Poštnina plačana v gotovML
Leto XVI., št. 206
LJubljana, petek 6. septembra 1935
Cena 2 Din
upzuvoistvo: ujubijana, Knafljeva Ulica 5. — relefon fit. 8122, 8123, 3124, 3125, 812& Inseratru jddeieK: Ljubljana, Selen-burgova ш. Ü. — ГеЈ. 8492, Ü492. Podružnica Maribor: Gospo sita ulica
tt_ 1L — Teielon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon št. 19a Računi pn pošt. Сек. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wipri 4t 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 8124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 1L Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po
tarifi.
m
йгаЦет v svetlo bcdoenost
Jugoslovenski narod praznuje danes prvič rojstni dan svojega mladega kralja, ki mu je Previdnost položila že na otroško glavo tažko kraljevsko krono jugoslovenske države. У burni zgodovini jugoslovenskega naroda, tako bogati vseh mogočih srečnih in tragičnih trenutkov, menda še ni bilo praznika, ki bi bil podoben današnjemu. Iz tega spoznanja se je porodila v najširših slojih našega naroda spostana želja, da čim bolj slovesno praznuje ta dan. Ves svet naj vidi, da stoji jugoslovenski narod strnjen v jekleni falangi za svojim mladim kraljem., ki je kri njegove krvi tar simbol in poroštvo njegove velike in lepe bodočnosti.
Ko je klonil pod smrtnimi streli v Marseilleu Veliki kralj, je bila njegova zadnja misel posvečena narodu in domovini. Cilj in smoter svojega življenja, svoj najvišji ideal je izrazil v svojem zadnjom sporočilu: »Čuvajte Jugoslavijo!« Samo dve besedi, ki pa vsebujeta program in smernice za delo generacij našega naroda. Jugoslovenski narod je sprejel sporočilo in naročilo svojega Voditelja, ki je padel in izkrvavel na braniku jugosloven-бке misli, za svojo življenjsko smernico.
In danes, ko se dvigajo milijoni ju-
goslovenskih rok v pozdrav Vodite-ljevamu sinu in dediču, mlademu kralju, odmeva od severa do juga, od za-pada do vzhoda en sam klic jugoslo-venskih src: »Čuvamo Jugoslavijo !<
Jugoslovenski narod obnavlja danes svojemu ljubljencu, evojemu mlademu kralju sveto prisego, ki jo je prisegel, ko je zvedel za katastrofo 9. oktobra: »Čuvamo Jugoslavijo in čuvali jo bomo, vedno in povsod, vztrajno in neomajno. Čuvali jo bomo za vsako ceno in za vsako žrtev, kakor nas je to s svojim življenjem in 6 svojim delom, s svojo mučeniško smrtjo naučil tvoj veliki oče. Njegovo ded-srino ti bomo ohranili in po dolžnosti skrbnega gospodarja storili vse, da ti jo, ko pride tvoj čas, izročimo še lepSo, še močnejšo. V Marseilleu je utihnilo srce, ki je bilo za štirinajst milijonov jugoslovenskih src. Danes bije za tebe, naša nada in naša bodočnost, štirinajst milijonov jugoslovenskih src. prežetih ljubezni in zvestobe do svobodne domovine in do t^flie, ki si nam njen predstavnik. Štirinajst milijonov jugoslovenskih državljanov — vsi smo tvoji zvesti skrbniki, odločeni storiti in žrtvovati vse, da svobodno in zedinjeno Jugoslavijo, ded-ščino tvojega deda in očeta, ohranimo in ojačimo tebi in s tem ttidi sebi.<
Današnji dan ni običajen državni praznik. On je praznik naše trdne vere v veliko bodočnost jugoslovenskega naroda in jugoslovenske države, v bodočnost, vtelešeno v mladem kralju. Razum in življanski instinkt nas tesno vežeta na naš kraljevski dom, ra dinastijo Karadjordjevičev. Dobro vemo, da brez Karadjordjevičev ne bi bilo svobodne in zedinjnje Jugoslavije, Dobro pa tudi vemo in čutimo, da bi brez Karadjordjevicev naša bodočnost bila temna in negotova. Ljubezen in zvestoba do dinastije ne izvirata zato le iz čuta hvaležnosti, marveč tudi iz zavesti nerazdružne povezanosti naše skupne usode. Z vso silo smo to zopet spoznali in občutili v lanskem oktobru, ko se je zdelo, da so se s smrtjo Velikega kralja zamajali temelji naše države. Zato se je ves naš narod še tesneje oklenil svojega kraljevskega doma, so se vsa srca odprla mlademu kralju. Zato današnji dan, dvanajsti rojstni dan kralja Petra П., ni državni praznik, marveč je v najlepšem pomenu narodni praznik. In zot.) je vse prebivalstvo prostrane Jugoslavije čutilo srčno potrebo, da ga obhaja čim bolj slovesno in da manifestira evojo privrženost kralju in kraljevskemu domu in s tem svojo vero in svojo voljo da bodi naša domovina srečna in mogočna.
Ko pa hite danes naše misli k mlademu kralju, ko ga obsipljejo najboljša želje, veljajo naše misli in želje tudi njej, ki mu je najboljša mati in vzorna vzgojiteljica, Nj. vel. kraljici Mariji. Nam vsem je dala svetel zgled požrtvovanja in dolžnosti, ko ob najstrašnejšem dnevu svojega življenja
ni klonila, marveč kakor v naši epski
pesmi majka Jugovičev brez oklevanja zavzela, masto, ki sta ga ji narekovala ljubezen in čut odgovornosti do domovine. V njenem ljubečem in skrbnem varstvu nam bo zrasel vladar, vreden naslednik svojega očeta, velik voditelj jugoslovenskega. naroda.
Vigoja mladega kralja
Peter Karadjocrdjevič, sin kralja Ale- I slovenom. kafko dinastija Karadjordje-
___j__• ____i. i__i,- г»„ „JA™__i________• _*.___■___л
ksandra Uedinitelja in vnuk kralja Petra Osvoboditelja, praznuje danes svoj 12. rojstni dan kot najmlajši vladar na svetu in kot največji ljubljenec jugoslovenskega naroda. Lani osorej je bil srečen sin srečnega očeta, nekaj tednov pozneje pa mu je usoda po strašni tragediji naložila čast in poslanstvo najmlajšega vladarja. Med požrtvovalnim delom za srečo Jugoslavije in za svetovni mir je padel njegov oče kot mučenik in junak. Kralj Aleksander je bil v pravem pomenu besede simbol Jugoslavije, ustvarjene z neprecenljivimi žrtvami in z nezlomljivo močjo idealov.
V mislih na vse Jugosloven e
in na njihovo skupno svobodino in srečno domovino je preživel Viteški kralj Aleksander trpljenja in zmage med vojno, širjenju in zmagi jugoslovenske ideje pa je posvetil vse svoje življenje v miru. Postal m ostal je simbol Jugoslavije. To bo tudi njegov sin, ker je postal vladar v dneh svoje in narodove največje tuge, ki pa ne sme za-teminiti pogleda na svete vzore in cilje. Zločinski streli, ki so prebili sroe viteškega kralja Uedinitelja, so bili namenjeni njegovi tvorbi — naši dragi, z o^oirmimi žrtvami zgrajeni Jugoslaviji Njen. tvorec — fcraij junak — jih je prestregel z lastnimi prsi P
Že zgodovina sama kaže vsem Jugo-
X osvežujoči vodi Blejskega jezera
vičev vedno v polni meri vrši nacionalni
voditeljski {»oklic
Rojstvo prvega sina je dado državi daleč vidljiv element stabilnosti in sigurnosti ter poroštvo srečne bodočnosti. Vse kraijevičeve rojstne dneve je slavil ves narod kot svoj najljubkejši narodni praznik, spremljajoč z vsem veseljem in ljubeznijo kraljevičevo krepko, zdravo rast in njegov razvoj v čil ost telesa in duha. Vsako leto na današnji dan pa smo lahko tudi vedro motrili napredek Jugoslavije in njeno vsesplošno zorenje. Ob rojstvu prestolonaslednika je bila notranja državotvorna sila našega naroda še šibka, po zaslugi kralja Uedinitelja pa je od leta do leta postajala močnejša. Za rast notranje in zunanje moči Jugoslavije je kralj Uedinitelj lani 9. oktobra prelil svojo srčno kri in, ko danes njegov prvorojeni sin praznuje svoj 12. rojstni dan kot naš vladar, se moramo vsi sinovi jugoslovenske zemlje pokloniti svetim idealom, ki so utelešeni v Ka-radjordjevičevi dinastiji, istočasno pa nas mora v največji meri prežeti zavest, da sta čisto rodoljtrbje in trdno delo najvažnejša pogoja naše bodočnosti.
Delti in rafoljiibju
je v polni meri posvečeno življenje mäadega vladarja. Pokojni oče je v po-čefcku šolanja določil kratko: Peter mora delati vse, kar delajo njegovi šolski tovariši. V ničemer se ne sme odvajati pri delu od ostale dece. Prvo je dolžnost, nato vse drugo. Brezmejna ljubezen do družine in naroda, ki je bila edina strast pokojnega kralja Aleksandra, je njegovemu prvorojencu tako močno vcepljena v dušo, da bo najsvetlejši zgled najboljše življenjske šale: kakšen mora biti in zakaj mora živeti Nj. Vel. kralj Peter П. je letos z odličnim uspehom dovršil prvi razred gimnazije. Poleg duševnih vrlin pa kaže tudi veliko spretnost v telesnih vežbah. Trikrat na teden vežba po sokolsko z vrstniki istih let, ki so mu tudi šolski tovariši. Mnogo tudi j?-še, poleti silno rad plava v morju ali v Blejskem jezeru, obenem pa se navdušuje za ribolov. Kako navdušeno se vežba у zimski prirodi, pa lahko opa-
zujemo vsako leto, ko se vrača v beüo
gorenjsko prirodo. Vsa njegova vzgoja, ki ji daje najboljše smernice senator g. Jeremija Živanovič, se vrši po naj-modrejšem pravilu o zdravi duši v zdravem telesu. Preizkušene pedagoške metode pa seveda nadkriljuje vzgoja, ki mu jo daje njegova vzvišena mati z vsemi zgledi največjih srčnih vrednot.
Najskrbnejši in najidealnejši oče pa je svojega naslednika že v rani mladosti zvezal tudi s pokreti in ustanovami, ki so stebri naše bratske sloge in vzajemnosti. Pod pokroviteljstvom mladega vladarja so poleg Sokola mnoge važne organizacije. Pod njegovim imenom in zaščito se je n. pr. Jadranska straža tako razgibala po vsej državi, da lahko njen razvoj motrimo z največjim zadovoljstvom. Na čelu Sokola je Ni. Vek kralj Peter IL že od začetka decembra 1929. 2e v juniju naslednje leto je mladi starešina prisostvoval veličastnemu žletu v Beogradu, kjer se je manifestirala sila te naše viteške organizacije, ki poleg enotne telesne vzgoje jači tudi zavest edinstva v vsem našem mladem pokol en ju.
Za vojsko, hrbtenico naše države, je z rojstnim dnem Nj. Vel. kralja Petra П. rvezan najsvetejši spomin na 6. septembra 1930, ko so z lavorom ovenčani polki shranili svoje stare zastave na Opilencu ob grobu kralja Petra Velikega Osvoboditelja, na njih mesto pa so stopili novi prapori, ki pri vseh polkih naše vojske dalje čuvajo viteško tradicijo.
Za Zagreb in Ljubljano
pa je današnji datum združen s spominom na dve veličastni narodni manifestaciji. 6. septembra 1931 je naš mlada vladar prvič obiskal Zagreb. Nepopisno je bilo navdušenje in nešteti ljubki prizori so dokazali iskreno ljubezen naroda do kraljeve rodbine in do njenega dičnega potomca. V Ljubljani pa smo isti dan odkrili spomenik hvaležnosti kralju Petru L Osvoboditelju.
Skrhan telesno, a čil in radosten v svoji duši je kralj Peter Osvoboditelj zapustil življenje in vstopil v zgodovino osvobojenega naroda, sinu pa izročil veliko oporoko, naj dovrši zgradbo svobode in usposobi Jugoslovene za naloge, ki jih čakajo v tekmi svobodnih in naprednih narodov. Kralj Aleksander je v polni meri razumel svojo zgodovinsko poslanstvo. Častno ime Uedinitelja globoko označuje smisel njegovega elela za narod, jedro njegovih neveri! j ivih zaslug in bistvo njegovega zgodovinskega poslanstva. Kot vitez in junak je padel v službi domovine. Oče in stari oče pa nista mrtva v svojih, delih. Njuno zgodovinsko delo in njuni ideali nadaljujejo življenje v mladem kralju Petru П., ki je dobfl od svojih vzvišenih roditeljev in svojih prednikov najboljšo podlago, da se bo lahko iz največjega ljubljenca jugoslovenskega naroda razvil tudi v najboljšega Graditelja srečne bodočnosti jugoslovenskega naroda in jugoslovenske države Z vso ljubeznijo in zaupanjem združene najiskrenejše želje vsega naroda ga spremljajo na tej poti.
Odmev topov pred 12 leti
Ko eo pred 12 leti začeli pokati po trdnjavah in gradovih naših mest topovi, je bila jugoeloveneka javnost nekoliko presenečena, saj se je veseli dogodek у kraljevski družini obetal šele za poznejši čas. A ko во ljudje šteli in poslušali, so srca začela utripati glasneje. Ena in dvajset... Dva in dvajset... Kakor da je pok pretrgal mučno tišino pričakovanja.
>Kaj pa je? Čemu pa streljajo? Je vprašal zamudnik z dvorišča, ki se ni zanimal za slavnostne zadeve.
»Princa imamo«, je odgovoril ženski glas z okna in stara ženica ei ja z robcem brisala od radosti razžareli obraz.
Da, imamo! Ne: imajo, ali pa: na dvoru imajo, ali: v Beogradu imajo. Imamo!
To je bila beseda. Mi imamo.
In pokalo je dalje na gradu, ljudje po ulicah pa so pospešili korake. Da, imamo! Kdo? Mi!... Ne kraljeva družina. Mi smo tista družina! Princ je naš, last Jugoslavije. Prestolnaslednik!
To je treba prav razumeti. Pred vojno je bila srbska kraljevska rodbina pri nas le malo znana. Večinoma smo jo poznali iz tujega, nemškega časopisja, ki se je zelo trudilo, da bi poniževalo in sramotilo slovanske dinastije, kakor da so samo Namci vredni, da vladajo. In mi smo le preradi vse verjeli, kar smo čitali o kakem slovanskem dvoru. Razmere na kraljevskem dvoru v Srbiji pred letom 1903 so še poslabšale ugled srbske krone in države.
Z nastopom kralja Petra na prestol je nastal popoln preokret. Res so skušali tuji listi omalovaževati novega vladarja Srbije, ki je po svojih zaslugah in bojih za svobodo srbskega naroda prišel na prestol svojih dedov, a mladina je e spoštovanjem sklonila glavo pred častitljivim kraljem — junakom, ki je prihajal iz tujine kot izgnanec, da uresniči najvišje sanje naroda, dozorelega po tolikih težkih letih, za veliko poslanstvo. Ne le srbska, vsa jugoslovenska mladina se je ob kronanju zbrala ob njegovem pr<:istolu, saj ga je že na poti v domovino skozi Dunaj pozdravljala: Živel jugoslovenski kralj! Balkanska vojna je dvignila ime kralja Petra v vsem jugosloven-skem svetu. A priznajmo: s polno ljubeznijo so se ga oklenili le oni, ki so v vsej globokosti pojmovali njegov prihod. Ti so šli zanj skozi og:nj in vihar, trpeli in umirali po ječah, vislicah in bojiščih za njegove ideale. Njegovo ime je pomenilo milijonom: boj, svoboda, uedinjenje!.. Vojna je zastrla njegov vzneseni obraz in ko so se zmagoslavne čete vračale v Beograd, je ostal kralj izven domovine, bolan, onemogel. Ko je leta 1921 zatisnil svoje trudne oči, je odhajal kakor vojni kralj iz komaj osvobojene svoje Jugoslavije.
Dasi po srcu in duši ves Jugosloven, je bil to še pred vsem srbski kralj in le prvi zvesti so čutili, kako je bil naš. Množica pri nas mu je ostala še tuja, ker so ga še preveč zagrinjali vojni spomini. Regent Aleksander nam ie bil že bliže. 2e to, da je leta 1923 pri-
Veder duh v zdravem telesu!
šei med nas v Slovenijo in bil od L. 1918, odkar je sprejel deputacijo L decembra, predštavitelj nove države Jugoslavije, ga ja približalo širšim vrstam, ki eo zdaj že lažje razumele delo osvobojenja. In vendar: ko je L 1920 prišel k nam, je bil kakor bajni princ iz daljne dežele. Tako ее je zdelo ljudem. Kajti vse to je bilo množicam ša tuje, daljno: Beograd, Srbija, Balkan.... Ali hitro se je čut ljubezni za novo vladarsko hišo uživljal v množice. Najprej v mladini. Treba je bilo uničiti spomine preteklosti — šela potem je bilo mogoče spoznati, kaj nam pomeni narodni kraljevski dvor. Svatba v Beogradu je zelo približala vladarja narodu. Bilo je vseobče zanimanje za njo, vee je želelo sreče. Nešteti dokazi so pričali, da se je narod približal prestolu.
»Potomci bodo popolnoma našic je čutila množica, ki je vedna eamosvo-ja, sebična. Odtod navdušenje, ko so dne 6. septembra 1923 začeli pokati topovi. Odtod tisti glas iz ljudstva:
»Princa imamo !<
Odtod tudi vsa, kar se je pozneje godilo. Ono veliko zanimanje za princa. Ona ljubezen in vdanost, ki jo čuti ljudska duša. Navdušenje mladine za »Petrčka«. Da, Petrček je bil ves naš. To je bil veliki pomen 6. septembra. Tudi kralj Aleksander je bi še vojni vladar. Vojna ga je prinesla. Zdaj eo pokali topovi dalje kakor daljni odmev vojnih let, prinnšali so princa miru. Našega princa. Tako so ga sprejele množice. Rodil se je sredi med nami in rastel z mlado Jugoslavijo. Zato je tako vzrasel z njo in z nami. Po nemirnih letih je on bil trden temelj mirnega bodočega življenja. Naš princ —bodoči kralj. To je bil odmev slavnostnih topov.
Manifestacije v prestolnici
Beograd, 5. septembra, p. 2e nocoj se je pričela v prestolnici svečana proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra П. Vse mesto je v zastavah, okna pa okrašena z zastavicami. Zvečer je bilo mesto iluminiirano z žarnicami v barvah naše narodne troboj-nice. Pred magistratom, na Kalimeg-danu, v Kneza Mihajla ulici in po vseh glavnih cestah, ki vodijo proti Slavij!« so postavljene tribune, najlepše pa je okrašen del mesta okrog »Moskve«. Tam so preko ceste napeljani venci žarnic, prav pred »Moskvo« pa je iz žarnic sestavljena imcialka imena našega vladarja.
Vse trgovine so zvečer zaprli že nekoliko prej kakor običajno. Po ulicah je valovila velika množica ljudstva, na
vseh koncih in krajih so ее čuli strumni koraki Sokolov in drugih nacionalnih organizacij, ki so odhajale z godbami na čelu na zbirališče. Že kmalu po 18 so pričele množice v ločenih povorkah korakati proti Kaliimegdanu, kjer se je okoli 20 zbralo okrog 20.000 manife-stantov. S posebne tribune jih je nagovoril beograjski župan Vlada Hi6, ki mu je narod ob besedah vdanosti našemu mlademu kralju burno pritrjeval. Nato se je formirala velika povorka z baklami, godbami in zastavami, ki je krenila po glavnih ulicah. Baklada je šla skozi izredno gost špalir velikih množic, ki so neprestano manifestirale za kralja in državo. Manifestacije so trajale vse do 22, ko so se ljudje pričeli polagoma razhajati.
Večerna baklada v Ljubljani
Ogromna udeležba vseh slojev prebivalstva
Ljubljana, 5. septembra.
Na veličasten, a ob enem prisrčen način je Ljubljana v svojem in imenu ,vseh Slovencev nocoj otvorila svečanosti ob kraljevem rojstnem dn<?vu. Yse mesto je v zastavah, zlasti v centru mesta so s svečami in lampijončki razsvetljena tudi skora vsa okna. Po ulicah valovijo desettisoči ljudi.
Višek nocojšnja proslave je bila baklada narodnih društev. Mnogi tisoči njihovih članov so ее zbrali na Kongresnem trgu odkoder so krenili mimo bajno razsvetljenega spomenika Ilirije, po Rimski, BleiweisoVi in Aleksandrovi cesti pred magistrat. Množica, ki se je razvrstila v impo-zantno povorko, je bila verna slika ljubljanskega prebivalstva. Bili so v njej zastopniki vseh slojev in vseh generacij, od visokega uradnika do skromnega delavca, od starčka do mladega fanta. Med sviranjem šestih godb se je pomikal sprevod, na obeh straneh flankiran po gorečih bakljah, skozi nepretrgani špalir, ki so ga tvorili desettisoči ljubljanskega prebivalstva, med neprestanim vzklika-njem kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji.
Pred razkošno razsvetljenim in bogato okrašenim magistratom se je. sprevod strnil. Množico, ki je napolnila ves prostrani trg, je nagovoril župan dr. Ravnihar. Rekel je med drugim:
Ta veličastna manifestacija, od nikogar naročena, narekovana zgolj od svobode ljud ske volje, je spontan zraz globoke vdanosti našega meščanstva naši vladarski hiši in našemu mlademu kralju. Naš kraljevski dom je — to Taizume in občuti prav vsak pripadnik našega naroda — temelj naši državni skupnosti, je tista močna vez, ki veže z ena ko ljubeznijo vse predele naše prostrane države. Naš kraljevski dom je simbol našega državnega in narodnega edinstva ter zato predmet našega globokega spoštovanja, zaupanja in zvestobe. Ta zvestoba, ki jo izpoveduje ves naš narod od Triglava pa dol do Kajmakčalana, od obale sinjega Jadrana pa do mogočnega Dunava, je najzanesljivejše jamstvo za rast in napredek, a
noc in veličino Jugoslavije. S to zvestobo t srcu lahko mirno, z zaupanjem in optimiz-mo mgledamo v lepšo in boljšo bodoonoet naše domovine.
Ob praznovanju prvega rojstnega dne našega mladega kralja nam srca prekipevajo čustev do njegove nežne starosti. Po tragičnem 9. oktobru je bil iznenada iztrgan iz detinske brezskrbnosti, da prevzame najodgovornejše mesto v naši mladi državi. Ob roki svoje kraljevske matere bo vzrasel v moža, vrednega svojega nesmrtnega očeta.
Mladi kralj je naš up, naša nada, da nam vodi Jugoslavijo do tistega cilja, kakor si ga je bil v svoji široki državniški koncepciji zasnoval njegov pokojni обе. Dolžnost nas vseh je, da mu gladimo pot do tega cilja, zakaj mi vsi smo dediči v poslednjem smrtnem izidu izrečene oporoke: »Čuvajte Jugoslavijo!«
Zavest te dolžnosti mora biti in je živa v naših srcih. Saj je prav ta živa zavest nocoj razgibala naše množice vseh slojev brez razlike stanu in političnega prepričanja, da kipi kakor svečana prisega in kakor pobožna molitev k nebu.
Prisega, da hočemo živeti v sflogi in miru, da hočemo s pošteno in možato voljo v medsebojnem sporazumu v medsebojnem spoštovanju in sporazumevanju, urediti svo je notranje zadeve tako, da zberemo vse naše telesne in duševne konstruktivne sile, da se oproste vse druge navlake m pripravijo na delo za povzdigo našega kulturnega, gospodarskega in socialnega življenja, da zgradimo na ta način svojemu kralju dom, ki bo nanj ponosno gledal vsak državljan, s spoštovanjem pa ves zunanji svet.
S to prisego in z molitvijo, da bi prisega postala resnica, naj se glasi naš pozdrav: Živel kralj Peter II., živela kraljica Marija! Živel ves naš kraljevski dom!«
Iz tisoč in tisoč grl je prišel odziv na zaključne županove besede. Godba 2>Sloge« je zaigrala našo himno, združeni zbori Hubadove župe in Peveke zveze pa so zapeli >Buči morje< in »Hej Slovani«. Kljub dežju, ki je *ačel padati iz gostili jesenskih oblakov, je množica vztrajala in se polagoma razšla šele po končani svečanosti.
Maribor svojemu mlademu kralju
Maribor, 5. septembra.
Maribor je danes dokazal svoja toplo domoljubno srce. V nocojšnji sprevod se se uvrstili tisoči zavednih Mariborčanov, ki so navdušeno vzklikali mlademu kralju. Sprevod se je pomikal po Maistrovi, Kopitarjevi, Aleksandrovi, Slovenski in Gosposki ulici na Glavni trg, kjer se je vsa ta impozantna množica zgrnila pred okusno okrašenim rotovžem.
Na rotovškem stolpu so žarele v električnih žarnicah inicialke Р. II. Še pred prihodom povorke se jö zbrala na glavnem trgu množica, ki je čakala prihoda povorke.
Na čelu sprevoda so bili Sokoli konjeniki, sledila je vojaška godba, nato četniški zbor, predstavniki uradov in razna zastopstva, Sokoli v častnem številu, gasilci, godba ^Danice«, akademiki, godba poštarjev, šolska mladina, železničarska godba, razna društva, mariborska pevska društva, ženska društva, godba > Drave«, naši vrli železničarji, godba tekstilnih delavcev, ki ji ja sledila nepregledna množica ostalega občinstva.
Po prihodu na Glavni trg in razvrstitvi vseh skupin je zadonela fanfara. Mariborska pevska društva, organizirana v Ipavčevi župi, eo pod vodstvom svojega, zborovodje učinkovito in skladno odpela najprej Jenkovo »Molitev«, potem pa užigajočo »Iz bratskog zagrljajac Ponovno je zadonela fanfara, nakar je spregovoril z rotovškega balkona krasne _ domoljubne besede mestni predsednik dr. Franjo Lipoid. Pozival je v^tisoč-glavo množico, da vztraja v neporušlji-vi ljubezni do našega kralia Petra II., ki mu Maribor ob rojstnem dnevu poklanja najgloblje izraze zvestobe in vdanosti.
