285. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 14. decembra.
XXIV. leto, 1891
Ishaja VBak dan ■ iW'er, izimEi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejem ari za avBtro-ogerBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., xa jodeo mesce l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vie leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 3o kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokop:si se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je v Gospodskih ulicah ftt. 1*2. 11 pravu ifit v n naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Staročehi in grof Taaffe.
•Odkar so se vršile volitve v čeAki kulturni svet, postal je politični boj nekoliko manj hrupen in strasten. Češki listi dregajo sicer še vedno drug drugega, toda že forma te časnikarske polemike je nekoliko milejša in uljudnejšn. Tudi razprave o splošnem političnem položaji postale bo v čeških novinah zelo redke, le Poljaki pre-mlevajo to stvar z veliko marnostjo, kajti glavoa njih skrb je ta, da ohranijo tudi za slučaj kake izpremeinbe glede večine svojemu klubu odločilni upliv.
Starečeski listi pišejo zadnji čas tako Čudno, da prihajajo čitatelju nehote na misel razne kombinacije, katerih jedro je to, da bi propadli vodje naroda Češkega, dr. Uieger, Mattuš in drugovi radi dobili povodec v roke. Ti gospodje vedo dobro, da je stranka staročeška politično mrtva in da se n kdar več oživela ne bode, v svesti so si, da so postali narodu zoperni, ker so s bvojo popustno in neodločno politiko oškodili interese naroda češkega, in zato ae ne upajo stopiti pred volilce kot člani bankeroto-vanega kluba staročeškega, nego skušajo priti do mandata s pomočjo kompromisa z Mladočehi. Da pridejo ti možje zopet v državni zbor, zanesli bi v mladočeški klub neslogo in razpor in 8 tem močno pomogli grofu Tasffeu, kateri sedaj že sam dvoji o državniški svoji modrosti.
To uašo misel potrjuje tudi nemško pisano glasilu staročeške stranke. „Politika" izrekla je bila te dni nado, da bb bode staročeška stranka gotovo, ako tudi le deloma rekonstrovala in sodila je, da bi bilo v tem slučaji lahko mogoče skleniti kartel mej češkim plemstvom, Staročehi in zmernejšimi Mladočehi, mej katere štejejo v prvi vrsti takozvane realiste. Ta načrt je gotovo jasen: Staročehom in vladi gie zato, da bi razdvojili mladočeški klub in uničili na ta načiu poslanca Vašatvja in radikalne njegove privržence. Potem bi skušeui in groiu Taaffeu brezpogojno udaui staročeški generali prišli do krmila in iz teh elementov — tako računajo —
dal bi se zopet zbiti železni obroč, tisti železni obroč, ki je bil narodom slovanskim v Avstriji — izvzemši Poljake — na največjo škodo. Splošno se sodi, da bo v ministerstvu notranjih zadev na Du-naji o tem naklepu staročeSkih vodij dobro poučeni, nekateri trdo celo, da se je rodil v možganih grofa Taafiea, ki je v kratkem imel že večkrat dolga posvetovanja z dr. Hiegerjem.
Da je prišlo tako daleč, tega je grof Taaffe le deloma kriv, zakaj posledice unanje naše politike oplivale so nanj, da je razpustil državni zbor in tako pomogel Mladočeboon uničiti najbolj vladno stranko v državnem zboru, Staročehe. Grof Taaffe botel se je na ta način znebiti tistih zaveznikov, kateri so mu sicer bili do skrajnosti poslušni in pokorni, s katerimi pa ni hotela in mogla paktirati nemška levica. Grofa TaafTea kombinacije bo se korenito izjalovile. Z nemško levico se ne more zve-zati, stare večine pa nima več — kaj čuda, da skuša mrtvece vzbuditi, da skuša zopet Staročehom pomoči do veljave.
Upanje, da se utegne oživeti staročeška stranka je povod, da se dr. Ricger in pajdaši nikakor ne marajo odpovedati deželnozborskim mandatom, a upanje, da bodo razbili mladočeški klub, splavalo bode gotovo po vodi. Vasatv in radikalni njegovi tovariši so tako popularni, da jih ni uničiti, naj-menj pa bi se to posrečilo dr. Riegru, grofu Taaffeu ali pa grofu Schonbornu. Dokaza za to je dovolj, ako omenimo brezuspešnih poskusov Scbonborna in Pražaka, ki sta uamerjala pobiti Vašatvja in ra z-pršiti njega zadnjega govora efekt, toda brezuspešno .
Mladočehi in grof Taaffe oziroma stara desnica so si dijametralno nasprotni in zveza mej temi elementi in na tisti podlagi, na kateri je bila sestavljena bivša desnica, je nemogoča. Jeli bode grof Taaffe kdaj toliko popustil od svojega programa, da bi mogel pridobiti si pomoč Mladočehov, tega še ni mogoče presoditi; njegova prizadevanja glede Staročehov pa kažejo vsaj to, da je prišel do spoznanja, da bi nemška levica, ako bi došla do vlade, bila velika nesreča za vso Avstrijo.
ie. Državni zbor.
Na Dnnaji dno 11. decembra.
Takoj po otvorjenji seje ob 10V3 uri v jutro nadaljevala se je podrobna obravnava o proračunu poljedelskega tniuisterstva.
Prvi govornik, posl dr. ForjanČič popisal je s krepkimi, prepričevalnimi besedami opustošenje Vipavske doline po hudournikih, kakor tudi žalostni položaj prebivalcev po notranjskih dolinah sploh. To stanje je zlasti kritično zaradi nerednega odtoka, oziroma naliva podzemskih voda. Želi, da se hudourniki urede in da se uravnajo sploh notranjske vode. Upraša vlado, kako daleč je građenje dospelo in če se bodo dotična dela v prihodnjem letu zopet pričeti mogla. V zadevi uravnauja podzemskih voda na Kranjskem nasvetuje resolucijo, s katero se vlada pooblasti, ustaviti v proračun melijoracijskega zaklada za početna in pripravna dela potrebuo vsoto. Na to govornik opisuje mezdne razmere pri era-ričnem rudniku Idrijskem. Mezde bo brezprimerno nizke in delavci bo v zelo slabem položaju, ker se jim računa delo po akordu. Nasvetuje radi tega zboljšanje mezd za delavce pri Idrijskem rudniku, ker je dohodek iz rudnika tolik, da ju tako zboljšanje in zvifianje izdatkov vsekdar možno.
Resoluciji Bta se vsprejeli mej živahnim odobravanjem poslaneev-tovanšev in čestitkami z mnogih t<tranij, zajedno pa je prosil minister F a I k e n-liayn, da mu govornik posodi gradivo, katero mu jo služilo v podlago tega govora.
Naslednji govornik, posl. Sommaruga želi trgovinske pogodbe z Rumunsko, da se zopet uvaža rumunska goveda in se tako odpomore visokim cenam govedine. Govornik polemi/uje proti ministru radi tržnega reda na živinskem semnji, ki ga je nastavil on in zatrjuje, da so razmere na Živinskem semnji zdrave, ter da se vse stori, da bo živina ne okuži in se bode v prihodnjem letu za okuženo živino sezidalo posebno poslopje.
