CELJSKI TEDNIK 6LASIL0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA iJU:DS.TVA CELJE, 6. AVGUSTA 1965 — LETO XV. — št. 31 — CENA 50 DIN VELIKE ISAL'OGE SINDIKATOV PRI URESNIČEVANJU GOSPODAR. REFORME v REFORMO Z VEC PREUDAMOSTI I UKREPI GOSPODARSKE REFORME, KI SO V ZADNJEM CA- *SU GOSPODARSKE ORGANIZACIJE lE OBCUTVO ZADELI — ViEKArr.RF I GODNO. DRUGE PA SPET TE2K0 - SO POVZRO- ČILI MED DELOVNIMI LJUDMI NEKATERE NEJASNOSTI, TAKO GLEDE USODE NJIHOVIH OSEBNIH DOHODKOV KOT TUDI NJIHOVIH DELOVNIH MEST. OBČUTEN DVIG ZIVLJENSKIH STROŠKOV IN V NEKATERIH PRIMERIH PRAV NIC ROŽNAT \ GOSPODARSKA SITUACIJA. V KATERIH SO SE NEKATERE DF- LO\\E ORGANIZACIJE ZNAsLE. TERJAJO HITRIH ODLOČITEV. PRI lE.Vl PA PRIHAJA TUDI DO NEPRAVILNOSTI. DO SKLEPOV, KI BI LAHKO IMELI TEŽKE POSLEDICE. O TEM RAZPRAVLJ,\- JO TUD POLITIČNE IN MNOŽIČNE ORGANIZACJE; EDEN 00 ČLANOV PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU, STANE POLAJNER NAM JE NA NEKAJ VPRAŠANJ TAKOLE ODGOVORIL: — Sindikalne organizacije imajo v delovnih kolektivih zdaj — v času uresničevanja gospodarske reforme prav go- tovo velike naloge Katere so najpomembnejše? — Delovne ljudi je treba te- meljito seznati z ukrepi in ci- lji gospodarske reforme, le-te ne smemo doumeti kot posle- dico slabega gospodarjenja' — 20-letna praksa našega raz- vdja priča namreč o nasprot- nem — temveč kot temelj za. nadaljrtji hiter razvoj naše družbe. Poleg tega, pa bo sin- dikalna organizacija morala nuditi kolektviom pomoč pri iskanju najustreznejših reši- tev V novem sistemu: Eno najtežjih vprašanj pa bo ne- dvomno prav uskladitev znat- nega zvišanja življenjskih stroškov in ravni osebnih do- hodkov«. — Ali so v Celju kje že zvi- šali osebne dohodke ne glede na položaj gospodarske orga- nizacije? — O nepremišljenem zviša- nju osebnih dohodkov bi sicer težko govorili. V podjetjih so se namreč odločili za več na- činov. Ponekod so zvišali o- sebne dohodke vsem zaposle- nim za enak znesek, drugod pa so se odločili za odstotke. Mislimo, da je prvi način pri- mernejši. Prav gotovo pa je realna bojazen, da morda pov- sod niso dovolj skrbno pre- tehtali, kolikšen naj bo ta zne- sek. Ne bi bilo namreč prav, če bi razdelili vse, kar je tre- nutno možno, kajti v sedanji situaciji je treba upoštevati tudi spremembe položaja na trgu in druge vplive, ki bi lah- ko vplivali na položaj gospo- darske organizacije, takoj bo tudi treba uveljaviti stimulan- se tudi za umsko delo, ki mo- rajo biti usklajeni z večjo produktivnostjo in boljšim gospodarjenjem. — V nekaterih delovnih or- ganizacijah^ Že razpravljali o zaposlovanju, kot o enem izmed problemov, ki jih bo gospodarska reforma pouda- rila. Kaj menite o morebiti nem odpuščanju delovne sile? — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta meni, da trenutno teh problemov še ni. Nekatere delovne organizacije so celo še v juniju in juliju zaposlile okrog 80 delavcev. Predvsem kmetijstvo m grad- beništvo težko najdeta delov- no silo. Večji je seveda pro- blem zaposlitve žensk. Podat- ki pa povedo, da je v indu- striji nekdanjega celjskega okraja še zmeraj veliko delov- nih mest, na katerih bi lahko delale ženske. Če bi tako sto- rili, bi hkrati laže reševali problem zaposlitve'ženske de- lovne sile, hkrati pa birspro- stili določeno število moških, po katerih je v nekaterih pa- nogah veliko pomanjkanje. Slaba pa je tudi kvalifika- cijska struktura naših zapo- slenih. Kar 71 odstotkov vo- dilnih uslužbencev na primer nima primerne izobrazbe. V prihodnjem obdobju se bo vprašanje zaposlenosti za- ostrilo, menimo pa, da nereš- ljivih problemov ne bo. De- lovne organizacije naj bi pro- učile tudi možnosti večjega izkoriščanja proizvodnih ka- pacitet in tako zaposlile od- visno delovno silo.« Pri obravnavanju omenje- nih problemov bo v delovnih organizacijah trt^ba torej ve- liko preudarnosti in velikega angažiranja družbenih Sil. I. B. reforma I\ OBLIKOVANJE OSEBJIH DOHODKOV Začetek izvajanja eko- nomske reforme se odraž^ predvsem v formiranju no- vih cen in njihovemu uskla- jevanju, (iospodarske or- j-anizucije in ostale delov- ni' skupnosti so polno an- gažirane z izračunavanji cen svojih proizvodov in « analizami o gibanju njiho- vega celotnega dohodka, iz- Imjajočega iz spremenjenih ])ogojev gospodarjenja. Pri leni delu sio gospodarske or- ganizacije naletele na šte- vilne težave^.katerih bistvo je predvs.«*m v dejstvu, da še niso znani v podrobnosti vsi instrumenti, ki bistve- no vplivajo na formiranje njihovega dohodka. Osnov- na težava se kaže v dej- stvi, da posamezne gospo- darske organizacije ne mo- rejo postaviti dokončnih izračunov njihovih lastnih produkcijskih cen, ker jim niso znani vsi kalkulativ-, ni elementi, ki nastopajo v strukturi lastne cene. Vzfoki teh težav so raz- lični. Na eni strani izha- jajo iz nepopolnih predpi- sov in nredb posameznih zveznih organov, ki so kot osnovo za formiranje no- vih cen določili samo po- vprečna povišanja cen ena- kim ali sorodnim grupam proizvodov oziroma suro- vin, niso pa v teh okvirih posredovali posameznih no- tranjih specifikacij, na te- n>elju katerih hi gospodar- ske organizacije lahko i>o- stavile svoj« dokončne iz- račune. Omenjene težave, ki pa jih je bilo pričakovati, vplivajo negativno Ipred- v.sem na to. da de ovne skupnosti ne morejo do- končno ugotoviti svojega realnega dohodka, na os- novi katerega bi lahko pre- šli tudi na spremenjen na- čin nagrajevanja zaposle- nih. -Sorazmerno povišanju življenjskih stro.škov se predvideva tudi povišanje osebnih prejemkov vseh kategorij zaposlenih. Ker gospodarski organizacjije iz zgoraj omenjenih razlo- gov ne poznamo svojega dejanskega položaja, ni- majo pregleda nad celot- nim volunuiom dohodki^, ki ga bodo ustvarjale v bodoče, so se v večini pri- merov, odločili, da bodo za- |Kxslenim v prehodnem ob- dobju izračunavanja novih osnov izplačevale akonta- cije v višini, ki bodo vsaj delno pokrile narasle živ- ljenjske stroške. Pri določanju višin akon- tacij, predvsem pa pri na- činu njihovega razdelje- vanja ugotavljamo posa- mezne negativne pojave, katerih skupno izhodišče je predvsem v demagoškem postavljanju, češ da je po- dražitev za vse enaka. Ja- ka gledanja imajo za po- sledico to. da akontacije določajo linearno za vse kategorije zaposlenih in ne gicde na višino dosedanje- ga osebnega dohodka. V , nekaterih gospodarskih or- ganizacijah so določili vi- šino akontacij v absolut- tiih zneskih, ki se gibljejo različno od podjetja do podjetja v okviru med ").()()() do lO.OtK) dinarjev, medlem ko so se v drugih gospodarskih organizacijah odločili za akontacije v priKcninem povišanju. Ce je prvi način dodeljevanja akontacij nepravihni in kri- vičen, potem je drugi na- čin procentnega poviševa- nja še krivičnejši. ker bo'' do na tak način najbolj prizadete tiste kategorije zaposlenih, ki imajo naj- nižje osebne dohodke in bodo ob podražitvi življenj- skih stroškov že itak naj- močneje prizadete. . (Na drugi strani) ODLIČNI kizultati KONJENIŠKI KLUB CELJE se je t svojimi jahači ponovno uvrstil me^ najboljše. Tako jc v Mariboru zasc-i del prvo mesto Blaž.ič Peter na Fili-i siru, medtem ko sta bila drugi in- tretji Cik Matjaž in Črnko Dominik. Galopsko prvenstvo je prineslo S. mesto Milanu Pratnemerju na Idolu, medtem ko je bila sicer odlična Roje Ljuba zaradi padca diskvalificirana. Na galopskem prvenstvu v Ljutome- ru je prvo mesto zasedel Oman Janez na Vandalu, tretja pa je bila Roje Ljuba na Kobri. Zlasti razveseljiv je uspeh, ki ga je na državnem pr- venstvu na Bledu dosegel Cik Ma- tjaž, saj si je priboril pravico sode- lo\ati na svetovnem prvenstvu v Ri- mu. Cik Matjaž je prav tako pobral prva mesta v nedeljo v Zagrebu, pri- čakovati pa je njegove uspehe tudi na nastopu v Beogradu. Člani konje- niškega kluba so razen tega sodelova- li tudi v grajskih igrah na Starem gradu, kakor tudi na proslavi občin- skega praznika občine Žalec ob bras- lo\škem jezeru. Konjeniški klub dosega zavidljive rezultate zlasti ob prizadevanju izku- šenega in požrtvovalnega trenerja Slavka Karmana, kakor prizadevanja predsednika kluba Marjana Ravnikar- ja in celotnega upravnega odbora. V klubu je vedno več mladih ljudi, ki \ztrajno trenirajo in mu zagotavljajo solidno eksistenco. Se vedno pa so možnosti, da se vključijo vsi tisti mladi, ki jim je ta šport pri srcu. Prijave sprejemajo vsak petek popol- dan, med 16. in 18. uro v klubu na Mariborski cesti 150, pri čemer r članarina simbolična. V jeseni bodo organizirali jahanje po skupinah tu- di za starej.še. Posavski muzej v BREŽICAH Brežiški grad. mogočim arhi- tektura s štirimi okroglimi stolpi, kaže o spodnjem forti- ficiraiiem pasu še srediijeoeške poteze. Ce je stavbno /.animio pa je pravcata posebinost ba- ročna dvorana. f)d vrha do tal poslikana s stenskimi slikami. J^o razsežnosti gre v vrsto naj- večjih v naši deželi. Tu je zna- čilen lastni portret neznanega slikarja, stoječega s paleto o roki. r naših dneh je bila dvo- rana povsem restavrirana z ne- malimi žrtvami. Omikanemu potniku ho ogled te dvorane poplačan z enkratnim estet- skim doživetjem. (2. stran) HUMANIZEM Se vedno živi Zgodba o materi dveh nezakon- skih otrok je naletela na veliko ra- zumevanje. Med tistimi, ki so se pismeno ali telefonično obrnili na redakcijo našega tednika, je tudi zdravnik s Korčule. Pravzaprav tolikšnega odzi- va nismo pričakovali. Že ne- kaj dni po objavi zgodbe so se v redakciji zglasili posa- mezniki, da bi vzeli otroka. Mnogi so nam pisali. Tako pi- še Cicilija Urana: »Spoštova- ni, v Celjskem tedniku sem čitala, da bi mati nezakonskih otrok, rada oddala mlajšega sina, da bi vsaj enemu lahko zagotovila ustrezno življenje; , zato sem sklenila, da bi ga vzela. Prosim, sporočite ji moj naslov ...« Pismeno so se obr- nili na redakcijo med drugim Veronika Gačnik iz Lesja, Franc Golčar iz Velenja, Cilka Volk iz Velenja, Fanika Bra- tec iz Brez nad Laškim ... V sredo pa je prišlo tudi tele- fonično sporočilo, da se za otroka zanima neki zdravnik s Korčule. Zal osebS, ki je posredovala, ni vedela pove- dati njegovega priimka in ga zatorej ne moremo objaviti. , Prepričani srno, da bo fan- tek prišel v prave roke in da bomo o tem še lahko pisali. DEŽ. KI JE V PRESLED- KIH PADAL VES CAS, NI BIL DOVOLJ; ZELENEC JE MORAL DOBITI NA GLAVO šE MALO VODE IZ SAVINJE, DA JE BILO TRADICIJI ZADOŠČENO. Reportažni zapis o flosar- skeni halu na 3. strani. Dirka za Ikhkim zasluž- kom Neupravičeno zviševanje cen, ki je najprej razburi- lo potrošnike, je te dni že dobilo svoje mesto v raz- pravah nekaterih republi'. ških organov, ki so ta po- jav dirke za lahkim zasluž- kom obsodili in zahtevali, naj občinske skupščine ta- koj znižajo cene življer^j- skim potrebščinam na do- govorjeno raven. Cene, ki so^ih marsikje neupraviče- no zvišali, bi namreč lahko porušile predvideno raz- merje med cenami, kupni- mi in blagovnimi skladi in tako resneje ogrozile u- spešnost gospodarske re- forme. Pretirano zviševa- nje cen je postavilo v težak položaj tudi delovne orga- nizacije, ki so le redke lah- ko cenam primerno zvišale!,, osebne dohodke. Na seji izvršnega sveta in kasneje tudi na posvetovanju s predstavniki vseh sloven- skih občin, kjer so ponov- no analizirali porast cen, so torej poudarili, da jih je treba toliko znižati, da ne bo v nobenem primeru presežena raven, ki naj bi veljala kot najvišja možna meja. Ko bodo občinske skup- ščine, kjer bo treba, ponov- no razpravljale o cenah, \morajo imeti pred očmi prevsem standard občanov. Zato je torej razumljivo, da mora usklajevanje cen temeljiti na točnih anali- zah in da je to dolgotra- jen in odgovoren proces. Dosedanja naglica je bila največkrat posledica priti- ska delovnih organizacij, ki so v zviševanju cen vi- deli najlažji zaslužek. Najvišja meja, do katere bi v skrajnih primerih ob- činske skupščine lahko zvi- šale cene življenskim po- trebščinam su tele: cena bele moke 242 dinarjev za kilogram, belega kruha največ 204, črnega pa 140 dinarjev za kilogram. Go- veje meso povprečne kvali- tete naj bi ne bilo dražje kot 1300 dinarjev. Telelhia povprečne kvalitete 1490 in svinjina 950 dinarjev. Vste- kleničeno olje naj bi prt§- ^lajali največ po 502 diiiar- ia. sladkor (kristal) 270 itd. l^oločili naj bi tudi cene piščancem, ki ne bi smele preseči 1000 dinarjev za kg. Občinske skupščine pa "Odo morale v primerih, ko ^iso upoštevale, republi- škega dogovora, spremeniti ^'■idi odloke o maržah, ka- '^or tudi koeficiente reva- '■orizacije stanarin. VREMENSKA NAPOVED Do konca tedna bo pre- vladovalo lepo in toplo vre- me. Ponoči hladneje. PO 40 LETIH v ZASLUŽEN POKOJ Te dni odhajata iz sodniških vrst okrožnega sodišča v Celju po 40-letnem shizbovanju v za- sluzen pokoj sodnika Juro Le- sjak in Ciril Golouh. Ko se danes oziramo na pre- hojeno pot obeh sodnikov, je nedvomno težko z besedami o- ceniti njuno življenjsko delo v Juro Lesjak pravosodju, to tembolj, ker po znani človeški slabosti zelo ra- di pozabljamo tisto, kar je nek- do tiho, neumorno, z vso za- vzetostjo v svoje delo, gradil leta in leta, razdajal sebe in po- lagoma izgoreval. Vse preradi se ustavljamo samo pri tistem zadnjem delu človeške dejav- nosti. Ljudje, ki delajo v pravosod- nih ustanovah v Celju, pa se za- vedajo, da izgubljajo z odho- dom tovarišev Lesjaka in Go- louha dva dragocena in ne- umorna strokovnjaka, delavca, ki ju bodo zelo težko pogreša- li. Bila sta vzor po svojih de- lovnih uspehih, nesebično sta posredovala svoje bogate živ- ljenjske in strokovne izkušnje mlajšim in z vso prizadevnost- jo prenašala svoje znanje na one, ki ju naj nekega dne na- sledijo. Zrasla ob delu v pravo- sodju sta skrbela za pravni na- raščaj ter ga z vso odgovornost- jo usposabljala za strokovno delo. Pri vsem tem sta ostajala vedno skromno v ozadju, dasi bi bila po znanju in uspehih u- pravičena do vidnejšega mesta. Tovariš JURO LESJAK se je specializiral v kazenskem in mladinskem sodstvu. Leta in leta je obravnaval vrsto težkih zadev od klasičnega do go- spodarskega kriminala, ki so zahtevale ogromno truda, časa in predvsem znanja. Vrsta od- govornih in težkih procesov, ki jih je vodil zlasti po osvobodit- vi, bo ostala še dolgo v spomi- nu. Zvest slovenski zemlji in svojemu narodu je tudi v naj- težjih dneh naše zgodovine na- šel pot in mesto v NOV,.kjer je opravljal odgovorne naloge. Svojo mladost in zrela moška leta vse do svoje jeseni je pre- živel v Celju. Tovariš CIRIL GOLOVH, se je specializiral v civilnem sod- stvu. Potem ko je nekaj let de- loval kot novinar, je od leta 1930 dalje stalno sodeloval v pra- vosodni službi sirom po Slove- niji, dokler se ni leta 1955 na- selil v Celju kot smodnik okrož- nega sodišča. Zrasel iz številne delavske družine je preživel svoja otroška leta in mladost v revolucionarnih Trbovljah in Hrastniku. Prav te razmere in okolje, iz katerega je zrasel, pa so izklesale' trdnega, poštenega in skromnega človeka. Ko se je odločil za pravosddno služ- bo, ji je ostal zvest do konca. Pridobil si je s svojo vestnost- jo, prizadevnostjo in s svojim znanjem že kmalu sloves dob- rega civilista, ki so ga cenili tudi izven območja okrožnega sodišča v Celju. Tudi on je mo- ral kot zaveden Slovenec oku- siti okupatorjevo nasilje v za- porih, ni pa ga moglo to nasi- lje nikoli zlomiti. Oba sodnika sta se izven svo- je zaposlitve vrsto let aktivno udejstvovala v strokovnih in Ciril Golouh družbenih organizacijah ter s tem dokazala, da pravilno poj- mujeta družbeno vlogo sodni- ka. To so le skromne besede o liku obeh sodnikov. Tovarišema Lesjaku in Golo- tihu želimo, da bi uživala za- služeni pokoj v zdravju in za- dovoljstvu še mnogo let. POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH Nadaljevanje s 1. strani) V tej zgradbi je sedež posavskega . muzeja, ki je bil semkaj preseljen iz Krškega leta 1949. Ves ta čas je muzej Dodil prof. Franc StipJoDŠek do svoje smrti. Njegov muzealni kon- cept razstave je bil realen.