlnn. RAD BI IZVEDEL aa mojega brata John Pabjanči-ča, doma pri ftkocjanu na Doleuj-ekem, V Združenih državah se aahlja le 24 lat. Nahaja aa menda nekje v državi 1 Vnn*ylvanija; pred dveml leti je bil v Hraddock, Pa. sedsj pa ne vem kje je. Če kdo rojakov ve aa njegov tedanji naalov uljudno prosim, da ml ga na-znani, ako bo aain čital U oglas, In ča je le mpd Mvlml, naj sa ml javi na naslovi Mika PahjanČlČ, 9407 B. Reno St., CUveland, Ohlo. l^oaeBlouaao ali Hrvat, kije veW igranja aa karaat, da bi so-deloval pri aloveoaki godfel. g*, lorega vcm U priti semkaj, saj naanaui, kaklnega , dala ja amulon, da mu, ako bo la mogoča, dobimo delo. Za vaa aidalJaa pa> jasnlla ss obrnite oaeboo ali platneno aa Joeepk Ambroaisk, 113 W Lake Hi, Chiaholm, Mina. Mineapolli, Minn, — Kksrlui »Iva "Drlsvnc Amerllke FederacijeM in ekaekutlva mlnnesotske podjotnigkl prgauiicacijo sta skls-nlll, da bosu vaa industrljalne apore rele v aJ i aporazumno. To pomeni, da prenehajo atavke Iu ia-Prtja, I' ' 14 f ^iMOMaMriiaMftl' ■>■' ■ V'' ' LETO JEČI RADI OESTNIOA ROPA. PRCF. DR. MULUN ZDRAVNIK - 1PBOIAUST 411—4th Avenue (VA SPROTI POifB) , Ohicago, m. — Sodnik Rullivan je olieodil 50-let. zamopea Monroe Baldwina na loto ječe radi oast-naga ropa. Zamorce je prilel pred dvema mesosma ia Mtasourija v Chieago. MAmSSMBŠ ODNESLI BO-, CIAT PLIM. ' , Rocheitar, X. f, _ Roparji ao vlomili v pisarno Rolaof Mine bllzo Qenoi(»al saM kroglo v glavo, Policija pravi, da j« P racman kazal aaake dulevns zmedenosti. ^ SteubeaviUe, Ohlo r- Trt slo dijakov ja zaatavkalo na vj^jl loti ker je fcilskJ svet prepovedal plos v opoldsnaki ui4. Dijaki «o napravili obhod i> mesto in v sprsmztvu ao nosili Itandarto s naplaom MNI plesa, ni tale!" - . 1 Dijaki, ki eo Prinesli o sabo o- bed, ee lakko i.....ali opoldne. Na- enkrat so proti t#j navad, i • < protestirati cerkvene okUna, v 1^00,000 AMBRJCANOV POD O« Mjpt Arta. - Pinanini taj. nlk MeAdoo jg na al|(xlai. v Williamau, AH«., d*jftl, da je vaeb A meričsnov vflMlIM jI 1,SOO/WO pod oroljem. LIKA VAS ROMAN EDCAR MONTEIL cijonarci eo uničeni, duhoveka aamovlaei preneha, maršal bo odatavijen!" "Živel (Jambetta!" ao kričali. *4Živele republik*." "Kako eeui erečna," pravi Lucije in poda Albertu obe »akt ' "Dej ee poljubiti," previ Albert in jo pritegne ne srce. «0, »ladki poljub," šepete one. "To je republikauaki poljub," odvrne Albert. . ■ .'■ r ■ * *. . rVVSiiBH Kraljica Dagmar, SplMl (Nadaljevanje.) •Igro, kateri pravijo kraljev i« Bil "Trideset tiaoč frankovl Seveda v gotovini in v zlatu!" "De, atari Tenfai je obetal pri tem." ' "Seveda, oni eo dali rento mi pa naj damo dtl,*"Hotei eem dati aamo dvajaettisoč, ali pregovorili eo me za trideeettisoč," "K zreči nizi podpisal kake plamene pogod be, ustne obljube pa nimajo nikoke ^Ujjve po-nebno ker ei bil pijan. Ne, U tega ne bo nič. Ima-Z<> vendar snubač.. ki je v resnici bogat in W v«a- me dcklleo tudi brez dote * ^ £ v *«|fUiiK rea, du jo vsame brez dotei "Na zahteva niti bele, emno Lucijo/' "AH Oaltier bo v oauilh dneh že v Novi Ka- ^""Tebomo videli ... Ali eedaj zvoni ravno v cerkev, pojdlva. Storil bi ree lebko kaj pamet-ncišeua nego da ei iel v Vernou* . . ..f >M