Leto IV., štev. 202
V Mubltant, četrtek dne 30. avgusta 1923
Potiulni iiavšBliraua
Posamezna stav. stana 1*50 Oin
t«h»!» ob 4 i|irtr»|.
Stane mesečno 12*80 Din n inozemstvo 25'— B aeobvezs*
Ojrlaat po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičev« ceata št 16/1 Telefon It 72.
n		iif	nR
BE		iS	££9
Upravništvo:
Ljubljana, Proiernova
Bl. št 54. Telet it 3&
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Podružnice:
Maribor. Barvarska ul. t
Tel it 21 C«l|«, Aleksandrova e.
Račun pri poštn. čekov, tavodn štev, 11.842,
Ljubljana, 29. avgusta, V Sloveniji je klerikalizem zadnjič uganjal orgije ob izbruhu svetovne »jne. Z bližajočim se razsulom Avstrije jo postajal od dne do dno bolj krotak, tako da ga pred prevratom lota 1918. žo skoraj voč ni bilo Čutiti. Nato se je zopet začel poživljati ter mod ljudstvom restavrirati ugled, ki ga j3 skoraj vsega izgubil. Ker to ni i-lo poštenim potom in z odkritim vezirjem, sc jc skrival od leta 1920. sem pod raznimi gesli, ki so bila simpatična masam, kojih živci so bili 'razorani po svetovni vojni in njenih posledicah. Danes si je nadel komunistično, jutri republikansko kokardo, vsak dan pa je bil državni in nacijonalni organizem razjedajoč element
Danes je postala reakcija že tako pogumna, da kaže pravo barvo. Čuti toliko varno, da po malem odpravlja krinke. Ob katoliškem shodu se je to na nedvoumen način pokazalo.
Katoliški shod sta obvladovala reakcija in katoliški kapitalizem: v usprodju so bile vijoličaste uniforme papeževih satrapov in velekapitalista ur. Brejo in Remce.
Istočasno s katoliškim shodom je SLS organizirala stavko v Trbovljah i;i namežikovala železničarjem. Klerikalna stranka je hujskala v Trbovljah, v Ljubljani iu Beogradu pa dvigala kadilnice radikalskim potentatom. Na progi je bodrila železničarje, v Ljubljani pa se klanjala Velizarju Jankoviču.
Kapitalistična smer SLS je slavila .noj triumf. Vse takozvano krščansko . socijalno gibanje je ostalo zata-i°no. Na eno izmed gesl, ki se čujejo -ieer po delavskih shodih iz vrst klerikalnih agitatorjev, se ni izreklo pred pristojnim mestom. Ljudstvo je stalo '.tinaj, ko so si ob šampanjcu napijali mogotci v frakih in talarjib.
Najbolj zabavno - značilno je medvojno pozdravljanje klerikalizma z zastopniki vlade. Bilo je, kakor nekdaj v fevdalni Avstriji, škofje so zatrjevali pogojno svojo zvestobo, imenom pokrajinske uprave pa je ugotovil veliki župan dr. Lukan, da je verska pokornost koristna reč in da je slepa vdanost mogotcem čisto prav. Gosp. Lukan je moral svoj govor najti v arhivih pokrajinske uprave in iz zapuščino pokojnega hofrata Schemerla. Samo to je dodal, da je bila vojna potrebna, da se spozna, kako nujno rabimo versko pokorščino.
Dobro so se držali vsi ti. gospodje, to ob takem pozdravljanju škofov in radikalskih prvakov niso bruhnili v ciasen smeh. V tem oziru gre pač pr-* enstvo ljubljanskemu ' podžupauu S t a n o v n i k u, ki je bil še lani za republikansko krilo SLS, letos pa -e ie krivil pred kraljem kakor črviček, ga nabodeš na iglo. Zares vdanost in napredek na celi črti. Klerikalni ro-publikanci pa so ostali v Trbovljah lačni.
Nas to spreobrnjenje klerikalcev P;'av iskreno veseli, saj pravi sveto pismo, da je imel oče največ dopada-lenja nad izgubljenim sinom. Solze izgubljenega sina so bile pristne, medtem, ko je na katoliškem shodu vladal auh in morala gospodov jezuitov.
Tako je po triletni maškeradi pogledal klerikalizem na dan nag in umazan. Ravno tak je, kakor je bil v srednjem veku, ki ga je tako iskreno hva-»1 profesor ljubljanske univerze dr. Polec. Bog povrni ljubljanski univerzi one krasne duševne in znanstvene •svobode*, ki je tedaj vladala, tako sta želela dr. Polec in ves katoliški shod.
Veselimo se, da maske padalo. Čim nastopi popolna jasnost, se sodo pomešane bojne vrste svobodo-jmselcev uredile in ne bodo več stre-jale druga na drugo. Jasna linija in ločitev duhov prinese ozdravljenje.
Vsebina našega odgovora
Italiji
BAROŠ IN DELTA NAJ SE NAM IZROČITA TAKOJ.
Beograd, 29. avgusta, p. Odgovor nase vlade na italijanske predloge ima tri dele. V prvem konštatira viada, da je Italija končno priznala Baroš in Delto naši državi. K italijanski zahtevi, naj se Baroš in Delta šele tedaj odstopita naši državi, ko bodo rešena vsa druga reška vprašanja, predlaga naša vlada, da se nam Baroš, Delta in Ban-kin odstopijo 5 dni po doseženem sporazumu.
V	drugem delu je našit vlada »prejela predlog Italije, da paritetna komisija upravlja Reko, vendar pa pod pogojem, da ta provizorij ne bo trajal dalje kot eno leto.
V	tretjem delu predlaga vlada, da naj avtomatično nastopi arbitraža, k! je predvidena v rapallski pogodbi, ako bi paritetna komisija tekom enega leta še ne rešila reškega vprašanja.
Beograd, 29. avgusta, r. Ministrstvo za zunanje stvari jc prejelo nastopno izredno poročilo iz Rima: Štiri točko zadnjih italijanskih predlogov o Reki so bile objavljene uetočno. Povsem napačno je bila objavljena četrta točka, ki se nanaša na baroško luko. Italijanski predlogi niso bili zamišljoni kot ultimativna alternativa, ki jo je ire:>a sprejeti ali odkloniti. To se vidi iz takta, da so se po predaji nadaljevali pregovori celo z Mussolinijom samim in da so se razpravljala vprašanja, katerih se ti predlogi sploh ne dotikajo. Dr. Rybar vsak dan večkrat konferira s Quartierijcm, ta pa s kompetentnimi faktorji rimske vlade. Zadnje dni so so pojavile še nove nepričakovane ovire, vendar ne take, da bi se ne mogle premagati.
Radič mora iz Londona
POLICIJA MU NI DOVOLILA PODALJŠANJA VIZUMA. — JUGOSLAVIJO JE ZAPUSTIL V SPORAZUMU S PAŠIČEM?
Dunaj, 29. avgusta, j. Po informacijah iz tukajšnjih angleških krogov, je londonska policija odklonila Radi-čevo prošnjo za dovoljenje bivanja v Londonu. Radič bo moral zato po preteku svojega vizuma zapustiti London.
Dunaj, 29. avgusta, j. «Wiener Ali-gemeine Zeitung*, ki jo, kakor je znano, informira monarhistični voditelj, bivši sekcijski načelnik VTiesner, s či-
gar somišljeniki je Radič za svojega bivanja na Dunaju stopil v zveze, piše danes, da je Radič v popolnem sporazumu s Pašičem, da, celo na njegovo prošnjo odpotoval v inozemstvo, ker je Pa&lč v zadnjem času dobil od «be-lorukov* in jugoslovanskih fašistov več grozilnih pisem. Ta vest je značilna z ozirom na vir, iz katerega izhaja.
ZUNANJI MINISTER NA BLEDU.
Beograd, 29. avgusta, p. Nocoj odpotuje na Bled minister za zunanje stvari dr. Ninčič. Odpotoval je na poziv kralja, da mu poroča o položaju. Dr. Ninčič bo ostal na Bledu dva dni, potem Pa bo odpotoval v Ženevo na seio Zveze narodov.
PODROBNOSTI O UMORU DASKALOVA.
Praga, 29. avgusta, j. cčeške Slovo do-tnava karakteristične podrobnosti glede "mora Daskalova, iz katerih izhaja, da je "il umor Daskalova povzročen po organiziranemu komplotu. V Soliji je bilo znano Zl> 17. junija, da so morilci prekoračili n|ejo, da napravijo neškodljiva oba v inozemstvu živeča voditelja kmetske stranke ''askalova in Koato Todorova. Nadalje je ll"no, da so bile iz Sofiie poslane v Pra-6" svarilne brzojavke.
Beneš o svofih razgovorih z Mussolinifem
SPORUM O POLITIKI NAPRAM MADŽARSKI. — DR. RYBAR PRI BENEŠU. — AVD1JENCA PRI PAPEŽU.
Dunaj, 29. avgusta., j. Rimski poročevalec lista »Neue Freie Presse* je bil danes sprejet od češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. ki mu je o svojih razgovorih z Mussolinijem izjavil med drugim:
»Potrudil sem se odpraviti nekatera nesporazumljenja, ki so bila razširjena glede ciljev in namenov Male antante. Mod specijelniroi vprašanji, o katerih sva razpravljala, stoji madžarsko vprnšanjo v prvi vrsti. Izčrpna diskusija, ki sem jo imel z Mussolinijem je dovedla do načelne enotnosti, zlasti popolna je bila enotnost glede politike, ki jo morata Italija in Češkoslovaška voditi v Srednji Evropi. Naša politika sloni na mirovnih pogodbah. Italija in Češkoslovaška popolnoma soglašata v tem, da se morajo po smislu in besedil« izvesti mirovne pogodbe. Politika Češkoslovaške napram Madžaršfci je v potih letih, odkar so je ustanovila češkoslovaška republika, ostala dosledno enaka. Češkoslovaška nima interesa storiti nekaj, kar bi bilo proti obstoju Madžarsko. Z druge strani vztrajamo pa tudi na tem, da se morajo mirovne pogodbe izvesti po njihovem smislu in besedilu. V svojem razgovoru z Mussolinijem sem mogel ugotoviti, da tudi v tem oziru med nami ni različne-
ga mnenja. O načelih glede posojila Madžarski smo z Italijo sporazumni. Glede podrobnosti Izvršitve tega vprašanja, bomo šo razpravljali«.
Beneš je končno Izjavil, da je zelo zadovoljen z razgovori z Mussolinijem, zlasti kar se tiče vprašanj gospodarskih odnošajev med obema državama. Prihodnji mesec se bo mogla skleniti trgovinska pogodba. Pri tem je posebne važnosti aranžma glede tržaške luke.
Zadnji dan bivanja dr. Beneša v Rimu je bil precej poln dogodkov kljub temu, da stoji v ospreiju zanimanja umor italijanske komisije v Albaniji. Dočim so člani dr. Beneševcga spremstva pose-tili razna ministrstva, kjer so razpravljali o trgovinskih in industrijskih eprafar njih, je dr. Beneš obiskal Mussolinija, kateremu je izrazil svoje sožalje zaradi dogodkov v Albaniji
Zelo se je opazil poset predsednika jugoslovansko delegacije v paritetni komisiji dr. Rvbafa pri dr. Benešn. Popoldne je bil dr. Beneš s soprogo sprejet od papeža v posebni avdijonci.
Nekaj minut pred 9. uro zvečer je dr. Beneš nastopil svoj povratek v domovino. Jutri zjutraj dospe v Milan, kjer prekine svoje potovanje, da si ogleda znamenitosti mesta in dirkališče pri Monzi.
Tss«i8« fašistov v Trstu
Pet strelov. — Morilec Je fašist. — Osebno maščevanje.
Trst, 29. avgusta, e. Ko Je danes dopoldne kmalu po 10.30 fašlstovski pro-vincijalni tajnik in zaupnik izvrševalnega odbora fašistovske stranke za Julijsko Krajino, Liiisi Morara, stopal po nabrežju mimo pomola Audace (prej sv. Karla), hoteč na trg Venezia (prej Giusep-pina), kjer je imel neki službeni opravek, ga Je ustavil neki Oinseppe Sellaroll iz beneventske pokrajine v Južni Italiji. Po kratkem razgovoru je Morara krenil dalje. Sellaroll, ki Je bil videti precej razburjen, Je v tistem hipu potegnil iz žepa samokres in petkrat ustrelil na Moraro, ki Je, zadet s prvim strelom, začel bežati, a se ie potem zgrudil na tla, ko so ga zadeli še trije streli, med njimi zadnji smrtno, v hrbtenico. Moraro so nemudoma z avtomobilom prepeljali v bolnišnico, ali ranjenec Je izdihnil že med-j potoma. Sellaroll je bil aretiran na l;cu , mesta. Napadalec je bil bolniški strežnik na ladji, v zadnjem času pa se Je lotil šoicrstva. Prosil Je za šoicrsko do-J voljenje in se Je priporočil Morari. Ker pa le ni dobil dovoljenja, Je to dejstvo najbrž pripisoval Morari in se je hotel | maščevati nad nJim. Sellaroll le bil fa-I šist. Me-stn ie radi tena dogodka jt >-
Vofna nevarnost med Italijo in Grčijo
RADI UMORA ITALIJANSKE RAZMEJITVENE KOMISIJE. SILNO OSTRE ZAHTEVE ITALIJE.
Rim, 29. avgusta, e. Italijanski listi ostro napadajo grško vlado, kl jo smatrajo za posredno povzročiteljico umora italijanske komisije v Albaniji. V Florenci je prišlo do protigrških demonstracij.
Rim, 29. avgusta, s. .Agencija Štefani* poroča: Iz utemeljenih razlogov je italijanska vlada prišla do prepričanja, da nosi grška vlada odgovornost za umor v Albaniji. Zato je Mussolini pooblastil italijanskega poslanika v Atenah, Montagna, naj izroči grški vladi noto, ki vsebuje nastopne zahteve Italije:
1.)	Oficijelna opravičba v popolni formi pri italijanski vladi.
2.)	Svečana žalna maša u žrtve umora v katoliški katedrali v Atenah, kateri morajo prisostvovati vsi člani grške vlade.
8.) Pozdrav italijanske trobojniee, ki ao mora izvršiti po celokupnem v Pireju zbranem grškem brodovju pred divizijo italijanske mornarice, ki ee bo odposlala tjakaj, z 21. pozdravnimi stroli, pri čemer morajo obenem vso grške vojne ladje razobesiti italijansko zastavo.
4.)	Najstrožja preiskava po grikih oblasteh na mestu umora v prisotnosti italijanskega atašeja, za čigar osebo je grška vlada brezpogojno odgovorna. Preiskava mora biti končana v petih dneh po sprejemu teh zahtev.
5.)	Smrtna kazen za vse krivce.
6.)	Odškodnina 50 milijonov lir, ki se mora izročiti pet dni po izročitvi note.
7.)	Vojaški pozdrav žrtvam umora pri
vkrcanju v Prevesi.
Nota vsebujo nadaljnje določbe gle<M kratkega roka za odgovor.
Danes dopoldne je odplul del italijanskega brodovja. t Piroj. Mornariški minister Thaon de Rovel je prekinil svoj dopust in jo danes opoldne dospel v Rim. češkoslovaški zunanji minister dr. Re noš in jugoslovanski poslanik Antonije-vič ?ta llt.rsoliniju izrekla sožalje svojih vlad.
Pariz, 29. avgusta, j. Vse zanimanje tukajšnjih političnih krogov je seda,' osredotočeno na umor italijanske k> • misijo v Albaniji. Na Quai d' Orsavu m-izjavlja, da jo vsled umora nastala na-)>ctost med Italijo in Grško zolo resna, ker ni Italija pripravljena zadovoljiti se le s formalnim opravičilom Grške. Tukajšnji italijanski poslanik je dobil navodilo, naj stopi v stik s francosko vlado glede toga vprašanja.
PROTIGR9KI IZGREDI V TRSTU.
Trst, 29. avgusta, j. Nocoj ob 7. url jc velika množica, ki je v sprovodu no sila grško zastavo korakala skozi mestu ter Bežgala to zastalo na trgu Svobode. Ko jo dospela v staro mesto, jo demoii-rala kavarno, kamor so zahajali Orlu. Enega grških gostov so hudo pretepli. Množica je nato demonstrirala pred gi ško cerkvijo in grško folo ter vrgla vod grških napisov v morje. Vso trgovine in lokali eo bili danes zaprti. Skozi most« hodijo patruljo fašistov.
Mariborski občinski svet
nih zastavah in po fašistovskem vplivu so bile trgovine popoldne zaprte, vsaj v notranjem delu mesta. Zločin se splošrio obsoja. Morara Je bil prijatelj Mussolinija iz mladih let
ECKeri&alci in rsdifcsslci
Beograd, 29. avgusta, p. <Tribuna», ki je blizu radikalni vladi, je objavila nastopni članek o pogajanjih s klerikalci: <V političnih krogih se zelo mnogo govori o uekih pogajanjih, ki jih je Ljuba Jovanovič vodil z dr. Korošcem ob katoliškem kougresu. Demokrati so prvi čas trdili, da je sporazum gotova stvar in da bodo klerikalci gotovo vstopili v vlado, sedaj pa trdijo, da ni nobenega upanja, da bi prišlo do sporazuma, ker so Korošcev! pogoji pretirani. Po informacijah <Tribune» so vse te vesti pretirane in da do kakih pogajanj ni došlo, daai se je j Ljuba Jovanovič res trikrat razgovarjal s Korošcem o situaciji. KoroSec je izjavil, I da je v njegovi strankt zelo veliko neza-dovoljstvo z držunjem hrvatskega bloka in Radiča in da bo radi tega najbrž prišlo do preloma. Več se ni govorilo. Pač pa ni iz- j ključeno, da se bodo med vlado ln SLS. j nadaljevali pregovori v Beogradu v naj- j krajšem času.»
Beograd, 29. avgusta, p. V Varaždiiau bo j te dni konferenca za ustvaritev nove stranke proti Radičv	j
Maribor, 29. avgusta, e. Po enournem čakanju Je postal občinski svet sklepčen in župan le najprej poročal, da bo dobil v kratkem za občino v proračunu predvideni kredit dveh milijonov kron, kl se bo uporabil v smislu sklepov za popravila cest tn za investicije v mestnem električnem podjetju.
Soglasna obsodba «Stražlnega natolcevanja v obč. svetu.
Socialistični svetnik g. Bahun Je in-terpeliral župana, da pojasni »Stražin* napad, s katerim dolžl Interpelanta. da je pri mestnem električnem podjetju uslužbll svojo hčerko m sina ter s tem zagrešil korupcilo. 2upan Je pojasnil, da Bahunova hčerka in sin le praktlclrata, ker g. Bahun ni imel sredstev za daljno njuno šolanje v trgovski šoli ln le tako hotel zaposliti otroka. Občinski svetniki so se zadovoljni s tem odgovorom ter odklonili daljno debato o pisavi »Straže*. (Medklic: »Ima že vsak svoie mnenje o »Straži*!.) Tudi klerikalci so ponižno molčali In le bila torej »Straža, v občinskem svetu soglasno stigmatlzi-rana.
Milijonska delravdacija.
Nadalje Je župan sporočil na drugo intervencijo g. Bahuna, da Je pri mestnem električnem podjetju nemški nastavlje-nec Oiger v času, ko ie bilo podjetje še pod . nadzorstvom g. dr. Lcskovaria, res poncverll mestni materijal ter napravlja! na lasten račun razne Inštalacije pri strankah, ki so hotele ccneie Inštalirati, med drugimi tudi v škofiji. Vsa škoda pa ne znaša 1 milijon, kot je trdila Straža, ampak le 29.644 Din. Zupan Orčar je Oigerja enkrat tudi predal policiji, ki ga je pa izpustila češ, da škoda nI ravno tako velika. Svobodo pa Je Oiger uporabil v to, da Je takoj pobegnil v Avstrijo. Pozneje le sodišče dognalo večjo poneverbo in izdalo nad njim tiralico. Tekom preiskave pa so udeleženi Instalaterji plačali občini svoje deleže in ker bo morala tudi školija svoj dolg izplačati, jc občina faktično oškodovana le za 114 dinarjev. Milijonska defravdacija Je le ostala v Stražini redakciji. Klerikalni občinski svetntki tudi k tej blamažl niso črhnili besede.
Zvonollvarno bodo podrli.
Poroča obč. svetnik dr. Mulci: Trgovcu Bcrdajsu !b dovoljeno v gradu skladišče za petrolej. Trgovcu Pirlianu bodo dovolili na Koroški cesti zidavo skladišča le takrat, ako bi sezidal stanovanjsko hišo, ker vedno prekorači stavbena dovollenja. Stavbenik Nasimbeni, ki Ic osnoval družbo za ustanovitev zvonoll-varne z raznimi klerikalci, je pred kratkim zaprosil pri mestnem svetu za dovoljenje zidave zvonolivarne v bližini vinarske šole. Mestni svet je privolil In Naslmbetil Je začel takoj zidati, ne da bi bil čakal pravomočnosti tega sklepa. Vinarska šola pa se Je kot sosodlnja pritožila tn danes Je občinski svet tej pritožbi soglasno ugodil, ker Je ;"c lani menil. da se nai industraske stavbe zlast<
iz higijeničnih ozirov konccntractlo v Me-Uu na desnem bregu Drave lu na Teznu. Naslmbenlja, kateremu itak ponuja vi narska šola v zameno stavbeni prostor v Melju, Je krčevito zagovarjal samo župan Orčar, čež, da bo imel Nashnber.' škodo, če bi moral stavbo, Id je že pod streho, zopet podreti.
Pritožbe bi dru to.
Poroča g. Sernec: Bogatašu Anfonu Valentanu, kl se ie pritožil proti pov iša nju najemnine za mestno posestvo v Presternlcl, se najemnina odpove, ker poslopje tako zanemarja, da so lahko vsaV čas podere in noče plačevati zvišane na • jemnlnc. Policiji pa poviša občina n;< iomnino za poslopje na Slomškovem trgu šestkratno. Ce pa drŽava ne bo zahtevala od občine prispevkov za vzdrževanje policije, ostane pri dosedanji naiem-, ninl. Mestnim uslužbencem se določijo dliete za službeno potovanje, tn sicer 40 Din dnevno, nižjim kategorijam 30 za mariborsko oblast, za ljubljansko oblast pa 10 Din več. Predsednik gospodarske stranke g. Zagorski Je v Barvarski ulic) obesil nad ulico ogromno tablo za svojo mešetarsko obrt. Tabla pa po poročilu policije zastira razsvetljavo tn Jo Je za to občina prepovedala. Nc baš ljubezniv ogromni rekurz g. Zagorskega Je bil zavrnjen. Trgovec Andrej Oset priporoCn občini, da postavi pri kolodvoru prepo-trebno novo mestno tchtnico, ker je sedanja zastarela m preslaba, sicer bi jo on sam postavil. Občina bo nadomestila sedanjo telitnioo na Trgu svobode, z no-vo modernejšo. Več pritožb proti previ sokl odmeri vodarlne Je bilo to pot ugodno rešenih. Nekai pa jih pride še V prihodnji seji na vrsto.
Inozemske borze
29. avgusta:
CURIH: Berlin 0.000.088, New-Voik 454.25, London 25.20, Pariz 31.75, Milan 23.97, Budimpešta 0.031, Praga 16.30, Bukarešta 1.45, Beogrnd 5.825. Sofija 5.50 Varšava 0.0023, Dunaj 0.00783. — Po za ključku brozo je Beograd naraatel iu j" notirnl ob 17. uri 5.875.
DUNAJ: Beograd 743 do 747, Berlin 0.0098 do 0.00.103. Budimpešta 3-85 dr | 3.95, Bukarešta 324 do 320, London 821.70) do 322.700, Milan 3054 do 3056, New-YorU | 70.935 do 71.185, Pariz 4052 do 4068, Praga 2080 do 2090, Sofija 693 do 697, Varšava 0.2850 'do 0.2950, Curih 12.795 do 12.845; dolarji 70.560 do 70.960. lire 303'" do 3050, dinarji 73) do 740.
NKVV-VORK: Beograd 104.75, London 454.30, Pariz 566.50, Berlin 9,105.000, Mi lan 432.25, Curih 18.04, Praga 204.50, Du nni 0.14, Budimpešta 0.5(3, Bukarešta 44.73.
TRST. Zagreb 24.10 do 24.80, Praga 67J30 do 69, Dunaj 0.0323 do 0.0328. Belim 0.00035 do 0.00045. Tariz 131.75 dc 182.23. London 105.10 do 105.35, New York 23 do 23.15. Curih 416 do 419. carin ski franki 88-5 do 89
Pob©'! mašili orožnikov v
STRAHOVIT ZLOČIN ZAPELJANEGA PREBIVALSTVA. ■ EN OROŽNIK UI31T, DVA TEŽKO RANJENA.
aretiral!«, drugi zopet: »Ta jo mene v
Murska Sobota, 28. avgusta.