Posl. Peric govori o hudournikih in njih urejanji  v Dalmaciji, osvetljuje tamošnje žalostne
LISTEK.
Gallusova in Mozartova slavnost na Dunaji.
I Konec.)
Posamezni komadi po za 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 16 in 24 glasov. V tem delu podaja nam svoje lastne pridobitve. Najprej v glasovnem sistemu. Že prej rabil je ffo, <•/*, gi$t heat <w; tem pridruži sedaj še ilis in as — dalje pa ne gre. Iz tega vidimo, kako umetniški je Gallus mislil in čutil. Nevedena hromata dajo se jako lahko in naravno porabiti pri lestvicam lastnih akordih dorič-nega, hipodoričnega, frigijskega in lidijskega tono-vega načina; hromata pa, kot jih rabita na pr. Ciprtjan de Kore in posebno Principe da Venosa, ais, drs in yes so vender vedno, več ali manj, na-silstva za dijatoniko. Navadno vidimo tudi pri mojstrih, katerim bo je posrečilo, da bo ujeli čudežno zver lake hromatičnega akorda, da ne vedo, kaj začenjati ž njim
Gallus pa ne preiskuje samo notranjega bistva touovih sistemov, temveč poprijema tudi vnanjo obliko. Za njegovega časa imeli so mnogo različnih znamen za takt. GalluB črtal je raz ven dveh vse; obdržal je le dvostruki in trostruki takt v oni obliki,
koja odgovarja našemu a/i in */* taktu. — Odstranil je tuli ligature. To so skupine not za glasove, ki se poja na en zlog. To je bila zelo zamotana stvar. Veljava posameznih not bila je zavisna od tega, če je nota bila prva, zadnja ali v sredi; nadalje, če je bila od začetne note višja ali nižja, Če je imela črto ali ne, in če je črta bila obrnjena navzgor ali uavzdol, na levi ali na deBui straui dotične note. To je napravljalo pevcem mnogo težav in je tudi veliko zmedlo. Gallus je opustil vse razven jedne, obstoječe iz dveh „notae longae", ki so imele stalno vrednost dveh „seinibreves", to je po našem sistemu 2 celi noti. — Gallus daje tudi glasovom, osobito glavnim, markantne postope, ki ostajajo v posluhu ; rabi torej melodijo v modernem zmislu. — Njegov ritmus je zelo tenkočuten ; ozira se na poudarjene iu na dolge zloge; tesis in arsia sta vedno opravičeni pri njem na ta ali oni način; celo tako daleč gre, da se ozira pri jidnem glasu na dolžine glasov, pri drugem glasu iBtega glasbo-tvora na poudarek. — Njegova polifonija podaja nam nedosežne kanone iu imitacije. O njegovem mnogoglasji pričajo 24 glasni psalmi.
Razven teh dveh del pisal je Gallus 2 zvezka madrigalov, nagrobne pesmi, svatbene kompozicije iu serenade. V Gallus u gledamo poseben, lastovit genij; dela njegova zastopajo kontrapunkt nizozemski, tehniho  benečansko,  lahkoto  in živost francosko,
melodijoznost in slovansko resnost vernega kristi jana in Mikočutnost izobraženega humanistu. — Ni čuda, da je bil Gallus celo avtoritetam glasbene umetnosti avtoriteta. Skladatelji kot Jakob Regnart dali bo mu odobravati svoja dela in popravliati. In na to so bilii ponosni, kakor Regnart sam pravi, da je njegove kompazicije Gallus sam pregledal in popravil in uporabil je ta slučaj kot priporočilo za Bvoja dela.   Oe se je hotelo posebno laskavo izreči
0 kaki skladbi, reklo se je: to je tako lepo, kot da bi bil Gallus to zložil. Njegove skladbe pele so se na Moravskem, Čefikem in Gornje Šlezkem skoro izključno o čemer imamo več poročil.
Tem bolj čudno je, kako je bilo mogoče, da se je velezaslužni mož iu svitla zvezda na glanbe-nem polji, mogla tako pozabiti. Ambrozijevemu drufctvu gre zasluga, da se je spomnilo našega moža v tej muzikalni metropoli na krščanski način: v ožjem krogu somišljenikov in — pod zemljo.*)
Upajmo, da bode spomin, sedaj obnovljen, ostal v časti vseh, ki imajo čut za umetnost. Zasluge, kojo si je pridobil Gallus kot človek, umetnik in Avstrijec za umetnost, cerkev in državo, bo neven-
1 ji ve in v njih imamo velik naprednjaški korak v umetnosti — in to poudarjam: v umetnosti a v-strijski. Spomin velja jednemu najvrednejših mož.
* (Dvorana kat. resursu jo v podtorolji.
razmere v tej zadevi sosebno na imoški planoti v porečji Verlike in predlaga konečno resolucijo, v kateri vlado nagovarja, da se požuri potrebne korake storiti v brzo uravnavo reke Verlike na imoški
planoti.
Posl. Wurtnbraad govori o trtni uši in želi, da vlada v tej zadevi konečno veuder kaj započne. Otrpli bureaukratizem avstrijski je kriv, če se ničesur ne stori in kmet za slabe njivice plačuje davek vinogradov, katerih nima več, ker je zasadil vsled pomankanja podpore mesto trt krompir. Temu treba priti v okom.
Posl. Fuchs zahvali se poljedelskemu ministru ua njegovem delovanji v zadevi in stvari poljedelcev, Polemizuje pa proti Sommurugi in utemeljuje, da bi otvoritev rumunsku meje zopet prouzročila razširjenje živinske kuge po naših krajib, ker na Rumuuskem ni dobre živinske policije, ki bi doma mogla skrb'ti za to, da se kuga omeji in da s časom izgine.
Posl. Thauner meui, da bi ne prijala po-vzdigi poljedelstva določba, da se posestva no smejo deliti iu bi jednako postopanje prouzročilo hud odpor v čeških Nemcih. Zahteva pa od ministra, da skrbi za Č^ško in jej oskrbi kommasacijsko postavo, kakor tudi gozdarski zakon, ki uaj se deželnemu zboru predloži.
Obravnava so nato zatfori in prečitajo so razne resolucije, mej njimi jedna posl. S e i c h e r t a, ki želi, da se na Moravi ustanovi deželni gospodarski sovet.
Nato slede šo stvarni popravki krajevnega pomena mej poslanci Lueger, Morse y in S o nanj a ruga. Izvoli se odsek za posvetovanje o trgo-viuskih pogodbah, v katerem sta i smej jugosloven-skih poslancev Šuklje in Klaić.
Na mesto Masovčiča volita se v pravoslovni odsek posl. Peric, v pravosodni pa posl. GI o-b o č D i k.
Poročevalec R u t o w s k i obrača so proti otvorjenju rumuuske meje in priporoča vsprejem proračuna.
Posl. Brzorad nasvetuje, da se o predlogu Richterjevem o odklonu 40.000 gld. pri svoti za dirke glasuje imenoina.
V občnem šumu da predseduik na glusovauje predlog, kako glasovati. Mnogi, ki so mislili, da se glasuje o Richterjevem predlogu, glasovali so v tem za celotne številke po predlogi, in tako je večina glasovala za predlogo in Brzoradov predlog se ni mogel a važe vati.