f^Meni pe ni lil, jedel aem vaaj cel mwec za-. "'""pred cerkvijo eo etall Ijndje v gručeli. Mone-* atrelovl eo izvede«, da ee nahaja kaplen v groz- nem stanju. r^Ootovo bo tožil grofe,' _ "Tega al ne bo upal, eieer je pa on pričel. "Da, on je dal prvi grofu aaulnico." "Zakaj pat" , „ "Pravijo, da je goepa pl Slepičeva vzrok. "0 tega ne verjamem," pravi gospe Mone- ztrelova', "tako odlična dama!" Nov prHlec ee vmela v govor: Ali že veste S* najnovejše! Orof Ima goeta, lepo damo ia I a- - "Ali je njegova lenat" "Saj nI ošenjen." "01" "Mirni jo je videla pri grofu »kozi okno, 1-mela je evitio modro jutranjo obleko, bogato po- Kito a čipkami ln trakovi . . .." Vstopili »o v cerkev; bila je zadnja pridiga pred volitvami, kajti jutranja mala je morala iz-ostati, ker je Wlt*Un bolan, deeeta mala, *e bo sploh, je bila le tak čaa, ko eo že oddali vsi ' glaaove. ____na prižnico, in govoril tako nikdar popre je, kakor ee sploh le nlkdsr nI alllelo, tudi kaplana Fourailouaa ne, kl je bil jako ognjevite narave. , _ Župnik je govoril z Ura*, ki so slsU prlsto-[m čez šestdeset* let etsTemu starfcku, kl je bU duhovnik kričsnsko ljubeanl.-. » Toda danea se je prekašal v svojih srsmotll-nih beeedsh, ko pa je Imenoval republlkanoe "nesramne svinje," dvignilo se je precej lena - gospa Crillon in Ana na čelu - in ao aapuatile cerkev. Ooapa Moneatrel je vzkliknila etrahu, ko je videla, da aledl Lucija avojl prijateljici. "Ne," pravi goapa OriRon, "tega pa ne bomo poalulale, če sa govori na tak način o naših možeh." "In o nalili zaročencih," dopolni Lucija. "Kaj ne Ana, če bi Imele poshiletl tako govor-jen je, raje ne gramo v cerkev." Končno je prilel veliki den. V Roybonl je pre- tekel mirno. / Ljudje so Hl k glaaovničnl poeodi in ae izpra-še valit "Za koga glaeuJeteT" potem pa ao lil ao- pet domu. B etrahom ae je pričakovalo Izlds. Da bo RlondM lavoljen, o tem je bil prepri čan vsakdo, aH kakšne bodo volitve drugje! Popoldne ae je lavedelo, da je prišlo v Viri-villu do pretepa, pri katerem je zabodel neki bo-napartist republlkaaea nož v hrbet. V; Moneatrel ee jo traaal, ko JeM> izvedel. t J "Poelušaj," ja relial »vaBffenl, "bojim se, ča zmagamo ml, prid« 9<*™* do meščanske vojne." .„ • , • ' 7? "O moj Bog, to je groano," zdHiuje gospa MOIIZv8Sr po vdlltvah ae je aopet pomiril Mone-atrel, v botri je Imela klerikalim atranka ve- člno dvaetodvsindvsjset glaaov. I ^kmiH vpil: ' h*- JŠ3 XXII. "Ne poznam „ ■ ■ pred MIlanom, videl aem zelo mno. več tole po- Nasilna iaprememba vlade. ijloneatrel je prišel ves pobit domu. Župnik mu je rekelt "Roka božja počiva težko trn naši deželi, Francija ne dobi avojega postavnega kralja!" Moneatral se ni upal na ceato, sedel je doma^ v kotu pri peči in Zdihoval: "Bedaj pa jc konec, božja roka počiva težko nad nami." ....."Ali vidiš," je rekla njegova blikanei ao vendar močnejši in kar je rekel Chanat, da pride Albert na raorišče ali v Novo Kaledonijo, je bilo prazno beaedičenje. Bilo je nO-umno, da amo ae dali optašiti. Sreča, da ga tvoje >;SStve niso odvrnile ln da ee nisem pustila vplivati po tebi, da bi nastopila tudi sovražno protji njemu. Veš kaj Monestrel, najbolje bi. bilo, ^ rečeš sedaj da ln