V prekipevajočem vzklikanju, ki je sledilo zanosnemu govoru mestnega župana dr. Lipolda, se je večtisočglava množica pričela razhajati.
Bakljada v Celju
Celje ,5. septembra.
Tudi Celje je priredilo nocoj veliko ba-klado. Vse hiše so v zastavah, mnoge okrašene s slikam! in kipi mladega kralia. Zve-, čer so okna stanovanj z.a žarela v mnogo-
številnih lučkah. Posebno razkošno je bilo raasvetljeno pročelje magistrata. Ob 19.30 je zažarel na Starem gradu velik kres in ob pokanju topicev je krenil z Grlazije dolg sprevod med viharnim vzklikanjem po ulicah, кует so tvorile množice gost špalir. Župan dr. Goričan je z balkona magistrate nagovoril množico po mikrofonu. Njegovemu vzkliku ее je pridružila množica, godbe pa je zaigrala državno himno. Nato je množica odpela še pesem »Hej Slovani«. Ob pokanju topičev, šviganju relket ter navdušenem vzklikanju se je množica polagoma razšla.
Zahvala predsednika dr. Stojadinoviča
Pariz, 5. septembra. AA. Zaključu joč svoj uradni obisk v Franciji je
predsednik jugoslovenske vlade dr. Milan Stojadinovič odpotoval
Pariz, 5. septembra. AA. Predsedniku francoske republike g. Albertu Lebrunu je predsednik jugoslovenske vlade g. dr. Milan Stojadinovič poslal pred svojim odhodom iz Francije tole brzojavko: »V hipu ko zapuščam Francijo, smatram za svojo najdražjo dolžnost, da vam izrazim, gospod predsednik svojo najiskrenejšo zahvalo za simpatijo in topli sprejem, ki ste ga mi izvolili izkazati in k,- bo zelo živahno odjeknil in bo cenjen v -noji domovini, prijateljici in zaveznici Francije.«
Predsedniku francoske vlade g. La-valu je dr. Stojadinovič brzojavil: »Ko zapuščam francosko zemljo, mi je do tega, gospod predsednik, da vam ponovim svojo najtoplejšo zahvalo za prijateljski sprejem, ki ste mi ga izkazali tekom mojega obiska v Parizu. Z razgovorov, ki sem jih imel z -rašo ekscelenco in vašimi odličnimi 3otrud-niki in ki so bili kar moči iskreni in prisrčni, odnašam prepričanje, da bodo prijateljski in zavezniški stiki med obema državama še pospešili naše skupne napore za ohranitev miru in za blagostanje obeh narodov.«
Leningrad, 5. septembra, g. Danes je tukaj nastopila reprezentanca Prage proti reprezentanci Leningrada. Tekmi je prisostvo vak nad 40.000 gledalcev. Igra je končala neodločeno 2 : 2 (i : 0),	[
Slovenski vladni poslanci o dobavah premoga
Resolucija slovenskih poslancev, članov kluba skupščinske večine — Zahteva po reviziji razdelitve
Beograd, 5. septembra, р. V prostorih finančnega odbora Narodne skupščine so se danes dopoldne sestali slovenski narodni poslanci, ki pripadajo klubu skupščinske večine. Sestanek je sklical nar. posl. dr. Ivan Lovrenčič, udeležili pa so se ga poslanci dr. Režek, Brenčič, inž. Zupančič, dr. Klar, dr. "Veole, Ltoberšek, Mravlje, Koman, dr. Šemrov, Pleskovič, Kersnik, dr. Jančič, Hočevar, Janžekovič in Gornjak. Navzoč je bil tudi senator dr. Marušič.
Na konferenci so razpravljali o dobavah premoga državnim železnicam. Sprejeta je bila resolucija, ki med drugim pravi:
»Slovenski poslanci, člani kluba skupščinske večine, solidarno protestiramo proti zapostavljanju premogovne industrije v dravski banovini, ki se je izvršilo s sklepom ministrskega sveta z dne 29. julija t i. kljub temu, da smo pravočasno ugovarjali in opozarjali na dalekosežne stvarne posledice za celokupni gospodarski in socialni položaj
v Sloveniji Zahtevamo, da se izvede revizija dobav premoga državi, enako za
vse rudnike v državi, ne pa na škodo premogovnikov v Sloveniji, kar se dogaja že vsa zadnja leta. Kot podlaga naj služi procentualno razmerje dobav iz leta 1929/30. Poudarjamo zlasti, da so rudniki v Sloveniji prav tako enakovredni in v vsakem pogledu enakopravni v državni gospodarski celoti kakor rudniki ostalih banovin. Trdno pričakujemo, da bo kraljevska vlada vpošteval a te naše zahteve glede revizije, ker bi v nasprotnem primeru morali spremeniti svoje dosedanje zadržanje napram vladi,«
Delegacija poslancev je nato odšla z resolucijo k ministrom dr. Korošcu, dr. Spahu, dr. Kreku in dr. Jankoviču ter jim izročila resolucijo. Ministri so jim izjavili, da se bodo zavzeli za stvar, ki jim je dobro znana, in da se bo še ta mesec izvršila nova razdelitev premogovnih dobav.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čažo
ргь»*» Franz Josef o ve ^
Registrirano od ministrstva za eoc. politiko tn nar. zdravje 8. br. 15.485 od 25. 2935.
Nad 700 žrtev orkana
Strahotna razdejanja na polotoku Floridi — Cele pokrajine v razvalinah
Newyork, 5. septembra, n. Razdejanje, katero je povzročil katastrofalni orkan na polotoku Floridi, je nepopisno. Listi prinašajo naravnost strašne podrobnosti. Povsod je videti same razvaline, na mnogih krajih so naselbine pod vodo, vsak promet je nemogoč. Vihar je podrl cele skupine hiš in posamezne dele nosil po zraku. Železniške proge so razdrte v razdalji več milj. Na Keyskah otokih je neznana usoda več tisoč ljudi. Na otoku Moradi je ostalo samo 25 ljudi živih. Na stotine trupel leži po cestah. Bolnice v Miamiju so prenapolnjene z ranjenci. Mnogi so si rešili življenje samo s tem, Irer so se v viharju oprijeli dreves.
Po dosedanjih poročilih je v orkanu a^ubdlo življenje nad 700 ljudi, več tisoč pa je ranjenih. Nad opustosenimd pokrajinami neprestano križan.jo letala.
Skoda je neprecenljiva. Samo mesto Tampa ima škode nad milijon dolarjev. Mesto Petersbou/rg je razmeroma malo trpelo, tem bolj pa zato kopališče Sarasota.
Ladje, ki so prihitele na pomoč ponesrečenemu parniku »Dbriju«, so do snoči rešile 105 potnikov in 54 mornarjev. Ponoči so morali reševanje zaradi viharja prekiniti Na parniiiku je še 280 ljudi.
Zakaj zahteva Italija izključitev Abesinije iz DN
Italija dolži Abesinijo kršitve mednarodnih pogodb in pakta Društva narodov, zaradi česar ji tudi odreka pravico do njegove zaščite
Ženeva, 5. septembra, d. Spomenica, ki jo je predložila italijanska vlada svetu Društva narodov in v kateri obtožuje Abasinijo, pravi med drugim, da so v zadnjih 50 letih oteževala od-nošaje med Italijo in Abesinijo naslednja štiri dejstva:
1.	Abesinska vlada se je izogibala določitvi končnoveljavne meje mpd lastnim ozemljem in italijanskimi kolonijami ter je imel^ na nedopusten način zasedeno italijansko ozemlje.
2.	Imuniteta diplomatskih in konzularnih zastopnikov Italije v Abesiniji se je neprestano omejevala.
3.	Življenje in imetje italijanskih državljanov v AbesiniJi je bilo vcdno ogrožano, njihov gospodarski razvoj pa oviran.
4.	Dogajala so se nasilja nad življenjem in ImetJem italijanskih državljanov na lastnih italijanskih tleh.
Ta štiri dejstva dokazujejo, da je Abesinija odkrito in namenoma kršila pogodbene obveznosti proti Italiji.
V drugem delu spomenice ofita italijanska vlada Abesiniji, da ni izpolnjevala svojih obveznosti proti Društvu narodov in da je že niena politična struktura v nasprotju s civilizirano državo. V Abesiniji še vedno obstoja suženjstvo za kar so priče tudi mnogoštevilni angleški politiki in pisatelji.
Italijanska vlada prihaja zato do naslednjega zaključka: Svet Društva narodov ne more presoditi pravilno z vseh vidikov odnošajev med Italijo in Abesinijo, če si ne ustvari slike splošnega položaja v Abesiniji in njenega stališča kot članice Društva narodov. Na drugi strani je bila Italija v največji meri direktno prizadete v svojih pravicah in interesih, ker Abesinija ni izpolnjevala prevzetih obveznosti.
Noben član Društva narodov se ne more sklicevati na pravice, ki jih daje
{»akt Društva narodov, če ne 1zpoln1uje astnih obveznosti. Na drugi str"ni bi bilo v naprotju s pravičnostjo zahtevati, naj bi člani Društva narodov izpolnjevali obveznosti pakta proti članu, ki se je s kršitvijo wevzot'h obveznosti postavil sam 'zvon pakta. AebSin'ja je bi'a sprejeta v Društvo
narodov v dobri veri, da želi mednarodnega sode'ovanla, toda Abesinija je ponovno dokazala, da nima potrebnih lastnosti za članstvo v Društva narodov. Društvo narodov bi grešilo
{»гоЧ lastnim nalogam, če ne bi spreje-o na znanje, da je Abesinija kršila vse z lilijo sklenjene pogodbe. Abesinija predstavlja za Italijo stalno nevarnost, ker ogroža njene vzhodno-afriške kolonije. Ta nevarnost je bila povečana, ker se je abesinska vlada posluželvala prijateljske pogodbe, sklenjene 1. 1928 z Italijo, da se je nadalje oboroževala baš proti Italiji. Abesinija se je torej s svojim zadržanjem očitno postavila izven pakta Društva narodov ter se pokazala nevredno zaupanja, ki ji je bilo izkazano ob sprejetju v Društvo narodov. Če se torej Italija upira proti takim razmeram, brani samo svojo lastno nedotakljivost, ugled in čast. obenem pa tudi ugled in d^b-^ in« Društva narodov.
Avdienee pri kraljevih namestnikih
Beograd, 5. septembra, p. Kraljeva namestnika dr. Radeniko Stankovič in dr. Ivo Perovič sta sprejela danes opoldne predsednika senata dr. Ljubo-mira Tomašica in ministra brez port-felja dr. Šefkijo Behmena.
Gospodarske zbornice o kmečki zaščiti
Konferenca trgovko industrijskih in skupnih zbornic, ki se je v sredo pričela pod predsedstvom g. Ivana Jelačina v ljubljanski zbornici, se je danes nadaljevala. Dopoldne so zasedali posamezni odbori, ki so bih izvoljeni, da pripravijo sklepe o posameznih vprašanjih dnevnega reda in resolucije. Tudi popoldne se je nadaljevalo delo odborov, nakar se je ob 5. popoldne sestal plenum konference. Na tej popoldanski seji plenuma po nadalje razpravljali o volitvah za delavsko zavarovanje in o načrtu zakona o pooblaščenih inženjerjih. Načeli so tudi debato o spremembi zakona o industrijski svojini ter o načrtu uvodnega zakona k trgovinskemu zakoniku. Ker pa sla zednji dve vprašanji zelo obsežni, se bo o njih razpravljalo na posebnih konferencah in sicer o prvem vprašanju v Zagrebu in o drugem vprašanju v Beogradu. Konferenca je glede vprašanja zaščite kmeia sprejela obsežno
resolucije
ki pravi med drugim naslednje:
Po izvršenih popisih je ugotovljeno, da je le 32% vseh kmečkih gospodarstev v naši državi zadolženo in torej za '/» kmečkih gospodarstev ne pride v poštev. Pri tem konferenca poudarja, da je po statistikah 10% kmečkega stanu sploh brez lastne zemlje, 70% pa ima posestva le do največ 1.5 ha, katerih kreditna sposobnost je docela neznatna. Iz tega sledi, da problem kmečkih dolgov ne obstoja kot splošno vprašanje našega kmetijstva in bi morali btö moratorni ukrepi, ki so biH izdani leta 1932. le začasnega značaja. Njihovo podaljšanje ima škodljive posledice aa vse naše gospodarstvo. Skupina vprašanj, M je neločljivo povezana z vprašanjem kmečkih dolgov, je usodne važnosti za pretežni del našega denarništva. Ni mogoče misliti na resno sanacijo našega denarništva Ьгет istočasne pravilne rešitva vprašanje kmečkih dolgov. Situacija v katero je prišlo trgov-stvo in obrtništvo zaradi dosedanjega načina reševanja kmečkih dolgov je nevzdržna in je imela za posled'co likvidacijo ti-sočev podjetij in obratov, katerih lastniki niso mogli od kmetov izterjati niti obresti, dočim so morah sami poravnati svoje obveznosti nasproti upnikom, zlasti denarnim zavodom. Po zadnji uredbi so bili t| gospodarstveniki po vrhu še tretirani na način, ki je bil prvotno zamišljen le za oderuhe in jim je bdla obrestna mera maksimirana na 1% letno.
Naši gospodarski krogi so s «ackmrfj-stvom sprejeli na znanjo, da bo v bodoči uredbi vprašanje kmečkih dolgov rešeno definitivno na o«novi individualne zaščite kmeta. Konferenca je mnenja, da Ы bilo treba pri reševanju tega problema upoštevati naslednja načela.
Od zaščite naj bodo izključeni oni, ki so le na videz kmetje. Zaščita naj se prizna kmetom, ki sami s člani rodbine ob dedujejo zemljo. Izjeme o i tega načela naj bodo dopuščene la, kjer je kmet pri moran zaradi majhne družine ali bolezni s tujimi ljudmi obdelovati zemljo. Zaščito naj uživajo le oni kmetje, ki nimajo več nego 50 ha plodne zemlje. Zaščito pred eksekueijo naj ima kmet le za one zgradbe, ki jih ne daje v zakup in ki služijo njemu za stanovanje ali za gospodarske petrebe. Ostala kmetova imovina, ki ne spada v okvir kraei-skega gospodarstva, naj ne bo zaščitena.
Dolgove je treba diferencirati v tri kategorije: 1) v dolgove, ki ne morejo priti pod zaščito zaradi nesorazmerno nizke vsote v primeri z imovino dolžnika; 2) v dolgove. ki se glede na njihovo višino v primeri z dohodkom lahko plačajo, toda ne naenkrat temveč v obrokih in 3) v dolgove, ki so v primeri z dohodki dolžnika tako veliki, da je nemogoče odplačilo brez okrni tve imovine m nevarnosti ва eksistenco dolžnika. Glede prve kategorije je treba postaviti načelo, da ne spadajo pod zaščito dolgovi, ki ne dosežejo polovice čistega katastrskega dohodka enega leta. Sele dolgovi druge kategorije naj uživajo zaščito, in sicer dolgovi do dvakratnega čistega katastrskega dohodka pet let. do petkratnega tistega katastrskega dohodka 10 let in do »semkratnega čistega katastrskega dohodka 12 let. Dolgove tretje kategorije, kamor spadajo dolgovi, katerih višina presega osemkratni katastr-ski čisti dohodek, je treba urediti s posebnim postopkom, ker moramo smatrati, da so taki kmetovalci prezadolženi. Za take primere je treba predvideti izvenkonkurzno poravnavo na ta način, da se pusti preza-dolženemu kmetu eksistenčni minimum plodne zemlje dveh hektarjev, ostanek pa se vnovči. Glede dolgov, ki izvirajo iz nakupa premičnega in nepremičneca posestva je treba določiti, da upnik lahko »ehteva povračilo posestva.
Oblastvo pristojno za ugotavljanje kmečke zaščite, naj bo sodišče, pri Čemer pa je treba skrbeti za čim hitrejši postopek. Pri sreskih sodiščih naj se ustanovijo posebni senati z enim aktivnim in enim upokojenim sodnikom ter dvema prisednikoma, od katerih naj enega postavi pristojna tr-govinsko-industrijska zbornica, drugega pe občinski svet one občine, ki д pripada dolžnik. Glede upnikov je treba postaviti načelo, da naj zaščita enako velia 7a kmetove dolgove pri državnih in privilegiranih državnih zavodih, izv^e4 pa je treba od zaščite dolgove pri trgovcih in obrtnikih za kupljeno blago ali za sbrjene usluge.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za pefekj
prehodno zboljšanje.
Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes ob pol 6. uri popoldne ostavila za vedno naša dobra mati, gospa
Kunigunda Fregl, roj. Sagadin,
posestnica v Framu. Pogreb nepozabne se bo vršil v soboto, dne 7. septembra t. L ob 3. uri popoldne na pokopališče v Framu. V Framu, dne 5. septembra 1935.
Li za, poroč. Horvat, Jožefa Marija, poročena Sernc, Josipina, poročena Cerar, Karel, otroci, ter vsi vnuki in vnukinje
r>JüTRO< Ii 206.
I eepleeBe» 19B&
Za pomorsko silo Jugoslavije!
УО&£ ВЯЕВ:
! Jadranskim stražarjem
L i» j Г;
Nad mestom, Jkf van/ t* dni opšlJenih Hc bi spočitih dag mladine a planin tn тбгја biti, mežikajo črno - bele iskre. — Od ztdöv nfih trepet gre v ravnice tn р&Ја, cvrčeč, vžigajoč. — Lastovice!
In kmalu ob cestah napete bo Нее dvovrstna oživljala pesem. Tok v žicah: pozdravi, novice — na žicah: v slovo lastavice . . .
iiuetn шми,
družen sem monter — v strumno vrsto, hoj, stopi. drug. x menoj!
Zagoreloet ftc kaže то} рокПе, vitki priča рея, da tem hife kras.
Naj me svet potna ki sem tu doma, kjer po ščitom skäi vsak omaga val.
Vbod na velesejem spominja ves na morje: jambori, sveffinftd, prapori, reševalni pasovi in podobno so simboli sedanje veleeejmske uprave
Jadran v službi trgovine
Naša trgovinska mornarica, njeno stanje in njen razvoj
Za naše narodno gospodarstvo je
naša morska obala, ki nam odpira prosto pot v široki svet, neprecenljiv zaklad. Naše morje omogoča širok gospodarski razmah naše države kot pomorske države«, le izkoristiti moramo vse možnosti, ki se nam nudijo. V tem pogledu igra najvažnejšo vlogo naša trgovinska mornarica. Brez močne trgovinske mornarice in seveda tudi brez dobro urejenih luk in železniških zvez na morje bi predstavljala naša morska obala neizkoriščeni zaklad.
Razvoj naše trgovinske mornarice se pričenja šele leta 1921., ko je bilo rešeno vprašanje razdelitve avstro-ogrske trgovinske mornarice* med našo državo in Italijo. Po Trumbič-Bertolinijevem sporazumu je bilo naši državi priznano le okrog 100.000 bruto registrskih ton avstro-ogrske mornarice in ob koncu tega leta je obsegala naša trgovinska mornarica skupaj z jadrnicami le 124.500 bruto registrskih ton. Od tega leta pa se tonaža naše mornarica stalno dviga do leta 1932.
124.500 190.700 296.800 363.800 391.900 383.100 355.000
bruto bruto bruto bruto bruto bruto bruto
reg. ton reg. ton reg. ton reg. ton reg. ton reg. ton reg. ton.
Nagli razvoj naše mornarice je trajal vse do leta 1932. ko smo dosegli že skoro 400.000 reg. ton. Zadnji dve leti pa beležimo nazadovanje za približno 30.000 ton, kar pa je danes splošen pojav v vsem evetu, kajti od leta 1930. se svetovna tonaža stalno krči, predvsem zaradi tega, ker se malo novega gradi, starejše, manj rentabilne Ladje, pa pridejo v staro železo. Tudi pri nas 6mo odprodali nekaj starih ladij, nekaj pa smo jih izgubili zaradi pomorskih nesreč.
Ko govorimo o bruto registrskih tonah je treba naši širši javnosti morda še raztolmačitL, kakšno je to merilo, ki se uporablja mednarodno za merjenje velikosti ladij. V nasprotju z vojno mornarico, kjer se velikost ladij meri po prostornini ladje podvodno črto, ki je enaka teži ladje v tonah odnosno v kubičnih metrih, j<J registrska tona prostorninska in ne težinska mera in ustreza prostoru 100 angleških kubičnih čevljev ali 2.83 m*. Tonaža ladje v bruto registrskih tonah je celotna zaprta prostornina ladijskega telesa dočim se pri računanju tonaže v neto registrskih tonah odšteje prostornina vseh prostorov ladje za obrat in pogon (kotlarna, strojnica, skladišče za premog ali nafto, stanovanjski prostori za moštvo in potnike itd.) V neto registrskih tonah izražena velikost ladje upošteva torej le ono prostornino ladje, kjer se lahko sklada prevozno blago. Razlika m^d bruto in neto registrsko tonažo je najmanjša pri jadrnicah, ki nimajo strojev za pogon, največja pa pri parnikih za prevoz potnikov, kjer »naša neto tonaža približno le eno tretjino bruto tonaže.
Ob konca leta 1934, j« femefo naSa trgovinska mornarica 160 рагпЛот e 318.500 bruto registrskimi tonami odnosno 104.700 neto registrskimi torta-пй. Od teh 160 parnfkov je 62 теИНћ
parnikov za dolgo progo (prekomor-sko plovbo), ki po tonaži predstavljajo
več nego tri četrtine ekupne tonaže naše trgovinske mornarice, namreß 270.000 bruto registrskih ton. Vrhu tega imamo 19 parnikov za veliko obalno plovbo 26.100 bruto registrskimi tonami in 89 malih parnikov za malo obalno plovbo z 21.700 bruto registrskimi tonami. Poleg tega prištevamo v našo trgovinsko mornarico jadrnice, ki jih imamo 11.175 s 30.755 bruto registrskimi tonami. Od tega je 541 velikih jadrnic (4300 neto registrskih ton), ki vrše malo obalno plovbo in 6120 ribarskih jadrnic. Nadalje imamo 262 jadrnic s pomožnim motorjem (od tega 166 za malo obalno plovbo), 407 motornih ladij in čolnov* 2 plavajoča doka in 2 plavajoči dvigali.
Naša trgovinska mornarica je seveda v primeri z mornaricami velikih pomorskih velesil, še zelo majhna. Tako vidimo, da šteje angleška trgovinska mornarica 18.7 milijonov bruto registrskih ton, ameriška 10.8 milijona ton, japonska 4.3 milijona ton, norveška 4.1 milijona ton, nemška 3.9 milijona ton, francoska 3.5 milijona ton, italijanska 3.1 milijona ton, nizozemska 2.8 milijona ton, švedska 1.7 milijona ton, grška 1.4 milijona ton, španska 1.2 milijona ton in danska 1.2 milijona ton. Seveda pa so tudi mnoge stara pomorske države, ki imajo manjšo mornarico nego je naša, ali pa no mnogo vefcjo. Naša trgovinska mornarica n. p. ni mnogo manjša nego belgijska, ki šteje 456.000 ton.
Naša država ima kot pomorska; država veliko bodočnost in prav tako lepa bodočnost se odpira nadalnjemu razvoju naše trgovinske mornarice. Naš pomorski promet se je v povojnih leto silno dvignil. Ta dvig je le в» kratek čas ustavila gospodarska kriza. У zadnjih letih opažamo zopet precejšnje zboljšanje. Ladijski promet naših hik je lani dosegel rekordno višino 17.4 milijona registrskih ton nasproti 16.4 v letu 1933. in komaj 5.7 milijona ton v letu 1923. Možnosti zaposlenja vdčjega števila naših ladij pa so dani zlasti v blagovnem prometu z inozemstvom. Odstotek udeležbe naše trgovinske mornarice v tem prometu se je sicer v zadnjih letih znatno dvignil (od 21.7 na 36.4 % vsega blagovnega prometa z inozemstvom), vendar gre še vedno skoraj У* našega uvoza in izvoza po tujih ladjah. Tako je lani znašala udeležba italijanske zastave v pomorskem blagovnem prometu s inozemstvom še vedno 45.7°/e, udeležba ostalih zastav pa 17.9%>. Ce bomo začeli enkrat s pametno in velikopotezno pomorsko politiko, če bomo zgradili nujno potrebne železniške zveze z našim morjem in opremili ter vgradili nase Inke, tedaj je sigurno, da se bo naša trgovinska mornarica še krepko razvila, kar bo v korist vsemu našemu gospodarstvu, kajti če najde! enkrat naše blago pot na morje, potem je temin blagu odprt ves široki sveL Trgovinsko politične ovire, ki mam Jih stavijajo pri isvozu našega blaga kontinentalne drževe, pa пае naravnost silijo k temu, da ее čim intenzivneje usmerimo na morje, ki je пава bodočnost.
Krof Je moj lahäk, prožen moj korak — v moji misli dom, v srcu pa Junak l
V Ljubljano, ki sonce te dni
v zlat6 to suho je vkovalo, se zgrinjajo belo - črni plameni. >—• Galebi, Jadräna krmarji, ki čuvajo slano obalo, galebi, Jadranski stražarju
ÜKSBK кошлшь
RDakS mornar
Lep Џ,	tn ЪЛ,
krof иммпм лкЛ moj, jaz pa mlad, vesel, srečen sam в seboj.
Glasän Je njih ktlc. On odmeva do Zagreba, čez še, do Beograda tn Niša in Splita in carskega Skoplja, od vzhoda, počez in navzdolž, do zapada.
»Mi krotki smo, naša krila le krepka kot plug so nam vesla, ki bodo spet k morju nas nesla, orala ob njem in sejala zanj ter druge sejati učila«.
»NaSa gesla?
Svoböda in mir našemu morju, da ne zbudi se iz sladkih sanj, da se ne zdrami kraljevič Marko, da ne zapoje njegov buzdovan/<r
ne bi mogel zaposliti v Jadranu celotne svoje pomorske sile. In tako postavlja vojna mornarica zahteve, ki bi se dale realizirati z malo dobre volje tudi pri današnji krizi. Seveda pa je zanašanje na zaveznike v zasnutku obrambe vedno velika neznanka.
Resnica je malo bridka, toda stvarna in treba jo je povedati, da se ne bomo venomer zibali v prijetnih sanjah, da se dajo s par podmornicami potopiti vse velike ladje na svetu, ki stanejo milijarde. Velike mornarice dobro vedo, zakaj držijo in gradijo nove velike vojne ladje.