Trgovinski miuister predložil je trgovinsko pogodbo, ki se je sklenila s Švico in seja se je potem ob 48/i uri popoiudnevu zatvorila.
Govor poslanca dr. Gregorčiča .
v 79. seji državnega zbora dne 4. decembra 1S91.
l kaljo.)
Ako bi hotel o poštni in brzojavni upravi na Primorskem obširneje govoriti, moral bi najprej konstatovati, da se pri mnogih poštnih uradih na jezikovno ravnopravnost domačih narodov ne ozirajo, da jo še kršijo. (Tako j"! na desni) To se godi že koj v začetku, ako hoče kdo posvetiti se poštnemu službovanju. Italijanski kandidatje delajo namreč preskušajo za poštne ekspeditorje v italijanskem jeziku, dočim jo morajo delati slovenski in hrvatski kandidatje v nemškem ali v italijanskem jeziku. (Čujte! Čujte! na desnici. — Klic: To je jednako-pravnost!) To ni v soglasji z narodno jeduakoprav-nostjo. Mar slovenski in hrvatski jezik nista sposobna za polaganje poštnih izpitov V Ali je morda mogoče izhajati na Primorskem brez znanja teh jezikov, nn da bi bilo službi ua škodo?
V soglasji s tem javljajo se vse nove določbe in odredbe, katere se ne tiskajo v državnem zakoniku, podrejenim organom le v nemškem in italijanskem jeziku in naznanjajo se italijanskim listom pravočasno v italijanskem jeziku. (Čujte! Čujte! na desni.) Slovanskim listom se kaj takega sploh ne naznaui ali pa v nemškem oziroma italijanskem jeziku. Poštuo ravnateljstvo fii dopisuje s podrejenimi poštnimi uradi v italijanskem jezikovnem okrožji v italijanskem jeziku; s poštnimi uradi v slovenskih ali hrvatskih krajih pa si dopisuje nemški ali italijanski. Poštni inspektor, kateri nadzoruje razen Primorskega še Kranjsko, posluževati se mora na svojih uradnih potih pogostoma tolmača, ker slovenskega jezika ni zmožen. Toliko bolj si je pa v fivet-ti svoje oblasti in marsikdo jo je že čutil.
Slovanske tiskovine za poštno upravo so v Tratu gotovo v zalogi, ali do njih priti je jako težko, iz tega uzroka se je tudi že primerilo, da je kdo na neslovensko tiskovino zapisal v slovanskem jeziku naslov. Pošta pa je pošiljanje tako adresovanih rečij odklenila z motivacijo, da ae mora naslov glede jezika zlagati s tiskovino, ia postno ravnateljstvo je pritrdilo tej odločbi. Kolikor je meni znano, ni to načelo niti na Dunaji v veljavi, akopram poznaje duh zakonov in naredb tukaj ravno tako dobro, kakor v Trstu.
Kar se dostaje zlasti c kr. poŠte v Gorici, poudarjati mi je, da obsega njega območje razen mesta še okolico, to je kraje Podgora, Št. Andrej in Zavodnje, tako da je slovenskega stanovništva v tem okraji vsaj toliko, kakor italijanskega. Razen tega je tudi središče peterim poštnim progam, katere tečejo po slovenskem ozemlji, namreč Kojsko, Miren, R'fenberg, Postojina in Trbiž oziroma Log ob Predelu, in še sedmero manjib prog, katere se stakajo v velike. Ocniti je še poleg tega, da je Gorica središče slovenskega dve tretjini obsezajočega dela dežele, kateri del je z mestom v ozki dotiki, dočim ima furlanski del dežele več središč. Iz tega uzroka je znanje slovenskega jezika pri tem poštnem uradu neobhodno potrebno.
Vzlic temu nastavili so se uradniki, kateri niso zmožni slovenskega jezika; drugi razumejo sicer ta jezik, a ga nečejo govoriti. Uiadue tiskovine so tu, kakor se mi poroča, vseskozi italijanske, kakor da je Gorica glavno mesto Toskaue. Poštni tarifi, tudi oni za najbližjo okolico mesta, objavljajo se izključno v italijanskem in nemškem jeziku. Mnogi tožijo, da slovenskih tiskovin, pošnih spremuic in povzetnih listov ni dohiti na pošti; tudi slovenskih dopisnic in poštnih nakaznic ni ondu dobiti. Še mnogo t e ž i e pa je dobiti take tiskovine v tobačnih trafikah, katere, kakor se kažejo, tudi niso dolžne držati jih.
Kdor hoče dobiti slovensko dopisnico, prehoditi mora pet ali Šest ulic. Ako pa kdo uprava za sloveusko poštno nakaznice, ta dobi kratki odgovor, da jih ni. (Daljo prih.)
Politični razgled.
iUolraiijc deželo.
V Ljubljani, 15 decembra.
JJržavni zbor. Odsek za volilno reformo povabil je bil svoje-časno ministersknga predsednika grofa Taaffea, da se izrazi o nazorih vlade glede volilne reforme. V to je bila določena seja na dan 11. decembra zvečer. Vsled velikega govora posl. Vašatvja moralo je predsedoištvo tudi za zvečer določiti javno sejo. Vzlic temu pa se je sešel odsek za volilno reformo, da sluša grofa Taaffea. Ko je pa odsek povabil grofa Taaffea, da naj se blagovoli izraziti o volilni reformi — rekel je ta, da se slabo počuti in se je umaknil. Ker se Bedaj mudi, da državni zbor do-žene proračunsko debato in ker bode zajedno zboroval tudi dolenjeavstrijski deželni zbor, ni upanja, da bi volilna reforma še v tej sesiji došla pred državni zbor.
Deželni zhorl.
Kakor smo že javili, izrekli so se nekateri deželni odbori za to, da se dotičnih Krotio viri deželni zbori akličejo šele na spomlad. Dotlej pobirali bodo deželni odbori z Najvišjim dovoljenjem vse priklade in davščine kakor doslej. Tudi deželna odbora kraujski in koroški izrazila sta se v tem zm slu, ne pa deželni odbor štajerski. L3-ta terja ustavno Bvoje pravice, oziroma zahteva, da dovoli nadaljno pobiranje davkov in priklad deželni zbor. Vlada priznava principijelno upravičenost, to zahteve in bode vsled tega sklicala štajerski deželni zbor na dan 29. decembra. Ker bode zbor davčni provizorij dovolil v dveh dneh, sklical se bode v nadaljno zborovanje šele začetkom meseca februvarja.
Ogerska zbornica.
Ker bodo ua spomlad nove volitve, skušajo opozicijske strauke na vso moč, da povečajo svojo popularnost. Znani Akoš B bthy iuterjieloval je zopet deželnobrambenega ministra barona Fejervarvja zaradi nekega vojaškega lističa. Miuister naznanil je bil namreč honvedskim častnikom, da dotični list ni v tn kak i zvezi več z vlado in to je bilo opoziciji povoda dovolj, da napada ministra. Baron Fejer-vary rekel je v debati, da si pridrži pravico čitanja tega lista honvedskim častnikom sploh prepovedati, na kar je B^bthv vskliknil: »Potem Vas vržemo iz zbornice." Vsled te in drugih jednakih dogodb sklenila je vlada razpustiti državni zbor začetkom j mi uvarja meseca in razpisati nove volitve, da ne bode mogoče opoziciji razširiti agitacijo.