Neki Ivan Palažič, doma iz Zgornje Bistrice v Prekmurju, je bil svoječasno obsojen radi ropa na tri leta zapo-ia, nato pa je bil pomiloščen. Kmalu jo izvršil drujji rop in bil ponovno obsojen na 18 mesecev ječe. 28. julija t. 1. pa jo ušel iz zapora v Mariboru iu jo primahal lepo v svojo rodno vas '/.gornjo Bistrico. Zandarmerija v Čron-fevcih jo dobila nalog, da vjamo Pala-žiča. Pri prvem lovu je Palažič ušel crožnikom, ker jih je spoznal po uniformi. V noči od 20. na 27. t. m. pa so tli trije orožniki iz postaje Crenševci ;Postružnik, doma iz Ptuja; Krump, oženjen in doma iz celjske okolico, in revar, doma iz ljutomerske okolice) preoblečeni civilno ter oboroženi z revolverji in palicami v Zgornjo Bistrico, da bi zgrabili ubežnika. Krump in Sevar sta stala pri skednju posestnlce Ane Kreslin, Postružnik pa je plezal I o lestvi na skedenj, kjer bi imel spati Palažič.
Komaj se orožniki postavijo tako na stražo, jih naenkrat zahrbtno napade skoro polovica vasi in jili prično pretepati s koli in raznim ostrim oro-Ijem. Orožniki so v hipu obliti od krvi rmesveščeni popadali. Toda živinskim vaščanom še ni bilo dovolj, ampak so ožeče orožnike še dalje protepavali, kričeč nad njimi: »Ubijte pritepenoe, ubijte prišlekel Sedaj bomo pa mi žan
zapor gnal!» itd. Okoli 5. zjutraj so prignali orožnike k županu. Ta jih je spoznal in jih dal privozati k vozu, kjer so jih domačini zopet dalje prete-pavali. Nato so jili zvezali, oblivali z vodo in na županov ukaz kot aretirane, žandarje gnali v Dolnjo Lendavo, češ: »Sedaj pa mi žandarje peljemo!« Kričali so divje nad njimi: »Ubijte prišleke, pritepence!« itd. Ko so jih pripeljali v Lendavo, jih je tam orožni-štvo seveda osvobodilo in vseh osem spremljevalcev aretiralo. Orožnik Postružnik je umrl, ko so ga pripeljali v Lendavo, Sevar se bori s smrtjo, Krump pa je nekoliko manj ranjen. Je pa malo upanja, da bi oba okrevala.
Vse to je bilo od domačinov organizirano. »Prišleki« pomenijo v prekmurskem govoru Slovence, kl so prišli v Prckmurje.
Te žalostne razmere so sad rndikal-skega režima, ki v Prekmurju razganja nacijonaliste in favorizira odkrite in pritajene madžarone. Nič manj ni krivo teh ekscesov prekmursko časopisje, ki zadnje čase vehementno napada Slovenco in nas naziva prišleke. Končno je vse to tudi posledica Kleklovo propagande. Gornja Bistrica je Kleklo-va trdnjava. — Zadnji čas imajo ma-džaroni sploh stalne sestanke in izlete po vaseh, kjer hujskajo ljudstvo proti slovenskim uradnikom in uslužbencem, toda vlada vse to mimo trpi.
S fcatolšitaega sINoda
Z zanimanjem čltamo govore glavnih govornikov in Iščemo, kal so novega povedali na »katoliškem shodu«. V celoti moramo reči, da le razen precejšnle mase fraz in drugih okraskov ponovljeno isto, kar se je slišalo zadnjih 40 let po raznih avstrijskih sličnlh shodih. Nova nota ie le odpor proti narodnemu edln-stvu In bojazen, da bi avtoriteta države in llubezen do nle vzela cerkvi kaj ugleda.
Dr. Aleš Ušenlčnlk |e pod Imenom •Sodobni socialni razvoj in krščantvo« napovedal zopet bo) Internacionalnemu kapitalizmu in komunizmu. Pozna tudi nacionalni kapitalizem In kapitalizem, ki tli v »slabem pomenu«. Tudi kapitaliste je Ušeničnlk branil. Ostal le kot nasprotnik torej le kapitalizem »v slabem pomenu«. Hudo pa le obsodil g. Ušeničnlk komunizem, pozabivšl, da so klerikalci več let ln to še ne davno širili čisto komunistične nazore in da Oosarievi ljudje niso prikrivali, ampak povdarlall, da so katoliški komunisti, In za ta nazor ravno tako vlekli evangelll In citate cerkvenih očakov na dan, kakor vsi govorniki katoliškega shoda.
Iz govora g. Ušeničnika je videti, da fe klerikalizem končno zopet tudi ofici-jelno pristal na stari družabni red. Omiliti ga hoče s socialno pravičnostjo; kako, ne pove, ampak prizna, da se mora sedaj samo poskušati. Socializacijo je g. Ušeničnik pošteno prirezal in iz rjoveče-ga leva Qosar-Kremžarjevlh razlastitev je postala pohlevna ovčica, ki iz roke le. Radi spomina je vredno zabeležiti, kako je g. Ušeničnik definiral socializacijo: »podreditev sebičnih koristi posameznikov koristim celokupnosti«. Ta stavek podpiše poleg katoliškega shoda tudi g. Stinnes.
Tako ie izgubljeni sin SLS prišel spo-rtorjen nazaj. S tem pa ne rečemo, da ne odobravamo povsem izvajanj, da je potrebna uravna reforma in to bo ublažilo socialno vprašanje. Tudi mi uvidevamo, da le materijalizem nezadosten in da brez nravne ideje ni napredka. Ne zanikamo, da ima tudi religija nekaj vpliva na nravnost, a v glavnem so komponente za efektivnost nravnih zakonov in njih pronicanje iz sožitja posameznikov na sožitje socialnih ali celo nacionalnih skupin čisto »prosvetnega« oziroma netran-scendentalnega značaja. Največji social-noetični napredki človeštva so nastopili brez katolicizma ali celo vroli njemu.
O. Ušeničnik je glede socialnih vprašanj bi! zelo pesimističen. Ko ni zna! naprej, si je pomagal s tolažbo, da bosta Kristus in križ že kako pomagala.
Prav ugaja nam govor dr. Breclja o obnovi družinskega življenja. Nič novega, a toplo povedano. Velil; del podpišemo, a vse to se da ravno tako povedati na ' protestantskem, židovskem ali drugem konfesijonalnem shodu. Krščanstvo in čistost rodbinskega življenja je dvojo, kar ni nujno vezano.
Iz govora dr. Erliclia, ki je bolj pridigar s slabimi dovtipl, nas zanima, da bomo kmalu videli mednarodno Orlovsko zvezo.
Znani fanatik, sodnik M. Lavrenflf hoče, da Slovenci »versko probudo« nesejo na jug. Ni Jim prav, da v Srbiji nI Hrri-kfllzma, in zato Srbi niso »probujetii«. Slepi revež, kl ne vidi, da le vera pravoslavnih mnogo globlja, a manj zunanja kakor katoliška.
Tudi dr. Srebrnliu želimo uspeha v Soju z alkoholom. Predvsem naj začne pri duhovščini. Rc!igila tudi tu ne zadošča, da ptlmse zmago. Ona pa more biti pri gotovem ttanju izobrazbe ljudstva dobro pom-jžno sjftistvo.
Bolno točko kicrStnllztna Je otvoril pater Rant, ki Je toiil, c!a so tudi taki, ki bi radi ločili med krščanstvom in
cerkvenostjo. Mož hoče, da sc gre še preko cerkvcnostl na politični zbor.
Dr. Brejc le zajahal najbolj klerikalnega konllča: država katoliško cerkev »stiska« In Ji dela krivice. Dokaza nI navedel, nlegov govor je bil pod nivojem drugih.
Dr. Josip Jcral se Je trudil dokazati, da mora katolik biti klerikalec. Depolitizacije se boli grozno, ker bi baje potem šolstvo ostalo brez verskega vpliva. To le sicer eklatantna neresnica, menila Je pač, da bi šolstvo ostalo brez neposrednega vpliva klerikalne duhovščine na šolsko upravo.
Oovor univerzitetnega prolesorla Rož-mana bi bil priporočlilv za one, kl delajo na-, konkordatu. Zanika suverenost države, pravi suveren ie papež. Nekateri govori so sploh taki, kakor so v »Jutro-vem« romanu govori inkvlzitorja Arbuesa In njegovih domlnikancev.
Pa vse to ni tragično: klerikalizem Je politična stranka, kl Je prlpravllena ba rantatl z vsem. In tako smo gotovi, da bo tudi to pot hočeš nočeš prtlila vedri co vode v kozarček.
Politične beležke
-f Akcija klerikalizma proti socialistom. Proti nobeni drugI stranki se nI katoliški shod toliko eksponiral kakor proti socialistom. Socialdemokracijo ln komuniste Je naskočil z vso vehemenco g. dr. Brejc, kar nI čudno, če se spomnimo, da so pod Breičevo vlado na Zaloški cesti streljali na ljudi. V torek Je nastopil proti socializmu pa tudi duševni vodja klerikalizma g. vseučiliškl profesor dr. Aleš Ušeničnik ki Je Istotako kot dr. Brejc udaril po socializmu ln komunizmu. Tudi to je razumlllvo, ker Je znano, da Je g. Ušeničnik reprezentant pristne klerikalne reakcije, katere moč sloni na kapitalizmu ter cerkvcnem te rorizmu in absolutizmu. Čudno le izglc da, da »Slovenec« dobesedno ponatisku je govore klerikalnih voditeljev, ko še ni dolgo, da le z vso gorečnostjo zago varjal katoliški boljševizem ter »Zvezo delovnega ljudstva«, ki le pod skupno firmo bratila klcrikalce ln komuniste. Socialiste, je »Slovenec« tokrat označeval kot Izdajalce proletarijata. Morale so se zgoditi vsekakor velike stvari, da Je «Slovenec» tako presedlal ter sedal brez strahu In brezobzirno strelja najbolj tiste vrste, katerim edinim se ima zahvaliti za današnjo politično moč v Sloveniji in še posebel v Ljnbljani. Vsekako je interesantno, da je bil eden izmed glavnih sunkov katoliškega shoda ak clja proti socializmu. Morda je bilo to tudi le v zahvalo, da le g. dr. Lerrlež katoliški shod pred njegovim začetkom simpatično pozdravil ter dajal lekcije na-prednjakom, kako nal gledajo na to katoliško prireditev.
+ Ofenziva klerikalizma v Srbiji.
Katoliški shod je bil predvsem provoka-clja mirnih državljanov, kl nočejo pod krivo palico. Po svoji glavni tendenci Je bil kuPurnobojna In reakcionarna ofenziva proti napredku in zdravi pameti. Iz včera'fr.iega »Slovenca« pa posnemamo, či je katoliški shod sklenil ofenzivo kle-rAallzrra tudi v Srbiji. »Slovenec« poroča, da le beogralskl župnik Wagner na zb-irovanju predlagal, da naj pridejo v Sr>l'o »rtnvi svetilki, redovniki in redovnice, da se dvlsn'/o cerkve In kapele ln Ja se zgrnile katoliški linnovl za ka-lolLka društva in orgavizac'le.» V smislu tega predloga so bili storlcni tudi sklepi katerih namen ne more biti drugi kot z n|!hnvo pomočjo doseči tem uuod-nejšo kupčijo pri trgovanju z radikalci. Klerikalna ofenziva v Srbji le v ostalem značilna za doslednost in iskrenost klerikalnih avionomistcv, ki bi slovensko ljudstvo radi r.Srtall s klnešklm zidom.
sami pa v svoj! nenasitnosti sililo po celi državi. Če Je treba kaj oglodati, se tudi Makedonije ne boje.
+ Volitve v srbijansklh občinah
so še vedno na političnem dnevnem redu. Radikalci so napačno poročali o rezultatih ln demokratski glavni odbor Je razposlal poziv vsem lokalnim organizacijam stranke, da pošljejo natančne podatke o izidu Iz vsake posamezne občine. Do sedaj so prispela poročila Iz 975 občin, od katerih Je 365 čisto demokratskih, 24 pa mešanih, (župan demokrat, odborniki pomešani), radikalci imajo 457 občin in 4 mešane, meščanski blok Ima 20 občin, radikalci In džeinijet 15, fede-ralistl 2 občini. Demokratski glavni odbor le ponovno brzojavno zahteval od svojih lokalnih organizacij poročila; ko zbere ves materllal, bo objavil popolni rezultat občinskih volitev, ki Je čisto drugačen, kakor so to Javljali radikalci, ki so se hoteli pokazati pred svetom kot popolne zmagovalce.
+ Radid prekinja zveze s Francijo. »Slobodnl Dom« prinaša članek, podpisan od Radiča, ki razlaga, da Francija dandanes tako rožlla z orožjem, kakor Viljem II. malo pred svetovno vojno. Pač pa Anglija vodi politiko miroljubnosti In enakopravnosti. Obe pa Iščeta opore in zaveznikov. In medtem ko Je Francija našla Poljsko, Češkoslovaško ln Jugoslavijo, Je Anglija našla — Hrvatsko. Namreč, da Je Hrvatska središče poziclle, v kateri ni nihče več za bojevito Francijo, temveč vsi le za miroljubno Anglijo. Pacifistična Hrvatska pa vodi proti Jugoslovanskim oblastnikom nele Hrvate, temveč tudi Slovence, Črnogorce, vso Macedonljo ln vso Vojvodino. To Je blizu 10 milijonov ljudi In nad tri četrtine celotne površine sedanje Jugoslavije. Anglija se torej vedno lahko nasloni na mlrotvorno Hrvatsko kot na oporo za svojo miroljubno politiko dela In enakopravnosti ... Nemara bo Radič svoj članek prevedel na angleško, kar bi vsekakor bilo želeti.
Prosveta
Razstavo mlajših slovenskih ln hrvatskih umetnikov priredi Narodna galerija v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. Razstavili bodo med drugim Pilon in Jakao (oba večji kolekciji), dalje brata Kralja, Gojmir A, Kos ter Hrvatje Uzelac, Gecan, Tartaglia, Varlsj in Trep-še, vsi člani »Proljetnega salona«. Ako bodo tehnične priprave pravočasno gotove, se otvori razstava žo r nedeljo, na vsak način pa tekom prihodnjega tedna.
Člani in članice splitskega gledališča nastopajo od 25. avgusta na terasi splitske gledališke restavraeije s spore dom, kl obsega pesmi, recitacije in komade lažje vrste. Zadnjič so igrali Brane Cvetkoviča šalo »Ministrska kriza«, ki je bila v Beogradu in Zagrebu prvovrstna atrakcija.
Zathey v Krakovu. Slovenski dijak, ki študira v Krakovu ln je ostal tam zaradi Izpitov tudi preko počitnic, nam pi še, da je gostoval v krakovskem mestnem gledališču v začetku avgusta basist ljubljanske opere g. ZatAey. Nastopil jc v »Hoffmannovih pripovedkah«, »Prodani nevesti« ln domači poljski operi »Strašni dvor«. V prvih dneh je pel poljski, Kecala v »Piodani nevesti« pa slo vensko. V veeh treh vlogah je imel popoln uspeh, k! ga soglasno poudarja tudi kritika. Naravnost faectniral pa je publiko kot Kecal; mnogo točk je moral ponavljati Zgodilo se je menda prvič, da so je razlc-galo s krakovskega odra slovens-ko petje, pa tudi prvič, da je bi lo med aplavzom čuti burne jugoslovansko »Živijo«. Klicali smo mu jugoslovanski študentje, kl Bmo bili hvaležni, da nas je tu daleč od domovine presenetil z domačim jezikom.
»glase v ravn. pisarni ▼ pondetja« dne 8. septembra od 10. do 11. ure. — V torek dne 11. septembra, vpisovanje dosedanjih učencev v pripadajočih razredih od 9. do 10. ure. — V sredo dne 12. septembra ob 8. url bo slovesna sv. maša v domači kapeli, nato se dijakom v razredih razglase disciplinarni predpisi in urnik. — V četrtek 18. septembra, pa se prične ob 8. uri redni pouk.
X Prlčetek Šolskega leta 1923./24. na mestnih meščanskih šolah ljubljanskih. Šolsko leto prične v sredo dne 12. septembra 1923. z božjo službo in v četrtek dno 13. septembra 1923. z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bo v torek dne 11. Eeptembra 1923. od osmih do dvanajstih dopoldne in od dveh do petih popoldne in sicer: Za I. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju Na prulah St. 18; za II. mestno deško meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti 242; za I. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju r.a Sv. Jakoba trgu 1; za II. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti 242. Vstop v I.razrcd meščanske šole je dovoljen le onim učencem in učenkam, ki so dovršili (e) V. šolsko leto s sploSno povoljnim uspehom.
X Na državni dvorazrednl trgovski šoli v Ljubljani so prične šolsko leto 14. septembra s sv. maSo ob 9. uri dopoldne v Križanski cerkvi, nakar se zbero učenci in učenke v svojih razredih. Bedni pouk se prične dne 15. septembra ob 8. uri zjutraj. Ponavljalni izpiti Be bodo vršili 12. in 13. septembra. Vpisovanje nanovo vstopajočih je za učence ln učenke za prvi in drugi letnik zaključeno In eo ne sprejme nobeden več. Ako kdo izmed vpisanih ne namerava priti v šolo, naj to takoj javi ravnateljstvu, da bo mogoče sprejeti ns njegovo mesto drugega.
X Državna dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Pismeni ponavljalni in ostali izpiti Be prično v potek dne 7. septembra točno ob 8. Spored ustmenih izpitov je objavljen na razglasilni deski v šolskem poslopju. Vpisovanje učencev In učenk, kl so že obiskovali zavod, bo dne 11. eeptembra od 10. do 11. V Bredo dne 12. septembra bo otvori novo Šolsko leto s službo božjo. V četrtek dne 18. septembra se prične ob 8. redni pouk. Novih priglasov za vstop v prvi letnik ni več možno upoštevati. Pripravljalni razred je ukinjen.
X Državna realna gimnazija v Ptuju. Soleko leto prične dne 11. septembra. Sprejemni izpit v I. razred se vrši dne 10. septembra od 9. do U. ure, priglasi se sprejemajo isti dan od 8. do 9. sli tudi prej. Razredni izpiti bodo od 8. do 10. septembra. Dosedanji in novi dijaki se imajo priglasiti za vpis dne 11. Bopt. od 10. do 11. ure.
Jezdni odsek telovadnega društva Sokol Ljubljana obvešča brate, da se na meravani izlet dne 2. septembra radi nastalih težlcoč ne vrši, pač pa dne 23. septembra. Prijavite se do 15. septembra pri bratu načelniku. Zdravo I
Odborova seja Jugoslovanskega Sokolskega Saveza se vrši v nedeljo dne 23. septembra t. 1. ob 9. url v savezni pisarni v Ljubljani (Narodni dom) s sledečim vzporedom: 1.) Situacijsko poročilo. 2.) Finančno vprašanje. 8.) Poročilo savez-nega TO. 4.) Skupščina, sabor in prireditve v letu 1924. 5.) Predlogi žup. 6.) Slu čajnosti. Odlbor JSS. tvorijo člani starešinstva in po en zastopnik vsake župe.
Zahvalni Sokolsko društvo v Središču ob Dravi Izreka tem potom prisrčno zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je slavnost otvoritve našega Sokolskega doma tako krasno uspela t Moralni uspeh prireditve je popo'n, materljalnl nad naše pričakovanje. Po teh uspehih na novo delo I Zdravo 1	Odbor.
Dopisi
ŠMARTNO OB PAKI. S 1. septembrom bo razpisana pri nas služba čuvaja in podpirača ograje g. Skrablja. Kakor se govori, odide naš g. kaplan, ki je dose daj opravljal to službo, na Ljubno in je torej to dobro in važno mesto prazno Kulturno življenje je bilo v tekoči sezoni bujno, saj smo videli in slišali marsikaj lepega. Uprizorila se je domačega avtorja humoreska »Umetno nakodrani zaje«. Salve smeha i<o izzvale z živim zajcem nastopajoče dame domače in tuje šole, posebno, ko bo lazile krog gradu Packenstein. V četrtek Be igra ponovi in doda še »Pregoreči Orel«. Pridni diletantje so uprizarjali tudi »Prepovedano ljubezen«, ljubko večdejanko, ki Be godi v idiličnem gozdiča za Pako. Sama domača poezija, resnični dogodki našega veselega romarja. Avtor kar sam re-žisira in se poda na Ljubno, kjer se nadaljuje dejanje v hladnem planinskem zraku. Za konec sezone se nam obeta še »Slovo«, v srce segajoča pantomina, ki se godi na vrtu in na cesti, od podi-rajočem se plotu. Pridite! Na Paki je vse poceni: meso po 100 K, kaplan plača brce po 100 Din, tiEgeltangl je pa zastonj.
ŠOŠTANJ. Razmere pri naB so jako čudne. Imamo župana, ki je predsednik demokratske Btranke, a je v novejšem času presedlal v radikalijo. Kl ub temu nima toliko poguma in časti, da bi odložil predsedniško mCBto pri demokratih, ampak kar v kalnem ribari. Ob času občinskih volite* je sveto obljubil, da bo vedno v stikih z volilci in imel redne mesočne sestanke — a v 6koraj 3 letih je bil samo enkrat sestanok takoj po
vsaSiem Vremenu. V nedeljo dtoe f, 8(p. tembra pridite vsi k Mali Nedelji. Agt tirajte povsod sa častno udeležbo! N«
svidenje! — Narodno-kulturno društvo,
III. ljubljanski veleiejm
Otvoritev veiesejma.
V	soboto dne 1. septembra se ob poj 10. dopoldne slovesno otvori III. Ljub. ljanskl velesejem. Pri otvoritvi bo na-vzoče NJ. Vel. kralj Aleksander I. In Ima-Jo zato dostop samo povabljeni gostje, ki pa morajo prinesti vabila brezpogoj.' no s seboj. Vhod na sejmišče za častne goste le Iz Oosposvetske ceste.
Razstavljalcem našega veiesejma.
Opozarjamo, da se morajo dostaviti vsi razstavni predmeti na sejmišče do 30. t. m. Dne 31. avgusta ob 18. url mo-ra Imeti vsak razstavljalec svoje prostore popolnoma urejene. Dne 1. septembra Je dohod za razstavljalce iz Tlvol-skega parka ob otroškem Igrišču. Vsi razstavljalei naj bodo do pol 9. dopoldne na sejmišču, ker se bo ob tem času do-hod zaprl. NJ. Vel. kralj bo tekom dopoldneva ogledal vso razstavo, zato tekom tega časa dohod razstavljalcem, ki bi zakasnili, ne bo mogoč,
Splošen obisk veiesejma se začne dnt 1. septembra ob 13. popoldne. Legltima-cije se bodo prodajale ob vhodih na sejmišče, permanentne po 50 Din, za enkratni obisk pa po 15 Din. Poleg tega pa se legitimacije dobe tudi pri Jugoslovanski zvezi za tujski promet, Aleksandrova cesta; pri Ljubljanski kreditni bar kl, Dunajska cesta; pri Jadranski banki, Šelenburgova ulica; pri Kreditnem za-vodu za trgovino in obrt v Prešernovi ulici In pri Slovenski banki, poleg Frančiškanskega mosta, ki so lz prijaznost! prevzele razprodajo, da razbremene sejemske blagajne.
O našem bolniškem zavarovanju
Razmere pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
V	nekem jutranjem listu smo te dni čitali o «razmcrah uradništva« pri imenovanem zavodu, nas pa zanimajo poleg toga še razmere v zavodu sploh
Že dalj časa opazujemo včasih kar očitno borbo proti centrali v Zagrebu, bili pa smo mnenja, da so to stvari, ki naj so rešijo interno. Kot pa vidimo, postaja nekaterim vedno bolj vroče in zato si žele simpatij javnosti. Bojimo se, da ne bodo trpeli škodo oni sami, ki so boj izzvali. In zakaj? Zato, ker je javnost z Okrožnim uradom skrajno nezadovoljna, kar ni čudno, če vpo-števamo najrazličnejše šikane po ia-vodovih poslovalnicah, medtem ko se predpisovanje prispevkov zavlačuje že mesece, kar posebno obtežuje obrtnika, trpi pa tudi zavod na izgubi obresti. Znak je to, da v zavodu nekaj ni v redu, in menimo, da se ne motimo, če trdimo, da ravodovo uradništve stavljenim zahtevam še daleko ni do raslo. Da je mnogo dela, priznamo, ampak 200 nameščencev — Slovencev, kar poudarjamo, mora tudi nekaj pro-ducirati, seveda, če so na vseh vodilnih mestih sposobni uradniki. In še nekaj. Ko bi se Okrožni urad točno rav nal po navodilih iz Zagreba in ko bi vodstvo zavoda ne bilo tako ozkosrč-no, bi bilo marsikaj boljše.
Kar se uradništva samega tiče, mi agilnosti ne bomo kratili, niti dobre volje; ampak glavno, kar manjka, je sposobnost. Prikrita borba, ki se v zavodu bije, je borba med dvema kafe gorijama nameščencev, in sicer met kategorijo kvalificiranega, primerne šolanega uradništva in med kategorijo takih »narejenih* uradnikov, ki ec bili preje v vseh mogočih poklicih ta so prišli po protekciji na svoja mesta kot pripadniki svojčas vladajoče stranke v zavodu. C3ntrala v Zagrebu se sedaj vsled uveljavljene službene prag-matike trudi, da vse uradništvo, s katerim mora računati, pravično uvrsti In umevno je, da imajo pri uvrstitv prednost oni, ki so šolani in sposobni Nočemo delati krivice bivšim rokodelcem, ker nekateri so res uporabni M delo, ki v zavodu prevladuje, nikakor pa nimajo sposobnosti za uradniška mesta, od katerih se lahko in se mora zahtevati široko obzorje in vsestran skO sposobnost. Ce torej Zagreb hoit razmere uravnovesiti in popraviti <1< sedaj storjene krivice, mislimo, da lit javnosti samo prav, ker le na ta način bo zavod posloval v zadovoljnost i"' teresentov.