amen." "Misliš . . .!" pravi Mouestrd, že na pol pridobljen. "Da," reče njegova žena in sede poleg njega,, "poglej, pred vsem ta Tenin fc mož ni. « avojo mastjo izgleda kakor možic iz tcata la »jegov glas, ravno tak je kakor Bmine razglašene citri Zopero je, kolikor ga je. Albert naaprotno je lep mož, ki mora ugajati vaaki ženi" "To motam priznati." v r ' , *.j "Nadalje nima Tenln j premoženja." "O, kar se tega tiče ..." • "Pmiim, pusti mc izgovoriti. Povedala ti bo dem fpkoj, kako stvar ato ji. Chanat je piaal Te-ninu, naj prida, on Ima tu neveeto zanj. Ootop m. to Kako bi mogla draga mati . . . "In potem ti da Bog vae dobre, da ti vee avoj biagoelov, potom bošeredua* potem ti vševeto na potu življenja cvetlice, katere ti je mojstrsko uaattkal v motttvip^ knjižico oče Dobrogost ... Le avoje čeeti ae spominjaj v oddaljeni domovini, če boš mogla, tn kogar ne zapuščaj, nikomur ne pusti škodovati, in videla boš, kar,, ko te bodo spoštovsli, kako te bodo ljubili . . ." i Slavci eo se zopet oglasili v najpopolnejšem fortu, toda z^aj veselo, kaikor k plesu, kakor l|M se napije na svatbi aa zdravje, -----očetu v ohiičje.iaH obrazu se mu je zarealila tako a. krena prošnja . . . "Veš, oče, kako te ljubim J tadi jaa vem, kako tesno «i vezan na vojvodako UUmlaaje, tn dovali, da bi Ut. go, dknall Še glejta . . .r ■ ■ I mt Strohovak jc pokazal na svoje krzno, na katerem je biatrejše o-ko takoj opazilo eek poleg seka, vhod poleg vboda ... «Na mojo ^o: igre katen W —^ ^ novopo, rekli kraljevska, ne poznam... »M*******eo'" N»to j« i «bi. kater, ok,a .te ko<*.lnico . . . K«ek«liue» iu 8vojilui Urk| "Ž® M ".kor P0.PT Sk «nW. ni«e in »SJ*. »Jud*«« »Udne k«yreu«, m pod ok- Hklanjaift nuje m ^ 0b»vetU po.Uvo mladega rnoia, ..,.„. ------- ----------1......... " l^ iLeti ^ k d^ katerega <£L rok. « j« opira- ba. HUpe. n. atopaj ,„„ na M t otwUl . pro- ob koleno ta ob »ko *opet mo- Kod Oernlnov >« mora „,„| gnil, toJa poiMi, in obaui • pro Zve,t do zadnjepi J dirljivim pogledom na vaeh priaot- Tudi J ni »Hi jega Mena . . . Zaradi »je^H Blh- . « a j • nll poslal v svet vse ftliri, do ".M-Lt-?. ^ihletlefatT- BU i'e to SoMhrd Cerninovee... daj ri ae vrnil edini ti. „ tv.3 at. fc Kaj je v tem trenotku divjrio v treh bratih ni alitati n««r,| £ ^»tvlTgrtLjagovi glavi, ie i^^jJZi. ^A rili-j," . Pred nJim a« je vae rimlo v pre- mi morai oatati - ti, v kat«* Stohovak e krifal a grornlm pad, raj. katerega « je nekdaj n.- po .g.mv« ».de,, po.nl, ^ J Ulikal v mfeKb nad svojo glavo, se let .. . , Vojvoda je princi Iz tujine J^ JTiirr.^a »tlTji^ : : ^teS stranf v^omovino "n J* ^ ^praad^^pr^M^Mnli HradČanih jc nevesta s poslancem ostal na Premlatovcm dvoru, je^ega moža . • f rodbino; ul - oli, U p ijp>»nrf ereče padali tudi] mojo glavo ..." mri Dralav Černin jnJiUrJ presenečen, in zdelo ae j«, kakor da je tudi stopil za korak ua^j Sobčhrd je zgrabil njegovo desl uico; "t; ' "Ata . . . zakaj bi Draguika ut mogla postati moja . . hh Mladi mož je izbrulmil te besede in stisnil očetov«, roka kar najsilnejše je n^gcl. "V Premislovi roabini, det«,w poznam nobene hčere, ki bi ne i. meno vala Draguška .. . Marmnl ta Premislovna baje vtrdi prijJ teljeko razmerje