Mornarica bi morala, gotovo vrsto let (10 — 15) dobivati — najbolje na osnovi posebnega zakona o mornarici — posebne kredite, ki bi mogli biti skromni, 150 do 300 milijonov dinarjev letno. S tem bi mogli že precej napraviti in bi odstotek svoje varnosti pomaknili dosti višje. Morda ni daleč čas, ko bo vprašanje nase mornarice krenilo z mrtve točke.
Organizacija naše . vojne mornarice
je v glavnem ta-le; glavno poveljstvo je komanda vojne mornarice v Zemunu; ona je del minietrstva vojske in mornarice. Njej so podrejene vse druge glavne komande: obalno poveljstvo v Boki, kjer je tudi strojna šola, pomorski ar-zenal in minersko poveljstvo. Pomorska vojna akadetoija je v Gtužu, hi-drografski urad pa v Splitu. V Sibe-niku je mornarska komanda s strokovno podoficirsko šolo. Poveljstvo pomorske obrambe je v Selcih, rečna flotilja ima poveljstvo v Novem Sadu, nadalje imamo mornarski odsek na Skaderskem in na Ohridskem jezeru.
Glavno poveljetvo našega pomorskega letalstva je v Divuljah pri Splitu. Njemu sta podrejeni hidroplanski komandi v Boki in Divuljah, kjer je tudi pomorska letalska šola. Vsekakor bi bilo treba tudi naše pomorsko letalstvo znatno povečati in modernizirati.
Jadranska straža mora zastaviti vse svoje moči, da se bo povsod propagirala naša vojna mornarica, ki jo je treba izgraditi do potrebne višine. Povsod je treba zakoreniniti globoko prepričanje, da je to usoden del jamstva za našo narodno svobodo in da je naš obstanek e morske strani lahko vedno ogrožen, pa naj bo naša armada na kopnem še tako močna in odločna.
voina mornarica
Hrbtenica naše obrambe in varstva
Ni miroljubnejše države na svetu, kakor je Jugoslavija. To moremo in moramo vedrega lica poudarjati povsod, nasproti vsakomur. Toda zgodovina nas uči, da je na eedem vojnih let komaj feno leto miru. Na žalost so vojne vedno bolj pogoste in vedno hujše, čimbolj so narodi kulturni. Zgodovina nas nadalje tiči, da so poželenja zavojevalnih držav vedno bila uperjena na pokrajine z velikim gospodarskim bogatstvom in da nikdo nikoli ni z vojno osvajal duha in ikulture.
Öeprav je obramba naše domovine v
preizkušenih rokah, vendar dolguje Jadranska Straža kot del nacionalnih or? ganizacij za varstvo morja in primorja evoj prispevek k splošnemu izboljšanju varnosti in obrambe domovine. Na vprašanje, ali je naše morje vredno tolikih žrtev in skrbi, govori samo dejstvo: cela stoletja je prežal tuj pohlep na naš Jadran. Srbski in hrvatski kralji, knezi in župani so težili k svojemu morju, ker so ga smatrali neobhodno potrebnega za obsta-nek in razvoj svojih držav.
Zgodo-vina udi
v davnih dobah so se narodi znali žrtvovati za svoje morje. V petem sto-le:.ju pred Kristom je v grško-perzijskih vojnah samo v pomorskih bitkah za premoč na morju padlo 100.000 mož in je bilo potopljenih 1130 ladij. V punskih .vojnah med Kartagino in Rimom v 3. stoletju pred Kristom je spet samo v bitkah na morju padlo 400.000 ljudi in je bilo potopljenih 1724 ladij. V 7. stoletju po Kristu, ko je Bizanc zadrževal naval Arabcev, je padlo 300.000 ljudi in 2000 ladij. V pocetku 8. stoletja so Arabci znova izgubili 1800 ladij in 200.000 mož. Te pomorske bitke so preprečile Arabcem prodor na Balkan in v Evropo. Na dlani je, kakšen bi bil danes zemljevid Evrope in kakšno bi bilo njeno kulturno stanje, če ne bi bil takrat Bizanc znal točno ceniti važnosti morja za svojo nacionalno varnost. Vse to nedvomno potrjuje življensko važnost morja za obstanek in napredek [vsakega naroda.
Obramba naše domovine s kopnega pripada armadi in letalstvu z indirektno pomočjo vojne mornarice. Ako se operacije vodijo poleg morja, pripade vojni mornarici dolžnost, da aktivno sodeluje, sicer mora biti njena skrb, da čez morje oskrbuje domovino z vsem potrebnim. Torej nam je zadostno močna vojna mornarica potrebna tudi tedaj, kadar je naša domovina ogrožena samo na kopnem.
Ako pa naši domovini zagrozi nevarnost na morju, tedaj bo prišla armada ca kopnem na vrsto šele tedaj, ko bo vojna mornarica žrtvovala samo sebe do skrajnosti. V ravni liniji je naša obala dolga 550 km, z vsemi zalivi in
f trbami 1563 km, z otočjem vred pa 5170 m. Za obrambo tako dolge obale mora
biti mornarica izredno močna. Trditev,
da je vsak naš otoček vreden več kakor tank ali dreadnought, ne drži, je prazna tolažba.
Današnje stanje
Kakšno je današnje stanje naše vojne mornarice? Skromno. Imamo naslednje ladje: rušilec »Dubrovnik« 2500 ton, križarko »Dalmacijo« 2900 ton in matično ladjo za pomorsko letalstvo »Zmaj« 1870 ton. Podmornice imamo štiri: »Osvetnik« in »Smeli» po 800 ton, »Hrabri« in Neboljša« pa po 750 ton. Šest naših torpedovk, ki jih imenujejo pomorsko pešadijo, ker morajo vselej prve nastopiti v bitki, je po 250 ton. Dva borbena čolna — »Cetnik« in »Uskok« — nadalje 6 minonoscev po 525 ton, 5 polagalcev min po 120 ton (to so obenem iskalci min), 2 matični ladji za podmornice, 5 vlačilcev, ladja za reševanje »Spasilac« 740 ton in 4 monitorji in 3 dunavski remorkerji — to je vsa naša »flota«. Velika ni, v primeri z drugima državami sam drobiž. Za resno uporabo v borbi pridejo v po-štev: »Dubrovnik«, 4 podmornice. 2 borbena čolna. »Dalmacija« je zastarela, minonosci in polagalci min so dobri za svoj namen, toda niso za borbo v pravem pomenu besede, četudi so oboroženi. Monitorji so že stari, toda ker druge države tudi nimajo mnogo na Dunavu, bi veljali tudi za resno uporabo.
Potrebujemo — vse! • • •
Česa potrebujemo na Jadranu? Prav za prav vse. Posebno je treba opozoriti na zmoto, ki je tako razširjena in popularna: da nam je treba samo še »par« podmornic, pa bomo varni. Nič ni bolj napačnega kakor takšno mnenje. Razloge je treba podčrtati:
Predvsem podmornice že davno niso več tisti strah, kakor so bile v pričetku svetovne vojne, ko so se pojavile kot strašna novost. Drugič podmornice brez pomoči ali, bolje rečeno, brez »zaledja« drugih močnejših nadvodnih edinic ne morejo živeti in operirati. Naposled je staro načelo, da se dajo sredstva gotove vrste — velike vojne ladje — premagati samo s podobnimi sredstvi. To seveda ob predpostavki, da sta oba nasprotnika pod spretnim, enakovrednim poveljstvom.
Ta načela se rada pozabljajo. Tudi Nemci so se v veliki vojni vračunali s tem. Jugoslavija mora ustvariti mornarico, ki bo ustrezala našim potrebam in — žepu. Mornarica je draga stvar, toda brez nje ne moremo napraviti ničesar proti kateremukoli nasprotniku, ki ima količkaj resne namene in sile.
Naša obramba
Kako naj se brani naša obala, daše morje? Računamo z relativno varnostjo, smatrajoč, da domnevni sovražnik
edi arheologov
Od torka do včeraj so opravili pomembne Izlete
Ljubljana, 5. septembra
Od torka do danes so predstavniki mednarodne arheološke vede. ki so prišli na obisk k našim zgodovinsko najpomembejšim najdiščem odpravili že dobršen del programa z izleti po naši ožji domovini. Snoči eo se ugledni gostje zbrali v predavalnici mineraloškega instituta, kjer jim je rektor prof. dr. Samec izrekel v imenu univerze iskreno dobrodošlico in izrazil radost, da je Slovenijo obiskala hkratu tolikšna družba najodličnejših znanstvenikov. Nato je dr. Andreas Alföldi iz Budimpešte pred zL ranim občinstvom podal zanimiv referat o domači kulturi starih Panoncev. Ob dolgi vrsti skioptičnih slik, ki so nazorno oživljale predstavo o domačnostnem in kulturnem dejanju in nehanju prebivalca velike (podonavske nižine v času, ko se ga je začela dotikati civilizacija iz cesarskega Rima, je predavatelj v lepih, poljudnih izvajanjih očrtal noše ter hišne in delovno kulturo panonskih Ilircev ter posebej podčrtal odločilni vpliv, ki ga je vršil stari keltski za-pad na tedanja panonska ljudstva.
Na svojih izletih v naše arheološko zanimive kraje so se gostje pod vodstvom univ. prof. dr. Sarie ustavili v torek tudi v Kranju, kjer jc imel prof. dr. Žontar zanimivo predavanje o kontinuiteti razvoja mesta
Kranja iz predzgodovinskih časov pa do preseljevanja narodov. Posebej je omembe vredno dejstvo, da je ga. Pavšlerjeva ki je lastnica izredno dragocene zbirke starinskih umetnin im arheoloških predmetov, mednarodne goste povabila na ogled svojega zaklada. Včeraj so arheologi obiskali nekaj zgodnjih zgodovinskih utrdb in kastelov aa Notarnjskem, med drugimi tudi Hrušico, ki je naslednica stare rimske nasetome Ad Pirum,, in Ajdušično, ki ima posebno zanimiv star kaetel, v mejah katerega je zra-stel današnji kraj. Po vsestranski živahni debati, ki jo je vodil prof. dr. Saria, so arheologi naposled »oglasno ugotovili, da je kastei iz 4. stoletja. Prav tako so si ogledali tudi stara gradišča nad Šmihelom pri Hre-novicah, kjer je stala svoj čas znamenita japodska utrba, v kateri je prof. dr. Schmid spoznal nekdanji Metullum, kjer se je bila odločilia bitka med vojsko cesarja Okta-vijana in Japodi. Danes dan je družba prebila z obiskom nekaterih podkrimskih in dolenjskih najdišč, zvečer pa je mestna občina priredila gostom na čast pozdravno večerjo pri Kmetu »in via Virunensi«, kakor je v latinščini spisano vabib vešče prekrstilo nekdanjo Celovško, Gosposvetsko cesto.
Naše nove znamke
1 Danes bodo izročene prometa
koliko manjši, kakor eo bile naše frankov-
Nazadnje so naši filatelisti le pričakali Szdajo novih frankovnih znamk, prvih s «vliko našega mladega kralja. Za njegov rojstni dan. ki ga praznujemo danes je Izšlo pet nižjih vrednot po Din 0.50, 0.75,
1.50, 1.75, 3.50. O znamkah samih lahko rečemo samo to, da so po svoji preprosti, r okusni izdelavi najlepše, kar smo jih dobili po letu 1920. Tiskane so v knjigo tisku. Njihov format je 2.3 in pol milimetra proti 20 milimetrov, format slike same pa 21 in pol proti 17 in pol mm. torej ne.
ne znamke doslej. Zobčane so grebenasto (Kammzähnüng), 13. Barve so grebenasto ni oker, 76 par smaragdno zelena, 1.50 rdeča nekoliko na cinober, 1.75 Din vin-eko-rdeča Din 3.50 temno ultramarin, vee precej izrazite, razen 50 parske, ki je ponesrečena. Višje vrednote za enkrat še niso bile dane v promet, ker je še precejšnja zaloga prejšnjih znamk brez črnega roba Iii « njim.
Znamke imajo vse isti črtež. V okroglem medaljonu na črtanem ozadju je lik Nj. Vel, kralja Petra Ы. do vratu, da se vidi nekoliko ramen. Kralj je oblečen v paradno uniformo poveljnika garde. Slikan je en face, z obrazom obrnjenim nekoliko na levo. Na desni strani je krog presekan s kvadratom, kj prehaja v temnejši del znamke in kjer je napisana belo cena znamke. Spodaj je prav tako belo napis Jugoslavija, najprej v cirilici, po tem pa v latinici. Vrednost (MN) je pri nekaterih vrednotah latinska, drugje pa cirilska.
Papir je gladek in spominja nekoliko na kredni papir. Znamke so tiskane v polah po 100 komadov (10 krat 10). Gumi je bel in močan, škoda je, da niso znamke izšle v plemenitejšem tisku, kar bi njihovo lepoto neprimerno povečalo in jim priborilo večjo priljubljenost med nami, pa tudi v inozemstvu. Slikar, ki je znamke izdelal, se ni podpisal. Kakor je napovedano bodo v kratkem izšle še znamke po Din 0.25 1— 3,— 4.—, 5,—, 10.—, 15.— 20,— in 30.—.' '	o B.R.
V pomoč brezposelnim in prometu
Zagorska občina predlaga graditev nove ceste iz Zagorja
v Trbovlje
Zagorje, 5. septembra
Pri javnih delih, ki se izvršujejo deloma v režiji banske uprave, deloma pa v režiji zagorske občine, je zaposlena komaj dobra polovica brezposelnih rudarjev in delavcev. Vsi drugi so šel vedno odvisni od javnih podpor, ker ne najdejo nikjer še tako skromne zaposlitve. Večje število brezposelnih, ki so bili na delu na cesti Litija—Ra- j deče, se je že vrnilo ter povečalo množico gladujočih. Občina sama nima prav nobenih sredstev za. podpore in z bližajoc-o se zimo narašča b za prehrano brezposelnih in njih družinskih članov. Tudi z morebitnimi podporami banske uprave ne bo mogoče tako velikega števila brezpos^l ii'i prehranjevati čez zimo v javni kuhinji.
Nujno bi bilo potrebno, da bi se začelo kako javno delo v večjem obsegu blizu občine in samega kraja Zagorja, da bi na ta način vsaj brezposelni z večjimi družinami prišli do dalje časa trajajoče zaposlitve in zaslužka. Ti ljudje so nujno potrebni tndi obleke in obuval in bi jim zaradi tega tudi ekromna hrana v javni kuhinji ne mogla dovolj pomagati. Samo dalje časa, trajajoči zaslužek bi jih rešil najhujše bedo. Beda se je razširila tudi na kme-
čki in obrtniški stan. Bližanje zime navdaja vse e strahom.
Uprava zagorske občine priporoča banski upravi graditev ceste v smeri Zagorje—Potoške vis— Slačnik—Bovško—Trbovlje, za katero so bili napravljeni načrti že leta 1912 in so shranjeni pri banski upravi. V gospodarskem pogledu bi bila ta cesta zelo važna, ker bi po najkrajši poti vezala dva industrijska centra — Za gore in Trbovlje. Bila bi tudi brez velikih klancev, položna ter v vsakem pogledu boljša od sedanje banovinske ceste II. reda. ki se vzpenja iz Zagorja proti Sv. Urhu ter na drugi strani v trboveljsko dolino z višinsko razliko od 200 m. Pri gradnji ceste bi lahko zaposlili do 150 delavcev iz Zagorja in Trbovelj. ki bi bili tako za dalje časa oskrbljeni s hrano in obleko.
Trboveljska občina je vedno pripravljena prispevati k graditvi te ceste z večjim zneskom. Poles drusrih interesentov polaga tudi TPD veliko važnost na to cesto zaradi boljše zveze z ostalimi ravirji. Dobro pa bi ta cesta služila tudi razvoiu turizma Zagorska občina upa, da bo banska uprava našla primerna sredstva za to javno delo, ki bi bilo vsem v veliko pomoč.
Ljubljana v znamenju Jadrana
Ljubljana, 5. septembra.
Ljubljana je pripravljena, okrašena je za veličastni praznik rojstnega dne mladega kralja, ki bo posebno poveli-čan s kongrcBom Jadranske Straže. Ze mnogo preizkušenj imajo za eeboj ljudje, ki jim je ob sleherni veliki slovesnosti poverjena naloga, da pri-rodni lepoti Ljubljane pridodajo še posebni praznični окгаз. To pot pa so evojo nalogo izvršili še s posebno ljubeznijo in po posebnem načrtu, ki mu je rade volje kumoval vedno uslužni ljubljanski rojak, mojster Plečnik. A tudi prebivalstvo se je rado odzvalo povabilu Jadranske Straže in jo pripomoglo, da čaka bela Ljubljana vsa v zastavah in praporcih na najljub-kejši praznik, kar smo jih doslej praznovali v Jugoslaviji.
Kongresni trg je središče Ljubljane in slovesnosti. Na številnih rdečih drogovih se vijejo zastave, prekrasno je ozaljšan spomenik sv. Trojice, polno zelenja je pred mogočnim portalom nunske cerkve, zlasti lepo je okrašena tudi sprednja stran univerze, osvajajoč je pogled po Vegovi ulici proti spomeniku Ilirije. In ko z mr;.kom zažarijo obločnice in reflektorji, ko se na Gradu zablesti v nešietih žarnicah žarki poziv; Öuvaimo naše morje! — je Ljubljana pravljično lepa. Popoldne
so že s premnogih hiš plapolale državne trobojke, ob oknih po visokih nadstropjih eo popoldne še odmevali zadnji udarci kladevc, ki so pribijala koničaste zastavice z emblami JS. Trgovci so okusno okrasili svoje izložbe, da je res vsa Ljubljana v znamenju Jadrana. Svojim okusnim aranžmanom pa so trgovci priključili tudi gesla in pozive, ki izražajo našo veliko zahtevo: Hočemo zvezo Slovenije z morjem! Hočemo tudi mi zadihati z velikimi pljuči, ki jim pravimo Jadran! — Naša jadranska zavest bo prav te dni izpričana na veličasten način in povsem razumljivo je, da obenem zahtevamo, naj se naše najvažnejše zahteve upoštevajo, naj se nam olajša življenje.
Na tisoče kongresnih knjižic in znakov je pripravil oblastni odbor Jadranske straže, a do popoldneva je bilo vse razpečano, pošle so tudi zastavice. V kongresnih pisarnah na kolodvoru, v palači železniške direkcije in na magistratu je popoldne že vršalo pravo kongresno življenje. Toda vse se razvija v lepem redu, vse je za slavje skrbno pripravljeno. 7jal. da se ie samo nebo začelo kniati. Toda idealizma in dobre volie pač jesensko vreme ne mora ugonobiti.
Topel sprejem delegatov JS
Delegatom JS, ki eo prispeli z brzcem ob 17.03 z glavne skupščine v Zagrebu, je priredila Ljubljana prav prisrčen lep sprejem. Na peronu se je zbralo najelitnejše občinstvo, da pozdravi drage goste, med drugimi zastopnik bana inšpektor dr. Guštin predsednik mestne občine dr. Ravnih ar, podpolkovnik Bačič za komandanta divizije, sreski načelnik Znidarčjč, odposlanci najrazličnejših korporacij in vseh nacionalnih in kulturnih društev, pestra skupina narodnih noš in pa seveda vsi funkcionarji oblastnega in obeh krajevnih odborov — razen onih ki so bjli pohiteli že v Zagreb in na Zidani most — e predsednikom oblastnega odbora podbanom dr Pirkmajerjem jn predsednikom kongresnega odbora direktorjem Jančigajem na čelu.
Ob ti.ru so pe zvrstili prapori vseh ljubljanskih podmladkov godbeniki »Sloge*.
ki so korporativno vsi člani JS, pa so gostom zaigrali v pozdrav zanosno Tomčevo himno jadranskih stražarjev. Ko so dele ga t je s posle vodeč i m podpredsednikom izvršnega odbora direktorjem Stipanovičem izstopili, so jih naše dame okitile s cvetjem, župan dr. Ravnihar pa jim je izrekel toplo dobrodošlico. Podčrtal je pomembnost dejstva, da so jadranski stražarji tokrat prav Ljubljano izbralj za mesto svojega kongresa, ker je Slovenija brez dvoma tudi važna točka na njegovem dnevnem redu. Ljubljano po pravici štejemo za pomorsko mesto, saj je izmed večjih ju-gosloven. mest najbližja jadranski obali, kakor hočemo in moramo tudi Jugoelavijo smatrati za pomomko državo. Ljubljana se vsa leta po vojni bori za najkrajšo zve zo do morja, naj bo to železnica alj cesta. Velike manifestacije jadranskih stražarjev ki se bodo razvile te dn; v naši me-
Tragična smrt dveh mladih zaljubljencev
Maribor, 5. septembra.
Vos Maribor je bil danes popoldne poln govoric o treh žalostnih dogodkih. V Novi vasi se je odigrala l;'u-bavna tragedija, ki je pretresla vse mesto in okolico in hudo prizadela Ogrizkovo in Lobnikovo družino na Spodnji radvanjski cesti. Na njivi v koruzi blizu kapelice ob Spodnji radvanjski cesti sta v pretekli noči odjeknila dva strela, ki ju ni nihče slišal in nihče ni slutil, da sta se z njima za vedno ločili od življenja dve mladi bitji. Šele danes dopoldne so našli trupli 25 letnega delavca Rudolfa Ogrizka in 17 letne Zite Lobnikove iz Nove vasi. Obveščeni so bili takoj orožniki, ki so odredili prevoz _ obeh trupel v mrtvašnico na radvanjskem pokopališču. Blizu Ogrizkovega trupla so našli samokres in poslovilno pismo, v katerem oba sporočata, da sta šla prostovoljno v smrt, ker je njuna ljubezen nerazdružljiva.
Rudolf Ogrizek se je šele pred kratkim vrnil od vojakov Fant je bil zelo priden. Lobnikovi pa so Žiti strogo zabranili vsak sestanek z niim. Tudi v sredo ji mati ni dovolila, da bi odšla na Pohorje To je povedala svojemu fantu in kmalu nato sta se odločila, za svoj poslednji obupni korak.
Materi je odgriznil nos
Ko je vdova pomorskega kapetana 73 letna Roza Cotičeva šla danes okrog 2. ure na kolodvor, da bi vrgla pismo v nabiralnik, je urno priskočil k njej 52 letni sin Alfred in ji hotel iztrgati ročno torbico. Vdova se je naglo sklonila, a v tem hipu _ jo_ je surovež ugriznil v obraz, ji odgriznil nos in ga
izpljunil na cesto. Po dejanju je zbežai po Aleksandrovi cesti, kjer so ga aretirali
Na stražnici je povedal, da je prišel z Dunaja in da je že delj časa brez posla. Storil je to zato, ker mu mati ni hotela dati denarja. Alfred je znan nič-vrednež, ki se je klatil že po vsem sve tu in je spet prišel v Maribor, kjer je bil v veliko breme svoji materi. Sodijo, da ni popolnoma pri zdravi pameti.
Divjaški mesar
V Studencih so bili danes okrog 18 številni pasanti priče neverjetnega primera podivjanosti in sirovostL Mesarski mojster Glaser je navalil na delavca Antona Gerkmana, ker mu je ta dolgoval 150 Din. Podrl ga je na tla in vrgel večkrat ob zid, nato pa brutalno hodil po njem in mu stri križ.
Poskusite samo enkrat nebarvane
I JAJČNE TESTENINE in nikdar več ne poželite boljšega !
Prizadejal mu je več smrtnonevarnih poškodb, da je ubogi delavec obležal nezavesten in ves v mlaki krvL
Orožniki so poklicali reševalce, И so nesrečnega Gerkmana prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer pa najbrž ne bo učakal jutrišnjega dne. Zverinskega mesarja so zaprli Orožniki so ga komaj rešili pred razburjeno množico, ki se je upravičeno škandalizirala nad divjaštvom.
Velik požar v Savinjski dolini
Griže, 5. septembra.
V torek okrog pol 24 . je gasilski rog zbudil iz spanja prebivalstvo v Megojnicah. V temni noči so odsevali po vsej vasi plameni ognja iz kozolca posestnika Jakoba Kloarja v Megojnicah. Takoj so prihiteli na pomoč gasilci ter požar omejili Tedaj se je vžigalo par metrov proč stoječe gospodarsko poslopje in se samo po zaslugi hitre pomoči domačih gasilcev ogenj ni razširil na vso vas.
Kozolec je zgorel do tal, ogenj na poleg stoječem poslopju pa so pravočasno zadušili. Ta nesreča je pokazala, kako zelo je bila potrebna v vasi motorna brizgalna Oddaljenost do vode ie sicer precejšnja, pomoč nekaj ljudi, "ki so prihiteli v gasilski dom. pa je zadostovala, da je motorne brizgalna stopila v akcijo Takoi je bila pripravljena tudi ročna brizgalna pri bližnjem vodnjaku, kjer pa je vode kmalu zman'kalo. V kratkem času je prišla, z avtomobilom na pomoč tudi gasilska četa iz Žalca, poteim pa še iz
Št. Petra. Vee tri motorke so vzorno delovale. Prispeli so tudi gasilci iz Vrbja, katerim pa ni bilo več treba stopiti v akoijo. Posestnik je bik zavarovan in bo približno polovica škode krita z zavarovalnino.
V Megojnicah je pred 50 leti požar uničil srednji in spodnji del vasi, pred 15 leti, ko je rudniška lokomotiva zanetila požar, pa je pogorel zgornji del vasi. Tedaj prebivalci ie niso imeli gasilnega - orodja in je ogenj zato neusmiljeno gospodaril. Dandanes izražajo vsi zahvalo požrtvovalnemu delu gasilcev, daei ее mnogi do zadnjega nieo dosti brigali za delo in napredek gasilstva. Hvale in priznanja so deležni tudi domačini, ki so pomagali pri gašenju. Motorno briz-galno so nabavili lani decembra in je prestala sedaj svoj prvi ognjeni krst.
Prebivalci so prepričani, da je bil ogenj podtaknjen, ker si ne morejo razložiti, kakn bi mogel nastati v tako pozni nočni uri in na takem mestu po nesrečnam naključju.