Ce pa bi se ugodilo neupravičeni!«
Šolstvo
X Nji I. drž. gimnaziji v Ljubljani bo
vpisovanje učencev za I. razred v omejenem številu v nedeljo dne 9. septembra od 10. do 11. ure. Mod U. In 12. Be je zglasiti tudi repetentom I. razreda. — V pondekjek dne 10. septembra, točno ob 8. uri iso prično sprejemni Izpiti za I. razred. Od 11. do 12. se bodo sprejemali v ravn. pisarni dijaki drugih zavodov v razrečlo II. — VIII., toda le po navedbi tehtnih razlogov. Učenci II. — VIII. razreda., ki morajo pred sprejemom na tuk, zavodu polagati sprejemne izpite, nai Be
volitvah. Nobenega nasveta ne vpošte-1 zahtevam «ttarejenlh» —■ uradnikov, ki
„» m nhttn.ki n,lhnrnik-l Rtnnin ni« SQ boj jzzva]j jn 80 tudi edini borijo
proti Zagrebu, bo nezadovoljstvo rast' lo in trpela bosta uradništvo in ugled zavoda, ki je danes že itak minimalen, trpel pa zavod tudi gmotno, če se bodo tudi v bodoče tako počasi predpisovali prispevki. Ležijo namreč na ta način po nepotrebnem zunaj milijon, mesece In mesece in vsak si lahko Izračuna, koliko znaša obrestna itgu!" pri 10 % obrestovan ju.
Smatrali smo za potrebno, da ja'-nost v tem pravcu informiramo, ^ se piše in govori marsikaj, vendar povzročitelji navadno zamolče, kje tiu vzrok. In tega smo navedli.
Centrali v Zagrebu pa svetujemo. <" uradniško vprašanje uredi brezobzirne zgolj na podlagi službene pragmatik«' Zadovoljnost bo potem obča!
Opazovalce
va in občinski odborniki ne Btnojo nič govoriti pri sejah. Pretepanje je na dnevnem redu. V nedeljo in pondeljek popoldne so se na trgu pretepavali, da je pošteno kri tekla. Pa seveda policaja ni od nikoder. Cele dni popivata z občinskim tajnikom okrog, občani jih pa plačujemo. Gospod župan, brigajte se nekoliko več za občino in za red v občini — ne samo za otroški vrteo in vrt-naricol
MALA NEDELJA. Klerikalci pripravljajo za nedeljo dne 2. septembra orlovski rlet s telovadbo pri Mali Nedelji. Razvili bo veliko agitacijo proti prireditvi »Narodno-kulturnega društva«, ki se vrši Isto nedeljo dne 2. septembra v društvenem domu — hoteč lato preprečiti. Kot odgovor na klerikalne hujskarlje, poživljamo vbo napredno javnost od blizu In daleč, da so v največjem Številu udeleži naše nrtreditve. ki se vrši ob
delu za unifikacijo. Ureditev komunikacijskih sredstev jo važna naloga njenega gospodarstva pa tudi zedinjenja njenoga prostranega ozemlja. Vrhu vsega imn Jugoslavija ua razpolago Jadransko morje, na katerem mora poskrbeti, da so zgrade primerne luke. Primernih mest za lulto ima na svoji obali dovolj.
Bolgarsko razmere so mnogo enostav- j nejše od jugoslovanskih. Tudi Bolgarija' obsega narodnostne manjšine, od katerih! je najvažnejša turška. Bolgarija meji s' Srbi, Rumuni, Grki in Turki.
Najvažnejši sosedski odnošaji so odno-šaji med Bolgari iu Srbi. Med obema na-j rodoma je obstojal pred svetovno vojno i spor in borba za Macedonijo. Neprija-teljstvo med obema državama se je šo! povečalo s tem, da se jo Bolgarija v svetovni vojni pridružila centralnim državam. Vkljub temu pa se žo množe glasovi za sporazum med Bolgari iu Srbi ter segajo govorice že tako daleč, da so omenja celo federacija. Ako bi prišlo do tega, bi bilo Jugoslovnnslvo ujedinjeno v celoti.
V gospodarskem pogledu je Bolgarija po večini poljedelska država kakor Jugoslavija. Tudi v tem tiči prednost za sporazum. Bolgarija ima izhod na Črno morje, ki pn je neprikladnejše od Jadran skega morja. Poseben pomen ima za Bolgarijo Donava, veletok, enako znamenit tudi za rumunsko in jugoslovensko kraljevino.
Priloga „Juti'u(' it. 202 dne 30. avgusta 1923.
Po slovanskem svetu
Poljaki, Jugoslovani in Bolgari
(Iz Masarykove knjige <SlovanI po vo]ni>.)
Kakor Češkoslovaška mora tudi Poljska ' rešiti problem politično in administrativne unifikacije. Poljski narod so njegovi j sovražniki razdelili na troje. Spravili su ja deloma pod Prusijo-Nemčijo, Rusijo iu Avstro-Ogrsko. Na ta način so prišli Poljaki pod troje vrst različnih zakonov in običajev. Vezala jih Jo lo narodna zavest ju hrepeneje po ujedinjenju, katere je njačevala revolucionarna tradicija iu poskusi za dosego samostojnosti pod Napoleonom.
Poljska obsega znalne narodno manjšina toda njih značaj je drugačen nego v ičeškoslovaški. Treba je poudarjati, da je vsako manjšinsko in sploh narodnostno vprašanje posebno vprašanje, da ima svojo posebno vsebino ni da so mora radi lega samostojno presojati in reševati.
Glede važnosti cerkvene relogiozuosti v Poljski se položaj najlažje označi z dejstvom, da Je v sedanji Poljski približno >0 odst. kctoličonov in 40 odst. nekato-ličanov, pravoslavcev, protestantov, Židov in drugih. Pripadniki teh verskih sku- j |iin so deloma Malorusi, deloma Rusi, deloma Nemci
Poljska meji na zapad u in na jugu z Nemci, Čehoslovaki in Rumuni ; na se-lerovzhodu na periferijske države Litvo, l."tiško, Belo Rusijo in Ukrajino. Pri poedinih sosedih igra zelo važno vlogo veroizpovedanje. Litavci so katoliki, Lo-liši in Nemci proteslanti, drugi zopet pra-voslavci itd.
Glede odnošajov mod Poljaki in Nemci freba opomniti, da imajo Poljaki za sosede samo severne Nemce, dočim meji Češkoslovaška nu severne in južne Nemce, Slovenci in Hrvati pa samo na južne Nemce. Razlika med severnimi in južnimi .\emci je bila vedno politično važna. Rusi, Srbi in Bolgari so tako srečni, da so brez nemškega sosedstva. Stara Rusija je politično, to je kot država mejila na Pru-sko-Nemčijo ter je imela nekake vrste nemške kolonije.
Gospodarske tožave Poljske imajo svoj poseben značaj. Poljska je mnogo pretrpela radi vojne. V ostalem je poljska republika po večini poljedelska država. Industrija se nahaja v nekaterih središčih, in sicer posebno na zapadu. Tudi poljska industrija bo morala poiskati za svoje tržišče vzhod, kamor je težila že poprej. Bogata je Poljska zlasti na premogovnikih. Z Gdanskom je dobila Poljska naraven izhod na morje.
Tudi Jugoslovani, ki so v narodnostnem in jezikovnem oziru edinstveni, morajo rešiti težek problem politične in administrativne unifikacije. Jugoslovanski narod je bil od vseh slovanskih narodov najbolj razkosan. Odtod razlike, kl se dandanes pojavljajo med njegovimi sestavnimi deli. V Jugoslaviji so danes deloma v veljavi srbski črnogorski, ogrski, avstrijski in turški zakoni, katere je treba polagoma izenačiti Manjšine v Jugoslovanski državi so relativno neznatnejše in obsegajo Nemce, Madžare, Rumune, Italijane, Albance, Turke ln Bolgare.
Jugoslavija mora poleg drugih vprašanj rešiti problem verskih razlik. Srbski del Jugoslovanov je pravoslaven, hrvatski in slovenski pa rimsko-katoliški. Stari spor Hrvatov s Srbi se v novi narodni državi nadaljuje. Problem Jugoslavije pa je v tem, da se najde ravnotežje med centralističnimi prizadevanji in avtonomi-- ličnimi tendencami. Tudi za Jugoslovane torej velja, da se najde povoljna rešitev med politiko in administracijo.
Sosedov Ima Jugoslavija mnogo; poleg drugih Nemce, Madžare, Rumune, Grke, Holgare, Italijane, Albance in Turke; na upadu meji na Jadransko morje.
Jugoslavija je agrarna država in to dejstvo je zanjo olajšava pri težavnem
kov v 6 do s mesecih). Zamudniki plačajo dvojno. Ce nI denarja, se davkoplačevalcu neusmiljeno proda kar ima. Obdavčeno je vse. Sme so imeti samo eno okno, za drugo sa plača 8 milijonov pristojbine, istotoliko za peč.
V gozdu se sme sekati, kolikor se komu ljubi. Gozdarjev ni več. Vse je narodna lastnina. Toda tc pripelje kmet bruno domov, pride tnkoj komisija in zahteva polovico hlodov za sovjet. Za preostalino je treba nekaj plačali. Tudi del vrhnjih vej se mora oddati za kurjavo.
Tako povsod narašča jeza. Ruska potrpežljivost jo pri kraju. cDajte nam voditelje, pa gromo z vilo in koso nad ugnje-tače! Ze tretji teden narašča v smolenski guberniji upor. V neseljskem in sebeškem okraju so pobesili komisarje in dnvkarjo ter požgali hiše vaških vohunov. Podoba i je, da polet jo v Rusiji no mine mirno...
Pred kmečko volno
(Slika iz današnje Rusije.)
Poseben poročevalec berlinskega <P.u-lja> popisuje svoje vtise iz smolenske gu-bernije ob poljski meji.
«... Verižnik jo prinesel obenem s saharinom, milom, glavniki in špiritom v Rusijo tudi nekoliko številk <Rulja> in drugih emigrantskih časopisov. Z največjo previdnostjo se vsi stisnejo v kotiček, zaprejo in zapahnjo vrata. Čitanje se prične. Največje zanimanje vlada za poročila... iz Rusije. Slušatelji se venomer začudeno spogledujejo in vzdihujejo. — Kaj ti vse praviš? — Bežimo! Ni mogoče! O, moj Bogi — Razburjenje narašča. Končno za-kriči nekdo ves iz sebe: <Počakajmo! — Citanje preneha. Časopis so skrbno skrije. Prične se presojanje in posvetovanje: ali je napisano resnica ali laž. Na mizo pride samovar, kljukva, kruh pomešan z grahom in slamo, nekoliko kosov saharina. Pije se in se iz srca govori, dasi venomer nekdo tišje govori iu se po navadi pazljivo ozira proti vratom in oknom.
Časopis roma po vaseh ter vzbuja povsod isto začudenje in nezaupanje. Ruska vas ne ve namreč, kar se godi v Rusiji. Brezplačno pošiljanje sovjetskih časopisov v agitacijske svrhe je prenehalo že lani. Vaški sovjeti so naročili liste le vsled pritiska in kmetjo niso imeli prav nič od tega, ker se je ves papir takoj v sovjetu pokadil. Pozneje niso sovjeti pravočasno pošiljali naročnine in časopisi so izostali. Razen tega nihče ne zaupa uradnemu tisku. Komunisti n. pr. nalašč niso nič pisali o preganjanju patriarha Tiho-na. Inozemski časopisi učinkujejo v teh razmerah kakor razodetje. Uboge kmetice so začele na kolenih moliti za rešitev vladike. Sicer se ne sme povsod niti to storiti. Po večjih krajih so odgojili agitatorji mladino v komunističnem duhu. Naraščaj mora zatajiti vsako versko prepričanje in molitev.
Ponoči eo ceste izumrle. Ne lajajo niti sedaj maloštevilni psi. Brez orožja nihče ne sme na ulico, če noče biti oropan ali ubit. Med rdečimi vojaki se množe upori. Da zatre to nezadovoljnost, jim dovoljuje vlada v presledkih ctritedensko ropanje*. V tem času smejo vojaki ustaviti vsakega, ki ga smatrajo za verižnika. Polovico plena dobi oblast, polovico zadrži ropar.
Kmet plačuje 18 davkov, ki znašajo 400 milijonov (to jo vsota kmečkih izdat-
Štiridesotlotnico amrli skladatelja j
Smelaue proslave leta 1924. tudi Čehoslo-1 vaki v ameriških Združenih državah na ta način, da uprizore v Chicagu, New-Yorku in Cievvelundu najboljše pokojnikove opere.
Masarvkova kolonija v Sovcrnl Ameriki. Na ozemlju Mlnnesote med rekama St. Louis in White Fnce so češkoslovaški kolonisti ustanovili dve naselbini, od katerih nosi prva ime <MaedoTvland», druga pa <Masaryk>.
Občinske volitve v Pragi in okolici se bodo vršile letos 16. septembra. Zanimivo je ob tej priložnosti število volilcev, kalerlh je skoraj 424.680, med njimi 192.156 moških, 227.761 žensk in 4763 vojakov.
Otvoritev medicinske takullete v Bratislavi. Pripravo za otvoritev medicinske fakultete v Bratislavi naglo napredujejo. V septembru t. I. bo že otvorjen prvi semester, tako da bodo absolventi srednjih sol, ki žele študirati medicino, svoje študije pričeli lahko že v Bratislavi.
Tolstoj kot pedagog. Društvo češkoslovaških učiteljev je izdalo knjigo vzgojitelja dr. K. Veliminskega pod naslovom
<ToIstoJ kot pedagog*. Pisatelj Je dolgo proučeval Tolstega; prevajal jo njegova dela, širil njegovo ideje ter uvajal Cehe v Tolstega srco in dušo. Po sodbi Veliminskega ima svet malo tako doslednih in miselno vzgojnih duhov kot je bil modrec iz Jasne Poljano. Tolstoj je poznal in cenil Konicnskega ter je svoje odnoša-r jo napram otrokom utemeljil na načelu svobode in na prirojeni otroški pravici. Bil je Roussenujevec, mrzil je dresuro, mehanično vežbanje spomina, suha šolska pravila ter je to prispodabljal akro-bntiki in koinedijanstvu. Ljubil je samostojno delo. Najčistejša poteza na jasno-poljanskem apostolu je hrepenenje po naobrazbi »rca pred razumom, prizadevanje, da prido do veljave občutek in čustvo, brez katerega jo vsako bitjo izgubljeno za družbo v humanitarnem smislu. Veliminsky opisuje Tolstega vzgojuo po-javo analitično ter jo obdeluje od vseh strani. Knjiga je pisana s toplo ljubeznijo do predmeta, toda ne prikriva nobenih napak Leva Tolstega in je v tem pogledu kritično delo prve vrste.
Otroška gledališča v Rusiji Sovjelaki listi poročajo, da je moskovska vlada pred kratkim ustanovila gledališča za otroke^ V teh gledališčih igrajo izključno otroci. Ker smntrajo sovjeti gledališče za jako važno vzgojno sredstvo, so polagoma priključijo taka gledališča vsem šolam. V zvezi 7. gledališči se osnujejo otroški klubi, časopisi, šolski kinematografi, knjižnice in razstave otroških del.
Rusko gledališče v Londonu. Javili smo ze, da se je v Londonu osnoval ruski gledališki sindikat, kateremu so pomagali do življenja tudi angleški finančni krogi. Sindikat ustanovi trajuo rusko gledališče v angleški preslolici, gledališče, ki bo gojilo dramo balet, pantomino in petje. Na čelu artističnega podjetja stoji glasoviti Rus Koinisaržjovski, kateremu so jo pridružil znani angleški režiser Allan \Vild. Program novega gledališča je sestavljen za pet let naprej. Podjetje je osnovano na zelo zdravili temeljih in ni bojazni, da ne bi se obneslo.
povcaaia. Naisiaošr je bU to pot Zupani:! I. Na levi strani se Vidmajer vsaj prvih deset minut ni mogel prav znajti, kasneje pa je s Pevalckom delal krilcem ln obrambi nasprotnika precel preglavic Vratar Mlklavčlč le vratar z zmožnos -ml, kl mu dajejo vso pravico, da čuva svetišče prvega illriianskcga moštva. Oa branilcev je Beltram docela odrekel In je bilo lc sreča, da je knol za partneric pridnega Dolhiarja, ki Je razčistil mar sikatero nevarno situacijo. Manjkajo mu sicer še oni osvobodilni streli, ki karal, lerizlrajo dobreg.i branilca, toda velik i zasluga, da sc je marsikateri napad Con cordljo izjalovil še pred golom, gre pač njemu.
Tekma ie bila skozi igrana v ostrem tempu In se nI videla ravno očima pre inoč ene ali druge strani. Oostje so bi' ichnično In taktično siccr boljši, tod. domačini so pokazali odkrito voljo prodati svojo kožo kar najdražje. Več lepi. momentov pred goli sta obe moštvi pustili neizrabljenih. Prvi polčas konč: brez uspeha za eno ali drugo moštvo. N drugI polovici doseže Concordlja vsle nepazljivosti In nepotrebnega Igračkani Beltrama prvi gol, toda Vldniajeru se pr-siečl z Izredno efektnim strelom, ki pri ča o njegovi prisotnosti duha, izravna ti. Diktirano enajstmetrovko proti Con cnrdili odbrani lepo njen vratar. Sel>-ktasno streljani korner prinese gostoti Arugi gol In zmago. — Proti koncu ic sodnik Izključil radt surovega Igrani «lva Zagrebčana.
V splošnem nas Zagrebčani nikakor niso zadovoljili Upamo, da bo prihod njo nedeljo, ko igra prvak ZNP Orai1 janskl z Ilirijo tekmo za oficiolno pi-vunstvo Jugoslavije, vendarle občinstvi videlo nogometni šport, kl se ga bo lal' ko imenovalo prvovrstnega.
Športni vestnik
Concordia (Zagreb): Ilirija 2:1(0:0)
Nelepa otvoritev jesenske nogometne sezone.
Zagrebški nogomet velja danes za najboljšega v državi, in to po vsej pravici. Zagrebška nogometna moštva, prod-vsom ona Oradjanskega, Coticordije in Maška so s svojimi uspelii doma hi v tujini dokazala visoko stopnjo svoje nogometne umetnosti. Naši ljubljanski nogometaši so vedno radi odhajali v Zagreb, da tekmujejo s temi klubi, ker so vedeli, da se da v Zagrebu marsikaj naučiti. Stopnjevale so se tudi opažale koristi takih tekem naših klubov z zagrebškimi. Ze Primorje je pred meseci častno odrezalo proti prvaku Oradjanskemu In Ilirijo, proti kateri je splitski Hajduk le s težavo dosegel zmago, morajo tudi v Zagrebu smatrati danes za moštvo, kateremu se nc more več zabiti pollubno število golov, kakor so to nekdaj mislili. Tudi ljubljanska športna publika jc vedno z veseljem pozdravila vsak zagrebški klub v nadi, da bo vklela prvorazreden nogomet.
S to željo sc je tudi v nedeljo zbralo nad tisoč oseb, da prisostvujejo tekmi med zagrebško Concordijo In ljubljansko Ilirijo. Toda bili so razočarani, ker gostje prvič niso pokazali onih nogometnih vrlin, kl smo jiii od njih pričakovali, drugič pa jc postala tekma zlasti v drugem polčasu po krivdi Zagrebčanov naravnost surova, tako da je publika pozabila, da lina pred seboj goste, in je z raznimi umestnimi in neumestnimi opazkami in z drugimi izrazi ogorčenja pokazala, da obsoja tak način igranja. Zagrebčani so se izkazali kot moštvo, ki ne ve, da je disciplina ena poglavitnih lastnosti pra-vega športnika. Njihovi izpadi proti sod-
niku in nijhovo surovo Igranje so le do-ka* njihovega nepravilnega umevanja
sportn.
Velik del krivde, da se je tekma končala tako nesportno, leži v tem, da sodnik nedeljske tekme g. Vodlšck nikakor ni Imel tckinc v rokah. S svojimi napačnimi odločitvami, s katerimi je škodoval eni In drugI stranki, je povzročil precejšnje razburjonje igralcev In občinstva ter mnogo pripomogel do nelepega pote-ka tekme. Manjkala mu je potrebna energija In vsak medklic iz občinstva ali od igralcev je zadostoval, da ie odžviž-gal. Lahko se reče, da jc večkrat «sll-šfel« kako of side pozicijo ali drug pre. gresek proti pravilom, videl ga pa nI Ako bi bilo mogoče med tekmo izključili — sodnika in bi se to v nedeljo zgodilo, bi bila brezdvotnno tekma drugače izpadla, ker bi Zagrebčani videli, da ne smejo delati, kar hočejo.
Tekma je končala z zasluženim toda nepotrebnim porazom domačinov. Oostje so jih nadkriljevali v tehničnem In taktičnem oziru. Zlasti ie ugajal način, katerim so v lepem podajanju žoge kratkimi pasi prenašali svoje napade iz polja proti golu Ilirije. Njihov najboljši igralec jc bil brezdvomno znani srednji krilec Dubravčič, kl se ie tudi glede iairnessc prccej odlikoval od svojili tovarišev. V napadu ie bil dober Šole na desnem krilu. V obrambi je bil poleg iz-bornega golniana desni branilec Bocak boljši koi levi.
Pri Iliriji jc bila najboljša krilska vrsta, v kateri je bil zlasti Lado izborno disponiran. Tavčar kot desni krilec tudi topot ui zatajil svojih starih vrlin in je bil neprecenljiva opora obrambi in napadu. In zlasti napad je potreboval pre-' cej opore, ker je njegova desna stran | z vodjo napada Omanom vred precej od-
Olimnijski dan v LjubljanS
StKHtna zveza Je zasnovala za 16. t m. s sodelovanjem ljubllan. športnikov in tlstalega športu naklonjenega občin siva .obširne športne prireditve, združene i. matinejo članov tukajšnlc opere, tombolo tn zabavnim večerom v dvorani »Ka zine«, katerih čisti dobiček le namenjc fondu za udeležbo naših športnikov u osmi olimpljadl leta 1924 v Parizu. Kako visoko cenilo šport In njegovo udelst vovanjo na mednarodnem trgu kulturm In športno ugledne države, nam kažer samo zneski, kl jih žrtvujejo Amerik;. Francija Anglija aH Italija v te svrhe Ne samo- državne blagajne nego tudi zasebniki v\edo ccnltl velikanski pomen mod narodne višine na športnih poljih. Tudi naš tnladV šport je na lastnih tiogah pokazal v netili povojnih letih mnogo žc lezne volte in izvrstnega materijala, ki mu nedostaje samo denarne podpore /. najnujnejše športne prostore in neka ugodnosti za smotreno vežbanje. N boljšem v tem pogledu sta Zagreb i. Beograd. Znano jc, da daje tudi Ljub Ijaua v vseh disciplinah športa vedno \c upoštevanih moči. Da prepreči vodno m. znosnejša lit usodnejša matcrijelna bre mena za raitvoj slovenskega športa i ga predstavi že prihodnje leto na s\v tovui ollmpljudi, kjer mora kmalu za vihrati tudi naša trobojnica zmagoslav no, se obrača Športna zveza v Imeni, vseli udeleženih športnih instanc ua lju! Ijausko občinstvo, da ji priskoči v te; važnem trenutku na pomoč in omogoc s tem nastop naših prvoboriteljcv v Pa rizu.
Podrobnejši program prireditve priol-čimo prihodnje -dni.
Prvenstvo Jugoslavije v nogometu. — Gradjanski, Zagreb : Ilirija, 2. sen tembra. V nedciio. 2. septom. sc igra p: vo kolo za prvemstvo Jugoslov. nogo metnega saveza. Medtem ko tekmuje!, v Beogradu Jugoslavija, prvak Beograi: nogom. podsaveza, z Bačko, prvakom Šubotiškcga nogom. podsaveza ter v S; rajevu SAŠK, prvak Sarajevskega N. P. s Hajdukom, prvakom Splitskega N. P. se vrši v Ljubljani tekma med prvakom
Kdo ja že bil v Suvalkah?
Varšava, sredi avgusta.
Ne vem, če je kdo iz naših krajev že hodil tam. Se tu v Varšavi so se čudili, Ivo sem govoril, da pojdem tudi v Suval-l.e, v kraj severovzhodne Poljske v kotu med Vzhodno Prusko in današnjo državico Litvo.
Iz časov vojne sem se spominjal Su-<alk. Takrat, ko so se ruske in nemške armade prerivale med Mazurskiml jezc-rj, so se omenjale tudi Suvalke (poljski: Suvalki) in sosednje mesto Avgustov. Vsa ta dežela je, kakor dežela prusko-tnazurska, polna jezer ln jezerc; eno jezero je 20 — 30 km dolgo, drugo Ima le Par kilometrov, tretje je večji ribnik. Tu se mešajo pojmi: otok, polotok In kopno.