^^ Zlasti se mu je posrečil bogat etnografski od- delek, katerega je sam uredil stro- kovno in lepotno neoporečno. Mimo tega je ie zgoduj po 194J. (in nemara še prej) zbiral gradivo NOV. Priču- joči oddelek je danes vzorno postav- ljen z bogatim gradivom. Lahko smo ponouni. da imamo ob veličastnem Muzeju revolucije v Celju v našem območju tudi v tem kraju razsežno in pomembno dokumentarno gradivo, i je prikazano tudi estetsko brez- ''iio. Večina muzejskih obiskoval- cev hm po arheološkem oddelku brez globljega interesa, le te bi opo- zorili, če jih ne pritegnejo starožit- nosti po zgodovinski plasti, naj si ogledajo predmete iz gline, kovine in kamna, zaradi lepote, ki jo odse- vajo. Tu mi prihaja na misel kamnit rimski kip ženske glave. ki. po stro- gem izrazu in kiparski izvedbi vzbu- ja pozornost. Ne samo. da je glava, ki predstavlja mlado ženo. samonikla umetnina, hkrati je nedvomno portret domačinke iz Posavja. tedaj naše davne prednice. Nedvomno, da je rustikalna izvedba delo domačih rok in ne italski import. Specialnost tega muzeja pa je prikaz kmečkih pun- tov. Brežice z okoljem so zgodovin- ska tla tega dogajanja. Nikjer na Slovenskem pa ne hi bila razstava '>lje pogojena kot tu že zaradi bliž- nje hrvaške meje. Zagrebčani pogosto obiskujejo Mokrice, Brežice in Ca- teške Toplice. Noben slovenski muzej nima toliko hrvaških obiskovalcev kakor posavski. S tem pa je za bre- žiški muzej podana ena izmed važ- nih nalog. Nooo vodstvo muzeja je pohvaliti, da je o tamkajšnjem muzeju oskrbelo stalno razstavo slikarja in grafika \ F.. Stiplovška. Ni to le pietetna gesta zaslužnemu muzealcu, saj je kot ma- lokdo zajel značaj tamkajšnje pokra- jine in ljudi v svojih delih. Marsi- katero od teh je tudi narodopisno pomembno. Razstava v dveh sobah se deli na grafiko in olja. Stiplovšek je rojen grafik, izvrsten risar, njego- vo dleto je kar virtuozno. s sigurno roko grehe v les, ko je ustvaril tako prepričljive lesoreze. Bil in ostal je zvest pripadnik tako imenovane no- ve stvarnosti, s poudarki ostrega ob- risa, dognane risbe, temačnega ko- lorita s plastičnim senčenjem. Njego- va strnjena kompozicija je vselc trdna. Za modna gesla ni imel po sluha, njegovo delo je danes doku men t polpretekle dobe. Prištevam ga tudi med pionirje slovenske m(\ derne grafike (B. Jakac, T. Kral, Fr. Kndj, Pilon, Stiplovšek, M^leš). A. S. BESEDA OBČANOV . . IN NJEN ODMEV TUDI JAZ BT ŽE RADA ŠLA DOMOV... Dne 30. julija sem prišla v po- slovalnico''»Cevljarstvo« na Trgu svobode deset minut pred peto uro popoldne. Čakala sera v vrsti; šlo je precej počasi, zaYo so med- tem lokal zaprli; Ko sem prišla na vrsto, sem vprašala, če so mo- ji čevlji gotovi. Tovarišica me j« komajda vprašala, kakšni, ko ji je že moški za mano dal listek, mene pa je prezrla in postregla rijega. Vprašala sem jo, zakaj me je izpustila, nakar se je to- varišica obregnila, da, ne potre- buje nobene »komande«: »Zakaj sto pa tako počasni, jaz bi že tudi rada šla domov. celo zagotovil, da je denar za javno razsvetljavo že pripravljen in da ima Elektro že naročilnico za izvedbo del., Toda, na žalost, po štiriii mesecili ni- so uredili Se ničesar drugega, kakor da so delno odstranili kune smeti in raznih drugih odpadkov, nikjer pa še ni videti nobenega opozorila, da je tu prepovedano odlagati smeti in druge odpadke, zaradi česar jih še vedno odmetujejo ob tej po- ti. Prosimo tovariša odbornika, da nam im ta vprašanja odgovori: ali so bile to sa- mo obljube, ali se bo pri nas vendarle kaj spremenilo? Avgust Tratnik Zagrad 83 VEČ DENARJA ZA CT Kot večletni naročnik Celjske- ga tunika — mimo tega pa sta nar^nika še dva moja sinova — bi rad zapisal nekaj vrstic. Spre- menjene naslovne strani sem se že privadil, saj se zaradi nje CT loči od drugih časopisov. Tudi zgodba o Guzaju-je sila zanimiA^a in se zaradi nje doma kar puli- mo za časopis. Sestavki primari- ja dr. Alojza Rojnika so nadvse poučni in bilo bi prav, če bi tu- di v prihodnje objavili še več po^ dobnih članke^'. Potrebno bi bilo, da bi CT bolj redno objavljal cene kmetijskih pridelkov na celjski tržnici. Tudi člani krajevnih skupnosti bi mo- rali pisati več o težavah in delu v svojem okolju, CT pa bi moral takšne dopise objavljapti, ne pa da bi romali v koš. Nadvse po- trebno pa bi bilo, da bi občinske skupščine prispevale obljubljene I dotacije Celjskemu tedniku, da se ne bi v njegovi blagajni raz- predal pajek — kakor'^e pisalo v svečani številki ob dvajseti ob- letnici časopisa — kajti bilo bi žalostno, če bi morali preveč po- viševati ceno lista ali ga celo ukiniti. Narobe, . Celjski tednih; bi se moral razširiti v vsako hi- šo! Jakob Leskovšek Lesično ODBORNISKE OBLJUBE Občani volilne enote Zagrad se česlo spominjajo obljub svojega občinskega od- bornika, ki jih' je izrekel na zboru voliv- cev v dvorani Stceu i^ na zboru volivcev v Stanovanjski skupnosti Podgrad. Obljubljal nam je, da dobimo ob poti ob Savinji prepotrebno javno razsvetlja- REFORMA IN OBLIKOVANJIH OSEBNIH DOHODKO\ (Nadaljevanje s 1. strani) Ko se v gospodarskih organizacijah odločajo o načinu in višni izplačeva- nja akontacij, je potrebno upoštevati predvsem dejstvo, da je struktura potrošnje pri posameznih kateg'ori- jah zaposlenih različna, ter da so predvsem tisti delavci, \ki imajo najnižje osebne cbhodke absolutno vezčHii na nabavo f)snovnili življenj- skih potrebščin, medtem ko kate-1 gorije z višjimi osebnimi dohodki trosijo dobršen del svojega dohod- ka v iiiimene. ki ne izhajajo.iz eksi- stenčnih potreb. Upoštevati je treba, da je osnovni namen akontacij sa- mo v tem. (Ui zaposlenim omogočimo na čim manj boleč način prebroditi težave prehodnega obdobja usklaje- vanja razmer v našem gospoditrstvu. Akontacije so začasen ukrep, slu- žijo pa naj predvsem temu, da bo- do delavci z najnižjimi dohodki čim manj ohčutilf^povišanje življenjskih stroškov! Dokončni izračuni o gibanju in obsegu celotnega dohodka v gospo- darskih organizacijah bodo omogo- čili le-tem. da na osnovi rezultatov "ospojlarjenja in poslovanja preide- jo tudi na spremenjen način nagra- jevanja zaposlenih. Ko bo posamez- na organizacija dokončno ugotovila, v kakšni situaciji se nahaja ii\ s čim razpolaga, bo na osnovi tega lahko pristopila tudi k ustreznemu spre- minjanju instrumentov notranjega razdeljevanja dohodka in k spre- membi pravilnikov o delitvi oseb- nega dohodka. Ureditev sistemov notranje delit- ve in njihova dosledna uporaba v praksi je eden od temeljnih pogo- jev, da bodo delovne skupnosti uspešno poslovale v reformiranem gospodarskem sistemu. Zato morajc v vseh delovnih organizacijah ol: sodelovanju vseh članov kolektivov uveljaviti na področfu notranje de- litve take sisteme, ki bodo dejanske povezovali oblikovanje sredstev za osebne dohodke in njihovo delitev s produktivnostjo dela in s poslovne uspešnostjo. Le tako izpopolnjen sistemi, povezani z učinkovitostjt poslovanja, lahko zagotovijo deli- tev, ki bo preprečevala oblikovanje osebnih dohodkov brez upoštevanje ustreznih kriterijev po novo ustvar jeni vrednosti. Novi pravilniki morajo v poln meri upoštevati specifičnost vsakeg« delovnega mesta in omogoča-ti. d< > se bo dohodek zaposlenih oblikova dejansko na osnovi njihovega del in na osnovi poslovnih rezultat eelotne delovne skupnosti. Ločevati je potrebno dvojnost pl cesa, ki treiuitno teče "^na- področ urejanja osebnih dohodkov. Na ( strani imamo opraviti s proces< (loločanja in dodeljevanja akon cij kot kratkoročnega ukrepa i radi premostitve trenutnih težav, drugi strani pa tečejo procesi oh koA'ai\^a kriterijev za razdeljeval osebnega dohodka v spremenjei pogX)jih gospodarjenja v bodpče. težimo v prvem primeru pr^dvs k pomoči delavcev z nižjimi plai mi, pa zahteva drugi proces pop non>a drugačna izhoelišča. Uveljj Ijahje enakih principov v obeh j merih je nesprejemljivo in neip goče. Spremenjeni pravilniki o r deljevanju osebnih dolwidkov r rajo v polni meri upoštevati že n določanjem osnov dohoelka razm ja. ki izhajajo iz različnih kval kacij. -delovnih mest in teže od vernosti, ki jo ijosamezniki nos v okviru gospodurjjkt; organizac: Degresijsno nadgrajevanje (neupre čeno poviševanje dohodka niž. kategorijam in hcsoraznierno pc sevanje dohodka strokovnemu ostalemu vodilnemu kadru) in t dencc po »uravnilovki., ki se pc^ ()d pojavljajo, lahko s svojim u Ijavljanjem nadaljnjemu razv gospodarstva kot celote in posana "niiu dt;lovnim skupnostim samo š dajejo. Spremenjeni pravilniki ouu)gočijo vsem zaposlenim, da bo obseg njihovega osebnega doh ka gibal sklaelno z njihovim polo jem y| organizaciji proizvodnje na osnovi njihovega prizadeva pri delu. Upoštevati je treba, da je rea vrednost osebnih dohodkov in i Ijenjska raven delovnega človi važen pogoj za izvedbo ciljev e nomske reforme. Zato morajo spremenjeni sistemi delitve doho< usklajeni z ravnijo opravljen dela. s čimer bodo omogočili, de ho življenjska raven vsttkega z.s s1(Mu\ga ravnala izključno p(!> i gpvem delu. Bernard Slrmčni SPREJET URBA]\ISTIČNI NAČRT ZA MOZIRJE IN NAZARJE Neizdelana urbanistična dokunuMi- tacija za posamezne kraje v iiKtzir- ski občini je bila zadnja leta i)red- niet številnih razprav in kritike ob- čanov, /iiradi tega je |)recej naza- dovala |)redvsern individualna sta- novanjska gradnja. Da bi suuio- vanjsko gradnjo omogočili |)redvseMi v tistih krajih, kjer je največ inte- resentov, je skupščina občine Mo- zirje naročila izdelavo urbanistič- nega programa za Mozirje in Na- zarje in ureditvena načrta za stano- vanjsko četrt-l>ol)letina v Nazarju ter iz|)opoinitev stanovanjske če- lni irate; v Mozirju. V izdelavi pa sta tudi ureditvena načrta za iibno ob Savinji in l.iiče. Po javni razgrnitvi urbanističnega |)rograina in obeh ureditvenih na- črtov je .skupščina občine Mozirje na nedavni seji sprejela urbanistični [)rogratn za Mozirje in Nazarje in oba ureditvena načrta. Urbanistični program predvideva za oba kraja opliiiialuo kapaciteto v obdobju M) let z okoli tritisoč prebivalcev. Za Mozirje se predvideva nadaljnji raz- voj v upravni center komune in eko- nomski razvoj v zvezi s širjenjem turističnih kapacitet in dejavnosti, ki It) panogd rrate v Mo- zirju, kjer je dolenena individualna gradnja stanovanjskih hiš, določa zgostitev že obstoječega stanovanj- skega naselja, ker prostor ni bil ra- cionalno izkoriščen. Ureditveni načrt za stanovanjsko četrt Dobletina v Nazarju zajema kom|)leks za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš s predvideno ka- paciteto okoli 800 prebivalcev. Inte- resenti za gradnjo so predvsem de- lavci in uslužbenci zaposleni pri LIN in (K; Nazarje. Gradnjo stanovanj podpirata tudi obe podjetji, ker je taka gradnja cenejša kot pa blokov- ska gradnja. -er OBČANI O CENAH: Neusklajene odkupne inprodajnecene Na nedavnih razgovorih, ki jih i je o gospodarski reformi priredil na sedežih krajevnih organizacij So- cialistične zveze občinski odbor SZDU Celje, so ugotovili, da de- lovni ljudje sicer razumejo nujnost iikr(>|)ov gospodarske reforme, da pa imajo o nekaterih odločitvah svo- ^je mnenje. Pov|)rašali smo sekre- tarja občinskeg^a odbora Socialistič- ne zveze Janeza Kovačiča. kateri so problemi, na katere so občani najprej opozorili. ['revladalo je mnenje, da so ne- katere novoformirane cene previ- soke. Zlasti to za meso, katerega ce- na se je v maloprodaji zvišala mno- go občutneje kot pri odkupu. Ob- čani numijo. da je zvišanje cen me- su pretirano. Podobno mnenje je obveljalo tudi za akontacije novih stanarin. Ekonomske stanarine naj do kraja uveljavili po štirih le- tih. s(Hlanji izračuni akontacij pa so tolikšni, da bodo močno prizadeli vsakogar, ki živi v starem stanova- nju, predvsem pa ljudi z nizkimi osebnimi dohodki. Občani trdijo tudi to. da je previsoka cena mleku, ki le sodi med najnujnejše življenj- ske potrebščine.^ Veliko je v Gelju tudi besed o skrčitvi delovnih mest. Lovariš Ko- vačič meni o tem tole: 5.0dpuščanje delovne sile v re- formnih procesih ne bi smela biti edina rešitev — kot so jo ponekod morda razumeli. To naj bi bila zad- nja, ne pa prva pot, č-eprav jo bodo v nekaterih delovnih organizacijah vendarle tnorali ubrati.« V zadnjem času so občani mesta Celja nezadovoljni tudi s slabo za- loženostjo celjskih trgovin. V mno- gih namreč še zmeraj primanjkuje artiklov, ki so tik pred uveljavit- vijo novih cen neverjetno šli v pro- met, i rgovska mreža bi to morala čim prej urediti. OBČINSKE SKUPŠČINE SO DOLOČILE NOVE CENE ŽIVLJENJSKIM POTREBŠČINAM MED NAJDRAŽJIMI V SLOVENIJI DOBER ZGLED OBČINE LAŠKO: MESO CELO DO 300 DIN CENEJE V zadn] em tednu so zasedale občinske skup- ščine nekdanjega celjskega okraja, da bi mej drugim razpravljale predvsem o novih malopro- dajnih cenah tn maržah, o akontacijah na stž^na- rine, inventarizaciji in revalorizaciji stanovanj- skega: fonda in o začasni omejitvi proračunskih izdatkov. Vsi ti sklepi so enakojeaniniivi m aktu- alni, toda za potrošnikov žep sotrenutno najbolj občutne pj^av nov^e cenejnnove jttanarine. V ce- nah osnovnih življenjskih^potrebščin med posa- meznimi bbčinami našega^močja sicer ni pre- velikih razlik, ugotavljamo pa lahko, da so med najvišjimi v Slovenijj_(Celje, Velenje)in najce- nejšimi (Laško).________ , CELJE: Odborniki celjske občin- ske skupščine so se po razpravi, ki je bila živahna, da že dolgo ne, le odločili za nove cene življenjskim potrebščinam. Moka vrste B bo zdaj po 242 dinarjev (bela). 191 (polbela) in 142 (črna) dinarjev. Zanimivo pa je. da lahko prodajalec poveča ce- no predpakirani moki. vendar ne več kot za K) dinarjev pri kilogra- mu. Zvišanje cene moke je povzro- čilo tudi občutno zvišanje cen kru- ha. Črn kruh bo v Celju po 140 di- narjev, polbeli po 170 in bel po 208 dinarjev kilogram. Trgovina pa bo dobila" za prodkjo kruha devet di- narjev marže od kilograma. Slad- kor je v Celju po 270 dinarjev v kristalu in po 508 dinarjev v koc- kah: podjetja, ki prodajajo pakiran sladkor pa bodo tudi pri njem sme- la zaračunati do 6 dinarjev na kg za vrečko. Vstekleničeno olje proda- jajo po 510 dinarjev, olje v sodih pa po 476 din. Cene mesa so izredno visoke: teletina je po 1500 dinarjev, govedina po 1560, svinjina pa po 950 dinarje\. Vendar so to povpreč- ' ne cene. Cene posameznim boljšim kategorijam mesa so seveda dosti J višje. Mleko bo v Celju po 140 di- . narjev za liter — za široko potroš- njo, za industrijo po 145 (v posodah), v steklenicah pa po 155 dinarjev li- ter. Tn še cene premoga: lignit — 7552, rjavi premog iz Zagorja 11.250 '.din, rjavi Trbovlje 10.754, Laško 15.259 za tono itd. Drva bodo pro- [ dajali po 7220 za prvo vrsto in po ',55^ za drugo vrsto. ! Skupščina je osvojila tudi pred- log, naj bodo povprečne marže do ^18 odstotkov, razen za južno sadje, i kjer lahko doseže tudi 25 odstotkov.^ y- O akontacijah za stanarine so od- ; borniki prav tako živahno razprav- ljali. Toda določene akontacije so kljub temu visoke, zlasti pa bodo prizadele stanovalce v starih zgrad- il,i h. da ne govorimo o upokojencih nizkimi pokojninami in o podpi- rančih. No, nove akontacije bodo take: stanovalci iz hiš. zgrajenih do konca 1959 leta. bodo za stanarino j)lačevali za 140 odstotkov več kot doslej, za stanovanja, dograjena v letu 1960. 