V u a njo države.
Cerkvene komati je na Francoskem. V petek začela se je v francoski zbornici velika cerkvena debata. Hubbard interpeloval je vlado zaradi neprestanega rovanja duhovščine in zahteval, naj vlada pripravi kar treba za ločitev cerkve in države. Popisat Je zadnje demonstracije francoskih romarjev is rekel, da je papež pozval vernike na boj aa njega posvetno vlado, na boj z orožjem, nko bode treba. Kritikoval je tudi postopanje francoske duhovščine in zahteval, da se kaj ukrene proti »mrtvi roki' in nedovoljenim združitvam. — Minister Fallieres popisal je borbo z nadškfom Gauthe-Soulardom in rekei, da je 27 francoskih škofov, kateri so vladi uđani. Vlada prepovedala je vse združitve, katere so se postavili na program. ponovitev papeževe posvetne vlade. Posl. Bern is: Tudi prostozidarske družbe uiso avtorizovane. — Zboruičui predsednik Floquet: Prostozidarstvo je avtorizovauo od papeža Pija IX, ki je bil sam prostozidar. — Ta opomnja vzbudila je silno raz-burjeucst v zbornici in nastal je takšen škandal, kakor ga ni še nikdar bilo. — Minister Fallie-res govoril je jako ostro in pobijal duhovnike in njih nepatrijočne tendence. Cassagnac govoril jo strastno in provokatorično zoper vlado. — Zboruičui predsednik Floquet pozval Cassagnaca- na dvoboj.
Trgovinske pogodbe in Nemčija, Prvo čitanje novih trgovinskih pogodb v nemškem državnem zboru je končano. Državni kancelar Caprivi udeležil so je večkrat debate, da odbije napade agrarcev in skrajnih konservativcev. Govor Caprivijev vzbudil je veliko Benzacijo in vsestransko se priznava, da je ž njo pobita vsa inscenovaua opozicija nekaterih konservativcev. Tudi v zbornici sami naredilo je odločno in utemeljeno potezanje Cajirivija za trgovinske pogodbe močan utis in kakor sodijo poučeni krogi, vsprejele ee bodo nove pogodbe z velikansko večino, kajti komaj 30 konservativcev glasovalo bode proti njim.
Italija v Aj'rikU Italijanska zbornica razpravlja sedaj o razmerah v Mastni. Pokazalo se je namreč, da sta zapovedujoča geueraia Baldissera in Orero pustila pomoriti in postreliti na stotine ljudij, ne da bi jih bilo obsodilo kako sodišče. To razbojniško početje, kakor se je izrazil v zbornici Imbriani, vzbudilo je skrajni srd in gnev vseh poštenih Italijanov. Poslanci Cefalv, Piccolo, Čupani, Cavallotti in Bovio napadali so vlado iu strahovito psovali »briganta" Baldi8sero in Orera. Ministerski predsednik zagovarjal je sicer generala, toda le tako, kakor je mogoče zagovarjati notorično nezakonitost. Utis te debate je v vsej Italiji velikansk, a tudi inozemstvo gleda z začudenjem na tako počenjauje „hrabrih" italijanskih generalov.
Dopisi.
W* KI vda 13. decembra. [Izv. dop.] Na naš tukajšnji dopis s prejšnjega tedna odgovoril je dopisnik z Bleda v včerajšnjem „Slovencu". Skušal je g. Mallnerja oprati, a to delo je tako okorno zvršil, da mora vsak ruzsodeu čitatelj spoznati, da so bila vsa očitanja opravičena. Dopisnik pile o »govorici", vsled katere bi nam bil pomagal pri sestavi dopisa neki Nemec. Mallnerjeva stranka dela ua Bledu sploh na podlagi »govoric*, zato pošilja po gostilnah ogleduho in ovaduhe, ki vsako besedo hitro preneso, a dotični ovaduh iz »poštene hiše" se je ta pot vender zmotil. Dopis smo sumi spisali, v to svrho ui nam bilo treba Nemca in dopiauik bi boljši molčal, kajti v hiši obešeuea ni govoriti o vrvi. Ali dopisnik mari ne ve, da »narodni" iu »verni" (?) Mallner pošilja „Slovencu" nemške dopise, kakor se jo sam bahal? Čo si kedo upa trditi, da je Mallner narodnjak, j>otem mora tudi trditi, da na Kranjskem ni bilo in jih ui Nemčurjev. Kedo je na Bledu o svojem času jedini delal za nemčurske kandidatu? Jedino le Malluer. Pojdite v njegovo hišo in poiščite, kaj bi kazalo ua ujegovo narodujaštvo ! Na Bledu gre slovenščina v uapisi naprej, pri narodnjaku Malluerju jo zadnja. Mallner je bil uemčur in ostane, iu ako se sedaj delu »narodnega* in „vernega", je to samo pesek v oči in .zarad lepšega".
„Slovenčev" dopisnik prizna, da je Mallner hotel imeti lov za 150 gld., a ne pove, da se je po opreznosti nekaterih odbornikov oddaja lovu »tako po domaČe in pod roko" preprečila in da mora sedaj 300 gld. /... lov plačevati. On je dobro vedel, da so drugi, ki so namenjeni za lov, več ponudili, a ou je kot »skrben" (?) župan hotel občini prihraniti nepotreben trud 150 gld. več prejeti. Kot vesten župan bi bil moral reči: »Jai dam toliko, kot vsak drug", a on ni t"ga uaredil, marveč je s čudnimi mahinaeijami hotel sebi 150 gld. prihraniti, a občini ne privoščiti višjega dohodka.   Kaj je po-
trebno to »umazano* in za župana, ki ima skrbeti za blagor obči ne, nedostojno početje Se opirati, ali ni b tem dovelj označeno njegovo postopanje, da ga je okrajni glavar moral prisiliti ravnati na korist občini in ne sebi.
Ko bi dopisnik raje o računih molčal! Da bi sodnija te račune pregledovala, bi bilo se drugače. Tam bi se ne zadovoljili z izgovorom, kolikor sem prejel, toliko sem izdal; zahtevala bi kolekovane pobotnice za vsak trošek iu tudi mi Mallnerju brez pravilne pobotnice ne verjamemo, ker nam ni treba, ker poznamo razmere in k»r vemo, da mora biti računovodstvo take velike občine kot je naša »pravilno". Na Bledu imamo skušnjo s tombolami, vemo, koliko stojo, a vemo, koliko neso. Zakaj je pa g. Mallner ravno to tombolo iz računa izpustil, ki je bila kakor vsaka druga? Zakaj nam ni pokazal o stroških vsaj nekatere pobotnice, Če tudi ne kolkovane? Pošten pregledovalec računov o takih nedostatkih ne sme molčati. Ali se g o s p. Mallner ne spominja, da je šel k pregled o v a 1 c u r a Č u n o v , g. V., g a p r o s i t , da naj molči? Natančni in pravični pregled računov bi še marsikatero pomoto ua dan prinesel. Tudi zarad šole naj bi dopisnik molčal. Lepo po-slopauje bi bilo, če bi smel župan proračune, ki znašajo tisoče, kar dvakrat ali trikrat prekoračiti? Zakaj so poprava šole ni oddala na javni dražbi, kar bi občini najmanj tisoč goldinarjev prihranilo in katere ima Mallner na vesti? Seveda, ako se cement, katerega je v Ljubljani in drugod na Kranjskem dovolj, naroča „per Eilgut" z Dunaja, potem ne zadostujejo stotnki, koder bi desetaki zadostovali. Za vse to g. Mallner niti od občinskega odbora ni imel dovoljenja in če bi zanj uprašal, bi ga ne bil dobil, kajti Blejci poznajo predobro njegovo zidarstvo in če je ne poznajo, prašajo naj posestnika vile pod cerkvijo, ki ima v spomin ua svojo stavbo dvojne pobotnice.