Varšavsko «Društvo krajornavče« je Priredilo dvodnevni izlet v Suvalščizno, v zemljo suvalsfco. Pridruži! sem se Iz-letu. Dvo gospodični In kakih 6 gospodov, to je bil izlet. Zvečer ob 11. smo krenili Iz Varšave z brzovlakom, ki vozi Proti Vilnu in je nekdaj vozil v Petro-Krad. Ob petih zjutraj smo v Orodnu Presedli na stransko, lokalno železnico Proti Suvalkam. Kmalu potem, ko smo ;c prepeljali čez avgustovski kanal, smo izstopili na majhni postaji; zakaj naša namera je bila, hoditi danes peš okoli *dikega Jezera, kl sc mu pravi jezero vigersko (Vigrl).
'n hodili smo res ves dan ob jezeru. Ali naj sedaj^ pripovedujem, kako smo v eui vasi zaman prosili mleka, kako smo
se v drugi krepili s herbato (čajem), kako nam je en izletnik opešal, kako smo iskali ladjo, ki bi se z njo prepeljali krajšim potem preko jezera — dan je bil vetroven in valovi so šli visoko in dvomili so ladjarji, če nas srečno prepeljejo, — kako smo proučevali ornamentiko kmet-skih koč, kako smo pogrešali med njimi vrtov in gredic?
Nabrali smo jagod, rdečih in črnih in sedli na bregu jezera. Daleč, daleč in komaj so se videli stolpi cerkve v VI-grali, kl so danes naš cilj. Predavanje o Jugoslaviji! Začetek mu je bil v tej idili. Zemljevid Jugoslavije Je stalno z menoj; moram ga razprostreti po travi; dr. Orlovič, vodja izleta iu prvi poljski krajeznanec, je v geografskem znanju daleč za gospodičnama in za enim gospodom. Tek se je zbudil in določilo se je, da bo zvečer v Vigrah v našem prenočišču pravo predavanje o Jugoslaviji.
Bližal se je že mrak, ko smo se vnovič ustavili. V vasi Nikolajevo nam je ženska povedala: «Ja Polka, otroci ruski«. V teh vaseh imamo namreč troje konfesij pomešanih. Vobčo je kraj katoliški, ali par vasi je pravoslavnih (carska vlada je pravoslavne pošiljala na zapad v svrho politične kolonizacije), a vmes so tudi — .staroverci«, Rusi, kl jih je carat za kazen transportiral Bog ve od kod iz Rusije lu sem. Starovcrcl so pravoslavna selita, ki ne priznava cerkvenega pravoslavnega aparata. Src-
čavall smo bradate može In vedeli, da se bližamo ruski staroverski vasi. Ustavili smo se nalašč pred hišo, kjer je sekal drva mož, čist ruski mužlk s častitljivo brado. Začeli smo razgovor ž njim in razlagal nam ie položaj starovercev. Na oflcijelno bivšo carsko pravoslavno brado nimajo staroverci loplli spominov; zakaj oficiolno pravoslavjc iih je preganjalo; očividno so tudi sedaj s pravoslavnimi sosedi ne gledajo preprljazno; ženitve s pravoslavnimi (seveda gotovo tudi s katoliki) so prepovedane. »Seveda, če kako naše dekle pobegne za pravoslavnim, kaj češ storiti?« pravi prijazni bradati mož. Kar pa se tiče brade, je bolje odsekati glavo nogo brado, nam je zatrjeval staroverec v smislu staro-verskih običajev in predpisov. Starover-sko življenje je strogo; ne pušijo, ne pijejo; posti se celo že čisto majhna deca. «NaJ otrok umre. čc ne prenese posta,« je zatrjeval dolgobradec. Katoliški župnik v Vigrah nam je pozneje pravil, da se staroverci tudi v mrzlih časih (silno so utrjeni) redno vsako soboto skop-llelo v Jezeri:; kar v Adamovih kostumih skačejo v vodo. To je nekak njih verski predpis: »običaj slavjanjski«, je dejal župnik.
V trdnem mraku smo prispeli v Vlgre; to ie vas ua otoku ali polotoku jezera, s cerkvijo, kl so jo Nemci med vojno (brez vsakega vzroka) napol porušili Nekdaj je bil to samostan Knmendulov, trdnjavica. Kaj bo pa nocoj s prenočiščem? Dva odidova k župniku, in uredi
se tako: gospodični prenočita v župni-šču, mi moški pa v skodnju na senu. Luna nam je sijala čez jezero in predavala mesto mene...
Drugega dne smo že ob petih zjutraj odrinili, srečavali jezera sedaj ob desni, sedaj ob levi (dosti veliko jezero je Per-ty, čigar ime je očividno lltavsko, kakor tudi po vsej priliki ime Vigri), gledali štorklje, gnezdeče po strehah, ter se iezili na svoje «njewiaste» (ženske), ki niso pravočasno vstale in sc pripravile ter zato v Vigrah zaostale, -končno pa po prehojenih 15 km prišli v Suvalke.
To je mestecc. kl šteje 23 tisoč prebivalcev (med njimi mnogo Zidov, kakor je sploh poljsko-ruskl vzhod silno pozidavi jen). V ruskih časih je bilo guberni-jalno mesto. Se par postaj In bili bi v 11-tavski državi. Toda razmerje med Poll-sko in današnjo Litvo je tako napeto, da sploh ni med njima nobenih železniških zvez.
Ob 10. sedemo na vlak In se vrnemo v Grodno. Sedimo, stojimo in šetamo v vagonu 4. razreda; zakaj skoro sami smo v njem, mi izletniki. Baš prilika za nadaliovanic »predavanja«: delim gospodičnam našega kralja, t. j. naše znamke (naj vedo, da smo kraljestvo), opozarjam gospode na cirilico In latinico. «Ko se prvikrat vidimo v Varšavi«, jim povem «pa bo Izpit iz znanja o Jugoslaviji«. Sedaj ni več časa za razgovor. Tako! pred nami je Orodno.
To mesto leži krasno oh reki Njenimi; veliko lc kakor Liitbllana; večina prebi-
valcev (dve tretjini) je židovska. Mesto ima velike zgodovinske spomine; tu s: je podpisala 1. 1795. zadnja delitev Poli ske, tu je umrl kralj Štefan Batorl, sta ra cerkvica Koloža ima tradicijo še i ■ poganskih časov. Križaki (nemški viteški red) je v srednjem veku mesto pre krstil v Gartcn in Nomci so seveda let 1915 iznova uvedli to spako. Mesto Im; sijajne katoliške cerkve, na kolenih r ljudje pobožno bližajo oltarjem, a prej cerkvami prosjači masa beračev.
V mraku smo se v čolnu po Niemi vozili kako uro ven lz mesta. Povodu mož je včasi nevarno stresel našo ladi-Očividno je nevoijen, da mu politika n« pusti svobodne poti, koder in kakor daleč bi hotel; zakaj vodovje njegoveg.; Njcmna straži tam dalje Litva kovenska na koncu pri Klajpedi (Memlu) pa spio nirajo celo Nemci.
Mrak Je že. Tam na obali je žensk." haljina. Brez kostuma je naša Diana odletela v vodo. Kako se ie to zgodilo, bo •lirikov poljskih pesem pela«.
Ob 2. ponoči smo bili na kolodvoru v Orodnu. Mola družba se le vrnila v Vai šavo, jaz pa sem se odpella! dalle na severovzhod v Vllno, deželo Micklcviec-vo in Koščuškovo. Oj Litvo, ojčizno mr ja! (O Litva, domovina moja!)
Dr. Fr. Ilešlč.
Kupujte tablice za tombolo v korist (Sokolskeinu domu» v So. Šiški
Zagrebškega N. P. Graitiansklm šK. tn prvakom Ljubljanskega N. P. Ilirijo. Zmagovalca v Sarajevu in Beogradu prideta v semifinale ln končno igra zmagovalec v semifinale due 23. septembra v Zagrebu odločilno tekmo z ztnagovalcdm v nedeljski tekmi v Liubljani. Tckina med Ilirijo in Gradianskim se vrši na igrišču Ilirije pred drž. 'kolodvorom, prl-četek Je določen na pol 16. uro. Predprp-daio vstopnic Je prevzela tvrdka J. Goreč, Dunajska ccsta počcnši z 31. t. i«. Občinstvu se priporoča, da si nahapi karte v predprodaji, ker je pričakovati! za to tekmo velikega oblsita lil navalfci pri dnevnih blagajnah. Sedeži I. vrste sc numerlrani, tako da je mogoče preskrbeti si v predprodaji določna mosta. Zni* žane dijaške karte se izdajajo le v pre<i-prodajl. Cene so razvidne iz plakatov.
Dirka za kolesarsko prvenstvo Jugoslavije se vrši dne 2. septembra rta progi Ljubljana-Zagreb. Poleg naših lji|b ljansklb dirkačev In Zagrebčanov, m<rd katerimi naj omenimo predvsem Šoštar-
ka, IJukanovlCa m Pavlljo, kl so vsi v najboljši formi, bosta tekmovala tudi dva člana splitskega Clclo Kluba, gg. Peter Asunovlč ln Lovro Orlič, ld sta včeraj dospela v LJubljano. V soboto, 1. septembra zvečer ob osmih se vrši koncert iu razdelitev nagrad zmagovalcem Jubilejne dirke kol. kluba Ilirije, nakar že danes opozarjamo vsa športnike. Sedanji prvak Jugoslavije v kolesarstvu Jo znani zagrebški kolesar DJuro Dukanovič.
Dirka za kolesarsko svetovno cestno prvenstvo amaterjev se ie vršila v soboto 25. avgusta na 170 km dolgi progi Curih - Basel - Curih. Zmagal ie Italijan Ferrario v 5 urah 23 min. Drugi, kolesno dolžino za prvim, Je dospel Švicar El-senbergcr, tretji, za dvo kolesni dolžini Švicar Antencn. Startalo ie 41 dirkačev. Isti dan se Je tekmovalo na dirkališču v Curihu za svetovno prvenstvo na 100 km z motornim vodstvom. Zmagal je Švicar Pavel Suter, drugI Je bil Francoz Parisot, tretji pa Nomec VVlttlg.
Iz življenja In s¥eta
V kuhinj? pračloveka
Znani »kuhinjski modroslovec* Brili at-Savarin je slavil kuhinjo kot najstarejša kulturno pridobitev človešiva, ker ne jo js razvojem okusa položil temelj za vsiifro nadaljnje izobraževanje čulov. Nedvomno pomenja razvoj kuharske umetnosti pomemben korak naprej na potu pručloNe-ka k kulturi, težavno pa je v temi, ki nam vedno ie zakriva ono davno daljo, »poznati posamezne stopnje, po katerih je Človeštvo dospelo na znano nam prvo viSiao.
Sprva je človek užival vse in se gledo hrane ni razlikoval od živali. Selq potem, ko se mu je posrečilo, da se je> lahko poljubno posluževal ognja, so bili dani tudi potrebni predpogoji za kuho in kuhinjo. Prvo ognjišče je bilo brc* dvoma pač zelo primitivno: plapolajoč ogenj na snmotni gozdni goličavi ali pa pepel-nata žrjavica v pratoni jamici. Lonca ni bilo; meso se je položilo ua ogenj ali pa se je polagoma pražilo v vročem pepelu na razgretih ploščatih kamnih. Na ta način kuhajo še danes divjaki v nedostopnih alriških pustinjah. Ze v davnih časih je človek začel peči na ta nač)n, da je vročina prihajala od razbeljenega kamenja. ie v dobi, ko je pračlovek vrtel ln pekel meso nn ražnju nad ognje m, je začel tudi pražiti razna zrna, jlb mleti med kamni ter jih uživati v obliki gostega močnika. Tak močnik so našli še v starih posodah.
Ženska sprva ni bila mnogo zaposlena pri peki in pečenju. Posel p.ri ognjišču je prevzela šele, ko se je za&el rabiti lo-uec, ko je kuha postala obi&jna, ko človek ni bil ve« samo lovec ln pastir, ampak se je začel že baviti s poljedelstvom. Lonec, še danes simbol kuharice, je zadnji člen dolgega kuhlnjslko-tehniškega razvoja, ki se je pričel s posodo za pijačo, polom katere si je pi-ačlovek gasil žejo. V živalskem rogu aH v leseni Saši si je človek kamnene dobo namakal su-ixva živila; v posodo, napolnjeno z vodo, je metal razgrete kamne, si grel na ta nrv!n vodo, ki je končno tudi zavrela. Ko je bilo že zuano kipenje, je bil le še majhen korak rd ?'valski?ga roga in iz-doblene buče do nezgortjivega lonca iz gline in ilovice.
Hlapeči in kndeči se lonec je bil trdna podlaga za razcvit kuhinjske umetnosti, ki jo je spozTinti iz nagromadenih odpadkov starejše kamnene dobe, ki so jih našli v okolici Kjokkeamiiddinga na danskem morskem obrežju. Iz 60 do 60 metrov dolgega ter 2 da 8 metre širokega nasipa raznih kosov so s trudapolnim delom sestavili zanimivi jedilnik praClo-yeka.
Požeruhi kamnene dobe so zlasti radi uživali ostrige, školjke, morske polže, či-jih lupin je bilo nagomilanih na milijone. Našli so se tudi ostanki rib, ptičev in raznih dojivk: Jelena, srne, divjega prašiča, redkeje volka ta lisice, risa in med-
veda, lo redno pa tudi OBtanki podgan in m'i i, kar dokazuje, da se je pračlovek v potrebi moral zadovoljili tudi s slabejšo bruno. V mnogih slučajih so bilo kosti sesalk razklane, ker je pračlovek pač rad užival dragoceni mozeg. Nu prahistorič-nem jedilniku niso manjkale tudi jedi pripravljene iz raznih rastlin.
Kuhinja pračloveka je bila torej v tej dobi že precej dobro založena. Pri slavnostnih prilikah jo že lahko prinesel na mizo ostrige in školjke, ocvrte ribe ln divjega petelina koučno pa še sočen beef-steak divjega vola ali tura, srnjakov hrbet ln kračo divjega prašiča.
Zgodbice o Balzacu
Balzac, kl Je slovel kot eden prvih pesnikov In ki Je v svoiem remek-delu pre-gnetel neizmerno vseobllčnost In vsestranskost modernega sveta, Je moral čakati vse stoletje, da so ga razumeli. Mejnik v ocenjevanju In priznanju Balzaca, kl mu tudi Francozi ntma|o primerjati ničesar enakega, tvori knjiga »Balzac«, k| Jo Je izdal Ernst Robert Curtius ln kl Je izšla v založbi Friderika Cohena v '.Son-nu. Odlični romanlst dovaja osebno: t velikega stvaritelja na njene pranagoue In gradi Iz spoznanja njegovega bistva vse-mir »Človeške komedije«, ki lzhala nujno In organsko lz univerzalnosti njegove eksplozivne naravo. Tudi neštevllne prigode, kl so zgodaj zgrnile okoli nJega pisano tančico domišljije, Je Curtius po njihovem pomenu razjasnil za umevanje tega zagonetnega čoveka. Čar tajnosti, ki igra v njogovih romanih toliko iilogo, preveva tudi vse njegovo življenje. Zanj Je bila prava ljubezen obdana s skrivnostjo, in obožcvateljlce, kl se ne dajo spoznati. Igrajo veliko ulogo. Balzac Je baje mno-gobrojne dragulje, ki so mu lih poslale te neznane obožcvateljlce nekoč Izročil zlatarju Gossclinu, da jih uporabi za okras ročaja na palici. Ročaj je bil votel in Je služil kot mesto za nežne spomine. To Balzacovo palico, ki se sedai nahaja v posesti baronice Fontey, so Balzacove oboževateljice vedno častile kot relikvijo, kl Jo Imajo le redki priliko videti. Patri-jarh «balzačenja» grof Spoelberch de Lo-venjoul, ki ga je odkril, je o nJem vedno govoril z vzhičenjem: «Videl sem ga, videl sem ga! On živi v resnici, dotaknil sem se ga s svojimi rokami.« Balzacovo krošnarjenje, kl Je sprva Izviralo iz romantičnih nagibov, ie temeljilo v poznejših letih predvsem na strahu prod upniki in zaporu.
»Da bi bil varen pred neprijetnimi po-setntki,« pripoveduje Curtius, «sc je večkrat skrival pod Imenom vdove Durand Tudi njegova pisma so semintja v šali tako podpisana. Bila je pač umetnost najti naslov vdove Durand. Ko pa ste se srečno pretolkli do Balzacovih hišnih vrat, so vas spustili v hišo le z gotovim geslom, kl pa se Je vedno menjalo. Vratarju Je bilo n. pr. treba reči: «Cas breskev je
prišel«; slugi, kl )e pristopil, ste delali:
•Prinašam belgijske čipke«, končno vas Je sprejel komorni sluga, kl ste mu morali zatrditi, da se madaitne Bcrtram prav dobro počuti. Po vesti teh ceremonijah ste končno dospeli do Balzaca. Ko Je eden Balzacovih založnikov vprašal, kdaj In kje dobi njegov rokopis, Je odgovoril Balzac, naj pošlje zvečer sli na Champs Elysčes, tam bo stal pri tem ln tem drevesu mož, kl bo Imel rokopis.
Neizmerna Balzaoova fantazija nI poznala trdne meje med resničnostjo In domišljijo, Kakor ie odvrnil svolemu tajniku Sandeau-u, ko ga Je obvestil o smrti njegovega očeta: «To Jo zelo žalostno, prijatelj, a vrniva se k resničnosti In govoriva o Evgenljl Graudetl«, tako so mu bila bitja njegovih del splošno mnogo bolj živi jonska od bitij, kl so ga obdajala. V družbi je pravil najneverjetne|še zgodbice, ln če ga Je. kdo vprašal: t AH Je vse to res, Balzac?« se je gTomovito zasmejal ln vzkliknil; »Niti besede nI re$!»
»Ako Je Balzac sprejemal goste,« piše Curtius, »Jim je dal na mizo bordojca, ki Je trikrat objadral svet. Njegov rum je bil iz soda, ki se Je sto let preganjal po oceanu; monall so ga odpreti s sekiro, tako močna je bila skorja školjk, koral In razne druge navlake, k| se Je držala lesa. CaJ, znameniti Balzacov čaj, Je natrgala hči kitajskega cesarja »z dolgimi karmi-nastlml nohti« v mesečini ln karavane so ga prinesle preko tjbctsklb gollčav v Moskvo«.
Tega čarovnika iantazlje, kl Je zapustil tako neizmerno, vsem pravilom estetike ugovarjajoče živllensko delo, poklicna francoska kritika dolgo nI razumela. Imel pa Je na svoji strani majhno skupino oboževateljev, kl so se mu popolnoma podvrglL Voditelj teh »balzakujočlh« Je bil groi Spoelberch, k| je uporabil 30 let za proučevanje njegovih knjig in zbiranje njegovih rokopisov. Sllčen mu je bil Ana-tol Selfberr, ki le v blogralskem leksikonu obravnaval kakih dva tisoč oseb, ki nastopajo v »Človeški komediji« in je nekoč rekel Bourgetu: »Čaka me smrt, veseli me pa, da sem podlegel eni Izmed onih bolezni, kl sem ]lh odkril v »Človeški komediji«. Da, to )e ena izmed treh bolezni, kl jih n| mogel spoznati in lečitl noben Balzacov zdravnik.« (Tagespost.)
X Kandldalinja za Noblovo nagrado. Letošnja Noblova nagrada za mir šteje med obilnimi kandidati tudi ameriško predsednico mednarodne lige za mir ln svobodo, Mlss Jane Adamsovo. Dama je znana po svoiem mirovnem prizadevanju med človeštvom ne samo v Ameriki, temveč tudi v ostalem svetu ter Ima mnogo Izgledov, da |1 bo nagrada podeljena.
X Ogromno gledališče zidajo sedal v Newyorku. Imelo bo 37 nadstropij ln bo opremlleno s 64 dvigali. Pod gledališčem bo tekla železnica, v njegovem pritličju pa bo kolodvor, pošta! urad, knjižnica, rešilna postaja ln seveda restavracija.
X Voronovov tekmec. V ameriških Zedinjenlh državah se je pojavil opasen tekmec ruskemu učenjaku Voronovu v Parizu, kjer slavni operater pomlaja ljudi. Tekmec se piše John Brlnklejr ter zatrjuje, da se mu Je posrečilo pomladiti nad tisoč starcev, kl so po pomladitvi prišli do potomstva In sicer Izključno do otrok moškega spola.
X Otročji glumei. Kakor javljajo so. vjetske novine, so se v Rusiji otvorila prva gledališča za deco. Prllagodcna so z vso upravo ln repertoarjem za otroško pslho. Glavno načelo je, da ansambl sestavljajo otroci sami. Sovjetske oblasti pripisuicjo ureditvi otročjih gledališč veliko važnost in |lh nameravajo osnovati na vsaki večji šoli. Vsakemu deškemu gledališču je prikrojen še: otroški klub, otroški list, šolski kino, biblioteka, razstave otročjih izdelkov in domislic, uspehi otroških anket itd. Vse te uredbe stremijo za tem, da zgradijo vzgojo na dinamični podlagi In da vlogo knjige in statične slike omejijo v šoli na minimum.
Gospodarstvo
Izvozne carine
Revizija izvozne carinske tarife — zmanjšanje Izvoznih carin na živila.
Kakor smo že poročali, je ministrski svet na seji dne 17. t. m. razpravljal o reviziji Izvoznih carin.
Iz »Službenih Novln« z dne 22 t. m. posnemamo, da Je dotičnl odlok stopil dne 22. t. m. v veljavnost.
Izpremembe v dosedanji Izvozni tarlll so sledeče:
1.)	Ukinjena je izvozna carina na: otrobe, krompir, na čebulo In češenj, na osle In mezge, zaklane, očiščene In odrte ovce In koze in na sveže ovčje In kozie meso, na zaklana, očiščena ln odrta goveda lq teleta in na sveže in soljeno goveje in telečje meso In na sveže češplje.
2.)	Znižana je izvozna carina:
na pšenico in rž od 60 na 30 dinarjev pri 100 kg, na koruzo od 40 na 20 dinarjev, na Ječmen od 100 na 20 dinarjev, na zrel ilžol od 200 na 50 dinarjev, na žive svinje nad 70 kg teže od 450 na 300 dinarjev za 100 kg, oziroma od komada,
na zaklane svinje od 350 Din na 150 dinarjev za 100 kg, na sveže ln soljeno svinjsko meso in na slanino v slani vodi od 150 Din na 80 Din za 100 kg,
na svinjsko ln goščjo mast in na svežo in soljeno slanino od 600 Din na 300 Din za 100 kg, na mesne Izdelke (šunke, klobase, konzerve itd.) od 150 na 100 Din pri 100 kg,
na suhe ali etulrane češplje od 6 Din na 3 Din pri 100 kg,
na zdrob vsakojaklh žit od 40 Din na 20 Din pri 100 kg,
na pšenlčno moko od 60 Din na 25 Din pri 100 kg,
na moko ostalih vrst žita od 40 Din na 20 Din pri 100 kg,
na perje od perutnine od 200 Din na 100 Din prt 100 kg In
na zaklano perutnino od 150 Din na 100 Din za 100 kg.
3.)	Povišana pa je Izvozna carina na ovce, koze, jagneta In kozllče, zaklane In neodrte, kl po izpremenjenl tarifi plačalo Isto carino kot v živem stanju.
Ze na prv) pogled lahko ugotovimo, da ta — recimo nova — smernica naše Izvozne carinske politike ni v korist po-boljšanju našega gospodarskega razvola.
Res |e In soglašamo z načelom, da se mora naša Izvozna politika orljentlratl v znamenju m duhu favorizlrania Izvoza. Minuli so časi ko smo glede naših živil uživali še nekak monopol ln sosednim državam mogli diktirati pogoje, pod ka teriml jim dopuščamo nakup In izvoz naših živil. 2e sc nahajamo v precejšnjem konkurenčnem boju In jasno se opaža, da se na evropskih tržiščih pojavljajo v prav znatnih množinah — posebno živila — celo Iz prekomorsklh držav. Ne smemo pozabiti, da se je prav znatno dvignila produkcija tudi v evropskih državah (Madžarska, Rumunlja) In da celo produkcija Rusije obeta prav znaten Izvoz.
Povsem pravilno Je, da se Je vlada, z ozirom na omenjena dejstva In pa z ozirom na zelo ugodno letošnjo letino odločila na zmanjšanje Izvoznih carin. Ne moremo pa soglašati z načinom, po katerem se je to zmanjšanje izvršilo.
Prvi nedoslatek omenjenega odloka leži v tem, da Je skok od dosedanjih deloma prohibltivnih carin na razmeroma nizke carine prevelik. To velja pred vsem za ječmen, za svinje, fižol, mast, a deloma tudi za žita. Ne samo, da tako nenadno znatno popuščanje vzbuja naravno željo po špekulaciji, temveč povzroča popolnoma naravno znatne perturbacije v domačem gospodarstvu. Počakajmo samo par tednov, pa se bomo lahko prepričali, da so se cene vsem onim izvoznim predmetom, ki je zanje znatno znižana carina, nerazmerno dvignile. Ko se bo radi nove draginje začelo zopet mezdno gibanje ln zahteva po zvišanju plač, se bo pojavila zopet potreba za zvišanje izvoznih carin ali celo za prepoved Izvoza baš
F. P.:
Agrarna reforma
(Groteska.)