z rodovi, krB aaalnej^ od neše krvi . , ■ mešt — Premial bode kmslul trehoval močnih zaveznikov . Njegovi načrti se spenjajo do ■ bo aploh, jc MU že l Basrboncnšanje avoje . Župnik je prišel ostro, kakor Še nikda ■ i • ■ Ckanalrae je postavljal po ulleah ln " Republikanci so uničeni, ao lo dolgrall! Tn VfcUMk s Tenlnom za evojlm tastom sts zavplla a boječim gl«om t 44 Živijo eeaar." Pričakovali ao podatke občin okraja še tlatl večar, toda lavedelo ae ni mnogo, kajti orožniki, ki eo kroŠlH, niao hoteli nlfceear iadatl. Poano zvečer ja#lai(^ert a Pavlom v Ore-nobl, da M lavedela tald volitev. "O. Albert, da jo U dobro končalo," pravi Ladja pri aloveeu, "hudobni ljudje ao amolnl, de ti store kaj laitga." Pavel je prišel takoj prihodnjega dne naaaj z dobrimi poročili, aa Lucijo pa jcprineael Alber-tovo pkmo, ki ae je glaello: "Ne boj ae nič več, arce moje, republikanci ao amagalt aa vaaj črti." Republikanci eo amagalll Kakor ogenj ae je raaneala vest, med tem ko so sglnili reakcijonar-rt, kakor pomet en! a poaorilča, alevlll so republl-kanci svojo amago. nihče nI oatdl doma, ljudje ao ae Objema«, eUakali si roke, videlo aa je eelo resne mole jokati. Saj «o pa iamtf lakom šestih mesecev mnogo trpeti, pod etraanalm pritUkom asgrisenlh re akeljonareev, Mrak ta frota ra Imdnčnoat sta la flifcb i jfiSi Sedaj eo bili rešeni' Tmlji dan je prilel Albert nsasl. Prinesel je veliko časopl«ov'eaboj "Iavoljenlk je nad tristo republikancev lamed triatodvalnšaeldeeol pealancet," je rekel. "Reak- mu ni pisal, da ima naša Imcija lepe oči, kaj atari Tenln bi odgovor«, radi lepih oči ni potreba njegovemu sinu hoditi v Rojrbono, take sc dobe tudi tam. Ohanat mu je pisal, da ima Lucija denar. Nato pa je poslal oče avojega sina sem, toda če bi bil res bogat, kakor ti pripoveduje Chanat dal bi avojemu ainn zadoatne dokaze seboj, tudi bi tc nc vpijanii predno te je peljal k notarju. Bicer pa ac poroči moški le Če je zaljubljen, ali pa če je deklica bogatejša od njegjg Ke* Tenin ni bil zaljubljen, iti je bil le naročen aem, jc vendpr jaano, da hoče narediti lepo kupčijo, da torej njegovi starlši nimajo kdo ve kakega premoženja." ■ \ -.".."Imaš mogoče prav/'' /. > " H "Sedaj ti pn hočem Izračunati n« piute Albertovo premoženje." "(lovori ae o šeatatotiso6 frankih." "Jak pa H pravim, da jih ima več kakor osem." * "Osemstotlsoč frankov 11" V1 ; « "Da, itv Še ve«, ne bo mnogo manjkalo do mlljona, Če nI cel." "Miljon!" "Da, pomisli le, kako poeestvo je imel že njegov oče. Njegove kmetije . . ." "So najboljše obdelane v celem okraju, t b je rea." 'JT', ^ .• "Žc, ko je živel le atari, ao imeli vrednoat nad lestatotlaoč frankov. K temu je kupil Gat-tier kratko pred avojo amrtjo šc eoeedno poaest-I vo, kakor ve« za atoleetdeeettleoč frankov in vd ao rekli, da jc jako dobro kupil." "Danes je vredno poaeatvo a tistim krasnim gozdom najmanj dvestotisoč frankov. "Vldlfi torej, oaem jih je že Wkupaj." "Resnično, osematotlsoč frankov!" "Ali to ni Ao vse, moj ljubi Monestrel. Spo-mlnjal se bo*, da je imela goapa Galtier, All«r-tova mati, stopetdesettlaoč frankov dote. To znala skupaj akoraj en milj9n." "Miljon 1 Oaltier je mfijonar! In na to nI- aem