Nepotrebno je bilo dopisniku omenjati požarne hrambe. Resnica je, da so vsi uspehi zasluge drugih in ne Mallnerjevi. Mallner je prevzel lepo urejeno brambo, a dokler ji je bil on načelnik, prejenjalo je vso delovanje in to ne le nabirauje denarja ampak tudi vse vaje. Vprašajte v Ljubljani A. SamaBso, kolikokrat je tirjal brezuspešno zaoBtali dolg bivšega načelnika. Še odgovora ui dajal. Pač je Mallner pri požarni hrambi zapustil nad 1000 gld. doI::a, a ta hi bil že poplačan, da bi prejšnji mož ostali na čelu hrambi. Mallner je dolg prevzel, ga tudi pustil, dočim so njegovi predniki mnogo tisočakov že prej poplačali.
Mallner je vsako reč, katero so drugi zasnovali, skušal prevzeti ter se šopiriti s tujim perjem a bil je vsaki reči ua kvar. Usilil se je planinskemu društvu, a dokler mu je bil načelnik, pobirali niso niti letnine in z Dunnja so morali priti zamotane razmere razvozljati. Eno leto ni Mallner več predsednik temu društvu, in glejte, kaj ho v tem kratkem času učinili. Samo letos so zvršili v Rtdovni delo, ki stoji nad tisoč goldinarjev iu to brez dolga.
Mar smo samo Blejci proti Mallnerju? Ali nimajo tujci, to so posestniki vil in drugi, ogromno večino v zdravstvenem odboru iu vender s koliko silo se so znebili njegovega predasdništva.   To po
še le pikantne zadeve 1 Na Bledu ni več drug za Mallnerju, nego samo še oni nepresodui ljudje, katere se tira s pletenjem časnih in večnih kazni na volišče in še ti so v srci Mulliierjevi nasprotniki. Kako more biti pameten kmet za Mallnerja, če vidi, kako se z občinskim premoženjem ravna in kako župan postopa proti kmetu. Nekemu kmetu je z zlorabo uradne moči in z zvijačo izvil dovoljenje za preložitev neke ceste in sedaj je kmet na cedilu in ima 500 gld. škode. Zaradi tega ježe uložena tožba in radovedni smo, kaj porečejo njegovi zaščitniki, katerim jo dolžnost pred grehi svariti pa ne jih podpirati. Slovencev dopisnik nepotrebno omenja občinskega tajnika »iz poštene /nune gorenjske korenine", katerega tako vsak na Bledu pozna iu kdo bi gane, „bivšega posterja iz Gorjan."
Zdi se nam, da bi bilo tudi g. Mallnerju bolj všeč, če ne bi se bil oglasil tako okorn zagovornik v »Slovencu". Dopisnik doslovno p;še: »Kuj pa s tombolo? Česar gospodje neste našli med dohodki, najdete med stroški! Pač ni častno ker GOO gld. je nabral g. župan pri gostih i. t. d. za napravo ubožne hiše, ki bi bila pač potrebna, ko drugi mogočneži še niso nabrali nu^ bora, zdaj naj bi paše stroške sam trpel, ko vender
med Bvet trobijo, da je berač in ni nič njegovega. No, g. Mallner naj se za te besede zahvali dopisniku, ker ta sam očita, da je dohodke izpustil, pač pa atroške vpisal. Ali gospod dopisnik ne ve, da bi bila to sleparija? »Slovencev" dopisnik ni resnice poročal in nam je dolžnost Mallnerja zagovarjati, kajti izpuščeni bo bili dohodki in stroški tomboli.
Doniš je že tako zelo dolg, zato za danes končamo, a konečno naj dostavimo še tole: Kaj je treba tu sem konservatizem vlačiti, ker politika ni z volitvami na Bledu v nobeni zvezi; tudi nam je vse jedno, kdo je Župan, le Mallnerja nočemo. Mallnerju pridejo v sredo pomagat tudi zastopniki obrtne družbe, no to bo konservatizem skupaj, ki kar gori kako kmetu pomagati. Naj pa ispade v sredo volitev tako ali tako, jedenkrat pride čas, ko Mallner ne dobi niti lednega glasu in takrat bode marsikoga sram.
Prešernova slavnost akademičnega društva „Triglav"-a v Gradci.
(Dalje.)
Ob 3/* 0,1 9. uro tvoril je predsednik akademičnega društva »Triglav"-a, gosp. cand. med. Ivan Jenko, Prešernovo slavnost. V lepih besedah iaz-lagajoč nje pomen, pozdravil je vse navzoče, osobito akademična društva in častnega člana, veleučenega profesorja, dekana filozofične fakultete, gosp. dr. Kreka.   Temu jiozdravu sledili bo burni živiokl'ci.
Prva točka programa bila je Ipavčeva „Slo-vanska jiesem".
Ta slovanskemu pevskemu društvu na Dunaj i posvečen zbor ni posebno umeten, a zahteva vender točne iuterpretacije in posebno v mrmljajoČem zboru dovolnjega nuauciranja; ipak pel jo je »Triglav", ki no šteje več ko 20 pevcev, v občno zadovo\j-nost. Gosp. cand. med. Bela Štuhec, v širših tu-kajšnih krogih znan in čislan bantorist, moral je prevzeti za ta večer tudi tenorjevo ulogo, a pel je prvi del solospeva jako lepo, dru^i del dokaj spretno. Pesen ponavljala se je.
V naslednji točki nastojali bo v origelnem Zajcev em »Potpourri iz opere Nikola Sobic Zrinj skiu združeni tamburaši akad. društev .Hrvatske" in »Triglav"-a. Priznati moramo, da so nas prav prijetno izuenadili, posebno z oziroin na okolnost, da se naši tamburaši šele par mesecev vadijo. Gosp. stud. med. Jukavec pa tudi umeje voditi zbor b tako 8|>retnostjo, da so mu morali pasi novinci vzlic svoji tremi ob prvem javnem nastopu nehote slediti.