90 odstotkov več, iz leta 1962 50 odstotkov več, iz leta 1965 l)a 50 odsitotkov več. Po predvidevanjih se bodo prora- čunska sredstva celjske občine zmanjšaki za približno 20 odstot- kov, kur znaša 600 milijonov dinar, jev. LAŠKO: V Laškem so tudi že do- ločili nove cene. Bela moka B tipa 4O0 je zdaj po 245 dinarjev, polbela pb 195 in črna po 142 dinarjev l>kilogram. Bela moka C tip 400 je po 221 dinarjev, polbela po 170 dinar- jev in črna po 133 dinarjev. Kruh je tako kot v Celju po 140 črni, po 170 polbeli in po 208 dinarjev beli. Kristalni sladkor bodo prodajali od- slej po 270 dinarjev, v kockah pa po 304 dinarjev. Olje v sodih je po 470, vstekleničeno pa po 510 dinar- jev. Goveje meso prve kategorije so razdelili po kvaliteti in prodaja- jo stegno, pleča in bržolo po 1700 dinarjev, vrat. bočnik in flam po 1300. pljučno pečenko po 3100. ledja ?o 1.200 ter prsa in rebra po 900. Te- ečje meso se giblje med 2100 di- narji za stegno in pleča ter med 1040 dinarji za vrat in prsa. Tu je še svinjina, katere najboljše* kose bo- mo plačevali po 1400 dinarjev, naj- #dabše pa po 540 (krače) za kilo- gram. Mleko je po 140 dinarjev li- ter, v pollitrskih steklenicah pa je pd 75 dinarjev. In še premog: v ko- sih — velenjski lignit 7600 dinar- jev za tono, kockovec 7100 dinar- jev. Laški premog pa je po 14.900 dinarjev v ko'sih; kockovec po 14.200 in oreh po 13.100 dinarjev. ŠMARJE: Šmarska občina je med pstimi, ki so določile najnižje cene mleku, toda najj|išje cene kruhu. Mleko prodajajo po 125 dinarjev liter, črn kruh pa po 148, medtem ko sta polbeli po 180 dinarjev kilogram in beli po 212 dinarjev. Moka vrste B: bela je po 243 dinarjev, polbela 193, črna pa 142. Moka vrste C je bela po 221, polbela po 170 in črna po 130, Kristalni sladkor je v Šmar- ju po 270 dinarjev, v kockah pa 304 dinarje kilogram. Olje v sodih bodo prodajali po ceni 487 dinarjev za liter, v steklenicah pa 527 dinar- jev. Akontacija za stanarine pa so do- ločili takole: za stanovanja, zgra- jena do konca leta 1959, znaša pri- hilek 114 odstotke, za stanovanja, zgrajejia v letu 1960, 100 odstotkov, za stanovanja iz leta 1%1. 80 od- stotkov, za stanovanja iz leta 1962 47 odstotkov in za stanovanja, zgra- jena v letu 1963, za 20 odstotkov. VELENJE: V velenjski občini bo- do občani kupovali črn kruh po 148 dinarjev za kilogram, bel za 212, sladkor v kockah za 304. v kristalih pa za 270. Odprto olje je pcr 470 di- narjev liter, v steklenicah pa po 510 dinarjev liter. Povprečna cena govedine jefcv Velenju 1380 dinarjev, leleline i5% in svinjine 950 dinar- jev za kilogram. Velenjska skupščir na je določila tudi marže za neka- tera živila in sicer v višini 20 od- stotkov, medtem ko lahko le-ta do- seže pri južnem sadju tudi 25 od- stotkov. Zanimive so še cene premo- ga:' lignit v kosih (Velenje) 6.486- dinarjev, lignit v kockah pa 5.928 dinarjev (frankb naklad, postaja). MOZIRJE: Cene kruha znašajo v mozirski občini po novem za črn kruh 144 din, polbeli 176 din, beli 204 din. Najvi.š.ia cena bele moke vrste B je 242 din, črne 142 din,' najvišja cena bele moke vrste C je 220 din, črne pa 154 din Gena sladkorja v kristalu je 270 din (embaliranegu) 276 din, sladkorja v kockali 308 (lin. Cena olja, odprto je 480 din. v steklenicah 520 din. Za sveže meso je skupščina določila po- vprečne cene in to za goveje moso za 1 kg 1.380 din. teletina ,1550 din in svinjina 950 din. Skupščina je rudi obravnavala cene svežega mesa posameznih vrst. ki se gibljejo za ?.roveje meso od 1100 do 2100 din, te- ietino od 1300 do 2600 din in za svi- njino od 600 do 1800 din. Liter mle- ka stane odslej 120 din za široko iiotrošnjo. Določene so bile tudi ma- loprodajne cene za premog in drva. (ena velenjskega jjremoga se gib- lje od 9700 din do lO.HOO din za tono, cene drv pa od~3.150 do 6.400 din za prostorninski meter. Marže'v prodaji na malo za riž, jedilne maščobe, mesne izdelke, kavo, začimbe, mesne in ostale kon- zerve ter testenine znašajo največ 18 odstotkov nabavne cene. za ju/no sadje pa največ 50 odstovkov. Do- s(>danji občinski odlok o cenah obrt- nih storitev ostaja še naprej v velja- vi. Skupščina je sprejela tudi odlok^ o določitvi in plačevanju akontacije na novo stanarino in najemnino. Za stavbe, zgrajene do leta 1959, je faktor 2.00. v letu 1960 1.80, v letu 1961 1. 70. v letu 1962 1,60, v letu 1965 1.30 in v letu 1964 1,20. J (Nadalje^t^iy C, ga straRJ) F L O S A R S K I B A L N A LJUBNEM DEŽ, FLOSARJl, TURIZEM... Ljubno, prve nedelje v avgustu. Ljudje odpirajo okna in gledajo v nebo. Potem zmajuje z glavami. Flo- sarski bal, tradicionalno prireditev turističnega društva v Ljubnem, bo odnesla voda. Organizatorji so pre- klinjali, »štantarji« pa so pridno po- stavljali svoje prodajalne in privab- IjaU ljudi, (k\ poizkušajo svoje zna- nje. Vreme" še je pa kisalo. »Prekle- to, saj smo že bili vččkrat mokri, bomo pa še danes!« — »Zelenca na flos, flos pa v vodo!« — »Hudič pa takšen turizem!« Letošnji peti trac^icionalni flosar-^ ski bal v Ljubnem bi moral biti vi-' šek dosedanjih tovrstnih prireditev, ki oživljajo nekoč tradicionalno flo- sarstvo. Toda vreme prirediteljem še zdaleč ni bilo naklonjen. Oblaki so izlivali svojo tekočino, kot da bi hoteli izprati vse grehe Savinjčanov. In teh je moralo biti — po količini dežja — veliko. Medtem, ko je bilo dopoldne, ko jc bilo strelsko tekmo- vanje in nogometna tekma, vreme še doT^aj suho, se je popoldne po- polnoma skisalo, tako da so organi- zatorji resno premišljevali, če bi prireditve sploh, ne odpovedali. To- da obiskovalcev je bilo že veliko, stojnice so stale, naj bo še bal, če- prav moker flosarski bal. Kmalu popoldne se je prostor v Vrbju ob Savinji že dokaj napolnil, ljudje so srebali pijače (po novi ce- ni), ter se sprehajali po blatu in pod dežniki. Povorka z godbo in ne- kaj splavarji ter Žagarji se je priče- la z majhno zamudo, kljub temu pa ne prepozno, kajti deževati je tisti trenutek ravno prenehalo. Potem se je pričel ceremonial. Flosarji so odšli na zajtrk — čeprav je bilo pol- dne. Kruh, svinjski želodec in vino — toda vsi ga morajo piti iz enega kozarca. Taka je bila navada in taka mora ostati. Po tem zajtrku smo pričakovali krst, toda vreme se je spomnilo, da je presuho in neusmi- ljeno je začelo deževati, tako da so morali malo počakati, preden so na- daljevali s svojim programom. Na- povedovalec po zvočniku je napove- dal, da bo čez minuto prenehalo de- ževati in, saj to še po radiu nikoU ne uganejo, deževati je res preneha- lo. »Dragi judež, mi te bomo preizku- sili, če si vreden in sposoben, da po- staneš fk>sac.« Zelenec — Jože Je- raj — je pokleknil, pop — Jože Kov- šak mu jc stal ha levi, krmaniš — Ivan Ccplak — za njim, ob strani pa je gledal boter. Tega je tokrat predstavil predsednik občinske skup- ščine Mozirje Jože Deberšek. Začelo se je spraševanje, nato pa des^t na- povedi. . ' ■ »Ce je flos moker ali napit od vo- de, ga deni na peč, da se .osuši.« »Vode ne smeš piti, posebno, če je majhna že za flos.« »Kadar odnese deske s flosa, jih odrini proč, da jih polove ljudje, ker drugače ne pride- jo do njih, ker so drage.« Potem pa krst in flos se je s svo- jo posadko zapeljal po motni Savi- nji. Vreme, pa kot da se ne zanima za stare običiije. Dež, dež, dež ... Naslednjo vožnjo so se na splavu pojavili ljubinski pevci: »Dost ljudi me je spašValo, se za Ljubno zanimalo, rekel sem jim jaz tako, da prijazen trg je to!« Stara, a lepo in ubrano zapeta pes^ se meša s šumenjem Savinje, se širi pod gore, ovite, z meglo, in odmeva med stojnicami. S tem pa je ceremonial tudi končan. Pridni organizatorji so pripravili še mno- go več, toda vreme... Po tem so se ljudje zabavali, ka- kor so se znali m hoteli. Plesali so lahko — pod dežniki seveda — pili pod pokritimi stojnicami, največ pa' jih je zavilo v lokale in gostilne. Te so bile tega dopoldneva popolnoma zasedene in skoraj nemogoče je bilo dobiti prosto mesto. Tu so stari flo- sarji radi pripovedovali o svojih vožnjah po valovih Savinje, Save in Donave, o resničnih krstih, o vese- lih in žalostnih dogodkih. Vse je bi- lo zanimivo. Ljudje so jim radi pri- sluhnili. Tako je minil dan, namenjen ve- selemu razpoloženju in oživitvi sta- rega običaja, kar pa je dež na ža- lost vseh, organizatorjev in obisko- valcev, pokvaril. Škoda! Trud orga- nizatorjev ni bil poplačan. T7 T/-_____ IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIOIII".....Illim.......m.........'................................................ komiimalni problemi krajevnih skupnosti KR^FVNA SKUPNOST ALJAŽEV HRIB \^a področjVi krajevne skupnosti^ Aljažev iii ib so v teku večja regulacijska dela na, Voglaj- ni. Kot kaže, bo druga etapa regulacijskih del, to je od železniškega mostu pri cinkarni do cestnega mostu na Teharski cesti pri Pocajto- yem mlinu, v jeseni gotova. Zelo pereče vpra- šanje pa predstavljajo regulacijska dela na Vog- lajni v prVi etapi od izliva v Savinjo do prej omenjenega' mostu pri cinkarni. Pereče zato, ker bo z letošnjo dovršitvijo druge etape regr^- / lirana Voglajna v dolžini treh km in bo. voda v regulirani strugi z naglim odtokom v zgornjem delu ob vsakem večjem deževju zalivala nizki del področja pri Skalni kleti. Sedanji potek del pa daje jamstvo, da bo Voglajna v prvi etapi, to je spodnji del, popolnoma regulirana najka- sneje v naslednjih dveh letih. S to regulacijo bodo dosedanje večkratne poplave Creta, Ža- Vodne in Skalne kleti za vedno odpravljene. Lani jc bih končno napeljan vodovod v zgor- nji Cret ter je bilo s tem rešeno vprašanje, ki je bilo mnogokrat na dnevnem redu na različ- nih sestankih. Dovozne ceste na območju, kjer zdaj oprav- ljajo regulacijska dela, so v slabem stanju. To •le razumljivo spričo odvoza in dovoza materia- la pri regulacijskih delih. Zato je potrebna pri- nierna uvidevnost tamkajšnjih koristnikov cest. •^o zaključenih regulacijskih delih bodo ceste zopet urejene, med njimi tudi Kosova ulica. Zaradi izgradnje stanovanjskih hiš cinkarniških delavcev ob Popovičcvi ulici, bo prav tako tudi ta ulica v kratkem urejena. Krajevna skupnost Aljažev hrib vzdržuje tudi nekatere krajevne ceste v strmem terenu. Te ceste so v slabem stanju, na nekaterih me- stih so tudi zemeljski plazovi, ki ponekod one- mogočajo prevoz. Gradnja kamnitih škarp, s katerimi bi zajezili zemeljske plazove, je zelo draga in trenutno za takšne gradnje ni dovolj sredstev. Glede preskrbe z vodo v glavnem ni težav na terenu, kjer je vodovodna napeljava. Tudi pereče vprašanje pitne vode v samem Čretu je zasilno rešeno. Pri lann^koleti napeljavi vodovo- da ob Teharski cesti za zgornji Cret je bil raz kopan urejen hodnik na delu Teharske ceste. Hodnik je pred kratkim uredilo komunalno podjetje za ceste in kanalizacije. Od trgovine »Voglajna« proti Teharjem je pobočje tehar- ske ceste na severni strani neurejeno. Material so tu navozili iz nove,struge Voglajne, zato bi kazalo ta dela dokončati v najkrajšnem času. Teharska cesta je bila rekonstruirana in as- faltirana v 1954. letu. Hkrati je bil ob cesti zgra- jen utrjen hodnik na obeh straneh od podvoza pri pošti do ceste na pokopališče, od tod dalje pa le na severni strani ceste do domačije Pišek. Cestišče je dovolj široko za razvoj dvostranske- ga prometa po vsej dolžini. Do prometne nesre- če na tem odseku je prišlo lani zaradi tega, ker uporabniki ceste niso upoštevali prometnih predpisov in znakov. Cesta Skalna klet — Stari grad je sicer cesta TV. 'reda ter za njeno vzdrževanje skrbi komu- nalno podjetje za ceste in kanalizacije. Ta cesta je za težja vozila neuporabna zaradi ožine in nezgrajenih škarp. Zaradi tega mnogi turisti, ki bi radi obiskali Stari grad, ne morejo s svojimi vozili do grajskih razvalin, kar povzroča v tu- rističnem pogledu precejšnje nezadovoljstvo. Za to cesto obstaja načrt za rekonstrukcijo. Vendar kljub temu, da jč bila že vrsto let v letnem programu, ni prišla na vrsto zaradi po- manjkanja sredstev. Na področju krajevne skupnosti Aljažev hrib je več različnih komunalnih del, ki bi morala biti opravljena v doglednem času. Med ta dela šteje tudi izgradnja nekaterih kanalov in utrjevanje cestišč do novozgrajenih hiš. Zavod za napredek gospodarstva je že na- pravil ureditveni načrt. Dalj časa pereče vprašanje preskrbe zgornje- ga dela Aljaževega hriba s pitno vodo je sedaj končno rešeno tako, da priteka v Pečovniku za- jeta voda preko Starega .gradu in napaja zgornji del vodovodnega omrežja na Aljaževem hribu TUDI OBRTNIŠTVO POD KONTROLO CEN V prejšnji številki našega tednika smo poročali o tem, da so na sedežu združenja za obrt, gostinstvo in ko- munalo sklenili, da bi naj hilc obrt- niške usluge svobodnih cen in ukiniti dosedanje nadzorovanje cen. Toda predsedniki občinskih skupščin, ki so se zbrali na seji, niso bili ena- kega mnenja in so sklenili, da bodo tudi cene obrtniških uslug ostale pod kontrolo. PO 40 LETIHl v ZASLUŽEN POKOJ i Te dni odhajata iz sodniških vrst okrožnega sodišča v Celju po 40-letnem službovanju v za- sluzen pokoj sodnika Juro Le- sjak in Ciril Golouh. Ko se danes oziramo na pre- hojeno pot obeh sodnikov, je nedvomno težko z besedami o- ceniti njuno življenjsko delo v Juro Lesjak pravosodju, to tembolj, ker po znani človeški slabosti zelo ra- di pozabljamo tisto, kar je nek- do tiho, neumorno, z vso za- vzetostjo v svoje delo, gradil leta in leta, razdajal sebe in po- lagoma izgoreval. Vse preradi se ustavljamo samo pri tistem zadnjem delu človeške dejav- nosti. Ljudje, ki delajo v pravosod- nih ustanovah v Celju, pa se za- vedajo, da izgubljajo z odho- dom tovarišev Lesjaka in Go- louha dva dragocena in ne- umorna strokovnjaka, delavca, ki ju bodo zelo težko pogreša- li. Bila sta vzor po svojih de- lovnih uspehih, nesebično sta posredovala svoje' bogate živ- ljenjske in strokovne izkušnje mlajšim in z vso prizadevnost- jo prenašala svoje znanje na one, ki ju naj nekega dne na- sledijo. Zrasla ob delu v pravo- sodju sta skrbela za pravni na- raščaj ter ga z vso odgovornost- jo usposabljala za strokovno delo. Pri vsem tem sta ostajala vedno skronmo v ozadju, dasi bi bila po znanju in uspehih u- pravičena do vidnejšega mesta. Tovariš JURO LESJAK se je specializiral v kazenskem in mladinskem sodstvu. Leta in leta je obravnaval vrsto težkih zadev od klasičnega do go- spodarskega kriminala, ki so zahtevale ogromno truda, časa in predvsem znanja. Vrsta od- govornih in težkih procesov, ki jih je vodil zlasti po Osvobodit- vi, bo ostala še dolgo v sporni- ny. Zvest slovenski zemlji m svojemu narodu je tudi v naj- težjih dneh naše zgodovine na- šel pot in mesto v NOV,.kjer je opravljal odgovorne naloge. Svojo mladost in zrela moška leta vse do svoje jeseni je pre- živel v Celju. Tovariš CIRIL GOLOUH se je specializiral v civilnem, sod- stvu. Potem ko je nekaj let de- loval kot novinar, je od leta 1930 dalje stalno sodeloval v pra- vosodni službi sirom po Slove- niji, dokler se ni leta 1955 na- selil v Celju kot StOdnik okrož- nega sodišča. Zrasel iz številne delavske družine je preživel svoja otroška leta in mladost v revolucionarnih Trbovljah in Hrastniku. Prav te razmere in okolje, iz katerega je zrasel, pa so izklesale trdnega, poštenega in skromnega človeka. Ko se je odločil za pravosddno služ- bo, ji je ostal zvest do konca. Pridobil si je s svojo vestnost- jo, prizadevnostjo in s svojim znanjem že kmalu sloves dob- rega civilista, ki so ga cenili tudi izven območja okrožnega sodišča v Celju. Tudi on je mo- ral kot zaveden Slovenec oku- siti okupatorjevo nasilje v za- porih, ni