Gospod Vinko sedi v svojem uradu in razmišljuje. Težki misli mu roje po glavi.
»Da aem dolgočasen,« mi je rekla. »Da nisem kavalir . . .»
»Hm, če bi si bi! sam izbral očeta, saj bi morda bil kavalir.«
»Da me jo sita.« jo pristavila. »No ja, saj to ni tako hudo. To še ni največje hudo.» se mu je pomuzal Prešeren. »Dejala pa mi je tudi hudo besedo. Kako že? Da sem ji pravzaprav odveč, da je moj prijatelj Vanko fant druge korenine in da jo naj za naprej »ploh pri mirn pustim «
V tngi in mukah je glava gospoda Vinka bolj in bolj klonila. Zdelo se mu je, da so se mu oči ovlažile.
»Popoldne ob štirih pojdem z Van-fcom ra Roinik.« To so bilo njene zadnje besedo, ki so Vinka nf.ibclj potrle.
Skušal je biti ravnodušen, da celo ciničon. »Mulier homims ccfusio,* si je mislil. Obenem pa jn minili tudi na ona obla ramona svoje Dulcineje, na njene plamtoča poglede in na njeno strastne vzdrhtljajc.
»Varium et mutabUe semner Temina,« jo dalje modroval. »Da, res je! Ni baba vredna kaplje ovitka! — Ampak ta njena nebeška mc"iua in pa do-tem že bolj gori , , .»
»Crr, crr, err,» se oglasi ta, trenotek telefonski zvonec.
»Halo, kdo tam?«
»Halo, tu urednik «VeSernih novic*. Ali si ti, Vinko?»
»Da! Kaj je?»
»Glej, da bo do štirih članek o agrarni reformi v mojih rokah! Čuješ, ob štirih je zadnji čas. Obljubil si ga tudi. Pa honorarja ti tudi nikoli več ne na-kažem, če boš tako zanikernU
»Prinesem.«
»Crr, crr, crr »
Mimogrede omenjeDn, je bil gospod Vinko referent za gospodarski oddelek »Večernih novic«. Na agrarno reformo se sicer ni razumel več od ministra za agrarno reformo, pisal pa je neprimerno boljše članke od njega.
Vinko je sedel k mizi. Znoj mu je udaril skozi kožo, pero mu je uhajalo iz potnih rok.
»Ob štirih,« je zamrmral. »Ob štirih pojclo z njim na Rožnik. Ob štirih mora biti agrarna reforma v uedništvu. l'a suh sem tudi. Na Rožniku bo prijetno . . .»
Predle, zavijale in mešale so so mu misli in nesmisli. Pred njim so plesali agrarni ministri evoj brndolomni agrarni ples, poleg rjih pa korupcija in čiv-čije, ltr.loni in veleposestniki, zakon, sko. določbe, odredbe, ukazi in šo raz lični drugi prikazi.
*
»Pol štirih. Ona je napravljena in
pripravljena za odhod. Skoro gotovo ima oni beli klobuček, ki ji tako dobro pristoja « Gospod Vinko je vzdih-nil in pisal;
»Kolonizacija v južni Srbiji uspešno napreduje. Doslej je bilo oddanih toliko in toliko družinam toliko in toliko jutrov zemlje v obdelovanje.«
»A jaz nimam, kamor bi položil svojo glavo,« se je razbolei gospod Vinko.
In je nadaljeval: »Glavna ovira kolonizaciji so odmetniki, kačaki in ko-mite . . .» ter zamahnil, da prežene nadležno muho, ki mu je plezala po nosu. »Pet minut manjka dO Štirih in on jo gotovo že čaka . . ,»
»Crr, crr, crr!«
»Halo! Kdo tam?»
»Urednik »Večernih novio».»;
»Tu Vinko.«
»Vrag Te vzemi! Zakaj ne prinesel! članka? Ali si gotov?«
»Da, da, samo še južno Srbijo koloniziram.«
»Glej, da mi jo brž skolcmiziraS in
prinesešl*
»Crr, crr, crr!» I Gospod Vinko piše, pišft. Spreleta-vata ga mraz in vročina. Roka mu j vzdrhteva. Cas teče, agrarna reforma : pa noče naprej . ■
Pol petih Krasen dan je. Pot na 1 Rožnik se koplje v soloSnih pramenih lin si oddihava v preljubecnivih senči-I oo.li. Roiioe *9 dvigajo pjhvicp, osve-1 žone po večertiem votriSu in ptički so
uglasili svoje kljunčke kar najbolj »amoroso«. Ni vraga, da bi človek ne posegel po čaši opojnosti, ki jo nudi ljubezen! Vanko in ona, oba mlada in kipeča mladosti, šetata v tem razkošju .. . Mlada in brezskrbna . . . Glej, stopila sta za košato bukev! Nič se ne vidi . , .»
»Prekleta reforma! Košata bukev! Nezdrave razmere! Kulukl Ah, sedaj jo poljublja . . .»
»Norec!« se je pograjal gospod Vin ko. »Končam članek, pa pojdem na Rožnik in napravim kraval. Še pomnila me bosta. Sedaj pa dalje. Kje sem že nehal?«
»Aha! V Prekmurju vladajo naravnost neznosne razmere. Madžarski ma gnati ... In njej se blešče očesca, ka kor svoje čase, ko so mi obetale sladke urice . . . Kako neki ji je ta vrag prišel tako blizu? In tako hitro? Čakaj, ti že pokažem, hinavec!*
Gospod Vinko se jezi in kuje ma^ ščevalne naklepe. Članek počiva. Go spodu Vinku kloni glava še bolj. V srcu ga skeli in tudi oči ga peko. Vinko ne more nikamor in ničesar več.
Ura je pet. Telefon zapoje. Gospod Vinko že ve, kaj to pomoni. Zabije odločno piko in odhiti i agrarno reformo, oroseno z vročimi solzami, v uredništvo.
Nad Rožnikom sije eolnoe. Kmalu pa leže na zemljo večer ,.,
teh predmetov, z drugimi betodaml, obra-čall se bomo zopet v dosedanjem — cir-culus vltlosus — dinar pa bo stalno padal!
DrugI In še večji nedostatek pa leži v samem sistemu, na katerem bazirajo carine. Nimamo namena spuščati se v po. drobnostl, omejujemo se samo na naj. glavnejše.
Olavn! In edino pravilen princip v |z. vozni politiki je ta, da se ne Izvozijo slro-vlne, marveč gotovi izdelki lz teb slro-vln, če se take slrovlne lahko predelalo v zemlll! Ce pogledamo v novo tarifo, najdemo narobe. Sveže In sojjeno svinj, sko meso plača 80 Din od 100 kg, mesni izdelki (šunke, salame, klobase Itd.) pa 100 Din od 100 kg. Če navedemo polet tega še dejstvo, da Inozemstvo v svoji boljši uvozni politiki obremenjuje ravno gotove Izdelke znatno višje, kot pa pol-Izdelke In slrovlne, pridemo do naravnega zaključka, da bo naša Industrija pri takih Izvoznih carinah morala prenehati z pro-dukcljo mesnih Izdelkov ln da bo raja trgovala z živim blagom ln svežim mesom. Se li v tem more videti ugoden uspeh dobre ekonomske politike?
Isto velja še v večji meri za žita lo moko! Koruza, koruzni zdrob ln koruzna moka plačajo enako carino (20 Din od 100 kg). Pšenica plača 30 Din, moka pa 25 Din od 100 kg. Če upoštevamo na-ravno dejstvo, da so se naše sosedne države zaščitile pred uvozom naše moke s posebno Izdatnimi uvoznimi carinami, pridemo do naravnega zaključka, da neugodna relacija med Izvoznimi carinami na žita ln moko z baš omenjenim dejstvom absolutno onemogoča delovanje naših mnogoštevilnih Industrijskih mlinov! Inozemstvo pa se nam smeje, ker po nerazmerno nizki ceni dobiva žito, kl ga potem samo v svojih mlinih predeluje v moko. Ne vemo, če je za te nedostatkt sedanjih izvoznih carin Iskati kakih skritih razlogov. Eno pa smatramo za verjetno: da se pri reševanju takih za ekonomsko življenje celokupne kraljevine tako važnih vprašani postopa še mnogo preveč konservativno. Ne moremo se otre sti prepričanja, da merodajnl gospodje še vedno rešujejo ekonomska vprašanja po prilikah, kl so vladale v Srbiji v času, ko Je stala v najhujši carinski borbi z Avstro-Ogrsfco, kl Ji ie onemogočala izvoz njenih agrarnih produktov. Srbija, kl takrat nI imela svoje agrarne Industrije Je morala na vsak način favorizirati Izvoz slrovin, saj so bile njen edini Izvozni predmeti
To pa se danes ne sme prakticlratl na-prej! Merodajnl krogi morajo uvideti, da so danes druge ekonomske razmere, kot so vladale nekdaj ln da stvarnemu ujedi-njenju našega troimenskega naroda pred-hodi ekonomsko ujedlnienje.
Uničevanje brodovja d. d. „OceaniiaM
Kako se ropa našo narodno Imetje.
Trst, 24. avgusta.
V	prvem svojem dopisu o parobrodnl družbi <Oceanlji>, objavljenem v cJutru> od 12. t. m., kjer sem obširneje govoril o rešilni akciji kapitana Ilije Gopčevida, sem poudarjal, da glavni vzrok propadanja »Oceanije* tiči v okoinosti, da sedanja družbena uprava na vse mogoče načine zavlačuje prenos sedeža družbe na jugoslovenska tla, ko bl bila morala izvršiti ta prenos že zdavnaj z ozirom na to, da je bila njena pripadnost Jugoslaviji definitivno določena že pred dobrima dvema letoma ln Je bil prenos sedeža na jugoslovenska tla, ln sicer na Sušak, sklenjen tudi že na družbenem občnem zboru 28. novembra leta 1921. V tistem dopisu Je bilo tudi rečeno, da se družbeno brodovje čim dalje bolj krči, da naravnost propada, ker se ne skrbi za primerno ohranitev ln da Je Število edinic, ki jih je v začetku družba imela 18, padlo na 7> a vse ostalo da Je aH propadlo, ali prodano ali ostavljeno in dostavljen Je bil kar najresnejši poziv ne samo na delničarje družbe, naj varujejo svoje koristi, temveč tudi na vso službeno in netluž-beno javnost, naj ne ostaneta brezbrižni, ko jima vendar ne more biti vseeno, ali naj pride «Oceanija» na jugoslovenska tla vsaj s tistim brodovjem, kl ga ima 5e danes, ali pa brez ladij in s konkurzom ali likvidacijo na ramah.
Kako upravičen Je bil ta poziv, hočem pokazati v naslednjem, kjer naj govore številke o pogubnem uničevalnem delti današnje uprave »Oceanije*.
Parobrodna družba <Oceanija> Je leta 1916., oziroma 1917. nastala lz združitve več manjših parobrodnih družb ln lastnikov posameznih parnikov, ki bo postali ustanovni delničarji družbe v izmeri vred nosti ladij, ki so jih <prlnesli» v družbo Tako sta bila n. pr. parnika »Vladimiri in «Kostrena> last hrvatskih Primorcev, parnik <Sud» rodbine Gopčevičeve, osla le ladje pa last drugih dalmatinskih bro dolastnikov.
V	letu 1918. je imela »Oceanija> takoh brodovje:
Parnihi:
»Mrnv>	6500	ton nosljivostt
»Jadera>	8500	< <
<Zora>	5560	< »
<Radium>	5250	< <
«Elektra>	4050	< <
<Sud>	4420	<	<
»Kostrena*	4400	<	<
»Marta Teresa*	4218	<	«.
»Vladimir*	1800	<	t
»Diamant*	1400	«	«
»S. Spirldlonei	600	<	<
»Marta B.»	500	*	i
<Majdan»	500 < <
<Clie>	280 < <
Motorna Jadrenlra: <Ken6e>	180 ton nosljivosti
Uaone (tovorni Solni); cTosca»	250 ton noBlJlvostl
<Manon»	250 < >
«Uranla»	800 < c
Vsa tonaža «Oeeanijinega» pomorskega parka je torej znašala 47.853 ton nosljl-roitt Kako pa je ravnala današnja družbena uprava s tem parkom? Komaj je bil členjen dogovor med Jugoslavijo ln Italijo za razdelitev trgovinskega brodovja, po katerem je <Oceanija» pripadla Jugo-ilavljl, Je družbena uprava skušala na vse mogoče naftne, da se — i znebi Jim naj-vefi svojih ladij. Tako je že leta 1921. prodala vse tri maone, ob koncu istega leta |s prodala potem parnika <Marijo Tereso» in cElektro». V začetku leta 1922. Je odstopila »Jadranski PlovidbU lf| male parnike <Marijo B.>, <Majdan> |n <CUs» in poleg njih tudi še motorno jadrenlco <Benše». S. Splrldione* se je užgal leta 1919., <Hadium> pa se je potopil meseca februarja leta 1929.
Na ta način je <Oceanlja» prodala, od-Stopila in izgubila v kratkem razdobju Mirih let naslednjo tonažo:
<Radlum»	5250 ton
<Elektra>	4fi50 c
tMarla Teresa* 4218 < <8. Spiridlone> 900 < <Marla B.»	500 <
<Majdan>	500 c
<Clis»	280 <
<Renče»	180 t
<Tosca»	250 «
<Manon>	250 «
<Uranla> .	800 c
Skupaj Je torej celih 17.173 ton, ali nad (t odst. Ostalo ji je samo še 7 edinic, ki so: <Mrav» (6500 t), cJadera (6500 t), <Zora> (5560 t), cSud» (4420 t), <Ko-itrooa> (4400 t), «Vladlniir> (1800 t), <Dlamant> (1400 t); vsega skupaj 80 tisoč 680 ton posljivosti. Toda no vprašajte, kakšno je to brodovjo!
Današnja družbena uprava, ki Je prejela ogromne vsote kot zavarovalnino za potopljeno in zgorelo ladjo kot prodajni-do za prodane ladje in kot odstopnino za odstopljene ladje, je gospodarila tako dobro, da se je vkljub vsem tem ogromnim prejemkom zadolžila družba za več kot polovico delniškega kapitala, za celih B,300.000 lir, ln nima danes niti ene pare niti za rezervni zaklad niti za amortizacijo, niti za popravo ladij. Jasno je, da ob takem gospodarstvu mora propadati ladijski park, kolikor ga Je še ostalo in da <Oceanlja>, {e njena oprava dotlej ne proda Se ostalih Indij, prinese s seboj v Jugoslavijo namesto dobrih, uporabnih ladij, le Se par starih, zarjavelih škntelj, ki bodo komaj še dobre za staro železo.
A ob vsem tem naj se še kdo Budi, da padajo <oceanijskc» delnice, ko so se nasprotno vkljub skoraj katastrofalnem padcu vrednosti ladij, vzdržale ali pa vsaj topel dvignile na povprečno isto višino, kaltor so jo imele pred krizo, delnice pseh ostalih pr-obrodnih družb, ki imajo ivoj sedež v Trstu. In naj še kdo reče, la ni nujno potrebno, da se nemudoma tačne izčiščevalna akcija, ki naj postavi družbo na zdravo podlago I V prvi vrsti so gotovo poklicani v to delničarji sami. ker morejo le na ta način zavarovati svo-lo koristi in rešiti svojo v družbi vloženo glavnico. Na drugi strani pa je brez dvoma tudi dolžnost beograjske vlade same, da odločno poseže vmes in zahteva, da se sedež družbe kar najpreje prenese na Jugoslovanska tla in se tako reši državi vBaj tisto brodovje, kolikor ga ima Se danes <Oceanija>l Ali ne bi se morala pobrigati za to vprašanje tudi cjadranska Straža*, ki Bi je nadela nalogo, da dela propagando za povzdigo moči naše države no morju?! Le na ta način se bo moglo rešiti, kar se Se da rešiti. Vsekakor pa je najnujnejše, da se delničarji priključijo akciji kapitana Ilije Gopčeviča, kl gre za tem, da se skliče izreden občni ibor in se na nJem izčisti družbena uprava. Komur Je torej na tem, da ee družba reši poloma tn postavi zopet na noge, naj podpira to akcijo in naj naznani Bvoj naslov in število delnic, ki jili ima, na naslov: Kapitan Ilija Gopčovič, Trst, nI. Torre bianca 8.
Ob tej priliki pa naj opozorim delničarje in našo javnost na protiakcijo, ki izhaja lz krogov same «oceanijske> uprave. Delnice «Oceanije> kvotirajo danes na tržaSki borzi 110.—, najnižjo od vseh pa-robrodnih družb, dasiravno bi po vrednosti družbenega imetja morale kvotiroti znatno više. Ta nizka kvotacija je trenutno zelo po godu družbeni upravi in krogom, ki stoje za njo, in bilo bi jim je še ljubše, ako bi delnice padle še bolj. Gre Jim pač za to, da bi se delničarji prestrašili še večje izgube in začeli prodajati delnice, katere iščejo in pokupujejo omenjeni krogi, dobro vedoč, da pride čas, ka jim sedanji nakupi prlneso lep dobi-Sek. Znano je, da razni agenti onih krojev celo pozivajo posamezne delničarje na prodajo delnic, nudeč Jim nil boljšo teno od borzne kvotncije ali pa strašeč jih l morebitnim novim kurznim padcem. Ti ogentje obletavajo zlasti tiste delničarje, o katerih sumijo, da pristajajo na »kcljo kapitana Gopčeviča, ker pač hoče družbena uprava na tak način preprečiti, da bi se zbralo tisto število delnic, ki Je potrebno za sklicanje Izrednega občnega zbora, na katerem naj bi se obračunalo z njo. Zato naj bodo delničarji oprezni ln naj ne sedajo na llmanice ljudem, kl ao s svojim dosedanjim pogubnim delovanjem privedli družbo na rob Propada in hočejo tudi iz sedanjega nje-
Stanje hmeljskih nasadov
Poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu.)
Žateo (Češkoslovaška), 25. avgusta. Imamo prav lepo tn vroče viame, kl po-spešule okobuilenle cvctJa ln zorltev že tvor jenih kobul; padavin Imamo tudi zadosti. Naš zastopnik si je ogledal te dni ves tukalšnll okoliš, ter nam le poročal, da se le stanje zdravih nasadov zboljša-lo; v zaostalih ln neškropljenlh pa le videti le malo ali pa nobenih kobul. V obče se lahko rede, da se le cenitev letošnje množine nekoliko dvignila na boljšo; če se pri In po obiranju ne bo pokazalo veliko razočaranje, kar se pri Iako neenakem stanju rado zgodi, se lahko računa na dobro tretjino lanske množine, I. 35.000 — 40.000 starih centov po 50 kg za celi tukaišnji okoliš. Ootovo je, da množina ne bo večja.
Obiranlo se le tu ln tam prlCelo, vendar se bo vršilo od krala še le koncem avgusta In s 1. septembrom. Da si ohrani hmelj lepo zeleno barvo, le treba hitrega spravl|an|a pod streho pri lepem vremenu. Z ozirom na zboljšano upanje, je postalo na trgu mirnejše. Trgovci, ki Imajo naročila v rokah, čakalo. Ponudba )e danes večja od povpraševanja in se Je nekaj hmelja (1922) prodalo po 2700 — 2800 Kč za 50 kg (654 naših kron za 1 kg). Hmelj lz leta 1921 notlra 2200 — 2300 Kč za 50 kg (545 naših kron za 1 kilogram).
Končno razpoloženje je mimo ta oslabelo, cene nagibalo kupcu v prid. — Sa-vez hmeljarskih društev.
tn okrog obdali s stroho. Stavca je sedaj ne le še bolj praktična, marveč po svoji velikosti tudi impozantna ter pmv lična. Na verandi bo prostora za 200 do 250 oseb. Delo Je izvršila znana tesarska tvrdka Ivan Zakotnik v Ljubljani. Brezdvomuo bo irnol ta paviljon svojo gotovo atrakcijo. Med tem in Va.1 Jakovim paviljonom je po-tavljou kino, kl bo prednašal razno pokrajinske ln reklamne slike. — F. G-6.
= Zborovanja Centrale Industrijskih korporaclj v Beogradu na preddan iz-vozničarskega kongresa so se udeležili delegati iz Skoplju, Bečkereka, Novega Sada, Zagreba, Osijeka, Bosne, Dalmaci-In Ljubljane. Razpravljalo se jo podrobno o potrebah in žoljah nafe Industrije glede izvoza posebno tudi spričo napovedanih tarifnih povijanj tnr m je doseglo popolno edinstvo gloda predlogov, ki jih je bilo treba staviti drugi dan na kongresu izvoznikov. Obširno so je razpravljalo o količinah, katere more industrija v nastopni itampanl.il izvoziti ter so bilo ugotovljene ite/ilka. Poročal je jako temeljito In stvarno g. dr. C. Gregorič. Kot zastopnik našega lesnega. odseka je prisostvoval tajnik gosp. Gorup, kot delegat za želozno industrijo gen. direktor g. K. Noot. Spričo dejstva, da jo program kongresa pre Ivld-ivfti za
Uvoz le nesatere atroice inaustrije. se j»
na predlog g. dr. Frana Windischerja sklonilo soglasno, da treba vpoftevati na kongrosu izvoznikov tuli našo celo industrijo, kor so v naši drža d seda; prilike take, da igra industrija mnogih strok kot stalen izvoznik odlično vlogo v izvozu v inozomstvo. To nučulo jo bilo na kongresu tudi drago voljo osvojeno ter jo kongres ugotovil celokupno izvozno množine za izvoz. Na tej prodkjnforon-cl so je obširno razpravljalo o zmuii na-redbi št. 110 .SlužUonih No.in», ki odloča višje tarifo za prevoz premoga, koksa, umetnih gnojil itd. po 1. septembru. G. dr. Windischer jo opozoril na določila zakona o kuluku, ki težko pmndovajo interese znsobnih nameščencev ter njih delodajalcev. O tem predmetu bo razprava na prihodnjem zboru Centrale sredi septombra.
s Uvoz svilene In polsvilene tkanine v našo državo jo znaša) od 1. avgusta prošlega leta do konca julija 1923, vrednost l„llfi,000.000 Din. To je prilično toliko, kolikor znaša izvoz naših žit,. Torej izvažamo žito samo zato, da lahko uvažamo nepotrebni luksuz. Pod takimi pogoji je aktivnost trgovinska bilance in zboljšanja dinarja ša daleč,
=: S hmeljem nasajena površina v ža-teškem okrožju (Češkoslovaška) znaša
po podatkih čoffkoslovaske ffmoiJajSK« zvezo lotos 6426 ha proti 6549 ha v lotu 1922. In 5871 ha v letu 1921. Število pridelovalcev hmelja znaša letos 5006 proti 5682 v lotu 1932. ia 5102 v lotu 1921. llmolj prlcjolujočlh občin pa jo letos 262, dočim jih ja bilo v lotu 1922. in 1921. 264. Zaradi lansko slabe kupčijo s hmeljem jo torej padla, kakor je razvidno iz teh številk, površina nasadov, število pridelovalcev in celo število hmelj pridelujofllh obftin.
— Zmanjšanje obtoka bankovcev v Češkoslovaški. V tretjem todnu avgustu je nazadoval obtok bankovcev v Češkoslovaški za 190 milijonov na 8779 milijonov Kč.
=a Obisk Donavskega velike gA sejma v Bratislavi je po poročilih čeikih listov prav obilen. Zlasti prošlo nedeljo popoldne jo prišlo do številnih kupčijskih zaključkov. Sejem bodo pbBetllt tudi rumunski člani uiterparlamentarno unije na povratku iz Kopenhagna.
IiUjskl premog In drva
ima stalno t znlerl vsako množino
Dražba ILIRIJA, LJubljana,
Kralja Potra trg 8. — TeL 280,

35,TJ

Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., 30 vagonov 335 — 345; baška, 80 kg, 2 odst., Tisa, 5 vagonov 345; baška, 79 kg, 2 odst., pariteta Zenta, 1 vagon 340
—	341.25; sretnska, 80 — 81 kg, pariteta Ruma, duplikat kasa, 5 vagonov 337.50; sremska, 79 — 80 kg, 2 odst., ponudba 340; banatsika, 80 kg, 2 odst., ladja, 10 vagonov 343.75; srbllan-ska, 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., Beograd, duplikat kasa, 2 vagona 320; srbljanska, 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., ladia na Savi, ponudba 320. Ječmen: baški, 67 — 68 kg,
1	vagon 300; baški, 64 — 65 kg, duplikat kasa, 3 vagoni 250; sremskl, 67 — 68 kg, ponudba 277.50; sremskl, 66 — 67 kg, ponudba 275. Oves: baški, duplikat kasa, ponudba 260; sremski, 3 vagoni 260. Turščica: baška, 1 vagon 275; baška, duplikat kasa, 6.5 vagona, 275; sremska, duplikat kasa, 1 vagon 280; baška, pariteta Beograd, 2 vagona 280; baška, pariteta Novi Sad, 3 vagoni 275
—	280. Fižol: beli, baški, 4 vagoni 435. Moka: baška, «0», 4.5 vagona 550; «0» duplikat kasa, 1.5 vagona 550 — 555; «2», duplikat kasa, 1.5 vagona 487.5 507.75; «5», duplikat kasa, 1.5 vagona 450; «6», 6 vagonov 395; «6», duplikat kasa, 1 vagon 400; banatska «0», 2 vagona 542.5. Otrobi: baški v papirnatih vrečah, 1 vagon 142.5; v iutlnih vrečah, ponudba 155. Tendenca nespremenjena.