V slavnostnem govoru nastopil je gosp. cand. jur. Janko Žolger. Posebno pohvalno je omenjati, da gosp. govornik ni navajal praznih statističnih dat, temveč izvolil si tema, kateri je baš slavnostnemu večeru primerno jako srečuo izvel. Gosp. Zolger podal nam je uzvišen poem, v katerem nas je peljal v nadsračne višine, da smo mislili, da nam je dano v družbi z ncumljivim našim velikanom preživeti par trenutkov. Omeniti mi je še, da je bila mimika in gestikulacija izborna.
Kakor da bi bili sestavljalci programa hote pogodili jo, stavili so Nešverovo »Ukole^arko" na prihodnje mesto. Ta točka s čudovitim, v resnici zuzibajoče delujočim svojim motivom je bila nekaka apoteoza Žolgerjevega fanlazi jo polnega govora, iu ž njo ponudili so naši vrli gudalači posebno mutikaličao iaobraženej&amu delu občinstva izreden užitek. Oni čudovito izraziti drugi akord deluje uekako očarovalno na slušatelja iu celo, sicer ne umetno skladbo preveva nek tajinstven duh. Gosp. dr. med. Kuhat-ju čestitati so mora vsekako, da je tako t-rečuo izbral za moči svojega orkestra tako prikladno točko. Kdor je videl in Čul izve.sti tako skladbo pod vodstvom pri dijakih zelo priljubljenega gosp. Kuharja, — ta želel si bo gotovo v drugo jednakoga užitka. Ravnateljica tukajšnje operne šole, gospa Ana Mayr lVyrimsky izrazila se je, da je bila ta točka proizvajana umetniško dovršeno. V vijoliu solih odlikovala sta bo posebno brata stud. med. in stud. techn. Guči.
V peti točki nastopil je v E'senhutovem, sicer dovelj znanem a vedno lepem „Sanu" nnš oktet, kateri je elegantno rešil svojo nalogo. Mi bi le želeti, da ta oktet ne bi (kakor je to običaj) takoj po slavuosti zopet zaspal, temveč izražamo upanje, da bo i pri društvenih sejah „Triglav'-ovih mesto včasih Beveda neizogibnega prostega petja razveseljeval  nas  v prihodnje z  inarsiktero onih
večno lepih naših pesnij, za katero nas po pravici zavida marsikak tujec. — Gospod cand. med. Štuhec je jako fino izvel lepi solo v oktetu. — Pevci dodali so še Ipavčevo pesniško sentimentalno »Planinsko rožo", z melodijoznim bariton-solom, ki ga je s  fiuim  razumom   pel gosp.   drd.  jur, Silvo
Domicelj. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Čitalnica Lj ubijan aka) priredi prihodnjo soboto, 19. dan decembra, Prešernovo besedo, pri kateri sodeluje pevski zbor »Glasbene Matice" pod vodstvom novega pevovodje g. Hubada. Na zanimivi program, kateri obsega poleg govora o Prešernu raznovrstno pevske in godbene točke, opozarjamo vse društvene kroge že danes. Vse natančnejše v vabilih, ki se bodo razposlala v kratkem.
Odbor.
— (Za »Sokolov" družbinski večer) kaže se živo danimi nje v vseh narodnih krogih. Program, ki ga priobčimo jutri, pa je tudi res tako raznoličen in zanimiv, da že dolgo ni bilo Sokol-Bkega večera, ki bi podajal toliko novega. Glavna točka seveda je tamburaški zbor, o katerem ne dvomimo, da bode uavzbe kratkemu času svojega obstanka rešil prav častno svojo nalogo. Slovensko občinstvo bode gotovo z obilnim obiskom pokazalo kakor vselej svoje simpatije za društvo »Sokol".
— (Slovensko gledališče.) Navzlic veliki konkurenci, katero je imelo včeraj slovensko gledališče na vseh straneh, bila je dvorana natlačeno polna in vsi prostori rnzprodani. Igra »Revček Audrejček" pokazala je tudi včeraj, da spada mej najobljubljenejše slovenskega repertoarja. Predstavljula se je prav povoljno v celoti, posebno odlikoval se je g. Borštnik v naslovni ulogi. Prav dobre bo bile gg. Borštnikova in Danilova iu i^ur Ni uri no v a in S I a v č e v a. Izboren bil je g. S ršen, gg. Danilo, V ero v še k, P e r d a n, & turni. Lovšin i u P o d č a ve n h k i izvedli so prav povoljno svoje uloge. Občinstvo bilo je zado voljro Sicer smo o tej igri imeli že priliko opeto-vano izreči svoje mnenje, kakor tudi o predstav-ljulcib, tako da nemamo dostaviti ničesar.
— (Razdelitev obleke ubogim učencem in učenkam) vršila se je, kakor vsako leto, včeraj dopoludne v dvorani Ljubljanske čitalnice. Bil je prav vesel praznik za šolarčke. S svojo navzočnostjo počastili so to dobrodelno slavnost gosp. deželni predsednik baron NVinkler, vladni svetnik g. Merk, ces. svetnik g. Murnik, župan g. Grasselli iu mnogo gg. šolskih nadzornikov, vodij in profesorjev. Vrli odbor gospe, kateremu na čelu je neumorna naša gospa Murnikova, priredil je s pomočjo dobrotnikov popolno zimsko obleko za 8<> otrok, mnogi pa so dobili posamične (bde, posebno čevlje. Nunski katehet gosp. Merčun nagovoril je otroke b primernim pozdravom, potem pa se jo razdelila obit ka, pri kateri razdelitvi se je udeleževal g. deželni predsednik in gospa Murnikova in dame odbora. Potem je zaklical g. profesor Smrekar »Slava" presvetlemu cesarju in njega zastopniku g. dež. predsedniku baronu NVinklorju. V odboru bile so poleg gospe M urnikov« še g. Ivana Prem k in gg. Marija Klein in .Julija P r v m k , katerih veliki po-žrtovalnosti jo zahvaliti, da se je tudi letos s pomočjo blagih dobrotnikov ta stara blagodejna navada mogla tako lopo izvršiti.
— (Deželna trto u š na komisija) je vsled želje dež. odbora kranjskoga sklicana k seji v četrtek dne 17. decembra, da se posvetuje, kako se naj pospešuje zasajen je amoriških vinogradov.
— • (Promocija.) Pretekli petek bil je promoviran na Graški uuivciv.i doktorjem prava gosp. Janko Po'lnebšek iz Št. Martina pri Litiji.
— (K ljudskemu štetju.) Civilno prebivalstvo Ljubljanskega m»'nt»t se ua podlagi najnovejšega štetja iu z vštetimi inoverci po mestnih in predmestnih farah tako razdeli, da šteje stidna fara 3811 duS, Šentjakobska 5671, Šentpeterska 775G, Frančiškanska G9lJ8 in Trnovska 4098.
— (Cirkus BI doli.) V Ljubljani že iz prejšnjih let dobro znani olrkua Sidoli pričel je preteklo Boboto v jabalnici ob Tržaški cesti svoje predstave. V soboto bilo jo občinstva le malo, včeraj uekuj več. Ker je družba dobra in ima dobre moči, utegne ustrezati prijateljem te vrste zabav, katere opozarjamo h temi vrsticami.
— (Vreme) je z malimi izjemami še vedno I megleno in mokrotno. Preteklo noč pobelil je Biieg
Kamniške planine in Karavanke. Danes posijalo je zopet malo soloce, ki pa se nam utegne kmalu zopet sknti v goBti megli.