pa ga moglo to nasi- lje nikoli zlomiti. Oba sodnika sta se izven svo- je zaposlitve vrsto let aktivno udejstvovala v strokovnih in Ciril Golouh družbenili organizacijah ter s tem dokazala, da pravilno poj- mujeta družbeno vlogo sodni- ka. To so le skromne besede o liku obeh sodnikov. Tovarišema Lesjaku in Golo- uhu želimo, da bi uživala za- služeni pokoj v zdravju in za- dovoljstvu še mnogo let. POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH Nadaljevanje s 1. strani) V tej zgradbi je sedež posavskega . muzeja, ki je bil semkaj preseljen iz Krškega leta 1949. Ves ta čas je muzej vodil prof. Franc Stiplovšek do svoje smrti. Njegov muzealni kon- cept razstave je bil realen, Zlasti se mu je posrečil bogat etnografski od- delek, katerega je sam uredil stro- kovno in lepotno neoporečno. Mimo tega je že zgodaj po 1945. (in nemara še prej) zbiral gradivo NOl^. Priču- joči oddelek je danes vzorno postav- ljen z bogatim gradivom. Lahko smo ponosni, da imamo ob veličastnem Muzeju revolucije o Celju v našem območju tudi v tem kraju razsežno in pomembno dokumentarno gradivo, i je prikazano tudi estetsko brez- '>tio. Večina muzejskifi obiskoval- cev hiti po arheološkem oddelku brez globljega interesa, le te bi opo- zorili, če jih ne pritegnejo starožit- nosti po zgodovinski plasti, naj si ogledajo predmete iz gline, kovine in kamna, zaradi lepote, ki jo odse- vajo. Tu mi prihaja na misel kamnit rimski kip ženske glave, ki po stro- gem izrazu in kipar.'iki izvedbi vzbu- ja pozornost. Ne samo. da je glava, ki predstavlja mlado ženo. samonikla umetnina, hkrati je nedvomno portret domačinke iz Posavja. tedaj riaše davne prednice. Nedvomno, da je ru.'itikalna izvedba delo domačih rok in ne italski import. Specialnost tega muzeja pa je prikaz kmečkih pun- tov. Brežice z okoljem so zgodovin- ska tla tega dogajanja. Nikjer na Slovenskem pa ne bi bila razstava '>lje pogojena kot tu že zaradi bliž- nje hrvaške meje. Zagrebčani pogosto obiskujejo Mokrice, Brežice in Ča- teške Toplice. Noben slovenski muzej nima toliko hrvaških obiskovalcev kakor posavski. S tem pa je za bre- žiški muzej podana ena izmed važ- nih nalog. Novo vodstvo muzeja je pohvaliti, da je v tamkajšnjem muzeju oskrbelo stalno razstavo slikarja in grafika s F. Stiplovška. Ni to le pietetna gesta zaslužnemu muzealcu, saj je kot ma- lokdo zajel značaj tamkajšnje pokra- jine in ljudi v svojih delih. Marsi- katero od teh je tudi narodopisno pomembno. Razstava v dveh sobah se deli na grafiko in olja. Stiplovšek je rojen grafik, izvrsten risar, njego- vo dleto je kar virtuozno, s sigurno roko grehe v les, ko je ustvaril tako prepričljive lesoreze. Bil in ostal je zvest pripadnik tako imenovane no- ve stvarnosti, s poudarki ostrega ob- risa, dognane risbe, temačnega ko- lorita s plastičnim senčenjem. Njego-^ va strnjena kompozicija je vselej trdna. Za modna gesla ni imel po- sluha, njegovo delo je danes doku- ment polpretekle dobe. Prištevamo ga tudi med pionirje slovenske ino- derne grafike (B. Jakac, T. Kralj, /•r. Kralj, Pilon, Stiplovšek, Mjileš). A. S. BESEDA O B C A NO y . v I K J BT NO 0 M E V TUDI JAZ BI ZE RADA ŠLA : DOMOV ... : Dne 50. julija sem prišla v po- ; slovalnico-^^Cevljarstvo« na Trgu : svobode deset minut pred peto I uro popoldne. Čakala sem v vrsti; I šlo je precej počasi, za\o so med- I tem lokal zaprli! Ko sem prišla I na vrsto, sem vprašala, če so mo- ► ji čevlji gotovi. Tovarišica me j^^ ► komajda vprašala, kakšni, ko ji ► je že moški za mano dal listek, ► mene pa je prezrla in postregla ► njega. Vprašala sem jo, zakaj ► me je izpustila, nakar se je to- ► varišica obregnila, da ne potre- ► buje nobene »komande«: »Zakaj ► ste |)a tako počasni, jaz bi že tudi ► rada šUi domov.<^ Ugovarjala sem, ► da jni čevlje že dolgo popravlja- \ jo. vendar tovarišici tega ni bilo f mar, češ da jih ne popravlja t ona, ko pa sem zahtevala poslo- [ vodjo, mi je odgovorila, da je [ lui dopustu. Tudi moški, ki je t |)rišel za mano. mi je očital po- C časnqst. Toda pred mano se je t tovarišica pogovarjala z neko L Stranko o povsem zasebnih za- t devali. pa se ji ni nič mudilo, t četudi smo morali zato vsi drugi t čakati dalje. \ Če se je tovarišica odločila, f da bo delala z ljudmi, saj nas je \ dosti stalnih strank, potlej jo I moram pač opozoriti, da je ona J \ službi zaradi strank -in da me J nismo krive.'če se njej mudi do- t mov. V prihodnje bom pač šla I ija. kjer bom deležna vsaj pri- r jazne besede, če že, ne poprav- t Ijenih čevljev. ♦ Marija'Vaukner, I • Breg 19, Celje vo in celo ograjo. Tovarišu Statietu irat- 4 niku jok celo zagotovil, da je denar za ♦ javno razsvetljavo že pripravljen In da X ima Elektro že naročilnico za izvedbo del. ♦ Toda, na žalost, po štirih mesecih ni- 4 so uredili še ničesar drugega, kakor da t so delno odstranili kune smeti in raznih i drugih odpadkov, nikjer pa še ni videti ^ nobenega opozorila, da je tu prepovedano ♦ odlagati smeti in druge odpadke, zaradi T česar jih še vedno odmetujejo ob tej po- ♦ ti. t Prosimo tovariša odbornika, da nam na J ta vprašanja odgovori: ali so bile to sa- a mo obljube, ali se bo pri nas vendarle t kaj spremenilo? ♦ Avgust Tratnik 7 Zagrad 83 Z VEČ DENARJA ZA CT | Kot večletni naročnik Celjske- ♦ ga tunika — mimo tega pa sta ♦! nar^nika še dva moja sinova — ♦ bi rad zapisal nekaj vrstic. Spre- ♦ menjene naslovne strani sem se j že privadil, saj se zaradi nje CT ♦ loči od drugih časopisov. Tudi ♦ zgodba o Guzaju-je sila zanimiii^a ♦ in se zaradi nje doma kar puli- t mo za časopis. Sestavki primari- i ja dr. Alojza Rojnika so nadvse 1 poučni in bilo bi prav, če bi tu- 1 di v prihodnje objavili še več po- % dobnih člankofv. ^ 1 Potrebno bi bilo, da bi CT bolj ♦ redno objavljal cene kmetijskih ♦ pridelkov na celjski tržnici. Tudi ♦ člani krajevnih skupnosti bi mo- J rali pisati več o težavah in delu J v svojem okolju, CT pa bi moral 1 takšne dopise objavlja|;i, ne pa i da bi romali v koš. Nadvse po- i trebno pa bi bilo, da bi občinske 1 skupščine prispevale obljubljene I idotacije Celjskemu tedniku, da i se ne bi v njegovi blagajni raz- i predal pajek — kakor je pisalo i v svečani številki ob dvajseti ob- ♦ letnici časopisa — kajti bilo bi t žalostno, če bi morali preveč po- ♦ viševati ceno lista ali ga celo t ukiniti. Narobe, . Celjski tednik ♦ bi se moral razširiti v vsako hi- ♦ šo! t Jakob Leskovšek } ODBORNISKE OBLJUBE Občani volilne enote Zagrad se cesto spominjajo obljub svojega občinskega od- bornika, ki jih' je izrekel na zboru voliv- cev v dvorani Stecu i^ na zboru volivcev v Stanovanjski skupnosti Podgrad. Obljubljal nam je, da dobimo ob poti ob Savinji prepotrebno javno razsvetlja-, REFORMA IN OBLIKOVANJE OSEBNIH DOHODKOV (Nadaljevanje s 1. strani) Ko se v gbspodarskih organizacijah odločajo o načinu in višni izplačeva- nja akontacij, je potrebno upoštevati l)redvsem dejstvo, da je struktura potrošnje pri posameznih kategiori- jah zaposlenih različna, ter da so predvsem tisti delavci, \ki imajo najnižje osebne dbhodke absolutno Vezani na nabavo »snovnih življenj- skih potrebščin, medtem ko kate-\ gorije z višjimi osebnimi dohodki trosijo dobršen del svojega dohod- ka v natnene. ki ne izhajajo.iz eksi- stenčnih potreb. Upoštevati je treba, da je osnovni namen akontycij sa- mo v tem. (1*1 zaposlenim omogočimo I na čim manj boleč način prt^broditi težave prehodnega obdobja usklaje- vanja razmer v imšem gospodčh-stvu. Akontacije so začasen ukrep, slu- žijo pa naj predvsem temu, da bo- do delavci z najnižjimi dohodki čim. manj občutili''^povišanje življenjskih stroškov! Dokončni izračuni o gibanju in obsegu celotnega dohodka v gospo- darskih organizacijah bodo omogo- čili le-tem. da na osnovi rezultatov "ospoflarjenja in poslovanja preide- jo tudi na spr(Mnenjen način nagra- jevanja zaposlenih. Ko bo posamez- na organizacija dokončno ugotovila, v kakšni situaciji se nahaja ifk s čim razpolaga, bo na osnovi tega lahko j)ristopila tudi k ustreznemu spre- minjanju instrumentov notranjega razdeljevanja dohodka in k spre- membi pravilnikov o delitvi oseb- nega dohodka. Ureditev sistemov notranje delit- ve in njihova dosledna uporaba v praksi je eden od temeljnih pogo- jev, da bodo delovne .skupnosti uspešno poslovale v reformiranem gospodarskem sistemu. Zato morajo v vseh (l(>lovnih organizacijah bb sodelovanju vseh članov kolektivov uveljaviti na področju notranje de- litve take sisteme, ki bodo dejansko l)ovezovali oblikovanje sredstev za osebne dohodke in njihovo delitev s produktivnostjo dela in s poslovno uspešnostjo. Le tako izpopolnjeni sistemi, povezani z učinkovitostjo poslovanja, lahko zagotovijo deli- tev, ki bo preprečevala oblikovanje osebnih dohodkov brez upoštevanja ustreznih kriterijev po novo ustvar- jeni vrednosti. Novi pravilniLi morajo v polni meri upoštevati specifičnost vsakega delovnega mesta in omogoča-ti. da . se bo dohodek zauoslenih oblikoval dejansko na osnovi njihovega delf in na osnovi poslovnih rezultatov Qelotne delovne skupnosti. Ločevati je potrebno dvojnost pro- cesa, ki trenutno teče "ha področju tirejanja osebnih dohodkov. Na eni strani imamo opraviti s procesom (ioločanja in dodeljevanja akonta- cij kot kratkoročnega ukrejia za- radi premostitve tr-enutnih težav, na drugi strani pa tečejo procesi obli- kovaiv^a kriterijev za razdeljevanje osebnega dohodka v spremenjenjli l)()gv)jih gospodarjenja v bodoče. O težimo v prvem primeru predvsem k pomoči delavcev z nižjimi plača- mi, pa zahteva drugi proces popol- nonva drugačna izhodišča. Uvel jav- ljati je enakih principov v obeh i)ri- merih je nesprejemljivo in nemo- goče. Spremenjeni pravilniki o raz- deljevanju osebnih dohodkov mo- rajo v ])olni meri upoštevati že med določanjem osnov dohodka razmer- ja, ki izhajajo iz različnih kvalifi- kacij, -delovnih mest in teže odgo- vornosti, ki jo i)osamezniki nosijo v okviru gospodarske organizacij^'' Degresiivno nadgrajevanje (neu])rayi- čeno .])oviševanje dohodka nižjil" kategorijam in hesoraznierno i)ovi' sevanje dohodka strokovnemu i" ostalcnui vodiliuMuii kadru) in tel'' dence po 11 ravnilovkix<, ki se pont" ()d pojavljajo, lahko s svojim uve- ljavljanjem nadaljnjemu razvoj" g^ospodarstva kot celote in posanieZ' iiiin dtdovuim skupnostim samo šk«; dajejo. Spremenjeni pravilniki D^' omogočijo vsem zaposlenim, tla bo obseg njihovega osebnega doho^' ka gibal skladno z njihovim položf jem M| organizaciji proizvocbijc j" na osnovi njihovega prizadevaDP pri delu. Upoštevati je treba, da je reall'^ vrednost osebnih dohodkov in žij' Ijenjska raven delovnega človcK važen pogoj za izvedbo ciljev ek'' nomske reforme. Zato morajo h' spremenjeni sistemi delitve dohod'^ usklajeni z ravnijo opravljent?|; dela. s čimer bodo omogočili, da ^ bo življenjska raven vsčtkegu zalj'' slenega raviuda izključno ])(S iiJ' Upvem delu. Bernard Slnučuik OBČANI O CENAH: ^ Neusklajene odkupne in prodaj ne cene Xa nedavnih razgovorih, ki jih je o gospodarski reformi priredil na -sedežih krajevnih organizacij So- cialistične zveze občinski odbor SZDU Celje, so ugotovili, da de- lovni ljudje sicer razumejo nujnost ukrepov gospodarske reforme, da pa imajo o nekatc^cih odločitvah svo- je mnenje. Povprašali snu) sekre- tarja občinskegu odbora Socialistič- ne zveze Janeza Kovačiča. kateri so problemi, na katere so občani najprej opozorili. »Prevladalo je mnenje, da so ne- katere novoformirane cene previ- soke. Zlasti to za meso, katerega ce- na se je v maloprodaji zvišala mno- go občutneje kot pri odkupu. Ob- čani menijo, da je zvišanje cen me- su pretirano. Podobno mnenje je obveljalo tudi za akontacije novih stanarin. Lkbnomske stanarine naj do kraja uveljavili po štirih le- tih. s(tf>0. svinjina pa po 950 dinarje\. Venflar so to povpreč- ne cene. Cene posameznim boljšim kategorijam mesa so seveda dosti višje. Mleko bo v Celju po 140 di- narjev za liter — za široko potroš- njo, za industrijo po 145 (v posodah), v steklenicah pa po 155 dinarjev li- ter. In še cene premoga: lignit — 7552, rjavi premog iz Zagorja 11.250 din. rjavi Trbovlje 10.754, Laško 15.259 za tono itd. Drva bodo pro- dajali po 7220 za prvo vrsto in po .5580 za drugo vrsto. Skupščina je osvojila tudi pred- log, naj bodo povprečne marže do «18 odstotkov, razen za južno sadje, kjer lahko doseže tudi, 25 odstotkov.^ • O akontacijah za stanarine'so od- borniki prav tako živahno razprav- ljali. Toda določene akontacije so kljub temu visoke, zlasti pa bodo j)rizadele stanovalce v starih zgrad- bah, da ne govorimo o upokojencih z^ nizkimi pokojninami in o podpi- ra nčih. No, nove akontacije bodo take: stanovalci iz hiš, zgrajenih do konca 1959 leta. bodo za stanarino plačevali za 140 odstotkov več kot doslej, za stanovanja, dograjena v letu 1960, 90 odstotkov več, iz leta 1962 50 odstotkov več, iz leta 1965 ])a 50 odstotkov več. Po predvidevanjih se bodo prora- čunska sredstva celjske občine zmanjšalti za približno 20 odstot- kov, kar znaša 600 milijonov dinar- jev. LAŠKO: V Laškem so tudi že do- ločili nove cene. Bela moka B tipa 400 je zdaj po 245 dinarjev, polbela ])() 195 in črna po 142 dinarjev ^kilogram. Bela moka C tip 400 je po 231 dinarjev, polbela po 170 dinar- jev in črna po 133 dinarjev. Kruh je tako kot v Celju po iAO črni, po 170 polbeli in po 208 dinarjev beli. Kristalni sladkor bodo prodajali od- slej po 270 dinarjev, v kockah pa po 304 dinarjev. Olje v sodih je po 470, vstekleničeno pa po 510 dinar- jev. Goveje meso prve kategorije so razdelili po kvaliteti in prodaja- jo stegno, pleča in bržolo po 1700 dinarjev, vrat. bočnik in flam po 1500. pljučno pečenko po 2100. ledja po 1.200 ter prsa in rebra po 900. Te- lečje meso se giblje med 2100 di- narji za stegno in pleča ter med 1040 dinarji za vrat in prsa. Tu je še svinjina, katere najboljše' kose bo- mo plačevali po 14(K) dinarjev, naj- #ilabše pa po 540 (krače) za kilo- gram. Mleko je po 140 dinarjev li- ter, v pollitrskih steklenicah pa je prt 75 dinarjev. In še premog: v ko- sih — veleiTjski lignit 7600 dinar- jev za tono. kockovec 7100 dinar- jev. Laški premog pa je po 14.900 dinarjev v kdsih, kockovec po 14.200 in oreh po 13.100 dinarjev. ŠMARJE: Šmarska občina je med !'stimi. ki so določile najnižje cene mleku, toda najjpšje cene kruhu. Mleko prodajajo po 125 dinarjev liter, črn kruh pa po 148, medtem ko sta polbeli po 180 dinarjev kilogram in beli po 212 dinarjev. Moka vrste 13: bela je po 243 dinarjev, polbela 193, črna pa 142. Moka vrste C je bela po 221, polbela po 170 in črpa po 130. Kristalni sladkor je v Šmar- ju po 270 dinarjev, v kockah pa 504 dinarje kilogram. Olje v sodih bodo prodajali po ceni 487 dinarjev za liter, v steklenicah pa 527 dinar- jev. Akontacija za stanarine pa so do- ločili takole: za stanovanja, zgra- jena do konca leta 1959. znaša pri- bilek 114 odstotke, za stanovanja, zgrajejm v letu 1960, iOO odstotkov,, za stanovanja iz leta 1%I. 80 od- stotkov, za stanovanja iz leta 1962 47 odstotkov in za stanovanja, zgra- jena v letu 1963, za 20 odstotkov. VELENJE: V velenjski občini bo- do občani kupovali črn kruh po 148 chnarjev za kilogram, bel za 212, sladkor v kockah za 304. v kristalih pa za 270. Odprto olje je pa 470 di- narjev liter, v steklenicah pa po 5(0 dinarjev liter. Povprečna cena govedine je|v Velenju 1380 dinarjev, leletine \5% in svinjine 950 dinar- jev za kilogram. Velenjska skupšči- na je določila tudi marže za neka- tera živila in sicer v višini 20 od- stotkov, medtem ko lahko le-ta do- seže pri južnem sadju tudi 25 od- stotkov. Zanimive so še cene premo- ga:" lignit v kosih (Velenje) 6.486 dinarjev, lignit v kockah pa 5.928 dinarjev (franko naklad, postaja). MOZIRJE: Cene kruha znašajo v mozirski občini po novem za črn kruh 144 din, polbeli 176 din, beli 204 din. Najvišja cena bele moke vrste B je 242 din, črne 142 din,' najvišja cena bele moke vrste C je 220 din, črne pa 154 din Gena sladkorja v kristalu je 270 din (embalirunega) 276 din, sladkorja v kockah 308 din. Cena olja. odprto je 480 din. v steklenicah 520 din. Za sveže meso je skupščina določila po- vprečne cene in to za goveje moso za 1 kg 1.3H0 din. teletina 1550 din in svinjina 950 din. Skupščina je tudi obravnavala cene svežega mesa posameznih vrst. ki se gibljejo za I-Toveje meso od 1100 do 2100 din, te- let ino od 1300 do 2600 din in za svi- njino od 600 do 1800 din. Liter mle- ka stane odslej 120 din za široko noirošnjo. Določene so bile tudi ma- loprodajne cene za preiru)g in drva. (ena velenjskega premoga se gib- lje od 9700 din do 10.800 din za tono, cene drv pa od^5.150 do 6.400 din za prostorninski meter. Marže'v prodaji na malo za riž, jedilne maščobe, mesne izdelke, kavo. začimbe, nijesne in ostale kon- zerve ter testenine znašaj(; največ 18 odstotkov nabavne cene. za jii/no sadje pa največ 50 odstovkov. Do- sedanji ()l)činski odlok o cenah obrt- nih storitev ostaja še naprej v velja- vi. Skupščina je sprejela tudi odlok, o določitvi in plačevanju akontacije na novo stanarino in najemnino. Za stavbe, zgrajene do leta 1959, je faktor 2.00. v letu 1960 1.80, v letu 1961 1. 