Vlom v Baichovo vilo pojasnjen
Ljubljana, 5. septembra Vlom v vilo bančnega uradnika Baicha . na Hradeckega cesti, ki je bil izvršen I pred kakšnim dobrim poldrugim mesecem-i je našel te dni na policiji končno razjasni tev. Agentje kriminalnega oddelka so že pred tedni aretirali oba glavna vlomilca, Stanka Jereba in Franceta Porento, a ta dva sta imela očitno še nekaj pomagačev, ki sta jih pa kot dobra zvesta pajdaša trdovratno tajila. Policija je bila dalj časa na sledi še tretjemu vlomicu, a ker ni mogla zbrati proti njemu pravih dokazov, ga ni mogla prijeti. Pred nekaj dnevi je ob nekem incidentu stražnik aretira! brezposelnega čevljarskega pomočnika, 23 letnega Stanka Kajzerja, ki ima za razne deliikte že 11 večjih in manjših kazni za seboj, in ko so ga na policiji zasliševali, je prišlo do kraja na dan, da Je bil on
iskani tretji.
Vlom v Baichovl vili so izvršili tatovi na precej dramatičen način. Gospodarjeva družina je bila takrat na počitnicah, a preden so odšli, so še zaprosili delavce na bližnji stavbi naj popazijo na hišo. Neke noči so zidarji v vili zapazili luč Stvar se jim je zdela sumljiva in eden izmed njih , je stopil in na vratih pozvonil. Glas zvon-l ca je vlomilce, ki eo si bili naložili že
za kakšnih 18.000 Din dragocenosti, preplašil, poekakali so skozi okno in izginili v noč. Zidarji so se sicer pognali za njimi, a preganjanje je ostalo brez uspeha. Le blizu vile eo našli na tleh rjav moški pol-čevelj ki ga je eden izmed tatov izgubil, ko je' skočil na cesto. Ta čevelj je bil sicer precej dragocen dokaz v rokah policije, a njega lastnik — bil je to Stanko Kajzer — je znal tako previdno ravnati, da mu niso mogli do živega, čevelj, ki mu je ostal brez para, je tisto noč vrgel v Ljubljanico, takoj naslednje jutro pa si je pri nekem čevljarju nabavil par na las podobnih etarih nizkih čevljev, tako, da nihče ni mogel opaziti spremembe. Kaj-zerja je sicer bremenila še neka druga stvar, _ od tiste noči je namreč nekaj časa hudo šepal na eno nogo, ki si jo je bil pri sftoku ta vile izpahnil, a ko so detektivi poizvedovali pri njem od kod ta reč, je pripovedoval, da je padel z neke lipe. Ko so ga zdaj' aretirali, so našli pri njem še par predmetov, ki eo izginili z vlomilci pri Baichu, Policija ga Je poslala za tovarišema k sodišču.
Beograd, 5. septembra. AA. G. dr. Branko Kaludjerčič. minister za pošte, brzojav in telefon, bo sprejemal gg. senatorje in po slance vsak dan od 12. ure. drugo občinstvo pa samo ob torkih in petkih od 11. do 13. ure.
tropofl, bodo brez dvoma doprinesle do-beršen' delež k uspehu te Ъо borbe- Z željo, da bi bila Ljubljana evojim gostom prijazen dom in da bi kongres rodil mnogo najrealnejših uspehov je g. župan zaključil govor, ki so ga vsi sprejeli z navdušenim odobravanjem.
Direktor Stjpanovic se je prevzet zahva lil za topli sprejem in poudaril, da so jadranski stražarji naše mesto z veseljem izbrali za kraj svojega kongresa, saj poznajo Ljubljano kot najodličnejše žarišče prave slevens-ke in jugoslovenske misli in je iz nje izšlo veliko število najzaslužnejših borcev široke jugoslovenske kon cepci je.
Po M asa гУ kavi cesti, M je bjla polna občinstva, se je razvil sprevod. Za godbo, za praporj pomiadka za skupino narodnih noš in za predstavniki JS, katerim eo se pridružili tudi vsi zastopniki obLastev, je povorka krenila po Miklošičevi cesti. Kralja Petra trgu, in dalje protj velesejm-skemu prostoru, pisana povorka, ki so jo vso pot pozdravljale s trotoarja množice občinstva,
Na velesejmu se je f red razstavnim paviljonom obnovila kratka otvoritvena svečanost. G. pod b m dr. P:r£majer Je vnovič razvil nekaj tehtnih misG o pomenu manifestacij za naš Jadran v Ljubljani Ko je godba odigrala državno himno, je profesor dr. Rubič iz Splita v ir:eiiu os red njega odbora v temperamentnem govoru poudaril, da je kongres v Ljubljani po l^u 1925 ko so se jadranski stražarji zbrali v Splitu najlepša in največja manifestacija za 'jadransko idejo. Pri tej priliki je izrekel posebno zahvalo za "vso veliko skrb in za nedo^ežno žrtev prvemn našemu stražarju, bla.gopokojnemu Viteškemu kralju, čigar delu ima Jugoslavija zahvaliti vso svojo veličino. Obenem se je spominjal njegovega mladega dediča Nj. Vel. kralja Petra II., ki že danes kaže vso svojo globoko ljubezen do na-še zemlje in <fo našega morja in ki je vsa naša nada tn up. Množica je govornika pftnovno prekinila z živahnim odobravanjem, nato pa se je prof. Rubič zahvalil prvemu predsedniku JS pokojnemu Juriju Biankiniju dosedanjemu predsed. dr. Tartagliju in slednjemu tihemu borcu, ki se bije na tej fron ti, Pričujoča razstava in kongres naj bosta ponovno ena sama nwsroöna manifestacija za kralja in za mogočno pomorsko Jugoslavijo.
Po govorih ki Jih je oddajala tnd1 ns$a radijska postaja jP dr, Pirkmarjer povabit goste na ogle,d razstave, ki je na vse obiskovalce napravila najlepši vtis,

ELITNI KINO MATICA Tel. 21—24 SAMO ŠE DANES
ob 3. 5. 1/*8 in premiera vesele komedije v nemškem jeziku
Zena zapoveduje
ELISA LANDI
Poje bariton RICCARDO BONELLI
in sopran NINA KOSHETZ. arije iz opere iTOSCA«, »AIDA<, А V ALLSRIA RUSTICANA«.
V	zadnjem tamutku rešitev pred smrtjo
,	Višnja gora, 5. septembra.
V	Lučah pri VW;i gori je že nekaj dni zaposlenih več delavcev pri melioraciji on-dotne doline. LMo se ojravijn s subvencijo banovine in ie zaposlenih več domačih delavcev. V glavnem delajo pri požiralniku, ki ga nameravajo razširili.
Pet domaČih fantov je požiralnik Hrilo na 8 m širine, nekaj delavcev pa je Ььо zaposlenih zunaj tik okrog poziralniKa. li so nenadno opazili, da se je pričela zemlja udirati Vsi prestrašeni so takoj jeli klicati fante, ki so bili v predoru, naj pridejo takoj ven, ker se zemlja seseda. Kes so z vso naglico prihiteli iz požiralnika in le malo je manjkalo, da zadnjega ni ubila zasipajoča se zemlja in skalovje. Očividno delavci niso navajeni takega dela, saj v požiralniku niti niso postavili potrebnih oj>or. Če ne bi bilo zunaj žive duše, bi zemlja in skalovje pokopala v požiralniku pet mladih ljudi. i
191etni Ludvik Trpin je pa kopal pesek v domačem peskolomu v Spodnji Uragi. Iz-podkopaval je ravno neko plast v višini 4 metrov, ko se mu je naenkrat vsa plast utrgala. Le za las je ušel, da ga ni živega podsulo. K sreči je peščeno gmoto odrinila lestev, na kateri je stal kopač. Lestev mu je v stegnu prelomila levo nogo in jo še zvila v stopalu. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Vzlic temu pa gornji pregled kaže, okoli katerih pojavov in problemov se vrti današnji svet. To so predvsem socialna vprašanja, problemi človekove duševnosti. napredek ali propad civilizacije, spoznanje materije in njenih vesoljnih zakonov, spolno vprašanje, žensko vprašanje, problem vojne in miru, problem poedinc-a in družbe i.t.d. To so poglavitna vprašanja, o katerih razpravljajo knjige, ki so »vznemirile svetovno javno mnenje«. Lahko bi še dostavili to ali ono knjigo o verskih in svetovno-gospodarskih vprašanjih, ki takisto stoje v ospredju
Ustavljen list
Beograd, 5. septembra, p. Notranji minister je prepovedal nadaljnje izdajanje lista »Islamski svet«. Ukinitveni odlok jc bil že izročen lastniku lista Sabanoviču. Last je izhajal ravno štiri leta Ukinjen je bil po zakonu o tisku, ker je bil v poslednjem mesecu štirikrat zaplenjen.
Nov Campbellov rekord
Newyork, 5. septembra. AA. Iz Salt lakea poročajo, da je znani britanski francoski svetovnik avtomobilski hitrostni rekorder, Malcolm Campfbell, včeraj pri poizkusu za zboljšanje lastnega hitrostnega rekorda dosegel 4M km na uro.
Domače vesti
•	Za Sumarski kongres, ki bo 15. t. m.
otvorjen v Splitu, je prometno ministrstvo odobrilo četrtin&ko vožnjo z& člane Jugoslovenekega šumarekega združenja ki so v državni službi, polovično vožnjo* pa za nedržavne uslužbence in za rodbine
članov z-druženja. Kongresisti _ državni
l»lujžibenci kupijo na oohodni železniški lestaji polovično vozovnico in železniško legitimacijo K—14, oetali pa celo vozovnico in železniško legitimacijo K—13, kar velja e potrdilom kongresnega predsedni-štva za brezplačno vcžnjo ob vrnitvi. Znl žane voznine veljajo od 13. d-o 29. t. mi Tudi Jadranska in Dubrovniška plovidba sta udeležencem kongresa, odobrili polovič ce cene.
♦	Predzgodovinska razstava v Zagrebu.
Arheolosko-zgodovinski muzej, ki je na. imeščen v palači Jugoslovanske akademije v Zagrebu ее že od prvega leta svojega obstoja bori za večje prostore. Rav. mate!j muzeja dT. Hotffiler pa je uvedel periodične razstave v svetlem in razsež-iiem lapidariju. bani so tam razstavili rimsko steklo in zanimive zbirke denarja iz najstarejših dob, sedaj pa pripravljajo razstavo predzgodovinskih semeni, kctv in ostankov večinoma iz Like, kjer eo bile velike japoaske naselbine. Zanimiva razstava bo otvorjena, ko bodo v Kagreb prispeli mednarodni arheologi na svojem šestem studijskem potovanju.
I^ober večer

Latz
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VIL
•	Učiteljem brez praktičnega izpita, ki
ко že 5 let v službi, a so pri praktičnih izpitih že trikrat padli, ali pa jih sploh niso polagali bo nudena še enkrat prilika va polaganje' praktičnega izpita. Take učitelje so nameravali letos vse odpustiti is. službe, nekaj pa eo jih bili že prej ^odpustili. Učiteljska organizacija je intervenirala in dosegla, da bodo lahko praktične topite polagali tudi oni učitelji, iki so bili že odpuščeni iz službe. Ministrstvo p ros ve te je zaradi teh izpitov izdalo posebno odredbo.
•	Novi letalski izpit! na Blokah. Včeraj eo jadrali vsak nad pet minut nad startno točko: Ervin Zupan, Aleksij Noč, Ignac Majiielj in Inger Sora. Dosegli so tako C izpit v jadralnem letenju, ki sta ga doslej imela v Jugoslaviji samo dva. "Uspehi ■vztrajnega vežbanja so torej že vidni. Servers. primeri se tudj kakšna manjša nezgoda] kar je pač veil.no v zvezi s tveganjem' ali zgolj naključjem. Tako si je nedavno zlomil pri pristanku nogo 191etni Celjaai Zdenko Marinček. Trditve, da se je aparat razbil, ne odgovarjajo resnici.
KAVARNA „CENTRA L"
Nova garaška kapela Za časa velesejma odprto eelo noč«
» Naša rojakinja ga. SUVa Medvedova^
absolventka Reinhardtovega seminarja, ki je v prošli sezoni tako uspešno debutirala v naši drami (»Siiromakov0 jagnje«), je bila kakor izvemo, te dni angažirana od direktorja g. Terramarea za gledališče v Tropavi kot prva salonska dama. Talentirani mladi umetnici želimo kar največjih as>pehov.
» Spominska lipa v Cerknici. V spomin na ustoličen je Nj. Veličanstva kralja. Petra И. bo v nedeljo po slovesni službi božji ob 11. uri slavnostna blagoslovitev spominske lipe na glavnem trgu v Cerknici. Vsa. društva in korporacije se udeleže ob 10. uri slovesne službe božje ter nato spominske svečanosti. Trg ее bo ves okrasil z zastavami.
•	Spominska plošča M Irl Zupančičevi. V nedeljo 8. t m. odkrijejo tovariši in tovariš ice pokojni Zupančičevi Miri epo. minsko ploščo na kraju nesreče, pod Mli-narskim sedlom. Spominska svečanost bo ob 11. uri. dopoldne. Zadnjič je bilo po motoma javljeno ob 10. uri.
FGTOAMATERJI
Sveže filme 6X9 cm, 8 posnetkov, že od Din 10. — naprej dobite pri Foto Tou-ristu Lojze Šmucu, Aleksandrova cesta 8.
» Germova razstava na Jesenicah. Otvoritev kolektvine in retrospektivne razstave akad. slikarja prof. I. M. Genna na Jesenicah je preložena z dne 6. tm. radi nepričakovanih ovir na prve dni meseca oktobra.
* Na velikem koroškem taborn na Poljani. V poročilo o mogočnem koroškem taboru na Poljani so se vrinile pomote glede zastopnikov nekaterih oblastev in organizacij. Tako je mestno občino mariborsko zastopal na tej mogočni manifestaciji podžupan g. Golouh. Sokolsko župo mariborsko sta zastopala župni načelnik g. Ko-mac in župni tajnik g. Dojcinovič. Nadalje so se udeležili mogočnega tabora tudi predstavniki studeniškega, tezenskega, konjiškega, vitanjskesa. slovenjebistriškega ptujskega Sokola, "kakor tudi zastopniki Sokola Maribor HI. in predstavniki vseh sokolskih edinic Mežiške in Dravske doline. Navzroč je bil na tej mogočni manifestaciji predstavnik Jugosiovenskega touring kluba in ravnatelj mariborske tujsko prometne zveze g. Los. Zastopani so bili tudi klubi koroških Slovencev iz Maribora, Ljubljane, Celja, Trbovelj in Jesenic. Osrednjo organizacijo je zastopal dr. Felaher iz Ljubljane, mariborski koroški klub pa g. Hochmüller. Udeležil se je tabora tudi predsednik mariborskega trgovskega združenja g. Ferdo Piuter.
Zvočni kino Ideal
danes premiera
ob 3. 5. 7 in 91/4 zvečer filma ljubezni in lepote
Kvalitetno blago!
ČEVLJI!	ČEVLJI!
NIZKE CENE! Predno si kupite čevlje za jesen in zimo si oglejte izložbo
Viktorija Zmaga
Pražakova 8, vogal Miklošičeve, kjer boste našli vse po Vašem okusu.
* Naj ne bo Slovenca izven ožjih mej naše domovine brez albuma >Naši kraji«, ki bo vsak hip s kinematografsko popolnostjo pričaral obraze naše lepe, mehke slovenske krajine. Album obsega 87 slik v velikem formatu in predstavlja pravo debelo knjigo. Slike so prispevali naši najbolj stvariteljni mojstri fotografske kamere, kakor Fran Kraševec, Janko Ravnik, Egon Pianinšek, Dana Kuraltova in mnogi drugi. Če te objame domotožje, potem ni boljšega leka, kakor oddih ob teh prekrasnih reprodukcijah. Album stane 30 Din, na boljšem papirju 4o Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi Razpečevalnica, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16/1. Pri naročilu 3 izvodov 20°/« popusta.
Volitve jeseni
Lutz
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII.
•	Roditelji. Stopite v knjižnico Tiskovne zadruge, Ljubljana, Miklošičeva cesta 16 I., da si ogledate neobvezno njene mladinske knjige in dobite vsa potrebna pojasnila glede izrednih popustov in plačilnih olajšav. Mislite že sedaj na Miklavža in Božič in na mehke zimske večere, ko je treba dovzetni otroški duši datj z lepo mladinsko knjigo poleta k vsemu lepemu in vzvišenemu.
•	Prva slovenska enoletna TRGOVSKA SOLA, znanj CHRISTOFOV ZAVOD, Ljubljana Domobranska cesta 15. VPISUJE redno vsak dan. Zavod je najbolje obiskana šola te vrste in edina v lastnem modernem, no vozi danem poslopju zato najnižja šolnina 120 Din. Siromašni imajo popust! Odlični predavatelji profesorji poučujejlo trgovske predmete, pisarniška defa, stenografijo, strojepisje, jezike. Vpie toplo priporočamo vsem, ki želijo trgovske izobraabe, enako tudi onim ki letos niso bili sprejeti na državnih šolah. Pojasnila brezplačna.
•	času primerno se je zadnja leta poeta vilo v živilski industriji mnogo hladilnih naprav, katere se ее uvažale v zvezi z velikanskimi stroški iz inozemstva. Naposled je uspelo naši domači in po svoji soLidnosti dobroznani tovarni vodnih turbin G.F. Schneiter v Škof ji Loki izdelati po načrtih švicarskega inženjerja istovre^ ne naprave znamke »Juhladx, ki v nobenem pogledu ne zaostajajo za uvoženim blagom. Prve domače naprave so že v pogonu in delujejo brezhibno v največje zadovoljstvo strank. Z veseljem čestitamo domači industriji k znatnemu napredku i" ji želimo daljnih uspehov.
NOVI MODELI JESENSKIH PLAŠCEV IN OBLEK SO DOSPELI.
Fran Lukič, Ljubljana
STRITARJEVA ULICA.
-Д- Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani,
Kongresni trg 2.-П. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo!
*	Abesinija in njen evropski okvir. Ta knjiga, ki jo je spisal novinar Gluzdovski, izdalo pa založništvo »Ivo Vidovič«, je izšla z ilustracijami in zemljevidi v cirilici in latinici. Delo nam opisuje deželo, za katero se sedaj zanima ves svet. Cena je 15 Din. Cisti dohodki pri prodaji te knjige so namenjeni podpornemu združenju >Je-
dinstvo _ sila«, ki skrbi v prvi vrsti za
brezposelne in druge žrtve bede. Knjiga se dobi v pisarni združenja v Beogradu, Skadarska 10. in v vseh večjih knjigarnah.
*	Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Lastni dijaški internat. Vpisovanje še ta teden samo v šoiski pisarni. Vrazova ulica 4 tudi ob praznikih in nedeljah od 10. do '12. ure. šolski program brezplačno. Znižanje šolnine. Začetek dne 9. septembra.
» Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
• Maturantje ljubljanske gimnazije ta
realke iz L 19ц0 praznujejo 12. t m. v Ljubljani obletnico mature.^ Ob lo. je za umrle sošolce maša na Rožniku, ob 1. pa skupen obed v hotelu Bellevue. Udeležbo Je javiti na spodnji naslov najkasneje do 9. t. m. Vožnja polovična v času velesejma. Dr. Egon Stare, odvetnik, Ljubljana, Knaf-ljeva ulica 10/1.	g
Iz Ljubljane
u— Jadranski stražarji te Batine tovarne. Na kongresu JS bo mestni odbor J3 Borovo zastopan s 100 svojimi člani. So to sami nameščenci tvrdke Bata, Bora-vo. Podjetje jim je dalo na razpolago svojo kompletno godbo, s katero sq udeležijo tudi slavnostnega sprevoda.
u— Prireditev tieh obredov Iz Zil© je zaradi preobilice prireditev preložena za par nedelj. Opozarjamo pa na knjigo Fran četa Marolta »Trije obredje iz Žile«, ki izi<je v začetku prihodnjega tedna in bo na raapolago v vseh knjigarnah.
u— Kino JS na veleäejmn. Tekom letošnjega jesenskega velesejma, kjer imamo tudj veliko Jadransko iazstavo, ki jo je organizirala Jadranska straža, bo J.S v paviljonu >K<t predvajala neme in zvočne filme. Predstave bodo ob delavnikih ob 14 in 18 uri, ob praznikih in nedeljah pa ob Vzll, 14 in 18 uri. Filmi bodo prikazovali krasoto našega morja, pestrost obmorskih mest, morsko živalstvo itd. Podrobnejši program bomo sproti objavljali. Prva predstava to danes ob %H. uri dopoldne.
u— Udeleženci omladinskega narodno— obrambnega tečaja v Ljubljani so zbrali
314.75 Djn za jubilejni sklad Ciril-Metodo-ve družbe. Iskrena, hvala!
u_ Občinski odbor Rdečega križa na Ježici priredi danes slovesno proslavo. Po osmi mašj bo v Društvenem domu svečani sestanek Občinskega odbora RjK. h kateremu so povabljeni poleg članstva tudi zastopniki vseh oblasti in organizacij.
JUTRI PREMIERA!! MAGDA SCHNEIDER
v veseli opereti
MAČEK V 2AKLJU
ELITNI KINO MATICA
u— Francoska s^renada na dvorišču magistralnega poslopja bo v petek 13. t.m. ob 20. Sedeži po 10 Din in stojišča po 5 Din bodo öd ponedeljka dalje v prodaji v knjigarni Matice na Kongresnem trgu. Na sporedu je izključno le francoska klasična se-renadna glasba.
u— Vpisovanje na šolo Glasben« Matic« je še vsak dan v običajnih urah, čeprav se redni pouk začne že v soboto 7. t. m. Sprejemajo se gojenci za klavir, violino, solopetje, teoretične predmete ter vse orkestralne inštrumente.
Državni konservatorlj vpisa Je Se v
u-
soboto 7. t. m. od 9.—12„ od 10. do 13, se vrše sprejemni izpiti. Podrobnosti у veži zavoda.
Lutz
Zimski kapital л^-*»1
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VIL
u— Klavir poučuje po naJbolJM metodi
prof. Ravnika Janka pratf. Rančdgaj Pavel (Bleiweisova с. 21.) ter sprejme бе nekaj pridnih in talentiran flh učencev.
u— Umrla Je gospa Marija šepetavec, soproga paznika doRodars tvene*ga urada. Pogreb bo danes ob 16 izpred bolniške mrtvašnice. Rla« Ji spomin. žalujočim iskreno sožalje!
u— Pri regulacijskih delih v Ljubljanici je zadnje dneve nastal zaradi nalivov zastoj in so morali v sredo opoldne prekinili z betoniranjem in tudi z izkopom materiala. Ta zastoj bo najbrž trajal nekaj dni, dokler črpalka ne to izčrpala naTasle vode iz struge. Prve dni v tem tednu so mogli betonirati le okrog 20 m širine in bi lahko utrdili dna še več, pa je struga od šentjakobskega mosta dalje navzgor široka 24 m, proti zatvornici pa še nekaj več, dočim pri betonskem jezu nad Čevljarskim mostom meri le 17 m. Zamudo pri delu je bilo opažati ves teden tudi zato, ker je primanjkovalo voznikov, saj je material odvažala komaj polovica najetih voznikov, druga polovica pa ni prišla na šiht, ker
Športne vesti
Jadran: Ptuj
Za danes je povabil Jadran v goste -fcn-patično in mlado moštvo Ptuja. Jadran si hoče s to tekmo še enkrat pieizikusiti svojo moštvo, predno stopi v jesensko prvenstveno borbo. Po pravici lahko trdimo, da bo Jadran v letošnjem tekmovanju najopaznejši tekmec za prvo mesto. Za to dovolj jasno pričajo zadnji rezultati njegovih nastopov .Razumljivo pa je, da morajo trnovski fantje zaigrati s tako voljo in požrtvovalnostjo, po kateri so znani športni Ljubljani. To jim pa sigurno ne bo težko, če se zavedajo naloge v prvenstvenem tekmovanju, zlasti pa besed pokojnega predsednka Slanovca: »srce in ljubezen do kluba sta edini pogoj za uspešno delovanje vsakega društva«.
V predtekmi, ki začne ob 16. nastopita hazenski družini obeh klubov Jadranova bazena sicer mlada, vendar dobro napreduje
in bo skoro gotovo igrala važno vlogo v tek movanju. Torej Tmovčani, pokažite v petek, kaj znate, pa bo zadovoljna publika :n vi sami.
„Vrata sanj"
Čarobna pripovedka o ljubezni!! Vstopnina: Din 4j50, 6.50 in 10 —
OBJAVA
Državna tkalnica preprog naznanja cenj. odjemalcem, da je razstavila na
Ljubljanskem velesejmu od 5.—16. IX.
svoje ročne izdelke,
PERZIJANCE IN BOSANSKE PREPROGE
Ker prodajamo na dolgoročna odplačila od 12 do 24 mesecev, vsakemu priporočamo, da nas obišče. Strokovna popravila preprog In perzijan-cev prevzemamo tudi na razstavi. Pismena naročila sprejema glavni prodajni urad: Zagreb — Gunduličeva 3.