— (Preiskava proti profesorju in poslancu Spinčiču.) Kakor javlja »Hrvatska*, ae je pričela proti profesorju SpinČiču preiskava zarad nečega govora ob priliki dohoda Istranov v Zagreb iu zarad volilne agitacije pri zadnjih volitvah v Istri. Pričela se je kazenska preiskava in disciplinarna oblast prvo stopnje izrekla je, da se odimsti iz državne službe. O izidu preiskave poročali bodemo. Nadejamo se, da so izteče povoljno za vrlega in odločnega narodnega poslanca.
— (Iz Litije) prejeli smo včeraj nastopni telegram: Najtojdejso zahvalo izrekamo slavnemu uredništvu »Slovenskega Naroda" za vrlo in krepko potezanje glede* slabega gmotnega stanja nižjih državnih uradnikov nasproti neojiravičenim napadom kanonika K luna v „Slovencu" od zadnjega petka, izrazujoč za tako postopanje našega zastopnika v državnem zboru, osobito kot duhovniku in poslancu, svojo nezaupnico.
Litijski u r a d n i k i-v o I i 1 ci.
— (Z Bleda) se nam brzojavlja: Sobotni dopis v »Slovencu* ni nikak popravek na dopis »Slovenskega Naroda" z dne 5. t. m., ampak vsebina tega »Slovenčevega* dopisa je zmes lažij, posebno zaradi Bleske požarne brambe. Pošiljatelji tega izjavljajo, da je pisatelj „Slovenčevega" dopisa zloben lažni k. — Obširnejša izjava na „Slo-venčev" dopis sledi v »Slovenskem Narodu". (Prijavljamo jo mej dopisi.  Op. uredn.)
Več volilcev.
— (Za lovce.) Pri včerajšnjem lovu na Ljubljanskem hribu pri Vrhniki padlo je 32 srnjakov in srn ter 1 divji maček.
— (Novo slovensko posojilnico) na Koroškem bodo osnovali v kratkem domoljubi slovenski na Ziljski Bistrici na K iroškem. To bode že trinajsta slovenska posojilnica mej koroškimi Slovenci, katero pozdravljamo prav toplo in pristavljamo srčno željo, da se jej pridruži kmalu naslednica.
— (Nova obrtna šola.) V Čepovanu pri Gorici odprli so letos novo obrtno šolo za čip-karstvo. Za učiteljico imenovalo je visoko mini-sterstvo gospodičino Franico Podgornik, sestro znanega slovenskega pisatelja. Čestitamo.
— (Iz Kopra) se nam piše: Naš rojak, Č. g. Antou Dekle va, dosedaj suplent za godbo in petje na c kr. učiteljskem izobraževališči v Kopru, napravil je te dni strogo skušnjo iz godbe pri c. kr. izpraševalni komisiji za pouk godbe na sredoiih Šolah na Dunaji s prav dobrim uspehom. Mlademu gospodu, rodom Vipavcu, čestitamo z dna srca ter ob jednem upamo, da sedaj več ue poreče naš naučni miuister, da nimamo potrebnih izprašanib moč j.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 13. decembra. V zborničnih krogih se splošno trdi, da je Fallieres opustil misel, da bi demisijoniral.
Berolin 13. decembra. Državnem zboru predložil se bode načrt zakona o vohonstvu.
Carigrad 13. decembra. List nStani-boul" bil suspendovan na negotov čas zaradi Članka, razžaljivega za nemškega cesarja.
Dunaj 14. decembra. Nadvojvoda Sigis-mund precej opasno zbolel na hripi, kateri se je pridružila deloma pljučnica.
Rim 14. decembra. Papež imel danes zmerno alokucijo o položaji po zadnjih romarskih dogodkih.
Razne vesti.
* (Mej narodne dirke na ledu,) bodo 7. in 17. januarja v Hamburgu, 10. januarja v Frankfurtu, 24. in 25. januarja na Dunam in G in 7. februarja v Stockholmu. Dnevi za dirko v Hamaru in v Kristijani j i na Norveškem še neso določeni.
* (Eksplozija tovarne za smodnik ) V Marauu blizu Bologue razpršila se je tovarna za smodnik. Štiri osebo so mrtve, tri teško ranjene. Lahko poškodovanih pa je mnogo.
* (Ubegla boa constrietor.) V Nizzi ubežala je pred nekaterimi dnevi iz zoologicnega vrta velika kača boa constrietor iu se dolgo ni moglo ničesar zvedeti o njej, akopram so jo iskali na vse strani. Konečno našli so kmetje iz Saiut Ponsa kačo na nekem polji. Ubili so jo iu prinesli v triumfu nazaj v Nizzo.
Listnica uredništva:
»Več Šenpet erć a no v". Vedeti bi morali, da anonimnih dopisov ne vsprejema nobeno uredništvo. Kdor se »kriva pod krinko breilmnoeti, je slab zagovornik Bvoje stvari.
Gosp. dopisniku iz Celja. Ker je dopis deloma že zastarel, deloma pa pisan za — konfiskacijo, ne moremo ga porabiti. Morda drugikrat kaj.
Gosp. S. D. v Gradci. Ker ste nam naznanili svojo željo prepozno, nikakor ti i mogoče trgati popisa „Pre-šernovo slavnosti" ter tako ustreči Vam. V to nas silijo poleg drugih tudi tehnični a/roki.
Javna zahvala.
Za obilo Šolskega bla^a, katerega je izvolilo preko -ristno društvo „Narodna Šola" poslati tukajšnji ubogi šolski mladini, izreka se tem potom najtoplejša zahvala. Bog plati!
V Borovnici, dne 12. decembra 1891. Jo«. Verbie, Fr. 1'nplcr,
predsednik kraj. šol. sveta. nadučitelj.
Umrli so r IJiil»ljanl:
11. decembra: Jožef J*nežič, uradni slnga, 70 let, Rimska cesta fit. 18, marasmus. — Ana Stticklinger, po-sestnikova žena, 41 let, Rimska cesta št. 15, septicaemia.
12. decembra: Marija Mrzlikar, kajžarjeva hči, 21 ilnij. Ilovca št. 3, božjast. — Marija Jekin, branjevceva hči, 6 let, sv. Petra cesta št. 26, pneumonia.
13. decembra: Manja C'arman, sodarjeva žena, 73 let, Kravja dolina št. 11, caremoma mammae.
V deželni bolulci:
10. decembra : Marija Vidic, delavka, 3f> tet, carci-noma uteri.
11. decembra: Janez Gaberiok, delavčev sin, 9 let, meniugo enocphalitis.
12. decembra : Jožefa Sternad, delavčeva hči, 4 leta, bronehitis.
13. de cembra: Katarina Košenina, delavka, 58 let, marasmus.
Tržne cene v LJubljani
dne 12. decembra t. 1.
Pšenica, h k ti.