70. v letu 1962 1,60, v letu 1965 1.50 in v letu 1964 1,20. J (Nadaljevanje na 5. strani) FLOSARSKI BAL NA LJUBNEM DEŽ, FLOSARJI, TURIZEM... Ljubno, prve nedelje v avgustu. Ljudje odpirajo okna in gledajo v nebo. Potem zmajuje z glavami. Flo- sarski bal, tradicionalno prireditev turističnega društva v Ljubnem, bo odnesla voda. Organizatorji so pre- klinjali, »štantarji« pa so pridno po- stavljali svoje prodajalne in privab- Ijah ljudi, da poizkušajo svoje zna- nje. Vreme'še je pa kisalo. »Prekle- to, saj smo že bili vččkrat mokri, bomo pa še danes!« — »Zelenca na flos, flos pa v vodo!« — »Hudič pa takšen turizem!« Letošnji peti tra4icionalni flosar- ski bal v Ljubnem bi moral biti vi-^ šek dosedanjih tovrstnih prireditev, ki oživljajo nekoč tradicionalno flo- sarstvo. Toda vreme pri«;diteljem še zdaleč ni bilo naklonjen. Oblaki so izlivali svojo tekočino, kot da bi hoteli izprati vse grehe Savinjčanov. In teh je moralo biti — po količini dežja — veliko. Medtem, ko je bilo dopoldne, ko je bilo strelsko tekmo- vanje in nogometna tekma, vreme še doT^aj suho, se je popoldne po- polnoma skisalo, tako da so organi- zatorji resno premišljevali, če bi prireditve sploh, ne odpovedali. To- da obiskovalcev je bilo že veliko, sHojnice so stale, naj bo še bal, če- prav moker flosarski bal. Kmalu popoldne se je prostor v Vrbju ob Savinji že dokaj napolnil, ljudje so srebali pijače (po novi ce- ni), ter se sprehajali po blatu in pod dežniki. Povorka z godbo in ne- kaj splavarji ter Žagarji se je priče- la z majhno zamudo, kljub temu pa ne prepozno, kajti deževati je tisti trenutek ravno prenehalo. Potem se je pričel ceremonial. Flosarji so odšli na zajtrk — čeprav je bilo pol- dne. Kruh, svinjski želodec in vino — toda vsi ga morajo piti iz enega kozarca. Taka je bila navada in taka mora ostati. Po tem zajtrku smo pričakovali krst, toda vreme se je spomnilo, da je presuho in neusmi- ljeno je začelo deževati, tako da so morali malo počakati, preden so na- daljevali s svojim programom. Na- povedovalec po zvočniku je napove- dal, da bo čez minuto prenehalo de- ževati in, saj to še po radiu nikoli ne uganejo, deževati je res f)reneha- lo. »Dragi judež, mi te bomo preizku- sili, če si vreden in sposoben, da po- staneš flosar.« Zelenec — Jože Je- raj — je pokleknil, pop — Jože Kov- šak mu je stal ha levi, krmaniš — Ivan Ceplak — za njim, ob strani pa je gledal boter. Tega je tokrat predstavil predsednik občinske skup- ščine Mozirje Jože Deberšek. Začelo se je spraševanje, nato pa des^t za- povedi. . ' »Ce je flos moker ali napit od vo- de, ga deni na peč, da se xjsuši.« »Vode ne smeš piti, posebno, če je majhna že za flos.« »Kadar odnese deske s flosa, jih odrini proč, da jih polove ljudje, ker drugače ne pride- jo do njih, ker so drage.« Potem pa krst in flos se je s svo- jo posadko zapeljal po motni Savi- nji. Vreme, pa kot da se ne zanima za stare običaje. Dež, dež, dež ... Naslednjo vožnjo so se na splavu pojavili ljubinski pevci: »Dost ljudi me je spašValo, se za Ljubno zanimalo, rekel sem jim jaz tako, da prijazen trg je to!« Stara, a lepo in ubrano zapeta pes^ se meša s šumenjem Savinje, se širi pod gore, ovite z meglo, in odmeva med stojnicami. S tem pa je ceremonial tudi končan. Pridni organizatorji so pripravili še mno- go več, toda vreme... Po tem so se ljudje zabavali, ka- kor so se znali in hoteli. Plesali so lahko — pod dežniki seveda — pili pod pokritimi stojnicami, največ pa jih je zavilo v lokale in gostilne. Te so bile tega dopoldneva popolnoma zasedene in skoraj nemogoče je bilo dobiti prosto mesto. Tu so stari flo- sarji radi pripovedovali o svojih^ vožnjah po valovih Savinje, Save in Donave, o resničnih krstih, o vese- lih in žalostnih dogodkih. Vse je bi- lo zanimivo. Ljudje so jim radi pri- sluhnili. Tako je minil dan, namenjen ve- selemu razpoloženju in oživitvi sta- rega običaja, kar pa je dež na ža- lost vseh, organizatorjev in obisko- valcev, F>okvaril. Škoda! Trud orga- nizatorjev ni bil poplačan. F. Kramer komunalni problemi krajevnih skupnosti KR V EVNA SKUPNOST ALJAŽEV HRIB [ Na področjVi krajevne skupnosti^ Aljažev iirib so v teku večja regulacijska dela na, Voglaj- ni. Kot kaže, bo druga etapa regulacijskih del, to je od železniškega mostu pri cinkarni do cestnega mostu na Teharski cesti pri Pocajto- vem mlinvi, v jeseni gotova. Zelo pereče vpra- šanje pa predstavljajo regulacijska dela na Vog- lajni v prVi etapi od izliva v Savinjo do prej omenjenegar mostu pri cinkarni. Pereče zato, ker bo z letošnjo dovršitvijo druge etape regi;- lirana Voglajna v dolžini treh km in bo. voda V regulirani strugi z naglim odtokom v zgornjem delu ob vsakem večjem deževju zalivala nizki del področja pri Skalni kleti. Sedanji potek del pa daje jamstvo, da bo Voglajna v prvi etapi, to je spodnji del, popolnoma regulirana najka- sneje v naslednjih dveh letih. S to regulacijo bodo dosedanje večkratne poplave Creta, Ža- vodne in Skalne kleti za vedno odpravljene. Lani je bih končno napeljan vodovod v zgor- nji Cret ter je bilo s tem rešeno vprašanj^e, ki je bilo mnogokrat na dnevnem redu na različ- nih sestankih. Dovozne ceste na območju, kjer zdaj oprav- ljajo regulacijska dela, so v slabem stanju. To .ie razumljivo spričo odvoza in dovoza materia- la pri regulacijskih delih. Zato je potrebna pri- nierna uvidevnost tamkajšnjih koristnikov cest. Po zaključenih regulacijskih delih bodo ceste zopet urejene, med njimi tudi Kosova ulica. Zaradi izgradnje stanovanjskih hiš cinkarniških delavcev ob Popovičcvi ulici, bo prav tako tudi ta ulica v kratkem urejena. Krajevna skupnost Aljažev hrib vzdržuje tudi nekatere krajevne ceste v strmem terenu. Te ceste so v slabem stanju, na nekaterih me- stih so tudi zemeljski plazovi, ki ponekod one- mogočajo prevoz. Gradnja kamnitih škarp, s katerimi bi zajeziH zeineljske plazove, je zelo draga in trenutno za takšne gradnje ni dovolj sredstev. Glede preskrbe z vodo v glavnem ni težav na terenu, kjer je vodovodna napeljava. Tudi pereče vprašanje pitne vode v samem Cretu je zasilno rešeno. Pri lanrrskoleti napeljavi vodovo- da ob Teharski cesti za zgornji Cret je bil raz kopan urejen hodnik na delu Teharske ceste. Hodnik je pred kratkim uredilo komunalno podjetje za ceste in kanalizacije. Od trgovine »Voglajna« proti Teharjem je pobočje tehar- ske ceste na severni strani neurejeno. Material so tu navozili iz nove,struge Voglajne, zato bi. kazalo ta dela dokončati v najkrajšnem času. Teharska cesta jc bila rekonstruirana in as- faltirana v 1954, letu. Hkrati je bil ob cesti zgra- jen utrjen hodnik na obeh straneh od podvoza pri pošti do ceste na pokopahšče, od tod dalje pa le na severni strani ceste do domačije Pišek. Cestišče je dovolj široko za razvoj dvostranske- ga prometa po vsej dolžini. Do prometne nesre-i če na tem odseku je prišlo lani zaradi tega, ker^ uporabniki ceste niso upoštevali prometnih; predpisov in znakov. Cesta Skalna klet — Stari grad je sicer cestai IV. 'reda ter za njeno vzdrževanje skrbi komu-' nalno p>odjetje za ceste in kanalizacije. Ta cesta' je za težja vozila neuporabna zaradi ožine in- nezgrajenih škarp. Zaradi tega mnogi turisti, ki bi radi obiskali Stari grad, ne morejo s svojimi; vozili do grajskih razvalin, kar p)ovzroča v tu-- rističnem pogledu precejšnje nezadovoljstvo.; Za to cesto obstaja načrt za rekonstrukcijo.! Vendar kljub temu, da je bila že vrsto let v letnem programu, ni prišla na vrsto zaradi po-^ manjkanja sredstev. Na področju krajevne skupnosti Aljažev hrib, je več različnih komunalnih del, ki bi morala- biti opravljena v doglednem času. ; Med ta dela šteje tudi izgradnja nekaterihj kanalov in utrjevanje cestišč do novozgrajenih' hiš. Zavod za napredek gospodarstva je že na-! pravil ureditveni načrt. Dalj časa pereče vprašanje preskrbe zgornje j ga dela Aljaževega hriba s pitno vodo je sedaj i končno rešeno tako, da priteka v Pečovniku za j jeta voda preko Starega .gradu in napaja zgornji j del vodovodnega omrežja na Aljaževem hribu.| TUDI OBRTNIŠTVO POD KONTROLO CEN V prejšnji številki našega tednika smo poročali o tem, da so na sedežu združenja za obrt, gostinstvo in ko- nuinalo sklenili, da bi naj bile obrt- niške usluge svobodnih cen in ukiniti dosedanje nadzorovanje cen. Toda predsedniki občinskih skupščin, ki so se zbrali na seji, niso bili ena- ' kega mnenja in so sklenili, da bodo tudi cene obrtniških uslug ostale pod kontrolo. ŽIVLJENJE SE PRIČNE S ŠTIRIDESETIMI LETI Kako ohraniti mladost Podaljšanje življenjske dobe jel lesno povezano s podaljšanjem člo- vekove delovne sposobnosti. Sodob- nost nam to pravilo tudi potrjuje. Število ljudi, ki kljub svoji visoki starosti dosegajo velike usj>ehe, namreč ni več majhno. Slavni čelist Pablo Casals je že prekoračil 90. le- to starosti, pa še vedno koncertira v spremstvu svoje skoraj 60 let mlajše žene. Kar spomnimo se na Marieno Dietrich, najlepšo babico na svetu, ki se že bliža sedemdese- tim letom, pa še vedno vnema srca dosti mlajših .mož. Ali pa slavni francoski Maurice Chevalier, ki bo irrndu praznoval osemdesetletnico. v svojin sansonm je se zmeraj ne- prekosljiv. Ni torej pretirana trdi- tev, da se življenje začne šele s šti- ridesetimi leti. Navodila za dolgo življenje razdelimo v Ul skupine. V, prvo sodi življenje, ki ga je tre- ba urediti tako. da ima nek smisel. Človek ne sme živeti brez cilja, imeti mora trdno voljo, da hoče živeti čim dlje. Strup dolge- ga življenja so skrbi. Te človeka postarajo. V drugi skupini pripoiT^očkov za podaljšanje mladosti je farmacevtska industrija s proiz- vodi kozmetike in medicinska znanost s ki- rurgičnimi in plastičnimi operacijami. Danes ni nobena skrivnost več, da odlično oprem- ljen kozmetični salon pod voditvom kirurgov in dermatologov človeka popolnoma prenovi. Za naše razmere je to seveda zaenkrat še predrag šport, v tujini pa si ga lahko že marsikdo privošči. Nekaj upanja za ohranitev mladosti pa ima tudi naš starejši prebivalec. Vsak dan redna telovadba s primernimi razgibalnimi vajami sta eden od zaščitnih ukrepov za izboljšanje krvnega obtoka, večjo lokalno in splošno presnovo in elastičnost tkiva. Zelo priporoč- ljive so tudi kopeli, toda izmenične s toplo in mrzlo vodo. Konel začnemo s toplo vodo, ki naj ima okrog 38 stopinj, v njej ostanemo okrog dve minuti. Naslednja faza kopeli je hladna — pri okrog 20 stopinjah za 20 se- kund. Kolobarjenje ponovimo trikrat in kon- čamo s hladno vodo. Najb<|^e je, da se ko- pamo zvečer, vendar bolnikom z obolenjem ožilja take kopeli sploh odsvetujemo. Pešače- nje med polji in gozdovi, plavanje in lahka gimnastika ustvarjajo čudeže. Tretja skupina za ohranitev mla- dosti je pravilna prehrana.. Zaradi različnih bolezni, ki je zanje starej- ši človek občutljiv, je treba prehra- no primerno urediti. Količina ma- ščob naj ne presega 70 gramov dnev- no. Dnevna potreba beljakovin je 80 do 100 gramov. Med temi jih mo- ra biti vsaj polovica živalskih. Važ- ni viri beljakovin so nemastno me- so, ribe, mleko in mlečni izdelki. Namesto svinjske masti priporoča- mo olja. Boljši je črn kruh. Hrana naj vse^Duje čim več zelenjave in sadja. Količino>ff&kočin omejinio največ na liter in pol. Omejimo sdl, obroki hranč naj bodo majhni, zato pa pogostejši. Večerja naj bo vsaj dve uri pred spanjem. Škodljiva so napenjajoča živila, prav tako pa tu- di zelo mrzla ii!( zelo vroča jedila. Z malo volje si torej sami lahko podaljšamo življenje, delovno spo- sobnost, vitalnost in tudi lepoto. SPET ČEVIJI S TAMIMI PETAMI Trdo so si utirali pot čevlji s ši- rokimi petami med ženskim svetom. Mar.sikatera od vztrajnih zagovor- nic tankili peta in elegantnih oblik je ostala trdovratna. No, te dni so na angleškem priredili revijo cev- ne v, na kateri so se spet pojavili modeli, ki so ošlljeni, tanki, majh- ni in neznatni. Angležinje so torej zavrgle široke pete. Počakajmo na Italijo in Pariz, kajti šele takrat bomo lahko ugotovili, kdo je zma- gal. V CELJff PREMALO OTROŠKIH IGRIŠČ Malomarnost ali »varčnost« Otroška - igrišča so o mestih riepogrešljio prostor. Otroci, stis- f njeni o gosto naseljene stano- vanjske predele, nimajo prostora za ' svoje živahno otroštvo. Otroško igriiče pa je pravi raj za mali živ-žav. Peskovniki, gu- galnica in vrtiljaki malega ne samo zaposlijo, temveč si na pri- mernih objektih lahko koristno razgiba in utrjuje svoje mlado telo. Ta stara utemeljitev nuj- nosti otroških igrišč v mestih bi bila skorajda odveč. \če ne bi govorili o Celju. V tem mestu ob Savinji, ki se tako rado po- naša z urejenimi parki ik zele- nicami, pa so na otroke poza- bili. Dvoje, troje zapuščenih in slabo opremljenih otroških ig- rišč, je vse. kar otroci imajo — razen z zlomljeno opeko in ka- menjem nastlanih dvorišč, ki jih v novozgrajenih naseljih ni malo. Predvsem je škoda, da nista urejeni igrišči o parku ob Savi- nji in pa igrišče na Savinjskem nabrežju — poleg novozgrajenih stolpnic v Kajuhovi ulici — ki je bilo nekoč tako lepo in polno otrok. Na tem igrišču je bilo vča- sih nekaj gugalnic. majhen vrti- ljak, pa viseči krogi in lestve. Tudi u parku ni zdaj ničesar veČ — razen lesenih klopi, kij, obkro- žajo včasih tako polno otroško igrišče. Prav gotovo oprema otroškega igrišča ne stane toli- ko, da bi bil to lahko problem. Verjetno se na otroke čisto pre- prosto — spomnili nismo — ko smo obračali denarje, namenjene za komunalno ureditev. In če smo že pri celjskem parku, še tole: razumljivo je. da otrok ne bomo pustili capljati po rožnih gredicah, verjetno pa ne hi bilo prehudo, če bi smeli na travo. T o navsezadnje dovolijo v veli- kili mestih, kjer je trava ned- vomno dragocenejša kot pri nas. Mestnesa otroka je prav težko ukrotiti, da ne bi stopil na tra- vo — pa tudi zdravo bi bilo, če hi bos tekhl po njej. Z malo denarja, z malo pri- pravljenosti pa hi nedvomno ti dve igrišči, ki ležita v ob tako prometnem sprehajališču, le lah- ko uredili. -ca POJDIMO NA GORE B O C Boč je masiven gozdnat čok jv. od Poljčan in sz. Rog. Slatine, na vrhu je razgleden stolp. ^ / Planinci imajo za