CIMEAN
NAJPOPOLNEJŠA ZOBNA KREMA
PROTI 203n£MU KAMNU in ZA OČUVANJE ZOBNE SKLENINE!
so spravljali domov seno. Ravno tako je tudi en sam avto odvažal blato iz struge, drugi pa je menda bil zaposlen nekje drugje ter prevažal robnike. Mogočni 16 m dolgi in 8 m široki betonski opornik vzdolž mosta čez Gradaifico so ta teden že razo-pažili in se bo sedaj z zasutjem sveta nad tem opornim zidom pridobil precejšen tri-kot proti Krakovskemu nasipu. Tik ob strugi tja do stare zatvornice so ta teden speljali tir in je lokomotiva že pričela odvažati blato in ilovico za Kolezijo. S kopanjem temeljev opornega zidu so pričeli tudi na nasprotni, desni strani nad staro zatvornico. Nekaj starih košatih dreves so posekali ob nekdanjem Koširjevem kopališču. Lokomotivo, ki je ostala v strugi nerabna, so zakurili in je s Krakovskega nasipa odcijazila v garažo. Kakor je videti, bo jesenski dež zelo oviral nadaljnjo regulacijo Ljubljanice.
u— Poziv. Opazovana oseba, kl Je v kopališču »Ilirije« pobrala svetlomodro za pestnioo naj jo odda. do sobote pri blagajni kopališča, drugače bo ovadena policiji.
u— Danzlng Nebotičnjk. Od danee naprej vssko nedeljo in vsak praznik ob 5. popoldne čajanka s programom. Uprava,
Iz Celja
e— Jubilejni sestanek slovenskih maturantov celjske gimnazije iz let 1915. do 1920 in bivših tovarišev, ki niso maturirali, bo 7. in 8. t. m. v Celju V soboto bo pozdravni večer v hotelu »Evropi«, v nedeljo skupno kosilo, nato izlet z avtobusom. Bivše slovenske celjske dijake, predstavnike idealne nacionalne omladine iz zadnjih, najtežjih in velikih let našega robstva, mladine, ki je stopala z globoko vero, krepko voljo in mladostnim navdušenjem v zarje Vidove, presrčno pozdravljamo v našem belem Celju in jim iskreno želimo, da bi preživeli v družbi tovarišev in nekdanjih profesorjev nepozabne ure ob spominih na lepe mlade dni.	?
e— Društva jugoslovenskih akademikov v Celju «i vež. v sredo zvečer je bilo na izrednem občnem zboru tega društva sklenjeno, da se društvo preimenuje v akademsko društvo »Brazda«. Novi odbor sestoji po večini iz somišljenikov JRZ in tako je preimenovanje povsem razumljivo.
e— Sokolske župne tekme v odbojki iz tehničnih razlogov v nedeljo ne bodo v Laškem, marveč v Celju. Pričetek ob 14. na dvorišču mestne šole. 1
e— Aretacija vlomilca. Nedavno smo poročali, da je 23 letni delavec Juro Novak iz Dujnkovca v Medmurju vlomil v pisarno opekarne Unger — Ulimann na Zgornji Ložnici in ukradel štampiljko, e katero je potem ponaredil tone za živila. Z boni je ogoljufal trgovce v Celju in okolici za okroglo 1.5C0 Din. Po tiralici so Novaka zdaj aretirali v Dujnkovcu in našli pri njem za več ko l.OoO Din manufakturnega blaga. Prepeljali so ga v Celje.
e— Srečke novega kola državne razredne loterije se dobijo v podružnici >Jutra< v Celju	d
e—' Kino Union. Danes ob 16.15, 1830 in 20.46 velefilm »Zene stevkajoc in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Preizkušnja terena na Jugoslovenskem trgu. V Mariboru se mudi te dni vseuči-liščni profesor ljubljanske tehniške fakultete inž. dr. Kasal, ki s posebno napravo ugotavlja trdnost in nosilnost terena, na katerem bo stala nova pravoslavna spominska cerkev Lazarica. Na podlagi tega je točno izračunal potrebo debelosti temeljnega zidovja. t
a— 5868 učencev in učenk v mariborskih šolah. Na obe tukajšnji gimnaziji se je letos vpisalo 2077 dijakov in dijakinj, in sicer na klasično 752 (na novo. 160), na realno 1255 (na novo 209). Na" meščanskih šolah skupno 1534 dijakov in dijakinj, in sicer na deški meščanski 815, na I. dekliški 400, na II. dekliški 319. Dekliške osnovne šole: skupno 1137 učenk, in sicer I 243, IL 504, III. 150, IV. 240 Deške osnovne šole skupno 1077, in sicer I. 173, II. 160, I H. 502," IV. 242. Pomožna šola 113. Ako izvzamemo učiteljišče in trgovsko akademijo, štejejo letos vse mariborske šole 58<58
učencev in učenk.
a— Nanosova prireditev v Studencih je krasno uspela. Obisk je bil prav lep. Novoustanovljeni pevski zbor je pod vodstvom pevovodje Laha zapel več narodnih pesmi.
a_ у gledališki plesni ibor se sprejmejo mladenke, ki imajo veselje do plesa in gledališča Prijave pri dnevni blagajni od 9 do 12 'in od 15. do 17.
a— 181.843 dinarjev je dosegel PTL dinar za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru v mesecu avgustu.
a_ Dve občinski seji. V torek 10. t. m.
ob 18. bo seja občinskega odbora, na kateri se bo razpravljalo o oddaji del za zgradbo deške meščanske in dekliške osnovne šole v magdalenskem predmestju. Dne 19. t. m. pa bo 5. seja mestnega sveta, na kateri se bodo obravnavale razre tekoče zadeve.	i
a— Iz MP. Poslovanje pri Mestnih podjetjih je odslej od 8. do 12 in od 15. do 18. Ob sobotah od 8. do 13. Za stranke pa samo od 8. do 12.
a— Park ni star. Med koreninami drevesa na Jugoslovenskem trgu so ob priliki kopanja temeljev našli novec iz leta 1SÖ9, kar priča, da omenjeni park še ni prav star.
a— 84.146 dinarjev podpore je prejelo pri tukajšnji Borzi dela v preteklem mesecu 205 brezposelnih. f
a— Drevo preko železniških tračnic je ležalo med postajama Puconrf in MosUnj-ci. V zadnjem trenutku je strojevodja potniškega vlaka 8734 opazil pretečo nevarnost, nakar so drevo odstranili s tračnic.
a— V Tržaški dvor so udrli spretni zli-kovci ter odnesli 150 dinarjev drooiža ter večjo količino cigaret v skupni vrednosti okoli 600 dinarjev. Prstnih odtisov niso našli.	g
Iz Zagorja
z— Kmetijska podružnica se pod predsed stvom učitelja g. Kolenca uspešno razvija in deluje v splošno korist članov. Živinorejski selekcijski odsek, ki deluje 3 leta, je pokazal lep napredek. Premovanje sivo-rjavega dolenjskega goveda v nedeljo je bilo vsestransko dobro organizirano. Komisija se je pohvalno izrazila, da je organizacija te živinoreje uspela, akoravno gotove osebo nasprotujejo pasmi sivorjave dolenjske govedi. Nagrade so bile razdeljene v znesku 3700 Din, prispevala je banska uprava 1000 sreski kmetijski odbor 1700 in občina 1000 Din. Prvo nagrado za bika 400 Din je prejel Ivan Forte iz Potoške vasi, nadaljnje nagrade so prejeli živinorejci krav in mlade rodovniške živine. V kratkem se bo utanovilo živinorejsko selekcijsko društvo, ker so se dobri uspehi že pokazali in je napredek uspešne živinoreje že zajamčen. V nedeljo je v zagorski šoli predaval višji kletarski nadzornik Gombač o sadjarstvu in kletarstvu. Zadnja leta se po naših kmetijah opaža, da se je pričelo resno zanimanje za sadjarstvo.
SOKOL
Sokolsko društvo Štepanja vas pror slavi rojstni dan Nj. Vej, kralja Petra IL skuproo z Gasilsko četo, Podružnico Kola jugoeiovenekih sester in ostalimi društvi tar s prija®nhn sodelovanjem dne 6. t. m. v eokolsiki dvorani ob 19. uri. Po proslavi, bo članstvo zažgalo kres z umetnim ognjem. Vabimo vse pripadnike društva in njih svojce, vsa še neprijavljena nacionalna, kulturna in gospodarska društva in korporacije ter ostalo občinstvo.
Plavalne tekme Sokolskega društva Celje bodo v nedeljo 8. t, m ob 8. zjutraj v kopališču Rimskih toplicah. Tekmuje se ob vsakem vremenu. Ker se pričakuje odziv vseh bratskih društev v celjski župi, ki gojijo plavanje, bo to gotovo ena največjih plavalnih prireditev sokolskih društev. Vse ljubitelje plavalnega športa vabimo, da pohitijo v nedeljo v Rimske toplice in da prisostvujejo tekmam. Tekmovanje obsega 13 plavalnih točk in skoke v vodo. Odhod та Celja z vlakom ob 6.50.
POZIV
Obrtna banka v Ljubljani poziva svoje delničarje, da predlože do 30. septembra 1935 delnice zavoda pri njeni blagajni v Ljubljani, v svrho zamenjave glasom sklepa XTV. rednega občnega zbora.
UPRAVNI SVET.
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO
BANOVINO odda inozemska tvrdka proti primerni kavciji. Mesečni zaslužek Din 8.000 do 10.000. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra, Ljubljana, pod »Inozemsko zastopstvo 218«.
I
i
Zapustil nas Je naš preljubljeni čuvar
MIHAEL LESNIKA
aadnčltelj v pokoja
dne 5. septembra 1935 po dolgi mukepolni bolezni.
Pogreb bo 7. septembra 1935 ob 16. uri Iz mrtvašnice ▼ Studencih na isto pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi er. Jožefa v ponedeljek dne 9. septembra ob 7. uri zjutraj. Prosimo za tiho sožalje. Maribor, 6. septembra 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.
Otvoritev
velesejtna
in Jadranske razstave
Ljubljana, 5. septembra
Danes dopoldne so slovesno otvorili letošnji jesenski velesejem z veliko jadralsko razstavo, še pred 10. uro se je zbralo na prostoru pred velesejmskim uradom veliko število povabljenih odličnih gostov, da prisostvujejo svečanemu aktu otvoritve. Ko je prišel na velesejmski prostor zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general Peter Nedeljkovič je zaigrala vojaška godba v pozdrav Predsednika vlade, ministra notranjih zadev in trgovinskega ministra je zastopal ban dr. Dinko Puc, ministra 7a vojsko in mornarico general Anton Pokie, prometnega ministra železniški direktor Josip Cugmus, ministra prosvete pa načelnik prof. Breznik. Komandanta kraljeve mornarice je zastopal kapetan fregate g. Pleiveis. komandanta divizije pa žendarmerljski polkovnik g. Vladimir Keler. Nadalje so otvoritvi prisostvovali predsednik oblastnega odbora Jadranske straže podban dr. Pirk-majer, ljubljanski župan dr. Vladimir Rav-nihar. ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman, mariborski župan dr. Lipoid, predsednik Zbornice za TOI g Ivan Jelačin, podpredsednik centrale industrijskih korporacij dr. Fran Wintlischer, finančni direktor g. Sedlar ter številni predstavniki gospodarskih in kulturnih korporacij in organizacij. Prav tako so bili navzoči diplomatski predstavniki tujih držav, tako Italije, Francije, Avstrije, Romunije in Albanije.
Govor predsednika velesejma
Otvoritvene besede je spregovoril predsednik velesejma Fran Bonač:
Dvakrat na leto me zadene prijetna in Častna dolžnost, da vas pozdravljam kot domačin na velesejmu. Spomladi otvarja-itio vrata sejmišča, da prikažemo revijo razstav predvsem s področja gospodarstva zdaj pa tudi s področja kulture in nacionalne propagande. Velik je že kader odličnih sodelavcev, ki se že 15 let zbirajo okrog velesejmskih prireditev. Zdaj so se priključili tudi odlični delavci iz vrst močne JS in priredili prekrasno jadransko razstavo, ki je tako velika, da je vsa ve-lesejmska prireditev v znamenju našega Jadran?.
Danes se je zbrala odlična gospoda, da prisostvuje slavnostni otvoritvi. V naši sredi je odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II. zastopniki kraljevske vlade, hrabre vojske tujih držav, univerze, senata, državnih samoupravnih oblasti in občin ter gospodarskih organizacij. Posebno v čast mi je pozdraviti odposlanca NJ. Vel. kralja g. di-vizijskega generala Petra Nedeljkoviča. Pozdravljam bana dr. Dinka Puca kot zastopnika predsednika vlade, notranjega ministra in ministra za trgovino, brigadnega generala Pekiča kot zastopnika ministra vojne in mornarice, direktorja Cugmusa kot zastopnika prometnega ministra, načelnika Breznika kot zastopnika prosvetnega ministra in dr. Orla kot zastopnika ministra brez portfelja dr. Kreka.
Predsednik je pozdravil še druge odlične goste nakar je nadaljeval:
Jesenska velpepimska prireditev jP prirejena pod geslom našega Jadrana. Razen tega se predstavljajo naši arhitekti s krasno arhitektonsko razstavo, agilno društvo »živalca« z razstavo malih živali zanimiva je razstava esperantistov ln naših mladih smučarjev, prav dobro je pa zastopana v manjšem obsearu naša industrija isri obrt, ki jo krona pohištveno mizarstvo.
Ker kraljuje na naši jesenski prireditvi *Naš Jadran«, prosim g. predsednika Ob. lastnega odbora JS dr. Otmarja Pirkma-jerja, ja povzame besedo.
eodbana
dar. Pirkmajerja
Pred sikrofon je stopil podban dr. Pirkmajer ter spregovoril: Srečen sem, da imama čast kot predsednik Oblastnega odbora JS vas pozdraviti ob otvoritvi jadranske razstave. Drzna je bila za. misel prirediti jadransko razstavo v zaledju, kjer ni dovolj razstavnega gradiva saj smo oddaljeni od morja 360 km po železnici. Toda požrtvovalnost in ljubezen do našega morja sta premagali vse težkoče. Načrti za pomorsko razstavo so bili plod zamisli navdušenih stražarjev in so se uresničili, denarne težkoče smo pu stili ob strani, ker smo mislili da nas bodo upoštevali merodajni činitelji. JS je priredila razstavo v želji, da se predstavi pred široko množico o priliki svojega kongresa kot idejna čuvarica morja in kot organizacija, ki je prepotebna in vredna da vstopi v njene stražne vrste sleherni Jugoslovan. Ni velike Jugoslavije brez morja Tudi mi ne moremo žive ti brez njega, zato čuvajmo naše morje. Jadranska razstava naj dokaže, da naše morje neprecenljiv zaklad, če bo zaledje pravilno povezano z njim če bodo do grajene in urejene prometne žice.
Pregledali boste 7000* razstavljenih
predmetov in sodili. Naša razstava je kot vrsta jadranskih koral, saj se sestoji iz 16 med seboj povezanih razstav.
Govornik se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri razstaavi, predvsem vojnemu ministru, oblastim, izvršnemu odboru JS in upravi velesejma. Govor je zaključil:
Jadranski razstavi je največje priznanje, da je prevzel pokroviteljstvo naš mladi vladar, Nj. Vel. kralj Peter II. Pozivam vas, da mu zakiičemo trikratni živijo.
Govor bana d?. Puca
Navzoči so se odzvali z vzklikom, nakar je godta zaigrala državno himno. Pred sednik velesejma je pro^l zastopnika vlade, da otvori velesejem, nakar je stopil pred mikrofon ban dr. Dinko Puc.
Izredna čast mi je, da morem pozdraviti to gospodarsko prireditev, бе vedno živimo v času, ko je zasebna inicijativa in samopomoč prvenstvena gibalna sila v narodnem gospodarstvu in zato smo hvaležni za vsako dobro idejo, za vsako pobudo, za vsak korak, ki je storjen v smeri pospeševanja in ojačevanja gospodarskega življenja.
To velja predvsem tudi za prireditev Jadranske razstave. Jadranska straža, ki je to razstavo priredila, ni samo patriotska organizacija, ki prireja manifestacije in vzgaja mladino v ljubezni do domovine, marveč je organizacija eminentno gospodarskega pomena, ki ima namen predočiti narodu pomen in važnost morja ter vse možnosti njegove gospodarske eksploata-cije. Da je taka propaganda potrebna, nam kaže baš zgodovina naše države. Ne moremo reči, da smo v letih njenega obstoia izkoristili vse možnosti, ki nam jih daje obširna morska obal. Ne zadošča za razvoj naše države samo dostop do morja treba je imeti tudi smisla za njegovo gospodarsko izkoriščanje. V nadi, da bo tudi ta razstava pripomogla k pravilnemu razumevanju naših najvažnejših gospodarskih prob'emov, da bo pomagala iz premeniti misextst naših v gospe aarstvj odločujočih fai"fojev, čestita.n prirediteljem ter pr>g1i>am razstavo za ctvoricn>.
Splošno občudovana Jadranska razstava
Po otvoritvenih svečanostih so si vele-sejemski gostje ogledali vse obsežne razstavne prostore, zlasti pa veliko jadransko razstavo, ki je vzbudila splošno občudova-
nje in presenečenje. Naša javnost je sicer
ž« vajena, da ji prinese vsak jesenski velesejem kaj posebno privlačnega in zanimivega; letos pa je naša velesejemska uprava skupaj z Jadransko stražo priredila tako pestro, zanimivo ki obsežno razstavo, ka-koršne Slovenci še nikoli nismo videli in kakršne doslej tudi nista mogla prirediti niti Split niti Sušak. Razstava je že prvi dan vzbudila pri posetnikih veliko občudovanje in tako pozornost, kakršno ni bila doslej deležna še nobena razstava na velesejmu. Tu vidiš v treh paviljonih nakopičenega toliko redkega razstavnega gradiva, da je prav vsakdo presenečen, kajti nihče ni pričakoval, da je pri nas sploh mogoče v razmeroma kratkem času zbrati toliko zares zanimivega gradiva. V paviljonih se kar vrstijo izvrstno izdelani modelj ladij, jadrnic, ladijskih delov ter številni krasno izdelani reliefi. TU vidimo prav vse kar je v zvezi z našim pomorstvom, največ pa jc takih stvari, ki jih naš človek še nikoli ni videl in ki jih tudi ne bo imel priliko kmalu videti. Posebno pozornost pa še vzbujajo razstavni predmeti, ki jih je dala na razpolago naša vojna mornarica po hvalevredni odločitvi ministra za vojsko in mornarico g. generala Petra Živkoviča. Obiskovalci velesejma se zlasti ustavljajo pred velikim vodnim letalom, ki je razstavljeno sredi velikega desnega paviljona, kakor tudi pred velikim torpedom v prerezu, ki razkriva vse tajnosti tega najstrašnejšega vojnega orožja na morju. Malo je pri nas ljudi, ki so sploh kdaj od blizu videli torpedo, še manj pa takih, ki bi imeli priliko pogledati v notranjost tega skrivnostnega orožja. Če ne bi bilo na velesejmu ničesar drugega nego razstava vojne mornarice, ne ü i nihče smel zamuditi prilike, da si vse to ogleda,
Nad dve sto tisoč dinarjev stroškov je
bilo z jadransko razstavo in ne dvajset tisoč (tiskovna pomota). Kdor pa ve, kaj pomeni prirejati razstave v takšiem obsegu in s takšnim materjalom pa se mora še čuditi, da smo sploh mogli prirediti jadransko razstavo ne glede na stroške. Ko je pred leti pogorela stalna higijenska razstava na velesejmu, je bila škoda neprecenljiva, ker je bilo v to razstavo vloženo ogromno dela ter truda. Delo za jadransko razstavo se pa ne mora niti primerjati z delom za higijensko razstavo, saj prekaša vse, кат smo kdaj žrtvovali ruda in dela za kako razstavo.
fvospodiirstvo
Naše gospodarstvo v drugem letošnjem
četrtletju
Narodna banka je pravkar izdala svoje tiskano četrtletno poročilo za drugo letošnje četrtletje skupno z mesečnim poročilom za julij.
Četrtletno poročilo navaja med drugim podatke o razvoju klirinških plačil z inozem stvom ter navaja tudi prvikrat številke o stanju neizravnanih klirinških saldov v prometu z državami s katerimi smo pasivni (aktivne klirinške salde objavlja Narodaa banka kakor znano tedensko). V klirinškem prometu z Nemčijo in Italijo imamo, kakor znano, klirinške terjatve, ki znašajo sku paj v obeh državah 410 milijonov Din, Za malenkost aktiven je tudi naš kliring z Bolgarijo. Z ostalimi klirinškimi državami pa imamo pasivne salde, kar znači, da smo mi dolžniki Poročilo Narodne banke navaja, da se je naš klirinški dolg nasproti Češkoslovaški nekoliko dvignil in znašal ob koncu junija 182.5 milijona Din. Naš klirinški dolg nasproti Franciji je znašal 83 milijonov, nasproti Belgiji 9.1 milijona Din, nasproti Turčiji 2.6 milijona Din, nasproti Rumuniji 2.3 milijona Din in nasproti Poljski 4.3 milijona Dn. V kliringu s Švico smo bili prej aktivni, sedaj pa smo pasivni in sicer v višini 6 milijonov Din. Kakor je iz gornjih številk razvidno so naše terjatve v kliringih z Nemčijo in Italijo skupno mnogo večje nego naše obveznosti z ostalimi državami, kjer smo pasivni.
Promet z efekti na naših borzah je bil zadnje mesece večji nego lani in je znašal v juniju 37 milijonov (lani 30), v prvih sedmih mesecih t. 1. pa 299 milijonov nasproti 266 milijonom v istem razdobju lanskega leta. Tudi devizni promet je bil nekoliko večji in je znašel v sedmih mesecih 834 milijonov (lani 699, predlanskim 426 milijonov).
Indeks cen (1926—100) je zadnja dva me-
seca popuščal kar opažamo običajno v tej letni dobi. V maju je znašal indeks cen na debelo 64.0, v juniju 63.9, v juliju pa 63.3 (lani v juliju 62.8, predlanskim 63.7, leta 1932 pa 65.6). Indeks cen na drobno v Beogradu je prav tako nazadoval in je znašal v juliju 68.0, nasproti 70.7, 75.2 in 75.6 točke v juliju zadnjih treh let.
Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah so se od 1. junija do 1. julija povečale za 26 milijonov na 10.300 milijonov (lani 9.910, predlanskim 9.938 milijonov). To povečanje je v celoti pripisati naščanju vlog pri državnih denarnih zavodih. Vloge ^ri 20 največjih privatnih bankah, ki so kazale do maja stalno nazadovanje so bile v zad njih treh mesecih stabilne in znašajo 3154 milijonov. Gotovinska blagajniška sredstva teh bank pa so v juliju narasla na 279 milijonov nasproti 244 milijonom v istem čisu lanskega leta.
Železniški blagovni promet, ki je bfl v prvem polletju za malenkost manjši nego lani, se je v juliju dvignil in jc bilo v tem mesecu nagovorjenih 126.000 vagonov (lani 111.000, predlanskim 110.000). Stalno narašča tudi pomorski promet in je znašala tonaža v luke došlih ladij v juliju 1.90 ni-lijona ton (lani 1.85, predlanskim 1.77).
Konkurzov smo imeli v juliju v vsej državi 9, poravnalnih postopanj pa 12, skupaj je torej 21 insolvenc (lani49). V prvih sedmih mesecih smo imeli v naši državi 231 insolvenc nasproti 448 v istem razdobju lanskega leta, Й9 v istem razdobju pred lanskega leta n 1406 v istem razdoblju le-t.. 1932
Indeks zaposlenosti delavcev se je v maju po daljši vrsti let prvič dvignil na 100.1, kar pomeni, da je letos zaposlenost delavstva približno enaka kakor leta 1928, ki je baza za računanje irdeksa zaposlenosti.
Sokol svojemu starešini
Proglas saveza SKJ ob kraljevem rojstnem dnevu
INDUSTRIJA
-pj se v bodoče poslužnje le anto-iiiatičnih hladilnih naprav znamke
JUHLAD
Tovarna F. G. SCHNEITE R, Ljubljana, Frančiškanska ulica 4 Telefon št. 32-49 Obrat v škof jI Loki Prima reference dobavljenih naprav. Brezkonkurenčno nizke cene. Zahtevajte ponudbe !
i

Zapustila nas je za vedno naša nadvse ljubljena soproga, sestra in teta, gospa
Marija šepetavec roj. Novak
soproga paznika dohod, urada
dne 4. t. m., po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb predrage pokojnice bo v petek, dne 6. septembra 1935. ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti Tržaška cesta štev. 21., na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 5. septembra 1935.
GLOBOKO ŽALUJOČI Josip — soprog in vse ostalo sorodstvo.
Beograd, 5. septembra. AA. Savez
Sokola kraljevine Juigoelamja je za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra П. izdal na jugoslovensko Sokolstvo in jugoslovanski narod tale proglas:
Jugoslovensko Sokolstvo! Bratje in sestre!
Danes slavi svoj rojstni dan nada ju-goslovenskega naroda Nj. Vel. kralj Peter П. Današnji rojstni dan Nj. Vel. kralja bo slavila vsa država in ves naš narod kot prvi rojstni dan po prevzemu prestola s strani našega mladega kralja.
Jugoslovansko Sckolstvo! Mairsejska tragedija je pretresla z globoko bolestjo naš jugoslovanski narod in v tistih najtežjih časih naŠ9 narodne boli je jugoslovensko Sokolstvo obenem položilo zaobljubo svojemu mlademu kralju, da stoji neomajno za prestolom prvega Sokola, Nj. Vel. kralja Petra II. in da bo čuvalo sveto zapuščino, ki nam jo je vsem zapustil njegov vzvišeni oče.
Na današnji rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra IL polaga Sokolstvo kraljevine Jugoslavije pred prestol svojega kralja izraze brezmejne ljubezni do kralja in vsemu domu svoje narodne dinastije.
Sokoli bodo vedno ob strani svojega
ljubljenega kralja, želeč mu, naj bi z uspehom nadaljeval rodoljubno državniško in kraljevsko delo svojega velikega očeta za blaginjo jugoslovenske-ga naroda in kraljevine Jugoslavije.
Bratje in sestre! Danes, ko so vse naše sokolske misli in želje posvečene dobrobiti Nj. VeL kralja Petra П., vas savez Sokola kraljevine Jugoslavije poziva, da tudi v bodoče vedno mislite na temelje našega jug »slovenske/; a sokol-skega dela, po kateri naj jugoslovensko Sokolstvo brani edinstvo joigoslo-venskega naroda in države. Ta jugo-slovenska misel je predstavljala neomajno voljo vsega našega Sokolstva pred svetovno vojno in po nedinjenjn našega naroda.
S to mislijo in z gSoboko vero v veličino jugoslovanske narodne ideje in z vero' v srečno bodočnost našega mladega kralja vcMiSka jugoslovensko Sokolstvo :
Naj živi Nj. Ve?. kralj Peter IL!
Naj živi vzvišeni dom Karadjord^e-vičev!
Naj živfta"-Jugoslavija in jirgosJovea-ski narod!
Zdravo!	"V-.v*--^^	M
Sa/res Sokote. kraljevine Jugoslavije.
Gospodarske vesti
= Rude in kovine d. d. prevzamejo s fn-zijo Pražarno in kemično tovarno. Trgovinski minister je odobril sklepe občnih zborov Pražarne in kemične tovariie d. d. ter Rude in kovine d. d. in dovolil, da Pražarna in kemična tovarna likvidira na ta način, da se fuzionira s tvrdko Rude in kovine d. d. v Ljubljani. Poslednji je bilo v ta namen odobreno povišanje delniške glavnice od 1 na 2 milijona Din.