Rož, „
Ječmen, ,
O 'es, , Ajda,
Proso, „
r\. <>ru/.h. ,
Krompir, ,
Leča, „
Grab, ,
Fižol, , Maslo, Mam,
Apeh tri Som
kgr.
rblkr
I MMB
„ 6,801
4 3f
3 09
5 90
4 87
5 80 2 5v
II -11 -! * -— •'82 '— «4 E 52
povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno :   .   , . Mleko, liter .   .   . . Goveje       lueso, kgr. Telečje „ ,
Svinjsko , „ Koatrunovo    „ „
Piianec......
Golob......
Seno,   100 kilo.   . . Slama,   ,     .   .   . . Drva    trda, 4 Quietr. „    mehka, 4 ,
i— H2
— 68
I— 8
H 8:
—lak
— 58
'—50
—M
— 45
Uit
1 87 214
71—1 5 —
Meteor o logično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje Inirometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
12. dec.	7. zjutraj *J. po po 1. 9.zvečer	786*8 mm. 739-1 mm. 741 <J mm.	2 4" C 6-4'G 0 6° C	si. vzh. si. zah. si. vzh.	obl. jasno jasno	0 00 mm.
13. dec.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	740*6 mm. 787*6 mm. 784*8 mm.	—1-6° C 0 6° C 6 2° C	1 brezv. megla brozv. 1 megla si zah.i obl. 1 1		3-50 h. dežja.
Srednja temperatura 3-1° in 17°, za 39° in 0-8° nad UOfUSloOI,
ZD-to-rr^jaJslceL borza
dne* 14 decembra t. 1.
včeraj
Papirna renta.....gld.    92 35
Srebrna renta.....„      91 '98
Zlata renta......,    108 35
5°,'0 marčna renta ... „ 102'10 Akcije narodne banke . . , 1O071— Kreditne akcije   ....     „    2H2*—
London.......„ 117*90
Srebro.......„
Napol........n
C. kr. cekini.....a
NemSke marko    .... , 4/, državno srečko iz 1 L864 Državne srečko iz I. 1864
Ogcrska zlata renta 4*7<.......
Ogerska papirna renta 5°/0......
Dunava reg. srečke 5" 0 . . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4«;/ B zlati zast. listi . .
Kreditno srečko...... 100 gld.
Kudolfove srečke 10 „ Akcije anglo-aVBtr. banko. . . 120 „ Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v.....
5 59 67*97Vi
250 gld 100 _
danes
- gld. 92 45 ■   „     92 10
- „ 10876
- „ 10225 „ 100S--
- 283'riO
- „ 11790
- ! 9'88
- . 5'6p
- „ 57-97«/, 134 gld. 50 kr. 179   .   — .
104 101 121 115
185 19 153 218
hO 10
60 25
60
> li j !)<> I j šr   H 1' <Ml H t V O
Prebavno vino
(Vinuin digestivnm Br*yni6SMr) iz  knezoskofijsko  dvorno  lokamo v Ilriksemi
Mr. F. C. Breyme88erja
jo najboljšo  in najalgurnejio sredstvo,
da so hitro ločijo vsakovrstno motltvo pre-bavljanja aH zapeka.
Cena veliko stoklenice z navodilom za porabo 1 ffld.
Stoklonloa za poskuinjo stane 30 kr.
Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobode
v LJubljani. (575—2)
Sltt.  1» «• I ii i  /clo «1 «- o
Mundant
z lepo in brzo pisavo, zmožen slovenskega in nemškega jezika, lice' alntbe. — Kje? pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Slovenskoga Naroda". '.* (1075—1)
Pridne sluge in sluznice
vsake vrste, z dobrimi spričevali, tudi za pomoč čez praznike, priporoča iu oskrbuje (1076)
pisarnica I<"linx na Bregu št. 6.
Lepa prodajalnica
v novozidani hiši v nekem obljudenem, živahnem farnem ti mi na Spodnjem Štajerskem, blizu Celja, ležečem ob projektovani Železniški progi, se da v najem za nizko najemnino. V hiSt je primerno Btanovanje, prodajalnca in skladišče in jo to posebno pripravno za trgovino z mešanim blagom.
Ponudbe prevzame Fr. Miiller-ja anončna pisarna v Ljubljani. (1077—i)
Mejnarodna
PANORAMA
v Ljubljani
na Kongresnem trgu v „Tonhalle".
Odprta vsak dan od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. — Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. ure popoludne do
9. ure zvečer. Ustopnlna za osebo 2© kr.   G ustopnic se dobi za OO kr.   Otroci lO kr.
Od nedelje fine 13. 1. m. «Io uštele srede dne lit. i. ni.:
X. serija:
(986—24)
Švica in Montblank.
mojo
Usojam se vabiti  uajul|udneje na obiskovanje
Božične izložbe
obsegajoče spise mm mladino, knjige, primerne mm daril«, in knjige v UraMiiIh iBduJnk, knjige h podobami, mbavne In pouene l«re, podobe iu
fotografske pripravo
(z vsemi potrebnimi stvarmi v zabojčkih po 6 gld. in po 7 gld.)
Velika izber
kaset za pisma, albumov mu poezije lii fotografije, fotografij, držal, map s« note, reliefu i li albumov, globusov rane vellko-Htl, uzorcev sasllknnje, <l«korael|aklk krožnikov? piHiiili map s vso pripravo In brez nje, albumov za postno znamke od SO kr. do S «ld., Jaslic In modellrulb pOl, gozllj, Kitar, koucertnlh In eleKljMklb eiter po 20 gld., z»bo| sanje i% «l«l.
Novosti !
Nllknnje ua steklen i no : Zbirka glinastih posod in slikarsko potrebščine.
Cvetke is pnplrja: Vse pi»trebščine za izdelovanje cvetk iz papirja in popolne zbirke v poBob-nili kasetab.   Cena 'A gld. f>U kr.
Velika izber muzikalij
namruc opernlb in operetailli Izvodov sa klavir, potpourrl-Jev ter nalonitUlli, pleaullt in klaslHklh koiuuilov.
Velika zaloga dekoracij za božična drevesa.
Vseh vrst koledarji
po ritz'icnih cenab. (1078 — 1)
J. 6IONTINI
trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani.
1
KAROL TILL
Špltalske ulice 10. Ljubljana. Špitalske ulice 10.
PImuI puplr in zHvllki v kasotab in zavojih. Če-trtinks ali osmurka z naglavnimi okraski ali napini. Vizltulve9 litOgrtfo<Mte ali tinkaoe Oiajl>olj moderna oblika). VsakovrMtue potrebščine is pl-Narnice tali |>lM»liin mize : podloge za pisanje, tintniki. podstavki M držala, obte£riiki, ravniki, sn-hiIiii zvitki, pečstils i/, proževine, sušilni kartoni itd. itd. Trgo>ske kulljce. kopirne knjige, be-Ieiuiee9 glavne knjigo, o^ke stra<&ze, folijo knjigo, kvart-knjige, kazala, upi »no ali puvzetnu knjige, knjigo beleinice, btležnice za perilo. IJuankl kolednrjl, pisni in stenski koledarji, koludarji za beležke, koledarji z listki in za listnice, žepni in denarnićni kolettarji, patentovani stebricni koludarji, dijaški koledarji in sklttdni koledarji v veliki izberi.   (456 26)
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina iu tisk .Narodne Tiskarne