izhodišče na to na- šo priljubljeno goro običajno kraj Polj- čane. Spodnji del te vasi leži'.na levem bregu Dravinje, zgornji pa pod Bočem, kjer gre stara pot po ozki dolini Bele k Solli. Dravinja priteka izpod pohor- ske Rogle in dobiva s Pohorja dva moč- na pritoka Oplptnico in Ložnico. iZ jutranjim vlakom se peljemo do Poljčan. Od tod _peljeta dve dobro mar- kirani poti na Boč. Pešačimo najprej po široki avtomobilski cesti v Zg^ Polj- čane in tu >pri kozolcu na ovinlu je napisana tabla za bližnjo in precej strmo pot po gozdu navzgor mimo kam- na, imenovanega Baba. Druga pot, ki je bolj položna, pa' pelje, če nadalju- jemo pešačenje še kakih deset minut naprej do transformatorja, na levo na- vzgor po vozni cesti. Tako po eni,.ka- kor po drugi poti prispemo v eni uri in pol do Doma na Boču (694 m), ki ga upravlja, v zadnjem času zelo skrbno, PD Poljčane. V neposredni bližini doma .se nahaja preprosta cerkvica Sv. Miklavža, ki' so jo sezidali celjski grofje, cerkvica je v razpadanju in bi jo bilo treba kot spoiTiinsko zgradbo vzdrževati. Oljprog cerkvice, planinskega doma in navzgor proti gozdnemu robu se razteza planin- ski pašnik in na tem pašniku je po- stavljen skromen kamnit spomenik pad- lim l^orcem iz narodnoosvobodilne voj- ne. Od sv. Miklavža do vrha Boča je; še tričetrt ure. Pot vodi skozi gozd, je ve- činoma strma, pa ni nevarna. Na vrhu Boča je že pred vojno stal razgledni stolp, ki so ga okupatdrji leta 1944, ob temeljih odžagali. Zgorela je tudi majh- na lesena kočica poleg stolpa, ki je služila partizanom za zavetje. PD Poljčane je postavilo pozneje nov lesen razgledni stolp> ki pa je pred nekaj leti odslužil in sedaj stoji na istem mestu železen razgledni stolp, daleč naokrog viden iz doline. Razgled z Boča je veličasten, saj da- leč naokrog ni vrha, ki bi ga dosegel. Vrh stolpa je točka v višini 1000 m. Ob jasnem vremenu se dobro vidi me- sto Graderf v Avstriji. Planinski dom jc cnonadstropen in ima 16 ležišč v sobah in 30 iia skup- nem ležišču. Za povratek pa si -lahko izberemo le- po pot do Kostrivnice — Podplata mi- mo vifTogradnega Drevenika, ki daje odlično kapljico. TU^i se lahko vrnemo z Boča v Studenrce,'kjer je bil nekdaj samostan, v katerem je sedaj nastanje- no kmetijsko gospodarstvo. Dr. M. ATOMSKE TOPIICE LEGENDA ALI PRTfiODNOST? (Nad. iz prejšnje št.) Slavica Rakovič ,iz Zagreba: »Tam sem bila samo deset dni. Vnetje debelega črevesa mi je po- polnorna prešlo in celoten orga- nizem se mi je dozdeval bolj svež in lažji. Vsekakor bom v »atomske toplice« še prihajala, ker mi vračajo zdravje. Hudo je, ker so ceste zelo slabe, nikjer ni mogoče posedeli in tudi prosto- ra za preoblačenje ni. Uredite poti do vrelcev, postavite nekaj klopi in napravite vsaj nekaj re- da ob bazenu.« (Dalje prihodnjič) MO^iKA MODA ^ Za tiste med »njin^«. ki so pri- si^nši modnih linij, je bilo v zadnji številki Manekena nekaj zanimivih predlogov. Dva od njih objavljamo. Prvi sjiknjlč ima majhne reverje, zanimive žepe in tri gumbe, drugi pa usnjene obrobe pri žepih, preob- lečene gumbe in stoječ ovratnik. Letos so kreatorji moške mode mislili fndi na srajce. Tako predla- gajo dolge in ozke ovratnike, ki jih 'annemo z dvema majhnima gum- boma. Svetle črtaste srajce so do- '•''e zanimiv dodatek: temno črtaste ovratnike in manšete. kar je ne- dvomno praktično, predvsem za sra.r- re. Vi so iim ovratniki že dotrajali 'n iih lahko zamenjamo z novimi, ^-»p^islili pa so si še poslastico. To je l)"'a večerna srajca, ki so jo ustva- 'ili tako. da so sicer običajni srajci, našili na prsni del volane črnih čipk. Bomo videli: morda se bo tu- di med moškimi našel kdo, ki se bo zanje ogrel. DR. ROJNIK ALOJZ: ^ o srčnih boleznih Arteriosklerotična srčna obolenja (II) Ljudje, ki se zelo malo fizične gibljejo in dobro jedo, so prav posebno podvrženin tej bolezni Tudi tu n^m statistike povedo da ročni delavci, predvsem pa obdelovalci zemlje, zelo redko zbolijo na tej bolezni. Tisti, ki se mnogo gibljejo v svoji službi praktično ne obolevajo. V litera- turi se posebno poudarja, da še ni znano, da bi pismonoša, ki se pri svojem delu stalno giblje obolel za najtežjo obliko srčne skleroze — za srčnim infarktom Prekomerno uživanje kave, pre komerno kajenje, neredno spa- nje tudi pospešujejo nastanek te bolezni. Oglejmo si, v kakšni obliki se I te bolezni pojavljajo na srcu. Sr i ce je organ, ki ne sme nikdar mi I rovati. Da zadosti potrebi pc energiji za svoje delo, mora sko i zi srčno mišico preteči dnevne i 360 litrov krvi nasičene s kisi i kom. Zdravo srce opravi dnevne tolikšno delo, ki je enakomerne \ sih, ki je potrebna za dvi^ I 10.000 kg v višino 1 nietra. Srce I je torej motor, ki ' potrebuje \ ogromne količine goriva. Za do vajanje krvi in kisika srčni mi I šici so potrebne popolnoma i zdrave krvne žile. j če postanejo srčne žile okore j le, se srčna mišica začne dušiti i Pri arteriosklerozi se na notranj. I strani žil začno nabirati snovi, k i žile ožijo in jih delajo neelastič i ne. Snovi, ki se nabirajo na no i tranji steni žile so v glavnen j maščoba in maščobam slične sno j vi — holesteroli. Ti se kot gobe I širijo po ožilju, so sivkasto ru i mene barve. i Pri tem nastanejo na žili še ne j popolnoma razjasnjeni procesi i ki polagoma ožijo notranjo luc I žile. Srčna mišica zaradi tegc i ne dobiva dovolj krvi in kisika i Zato nastopajo v njej počasne j -degerativne spremembe. Kadai i se pritekanje krvi v srčno mišice j močneje zmanjša, srce pa mon I opraviti večje delo zaradi fizič I nega napora ali močnejših živčni! i razburjenj, nastopajo bolezensk I znaki, ki jih imenujemo anginž I pektoris. Izraz angina pektori; I dobesedno pomeni stiskajoča bo I lečina v prsih. V začetku bolezn j se pojavljajo ti znaki samo pr I telesnem naporu ali močnen i živčnem razburjenju, poznej< j pa, ko skleroza napreduje, tud i že v miru. Tipično je, da boleči i na ne nastopa v obliki zbada I nja in da ni lokalizirana v pre I delu srčne konice, temveč poe I prsno kostjo, v sredini prsnega : koša. Bolečina se širi lahko i : vrat, spodnjo čeljust, v levo ra E mo in levo roko. Bolnik je pr i napadu prestrašen in zaradi bo I lečine avtomatično popolnoma \ miruje. To bolečino nujno mo j ramo razlikovati od neurotičm E bolečine pri srcu. Ta se pojavljc i kot zbadanje ali kot bolečim E pri vdihu. Lokalizirana ie na srč E ni konici, tam kjer čutimo srčn E udar, ne pa v sredini prsnega ko I ša. Nevrotični bolnik je pri svoj j bolečini zelo nemiren, jakp toži I dočim sklerotični bolnik miruje i Pri sklerotičnem bolniku v za i četku bolezni bolečina takoj po : pusti, če se usede ali ustavi, poz I neje pa to ne pomaga več. Bo i lečina takoj popusti, če bolni I kom damo pod jezik tableto ni I troglicerina. i Najhujša oblika pomanjkanji i kisika v srčni mišici je srčni in i farkt. Tu se srčna žila popolno i ma zamaši. Bolnik začuti straš i ^ no bolečino pod prsico, oblije ga mrzel znoj in krvni pritisk mu pade na nevarno nizke vrednosti. Obide ga smrten strah in je pre- pričan, da je nastopila zadnja ura. Nitroglicerin tabletka proti bolečini ne pomaga, ublaži jo lahko samo injekcija morfija. Takšen bolnik je v neposredni nevarnosti za življenje in ga je zaradi težkega šoka, v katerem se nahaja, pc>trebno takoj prepe- ljati v najbližnjo bolnico. Le v bolnici je možno bolnika rešiti. Včasih bolnik lahko podleže že takoj v začetku napada, če je po-- polnoma zamašena ena » izmed glavnih srčnih arterij. Če bolnik prebrodi prvo fazo, je ozdravlje- nje z modernimi protišokovnimi postopki v bolnici precej sigur- no. Bolnik odleži v bolnici naj- manj 2 meseca pod specialnim zdravljenjem in posebno nego. S previdno medicinsko rehabilita- cijo, ki se začenja že v bolnici a se nadaljuje v zdravilišču za srč- ne bolnike, se velika večina bol- nikov toliko popravi, da so zo- pet sposobni za delo, če to ne zahteva večjih fizičnih ali intelek- tualnih napomov, i Sklerotična srčna obolenja irna- jo vedno večji socialnomedicin- ski pomen, ker so v stalnem na- raščanju tako v svetu, kakor tu- di pri nas. Tudi naša dežela se vedno hitreje industrializira in civilizira. Način življenja se hiti ro spreminja in prinaša s seboj vedno večje psihične napore in ^ kopico pojavov, ki jemljejo člo- f veku duševno in živčno ravnoves- je. Po drugi strani se ljudje ved- no bolje hranijo, toda vedno manj telesno gibljejo. Skrbi je vedno v^č, modernemu človeku se vedno nekam mudi in ima ob- čutek, da še ni vsega opravil." V pisarnah brnijo pisalni stroji, na cestah ropotajo avtomobili, v to- varnah delajo hrup stroji, doma pa nam pogosto krati mir kriče- ča glasba radioaparatov in tele- vizorjev. Moderni človek je tako izgubil svoj mir, ki je po večjih psihičnih obremenitvah neobhod- no potreben. Da hrup človeka ubija, .so vedeli že stari Kitajci. Leta 211 pred našim štetjem je tam izšla pohcijska odredba, ki se je glasila: Kdor sramoti Naj- višjega, ne bo obglavljen, niti pre- hoden z mečem, temveč mu bo- do bobnarji in igralci na frulo' toliko časa igrali, da se bo zgru- dil mrtev. Zaradi stalno narašča- jočega hrupa se človek ne more koncentrirati pri svojem delu.in počasi, toda sigurno nastopajo motnje v živčnem sistemu, ki re- gulira pravilno delovanje vseh organov. Srce in žile pa so orga- ni, ki so najbolj ozko povezani z delovanjem živčnega sistema. Saj vsi vemo, da nam od strahu hoče srce kar zastati in da po bledimo. Pri velikem veselju pa čutimo, kako nam srce živahne- je utriplje. Moderni način življe- nja nam torej nevidno, toda stal-, no ubija živčni sistem. Zato ni" naključje, da je največ sklerotič- nih srčnih bolezni v tistih deže- lah, ki imajo največ tehničnih pripomočkov in kjer je delovni tempo najbolj napet. Ne namera- vam trditi, da je tehnični napre- dek hudičeva iznajdba, temveč samo opozoriti, kako se je treba varovati škodljivih posledic na- predka. Zato se drži sledečih navodil: ne uživaj obilne hrane, razdeli jo v male obroke večkrat dnev- no. Po 40 letih ne uživaj veliko masti in tudi z oljem štedi. Uži- vaj^mnogo zelenjave in sadja. Po jedi ne lezi, temveč se gibaj, da energijo, ki si jo vnesel, tudi po- rabiš. V nasprotnem slučaju ti maščobne kapljice plavajo po ožilju in se nalagajo na steno ži- le. Ti, ki sediš osem ur v'pisami, moraš v prostem času tudi fi- zično delati na svežem zraku ali pa hoditi v naravi, kjer ni hru- pa. Le tam si boš umiril svoje razdražene živce. Uredi si ritem dela in počitka tako, da bo to tvoj u.staljeni sistem. Spi naj- 'manj sedem ur in to ponoči. Ti, ki si na vodilnem položaju v družbi, ne sklicuj daljših večer- nih sej in sestankov, ker ti moti- jo duševno pripravo za spanje. Ne razburjaj se, če ti novi predpisi kvarijo račune glede plana tvo- jega podjetja. Poiskusi brez raz- burjenja najti izhod iz zagate. Svojim sodekfvcem ne dajaj pre- kratkih rokov za izpolnitev na- log, ki zahtevajo temeljitega, skoncetriranega in preudarnega dela, * ' SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU Splošna negotovost UMETNO DRSALIŠČE V MESTNEM PARKU BO V LETOŠNJI ZIMSKI SEZONI ŽE DELALO, VENDAR VERJETNO NE BO USPOSOB- LJENO ZA SPREJEM ORGANIZACIJE SVETOVNEGA PRVENSTVA V HOKEJU. Gradbena dela na drsališču so trenutno zastala, ker je zmanj- kalo sredstev. Poleg vsega tega pa ni niti izgledov, da bi v do- glednem času dobili denar za iz- vršitev vseh gradbenih del, ki jih bo še potrebno izvršiti za pri- pravo svetovnega prvenstva. Gradbeni odbor je sicer zastavil vse sile za dokončanje izgradnje in je vodil tudi razgovore s po- sameznimi delovnimi kolektivi. Le-ti so za izgradnjo športnega objekta v mestnem parku in za osrednjo športno prireditev v Ce- lju doslej pokazali precejšnje razumevanje, ker vsekakor pri- čakujejo od tega korist. V ve- čini primerov so sredstva pod- ietja že odobrila, vprašanje pa je. kdaj jih bodo lahko izplačala. Pri vsem tem pa se zimska sezo- na, ko mora biti gradnja konča- na, kar hitro približuje. Za izgradnjo ledarne in garde- robe ter za obrtniška dela bi po- trebovali še "54 milijonov dinar- jev. Za vsa ostala dela: signalne naprave. PTT zveze, razsvetljavo. ozvočenje, trafopostajt), 'več ali manj provizorično tribuno ter za črpalke za črpanje vode iz Sa- vinje pa bi potrebovali še 94 mi- lijonov. Pri tem pa so nastale še komplikacije pri nabavi kompre- sorjev zaradi deviz in dinarskega kritja. Vendar jih bodo verjetno dobili Se ta mesec. Tako situacijo v dneh, ko bi se morali organizatorji pogovar- janji že o organizacijskih prije- itiih pri svetovni hokejski prire- ditvi v Celju, ni nič kaj rožnata. Celjski gradbeni odbor je o sta- nj ir že obvestil tudi osrednji pri- reditveni odbor v Ljubljani. Or- ganizacija svetovnega prvenstva namreč ni le celjska zadeva in zato je treba pričakovati pomoč tudi iz republiških virov. Vendar tudi ta denar skupaj i s prispevki celjskih podjetij ne i bi zagotovil vseh sredstev. Na i vsak način bo gradbeni odbor o i položaju, ki je zdaj nastal, obve- i sitil tudi pokrovitelja svetovnega i prvenstva, ker ni izgledov za i prireditev. i Organizatorji celjskega dela i svetovnega prvenstva pa so klj^l) ^ težavam pri izgradnji že imeli i razgovore s PTT, gostinci in obrt- ^ niki. ki ^)odo imeli velik in po- i incndicn delež pri prireditvi, i Skratka — organizacija deluje # kljub splošni negotovosti. Sicer ^ pa ta negotovost že ni več samo ^ celjski problem, saj se glasovi i o pomanjkanju sredstev slišijo ^ tudi iz-drugih mest, ki bodo pri- i reditelji svetovnega prvenstva. # Cas svetovne hokejske prireditve f pa se neusmiljeno bliža... f E.G. } KOMENTAR O PLAVALNIH TEČAJIH, KI JIH Nil O korhtnosti in pomembnosti plavanja kot rekreacije in športa je bilo napisanega in govorjenega že precej. Ne le v časopisju, ampak celo v celih knjigah. V vseh visoko razvitih deželah imajo plavanje obvezno'v predmetniku šolskega pouka. Plavnje učijo otroka že D prvem razredu ali pa še prej. Seveda imajo zato optimalne po- goje kot so zimski bazeni, stro- kovni kader itd. Zato ni nič čud- nega, da dosegajo odlične rezulta- te tudi v tekmovalni areni. Kaj pa pri nas? Res da imamo skromne pogoje, toda ne izkoristi- mo niti tistih, ki jih imamo. Kar poglejmo konkretno stanje v Ce- lju. V okviru letošnje akcije »Na- učite se- plavanja^' je Občinska zveza za telesno kulturo skupaj s plavalnim klubom Neptun ho- tela organizirati vrsto tečajev za neplavalce. Anketa v celjski šolah je pokazala, da okrog 400 celjskih šolarjev ne zna plavati. Organi- zacija plavalne šole je bila upra- vičena — toda neizvršena. Zakaj? Za prvi tečaj so .se urad- no prijavili in plačali šolnino tri- ie otroci. Nekaj pa se jih je pri^ javilo neuradno. Vsekakor pa je to v primerjavi s^številko dobljeno v anketi zelo zelo skromno. Tako skromno, da se zaradi tega tečaj niti ni začel. Kje je" krivda za tako slab odziv? Vsekakor ne pri tistih, ki so dali iniciativo, ampak prav tistih, ki bi morali biti zain- teresirani, da njihovi otroci znajo plavati. Skoraj vsak dan lahko čitamo vesti o utopitvah zaradi neznanja plavalne abecede. Lahko pa či- tamo tudi o dobrih rezultatih pla- valnih šol v drugih krajih Slove- nije, ko prirejajo tudi več kot tri tečaje na teto. Le v Celju to ni uspelo! -ed Jugoslovanska naladinska repre- zentanca v atletiki Se bo 22. avgusta v Poznanju pomerila z ustreznima ekipama Poljske in Romunije. Na- stopila bo tudi članica Kladivarja Podmiljščakova v teku na 800 m. Na nedeljskem atletskem prven- stvu Kranja je nastopil tudi član 'Hadivarja Potrata, ki je v teku na 5000 metrov zmagal v času 9:01,0. V povratni tekmi med mladinci '•ranika in Olimpa za vstop v mla- dinsko nogometno ligo je bil dose- žen neodločen rezultat 1:1. S tem so se Celjani plasirali v ligo. Rokometaši Celja so te dni pod vodstvom trenerja Perasiča že pričeli s trening;. Zbrani so vsi, ra- .?en Markoviča, ki je prestVratarja: Bauman (prej Kladi- var) in Breznik; obramba: brata Heberšak, Mihelin, Marciiis, Marja- nov ič. Letne r. Ratej, Kompan. Hoh- ijec'. Kolenc: napad: Regner, Golob, 'nivIč, Artl, Dvornik, Zavski, Ka- der in Mijatov. Povprečna starost ^'kipe je okrog 22 let. Hotel je pri- stopiti tudi bivši igralec Kladivarja <'sič, ki ga pa po pravilih NZJ ne '1'orenio sprejeti, ker se ni izkazal " potrdilom o zaposlitvi.