— Dobava smučarske opreme. Dne 19.
t. m, se bo vršila pri uipravi Ш. oddelka zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Zagrebu licitacija za dobavo razne smučarsko—planinske opreme (smuči palice, vrvi, nogavice, rokavice itd.).
= Dobave. Gradibeni oddelek direkcije državnih želeiznic v Ljubljani sprejema do 10. t. m, ponudbe glede dobave lesa, — Direkcija državnega rudnika Kakanj 6prejema do 12. t. m, pomudibe glede dobave 4 ventilatorjev, do 19. t m. glede dobave 200 kg vijakov z maticami, 14 automatov za centralo, raznega orodja za vzdrževanje kotlov, 1 škripca, 2500 delov za bencinske svetiljke ter glede oddaje generatorjev v pregled in preizkus.
Borze
5. septembra.
Na ljubljanski borzi so poskočile devize na Berlin, Newyork, Pariz in Trst Oslabeli pa sta devizi na Amsterdam in London. V privatnem kliringu so nekoliko popustili avstrijski šilingi na 8.40 do 8-50. V zagrebškem privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 8.4Д, grški boni po 33.50, angleški funti po 234.1250 in španske pezete po 5.6350. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda za malenkost popustila. Zaključkov ni bilo. bzmed ostalih vrednot so imeli zaključke 7% Blair po 73, 8% Blair po 82 in 6% begluške po 63.75.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2957.44—2972.03, Berlin 1754.91—1768.78, Bruselj 734.18 do 739.24, Curih 1424.22—1431.29, Lonion 216.09—218.15, Newyork 43383&—4374.89, Pariz 28833—289.97, Praga 180.83—181.94, Trst 355.95—359.04.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.3650, London 15.2050, Newyork 3073750, Bruselj 51.60, Milan 25.0625, Madrid 41.9750, Amsterdam 207.75, Berlin 123.45, Dunaj 57.40, Stockholm /8.35, Oslo 76.35, Kobenhavn 67.85, Praga 12,7050, Varšava 57.9250, Bukarešta 230.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 369 den., za sept. 369—371, za okt, nov 371 bi., za dec. 369—371, 7% investicijsko 80.50 den., 7% Blair 7230—73.25, 8% Blair 82 do 83, 7% posojilo DHB 75 den., 6% begluške 63^—64; delnice: PAB 233 den., Trbovlje 95 den., Isis 40 bi., Šečerana Osijek ii) den. Jutri bo borza zaprta.
Beograd. Vojna Skoda 370—371 (37030), za sept. <370), 7% štab. &1-S2.50, PAB 253 7% investicijsko 82.50 do 83 (S3), S% Blair 8150 den, 7% Blair 73.50—73.75 (73.75), 7% posojilo DHB (76.50), 6% beglücke 65.50 do 67 (64.25—67). Jutri bo borza zaprta.
Blagovna tržišea
HMELJ
'+' Poročilo tržnega nadzornika. (Žalec b.
t. m.) Danes se kupuje hmelj samo za dve inozemski tvrdki, ki plačujeta po dnevni ceni do 25 Din. Dve tretjini trgovcev danes ne kupuje; ti le prevzemajo blago in čakajo na nova naročila. Hmeljarji naj medtem ne silijo z blagom pri trgovcih, ker s tem le tlačijo cene. Sesti do peti del letošnjega pridelka je menda že prodan. Zadnje pomočilo iz CeSkoslovaške kaže lahno učvrščenje.
2IT0.
-f Chicago (5. t m.). Začetni toča jI: pšenica: za sept. 89, za <k>c. 91.25, za maj 95; turščica za sept. 73.8750, za dec. 563750, za maj 57.75.
-(- Winnipeg (5. t. m.). Začetiri tečaji: pšenica: za okt 8330, za dec. 85.1250.
-f Novosadska blagovna borza (5. t m) Tendenca mirna Pšenica: srem-ska in slavonska, 78 kg 115; banatska 78-79 kg 122; baška, 78-79 kg 123; gornjebaška m gorn j ©ban atsk a, 79 kg 125; ladja Tisa. 79 kg 131; ladja Begej, 79 kg 129; baska, banet-ska in baranjska, ladja Dunav 78 kg I2S; sremska, 77-78 kg 121.50. Rž: baska 11230 do 115. Ječmen baški in sremski novi 130 do 122.50 Oves: sremski in slavonski 103—1(6. Koruza: ba-ska m sremska 93—94; banatska 92—93. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 190—210, »2« 170—190, »5« 150—170, »бЛзО—150, »7« 110—120, »8« 9730—10230 Otrobi: baški, sremski in banatski 85—8730 Fižol: baski in sremski beli brez vreč 2% 270—280.
-I- Budimpeštanska termtnska borza CS. t m.). Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica: za okt 15.36—15.37, za m are 16.17 do 16.1S. Turščica: za sept 14.95. den., za maj 14.88—14.89.
bombaž.
+ Uverpol (4. t m.). Tendenca etadna.
Zaključni tečaji: za okt 5.63 (prejšnji da» 5.60), za dec. 557 (5.54).
-f Newyork (4. t. m.). Tendenca dobro vztrajna. Zaključni tečaji za sept. 10.36 (10.31), za dec. 10.40 (1033).
Iz Celja
I. nacionalni tenški turnir za prvenstvo Celja in Savinjske doline za prehodni pokal mestne občine celiske se prične danes ob 10 na tenišču SK Celja v mestnem per-ku ter se nadaljuje jutri ob 9. in v nedeljo ob 9 Nastopili bodo igralci iz dravske banovine' in iz drugih krajev, med njimi tudi njboljši igralci 'iz Zagreba. '
Nogomet v Celju. Danes ob 16.30 se prične na Glaziji, trening tekma med SK Celjem in vojaškim teamom 39. pp.
•	. -.•■■	V. • 'Ч'ШлбР^йШ^Ж
Л' ■ •• -- - •.	- i-'-^-ftw-.-ü'.S5?«»"^
ZAHVALA
Za premnoge dokaze sočutja in iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadni, težki in nenadomestljivi izgubi našega iskreno in srčno ljubljenega, nepozabnega soproga, sina, brata, svaka, gospoda
LOJZA SLANOVCA
mag. uradnika, urednika »Kronike« In rez. kapetana
se vsem iskreno zahvaljujemo.
Srčna hvala vsem darovateljem prekrasnih vencev: Uredništvu in upravi »Kronike«, upravnemu odboru in članstvu S. K. »Jadran«, upravi L. N. Р., družbi mušketirjev, uradništvu magistratnega kulturnega oddelka, družbi Bergantovi in spošt. družini Bajčevi, g. banskemu svetniku dr. Pfeiferju, režiserju nar. gledališča g. šestu in vsem drugim.
Iskrena hvala vsem, ki so dragega nam pokojnika v tako ogromnem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu s tem izkazali čast in spoštovanje. Posebna hvala čč. duhovščini, g. banu dravske banovine dr. Pucu, g. predsedniku mestnega poglavarstva v Ljubljani dr. Ravm-harju, g. podpredsedniku mestnega poglavarstva g. prof. Jarcu, g. mag. nadsvetniku dr. Rupniku, g. banskemu svetniku dr. Pfeiferju, g. predsedniku akademije znan. in umet. dr. Windischerju, g. glavn. uredniku »Slovenca« g. Fr. Terseglavu, oficirskemu zboru ljubljanske garnizije, častni vojaški četi, vojaški godbi, članstvu, upravi S. K. »Jadran« m uradništvu mestnega poglavarstva.
G. prof. Krošlju prisrčna hvala za krasne poslovilne besede ob grobu. Prisrčna hvala tudi dr. Ahčinu, zdravniku za skrbno požrtvovalnost za časa bolezni.
Sv maša za spokoj duše blagega pokojnika se bo brala v soboto dne 7. septembra ob 7. uri v Cerkvi Sv. Petra v Ljubljani.
GLOBOKO ŽALUJOČA soproga PAVLA in ostalo sorodstvo.
:>JÜTRÖ< št. 206.
i Petek, 6. septembra 1935.:
äiiltiimi pregled
Slikar Ivan M trkov tč
Na velesejmski razstavi jugoslovenslcih marinistov je zastopan tudi splitski slikar in kipar Ivan Mirkovič, ki se tako prvič predstavlja slovenski kulturni javnosti Mirkovič je po rodu z otoka Paga. Študiral je umetnostno akademijo v Pragi, kjer je bil njegov glavni učitelj znani češki kipar in medaljer prof. 0. Spaniel, ki je med drugim izdelal kip našega slovečega arhitekta - umetnika prof Piečnika. Mirkovič, ki je sedaj profesor splitske gimnazije, se bavi s kiparstvom in slikarstvom, kakor naš Kralj ali Pirnat.
Na razstavi jadranskih motivov je zastopan s 16 slikami in enim kipom. Umlji-vo je, da je izbira enostranska in nepopolna, saj nam kaže slikarja samo kot marinista. Vendar tudi ta izbira zadošča, da spoznamo Mirkoviča resnega in prizadevnega umetnika, ki upravičeno vzbuja pozornost in obenem željo, da bi ob priliki videli njegovo kolektivno razstavo. Mir-kovičeva platna kažejo motive iz okolice Splita: morje v burji in miru, divje skale, ki kljubujejo valovom in razpoloženja na obrežju. Posebno zanimivi in za umetnika značilni sta dve kompoziciji: «Ribiči pri kosilu« in »Po ribolovu«. Njegove figure spominjajo na umetnika, ki je vajen oblikovati kipe, vendar pa se skupaj z okoljem zlivajo v pristno slikarsko celoto. Izmed krajinskih motivov je po svojih barvnih odtenkih posebno značilen i Split ob solnčnem zahodu«. Nevsakdanje lepa s-o tudi tihožitja z ribami. Kip kaže ribiča, ki vleče mrežo: obraz in napeta drža pričata o trudu in pričakovanju. Škoda, da ni Mirkovič kot kipar obilneje zastopan, vendar je tudi s tem kipom, prav kakor s slikami, p°kazal sv°ie soMne kvalitete, ki razodevajo novoklasično stremljenje in obetajo, da bo Mirkovič ustvaril še marsikaj pomembnega.
Is franeoshe književnosti
Počitniški meseci so sicer zmanjšali proizvodnjo novih knjig, vendar se je tudi v zadnjih tednih pojavilo na francoskem knjižnem trsu marsikaj zanimivega. Tako jn sloveči ideolog skrajnih desničarjev, sicer odlični esejist Charles Manrras izdal svoj »esej o veličini, ki je trajna«, namreč o Louisu XIV in Franciji (Louis XIV et la
France)__Jean de Latour je objavil pri
»Nouvelle Revne Francaise« uvod v razumevanje pesnitev in proze Paula Valeryja, največjega pesnika sodobne Francije. Latour-jev ^Examen de Valery« bo marsikomur olajšal razumevanje Valeryjevih nedvomno težkih pesmi. — Henry de Monfreid je pisec pri Grussetju izišle knjige »Le Lcpreuxs, v kateri pripoveduje svoje doživljaje v vroči Afriki. Marc Slonim in George Reavey sia sestavila ^Anthologie de Litterature so-vk'tiQuö«, ki je izšla pri Gallimardu. Zastopanih je s poezijo in prozo okrog štiri-novih ruskih imen. Pesnik starejše g 'racije Francis Jammes je opozoril nase z novo pesniško zbirko »De tout temps ä jamais«. V političnih krogih vzbu-ia pozornost spis Andrea Ta^dieua »Sur k pente«. Sloveči francoski politik, ki se je na mirovni konferenci uspešno zavzemal tudi za naše meje, se že nekaj časa bavi z vprašanji ustavne reforme in preureditve parlamentarizma. Njegova najnovejša knjiga razgljablja v jasnem slogu ta usodna politična vprašanja naših dni. V Sofiji je izšel v francoščini spis Nikolaja Don-čeva : Es<luisse d' uri tableau de la nou-velie litterature bulgare«. Nov zvezek slavistične revije tLe Monde Slave«, ki je ves junijski snopič posvetila stoletnici iürizma. prinaša dopolnilno študijo prof. Franka Wolimana o odmevih ilirizma med Cehi.	i
Knjige, Ы vznemirjajo svet
■ Institut of Arts and Science«' na Kolumbijski univerzi je izvršil zanimivo anketo. Razposlal je raznim svetovno znanim pisateljem in znanstvenikom vprašanje: >Katere knjige so od 1. 1885. do danes najbolj vznemirile svetovno javno mnenje?« .
Iz odgovorov so sestavili na omenjenem institutu imenik takih knjig. Čigar vrstni red kaže višino glasov. Msd prvimi knjigami so potemtakem spisi, ki so p-ej«-l- največje število glasov Oglejmo si vsaj prvo serijo:
.Marx, Kapital; Fre^d, Psihoanaliza; Spengler, Propad zapada; Einstein, Teorija relativnosti; Bohr, Atomska teorija; Bianca,
Predavanja o aerodinamizmu; Jung» Psihologija podzavesti; Tolstoj, Kreutzerjeva sonata; Remarque, Na zapadu nič novega; Ibsen, Heda Gabler; Leniinovi spisi; Tro-ckij, Zgodovina ruske revolucije; Proust, Iskanje izgubljenega časa; James Joyce, Odisej; Shaw, Človek in nadčlovek; Wells, Svetovna zgodovina; Lewis, Glavna ulica; Sinclair, Klavnica; Conan Doyle, Sherlock Holmes; Belkimy, Pogled nazaj; Lewis. Baby t: Jammes, Principi psihologije; Kipling, Balade; Romain Rolland, Jean Christoph i.t.d.
Kakor vsaka podobna anketa, je tudi ta pokazala nepopolnost takega »plebiscita-^, ki ima vedno za izhodšče posameznike in njegovo osebno mnenje, oseben okus. Malo verjetno je, da td knjige, kakor so Ibse-nova »Heda Gabler« ali Proustovo >I=kanje izgubljenega časa« in Sinclairja Lewisa ne posebno uspeli roman »Glavna ulicac, res bolj vznemirila svetovno javno mnenje, kakor ga je marsikatera knjiga, ki tu ni navedena. To velia tudi za R. Rollanda obsežni roman >Jean Christoph«, ki je sicer miselno in umetniško prav zanimivo, vendar pa v splošnem malo čitano delo in ga je težko uvrstiti med knjige, ki so vznemirile svetovno javno mnenje.
Naše gledališče
DRAM 4.
Sobota 7. septembra ob 20 uri: >Izdaja pri No vari« v dramskem gledališču. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja 8. septembra ob 18 uri: Kralj Oedi-pus na letnem gledališču v Tivoliju.
OPERA
Petek 6. septembra ob 15 uri Akademija podmladka Jadranske straže. Izven, Globoko znižane cene od 15 Din navzdol.
Ob 20. uri Manon, Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra H Izven Znižane cene
od 36 Din navzdol. ' Sobota 7. septembra ob 20. uri Mala Flor-amye Izven. Znižane cene od 3q Din navzdol.
Nedelja 8. septembra ob 20. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven.
Znižane cene od 30 Din navzdol. ★
Drevi ob 20. uri bo v operi slavnostna predstava v proslavo kraljevega rojstnega dne. Poje se Massenetova opera »Manon« z go. Gjungjenac v glavni vlogi. De Grieuxa poje g. Gostič, očeta g. Betetto, brata g Janko, g. Primožič pa partijo Bretignija. Dirigira: g. Stritof. Cene so znižane.
PETEK, 6. SEPTEMBRA
Ljubljana: 12: Bože pravde (plošče). — 12.45: Vreme, Poročila. — 13: Čas, obvestila spored. — 13.15: Radio orkester. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Mladina kralju v prisrčen pozdrav (Radio orkester, plošče, recitacije, prizori). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Slovenski vokalni kvintet in plošče.
Beograd: 16: Vojaška godba. — 20: Zvočna igra. — 21.30: Jugoslovanske pesmi. — 22.25: Orkestralen in pevski koncert. — Zagreb: 12: Plošče. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.15: Slovanska glasba. — Praga: 19.25: Narodne pesmi. — 20.10: Orkestralen koncert. — 20.45: Operne arije. — 22.15: Plošče. Varšava: 20: Orkester in solisti. — 21.15: Simfoničen koncert. — 22.45: Lahka glasba. Dunaj: 12: Orkester. — 16.05: Schu-bertov ciklus »Lepa mlinarica:. — 17: Pesmi za sopran. — 18.25: Prenos NVagnerjeve opere »Valkira«. — 23.15: Plošče. Berlin: 20.15: Mešan program. — 21: Večne besede in melodije. — 23: Iz Stuttgarta. München: 20.15: Prenos iz Berlina. — 21: Orkesta-len koncert. 2230: Schubertove komorne skladbe. - 23: Iz Stuttgarta. Stuttgart: 19.30 Skladbe za violino in orkester. — 20.15. Prenos iz Berlina. — 22.30: Orkestralen i.n pevski koncert. — 24: Opera »Hans Helling« na ploščah. Rim: 17.05: Koncert orkestra. — 20.40: Mešan glasbeni program.
En poizkus vas bo prepričal
da je
SAMORAD
pralni praSek, M Je Izdelan na podlagi olivnega olja
najboliSi!
Poizkusite!
Zahtevajte vedno SAMORAD pralni praSek.

T"
(olgarski atleti v Ljubljani
I^ššče P?is3i8£»Ja v soboto ob 16.30, v nedeljo ob 16«
Gost naših lahkoatletov si je v zadnjih desetih letih osemkrat priboril lahkoatlet-sko prvenstvo v Bolgariji in uživa danes sloves ne samo najboljše bolgarske lahko-atletske ekipe temveč tvori v vsakokratni bolgarski lahko atletski reprezentanci jedro Ta položaj sta bratskemu gostu naših lahko atletov priborila predvsem dva odlična lahkoatleta, Dojčev in Gančev, katerih sloves je že davno prekoračil meje Bolgarije in balkanskih držav. Kot balkanski rekorder in prvak v desetoboju je Dojčev do segel preko 7000 točk. Vsi njegovi rezultati v vseh desetobojskih disciplinah pričajo o velikih zmožnostih tega daleč najboljšega bolgarskega in brez dvoma tudi balkanskega lahkoatleta. Njegov najresnejei konkurent v desetoboju in popularnosti je klub ski tovariš Gančev. Odličen metalec diska, «kakač in tekač se je na vseh balkanskih igrah odlično plasiral v metu diska hel. stil pa je bil od vsega začetka prvak in rekorder. Dalje treba omeniti Georgijeva v metu kopja, Žekova v tekih na srednje proge tekač na 400 m Zografski, zaprekaš Štefanov, sred.nieprogaš Snasov. P^najotov in Markov za skok v višino ter »printer Novakov.
Kombinacija obeh ljubljanskih klubov bo nekompletna, ker je savez vsem v reprezentance za letošnje balkanske igre določenim atletom prepovedal start na vsaki lahko-atletski prireditvi. Ta prepoved velja za naše najboljše atlete: Kovačiča, Krevs, Gor šek, Czurda, Bručan in Stepišnik. Pač pa se bodo ostali naši atleti, kakor sprinterja Сегат Dr in Sodnik, srednjeprogaši Pleter-šek, Žorga A., Skušek, Sraka,r F., Pogačnik, dolgoprogaši Krpan, Srakar ml., brata Starman, skakači Martini, Žgur, Marek E., Slanina, Perpar, Putinja, Korče, Malnarič, Zupančič, Oroszy, Gašperšič, Sket, metalci prof. Dobovšek, Serše, Jeglič, Slamič, Deč-man, Orehek in mnogi drugi potrudili, da bo izid dvoboja čim bolj časten.
Pričetek tekmovanja v soboto, ob 16.30, v nedeljo ob 16.
Program prvega dneva je: 400 m, skok v višino, met krogle, 200 m, met diska, 1500 m, skok v daljavo, štafeta 4x100 m, nedeljski program: 800 m, skok ob palici, 100 m, met kladiva, 110 m zapreke, met kopja, 5000 m, troskok, balkanska štafeta: 800x400x200 xl00 m. Ocenjuje se: prvo mesto 5, drugo 3, tretje 2, četrto 1 točka, štafete: prvo mesto 5, drugo mesto 3 točke.
§!шЬегке objave LNP
(Seja p. o. dne 28. avgusta 1935.)
Navzoči gg.: Stanko, Novak, Jugovec, Žigon, Breskvar, Jančar, Drašler, Fain, Ju-van.
Odobri se pravilnik za službujoče odbornike v redakciji, Kot jo je predložil referent Kralj. Pravilnik se razmnoži na tiskovinah za službujoče odbornike.
Doiločd se 10. november t. 1. za podsa-vezni dan na vsem ozemlju LiNP, na kar se opozarjajo vsi klubi, da za ta dan ne sklepajo nobenih prijateljskih ali drugih tekem.
Rezervira se termin 8. september Gorenjcu, Jesenice za njegov pni športni dan.
Vzamejo se na znanje pari in termini prvenstvenih juniorskih tekem v Mariboru: 1. septembra Železničar—Maribor, 8. septembra Maribor—'Rapid, 15. septembra Rapid—Železničar.
Verificirajo se s pravom takojšnega nastopa za Athletike: Schuh Stefan, Schuh Ferdinand, za Trbovlje: Kuraš Rudi, ki pa se preda k. o. s takojšnim suspenzom, za Hermes: Apih Franc, Razbonnik Drago, Noč Vlado, Cerovec Pavel, Danel Dragotin Lepša Jože, Habicht Rudolf, za Slavijo: Zorman Ciril, Lampe Franc, Gomolj Danilo Lapanje Stojan, za Reko: Strašek Vili, Lov šin Josip, Ravuš Milan, Ciuha Albin, Ga-le Viljem, Puškulin Peter, Zupamec Roman, Kogoj Vladislav, Legat Tone. S pravom nastopa 7. septembra za Svobodo, Maribor: Saksida Rado, Lesnik Josip, za Zalog: Mahkovec Anton, za Mars: Kocmur Anton, za Grafiko: Bloc Anton, Ogrin Rudolf, Sterle Majcs, Gjuran Janez, za Muro: Serec Anton. S pravom nastopa 7. septemb ra za mednarodne, 28. novembra za prijateljske in 28. februarja 1936. za prvenstvene tekme se verificirajo za Slogo, Ljublja-
na: Ulaga Franc, za Rapid: Kalin Oskar.
Poziva se Jugoslavija, da sporoči eventu-elne zadržke proti verifikaciji igralca Niko-liča Svetomira, ki se prijavlja za drug klub in da pošlje njegovo izkaznico z odjavo v roku treh dni. Pozivajo se klubi, da pošljejo do prihodnje seje izkaznice z odjav-nicami za igralce, ki so prešli v druge klube in sicer Reka za Zuccata Remigija, Maribor za Kalina Oskarja, Primorje za Ulago Franca, Rapid za Lešnika Josipa. Grafika za Anzelc Mira.
Obvešča se Amater, da je igralec Kašman Ernest pravilno verificiran, ker je po izjavi Trbovlja nastopil zadnjikrat 26 avgusta 1934 za njegove barve.
Vzamejo ее na znanje izjave igralcev Heber Herberta, da preklicu je prijavo za Rapid in da ostane še nadalje član Ptuja, izjava Sagadina Alojzija, da ostane še nadalje član Korotana, Ljubljana, izjava Ko-goväka Miloša da ostane še nadalje član Slavije in izjava Helerja Ivana, da ostane še nadalje član Rapida.
Vse športne klube in organizaciji zadnji? opozarjamo, da morajo vse objave za
številko prihodnjega dne brezpogojno oddati uredništvu najkasneje do 11. dopoldne. Kasneje došle objave se v nobenem primeru ne bodo objavile v prihodnji številki.
Službeno iz s. o. pri LNP. Za današnjo tekmo Jadran : Ptuj ob 17. na igrišču Jadrana se delegira g. Kos.
Službeno iz sekcije zbora plav. sodnikov. Za podsavezno prvenstvo v plavanju, vaterpolu in skokih, ki se vrši v soboto 7. in nedeljo 8, t. m. v kopališču SK Ilirije, se odreja tale žirija: vrhovni sodnik g. Ante Gnidovec, namestnik g. Potokar, starter Bradač, sodnika na cilju gg. Pevalek in ga. Paumgarten, sodnik na obratu g. Sever. Časomerilci gg. Potokar, Pevalek II., Mi-halek, Wilfan, Fux, Binder. Vrhovni sod-
W. E. ffintz:
»Vse življenje vam bom hvaležen za to !« je razburjen nadaljeval. »Lepo bodočnost vam hočem zgraditi, da vas odškodujem za to, česar se zdaj odreče-te zaradi mene ! Vse hočem storiti, da vas osrečim — bolj, kakor vas je znal prvi mož! Ali mi verjamete, Marion ?«
Pismo--pismo--
Plaho plapolanje je bilo v njenih očeh, ki jih je zdaj dvignila k njemu.
»Da, ehester Lynne — verjamem vam--vse vam verjamem!«
Za trenutek sta molče stala drug drugemu nasproti. Oči so visele v očeh in niso mogle izpustiti druge drugih. Bilo je kakor tiho priznanje--
»Zdaj--zdaj pojdem h Corsigna-
cu in mu povem —« je nato izpregovo-ril ehester Lynne, toda Marion mu je sredi stavka segla v besedo.
»Ne — nikar tega, ehester Lynne— nocoj še ne! — Počakati morate —!«
»Počakati ? Zakaj ?« je vprašal nekoliko oplašen.
Počasi je zmajala z glavo. »Nikar me tako ne mučite.«
»Zakaj pa ne. Marion ?« je vztrajal. »Zakaj ne bi pri tej priči vsega razčistila — ?«
»Nekoliko morate še potrpeti, ehester ! — Ali vam ne zadostuje, če pra-
vim, da vas imam rada--zelo rada ?«
Tik pred seboj je videl njen obraz. Za trenutek se mu je zdelo, kakor da bi se zrcalila na njem nekakšna pobitost. A vdani smehljaj okoli rdečih, mehkih ustnic ga je premotil.
»Marion —« je poprosil s tihim, boječim glasom.
In to pot se ni več branila, ko jo je počasi privii k sebi in jd pritisnil na ustnice prvi poljub.
Brez volje mu je ležala v naročju. Ta mah je pozabila vse okoli sebe. Samo njegove vroče, drhteče ustnice je čutila iin njegovo roko, ki jo je rahlo božala po laseh.