mM i M "Tods jaz," pravi goapa Moneetrel ameje. "Zakaj mi nial preje povedala!" "Saj sc ni mudilo. Če bi dobili rea kralja, bilo bi republikanako premoženje zaplenjeno..." "Ali eedaj ne pride kralj, župnik sam je ro- kel, nevesta s poslancem os a, ^ — — m* Mffi ,lc našel njihov sled kockala in . . . zaigral. . . . Pra- pncel skoro verjeti v «»oju .1« vmnieval no niihJ vira : kdaj j. bilo to na Če4k«n fo, in n.enkr.t« mu je da - 1,0 rav«Ut . Ce hoM, Premial, ga niti n, more aapua.lt . -Vojvo- vem An«M». d. Txe imeli rodi, da bi M t. .- d. Premiri H Prav," 1?| klenlii, moral biti nU v««kne.jempre^olu fa >*km J ^ t elgl< dat, mati, da boš vsaj vedela, kj«-je tvoja Draguška . . ." " Margaret ka, ljubček moj," "Tebi aem na vekov veke Dra-guška ... Da se prepričaš, če, bo a rečna, če bo zadovoljne 4 . . Pridem ti pol pota naproti mati . . J Ali prideš k nam!" "Co bom kdaj mogU . . .M "Bodeš . . . Bodal videla, da bodeš . . ." "In prodno ae danea ločiva, pridno si polijeva, da ae bodeva aao gli jutri premagovati, imamo do tebe to-le prošnjo ..." I "Ti . . . prošnjo! . . . Mati!" "Saj si le kraljice ..." I Deklica je materi s dolgim p° ljubom zaprla tartniee . . . "Mledega danakega kralja strir je le dolge v četrt ječi . . . Nje-gova r nhod* tindi prvo tvoje dejanje, ke atopil na tia evoje nove domovine) ... Z bodočim tvojfan motom ss eoevalita na emrt, ia še omehčaš kraljevo sree, sa tl takoj od pro vsa na, um muna. 1 utu ..»..a-k I _ jO vedla napram njemu prijaz- kakor da me ubogaš I^H nejše, maraikdij se ji jc v njego- Toda Sobčhid m ubogal m vi družbi oglaall na uatuicah zvon- odšel . . . ■ ki smeh, nedolžna šala ; tada če ji t Cerninovee je stopil ie d.^ % hotel nekaj povedati, mu je ^ftTTli. ^rttVr^L«™ bila ti"cer do ZIJZ vedno d. Tovlrir- kakor paej ttfk, toda bodi brez skrbi, da m la tudi zdaj ena duša in eno arce. ^LZJTmam Vojvoda Premial mu je bil takoh^^?^ mu j® tjtit t ---' Tj al mi ato ril dobrega, šele popla čam .. ." Kaj Mmoglo biti to drugega, kaikor " ko se je Mišenski škof a dvema pr» ncpremliljenostl. Svojo na*« atoma dotaknil njenega hoa kt re- nogt t\ ohranim za vedno .. • kel: '4 Margareta, zaznamujem te (Dalje prihodaj*)^ 7. znamenjem avetega križao in | --- potrjujem akrbemoodrešenja..." |HSS - Tedaj je bHo Sobčhrdu, kekor ^ isxlftn\ + da mu je eegla po arcu aama M* Slor€fIKl1Vr; Prr„ in v^P^ rana . V wforo^e ni mogel M^^SJM spamalovati ... Toda ke ^ PmVft« iTvp^ ^ ^ guška sa novo ime ni niti ama* Z* ^ la. kakor da bi ne bilo njeno, au naj - je padlo e praij preteško breme.. Ur^ vič . . . izrasu ti . . . In ali veš, kaj sem mu « govoril! — Ko bodeva draHJ gemu enaka .. . Tedaj mu n*" mogel nič obljubiti . . . "In če zdaj ne pride, JO pauio a p nuj urciuc... flevalandakn Amrf1"^ Mineval Je teden sa tednom, me^ J'17J \ Oeveland, •oe za mesecem, že je MU tu zo-|»l Ave. pet pomlad in a pomladjo vaa ča-robnoet življenja . .. Draguška je postajala vaak dan kraenaJfc.. šok zdaj je bilo videti, kako jI. _ w prija srak rodne delete . , . Ro-lljadatva. Aka ae hčhrd nI mogel ia Prage in v Pra-gi ne a Hradčan. Oče «a Je ▼ opomniti, da Je nad pUmeh Kolj svel srak kakor nad prelkimlat 9» Sabškid je umolknil,