ZagrebSka blagovna borza (29. m.) Pšeiilca: slavonska, 78 kg, pariteta Zagreb, povpraševanje 350, ponudba 357.5; baška, 79 — 80 kg, pariteta Kranj,
2	vagona 385. Oves: slavonski, franko Zagreb, ponudba 275; slavonski, iranko Varaždin, povpraševanje 275. Turščica: franko Zagreb, povpraševanje 300, po-nudba 305. Moka: baška, baza «0», pariteta Zagreb, ponudba 580. Tendenca pšenici čvrsta; turščica brez Interesa; oves nespremenjen.
Beograjska blagovna borza (29. m.) Pšenica: 78 — 79 kg, 2 — 3 odst. primesi, pariteta vagon Beograd, prompt no, povpraševale 315, ponudba 325; 79
—	80 kg, 2 odst., franko vagon Titel, ponudba 340; 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., franko vagon Beograd ali Smederevo, postavljenje šlepa do 10. septembra, povpraševanje 315. Turščica: franko vagon Smederevo ali Beograd, ponudba 285. Oves: srbljanskl, franko vagon Beograd promptno, ponudba 270. Moka: «0. ostra, banatski tip, franko vagon Beograd, ponudba 580; «5» ln «4», franko skladišče Beograd, banatski tip, ponudba 485. Fižol: beli, rešetan, franko vagon Beograd, promptno, povpraševanje 430. Otrobi: drobni, franko vagon Beograd, brutto za netto, ponudba 155. Tcu denca v produktih precej nestalna. Kupci so se vzdržali večjega povpraševanja.
= Obtok bankovcev Narodne banke
jo padel od 16. do 22. avgusta za 45. milijona na 5605.8 milijona dinarjev. Zla ta in ostala denarna podloga je narasla za 2.1 milijona -- 431 milijonov dinarjev v zlatu. Državni dolg je ostal ne spremenjen.
= Denacionalizacija naše Industrije železa. Kakor znano je Jadranska ban ka po prevratu piišia do znatne '.idelež be pri železnih industrijah v Jugouavl li. pred/sem na Muti in v Zenici. Kakor "<e porr-fia, je vso svojo udeležbo prodala avstrijski finančni skupini Wutte. T-prodr.ja je osobito usodna za Zenico, je e tom zopet po večini v tujih rokah,
— Priprave na veseličnem velesejm skem prostoru. Po pripravah ln napravah sodeč bo letos na veseličnem vele sejmBkem prostoru bolj živahno, kakor je bilo prošlo leto, zlasti okrog različnih vinskih paviljonov, kjer so bodo točila različna dolenjska ln štajerska vina. Lansko deževno vremo ves čas velesejma je posebno Društvo dolenjskih in bi-vinogradnikov spodbudilo
Društvo »DECjI IN MATERINSKI DOM KRALJICE MARIJE« V LJUBLJANI, naznanja tužno vest, da ie preminula blagosrčtia dobrotnica bedne dece,
ga. Danica Dim. Hristič-eva
dvorna dama N|. Vel. Jugoslovenske kraljice Marije, Itd.
dne 28. avgusta t. L na Bledu.
Nemila usoda ]i ie pretrgala življenja nit v sredi najpIenieuUejšega
dela.
V LJUBLJANI, dne 29. avgusta 1923.
FRANJA TAVČARJEVA t. č. predsednica.
Slovenski del «NARODNEGA ŽENSKEGA SAVEZA« V LJUBLJANI, sporoča v globoki žalosti, da Jc dne 28. avgusta 1.1, na Bledu izdihnila svojo blago dušo
ga. Danica Dim. Mristič-eva
predsednica «Narodnega ženskega saveza« kraljevine SHS.
Blagi ženi, vzorni Jugosiovenkl ohrani slovensko ženstvo časten in trajno-hvaležen spomin.
V LJUBLJANI dnp 29. avgusta 1923.
FRANJA TAVČARJEVA t. č. podpredsednica.
ki
..SPLOŠNO ŽENSKO DRUŠTVO« V LJUBLJaNI obvešča vse članice, da Je nenadoma izgubilo svojo častno članico,
go. Danico Dim. liristič-evo
Zemski ostanki blagopokojnice so se včeraj prepeljali v Beograd, kjer se polože k večnemu počitku.
Slava njenemu spominu!
V LJUBLJANI, dne 29. avgusta 1923,
FRANJA TAVČARJEVA t. S. predsednica.
________ _____ _____ ^ __________zaimkih vinogradnikov spodbudilo in
nega paloiaj'a"kovnt'rdobiSer7a'V°o"j žep, | ojunačilo, da so dvignili letos svoj pa-seveda na Škodo vseh ostalih delničarjevi I viljon za ono nadstropje ter ea še okrog
Milan RoS:
Mlada leta slovenskega inženirja
U spominov Inženirja SobastUana Roša.
Ko ie čui ranjki min. predsednik Vcs-tiič o priliki obiska kralja Aleksandra v Sloveniii Imenovati na lirastntškl postaji med zastopniki narodnili društev tudi ime »Roš«, le takoi vprašal, ali je dotlčnik sorodnik v Beogradu leta 11)18 umrlega Inženirja Roša. Na tozadevno potrdilo je Izjavil, da ic bil z umrlim inženirjem dobro znan. Ker ml je bilo tudi iz pripovedovala .strica Boštjana. — kakor smo ea imenovali sorodniki — znano, da ie prišel v Beogradu tekom 40 let, katere je preživel tam kot inženir, v dotlko z različnimi najvplivnejšimi osebami, sem tembolj prosil njegova v Beogradu živeta sinova Duška ta Ojura, naj mi poiščeta očetove »Spomine«, glede katerih mi le Se pred vojno obljubil, da mi pripadejo po njegovi smrti. Po dolgem iskanju — dvakratna Invazija Avstriicev je mesto do dobra premešala — so se ti »Spomini našli, toda, žal, obsegajo le otroško dobo inženirja Roša ter se dotikajo povečini le lokalnih hrastnišklh razmer.
Odlomke, ki bi utegnili zanimati širšo slovensko javnost, naj navedem v naslednjem, ln to, kler le mogoče, tako kakor .so bili zapisani.
Danes ponosna in bogata trboveljska občina, kako zapuščena, kako malo poznana sl bila pred 100 leti! Naj mi bo dovoljeno pripovedovati kaj malega o tel dobi Iz omenjenih »Spominov«. Tam čl-tam: Trboveljska hi Hrastnlška dolina zadnja sc je imenovala pred eksploata-cljo premoga »Zavodenjska dolina« — sta bili prod otvoritvijo južne železnice brez vsake, tudi kolovozne vezi z zunanjim svetom, edinole brodarstvo na Savi jc vzdržavalo kollkortoliko komunikacijo z Dolenjsko ta Hrvatsko na eni in z LJubljano na drugi strani.
Nihče razun blričev preboldske, plum-berške, laške in drugih graščin, katerim so bili Trboveljcl podložni, se ni brigal za njihovo usodo, ti pa zopet niso skrbeli, kaj so Jc godilo preko Križke planine, Kala In Kuma. Naiveč skrbi, strahu ta ža. lostl iim Je delala vojaška dolžnost, kateri so bili podvrženi trboveljski mladeniči. Ta je bila v oni dobi pa tudi v resnici težko breme tako za mladeniča samega, kakor za celo obiteli.
V najlepši dobi med 20. in 22. letom so vzeli mladeniča zdravega in krepkega Iz naročja drage mu rodbine, in črez dolgih 14 let se je vrnil siromak ostarel, plešast in oblečen v raztrgano vojaško obleko izpod vročega italijanskega neba. Zato pa tudi nI šel noben trboveljski mladenič prostovoljno na nabor, vsi so postali vojaški begunci. Celjska kresija, kateri je pripadla trboveljska občina, je bila kaVnr vsaka druea kresiia. da-
ti letno toliko ta torrcto novincev, a ker n! dobila Iz Trbovelj skoro nobenega, so morale kriti druge občine ta nedostatek. Seveda ie na ta način pomnoženo vojno breme razsrdilo prizadete občine, zlasti one »na Polju« — v Savinjski dolini. Kaj se Je izpletlo iz tega odnošaja? Savin-čanje, ki so imeli v rokah točen seznam trboveljskih beguncev, so hodili te v trumah po 200 in več mož ponoči lovit. V največji tišini so obkolili dottčno hišo ln preiskali v njej vsak kotiček. Ako so begunca našli, so ga povezali ter odpeljali v Celje vojaški oblasti. Spočetka se ie Poljancem ta lov obnese!, pozneje so vendar postali Trboveljcl opreznejšl: pri vsakem pojavu poljanskih lovcev so javljali kmetje na obmejnih hribih na Kriški planini, na Kalu, na Sveti planini, vsi dobri prijatelji Trbovcljcev, z jakim gla-som: Bežite fantje, Poljanci gredo! V trenotku sta bili obveščeni obe dolini o nevarnosti in fantje so se skrili po šu-mah, brlogih in drugod. Posledica tega nezdravega stania Je bila ta, da so se sovražili Trboveljci ta Savinčanje kakor pes ln mačka.
Hrastnik in Trbovlje, ki sta bila v dobi pred vojno hudo ponemčena, sta bila pred 90 leti prav pošteni slovenski dolini. O tem čitam v »Spominih« sledeče: V tretjem desetletju 19. veka le bila osnovana v Trubovljah ljudska šola — na nemški podlagi. V ccli župuljl (Trbovlje ta Hrastnik) ni bilo ne enega Nemca ta popolnoma slovenski otroci so se učili v tej šoli
pisati m Citati ztsTiučno v nemškem jeziku. Leta 1824. — stoji nadalje tam — so prišli v Zavodenjsko dolino (sedaj Hrastnik) zemljemcrci v svrho topografskih narisov. Vsi so bili trdi Nemci brez znanja slovenskega jezika, vslod česar jim je bil potreben človek, ki Je obvladal oba jezika. Razun Zvonetovega Miliata (oče inžinerjev) nI bilo v celi trboveljski občini človeka, ki bi bil odgovarjal tem potrebam.
Tudi Laško ni bilo v oni dobi in še 20 in voč let pozneje tako «strammdeutscli» »Markt Tiiffer«, kakor pred prevratom. Kot visokošolec, pripoveduje Inž. Roš, sem šel vsake počitnice v Laško h gostoljubni Valentiničevi rodbini. Stari Valen-tlnič je bil blag, dober in prijazen mož ter je bil dolgo dobo laški župan. V narodnem oziru se Je držal nevtralne črte. Tam sem našel več rodoljubnih rodbin kakor Orožnovo, Flisovo, Iiorjakovo, Sni-deršlčevo, Slančevo 1. dr., pravega nasprotnika Slovencev ni bilo v Laškem. Tukaj se nas le zbralo vselej večje število dijakov. Menda vsako leto smo priredili v Laškem slovensko predstavo dne 18. avgusta. Pokroviteljstvo nad nami diletantl je bilo spočetka v rokali upoko-ienega kuratorja Drobnlča, naš mecen je pa bila rodbina dvornega svetnika Becka. Beck sam se je le malo zadrževal v Laškem, ulogo mecena je prepustil svoji priljudni soprogi. Ta je povabila večkrat slovenske dijake na kavo ta na razgovor; v njenem salonu smo peli, deklaml-
rali in se Vestim. rfleaega sinčka, pozne] šega ministrskega predsednika, sem po. gosto držal ua kolenih ta se ž n|!m Igral.
Jeseni 1. 1850. Je prišel Sebastijan v celjsko normalko obenem s trbo\elj-sklm Tojakom Antonom Camerjem, po. zncJŠIm znanim grašklm zdravnikom, je tudi že umrl. Skoro neverjetno sc nam danes zdi, da Je plačeval znaj njegov oč< po 7 gld. na mesec za hrano in vso oskrbo! Vzlic docela nemškemu pouku Je za. vzel koncem šolskega leta prvo mesto med dijaki. Leta 1851., pripoveduje v svojih »Spominih«, sva stanovala s Pu. rašuhovlm Tončkom (tako je bilo hišne ime pri Camerjevih) v mali gostilni bij. zu vojašnice »pri Valentin. Stari Valeni in njegova mnogo mlajša žena sla bil? prlprosta, toda poštena Slovenca. Neke-ga dne me obiščejo oče v družbi tovariševega očeta. Po večerji sedimo z Va. lentom za inizo in pijemo počasi. Valenta je bilo vino že nekoliko razgrelo. No Va-lent rečejo oče, prinesite ga še en polič! Kmalu so vrne — brez stekicnice ln po. stavi prižgano svečo gostom na mizo; polič Je bil pozabil v kleti. Seveda smo se vsi, razun Valenta sladko smejali.
Mnogo veselia je napravila mladenič dijaku predstava, ki jo jc videl prvič celjskem gledališču. Igrali so celjski me-ščanje slovensko narodno igro »Zupann. va micka«. Uloga Matička jo bila v ro-k ah mladega tiskarja Jeretina, župana i« igral učitelj Franc Kranjc.
(Dalje prihodnjič.,
itan.1. . M«»lm d»k.. M l««tt. vrod do BO b.~dl Ot. »'-, «.k» ..d.l|«l« b**,d'®° J> _ puj, „ up,.! (lahko tud . znamkah). Ni »pralanla odgovar|. uprav« I«, ako |. vpvaln|o priloiMM anamka a. odgmr Mr «alp.l.ol|aka pHalolblna (I DI.)_
Bančna uradnica
rarejSa moč. retfo. popolnoma knjigovodstva ln bilanci-stik«, UC. mosta r kakem V--JTO podjetju ali banki. — Naitop takoj aH pomole. — Naslov po« uprav« ,,Jutra" £848
Absolventlnja
rl'Savno trgovako Šola. HI*, primerno službe pri kakfinrm trgovskem podjetju. Naslov pove podružnica ,,Jutra" v l^lju.	8850
Uradnik
iiiioien slovenščine ln francoščine. ISče primernega posla v popoldanskih urah. — Dopise pod Slfro Izurjen" n:; Aloma Companjr, Ljubljani. Kongresni trg 3. 8834
Kot učenec v trgovino
z mešanim blagom ▼ kakem mestu, Iell stopiti lftletnl deček * dvema razredoma srednje šole. — Ponudbe na upr. ..Jutra" pod ..Priden".
8909
Trgovski nastavljenec
železne stroke. 25 let star, sndaj v toč Jem podjetju kot vodja oddelka, Iell premenltl službo v kako Tečje podjetje kot skladiščnik, špediter, la-garand etc. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod Slfro ..Železna stroka".	8913
Absolventinja trg. šole
ki jo Je dovršila s prar dobrim uspehom, tel! primerne sluibe. Nastopi takoj. — Ponudbe Je poslatt pod .Služba' na Aloma Company, anonfna družba, LJubljana. Kongresni tgr 3.	8919
Kvalificirane ključavničarje, kovače, mizarje in sodarje
«»• sprejme za hrastove sod-: o pri Cuček ln Koublk, S : nlSče, postaja St. Lot-nnc na Dravskem polju.
8802
Penzioniran tehnik
fS- o delo za risanjo načrtov m-vbne ln zemljemerske stroko t Ljubljani. Ponudbe pod „r.lsar" na upravo ,,Jutra".
8763
Knjigarne!
leten akademsko Izobražen go-pod, išče mesta v kaki knjigarni. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod ,.Knjigarna".
8787
Trgovski vajenec
t dvajsetmesečno prakso. iSče irrstA v svrho Izpopolnitve podpisane učne dobe v trgovini s špecerijo ali mešanim blagom. •— Naslov: Bogomil Kavčič. Kamnik 93. 8774
Strokovnjak
0 151etno prakso ISče na-T;,c£čenja pri kaki večji žagi ali lesni trgovini. VeSč kot. vodja vsake pnrne aH vodne 2age, kakor tudi vsake montaže. vsake ekspedicije ln !:!nsiflkacije lesu. — Nastop r-;-./be takoj ali pozneje. — Pr.nudbe na upravo ..Jut.ra'" ped ..Strokovnjak". S761
Trgovskega pomočnika
veščega mešane stroke, to je vrloznino kakor manufakturo iri Apecerije, sprejmem. Mlaj-moč, vojaščino prost ima p -flnost. Osebno se je pred-s':ivitl ali vposlatl spričevala z roferencaml na naslov Franjo černe, Radeče pri Zidanem mostu.	8703
Lesni manipulant
ln pisarniška moč. ilčs primernega mesta ia takojšnji nastop. Zmožen bi bil voditi vsako žago. — Ponudbe pod ,.Jelka" na upravo ,.Jutra".
8922
Strojepiska
z enoletno pisarniško prakso želi promonitl dosedanje mesto. Ponudbo pod „Praksa" na upravo „Jutra". 8931
Čevljarski vajenec
ki se je ie nekoliko časa učil. dobrih staršev, se takoj sprejme, b hrano ln stanovanjem v hlSI. Frane Slfrer. čevljarski mojster v fikofjl Loki.	8899
Dekle
pripravno za hišna dola, izurjeno in spretno v šivanju perila, se sprejme k majhni družini. Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod ..Hišna dela'" 8906
Kožarskega delavca
ki Je zmožen Izdelovanja kože, lftčem. Plača po dogovoru, nastop takoj. — Zivko Tišamovlč, Tuzla, Bosna.
8933
Učenec
ki Ima že dveletno prakso in bi rad dovršil učno dobo, išče mesta v trgovini, najraje z železnino ali mešanim blagom. — Naslov v upravi „Jutra".	8939

Lep lesen paviljon
pripraven aa razstavljalce na vol esej mu ali za športna druStva, kot godbeni, odnos-no reprezentančni paviljon je naprodsj. Naslov v upravi ,.Jutra".	8873
Prsno konjsko opremo
kramo ln sicer sa dva konja, prodam. — Naslov pove uprava „Jutra".	8863
Pisalni stroj
znamke Nova, popolnoma dobrem stanju se proda za 16.000 K. Registrirna bla gajna znamko National št.
1166188-657. cena 16.000 K. Naslov pove uprava .Jutra'.
8750
oddam v novi hiši v Ljubljani (Sp. t*lSka). Oddajo se tudi lokali ln klet. pripravni za veletrgovino ali obrt. Najemnino je plačati sa reč let naprej. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Stano-vanje ln lokali".	8869
Za štiri akademike
Je potrebna ena ali dve posebni sobi, po dva človeka na sobo. — Ponudbi adreelratl: Tomazo, univerza.	8778
Sobo
• posebnim vhodom. ISče soliden gospod s 1. ali 15. septembrom. — Ponudbe pod ..Mlren" na upravo „Jutra".
8938
Stanovanje
s 2—8 sobami B prltlklinaml v stari aH novi hiši, oziroma ▼Ul, lščom. Plačam za Teč let naprej. — Ponudbe pod ..Ravnatelj" na upr. .Jutra'.
8252
Puch-motor
2 ln pol HP. In pomožni motorji znamke ..Cockerell". trlčetrt HP., se po nizki ceni prodajo. — Avto-FlorjanMč. Ljubljana.	6317
Mali lovski brek
odprta kočija ln kupe. vse v brezhibnem stanju, lepo in praktično urejeno, ee ugodno proda. Pojasnila daje Aloma Companjr, Ljubljana. 8884
3 kadi za sirove slive
držeča vsaka blizu 15 polov-njakov, v dobrem stanju, Ima za oddati Ivan Ldschnigg v Šmarju pri JelSah. 8911
Več motorčkov
sa montirati za navadna ko-lopa ter tudi kompletni mali motorčki raznih tovaren, se proda po nizki ceni. LJubljana, KarlovBka cesta štev. 4.
180
5 vagonov bukovih drv
suhih,se proda takoj za ceno po dogovoru. Franc Oblak, posestnik ln gostilničar, postaja Drenov grič pri Vrhniki.	8902
Med
trčan, planinski ln t satju, večja množina, naprodaj. — Kupci, t navedbo cene se prosijo na: Ivan KraSovec, čebelar. Črna pri Prevaljab.
8787
5 Žagarjev
fa vodno ln parno žago rabi takoj, pod ugodnimi pogoji Pllana „Ozren", Srednje kod Sarajeva.	8675
Mlada gospa
izobražena, lačo službo. Delala bi brezplačno, oziroma za hrano in stanovanje, da bi lahko imela pri sebi svoj edini zaklad, 2 1. staro dete. Predvsem ima rada otroke. Sposobna Jo za vsa hiSna, kakor tudi pisarniška del«a. Cenjeno ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,.Nesrečna".
8907
Rekrut, strojnik
fiiesel-motorja, vajen elektriko In hidro obrata, ifiče vstopa v vojaščino prl-tnorue službe. Cenj. ponudbe un upravo ,,Jutra" pod ftlfro ..Kekrut".	8914
Kemik in barvar
»f dobrimi spričevali, Iščo mosta v kemični tvomlcl za fakoj aH pozneje. Mlad In zmožen samostojnosti. — Ponudbe pod šifro ..Kemlk" na upravo ..Jutra".	8896
Službo pomožne uradnice ali blagajničarke
iftče Gospodična, zmožna hr-TBoilae,. ■toveiiščloe In nem ščJno, kakor tudi alor. ateno-grhfije Jn ttroJ«pl»ja. Gre ot. tudi h kaki trgovski družini, kjer bi bila v prostem času fuvtrnanU pri otrocih. Cenj. ponudbe Je poslati pod Šifro ..Vestna" na podružn. Jutra y Mariboru.	857C
2 pletilna stroja
fite-r. 8, za nogavice In šte-7/60—80 kupim. Ponudbe z označbo cene pod „Pletllni stroj" na upravo „Jutra" 8853
Bukova drva
suha, samo eepanlce. za eks-port, kupujem stalno. Rudolf Zorš A Komp.. Ljubljana, Ole-dallSka ulica 7. II. nadstr.
8728
Stavbni red Ljubljani
se kupi. Ponudbe s navedbo cene na Aloma Compan7, Ljubljana, Kongresni trg 8.
8895
Za obešanje obleke
kupim predsobnl stenski obe Salnlk z zrcalom. Ponudbe i navedbo cene je poslati na upravo ..Jutra" pod nlfro ..Obešalnik".	8936
Skoro nov klavir
tvor. Lauberger & GIoe«. se po ugodni ceni proda. Fiuo ln solidno delo lz predvojno dobe. Pogleda se med 13. in 18. uro. Naslov pove uprava ..Jutra".	8948
Mesečno sobo
shVano ln vso oskrbo t hiši, ISče sa 1. oktober aolldnl gospod pri bolJSl rodbini. Pogoj električna luč in po možnosti aeparlran vhod. — Ponudbe prosim pod Slfro ,,Samec" na upravo ,.Jutra".	8588
Na stanovanje ln hrano
sprejme dijakinja, eTent
gospodfčna k bolJSl stranki. Naalov t upraTl „ Jutra".
8952
Prosim, oglasite se na nasloT : Marija ZakraJSek, Praha, VI-nohrady, PStroSka 17. —S.— 8505
Kdo reši dolgočasja
z dopisovanjem, blondlno ln črnolaso, eedaj na počitnicah — naj f« prijavi pod Slfro ,,Prijavljen blondlna" aH pa ,.Prijavljen črnolaaa" na upravo ..Jutra".	8916
Zastavice, zalepke
ca erečolOT ln Šaljivo pošto priporoča Ji. Tičar, Ljubljana. :..!	155
Kdo posodi
100 do 150 tisoč dinarjev trgovcu z lastnimi poslopji ln posestvom na deželi, event. proti vknjižbi na prvo mesto, za dobo treh let proti dogovorjenim obrestlm. Conj. ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Sigurno".	8701
tovarna kož in čevljev, d. d. n« prodajalna
Ljubljana, Poljanska cesta 13
Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečjega bok9& v vseh hojah, govejega bokea in rjave kravine.
Solidno delo!	Znižane cene!
oenah v viakl množini.
Prodajal urad šentjanštoi premogokopa i Ljubljani,
Krekov trg 10.
Proti dobri nagradi
se odstopi soba s električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v sredini mosta takoj. — Ponudbe pod „Lepa soba"
Lokal
na prometnem kraju z inventarjem, se proda. Istotako stanovanje, ev. s pohištvom ln dobro ohranjeno moSko kolo. Poizve se pri podružnici ..Jutra" t Mariboru. 8759
Trgovski lokaJ
na prometnem kroju, se odda v najem dotičnemu, ki je pripravljen plačati najemnino za 6 let naprej. Ponudbe Je vposlatl pod „6 let" na upr. ..Jutra".	8480
Pekarijo
želim vzeti v najem. Nastopim lahko takoj. Cenj. ponudbe prosim pod ,.Pekarna" na upraro ..Jutra". 8748
Prodasta so dve električni obločnici
(Bogcnlampcn) s 1000 kom. različnega obločnega oglja, več ampere metrov, volt-metrov, par motorjev za pogon kinoaparata in mnogo drugih električnih potrebščin, ee proda.— Tozadevne informacije se dobe v foto-ateljeju J. Pogačnik, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3.