Nato jo je izpustil. Njegove oči so spet ujele njen pogled. Blažen smehljaj mu je plaval okoli ust.
»Zdaj' — moram — iti--« se je
zdajci mrtvo utrgalo iz nje.
»In kdaj naj govorim s Corsigna-com ?«
»Jutri--«
Nato se mu je urno izvila iz rok. Samo majhnega, hitrega prijema je bilo treba, da je vzela pismo, ko je šla mi-» mo mize.
ehester Lynne tega ni videl. Spremil jo je do vrat, kjer jo je še enkrat stisnil k sebi
Nato je odšla, on se je pa vrnil v sobo; stopil je k odprtemu oknu in dolgo strmel v večer.
Marion je dirjala po hodniiku, kakor da bi ji bili psi za petami Kri ji je divje utripala v sencih.
»Pardon —«
Kdo ve odkod se je bila mahoma pokazala na hodniku moška postava. Morda ni bil njegov namen, da bi ji zasto-pil pot--
Marion se je zdrznffla. Nehote je vzdignila roko, kakor da bi se hotela braniti.
Pismo j! je padlo na Ga. Pri luči stropne svetilke se je razločno risalo na višnjevi preprogi
»Pardon —« je ponovffl mož. »Dovolite, madame!« In že se je sklonil in pobral pismo.
Morda je bilo samo naključje, da ga je za trenutek podržal z naslovom proti luči.
»Mister ehester Lynne, ,Gigantic-Pa-lace«', Nizza, Francija--«
In razen tega je ta kratki trenutek zadostoval, da je spoznal nmransko znamko v desnem gornjem kotu.
»Dajte mi pismo —!« Marion je čudno razburjena iztegnila roko.
»Prosim, madame —!«
Mož je sklopnil v gibek priklon in ji podal pismo. Nato jo je še enkrat spoštljivo pozdravil in krenil proti rešefcnim vratom, za katerimi se je pravkar počasi spuščalo dvigalo.
Ko se je potem še enkrat ozrl, je Marion pravkar zavijala za bližnji vogal.
Zelo zamišljen monsieur Anatole se je potem vrnil z dvigalom v pritličje, kjer ga je v baru že nekaj časa nestrpno čakal Jeremy Jerome.
Pismo za mistra Lynnea?--Čudno --
27. poglavje
Hišni prospekt »Gigantic Palacea« ni zaman posebno toplo priporočal gostom ameriškega bara. Domači, a vendar elegantno opravljeni prostori s prijaznimi oknjaiki im pravim črncem? za mahagonasto točilnico je bil v poznih večernih urah večini gostov kaj privlar čen kraj.
Mešalec Tom s svojimi belimi zobmi, ki so mu v večnem nasmehu bliskali izza širokih ustnic, je z obredareko slovesnostjo potresel mešalnik, nato pa lokoma vlil penečo se vsebino v kozarec, ki je stal pred njima.
»Hvalac je pokimal komisar Hervier, ki je ždel zraven Jeremyja na visokem stolen pred točilnico, med tem ko je Jeremy slabe volje srebal svoj večni Whisky s sodavico. »Tudi vi bi morali po-kusiti ta »Side car«! Nihče v Nizzi ga ne mesa tako izvrstno kakor Tom !«
»Oh уев —с ae je zadovoljno zarezal mešalec.
Jeremy Jerome je skomignil z rameni »öe bi ne imel drugih skrbi !«
»Nu, v čem pa so vaše skrbi spoštovani gospod kolega ?« je vprašal Hervier po kratkem premolku. ki ga je po-гаЫ za to, da je izpffl svoj kozarce.
nik za skoke g. KramarSR, namestnik g.
Stergar, sodniki gg. Kavšek, Potokar, Paumgarten, Bradač in Antoeiewicz, namestniki gg. Prezelj, Sancin m Stergar. Zapisnikar g. Kogovšek, megafonist g. Schell jun. Vsi gospodje, ki bi bili ev. zadržani, se naprošajo, da to javijo pismeno predhodno do petka 6. t. m. na kopališču Ilirije. Vsi sodniki se zberejo vsakikrat četrt ure pred pričetkom tekmovanja na plavališču.
ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Za zanesljivo udeležbo na lahkoatletskem dvoboju med Oficirskim S. K. A. C. 23 in kombiniranim moštvom Ilirija — Primorje se naprošajo sodniki: Slamič, Windisch. Černe, Gorjanc, Kermavner, Polajnar, Me-gušar, Grünfeld, Pevalek, Cimperman, Vi-dic, Luin, Sancin D., Сек. ing. Baltič, Stepišnik, Keber, Gregorič, Mihel, Cerar IV„ Bradač in gg. Roch, Sketelj, Stropnik, Ča-mernik, Ra.ič Dušan, Sikošek, Saimig. Pričetek v soboto ob 16.30, v nedeljo ob 16. Gg. sodniki naj pridejo na igriSče vsakokrat najpozneje tri četrt ure pred tekmovanjem in prinesejo s seboj čim več merilnih ur, geom. Černe pa dva merilna traka. Blagajniško službo vršijo gg. Križ in mag. pharm. Piccoli ter Madon, biljeterja Klančnik in Brodar, vrhovni reditelj Fa-vetti. Vsak klub ima postaviti po šest rediteljev, ki se imajo vsakokrat javiti vrhovnemu reditelju Favettiju eno uro pred pričetkom. V postavo so določeni in se imajo na igrišču javiti trenerju najpozneje tri-četrt ure pred pričetkom tekmovanja z vso čisto opremo: Žorga Aleš in Fr., Skušek, Pogačnik, Srakar F. in I., Gabršek, Gašperšič, Sket, Putinja, Sodnik, Cerar Dr- Wei-bl, šušteršič, Pleteršek, Malnarič, Zgur, Korče, Slamič, Grgič. Martini, Kreimer, Krpan, Perpar, Stok, Marek E., Slanina, Serše, Šter, Ogrin; atleti Ilirije: Zupančič, Oroszy, Pristou, Dečman, Jeglič, Svetek, Orehek, Starman Lado, Dobovšek in Kotnik, naj se ob istem času javijo načelniku g. Polajnarju. Sobotni program: 16:30 tek 400 m, 16.40 skok v višino, 16.40 met krogle, 17.Ю tek 200 m, 17.20 met diska, 17.Э0 tek 1500 m, 17.40 skok v daljavo, 18.00 štafeta 4 x 100 m; nedeljski program: 16.00 tek 800 m, 16.00 skok ob palici, 16.10 tek 100 m, 16.15 met kladiva, 16.30 tek 110 m preko zaprek, 16.45 met kopija, 16.60 tek 5000 m, 17.10 troskok. 17.30 balkanska štafeta 800 x 400 x 200 x 100 m. Pozivajo se gospodje Favetti, Sikošek, Putinja, mag. pharm. Piccoli, Žorga Aleš, Cerar Vlado. Czurda Hugon, Ogrin Miran, Skušek Marjan in Weibl Joža, da likvidirajo prodajo vstopnic v soboto ob 12. pri tajniku sekcije. Pozivajo se vsi klubovi odborniki ln vse aktivno članstvo, zlasti lahkoatleti, da prisostvujejo sprejemu bratov Bolgarov v petek ob 20.40. Zbirališče pred kolodvorom.
Pogačarjev memorial. SIK Ilirija priredi v nedeljo 8. t m. na igriščih pod Ceknovim gradom teniški turnir za Pogačarjev memorial. Pravico sodelovanja imajo samo člani teniške sekcije Ilirije. Tekmuje se v a singlu gospodov, doufelu gospodov, mixed doublu, singlu gospodov, tolažilno za one, ki izpadajo v prvem kolu discipline. Zmagovalec discipline a prejme spominsko plaketo, ostali zmagovalci pa priložnostna dar rila. Tekmuje se po cup best of Њгее sistemu. Turnir prične ob 8. zjutraj ter bo trajal do zaključka. V primeru neugodnega vremena bo prireditev odgodena. Rok prijav traja do sobote 19. Prijavnina za osebo Din 5. ter jo je treba oddati na igrišču. Na-•čelsvo apelira na članstvo, da se spominske prireditve udeleži v polne mštevilu.
Službene objave ljubljanskega harenske-ga podsaveza. Dovolijo se prijateljske tekme Jadran : Ptuj 6. IX. ob 16. na igrišču Jadrana, in Gorenje : Jadran 7. IX. na Jesenicah. Gorenje in Ptuj se pozivata, da takoj prijavita obe tekmi. V razporedu jesenskih prvenstvenih tekem za ljubljansko okrožje je bil pomotoma napačno naveden mesec september. Vse tekme se odigrajo v oktobru. Navedeni dnevi ostanejo neiz-premenjeni Za tekme 6. in 7. IX. so delegirani: Žitnik (rez. Doberlet) »a tekmo Jadran : Ptuj 6. IX., Volčini za tekmo Jadran : Gorenje 7. IX.
ASK Primorje (nogometna sekcija) Sub-joniorji naj bodo danes ob 16. na igrišču zaradi tekme z juniorji Svobode. Od 17.30 naprej strogo obvezen trening juniorske skupine. Po treningu sestanek v garderobi.
SK Svoboda. Članski sestanek bo zaradi petkovega praznika v soboto ob 19. v Delavski zbornici. Važno zaradi nedeljske prvenstvene tekme.
SK. Svoboda. Danes od 14. trening za vsa moštva. Juniorji igtrajo trening tekmo s Pri-morjem ob 16.
INSERIRAJTE V „JUTRU"
»Ne vem, afi bom zaslužil štM tisoč dolarjev ali jih ne bom zaslužil !« jebfl odgovor.
»Štiri tisoč dolarjev ? — človek bož-& menda se ne obotavljate ?«
»Sam ne vem, kaj bi rekel !« Jeremy Jerome je moral šele pomisliti, preden se je odločil za obširnejše pojasnilo. »IM vsej reči gre baš za našo neznanko — za dozdevno ženo gospoda de Cor-sigmaca ! Neki tuj bogataš me je spustil na njeno sled in mi obljubil štiri tisoč dolarjev, ako mu sporočim, k j* ie ! In zdaj sem jo naše!--«
»In se pamišljaite?«
»Ne vem--« je s potrtim glasom
odvrnil Jeremy Jerome.
»Ne veste ? — Kako to?« Zavzetost komisarja Herviesrja se je večala od trenutka do trenutka. Smehljaje se je gledal detektiva, ki je počasi nesel kozarec k ustnicama. Nato se je zazdelo, kakor da bi ga bilo obšlo nenadno razsvetljenje. »Ali ste mar zaljubljeni v lepo neznanko, mister Jerome ?«
Detektiv svetovnega slovesa je do las zardel. »Morda--« je rekel, in pogled miu je sanjavo zletel k pisano poslikanemu stropu.
»In predmet vašega skritega nagnjenja vas je dal kraitkomalo prijeti zaradi tatvine !« Hervier se je veselo zasmejal.
»Da — to je storEla,« je žalostno priznal Jerome. »A kaj je mogla drugega, če ni hotela--1
*
а
:>JUTRO< št. 206.	.	8	Petek, 6. eeptembra 1935.
Rbesinska uojsk
ANEKDOTA
Luidavik XIV. je pokaaal pesndkn tal kritiku Boileauju некой nekoM&o pee-mi. Boileau je meni, da eo zelo slabe. iNato kralj: >J a z sem jih napisal!« »Potem je stvar v redu>c je odvrnil Boileaio, »kraljj j© edina oseba, ki ji je dovoljeno pisati verze brez vsake vred-noeti.« Anekdota
Ostrejši režim na čsl. srednjih šolah
Češkoslovaško prosvetno ministrstvo je izdalo naredbo, po kateri naj ее vsak obiskovalec srednje Sole v prvih razre-dih, бе dobi nezadostno oceno iz kakšnega glavnega predmeta izključi od nadaljnjega obiska. Pri tem je vse eno, da-li je prejel takšno oceno zavoljo nenader-jenosti ali zavoljo nemarnosti. Kot glavni predmeti se smatrajo učni jezik, kakšen tuj jezik, zgodovina, zemljepis, matematika m naravoslovje.
YSAK DAN ENA
V Rusiji pričakujejo z napetostjo prvih barvnih filmov, ki jih Je izdelala domača filmska tovarna »Mežrabpomfilm« pod vodstvom znanega režiserja Екка. V kratkem bodo predvajali v kinematografih film »Karneval barv«, ki Je nekakšna sinteza teh poskusov.
Najprvo bodo predvajali negibne slike znane slike in skulipture v naravnih barvah, potem prave filmske prizore, predvsem majniško proslavo na moskovskem Rdečem trgu, ki je dala z bleščečimi barvami zastav, modrih ln oranžnih trikojev
Zdravje belgijskega kralja
Belgijski kralj Leopold HL stopa v generalski uniformi kot prvi peš za sprevodom svoje tragično umrle soproge, kraljice Astride. Za njim gresta njegov brat, princ Karel, grof Flanderskl, in brat pokojnice Švedski princ Edvard
Smrtna nesreča žene ameriškega ministra
fina in sestdeeetletoa žena ameriškega notranjega ministra Harolda Ikeea se je smrtno ponesrečila na avtomobilski vožnji. Obiskala Je neko indijansko naselbino. Ko se je vračala, je zavozil njen ayto v neko iв nasprotne strani prihajajoče vozilo. Ikesova si je razbila lobanjo in je bila na mestu mrtva. Neki diplomati, ki so spremljali ministrovo soprogo na vožnji, eo bili precej nevarno ranjeni.
moja žena postane vedno historična, kadar pridem pozno domov.«
»Hotel si pač reči: histerična?«
»Ne, ne, historična je pravilno, kajti takrat mi začne vedno očitati moje preteklo življenje«.	(»Politiken«)
Iregularne čete so jedro abesinske obrambe - Vojščaki z lastnimi mulami in konji — žene in otroci na bojišču — Kako bo
na fronti: podnevi vroče, ponoči mraz
Dežervna doba v Abeetaiji se začne navadno sredi junija, konča pa v septembru. V tej dobi slabega vremena so zve. же med provincami v državi slabe- Pri obisku prestolnice naleti potnik na tisoč ovir. Reke prestopajo bregove, brvi so odplavi jene, mostovi porušeni, prometnih sredstev, ki naj bi nadomeetila te nedo-statke, pa ni na razpolago. Nujne zveze eo mogoče samo z mulami lin kamelami^ te živali pa morajo voditi le veščaki, ki dobro poamajo krajevne razmere.
Letos se je začela deževna doba že v maju, zato ni nič čudnega, če se bo končala nekoliko pred običajnim terminom, t j. že v ranem septembru. Italija ki je itorala na svojih državnih mejah v Samoli-ji in Eritreji 200.000 mož, si naravno prizadeva, da bi čimprej začela z vojnim po. hodom.' Ni dvoma, da jo pri tem vodi načelo zaključiti operacije najpozneje do naslednje deževne dobe.
Dva vojščaka iz plemena Dankalijev v Abesiniji. Moški tega plemena so specialisti za gveriljsko vojno, ki utegne postati napadalcem Abesinije zelo nadležna
Mussolinijeva vojska je ena izmed najmodernejših in tudi po številu najmočnej. ših evropskih armad, če je morala italijanskih čet tako odlična, kakor njih oprema in če se bo moštvo privadilo klima-tičnim razmeram v Afriki - naporov v vroči puščavi brez vode - potem ni dvoma, da bo Abesinija doživela zelo nevarno in mogočno invazijo.
Napačno bi pa bilo misliti, da drži Abesinija roke križem in da ima pripravlje. nih malo vojakov. Garda abeemskega cesarja šteje 15.000 mož in sestoji iiz pehote, konjenice in topništva. Ta oddelek nima več kakor 100 gorskih topov in tisoč strojnic. Nima tudi ročnih granat, kajti v Abesiniji eo prepričani, da je ročna granata prav tako nevarna za tistega, ki jo hoče uporabljati, kakor za tistega ki mu je namenjena. Letal imajo Abesin. ci bore malo, tudi njih sanitetna služba je komaj omembe vredna, šele pred kratkim so bili v to farmacijo pozvani štirje evropski zdravniki.
Cesarjeva garda je pod poveljstvom evropskih inštruktorjev, katerim načeluje neki major. Gotovo pa je, da bodo inozemske vojaške misije, če izbruhne vojna, takoj zapustile deželo. Poveljstvo nad abesinsko vojsko bo v tem primeru prevzel prav gotovo abesinski vojaški do. stojanstvenik. -Imenuje se tudi že njegovo ime: dedjazmač (— maršal) Mangasa II-ma, cesarjev nečak.
Toda čete, na katere se črni cesar lahko zanese, niso njegova regularna vojska temveč iregularni oddelki, ki so prav za prav jedro abesinske armade. Ti oddelki se, kadar priihrumi nesreča nad domovino, spontano formirajo in eo dcelej vselej
Kljub trenutnim deževjem se bliža Abesiniji suha doba, ki bo pospešila izbruh vojnah sovražnosti z Italijo. Zaradi tega je abesinska vlada odredila rekvizicijo
konj na svojem ozemlju
dbvladall sovražnika V teh iregularnih četah naletiš na moške od 15. do 60. leta.
Od 12. leta dalje ima vsak moški v Abesiniji samo eno željo: dobiti denar, da si lahko kupi puško, naboje, sul'oo ali meč. Takšnih vojščakov bi' utegnila Abesinija postaviti na noge kakšnih 300.000, a od teh jih bo najbrže samo kakšnih sto tisoč oboroženih za fronto. Približno polovica teh 300.000 mož pojde na bojišče z lastnimi mulami in konji. Abesmec je izvrsten jezdec, kajti od otroških let sedi v sedlu in ga je odlično vajen. Jezdeci iz provinc Gala Valo Arou_ sie so na glasu. Menda pa ni treba pristavljati, da je tej vojski popolnoma neznano moderno orožje: topovi, strojnice in letala.
Od navedenih 300.000 mož jih popelje tudi kakšnih 200.000 s seboj evoje žene in otroke- Družine bodo jahale na mulah in osliih. dani teh družin pa bodo porab-ni za marsikaj. Ne sme se pozabiti, da so vajeni nositi tovore na glavi in jim je prava igrača potovati s 40 do 50 kg takšne prtljage.
Abesinski vojak narodne vojske nima nobene uniforme. Oblečen je samo v srajco in hlače, za rezervo pa nosi s seboj še plašč. Rane bodo zdravniki abesin-6kim vojščakom izžigali z razbeljenim železom, bolezni pa bodo zatirali z zelišči. Hrana abesinskeiga vojščaka sestoji v glavnem iz zrnja v različnih prireditvah. Ti ljudje si znajo speči pecivo iiz moke, znajo pa tudi prirediti za jed zrnje samo. Pšenico pečejo, prav tako tudi fižo. va zrnja, ženske bodo torej na bojišču skrbele za kuho. Povprečni Abesinec pa je tudi vajen, da lahko zdrži v sili dan ali dva brez hrane in mu to nič ne škoduje. Poleg vsega bodo imeli Abesinci prednost, da se bodo borili na domačih tleh kjer so jim natančno znane vse razmere, poti, gore, reke, prelazi, močvirja in jezera.
Abesinske gore segajo do 4.000 m visoko, reke sekajo vanje ostre razpoke, preko katerih je težko postaviti mostove-Cest in stez za kamele in mule v tej deželi tako rekoč ne poznajo. Evropski vojak bo naletel tukaj na mnogo ovir. Tudi v višjih legah bo imel težak položaj, kajti dnevna vročina se menjava tam z lede. nomrzlimi noč m i poleg tega pa prežita od vseh strani na človeka malarija in griža.
Za letalce ne nudi Abesinija prav nič hvaležnpiara področja ker nima nikjer municijskih skladišč in industrijskih centrov in velikih javnih poslopij. Bombardirati je mogoče samo slamnate koče domačinov in veliko vprašanje je. če se to izplača. Takšne koče pa je mogoče po uničen iu postaviti na prejšnje mesto v 48 urah te lesa in mahu.
Abesinija je dvakrat tako velfka kakor Francija fn fronti v Eritrefl ln Somaliji bosta merili v dolžino tisoč km Abesinski poglavarji plemen so že dobil' navodilo, naj se pripravijo na vojno. Njim zadostule štirinajst dni, da se pripravijo na ярора*. ki čaka.'
Cesar Halle Sela.si.1e je vrhovnt poveljnik aibee+nske vojske fn bo gotovo «vh. no prevzel vodstvo vseh operacij. Abesinec si namreč ne more predstavljat! vojne, ki ne bi je vodil osebno vladar dr-
žave. Cesarja pa bodo spremljali na bojišče duhovni in drugi dostojanstveniki. Drugi vojni maršal bo najstarejši cesarjev sin in prestolonaslednik maridazmač Asfu Vosan, ki je trenutno guverner abesinske vojske, ki jih je sedem po številu. Med njimi so večinoma takšni, ki ao že zdaj na čelu posameznih provinc.
To je približno vse, kar se da povedati o današnji abesinski vojski. Proti moderno opremljeni armadi takšna vojska seveda ne more kdo ve kaj opraviti. Vprašanje pa je, kako se utegne stvar zasukati in kaj bo prav za prav odločilo kolonijalno vojno na črni celini.
Samo še povelja za naskok čakajo
Italijanski bersaljeri v eritrejskih gorah
Umetna oživitev
čudežni stroj avtojektor — Početna in dokončna faza
smrti
Na kongresu fiziologov, ki se vrši ta čas v Moskvi, je sloviti ruski biolog prof. Brjuhonenko predvajal zbranim učenjakom svojo senzacionelno metodo za oživljanje mrtvih organizmov.
Prof. Brjuhonenko je izumil pripravo, tako zvani avtojektor, ki sestoji iz črpalk in priprav, ki omogočajo kri obdržati na določeni temperaturi in pod določenim pritiskom. Pri demonstraciji je narkotiziral nekega psa in mu izčrpal vso kri. Utrip, dih. refleksi in vsi življenjski znaki eo prenehali, pes je bil sigurno mrtev, v tem stanju je ostal deset minut, nakar je raziskovalec vključil avtojektor, ki je kri ponovno spravil živali v žile. Po petih minutah ji je začelo srce rahlo utripati, potem je začel pes polagoma dihati, zenica je reagirala ponovno na svetlobo in končno je bil pes živ kakor prej, pred svojo smrtjo.
K poskusu, ki je napravil na navzoče velik vtis, je ruski učenjak izvajal, da je
Pot v Laeken, grobnico belgijskih vladarjev
treba pri smrti razlikovati dve fazi, počet-no in dokončno. Dokončna se prične v trenutku, ko se začne organizem razkrajati. Dokler se ne začne ta razkroj, je mogoče mrtvi organizem obuditi. Do dokončne smrti poteče, kakor je dognal z neštevilnimi poskusi, 35 do 40 minut. Ves ta čas je mogoče mrtve organizme umetno oživiti.
Kdo je Rickett?
Londonski listi razpravljajo o »kriv. nostnem mistru Riokettu, ki je spravil Ab es in i jo tako sipretno pod kapo aogle-ško-ameriškega koneorcija. Pišejo, da je Rickett zvit in debelušen Anglež, ki 6« silno zanima ne le za petrolejske vrelce, ampak tudi za rože, konje in postrvi. Po eni verziji je Rickett star 40, po drugi pa 47 let. Je tudi oženjen ta Je prepotoval ves svet. Zdrav ali bolan, potuje Rickett v petek in »vetek im je doma v Londonu prav tako kakor v Mali Aiziji ali Mandžuriji. Že nad 25 let se bari e pefcrolejskL mi kupčijami, ki mu silno nesejo in ki jih baje še ne bo konca.
Rodila je osmerčke
Porodi z več otroki — Kitajski rekord
Ъ fianghaja poročajo, da je žena neke.
ga mehanika na južnem Kitajskem rodila osanerčke, sedem dečkov in dekli«». Mati in otroci so vsi zdravL
Ce je ta vest resnična, tedaj ima Kitajska rekord, ki se z njim lahko postavi, kajti doslej ni znan noben verodostojen primer, da bi kakšna ženska rodila toli. ko otrok na en mah. Zadnja senzacija podobne vrste Je bila tista v Kanadi, kjer je neka ženska rodila pet otrok, ki so vsi živi rn se pod državnim nadzorstvom krepko razvijajo. A kaj so petorčki proti osmerčkcan?
Pri nekih ženskah obstoji na vsak način »nagnjenje* do porodov z več otroki. Tako Je neka škotinja med 14 porojl 11-krat rodila dvojčke, med 44 otroki neke druge ženske je bilo 26 dvojčkov in 18 trojčkov. V Rusiji je spravila neka žen. ska z 21 porodi 77 otrok na svet neka
zamorka iz Alburija na Zlati ofcaH je Imela pri drugem porodsu dvočke* pri tretjem četvorčke, pri šestem šeetorčke. Neka druga plodovita mati je rodila 11-krat in sicer trikrat dvojčke, šestkrat trojčke in dvakrat četvorčke, skupaj torej 32 otrok. Ona sama je bila četvorček nje mož pa dvojček.
Strokovnjaki pravijo, da veljajo za mno-žestvene porode naslednje številke: na milijon porodov se rodijo dvojčki 12.000. krat, trojčki 140-krat, četvrčki 1-krat Petorčki in šeetorčki spadajo med zelo redike izjeme, šeetorčki so se rodili n. pr. samo 2. k rat, en primer smo navedli zgoraj, druigi se je zgodil 1. 1&88. v nekem kraju ob Luiganskem jezeru. 0 osmorčkih nam poročajo samo enkrat in sicer v nekem napisu iz L 1600. v Hamelnu na Vest-falskem. Primer oemeirčkov, o 'katerem poročajo iz Kitajske, bo ostal bržkone za dolga stoletja osamljen.
„Karneval barv"
Barvni film v Rusiji
telovadcev in pestrih uniform vojakov do» volj snovi za takšne vrete. Neka filmska reportaža iz Gruzije prikazuje peneče se sinje morje, dozorevanje rumenih sadežev su.b tropskih sadnih dre ve«, padajoče jesensko listje, bele ovčice na zelenih travnikih in elične prizore. Ekk pripravlja ta čae tudi prvi ruski historični barvni film.
Položaj v Addis Abebi
Te dni оагше iz aJbesineke prestolnice več tisoč moderno oboroženih vojakov na mejo. Sledili jim bodo še večji oddelki Tem četam poveljuje dedj-aema-č Hapto Mi hael, ki bo prevzel poveljstvo nad Ualua-lom. Vojaki telesne straže abesinskega cesarja pa se branijo odriniti na mejo brez vladarja, zato so jim obljubili, da bo prišel cesar takoj za njimi.