« Kaj pričakujete v novem prven- stvu? »Z igralci, ki sestavljajo ekipo, bo- "l^^o morda zasedli 3. ali 4. mesto v '•^stvici. To pa bi bil že precejšen '''^peh. ki je pogojen tudi z discipli- '^^^ in dobrimi odnosi med njimi in [•pravo. Pred začetkom prvenstva ^'^'no odigrali še nekaj prijateljskih 'kern med drugim tudi s Slovanom, 'Priborom in Olinipijo.« Kaj pa mladina? . -^Mladinsko moštvo je lani izpadlo ^ republiške lige in bo tekmovalo t podzvezni ligi. Je pa perspektivno, saj nastopajo v njem igralci, ki bo- do še tri leta mladinci.« Imate kakšne probleme? »Kot vsepovsod — finančne. Ce bo obisk na tekmah dober, bomo pa tudi to prestali. Trenutno iščemo tudi tehničnega vodjo ekipe. Pred- log je, da bi tehnične posle prevzel nekdanji igralec Florjane? -ed Tabor prijateljslva končan V torek so končali svoje 22-dnev- no taborenje pri Petričku taborniki iz Splita, Maribora in Celja. V teh dneh so preživeli na tem, za tabo- renje zelo primernem prostoru, pri- jetne dneve, obiskali pa so tudi več krajev, .znanih ix N(W. Največjega |)oniena je bil pohod, katerega je |)ripravil mariborski odred »Sever- nic«, ko so taborniki šli po poteh lorskega bataljona. Ob ogledu tabora lahko vidimo veliko delo, ki so ga taborniki teh treh mest nare- dili. Zgradili so lasten rezervoar za vodo. imeli pa so tudi lastno tele- fonsko centralo, tako da so bili vsi (abori med sabo povezani. Ob za- ' ljučkn tabora so si zaželeli še mno- go podobnih srečanj, s katerimi se krepi prijateljstvo med našimi brat- skimi narodi, čez dve leti pa na- svidenje na Taboru prijateljstva SPLIT 196?. Pregledni miting v soboto so se na celjskem sta- dionu pomerili mladi atleti iz vse države, ki so na skupnih pripravah v Štorah in Celju. Poleg teh so na mitingu nastopili še mnogi ostali celjski mladinci in nekaj članov. Zanimivo, je, da je na teh pripravah le en Celjan, kljub temu. da bi jih moralo bi i i še več, a so zaradi raz- nih vzrokov zadržani, ali pa se jim ne zdi vredno, da bi bili na" tem logorovanju. Sploh je na tem )logo- , rovanju videti, da je na njem naj- več atletov iz naših južnih repub- lik, od Slovencev pa je največ mla- ' li iz Nove Gorice in Ljidiljane. Še nekaj pade obiskovalcu teh pri- prav v oči: medtem ko eden izmed renerjev vadi tekmovalce, drugi )pazujejo. kot da bi tudi oni prišli la vajen ali kot da je to« seminar ^anje in ne za tekmovalce. Sploh je narsikdo izmed udeležencev logo- rovanja mnenja, da bi bilo bolje, če l)i prišli trenerji v posamezne kln- )e. kjer trenerski kader ni tako iz- popolnjen in bi tani nekaj dni vadili lekmovalce. To bi bilo najbrže bolje in pa prav gotovo mnogo cen stopnje marž v prometu na drobno. Pri oblikovanju cen riža, mesnih in ostalih konzerv, mesnih izdelkov, kave, začimbj testenini, smejo uporabljati za določevanje maloprodajnih cen marže do IS %, za sol do 12% za jedilne maščobe do 15%, za južno sadjie pa do 30%, (ilede plačevanja akontacije na nove stanarine in najemnine je bil sprejel odlok, po katerem se bo po- večala stanarina za stanovanja zgra- jena do leta 1959 za 90%, za stano- vanja zgrajena v letu 1960, za 70%, v letu 1961, za 60%, v letu 1962, za 50"'„, v letu 1963, za 50%, za sta'- novanja, zgrajena v letu 1964 pa za \0%. Nosilec stanovanjske pravice je dolžan plačevati to akontacijo od 1. avgusta 1965. Skupščina je sprejela tudi odlok o zmjinjšanju sredstev, razporeje- nih v proračunu občine Zalije za loto J%5. Ta sredstva se po odloku začasno zrmanjšajo za 5 %, n(>katere '>o"i!tavke občinskega proračuna pa so se zmanjšale v določenem zne- ■ Skupno znaša to zmanjšanje 9-.6S8.800 din. ŠENTJUR: Šentjurska občinska skupščina je o cenah, maržah in sta- narinah razpravljala v začetku tega tedna. Določila je najnižjo ceno mleka v nekdanjem celjskem okra- ju — 110 dinarjev za liter za široko potrošnjo in 150 dinarjev za indu- strijo. M(»ko vrste B tip 400 proda- jajo v Šentjurju po 244 dinarjev kilogram, tip 600 po 195 in tip 1000 po 142 dinarj(;v. Crn kruh je zdaj UO. polbel po 180 in bel kruh po 208 dinarjev kilogram. Sladkor v koekah bodo v Šentjurju proda- jali ])o 304 dinarjev, medtem ko bo kristal po 266 dinarjev kilogram. Ipr.to olje nosi ceno 480 dinarjev, vstekleničeno pa 516. Povprečne cene mesa: govedina 1360, teletina 1500 in svinjina 950 dinarjev. Ve- lenjski lignit bodo prodajali po 8448 dinarjev, kocke pa po 7.870 di- narjev tono. (ibčinska skupščina je določila uli marže trgovskim organizacijam. i.e-(e znašajo do 17 odstotkov, le za južno sadje lahko dosežejo 30 od- siotkov. I EVROPski ATLETSKI KUP 21. in 22. avgusta bo v Zagrebu atletsko tekmovanje za Evropski atletski kup, na ka- lercni bodo v moški konkurenci nastopili tudi triie Celiani. Važič bo nastopil v teku na 1500 in 5000 m, Cervan v teku na 10000 in, Homoki pa v štafeti 4 x 400 m. Poleg teh pa so med rezervami še: Poiutnik, 2untar, Vrav- nik in Lcšek. V vsaki disciplini bo na tem tekmovanju za eno državo nastoi5il le en tek- movalec. Na tej veliki prireditvi bodo poleg Jugoslavije' pastopile še reprezentance V. Bri- tanije, švedske, Vzh. Nemčije, Nizozemske in Romunije. Enako kot moški se bodo pomerile za Ev- ropski kup tudi ženske. To tekmovanje bo v Konstanzi. poleg Jugoslavije pa bodo na- stopile še ^kipe SZ. Romunije. Zah. Nemčije, Norveške in Avstrije. Od Celjank bosta na- stopili Lubejeva v teku na 100 in 200 m, v skoku v daljino ter štafeti 4 x 100 m in Ur- bančičeva v m^tu kopja. SODNIŠKI IZPITI Podzveza nogometnih sodnikov v Celju pripravlja v mesecu septem- bru tečaj za nogometne sodnike. Kandidati, ki imajo veselje do so- jenja nogometnih tekem, naj se pri- javijo na nogometno podzvezo v Celju na Trgu Svobode. V Ljubnem sta "d vse športnih panog najbolj razviti streljanje in no goinet. Medtem ko so na lanskem repujjliškem prvenstvu poželi strele zelo lepe rezultate, saj so ženske zasedle drugo mesto, in se strelstvo št nadalje lepo razvija, pa je vprašanje nogometa bolj problematično. Ot občinske skupščine v Mozirju ne dobijo nobenih dotacij, tako da je bi njihov obstoj negotov, saj niso imeli niti najnujnejših sredstev, da bi lahki) odigrili kakšno prijateljsko tekmo, kaj šele, da bi sodelovali a kakšni ligi. Toda ljubenski nogometaši so se odločili, da bodo pokazali kako se lahko tudi z malo sredstvi doseže zmaga. Najprej so odigral prijateljsko tekmo s »finančnim« nasprotnikom ekipo Mozirja in jo pre magali, kljub temu. da tekma ni bila odigrana do konca (ne po njihov krivdi). V naslednji tekmi so premagali ekipo Polzele (6:3) na dar flosarskega bala pa še dopoldne ekipo Šoštan.ja z rezultatom 7:4. In št ena zanimivost: za povratno tekmo v Šoštavju si bodo dobili denar nj ta način, da bodo prodali dva smrekova slavolt)ka. katera so sami na pravili (namesto lieninga). /e po tem vidimo, kako so ljubenski nogometaši iznajdljivi, predvsem pa požrtvovalni. Morda bi jih kazalo kje posnemati Otrok in film Da smo v Jugoslaviji veliki zamudniki na pc^ročju otroške in mladinske fotografije, je pr- vo spoznanje, ko preberemo de- lo Janine Koblevvske — Wrob- lowe »OTROK IN FILM«, ki ga je iz poljščine prevedel direk- tor celjskega učiteljišča prof. Anton Aškerc, založil in natis- nil pa Prosvetni servis v Ljub- ljani. Študija ima naslednja poglav- ja: najvažnejše metode pouče- vanja, kako otroci doživljajo film; najvažnejši problemi o- t roškega razumevanja filma; kako otroci doživljajo literarno pravljico; kako otroci doživlja- jo ljudsko pravljico in basen; kako otroci spremljajo filme z realistično vsebino; čustveno reagiranje otrok ob filmu in zžiključno poglavje o filmski vzgoji. Razumljivo je, da-ta zapis nima recenzijskega namena, ampak želim z njim opozoriti šole, poklicne vzgojitelje in starše na zelo koristno in pri nas edino delo te vrste, ki nam z znanstveno metodo prikazuje proces oblikovanja otroka v filmskega gledalca. Gledamo z vzgojijega vidika bi morali nam- reč zlasti poklicni vzgojitelji in starši dobro poznati in ob- likovaili zakonitosti fiiilmskega jezika. V teh naših težnjah to- rej, da bi film in televizijo na- črtneje in smotrnejše vključe- vali v naša vzgojna prizadeva- nja, nam bo omenjeni prevod dragocen kažipot, zato smo la- hko prevajalcu in založniku hvaležni, da imamo to delo tu- di v sloi^enščini. dr. Jože Sirec ILIJA POPOVSKI Poli- ticni refe- rat To\fariš Pera je vesel. Pred dnevi so mu naročili, da napiše važen politični refe- rat, in zdaj, fco s pojočim gla- som diktira mladi daktilogra- finji revolucionarne, ' kitaste stavke, občuti, kako mu srce veselo utripa. — Kje sva obstala, dušica? Dušica, razcvetela »daktilo- grafkinica«, ki je šele pred dnevi nastopila svojo službo, nagne nosek nad odtipkane vrste in reče z zvonkim gla- som: — »____in zato, vejica, mo- ra biti današnji človek osvo- bojen sebičnih interesov, ve- jica, osvobojen nizkih, vejica, egoističnih pobud, vejica, ka- tere ...« — Tako je! vzklikne tovariš Pera in si mrmra v brado. — Ni kaj reči, lepo povedano! »Osvobojen egoističnih po- bud!« ... Hm. Tovariši bodo zadovoljni! Nagne se nad razgaljena ra- mena prikupne deklice in se za delček sekunde znajde na drugem kolovozu. — Ni slabo... tale deklica! ugotovi pri sebi.. Morali bo- mo malo takole ... fim ... da se zainteresiramo ... — Da, in se povrne k refe- ratu, — piši torej dalje ... >mizkih, egoističnih pobud, ki so bile lastne...« Naenkrat prekine svečano atmosfero telefon. — Halo! Da, Pera! O, Arso^, kaj pa je? Obraz toA^ariša Pere se spre- meni. Od prazničnega videza ne ostane niti sledu. t — Kaj? vpije v slušalko. — Kaj je nor? Nov hladilnik naj mu odstopim za petdeset ti- sočakov? Pazi, mater mu, mi smo nosili zastave in ne ve- mo, po koliko gre to tukaj? — Pa kaj, če mene stane manj!? Kaj to njega briga?... Hočem tudi sam nekaj vtak- niti v žep! Kaj ne? Mirne du- še mu povej. Glej ga. Kaj . pravi? Pošteno bi bilo in to- variško!... Pojdi in mu na- redi predavanje! Reci mu, da sta tovarištvo in poštenost eno, denar pa čisto nekaj dru- gega. .. Da, tako mu povej! In še to mu povej, da imam tovarištva in poštenosti za iz- voz, da pa potrebujem de- nar! ... Da, denar kot tak!. .> Ha-ha-ha! Dobro! Zdravo! Tovariš Pera si obriše pot- no čelo, se obrne levo — des- no in vpraša deklico: — Kje smo že obstali, duši- ca? Daktilografinja, ki je pri- sluškovala pogovoru, nekaj zamrmra. — No, no, jo poboža Pero. — Kaj pa je... zakaj... - — Nič... nič... tako .., ob- stali smo pri »egoistične po- bude, katere so bile lastne...« — Aha! tako je!... Piši da- lje: »...egoističnih pobud, ve- jica, ki so bile lastne buržo- aznemu razredu, vejica, a da- nes, vejica, v naši, vezaj, družbeno revolucionarni stvarnosti pomenijo blede spomine motne, vejica, pre- teklosti, pika.« RAZBOJNIK GUZAJ - 33 - Zaupanje v Guzaja je po tem dogodku spet močno zrastlo. če bi njega ne bilo, bi bili zdaj najmanj trije za zapahi in jjo nekaj let bi nikomur ne odšlo.* Poraz jih je sicer pekel in bolel, a kaj bi, nič se ne da storiti, vsak dan pač ne more biti nedelja. Vremena Kranjcem bodo se zjasnila! Ni vrag, da bi se ne ... Guzaj je medtem sedel v krčmi v Desiniču, ne tam, kjer je bil dopoldne pustil voz in konja. Tudi to je bil del njego- vega načrta, bomo že še videli. Gostilna je bila nabito polna žejnih sejmarjev. Pogovor je teikel vsevprek, največ so seveda razpravljali o kranjskih tatovih in kako so mogli tako neopa- ženo izginiti. Preprosti ljudje so že ugibali, ali morda le ni bilo čarovnije vmes, da jim ni pomagal sam pravcati črni vrag? Drugi spet o vragovi pomoči niso bili docela prepričani in so samo zmajevali z glavo. Vsi pa so si s slikovito besedo in ži- vimi kretnjami glasno predstavljali, kako bi tem prokletim kranjskim tatovom že pokazali, po čem so Zagorci in kaj zna- jo in česa so sposobni. Ce bi jih še enkrat v roke, seveda. Upanja je bilo bolj malo ... Ob vinu je postajal pogovor vedno glasnejši in živahnejši, čokat možakar srednjih let z mogoč- nimi brki in živo rdečim nosom se je še posebej postavljal in bahal, kako krepko je udrihal po lopovih, — zapomnili si go bodo! Samo to mu je žal, da ni še bolj, dokler je bila pri- ložnost! Njegovi sobesedniki so spet obžalovali, da niso bili sami poleg, da so to lepo-priložnost zamudili. Oni šele bi jim bili pokazali, kaj se pravi^ristna zagorska batina po tatinskem hrbtu! Prokleti Kranjci! Od sosednje mize jim je vneto pritrjeval bolj gosposko napravljen človek z debelo zlato verižico čez trebuh. Očitno živinski prekupčevalec, ki je še kar dosti dobro govoril po hrvaški, čeprav ne čisto tako, kakor oni. Spraševal jih je o tem in onem, kako je pravzaprav bilo, kako se je začelo, škoda, da je prišel prepozno, šele takrat, ko je bilo že vsega konec. Ciga- ni tatinski! Za deset litrov bi rad dal, če bi bil mogel še sam lopniti po njih. Koliko jih je bilo? In kakšni so bili? Mladi? Starejši? Odgovarjali so mu vsi vprek, najglasneje brkonja: Sploh ne vem! Ni bilo časa, da bi si jih bil ogledoval, samo udri z batino po njih! J^a vsa usta se je^hvalil, kako si jih je z uživanjem privoščil, drugi so se mu pa smejali. Gosposki prekupec je naročil Štefan vina in trčil na zdnfevje z njimi, z brkačem še prav posebno prisrčno, še to so se zmenili, da imajo dobršen kos poti skupaj z njim in gospon jih je prijazno povabil, naj se z njim peljejo, če hočejo, dva, trije, seveda brkonja še posebej. Konja in voz ima v oni drugi gostilni, ga bodo pa še tam Uter ali dva. Samo mora še nekaj malega opraviti prej, naj ga le počakajo, bo takoj nazaj. Res ni bilo niti pet minut, ko se je vrnil, naročil še šentjanževca, vse skupaj plačal in potem so se štirje p>očasi skobacali izza mize. Če bi bil kdo pazil, kakšen opraivek je Guzaj imel zunaj, bi ga bil videl, da jo je mahnil proti stari hruški, ki je stala -34- za gostilno. Tam je ležal in spal možakar, ki se ga je očivjdno ma o preveč naložil. Temu človeku je Guzaj nekaj pošepetal, nakar se je pijanec že čez nekaj trenutkov zbudil in počasi odšvedral po cesti. Guzajevo družbico je v drugi gostilni pri izhodu iz vasi čakalo novo presenečenje. Gospodar je ves obupan hitel pripo- vedovati, da je proti poldnevu vdrlo k njemu pet ali šest aU sedem roparjev, ukradlo gosponov voz in konja iz hleva, njemu samemu sodeč stare slivovke iz kleti in še preden se je dobro zavedel, kaj se godi, je bilo že napreženo in roparji na voz in hijo!, švrk z bičem in jih ni bilo več. Dušal se je, da res ni nič kriv, da je takoj javil orožnikom — kaj bo zdaj? Pa ni bil gospod niti posebno žalosten ali hud, še sam je tolažil gostil- ničarja, da res ni nič mogel sam proti šestim, tem prokletim Kranjcem pa bo že pokazal! Še ne vedo, kdo je on! Bogme jim bo pokazal! Zdaj pa vina gor in večerjo za pet lačnih, naj vrag vzame vse Kranjce! Kaj, da je prepozno! Za večerjo ni nikdar prepozno! 