8955
TO VO R N C O/EDNE RABLJENE
J*GOREC
LJUBLJANA
PALAČA 13'KRFD-R'
Večji trgovski lokal
v sredini mesta, se ISče proti odkupnini in visoki najemnini Ponudbe na Realitetno pisarno, Ljubljana, Poljanska c. št. 12.	8919
Krasno posestvo
40 oralov arondirano. lepa lega ob državni cesti, pol ure od kolodvora, prostorna poslopja. električna naprava, industrijski prostori, gostilna Itd., bogat Inventar, sa proda aH da v zakup. Vprašati pod ..Gotovina" na upr. „Jutra", Maribor. 7615
Zveze z inozemstvom
se dobijo s znanjem jezikov. Poučujem francoski, Italijanski, nemški ln srbobrTatskl jezik. Sprejmem trgOTsko korespondenco, prevode ln tolmačenje. Ponudbo pod ,,Kon-verzacija, slovnica" na upr. ..Jutra".	8666
Družabnik
so sprejme za doblčkanosno industrijsko podjetje. Potrebni kapital 180.000 Din. Ponudbe pod ..Sreča" na upr. ..Jutra".	8638
Javna dražba
steklenih ln porcelanastih
garnitur, 1 preproge, kuhinjskih posod in raznih drugih predmetov, se bo vrSlla dno
I.	oktobra ob 2. url popoldne na Turjaškem trgu St. 2.
II.	.nadstr., srednja vrsta, desno.	8920
Rabljene britvice
Glllete, Mem Itd. so sprejemajo v elektr. brušenje t parfumerljl Uran. Mestni trg St. 11. — Zunanja naročila hitro ln točno.	8876
Na dobro hrano
se sprejmejo 3 osebe. Naslov pove uprava ..Jutra". 8921
Vsaka mati
ki hoče Imeti zdrave ln močne otroke pripravlja lo slad-no kavo znamke „'Triglav". Zavrnite vsak drug Izdelek, ki se Vam vsiljuje. 8943
um
Znanja želi
drž. uradnik s primerno gospodično prijetne zunanjosti, od 26 let dalje, ki Ima pohištvo ln hišico. Dopise pod ..Mirnl dom" na upr. Ju»ra.
8815
Gospodična
stAra 88 let, Šivilja, želi poznanstva z gospodom stalne ln dobre službe lz bolJSe obitelji, zaradi pomanjknnla znanja. Ponudbo na up;svo ,,Jutra" pod ..Mlrna bodočnost". Le resne ponudbe do 15, septembra.	8918
Lep mladenič
precej premožen, Iell znanja z lepo mladenko, četudi brez premoženja, gleda le na poštenost. Ponudbe s sliko pod ..PoSteuost" na Aloma Companjr. Ljubljana, Kongresni trs 3.
Prav vsakdo
kdor kaj ISče, kdor kaj ponuja, kdor kaj kupujo, kdor kaj prodaja, prav vsakdo priznava, da Imajo čudovit uspeh Mali oglasi v „Jutru*
Mlad volčji pes
se je dne 27. t. m. zjutraj nn Resljevl cesti zatekel. — Najditelj ee prosi, da istega odda proti nagradi pri J. Končan na Rosljovi cesti 22.
higienska gumi sedanjosti
Strokovnjaiko pregledana In zajamčena. Zakonito zavarovana. RazpoSIIJa v vse kra|e Jugoslavije lekarnam, droge-rljam In parfumerljam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z največjo dlskredjo s povzetjem.
Uran Parfumerlja, Ljubljana Mestni trg 11.	4862
Elektromotorje, prvovrstni Izdelek, bencinske in bencolske motorje, nove in obrabljene, kakor tudi poljedelske stroje dobavlja reeino In poceni
Maschlnsnbau- u. flpparatebau-fabrlU v Regensburgii
(Bavarsko), Ludw!gsstraOe I.	4475
ZAHVALA.
Modni atelje
M.
Kongresni trg4
Za mnogobrojne dokaze sožalja, izraženega nam povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, svata in strica, gospoda
ANTONA SUHAD0LCA
izrekamo tem potom vsem našo najiskrenojšo zahvalo.
Dolžnost nas veže, zahvaliti so posebej darovalcem vencev, godbi in pevBkemn zborn jugoslov. železničarjev, požarni brambi, končno vsem prijateljem in znancem za častno udeležbo pri po-grebn pokojnika.
V Ljubljani, dne 29. avgusta 1923.
Žalujoči ostali.
4624

PriporoCamo knjigo Dr. Jos.Tičar
Nalezljive bolezni.
Opisi Tafuili nalezljivih bolezni t. navodili za nego bolaikov.
8 slikami.
Cena i poStnino vred 20 Din 60 p.
naroča »e pri Tlakoval zadrugi
▼ Ljubljani. PreiernoT« nI. Q4.
Naš brat, stric, nečak In svak, gospod
dr. Vladimir Štempihar
je danes po daljSl mučni bolezni v starosti 30 let umrl.
Pogreb se vrši v petek dne 31. t. m. ob 17. url iz hiše štev. 186 na kranjsko pokopališče.
V KRANJU, dne 29. avgusta 1923.
Žalujoči ostali.
4625
Brez posebnih obvestil.
silili
•Domače vesti
ne po gostilnah in pri privatnikih s tem, da so je izprosilo pri blagih dobrotnikih opoldne kosilo 140 otrokom. Zaščita je priredila božičulco, pri kateri je obdarovala 110 otrok z obleko, čevlji in perilom. Skupni stroški za to akcijo so zuašali 6820 Din. V vojaško glasbeno šolo v Vršac se je poslalo 8 popolnih sirot, kjer se poučujejo brezplačno. Po uspešno končanem Solunju postane gojenec godbenik pri kaki vojaški godbi z začetno plačo 1000 Din. Zaščita je intervenirala v več posameznih slučajih s tem, da je proskr-bela podporo ali pa spravila sirote v primerno oskrbo. Dovolila je 112 otrokom enkratno denarno podporo, v 80 slučajih pa pomagaln z obleko iu s čevlji. Država je prispevala v preteklem poslovnem letu 10.101 Din ter 164 m blaga. To nezadostno državno podporo bodo morali v bodoče še v IzdntnejSi meri okrepiti zasebniki zlasti pa občina celjskega okraja, ker delokrog zaščite stalno narašča. Postaviti bo treba v najkrajšem času sirotišnico. Mestni magistrat celjski je pokazal simpatijo za to potrebno akcijo s tem, da je obljubil doti 6tavbišČ0 brezplačno. Želeti Je, da se reši ta važna socialna naloga z Izdatnimi podporami denarnih zavodov celjskega okraja. Odborovih sej sta se udeleževala skoraj redno tudi celjski župan dr. Hrašovec hi sodni svetnik doktor Kranjčič. Pri volitvah novega odbora se niso izvršile nobene važne izpremembe. Društvo zaščite dece uživa v Celju vsled vzornega delovanja splošno simpatije.
*	Novomeška porota. Jesensko porotno zasedanje Be začne v Novem mestu dne 3. septembra in so doslej razpisani naslednji kazenski slučaji: 3. septembra: Josip Lukanlč, uboj ln Janez Salmič, tudi uboj; 4. septembra: Franc Zalokar ln pet tovarišev, uboj; dne 5. Beptembra: Josip Levstik, uboj ln Franc Štrukelj, tatvina; dne 6. septembra: Ferdo Kobal, § 101 k. z. In Cirila Schillrer, § 101 k. z.; dne 7. septembra: Josip Smole, uboj ter Josip Stojs in 6 tovarišev, težka telesna poškodba. Kot predsedniki nastopajo: dne 8. In 7. septembra predsednik dr. Polenšek, dno 4. septembra svetnik dr. Flschinger, dne 5. septembra svetnik dr. Dolenc in dne 6. septembra svetnik Kuder.
*	Nekaj o nameravanem prenosu poštno ga urada Tupaliče v Preddvor. Prejeli smo: 2e pod Avstrijo se je zahotelo gra-ščaku, sedaj tudi gostilničarju VVurzua-chu, po poštnem uradu. Nameraval je spraviti urad Tupaliče v svoje prazne, preurejeno hleve, v kar pa poštna uprava ni privolila. Kot kompanjon te akcije se je
*	Princ Pavle v LJubljani. Včeraj ^opoldne je prispel s tržaškim brzo-vlakom v Ljubljano iz Italije princ Pavle, sin kneza Arzena. Na kolodvoru bo ga pričakovali knez Arzen, kneginja Jelena in kraljev adjutant, kape-tan Pogačnik, nakar so se vsi odpeljali na Bled.
*	Novi komandant Boke Kotorske. Dosedanji komandant Boke Kotorske, «astni adjutant, kontreadmiral Priča, jo razrešen svoje dolžnosti in imeno-ran na njegovo mesto general Dragu-lin Milojevič. Kontreadmiral Priča je stavljen na razpoloženje vojnemu ministrstvu.
*	Ukaz o amnestiji. Minister pravde pripravlja povodom obletnice prebitja solunske fronte dne 15. septembra večji amnestijski ukaz.
*	Sestanek zaupnikov za Gorenjsko. K&čelstvo jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani sklicuje za nedeljo, dne 18. septembra na Bledu v dvorani Zdraviliškega doma ob 10. dopoldne sestanek zaupnikov za Gorenjsko. Pozivamo vse krajevne organizacije, da na svojih rednih sejah določijo delegate za ta okrožni sestanek, v kolikor tega še niso storile.
*	Iz tajništva jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani. S 1. sep tembrom prične tajništvo poslovati zopet med običajnimi uradnimi urami, in sicer: dopoldne od 9. do 12., popoldne pa od S. do 6. ure. Poletni čas od 4. do 7. popoldne se tedaj ukine.
*	Priprave za oblastne volitve. Via Ja je izdala vsem podrejenim organom ukaz, naj pripravijo vse potrebno za oblastne volitve, ki se izvrše po možnosti že v jeseni.
*	Kongres jugoslovanskih zdravnikov. V dneh 17. In 18. septembra se vrši v kopališču Palld pri Subotici letošnji zbor »Društva jugoslovanskih zdravnikov«. Ministrstvo saobračaja je udeležnikom kongresa dovolilo polovično vožnjo na državnih železnicah.
*	Z zagrebške univerze. Na predlog profesorskega zbora gospodarsko - šu-marske fakultete v Zagrebu je pokrajinski namestnik podelil Ljudevitu Gutschyju, ravnatelju Pasteurjevega zavoda, veniam docendi iz gospodarske mlkrobilogije.
*	Preganjanje slovanskih duhovnikov v Istri. Fašistovska vlada v Italiji nadaljuje nemoteno iztrebljevanje slo-vanskih duhovnikov iz Istre, da od-
. |	,, , ' ,	uiiivmHi nui ikvuiiJiuiiuu i v- unviiu ec jo
vzame tako našim zatiranim bratom«poiavjl Bedaj Nemeo FuchSi ki hoCe ,lati zadnjo oporo. Sedaj je prišla vrsta mi po,rebne droge M napeijavo telelona
pomjanskega župnika, ki je zakrivil samo to, da je slovanskega rodu. Cerkvene oblasti gledajo početje fašistov 6eveda popolnoma ravnodušno. Po na-ziranju Vatikana bo namreč vera v Istri izven nevarnosti šele tedaj, ko bo poitalijančen sleherni Slovan.
*	Avtomobilski promet preko meje. Finančno ministrstvo je sklenilo, da ukine sedanjo prepoved avtomobibkt-ga prometa preko meje naše kraljevine v inozemstvo. V bodoče bo avtomobilski promet dovoljen le po izpolnitvi carinskih predpisov in po plačilu taks. Dovoljenja ee bodo mogli posluževati državljani onih držav, ki so z našo kraljevino vred leta 1909. podpisale avtomobilsko konvencijo v Parizu.
*	Podčastniška šola v Beogradu. V pehotno podčastniško šolo v Beogradu bo sprejetih letos 240 novih gojencev. Sola bo trajala poldrugo leto, " nakar bodo gojenci uvrščeni v armado kot podnaredniki in bodo odslužili svoj podčastniški rok. Po tem roku bodo polagali izpite za podporočnike.
*	Stanje rudarske stavke. Včeraj je prišlo na delo 2800 delavcev. V Kočevju je na delu od 955 delavcev na-1 900. Produkcija je zopet normalna. V Trbovljah je predvčerajšnjim vsleil terorja opekarna ustavila delo, danrs pa je obrat zopet obnovljen. V i.ajV-n-burgu je prišlo na delo 385, v Laškem 143 delavcev. V Hrastniku in Zagorju premogovnik še počiva. Klerikalni Bhod, ki je bil za včeraj sklican, je vlada zabranila. Vodstvo stavke so prevzeli klerikalci
brezplačno, čeprav se njegovim delavcem ne godi nič kaj dobro. Pošta se nahaja sedaj sredi svojega okoliša, ob cesti, po kateri občuje vozna pošta, s čemer je vsem ustreženo. Odločno protestiramo proti temu, da bi poštna uprava ustregla želji nemških magnatov Wurzbacha in Fuchsa. Pošta je naprava za vse, ne pa za poedinca, najmanj pa za dogon gostov ali reklamo gostilničarja. Kaj bi n. pr. rekli Ljubljančani, če bi se lepega dne znašla njihova glavna pošta, recimo na Gradu, v prostoru za stranke pa bi imel kak zagrizen ljubljanski nemčur svoj buffet.
•	Mestni magistrat, usmili so šolske mladine, kl prihaja šole na učiteljišču, oziroma na vodnici in ljudsko šolo na Ledini. V najslabšem stunju so trotonrji ob cestah, ki vodijo v navedeno šole, tako da prihaja šolska mladina ob deževnem in snežnem vremenu do kolen premočena v šolo, kjer mora pozimi pri slabi kurjavi vztrajati po 4 do 5 ur. V tem oziru se odlikuje Komenskega cesta, ki je deloma brez trdega trotoarja in enako tudi Resljeva cesta. Posebnost pa je trotoar pred učiteljiščem, kjer nastanejo ob dežju velike in globoke mlake, da jih nI mogoče preskočiti in hočeš, nočeš, moraš pre-bresti globoko vodo. še jo čas, da se do prlčetka šolskega leta odpravijo ti nedo-statki, ki mnogo škodujejo zdravju šolske mladine.
*	Urednik mariborsko »Stražo duhovnik Goleč je bil včeraj pri mariborskem sodišču definitivno obsojen na 300 dinarjev globe. Poročali smo že, da je svoječasno napadala »Straža* vojaško oblast
* Izpremembe v davčni službi. Trajno ra('i zapostavljanja katoliške duhovščine •o upokojeni: višji davčni upravitelj Maks ; Pri vojakih, nakar je poslala komanda Lil leg v Ljubljani, viSjl davčni upravitelj mesta primeren popravek netočnega poro-fran Resnik v Mariboru, naddavkar Julij čila. ^Popravek je prinesel v uredništvo Kozak v Nevesinju naddavkar Franjo <Strnže* neki podoticir ki ga je pa ured-Završnik v Tuzli. Martin GruSkovnjak je nik-duhovnik Goleč nahrulll in popravek
pri
imenovan za davčnega asistenta v Dolnji cinično zavrnil. Radi tega je bil Goleč
Lendavi.
I okrajnem sodišču obsojen na 300 dinarjev
* Iipremombe v vojaški službi. Kakor glabe, proti čemur se je prizval Okrožno (avlja »Vojni Ust» je načelnik generalne- j sodišče pa je priziv kot neutemeljen za-?a Štaba Dravske divizije v Ljubljani, pod- vrnilo
Polkovnik Aleksander A. Stojanovlč, ki je "žival v Ljubljani sploSne simpatije, premeščen kot načelnik generalnega štaba Kosovske divizije v Prištino. Na njegovo mesto pride v LJubljano generalštabni Podpolkovnik v vojnem ministrstvu Petar L Nedeljkovič. Upokojen je generalštabni Podpolkovnik Rudolf Lukanc.
* Himen. Včeraj se je poročil g. profesor Evgen Vavken iz Cerkelj z gdč. Tino VidaH iz znane narodne obitelji v Mengšu. Mnogo sreče!
narmonlke. Komaj ]e posegel Tramte pomirljivo vmes, je pritekel iz Dlmltrovlče-ve gostilno 21iiidra z nožem v roki in brez vsakegn povoda začel sekati po Tramtetu z besedami; <Tramto, sek, sok 1» Prizadejal mu je posebno težko rano na pljučr.b. Ker so etlobrau ovrgle priče, jo bil Žlindra obsojen na šest mesecev težko ječe.
*	tPcgai pri jaslih*. Pod tem naslovom je izšel v »Prugor Prosse* od 26. t. m. feljton, v katerom popisuje Andreas Thorn nnše kopališče Bled, njegove čare ln mike. Podlistek je v celoti simpatičen.
*	Adresar ta Slovenijo, II. izdaja, je izšel s sledečo vsebino: Splošni del, industrija, trgovina in obrt, seznam lilšuih posestnikov v Ljubljani, krajevni reper-torij za Slovenijo. Dobiva so v tiskarni »Sava* d. d. v Kranju. Cena 250 Din.
Postumia Romana* bo naslov tedniku, katerega začne v Postojni Izdajati prof. Urbannz-Urbani, dopisnik tržaških ln drugih italijanskih listov. »Postumia Romana* naj bo kažipot za trgovce, ki potujejo iz Italije v Jugoslavijo, bavil pn Be bo tudi s političnimi razmerami v naSl državi.
*	Avtomobilska nesreča t Ronkih. Po cesti iz Tržiča v Ronko je prošlo soboto po polnoči dirjal s veliko naglico avtomobil, v katerem je sedelo pet oseb. Luči je imel pogašene. Čeravno Je bila noč precej svetla, ni Šofer opazil, da je cesta čez progo zaprta, ker je prihajal brzovlak Iz Trsta. Ob prvi prečnicl, ki ni bila popolnoma spuščena, se je razbilo steklo na avtomobilu ln je od drobcev stekla baje oslepel šofer; v drugo prečnico pa jo avtomobil zadel z vso silo in so bile vsled sunka tri osebe smrtnonevarno ranjene. Na srečo so avtomobil Se pravočasno spravili s tirn, kajti kmalu je pridrvel brzovlak, ki bi bil sicer povozil potnike in avtomobil.
*	Vojak ns strnil nstrelil poveljnika patrulje. Predvčerajšnjim svečer, ko so je pregledovala straža, je v Petrovaradinu vojak Mahmed Starlč, ki je bil na straži pri tamkajšnji BmodniSnlci, ustavil kontrolno patruljo in zahteval od nje odziv. Ker se patrulja nI ustavila, je Starič ustrelil In smrtno zadel komandanta patrulje Mustafo Alula, ki je bil takoj mrtev.
*	Toča povzročila v Vojvodini ogromno škodo. Iz Novega Sada se brzojavno poroča: V poslednjih dneh je napravila toča v Vojvodini ogromno škodo, kl znaša približno 50 milijonov dinarjev. Toča je oklestila pridelek na ozemlju 24.000 hektarjev. Deputacija iz Vojvodine se je podala v Beograd s prošnjo, da se oškodovancem odpišo ves letošnji davek. Finančni minister je obljubil, da bo prošnjo upošteval ter je odredil, da se na račun podporo takoj izplača znesek 18 milijonov dinarjev.
*	Požar t Trebčali. V ponedeljek popoldne je izbruhnil v hlevu posestnika Valentina Kralja v Trebčah št. 161 pri Trstu ogenj, ki se Je radi velike množine slamo in sena naglo razSirll ln ogrožal tudi kmetovo hišo. Le s težkim naporom se je gasilcem posrečilo ogenj omejiti samo na hlev, ki je popolnoma zgorel. Skoda znaša 8000 lir.
*	Težka nesreča v Nabreiinl. V Nnbre-žini je padel 401etn! zidar Alojzij Tomaj z zidarskega odra in dobil pri padcu številne poškodbe po glavi in telesu; pretresel si je tudi možgane.
*	Nesreča pri delu. Med snaženjem oken Jo padla 281etnn služkinjo gospe Mariji Lozur, Ivanka Krompestar, lz prvega nadstropja hiše na Mestnem trgu v Ljubljani, na dvorišče in dobila več težkih notranjih poškodb. Nesrečnlco so prepeljali takoj v splošno bolnico ln je njeno stanje jako resno.
*	Žrtvi dinamitno patrone. V Skednju pri Trstu sta se v torek popoldne petletni Marijan Cudič in devetletni Fran Berce igrala pred hišo. Med Igranjem je našel starejši deček v cestnem jarku kovlnast predmet. Bila je to dinamitna patrona, M jo je vrgel v jarek kak brezvestni nepre-vidnež. Dečka sta v radovednosti hotela patrono odpreti, nakar je takoj zadonel silen pok in sta obležala oba otroka v krvi. Cudič je imel številne rane po prsih in še levo roko zlomljeno pod laktom, Berce pa težke poškodbo po vsem telesu.
*	Smrtni slučaji vsled stekline. V Pa-steurjevem zavodu v Novem Sadu je v zadnjem času več oseb umrlo vsled steklino. Predvčerajšnjim je umrl Jakob Ter-van lz Otoka, ki ga je ugrlzla slekla mačka. Ugotovljeno je, da žrtve večinoma umirajo zaradi tega, ker se ne javijo pravočasno za zdravniško pomoč, marveč nosijo inficirane rane po več tednov brez vsakega zdravljenja.
*	Oderuh izgnan iz Zaiircba. V Zagrebu je bil te dni aretiran brivec Albin Mokro-vie, kl ja svojo brivnlco Izpremenll v — banko in zastavljalnico. Državni urad niki, upokojenci, vdove, begunci Itd.
Trbovljah' Je pokradel v Llbojah razne stvari precejšnje vrednosti. Ker Je bil radi tatvine že dvakrat kaznovan, je dobil tri mesece poostrene ječe. Štefan Maček, 221etnl, v Zagreb pristojni brezposelnik, radi tatvine že petkrat kaznovan ter Antonija Krebs, 201ctna služkinja v Zagrebu, sta v družbi nekega Ii. Kerbcrja, ki ga doslej So ni bilo mogočo Izslediti, v noči due 19. junija t. L v St. Lenartu, občina Zakot pri Brežienh, vdrla v Grabnerjevo trgovino, pokradla veliko množino najrazličnejšega blaga, ki stu ga prodajala potem v krškem okraju ln na Hrvatskem, dokler nista bila zassčona pri najživah-nejši kupčiji v Somboru. Maček Je bil obsojen na 2 leti, Krebs na 3 mesece težke ječe.
*	1'okuslto sperijalna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet v Mariboru. Dobijo se po vseh hotelih, restavrncljah in kavarnah širom naše domovine. .
*	Za dojenčke In otroke, najboljša in najcenejša hranilna moka je <Itofant>. Dobiva se povsod. Glavna zaloga: Droge-rijn cAdrija*, LJubljana, Selcnburgova ulica.
*	lteiervirajte si takoj prostore na spe-cljalnlh reklamnih stožirjih na »Ljubljanskem velesejmu*. Plakati morajo biti 05 cm visoki ln 63 cm široki. Število prostorov je omejeno. NaroČila sprejoma izključno Aloma Company, anončna reklamna družba z o. s., Ljubljana, Kongresni trg 3.	1814
*	Za vse, kl prihajajo v Ljubljano po zdravila je najpriročnejša nova lekarna Ramor, na Miklošičevi cesti v neposredni bližini glavnega kolodvora.	1319
*	Za čas III. ljubljanskega veiesejma, t. j. od 1. do 10. septembra 1928., bo na sejmišču poslovala »Menjalnica Ljubljanske kreditne banke*.	1888
2. septembra vsi v Kranj k odkritju Spominske plošče J. Jenku. Narodna Čitalnica obhaja svojo 60-letnico. Na predvečer 1. septembra priredi dramatični odsek Cankarjevega »Kralja na Betajnovl« 8 g. Skrblnškom v naslovni vlogi. — Udeležite se čim številnejše te prireditve.
• Kaznovana nemška arogantnost. Ivan Maliar, 201etni v Gradec pristojni natakar v Rogaški Slatini, je ponoči razgrajal ter : vsi 30 s' pri Mokroviču izposojali denar bil vs'ed tega od stražnika aretiran. Pri : proti ogromnim obreslim. Oderuh si je na »relaciji pa Be je vedel skrajno surovo in ! ta način pridobil v kratkem veliko pre-arogantno ter stražnika celo dejansko na-! možen je, si zgradil dve hiši in vilo ns
padoL Ko Je prišel še službujoči orožnik, je zmerjal oba z besedami: »Sle verfluch-ten Sohwelnel Ilir seit von M. bestochen worden. Schuflel* Za svojo arogantnost
je dobil tri mesece poostrenega zapora. » — -
Bukovcu. Za posojila je zahteval dnevno po eno desetino izposojene vsote. Proli Mokroviču so vrši sodna prelskova, policija pa ga jc izgnala za deset let iz Zagreba.