Abesinska vlada je zaplenila premoženje odličnejših Abesincev, ki во pobegnili iz države. Prebivalstvo 'neprestano opozarjajo, naj ne beži. Guverner province Uregi prime vsakogar, ki ga zasači na be_ Stt, število beguncev pa je zelo majhno.
Električne palice za živino
V Magdebungu je župan izdal odredbo, po kateri v mestni klavnici v bodoče ne bodo smeli več priganjati živino z navad, niani palicami, temveč s palicami ki oddajajo ob dotiku šibke električne udarce. Kdor в© tej odredbi ne bo pokoril ia-gubi pravioo do uiporafoe mestne klavnice, гаже® tega pa bo toned opravSa še s poli.' cija
Črnci na Angleškem
AngUeška Južna železnica ne izdaja črncem posebnih vozovnic, ki omogočajo vožnjo do Orpiogtona m obisk v tamoš. njean kopališču. Bržkone se boji, da bi od črncev postala voda črna_
Kalkar poročajo iz Bruslja, je zdrav, etveno stanje belgijskega kralja Leopolda navzlic udarcu» ki mu ga je prizadejala smrt kraljice Astrid«, prav povoljno. Rame na obrazu in na desni roki se naglo celijo in tudi šesto rebro, ki si ga je kralj zlomil pri padcu н avtomobila, ne povzroča nobenih komplikacij. O tej poškodbi eo doslej vsa poročila previdno molčala.
Francoski manevri
v Champagni
General Pretelat, ki vodi sedanje vojaške vaje v Champagni, največje, kar во јШ priredili v Franciji po svetovni vojni
CENE MALIMOGLAS ОМ
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas lil enkratno pristojbino Din 3.— za šifro sili dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi
in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—ь Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3,— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—v
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Ј)ц,	v
odgovor, priložite
Vi» pristojbine za male oglase je plačati pari predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Ш'ИШИ
Beseda 1 Din, davek 1 Din, ja šifro ali dajanje t-aslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din-
Praktikantin jo
и drogerijo, tepe mnanjo-
6ti, po možnosti z maturo trg. akadi-mije ali gimnazije, пдјтлпје pa trgovske Sole, takoj sprejmem. Ponudbe pod »I>rogistiajac na osi. odd. Jutra.
30028-1
Pian'ista(injo)
ca nedelje i» rainike, IS бет v tercet. Kaič, Kra-
kOTski	18/L 20038-1
Kuharico
sajnoetojno, do 30 let itaro, lfeče tin« hiža. Nastop 15. septembra. Ponudbe poslati M jo. dr. H. K-untanč, Crikvenica.
10695-1
Angleščino
v izgOTirjavt, t mednarodno fonetične pisavo, poučuje diplomiran učitelj, posamezno in r akupinah. Pojaanila daje šolski slu-"a Državna trgovska akademija.	^^
Klavir
poečnj« gospa po zmerni ceni. Dovoli vajo Utotam.
Sireližka ulic» 22/L 10.
19ЭТМ
Perfektno kuharico
eprejmem s 16. oeptem-broin v -rilo v Sloveniji. Ponudbe pod »Poštena kuharica* na ogl. odd. jati».	19966-1
Brivski pomočnik
taposnagač s» sobote, dobi takoj službo pri »Rapidu«,
Sv. Petra cesta 25.__
19996-1
Kovača
tovritomega " težke vo-«•v« и» » poOkovsko šolo. sprejmem. Ponudbe poslati m ogl. odd. Jutra pod
»-Kovače.	_
Э0004-1
Žensko za vse
e nefcaj denarja, sprejme vdovec. Ponudbe pod »Gospodinja« na ogl. oddele* Jutra. ^
Vsak.; beseda 50 par; davek Din, ta dajanje naslova 5 Din, najmanjši rnesek 12 Din.
Gospodična
gre k gdč. učiteljici га gospodinjo, ra majhno plačo. Vajena vsega, tudi Šivanja. Cen j. ponudbe prosim pod šifro >Poštena in vostna« ni ogl. odd. Jutra.
19991-2
4L
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din.
Zopet smo cenejši
L športni suknjiči 95 Din, trench-coa.th-1 400 Din. Specijalna Izbira pump. mMne hlače, perila itd. Presker, Sv. Petra c. 14.
31-6
Kmečko platno
zopet izdelujem« v najboljši kakovosti h domače preje in to v Širinah To ein in 140 cm. Platno je prvovrstno, a zaračunamo ga po najnižji ceni. Prva medjimurska tkalnica d. d. Cakovec.
19982-6
ШШ?
Kislo zelje
novo, prvovretno. рф brez-konkurenčnib cenah, reako množino dobavlja Homan, Sv Petra e. 81. Telefon 35-39.	226-33
Za 10—12 letno
deklico
prodam dobre ohranjene oblek.ee. Gajera 8/V, dee-П».	20026-1S
/J
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za iifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjJl znesek 17 Din.
2 krojaška
šivalna stroja
ter elektromotor 1 KS, ugodno prodam. SuiteršiS, Fiankopan&ka 21.
19969-29
Pisalni stroj
Bemington, Se nov, poceni prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
19926-29
Lokomobil kotel
40 mJ kurilne ploskve, 8 atm. in lokomobilo 120 KS, prod МП. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra.
19974-29
šivalni stroj
s okroglim čolni čk am, rabljen, prodam. Ogleda ее ga lahko pri tvrdki Ivan Jas in sin, Ljubljana, Gospoevetska cesta 2.
20025-39
Mrve
za krave in konje, kupimo
večjo količino. Ponudbe vzorcem osebno ▼ opravi umobolnice na Studencu.
19905-7
Gospodična
iell menjati službo V opravo kakšnega hotela, kuhinjsko ali kavarniško blaag-jnitarko kam v Ljubljano ali kje na Gorenj-»kwn, s L novembrom ali kasneje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod Siiro »Praksa«.
19960-2 Absolventin ja
trgov. Sole, z 2% letno prakso, želi primerne zaposlitve. Lahko tudi kot blagajniča.rka, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za september 1935«.
19744-3
ifafenc* (Qe)
Beseda 1 Din, davek 3 Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmtnjšl znesek 17 Din.
Dekle
91 let staro, kl ее je nčila kuhati, išče službe kot začetnica v kr. hiäo. Ifaeluv v vseh poslovalnicah Jutrsi,
80010-44
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro lili dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Nemščino in
francoščino
•d eenOT-nü začetkov do popolnega, »bvladanja, po-nčuje strokovna učiteljica jezikov z večletne nspežno privatno prakso. Beethov-d >vi ш'еа )■'• visoko pritličje, r в »d'.
20036-4
Avto, thoto
Beseda 1 Din, davek 3 D", za šifro all dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 lil.
Avto
peteedežno limuzin«, v zelo dobrem staaju, ugodno prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
30007-Ш
Indian s prikolico
eleganten, 600 ccm, skoro nov. izvrsten za tare, ekonomičen, poceni prodam. W»ift v* 10.
20021-10
DKW Meisterklasse
cabrio, originalna karoserija, voien 3000 km, po znižani ceni proda Zirovnik. Ljubljana, Tavčarjev» 6.
20003-10
Steyer avtom o-
bilisti pozor!
Za Steyer avtomobile starejših modelov, do tipa XX imamo na skladišču razne sestavne dele, katere zel« ugodne, pod ceno, razprodajam«. — Jugoslovenska Steyer tvornica, Zagreb. M.ižmanlčenr trg 5.
30002-10
шзпвл
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din.
KOLESA
zel« poceni pri
S. Rebolj & Drug
Gospoevetska 18.
ЗЭ8-М.
Hi
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj?" znesek 17 Din.
Staro obleko,
čevlje
perBo itd. kupujem. Pišite
dopisnico, pridem pogledat na dom. Маха Andlovie, Gallusovo nabrežje 27. ' 19933-13
G. Tli. Rotman:
Življenje Jakca Такса
A zdaj se je stric obrnil k MiciM. s>Öuj, dekletce«, je rekel, »če je gospod redar tako prijazen, da me izpusti, in če nehaš razgrajati, ti precej dobim novo službo! Kaj meniš?« — »Naj bo v božjem imenu!« je dejala Miciika. »Samo pazite, nikar me ne imejte za norca; grdo bi se spekE!«
Underwood-
portable
tovaraiSko вот, za polovično ceno, nujno prodam. Wolfov» 10, prodajalna sadja.
90032-99
Glasbila
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro aH dajanle naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pfemine in
harmonije
dobite najceneje: Gospoevetska cesta 12, dvorišče. Sprejemaj« se _ tudi popravila, uglaševanje.
Я0006-96
rlfl
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Jabolka za mošt
poceni prodam. Dobrava 2; pri Črnučah.
гош-34
Zagrebško trgov.
podjetje
soeijalnega značaja in »pe-cijalne vrste. Izvrstno ido-če, prvovrstno uvedeno ▼ vsej državi, posebno mnogo posluje 8 Slovenijo, naprodaj zaradi etaroetl lastnika za 150.000 Din, even-tuelno vzamem družabnika s 100.000 Din. veSčega slovenske korespondence (je tudi Lahko Inteligentna dama Slovenka). Dokazan letni zaslužek najmanj 200.000 Din. Prodaja ln daje informacije: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Шса 144, pritličje, levo.
19897-16
Posojila
na hranilne knjižice daje
Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10.
19803-16
Veliko skladišče
oddam ▼ eentrumu mesta. Vpražati TyTSeva e. 23.
2001^9
V najem
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro al! dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din.
Gostilno na račun
vzame natakarica. Položi tudi kavcijo. Ponudbe na pfüTUznico Jutra Maribor pod »Solidna<.
»08847
S t an o ianja
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din.
Enosob. stanovanje
sobe ln kuhinje iščem ta 15. september, po možnosti blizu »Narodne tiskarne«. Ponudbe pod »Dobro plačam« na ogl. odd. Jutra.	19656-31»
Knjižici
Ueetae hranilnice ljubljanske do Din 200.000 in Din 40.000 kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Polno«.	20036-16
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice ljubljanske, kupim za znesek Din 6000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mestna Din 6000«.
10975-16
Hranilno knjižico
Mestne hranilnice celjske do Din 100.000 kupim in plačam takoj v gotovini. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Gotovina mestna«.
19945-16
Knjižico
Hranilnice in posojilnice Št. Jurij ob juž. žel. okrog 20.000 Din, kupim za takojšnjo gotovino. Rndnlf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
20001-36
»Kapital«
Z vio^o 50—80.000 Din želi trgovec sodeJovanja ali zaupnega mesta pri zdravem, rentabilnem podjetju. Ponudbe pod »Vknjižba 909« na ogl. odd. Jutra.
20009-16
Slive
2 vagona, oddam tudi v
manjših količinah. Istotako jabolka za prešanje. Vprašati v ogl. odd. Jutra pod »Primae.
20006-34
1ши
Pave
bele ▼ okra« za dvorišče in pisane, več letnikov, prodaja Вас, Murska So-
Foxterierji
mladi, z rodovnikom, naprodaj. Veleeejem: Društvo živaiica, rdeča egra-jica.
20029-27
Pes jazbečar
g kočevske znamko, ее je izgubil na velesejmu. Oddati v pivovarni Dnion.
30040-27
Prodam knjižice:
Mestna. Kamnik 4.000, Mestna Ormož 3.000. Mestna Kočevje 4.000, Mestna Novo mesto 1.600, Ljudska Brežice 20.000, Posojilnica Križevci lO.OOOj Kmetska Sv. Bolfenk 5.000, Hran. In pos. Dravograd 7.000 in 30.000, Hranilnica kmečkih občin Ljubljana 100.000, Meetn« ljubljanska . lOÖ.OOO, Hranilnica ln pos. Borovnica 18.000, Hran. in poe. zavod Ljubljana 50.000, Kmetska posojilnica Murska Sobota 94.000. Pojasnila daje GRASEK JOŽE, (zastopnik tt. »Financier«) Ljubljana, Gledališka 4. — Telefon 33-04.
19099-16
Gotovino v veaki višini proti prvovrstni vknjižbi na zel« rentabilno hišo v Ljubljani, iščem In plačam visoke obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varnost«.
20047-16
Kapital
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za llfroall dajanje naslov» 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
prodaete »H kupite najbolje
potom moje pisarne. Solidne poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zore(
LJubljana, Gledališka «L IZ Telefon 38-1«.
2'8-1«
U_____
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro aH dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din.
Lokal
■redi meeta išče stozizaa frizer, ki točno plačuje. Posredovanje nagradim. Frizer »Rapid«, Sentpeter-eka 25.	19276-19
Trafiko
na najboljšem položaju -Zagreb«, posebno elegantno urejeno, з prometom tobaka. kolkov, menic, poštnih znamk, letne za vei milijonov, ebenem zel« velika prodaja razglednic, prodam. V trafiki T- Nationalregister is Wertheim blagajna ter nreonsko stanovanje. Potrebne 900 do 260.000. Lep» ta donosna eksistenca. Prodaj*: Omega, Zagreb. Jelačičev trg 15.
18QIO-10
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSI znesek 17 Din.
Vite, in dve parceli
po e» 800 m* pod zelo ugodrimi pogoji naprodaj. Vprašati Cesta na Rožnik 13.	20015-20
Hiše in vile
trgovske In stanovanjske, imama na prodaj po zelo
ugodnih pogojih, deloma za knjižice, ki se obrestujejo 8%. V mestu ln na periferiji ter vse druge nepremičnine. Pojasnila: Jančar, Sv. Petra 27.
0OOSO3)

Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trisobno stanovanje
oddam в 1. oktobrom. Po-izve ее Rimska cesta, Vidmar.
lttSMt Stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo oddam takoj. Poizve se: Benkovič, VeL Stradon 5.
10840-01
Stanovanje
2 sobno, mansardno, s pri-tiklinami, takoj oddam. Poizve se ▼ trgovini Jäger, Dvorni trg 1.
19988-21
Stanovanje
eno aH tneotrao, s vsemi pritiklinami In teraso, pooeoi oddam. Podjunska 18.
90000-».
Trisobno stanovanje
oddam na Domobranski oeeti s 1. novembrom. Naslov ▼ veeh poslovalnicah Jutra.	2OOQ3-01
Enoeob. stanovanje
oddam s 1. oktobrom dvoma osebama. Zabjak 10.
20060-31
Enosob. stanovanje
S priteklinemi, oddam. Zg. Šiška 244 ,poleg Gasilnega doma.
20024-31
Dvoeob. stanovanje
oddam takoj. Poceni, Pod Jožami 19, Udmat.
19936-31
Dvoeob. stanovanje
oddam. Gl toče cesta X/UL, ob Gradaš čicl.
10963-91
5—6 sobno
stanovanje
ižčee v Mutii. IVmadbe
n» ogl. odd. Jutra pod »Zdravnike.
200fl/6-31a
Dijaške sobe
Dve dijakinji
ali dijaka in dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo, zraven gimnazije na Poljanski ceeti. Nadzorstvo strogo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10901-23
Dva dijaka (-inji)
sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. Dobra . tečna hrana tn dobre
nadzorstvo. Naelov v ogl. odd. Jutra.
19125 72
Dijaka
na stanovanje.
Qerkvena 19, Trnovo.
19967-32
Dva dijaka sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Soba zračna, v lastni vili. Brezplačna pomoč pri učenju, na željo nemška kon-verzacija. Naslov v fseh poslovalnicah Jutra.
19960-22
Dijaka (in jo)
sprejmem v dobro oskrbo. Maribor, Krčevina, Pra-protnikov* ulica 3, »raven šele.
20092-22
2 dijakinji
ist boljših rodbin, sprejmem k vieokošoiki v vso oekrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30019-22
Dijaka
eprojmen, s TM oekrbo &H bros hraae. Naslov ▼ veeh poslovalnicah Jutra.
20016-22
2—3 dijake (inje)
mlajše, sprejmem po ugodni ceni v popolno oekrbo. Strogo nadzorstvo tn pomoč pri učenju. Nemška konverzacija. Naelov ▼ veeh poslovalnicah Jutra.
Dijakinji
sprejmem la нипи t dobro eekrbo. Klavir ta kopalnica na razpolago. BWweisoT» SfL, levo.
20031-22
Dijaka
erednjeJolct, sprejme «61-teljaka družina v zelo dobre oskrbo v neposredni bližini realke ta obrtne šole. Pomoč pri učenju. Naelov t veeh poelovalni-
eah Jutra.	____
90087-93
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lepo sobo
v eentru, z	uporabo klavirja, takoj	oddam. Naslov v vseh	poslovalnicah Jutra. 19973-33
Sobo
a posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, oddam. Pelrre se v trgovini Sedlar. Linhartova ulica 4, poleg avtobusna zveza.
19849 23
Opremljeno sobo
lepo ta kabinet, center, tik opere ln Tivolija s posebnim vhodom, oddam »talnim gospodom. Knafljeva
lara.	19192-33
Gospodično
sprejmem na stanovanje in hrano (todi dijakinjo višješolko). Naelov v veeh p< Movalni/Cah Jutra.
10065-33
Lepo sobo
oddam, prazno ali opremljeno. StreliSka 2ВЛ. 10.
10077-23
Opremljeno sobo
e posebnim vhodom, z razgledom na Aleksandrovo cesto, oddam boljši goepej all gospodični. Naelov v veeh poslovalnicah Jutra.
19908-23
Opremljeno sobo
lepo, Set», s posebnim vhodom, elektriko, event. s klavirjem, oddam takoj solidnemu gospodu. Tabor, 5Л, desno.
20042-23
It J t
Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din.
Ljubljančanko
aH Gorenjko
8еИ spoznati boljši gospod. Ne&nonimne ponudbe na odd. Jutra pod šifro predsodkov«.
10091-24
2. IX. 1928. — 35.
Si botan — trpiš? Dmiri se —I Prepusti usodi »Gor-dijeki vozel«! Jas vztrajam — verujem!
10654-34
Vsaka beseda	2 Din;
davek 3 Din, za	Šifro all
dajanje naslova	5 Din,
najmanjši znesek	20 Din.
Za hčerko
»v njega prijatelja №6em izobraženega, do 45 let starega ženina v dobri poziciji. Neaaonfamte dopise pod »Dota primera*« na ogi. odd. Jutra.
10066-96
Oficir
Ибо Mit, SB do 36 let staro, edravo, lepo, zna-čajno, popolnoma neoma-deževane preteklosti, ki odgovarja uredbi o ženitvi •ficirjev. Obširne ponudbe s fotografijo naj se pošljejo na ogL odd. Jutra pod »Ljubav«. 30007-25
Petsotmo
stanovanje
komfortno, ugodno oddam
v vili na VrtačL Tobačna ulica H.
10979-31
Dvoeob. stanovanje
8 parketom, oddam mirni stranki. Mala čolnarska 7.
10971-01
Stanovanje
ta kvUnje s prttikH-oddam 8 L ektobrom. Rožna dolina, cesta IV. 80.
20046-21
Za časa velesejma obiščite paviljon
„GRAJSKA KLET"
na veseličnem prostoru, kjer boste postrežem s priznano najboljšim dolenjskim cvičkom in finim štajerskim sortiranim vinom. Ob vsakem časa na razpolago vsakovrstna gor-
ka in mrzla jedila._
SPECIALTTETA: VSAK DAN SVEŽE DOMAČE KRVAVICE IN PECENICE S KISLIM ZELJEM !
Prepričajte se!
Priporoča se restavracija
T.HUC
JAVNA ZAHYALA
Podpisani Erik Gismazm sem utrpel vefiko škodo po požara, Id je dne 29. avgusta t L na mojem poslopja, ki je bilo last bivše tvrdke
„ZDRUŽENE TOVARNE ČEVLJEV MALLI 8 DEMBERGER«
V TRŽIČU.
OBČA ZAVAROVALNA D. D. „SAVA«
pri kateri sem zavarovan, je došla takoj po prijavi škode na kraj požara in postopala pri že danes izvršeni določitvi škode ssek> obzirno in knhmtno, radi česar smatram za svojo dolžnost, da izrekam ogledni domači zavarovalnici svoje popolno priznanje in zahvalo.
Obenem se zahvaljujem vsem GASILNIM DRUŠTVOM, ki so priMbda na pomoč od blizu in daleč ter s svojim požrtvovalnim in neumornim delom dosegla, da je ostal požar lokaliziran in s tem preprečila še večjo škodo, ki bi gotovo zadela tudi sosede.
V Tržiču, dne 4. septembra 1935.
Informacije
Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din.
Izjava
Razfalil sera dne T2TVL
1936 gdč. Laižnic Marijo, na-takorico v Meži, kar obžalujem in žaljivke pre-klicujem. Weržun Ivan.
19970-»
Opozorilo
Podpisan! svarim vsakogar, ki bi govoril kaj žaljivega ali nečastnega o meni in gospodični Strah Antoniji iz Zaloga 31, da ga fcrm sodno preganjal. Pirjeveo Stanko, prometnik, Ljubljana, Glavni kolodvor.
18994-t
V oglasnem oddelku »Jutra«
dvignite sledeča plsjna: Agilen, Brez otrok, Bodočnost, Begun jščica, Brežice, Bele rožice. Dobra moč. Dobra vzgojiteljica, Dober in stalen zaslužek, Delaven, Dva, Dijakinji, Dobro ohranjen, Družabnik, Gotovina, Gospodična, Hiša z vrtom, Натет1евка 16, Iskren prijatelj, Izvrsten -gotovina, Konzervatnristka, Kjerkoli, Kompenziran • !0rt%, Ljubljana. Leica, Mirna, МЈтпо 883, Mlada, Motor, Mir. Mala. Natakarica. Nebotičnik. Nemško, Nastop takoj. Oktober. Oficir, Odgovor, Poštenost -čistost. Poznanstvo sa ple-sa, ft-esnetna. Plačilni, Prikupi riva, Remo, Remost, Reden plačnik, Rezervar, Stalna siužba. Stalen gospod. Samsko, Sreča ali nesreča. Stalno. Stara firma, Tudi invalid, Takoj razpoložljivo, Tajna izpre-
eemba, Trajnost, Takoj
rabim, Ogodno, Vdova »t, "Vloga 100, Vljudna. Vzgojiteljica, Večer 14, Vestiia, Zdrava, Zdrava moč. Zmožna natakarica, 13ЛХХХ, -46, 4Я S0.000, 23, 400, 14.000, 102.
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Telefon 2059
Suha drva,
fcarbopakete ^^ dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva oL St. 5
Prekrasne kodre
dobite čez noč brez železa za onduliranje z litionom »ISOLDE« in kodralkama »FEME4A«. Uspeh, trajnost in neškodljivost zajamčena. Isolde Din 25.—, kodralka Din 8.—. ZA BAST LAS in proti prhljaju je nenadkriljiv BALSAM Din 35.— Originale SCHRÖDER-SCHENKE razpošilja parfumerija »OMNTA«, oddelek
1-5, Zagreb, Gunduličeva 8-L PoStnina pri predplačilu Din 7.—, pri povzetju Din 14.—.
Zahtevajte brezplačni ilustrirani katalog!
ZA SOLO
imamo veliko izbiro šolskih torbic, nahrbtnikov, aktovk, map, peresnic in drugih, šolskih potrebščin. Dalje čevlje, hišne čevlje
in obleke po izredno nizkih cenah. A N Т. К ВI S P E В — LJUBUAMfc
DIJAŠKIM STARŠEM
Šola »Hajdukovič«, Kajmakčalanska uL 58, Beograd VII, teL 20-752 pripravlja:
1.	Učence-ke, ki so padli pri sprejemnem izpito, za sprejemni izpit v prvi razred gimnazije.
2.	Učence-ke, ki so izgubili pravico za redno šolanje, kakor tudi one, ki bi hoteli v enem letu končati dva aH več razredov gimnazije.
3.	Učence-ke, ki žele iz raznih strokovnih šol prestopiti v gimnazijo, kakor tudi one, ki imajo razne dopolnilne izpite.
4.	Redne učence-ke pripravlja iz vseh predmetov. Zavod obstoja več kakor 40 let; v njem poučujejo samo
strokovni in vestni profesorji. Dolgoletno vestno delo mu je najboljše priporočilo.	_ _
Šola ima HIGIJENSKO UREJEN INTERNAT s popolnim komfortom. Zgradba penzionata je sezidana letos v najbolj zdravem kraju mesta po modernih zahtevah hi je kot taka edina v Beogradu.
Roditelji, v vašem interesa je, da prej nego poverite svojega otroka komu drugemu, pregledate пай internat.
Pogoji so zelo ugodni. Siromašnim velik popust. Zahtevajte prospekte.

Obnete na ljubljanskem velesejmu razstavo slovitih trajno gorečih peči na les
„ZEPHIR"
Proizvod tovarne peffl
„ZEPHIR44 A, D«, SUBOTiCA
Samoprodaja za Ljubljano in okolico: VHNÖ5-SLAV BREZNIK, LJUBLJANA. Mimo tega bogata izbera drugih proizvodov iste tovarne: »ELITE« tn »EVA« štedilniki, »HEROS« trajno goreče peči itd.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN PROSPEKT.
PERJE
ffofeoije, parje, gosje, račje, navadno, s strojem ČKčeno In čohano.
V zorel se pošiljajo Im^itofr no In franko.
Dobavlja se ▼
množini
E. Vajda, čakovec
Telefon štev. 59, 60, S, 4
CKNE PERJA ZB3JO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIK IN VZORCE, E3 ЈШ DOBITE BREZPLAČNO!
ZNIŽANE CENE
dvokoles, otroških igrač-nfti, invalidskih vozičkov, prevozih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev. Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles tn otroških vozičkov
LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4
Ksilolitiii tlak
za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd je edino primeren, sodoben in poceni. Izvršuje ga
IfATlTRVAT« LJUBLJANA 9)1*1 Ä Ж Кл A e& ЛЈ Tyrševa 36/a

->.TTTTROc št. 206.
10
: Petek, 6. eeptembra 1935.;

I
I
urejuje Davorш Kavljen. — izdaja «a aonzorcij »Jutra« A-doil ttitmikai. — La MaroOno usnarnc o. <L not tiskarnarja Franc Jezer SeK, — Za taseratiu del je odgovoren Aioja M o vat, —. Vat i LJubljani.