* Tatvine. Pred celjskim okrožnim fio-
Tramto, sek, sek! Pred celjskim okrož-* Občni zbor državno krnicTBe zaščite nim sodiščem se je obravnaval preteklo diščem so se obravnavali dne 25. t. m. dece in mladino v Celju so je vršil v pe- s°bolo slučaj skrajne posurovclosti naše ] sledeči slučaji: Maks Učakar, 17Ietni sam-•ek dne 24. t. m. v mali dvorani Narod- kmeike mladine. Na zatožni klopi je 6e- ] s'(i delavec iz Dola pri Hrastniku, je 8ega doma. Iz tajniškega poročila, ki nam del rn(li ,ež,!e poškodbe 281etnl Venčes-! ukradel iz zaklenjenega skladišča kemič-slika pregledno intenzivno društveno de- lav žlindra, rudar v Hrastniku. Ko je šel no tovarne množino dinnmita ln drugih lovanje, je posneti sledeče zanimivejše1 ncl<1 Ivan Tr"mte na Telovo zvečer v razstreljlvBi «novl. Jih položil v pleten Podatke: V XV. poslovuom letu je imela 1 družbi dveh drugih tovarišev od »Zlate jerbas ter se z njim peljal v osebnem "ščita 242 slučajev, kjer je skušala na luknjo v Hrastniku proti domu, so vsi tri-j vlaku k svojim staršem v kamniški okraj. ^ «11 oni način pomagati. Izdatno ie je ie naleteli na cesti blizu kolodvora na j Obsojen Je bil na dva meseca težke Ječe. Offlsillo nadležno beračeni« šnUka mladi-1 gručo fantov, lei sn se nrenirall radi neke! Grom Jožef 221etnl samski hlanec v
X Zlet Orjune v Šoštanju. Članom mestne Orjune v Ljubljani naznanjamo, da j» clcalnc ravnateljstvo južno želez-11'et- dovo.ilo polovično vožnjo za zle-, v Šoštanj, ki se vrši ob priliki razvitja prapora tamošnje Orjune, v nedoljo dno 8. septembra. Izkaznice so na razpolago v pisarni Oblastnega odbora od 15. do 19. uro in v pisarni Mestnega odbora od pol 19. do pol 20. ure. Zdravol — Oblastni odbor Orjune.
X Veliko zborovanje vseh obrtnikov Slovenije bo v soboto dne 8. septembra ob 10. uri dopoldne v dvorani Kazine v Ljubljani. Dnevni red: t.) Prcosnova zakona o zavarovanju delavcev in obsto joče centralizacije. (Poroča gospod Jakob Zadravec iz Središča). 2.) Izenačenje davkov. (Poroča gospod Ivan Rebek iz Colja). 8.) Prisilno zavarovanje obrtnikov in njih rodbinskih članov zoper bolezen in starost. (Poroča gospod Franc Ravnikar, načelnik pokrajinsko zadruge tesarskih mojstrov v Ljubljani). 4.) Uvedba obligatorne mojstrsko preizkuSnje. (Poroča gospod Matej Oblak, načelnik zadrugo čevljarjev v Ljubljani).
X Klub napred. slov akademikov v Celju priredi na svoji gled. turneji po Sloveniji dne 1. septembra 1928. ob 20. uri v vel. dvorani Narodnega doma v Celju ljubezensko dramo v 3 dej.: »Mla dost«. Gostu,io in režira g. R. Zelcznik, član Udruženja gled. igralcev. Ker jo či sti dobiček turneje namenjen ustanavljanju ln vzdrževanju klubovih ljudskih knjižnic v obmejnih krajih, vabimo k naj.obilnejši udeležbi. — Odbor.
X Razstavl-nhem III. ljubljanskega veiesejma. Ker je prijavljenih izredno število gostov iz srbskega dela naše kraljevine, so naproša vso razstavljalce da opremijo svojo razstavno kojo tudi s tvrdkinimi napisi v cirilici.
X Razpisan« služba. Na državni kmetijski šoli v št. Jurju ob južni železni ci jo razpisano mesto opravnika. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v »Ur. listu«.
X Razpisana zdravniška služba. Zdrav stveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožjo Kranjska gora. In-toresenti so opozarjajo na razpis v »Ur. listu*.
X Vojni invalidi, vdove in slrole sodnega okraja Slovenjgradec in Maren-berg so poživljajo, da se udeleže društvenega sestanka in veselice v nedeljo dne 2. septembra v Slovcnjgradcu (hotel »Balkan«) in na Malo gospojniee dan, dno 8. septembra v Zgoraj) ViŽingi pri Marenbergu (gostilni Razbornlk, poprej Pečaler) ob 9. uri zjutraj. Na veseliČnem prostoru bo podružnica vojnih invalidov v Slovenjgradcu slikala ono člane, ki nimajo lastnih slik za legitimacijo ter po pisovala ln naložila matični list zamud nikom, ki so še dosedaj niso prijavili k popisu. Slikanje in popis se prično ob 9. uri zjutraj. Ob 14. tiri popoldne bo prično društvena veselica s plesom na prostem v prid nabave usnja za najrevnejšo vojne siroto.
ki Je ozko zvezana r umetniškim udej-»tvovanjoui, dosegla v Jugoslaviji že zelo visoko stopajo, kl so Izpopolnjuje vzdržno tako, da so pričakuje na letošn>i razstavi izredno lopa presenečenja. Pri. javljeni so mnogobrojnl obiskovalci li cclo države, kl bodo naSe mesto zopet oživeli,
X Tečaj! m strojepisje ln stenografijo. Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo novi tečaji za strojepisje in stenografijo dno 1. oktobra in trajajo 1 nie-seco. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Logat, Maribor, Sloveu-tka ulica 7, telefon 100.
X V Kranj! Dno 2. septembra val v Kranj k odkritju spominsko ploščo J. Jenku. Nar. Čitalnica obhaja svojo fin letnico. Na predvečer 1. septombra priredi dramatični odsek Cankarjevega »Kralja na Betajnovl« s g. SkrbinSkom v naslovni vlogi. Udeležite bo čim Številnejšo to prireditve.
X Gradbeni odsek Sokola Moste valil na veselico, kl se vrši v parku na Ko-deljevem, dne 2. septembra ob 10. uri. Spored velikomesten. Zdravo!
X Slov. pevsko druStvo v Ljutomeru priredi v nedoljo dne 2. septembra ob 20. url v dvorani g. Strasserja s prijaz nim sodelovanjem mladega goslarja g. Sijanca koneort. Na sporedu je: salonski orkester, solopelje, ženski, moški ln mešani zbori. Uljudno vabi odbor.
X Premovanja konj. Konjerejskl od sek 1. Kmetijsko družbo za Slovenijo v Ljubljani priredi lotos sledeča prouiov:1.-nja: 8. septembra ob 8. uri dopoldne na Igu; 4. soptembra ob 8. uri i St. Vidu nad Ljubljano; 4. septembra ob 2. uri popoldne v MengSu; «. septembra ob f. uri dopoldne v Kranju; 7. septembra ob 9. uri dopoldne v Losoah; 19. septembra ob 8. url dopoldne v Mokronogu; 11. septembra ob 8. uri dopoldne v fit. Jernoju. Promovanjo se vrši na Igu ln St. Vidu za konje mrzlokrvno in toplokrvne pasme; v Mengšu, Kranju in v Lescah samo za mrzlokrvno konjo; v Mokronogu in St. Jornoju pa samo za toplokrvne.
X Kar češko, to dobro, ta izrek jo res upravičen za blago čoškoga izvora, nai si bo to manufakturn, stroji, porcelan itd. Napačno jo samo to, dn ml Jugoslovani češko blago dobivamo šelo iz druge ali tretjo roke. Zato jo dolžnost vseh naših trgovcev, da v čim večjem itovilu poselijo VI. praški vzorčni volcBojem, kjer jim je omogočen direkten nakup. 1'os'M-niki dobijo 88-odst, znižano vožnjo z:i vse vlake in polovično pristojbino za vizum. Brezplačna pojasnila dajo Češkoslovaški kmr/.ulat, Ljubljana, Bieg 8 ii: Aloina Compnny, d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 8.
X Kino «Ideal» v Ljubljani predvaja od četrtka, to je 30. avgusta do vStevk nedelje 2. septembra 1928. kriminalni iilra »Noč v Alglru«, v glnvnl vlogi Co ra Capellini. Dejanje je ekozl in skozi zanimivo, polno presonetenj In krasnih naravnih posnetkov.
Doma'8 tecrss
29. avgusta:
ZAGREB. (Oster padec deviz In po
rast efektov.) Na tržišču z ofekti tečaji čvrsti. Promet slab. V devizah jc prišlo do ostrega padca tečajev. Dinar je na Dunaju in Curlhu zelo čvrst, a v Newyorku stabilen. Pri nas so devize padlo na bazo 1.055 za dinar v Newyor-ku in 5.80 v Curlhu. Intervencija Narod no banko ni bila potrebna in jo banka dajala samo ček na Newyork, v katerem je na koncu ostalo tudi privatno blago pri 95 brez kupca. Notirale so devize: Amsterdam 37(K)—3790, Dunaj 0.1335-0.13-175, Berlin 0.0016—0.0019, Brusel; 450—0, Budimpešta 0.525—0.575, Bukarešta 0—48.5, Italija 413—416, London izplačilo -13G—-137, London ček 435—loti. Nowvork ček 94.25—95.25, Pariz 510-545, Praga 280-281, Sviea 1727.5-1740; valute: dolar 94—9-1.5, avstrijske krono 0.13-1—0.18-18, češkoslovaško krore 27S—280, francoski franki 530—535, madžarsko krono 0-0.40, le.fi 40-0, lire 407—410; efekti; Hrvatska eskomptna 165—167.5, Hipotekama 125—131, Jugn. slavonska 160—162, Ljubljanska kreditna 237.5-2-10, Praštediona 1160—1180. Slavonska 109—110, Kksploataclja 252." -255, Secerana Osljek 8280-2300, Narodna šumska 145-148, Našlčka 155-100, Gutmann 1200-1250, Slaveko 075-700, Slavonija 250—205, Trbovlje 970-
090, Union 720—750, 7 odst. državno in vcsticijsko posojilo 71—72.
BEOGRAD. V devizah zelo nestalna tendenca. Vso devize so zelo popustile razen Sofijo, ki je mednarodno čvrsta Blaga dovolj in jo bilo vso povprdševa nje krito v vseh devizah. Narodna banka jo Io malo intorvenirala. Notlralo sn devize: Amsterdam S760—3770, Duna. 0.1345—0.1347, Berlin 0.0015—0.0016, Budimpešta 0.53—0.56. Bukarešta 42—42.5, Italija 414 — 415.5, London izplačilo 436.25—486.5, Newyork ček 95.3—95.5, Pariz 515—550, Praga 281.5-282, Sofija 98—91, Solun 160-168, Svlca 1733-1786; valute: lovi povpraševanje 9l> češkoslovaške krone 280—282, francoski franki 513—545, madžarske krone 0.40-0.55, drahme povprašovanje 160.
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. . Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra..
X Vrtnarska razstava v LJubljani so odgovorni urednik Fr. Brozovlč bo vršila tudi letos In f-icor v dneh od 31. avgusta do 4. septembra. Ze lansko letna razstava jo b svojimi redkimi, ei. sotičniml In tuzomskiml cvetlicami, rastlinami ln drugimi pridelki domačega vrtnarstva nokazala. da ie ta važna obrt.1
n Ali ste že poslali na-: roMno za Jutro" f
Veliki inkvizitor
Ljubezenski roman lz najsramotnel-še dobe človeške zgodovine.
, Ze davno je izginil z balkona cesar . Kari V. Bilo ga jo groza . . . Bilo ga je sram — nepopisen sram . . . Nikoli več se ni otresel te groze in sramu, dokler ni odložil žezla in krone . . . Umaknil se je v samostan — kesat se fn pokorit . . Toda mirne vesti ni našel nikdar.
XXX.
V ječi kesanja.
V ječi kesanja je bilo Dolori še »tražneje kakor v ječi usmiljenja. Prej je prebivala v celici, ki je bila sicer skromno, a udobno opremljena; njena nova celica v podstrešju stolpa pa je bila štiri korake široka, povsem okrogla in bela, da jo je slepilo, kadar jo -nlneo posijalo nanjo skozi troje lin visoko pod stropom. Navadno pa je bila celica mračna ali temna. Dolores se je počutila v nji. kakor bi tičala v '•pvi.
Celica je bila podnevi brez vsakega f uliištva. Le vrč z vodo je stal na tleh v kotu. Niti stola, kamor bi sedla, niti lesene klopi, kamor bi legla. Nikjer predmeta, na katerem bi se ji ustavile uči, ki bi ga mogla vzeti v roke.
Prazno — prazno! Tla lesena in prašna ter gladka kakor strop. Hoditi -liri korake naprej, obrniti se, da storiš zopet štiri korake nazaj, a znova hitro okreniti se, da se no zaletiš v : id, — neznosno! Človeku se vTti v •,-lavi, kakor bi ga metala gugalnica. laziti v celici ob zidu naokrog, vedno naokrog, — enkrat naprej, enkrat nazaj, pa poševno tja in poševno sem . . . vse je poskušala Dolores, a vselej jo omahnila zmedena in vrtoglava na kolena. In potem je sedela, zrla v tla, ilvigala pogled v strop, bogala ž očmi nreko okroglih sten, a zmerom se ji je stemnilo in zvrtilo. Morala je mižati.
A uro v teinl su bite preveč strašne. Zdelo so ji je, da se vrti, neprestano vrti, da loti nekam v prepad, da so jc odmaknilo tlo ter da jo je vrglo v brezprostornost, kjer se ni mogoče ničesar oprijeti in nikjer ustaviti. Vrti se, leti ... po ušesih pa ji zveni iu šumi . . .
Podnevi si je želela noči, da bi ne videla večno istih bolih sten iu iste covi ... a ponoči je hrepenela uglo-dati prvi jutranji žarek, ki ji dokaže, da že ni oslepela in da živi ter da ne leti, nego mirno leži.
Človek mora končno zblazneti.
Jedva se je zdanilo, ko so ji odua-šali postelj, da jo prineso šele v poznem mraku.
In hrana! Ah, niti seviljski liorači bi je no jedli. Ona pa je bila mlada, zdrava in zato včasih tako strašno lačna. Edino, kar je uživala, je bil -kruh, spe-čen iz koruze, ovsa in ajde. Zobala je ta trdi, kakor ilovica krhki kruh samo toliko, da ni omagala doccla. Voda, bistra in hladna, pa ji je bila delika-tesa.
In tišina, ki jo je obdajala, ji je vzbujala obup. Nikjer glasu, ne joka, ne smeha, ne pesmi, ne vika bolesti. Gluha tišina, kakor da tičiš v grobu. Ako je zaškrtal v deski črv, je radostno posluhnila: ah, čuj, življenjel — Ako so tekle preko stropa in cvilile podgane, se je razveselila: ah, tam zgoraj so srečne, svobodne živali!
Vrhu vsega pa še skrbi in žal osi. Kako jo z očetom? Ali ozdravi? Mar ga zopet mučijo? Morda je žo umrl? — In kje jo Estevan? Ze tako dolgo ga ni videla! Je li še živ? Ga ni morda umoril vendarle kak podkupljoni morilec? Ali pa bo ga tudi zgrabili, zaprli in ga zdaj trpinčijo? — Ah, morda prav zdajle zdihuje po nji in ječi <jr smrtnih bolih: »Dolores, moja Dolores?* —
In vendar če je mirno premišljala: v tej celici je bolje! Nič več ne sliši kričanja, jokanja, vriščanja in tuljenja žrtev inkvizicije, ki jih mučijo, ki jih sodijo!
Pa rudi varnejša Je pred velikim te-kvizitorjem. Prej je tičala blizu raz-pravne dvorane in blizu njegovo pisarne. Lahko je bilo priti k nji. Zdaj pa je visoko pod streho, kamor je možno le po slabih, zavitih stopnicah, nevarnih, da lahko strmoglaviš in se ubiješ!
Semkaj niti jetničar rad ne prihaja, nego le trikrat na dan. A šo takrat upehan in vselej zelo nevoljen.
Samo še enkrat se je prikazal veliki inkvizitor. Med podboji vratc je obstal in dejal porogljivo:
»Prekrasen salon za gubernatorsko princeso! — Sennorita, morda pa ste si vso reč že premislili? Izvolite z mano v pisarno! Sama se lepo in udobno pogovoriva. Takoj nato vas izpustim . . . sennor Argos se vrne v svojo palačo
—	hočete? — No, pomislite, da je to vaša otroška dolžnost! Za očeta ne sme biti nobena žrtev pretežka . . . Toda žrtve sploh ni. Vaš račun kava-lirsko poplačam ... Saj je smešno, da se tako borim za vas. Toda ljubim vas, Dolores, hrepenim po vas ... vse noči presanjam o vas ter mislim, koder hodim, vedno le ua vas! Poblaznel sem zaradi vas, sennorita, — jaz, veliki inkvizitor! Suženj sem vam, samo če hočete, in mogočnejša, lepša ste lahko kakor kraljica. Verujte Dolores, da vas zasujem z zlatom in demanti! Samo usmilite se me, ki som nesrečen zaradi vas!*
Tako je govoril, napol cinično, napol iskreno.
Dolores pa je stala naslonjena na zid tik lončenega vrča, zrla kakor mačka nanj in razmišljala:
»Ako se mi le približa, ga udarim z vrčem z vso silo po glavi! In sunem ga — ah, sunem, da se skotali po tleh!
—	Pater Jožef že ve, kako se krote živinski možje . . .»
A veliki inkvizitor se ni približal. Nobenega odgovora ni dobil iz njenih ust, a čital ga je razločno v njenih očeh in na njenih skrčenih pesteh.
»Pa se torej še mehčajte in medite, zla lesnika! Jaz utegnem čakat L > je dejal, zaklenil duri in jezen odšel . . .
Vsak drugI ali tretji dan pa Je prihajal pater Jožef. Delal se je ječarju in jetničarju, kakor da hodi k nji kot spovednik, da prihaja izpreobračat grešni co in jo pripravljat na sv. obhajilo. Jemal je s seboj štolo, pobožno bukve, končno celo ciborij, škropilnik in kadilnico. Njegov obraz je bil tužen in zamišljen, kakor bi se pogrezal v najsvetejše misli.
Toda v štoii je prinesel Dolori zavitek jedi, bukve ji je puščal, da si je kratila čas, v ciboriju ji je prinesel vina, v škvopilnlku cukra, a v kadilnici mila, glavnik in Bčetko. Pod svojo dominikansko kuto je imel na život privozane zavojčke z jestvinami, sadjem, žganjem, pa robce, nogavice, sveže žensko perilo . . .
Prinašal ji je vsega, a prav tako je odnašal vse uporabljano. Zakaj v celici tii bilo kotička, kjer bi se mogla skriti najmanjša reč.
Cesto se je Dolores razjokala nad Jožefovo plemenito pogumnostjo. Poljubljala bi mu rada roke, on pa jo je stisnil k sobi in jo poljubil nežno in rahlo na čelo.
»Zakaj ste tako dobri do mene?» ga je vpraševala. »Niti poznala vas nisem poprej. Vedela nisem niti tega, da živite. A kar naenkrat ste prišli ponoči pred okno moje sobice v opatiji kar-melitank in — odtlej skrbite zame kakor brat ali oče. Zakaj? Cemu? Ah, recite, — povejte mi!*
In potopila je svoje oči v njegove, v srcu pa ji je vstajala slutnja:
»Moj Bog, mar me tudi ta nesrečnik ljubi?*
Ustrašila se je tega suma, a vendaT ji jc bil všeč, zakaj ni je ženske — niti najmlajše, niti najstarejše, niti srečne, niti nesrečne —, ki bi ji ne laskala slutnja, da je ljubljena, spoštovana ali celo zaželjena po možu, ki ji jo simpatičen . . .
Pater Jožef pa je povesil glavo in umeknil svoje oči.
»Sennorita Dolores,* je dejal tužno in z drhtečim glasom, »ne sprašujte! Pride čas, ko vam bo jasno vse. Za-
upajte nit popolnoma, ker moja vda. nost je čista in nesebična, kakor iv naša ljubezeu do solnca ali zarje . . Že več let vas poznam. Šo majhno de! klico som vas če6to videl, ko ste šla ob roki svojega gospoda očeta. Vi pa mo niste opazili nikoli, meno menihi! takega, kakoršnih jo na milijone \ bedni Španiji . . . Poznam dobro tudi značaj in delovanje vašega gospo-l* očeta in ga visoko spoštujem že doka leta . . . Vidite, zato sem storil za vaj in zanj, kar sem mogel.*
Tako sta »kramljala pol ure, vCasih skoraj polno uro. Ta cas je bil Dolor doba najboljše utelie; le iz njega je čr pala moč, da je prenesla grozote jeCt kesanja.
Ko pa se je približal dan autodafeja ni bilo Jožefa več dni zapored. Imel jc preveč dela pri inkvizitor ju. Samo to-liko je izposloval pri jetničarju, da jt puščal Dolori postolj tudi preko dnevi: »Zločinka jo pokorna in skesana.« mu je dejal. »Gospod veliki inkvizitor jo dovolil, da so v kratkem premeMi zopet v ječo usmiljenja. Zato naj im» postelj tudi ves dan.»
Srečna je bila. ko je mogla ležati m postelji in odpočiti svoje ude. Hvalez na bi mu rada poljubila roko, toda pa. tra Jožefa ni bilo.
Zvečer prod autodafojem pa je prišel mrk in redkobeseden.
»Kaj je z očetom? Ali je Estevan 2e v Madridu?* ga je naskočila.
On pa so je mračen izognil njenim očem in dejal:
»Don Estovan in pater Ivan Avilski sta prišla domov, in zdaj se začenja borba. Molite in zaupajte v Boga, kakor zaupam jaz!*
Vedel je, da je grof Argoso obsojec na smrt na grmadi. Do smrti izmuče. nega moža ni bilo mogočo rešiti. Zato se je izognil odgovoru, da 110 bi vrge! Dolore v obup ter ji no spremenil hi vanja v stolpu v še hujši pekel.
Zato je tudi zdaj hitro okrenil go. vorico.
(Dalje prihodnjih
18GSI/1D'
g	Krtino
* posestvo,
sestoječe iz 10 oralov, polje in gozd, t bližini kolodvora
naprodaj.
Več se izve pri IVANU PAJffllOU, Lošeika ▼m, Poljčane.
PETER KOBAL
KRAMI (Slovenija). «»1 Tvornloa za vsakovrstne blazine iz žitne in morske trave In za žlmnloe na vzmeUh. Spiolalna tvrdka za lililnnje klcisklb garnitur.
UaJnliJ« osmi UjMlHMjHtUlM ZaMtvaJta starta la nitki I
učne knjige
B
za
sreaije s
v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani,
Prešernova ulica, nasproti glavne pošte.
smete opustiti posetiti
IMCJBR
oddelek št. 155 na Ljubljanskem velesejmu.
173
Lanz - lokomobila
(Stattd&mpf) 36 PS., zajamčeno uporabna, iz skladišča v Kranja	4474
Kamenolomec
nanovo pregledana, z jamstvom iz skladišča v Monakovem, proda po ugodni oenl
Schufiter b Co., (i. m. b. H., Miinchen,
Elisabethstrasse 13. Pojasnila daje: Joh. Weindl, Kranj it. 18.
Specijalltete tvrdke:
Popolne naprave za žage, stroji vseh vrat, orodje ln nadomestni deli, težki stroji za pogon s parno silo. bonolnom ln elektriko. Zastopstvo prvovrstnih tovarn.
Priporočilo.
Podpisani se zahvaljujem Banki „Slavlji" v Ljubljani u njeno vsestransko kulantno postopanje pri zavarovanju. Posebne se zahvaljujem za celotno Izplačilo zavarovalnine, kl sem j: prejel povodom požara, kl mi je uničil kozolec dne 15. avgust; 1923. Odtrgala mi ni pri tem niti zneska 6373 Din, i j. deset' letno premijo, ki ml postavno niti nI prlstojala, temveč ml j! tudl ta znesek v celoti Izplačala. Zaradi tega priporočam vsem, kl se zavarujejo proti požaru ali nezgodam, najtopleje Banko
"s'"li0" •Lm""' Anton Trfek,
4476	posestnik na Bevkah St. 19, p. Vrhnika.
Ljubljana •—-*-—-—
veletrgovina žita, moke in drugih mlevskih izdelkov.
Pisarna ln skladišče:
M\m cesta Zi
Zastopstvo In stalna zaloga mUvnkih Izdelkov Vel. Bočkere-4ke$a Izvoznega milna, d. d., Veliki Bečkerek. 4428
mmm
pri-
Vsem sejmskim razstavljalcera pri poroča svojo veliko zalogo krep-papirja v vsaki barvi in množini
papirna trgovina	4137
Iv. Bonač
Ljubljana, SŠelenburgova ulica.
T	4326
Lepo
posestvo
obstoječe iz prostorne enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, obširnega vrta in kegljišča, z dobroldočo trgovino se radi preselitve takoj proda. V hiši tudi gostilna. Stanovanje kupcu na razpolago. V kraju na Dolenjskem, nasproti župne cerkve, v bližini postaje južne železnice. Vse v najboljšem stanju. Vprašanja pod „Trgovina" na anončni zavod H. Saz, Maribor.