2ena je šla že spat? Saj bomo mi tudi šli, samo ne še takoj zdajle! V mast zalite klobase? Naj pa bodo v mast zalite klobase, če ni drugega. Samo hitro naj bo, lačen je in njegovi prijatelji tudi! Bo že on tem prokletim Kranjcem pokazal! Zdaj je zabavljal čeznje še bolj kakor prej Brkač sam! Debeli prijatelji so si postali in bratovščino pili in še marsikatero so rekli, preden so se končno le dvignili na odhod domov. Bila je že trda noč in cesta proti Miljanam vodi skozi hosto ... Gospod se je plašno oziral na vse strani, tako samot- no je tu in posebno še zdaj ponoči... Vsi štirje od vina.za- greti hrvaški prijatelji so se dušah, da se ne boje niti sambga črnega vraga, kar pride naj, če si upa! Naenkrat pa oster žvižg na prste, izza drevja Guzajci, vsak je zgrabil svojega od presenečenja in alkohola trdega Hrvata, mu zamašil usta, zvezal roke na hrbtu in začel udrihati z gorjačo po njem, — na mrtvo! Kakor zjutraj oni po njih; Brkač jih je dobil seveda največ in najbolj krepkih, pa tudi drugi niso imeli vzroka pritoževati se, da bi bil kdo prikrajšan za svoj delež. To pa je bilo šele prvi del sodbe in kazni. Ko se je Guzaj- cem zdelo, da so jim vse vrnili, kar so jim bili dolžni, so ne- srečnim Zagorcem sezuli čevlje, nekdo je privlekel iz žepa žeblje in kladivo in jim zabil ppdkovski žcbelj v golo peto. To je bila stara roparska navada, in stare šege in običaje jo treba spoštovati. Ko je bilo končno tudi to zadnje opravljeno in v redu, so Guzajci prav tako nenadoma, kakor so se bili pojavili, spet izginih med drevje in v noč. Kako so Brkač in njegovi hodili potem domov, — rajši ne. Saj si priav lahko predstavljate. Leteti prav gotovo niso mogli. Guzaj je bil s svojimi že davno na varnem in čez Sotlo, ko so siromaki v bolečinah prikrevsali nazaj do hiš in med ljudi. Zdaj so že prestali, že davno. Sejma v Desiniču pa prav gotovo niso bili pozabili vse do svoje zadnje ure. ^ 35 - 8. poglavje POVRAČILNA TEKMA GUZAJ : HRVATJE 1 :0 ZA GUZAJA! Jeza je koristna, ker bistri pamet. Včasih se posojilu res ni treba veseliti vračila. Sama sekira še ne naredi drvarja. Odprta noč in dan so grajska vra.ta. Par konj na prodaj, voz pa zaston'j. Tistega dne po nesrečni deseniski polomiji je bil Guzaj zelo slabe volje. Ves dan se niti premaknil ni iz svojega štiblca pri Drobnetu. Kar oblečen je ležal na postelji in mrko gledal v strop. Drobnetovo ženo je strašno imelo, zakaj ga nič ni na spre- gled, in kje je sinoči bil. da se je tako pozno vrnil domov, že so petelini peli! Še zajtrkoval nič ni, samo nekaj je zarenčal, k9 ga je bila poklicala, pa je vendar imel ječmenove žganke s kislim zeljem tako rad. da jo je vsakokrat posebej pohvalil, kadar mu jih je skuhala. Kaj mu le je? iNekaj se je zgodilo, prav gotovo da se je! Končno se je le odločila in.odprla vrata. Je mogoče bolan? Ne? Zakaj pa je tako slabe volje? Se je kaj zgodilo? Sta se mar z ljubico skregala? Manjka se drugih, hehe- ho, na vsak prst pet on! Na vsak način je hotela izvleči iz nje- ga, zakaj se tako grdo drži in nič ne spregovori. Pa je slabo naletela. Čisto na kratko in osorno ji je zabrusil, naj se zase briga in se ne vtikuje v njegove stvari, kadar bo kaj hotel, se bo že oglasil in povedal. Drobnela pa ni bila ena od tistih, ki se pi/stijo kar na kratko odpraviti, radovednost je bila pač njena poglavitna čednost. Pa je šla in skuhala čaja in mu ga nesla v štiblc in steklenico tropinovca zraven, gotovo se je prehladil. včeraj je bil tak veter, naj takoj in kar se da vroče popije, to mu bo prav gotovo pomagalo! Mar bi bil rajši doma ostal v takem! Zdaj pa je Guzaj skočil pokonci in k vratom, mimogrede še preklel vse babe in jezno zaloputnil za seboj. Z lončkom v eni roki in s steklenico v drugi je stala zdaj tu in glodala za njim. kako dirja v hosto. Kakšen je danes, ljuba Devica, čuden, čisto drugačen kakor druge krati, nekaj hu- dega se je moralo zgoditi! In še gospodarja ni bilo doma, že navsezgodaj je moral v Celje po opravkih in nič ji ni povedal, kakšnih, do večera ga ne bo! Joj!, bo dolg dan! Guzaja je res neznansko grizlo in peklilo. da je v Desiniču tako grdo pogorel, ko si je bil prav od tega sejma toliko obe- tal. Besen je bil! Deset ljudi in niti prebitega ficka niso dobili vsi skupaj ne! Samo batine! In to pošteno! Prekleti Hrvatje — niso tako bedasti, za kakršne jih je bil imel. Naj jih vrag vzame! To bi jim rad plačal, če bi le vedel, kako! Sicer je one- mu Brkaču in njegovim trem najbolj gorečim pajdašem vrnil niilo za drago, ali to je vse premalo, to je komaj kapljica hla- dilne tolažbe za njegovo omajano samozavest in tako krvavo užaljeno sarnoljubje! In še nekaj drugega se mu je zavrtelo v misel: Oni trije, ki so jih bili hrvaški sejmarji tako neusmi- ljeno prebutali in prekrišpali, ti za kar bodi ne bodo šli več z njim. vedno se bodo bali, da bi se jim znalo zgoditi kje kaj podobnega ali pa še hujšega. Pa tudi ostalim ne bo vseeno. Rekel sicer nihče ni nič, še celo hvalili so ga in« povzdigovali, da jih je s evojo zvijačo rešil, če že ne smrti, pa vsaj ječe. Vsi so prestrašeni, to jim je sam prebral v očeh. In še denarja ni bilo nič. Zastonj bi bili sploh neumni, če bi tvegali... Umaknili se bodo drug za drtigiin, samo tega še čakajo, kdo bo prvi. Ni hotel naprej razmišljati o tem, a misel ga je obletavala/ kakor nadležen obad, ki se ga ne moreš in ne moreš otresti,, On sam ne more več nazaj, zdaj bo uboju v Šentjurju sploh^^ ne. In naprej brez poniagačev tudi ne. Če ga res zapustijo, je, droben, zgubljen! Tfi sto goldinarjev nagrade je razpisanih! nanj. nekdo se jih bo polakomnil in ga izdal, prej ali slej... Prekleti denar. Ce bi se bilo včeraj posrečilo, bi bilo vse v redu. Tako pa — • Prvikrat niu je temna senca strahu legla,kakor sam sviiur na srce. Kakor v filmu so se mu še enkrat zvrstili v spominu dogdki prejšnjega dne. Ce bi ga bil kdo gledal, kako sedi na parobkti in se polglasno pogovarjal sani s seboj, pa zamahuje z roko. kot da koga te|)e ali poganja konja, v naslednjem hipu pa se spet glasno smeji, pa spet zastrmi \ prazno, takoj pa se zdrzne in plane, ta bi prav gotovo mislil, da ni popolnoma.pri zdravi pameti, saj je čisto sam in daleč naokrog sama gluha hosta. V igličevju pod nogami je zagledal mravljo, ki se je mu- čila s petkrat tako velikim bremenom kakor je bila sama. Pa se je spomnil, da je z njim prav tako. da vleče breriie, ki mu je pretežko, ki bo omagal pod njim. pa vendarle ne more, ne sme odnehati, ker pač druge poti ni. dokler bo pač šlo, do kon- ca, dokler mu je usojeno. Ce bi imel denar, veliko denarja! Za denar dobiš vse, brez denarja nič. Kako sp le ljudje nekoč živeli, ko ga še niso poznali?! Bolj so bili srečni kakor zdaj! Kjo bi na svetu ne bilo bogastva, bi tudi revščine ne bilo! Res ne? Ko pa smo ljudje tako različni med seboj, ta bi štedil. drugi zapravljal, vsak po svoje, nikdar ne bo drugače, pridni bodo vedno imeli več kakor lenuhi? Nič ni res: Mar ti ljudje tod okrog niso dovolj pridni, pa vseeno nič nimajo? Zakaj go- spoda, ki samo poseda in se v ogledalo gleda, dobro živi in nosi debele zlate verižice čez svoje rejene vampe, siromak pa ob vsej svoji marljivosti še najpotrebnejšega nima? Zakaj so graščaki bogati, pa se samo v kočijah vozijo in zabavajo! Njim bi bilo treba vzeti! Ta trenutek je Guzaju preblisnilo v spo- mjnu,^da je videl, ko se je vozil iz Desiniča, nekoliko vstran od ceste in drugih hiš ležečo graščino. Kje je to bilo? Blizu Sotle, še na hrvaški strani. Drobne bo gotovo vedel kaj več o nji, čigava je in podobne reči, on pozna vse te kraje, njega Im) vprašal! Še ni bil domislil do kraja, ko je bil sklep že storjen! To gra.ščino si mora na vsak način ogledati tudi 6^ znotraj! \Ni vrag, da bi se tu prav ničesar ne našlo, kar bi bilo vredno vzeti seboj. Naj strela ubije vse Hrvate, bogate pa še posebej! KOMPAS OBVEŠČA VABIMO VAS NA IZLETE: 1. 5-dncvno potovanje na ORlcd PRVE SVIi- TOVNE RAZSTAVE PROMETA V MtJN- CHEN. VrSi se v času od 25. 6. do 1. 13. 1965. Prijave do 1. 8. 1965. 2. SONČNA ITALIJA VAS VABI NA 5- DNEVNE POČITNICE V RIMINIJU v času od 16. do 20. septembra 1965. Prijave do J3« avgusta 1965. 3. V času od 15. do 31. oktobra 1965 6- dnevna strokovna ekskurzija za PROSVET- NE DELAVCE na DUNAJ in v BUDIMPE- ŠTO v času od 16. do 20. septembra 1965. Prijave do 10. aVgusta 1965. 4.,Od 15. do 18. 9. 1965 si oglejte DUNAJ- SKI VELESEJEM. Prijave do 21. avgusta »9«i5. »•5i S-dUevno potovanje v GRČIJO od 13. do 19. 9. 1965. Prijave do 13. avgusUj 1965. 6. Vabimo Vas na 7-dnevni jesenski obis.k francoske AŽURNE OBALE. Prijave do 7. 8. 1965; 7. 4-dncvno potovanje na OKTOBERFEST v MUNCHEN-u. Prijave do 2. 8. 1965. KOMPAS CELJE prodaja vse vrste vozov- nic za tU- Jn inozemstvo; organizira izlete in potovanja, posreduje v najkrajšem ča}>u nabavo potnih listov in vizumov, menja di- ,vjze in daje vse informacije za Vaša potova- ;ija v tu in inozemstvo ter Vam posreduje rezervacije za Vaš letni oddih v vseh turi- stičnih krajih. , KOMPAS CELJE obvešča vse stranke, da je v času sezone poslovalnica odprta od 7,30 do 18.00 ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Pred vsakim potovanjem ali izletom obišči- te turistično podjetje KOMPAS CELJE, Tom- šičev trg 1, tel. 23-50. Se priporoča i KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • PRODAM UGODNO PRODAM pisalni stroj »CONTI- NENTAL«. Naslov v upravi Hsta. ENOSTANOVANJSKO HISO s 43 ari zemlje, vinograd, sadovnjak, zelenjavni vrt, v Lo- kovici^ri Šoštanju, 20 niiniU: od novega jaška rudnika Velenje, ugodno prodam. Pajk, Lokovica U — Šoštanj. MOTORNO K<^LO »DANUVIA« in otroški vo- ziček prodani. Zelič, Šentjur C-65 a. IviilllNJSKO POHIŠTVO, zidan mizni štedil- nik prodam. Celje, ScrcerjevajS. POPOLNOMA NOV inozemski pisalni stroj in filmsko kamero prodam. Majdič, Šentjur - Proseniško 41. AVTO TOPOLINO-B (po generalni) — cena 300.000 din prodam. HedI, Mariborska 224. DVOSEDE2NI, dobro ohranjeni »ZCNDAP« • 200 ccm 13.000 prevoženih km) in rezervno gumo proda: Frane Deželak, Planina pri Sevnici 5., ^ - " ' RAZNO NOVO stavbno pohištvo prodam ali zamenjam 'ža gradbeni material. Kolar (/.a gostilno Cimerman) Polzela 116. PRODAM dobro ohranjeno vejavko. Ribič Pcler, Vojnik 50. , TRISOBNO STANOVANJE-v GelJH prodam. Pi.smene ponudbe pod šifro »Takojšnje pla- , čilo«. # STANOVANJE SOBO IŠCE mlad zdravnik v bližini bolnice ali na Otoku. Naslov v upravi lista. NA STANOVANJE spremnem tri fante. Pes- jak, Partizanska 16 — Celje. ' VDOVA — UPOKOJENKA želi pri mirni dru- žini sobo z nišo in pritiklinami ali garso- niero. Naslov v upravi lista. KABINET oddam proti odplačilu. Naslov v upravi lista. O KUPIM ROČNI VOi^IČEK R stranicami, nosilnosti od iOO—150 kg, v dobrem stanju kupim. Jantz Vičar, st., Smaije pri Jelšah 43. NAVADNO ŠKOLJKO za WC kupim. 'Jožefa Šulgaj, Polule, Vegova 4. • RAZNO Za varstvo otrok' nudim upokojenki stano- vanje in hrano. Sajuvie, Slance 16, Teharje. Dne 31. julija 1965^ je bilo pred Ljndškiui magazinom zamenjano žensko kolo NSU- Pretis (črno) z modrim, zadnjim kolesom! Zglasite se pri Greti Putrih, CeljŽ, Ložnica (nova hiša), kjer dobite svojega. TIRISTIC^E PRIREDITVE 8. avgusta: DAN HMELJARJEV V PRI- [ BOLDU s pričetkom ob 15. uri. Hmeljarska p;>vorka, nastop' folklornega ansambla LIDO- \A BESEDA IZ 2ATCA (CSR), tekmovanje v obiranju hmelja, izbira hmeljarskega para, )'!(isla zabava. | I 10. avgusta: EKSPERIMENTALNI vtcfc?^ jjVtAGIJE, SUGESTIJE IN HIPNOZE. Nastopa ■PARADISO iz Ljubljane. Prireditev bo oh Ro. uri v zdraviliški dvorani v Rogaški Sla- Etlni. I 14, in 15, avgusta: MEDNARODNI PLESNI I TURNIR v VELENJU v izvedbi plesnega fkluba iz Ljublji^ne. Prireditev bo na kotalka- lišču obakrat s pričetkom ob 19. uri V slu- čaju slabega vremena bo turnir v Kulturnem domu. Sodelujejo plesni ^ari^ iz Anglije, Francije, Avstrije, Zapadne Nemčije, Belgije, Nizozemske, Italije, Češkoslovaške, Madžar- ske, Švico in Jugoslavije. Pokrovitelj KB Velenje. 15. avgusta: TURISTIClVlO LOVSKI DAN NA DOBRNI. Pričctek ob 9. uri. Na razpo- lago bodo lovske specialitete. Informacije dobite v informacijski pisarni Turističnega društva Dobrna. OBVESTILO Podružnica Združenja šoferjev in avtome- l^hanikov Celje obvešča kandidate ženskega in moškega spola, ki želijo opraviti izpit za pri- znanje kvalifikacije v prometni stroki, da se. lahko vpišejo v tečaj za pripravo strokovnega Znanja na omenjeni izpit v pisarni Avto-moto društva Slavka škmdra Celje, Cuprijska uli- ca 1, kjer ima podružnica uvedeno dežurno službo vsak petek od 16. do 18. ure. Pojas- nila o pogojih vpisa prejmejo kandidati v i*U pisarni. Zadnji rok prijave je .30. avgust 1965. Odbor ZŠAM Celje • KINO Kino »Svoboda« Šempeter v Sav. d. Dne 7. In 8. avgusta 1965 »ČLOVEK, KI JE LJUBIL VOJNO« amerlšld film Dne 10. avgnsia 1965 »LAŽNI DIPLOMAT« madžarski film Dne 12. avgusta 1965 »ZLATA PRAPROT« češki tilm Kino odsek »Partizan« Sevnica Dne 7. in 8. avgusta 1965 »PREGANJANI LJUBIMCI« francosko-italijanskl film Kino sekcija Ljubno ob Savinji Dne 7. iir 8. avgusta 1965 »MAMICA, POSLUŠAJ MOJO PESEM« mehiški film Dne 11. avgusta 1965 »KRALJESTVO KRIVIH ZRCAL« češki film Kino »Dom« Gornji grad Dne 7. in 8. avgusta 1965 »PESEM UPORNIKA« mehiški film Kino »Svoboda« Štore Dne 7. in 8. avgusta 1965 »SEDEM SMRTNIH GREHOV« francoski film Kino sekcija DPD »Svoboda — Brestanica Dne 7. in 8. avgusta 1965 »OSAMLJENI SO HRABRI« ameriški film Dne 11. avgusta 1965 »UPORNIK« angleški film Kino KZ Kostanjevica na Krki Dne 7. avgusta 1965 »KO ZVONIJO ZVONOVI« ameriški glasbeni film Dne 8. avgusta 1965 »PUSTOLOVŠČINA HAKL FINA« ameriški film Dne 1!. avgusta 1965 »EVGENIJ OGNJENIN« ruski film — opera Kino Rogaška Slatina Dne 7. in 8. avgusta 1965 »BECKET<< angleški barvni film Dne 9. in 10. agusta 1965 »SLADKA PTICA MLADOSTI« ameriški barvni film ' Dne 11. avgusta 1965 »PATROLA SMRTI« ameriški film Dne 12. avgusta 1965 »PESEM ZA KARABIN 30-30« španski barvni film , Dne 13. avgusta 1965 »VVTNNETOU« nemški barvni film ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 7. do 14. avgustg 1965 Ivan Pleterskl,/ veterinar, Celje, Trubarjeva 93 (Otok) telefon 29-26 OBVESTILO ' Cenjene bravce našega lista naprošamo, da za ©glase, ki pod šifro ne iščejo pri nas naslova, ker jim tega ne mo- remo posredovati. Za tovrstne oglase je nujno napisati pis- meno ponncllio in jo zaprto v pisemskem ovoju ter z označbo šifre oddati našemu oglasnemu oddelku. Nadaljnji postopek informacij prevzame prinašalec oglasa. Obenem sporočamo, da naš list >/Celjski tednik« ni polnomočen za objavljanje preklicov osebnih izkaznic, zdravstvenih izkaznic in ostalih dokumentov, ker spada to le v pristojnost uradnega lista. Zato prosimo, da ne pošiljate preklicov ali celo denarja, ker s tem obremenjujete naše administrativno poslovanje. Uprava Celjskega tednika TV PROGRAM OD 8. DO 14. AVGUSTA • TV PROG NEDELJA — 8. avgust 9.00 Mamin rojstni dan, ponovitev lutkovne oddaje za otroke (Ljubljana); 9.30 Kmetijska oddaja (Beograd); 10.15 Zvedel sem nekaj novega, odd. narodne zabavne, glasbe (Ljub- ljana); 15.30 Sinjska alka, prenos iz Senja (Zagreb); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Jugoslavija poje in pleše, prireditev v Kopni (Ljubljana); 23. Poročila (Ljubljana). SIjeme 9.00 Deček iz cirkusa — serijski film (;i[a- greb); 23. Informativna oddaja (Zagreb). PONEDELJEK — 9. avgust 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Filmi za otroke (Zagreb); 19.15 Tedenski športni pre- gled (Beograd); 19.45 Svet na zaslonu — za- nimivosti na tujem (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Glasbeni kotiček (Zagreb); 20.40 Studio 13 (Zagreb); 21.40 VI. jug. jazz-festival na Bledu (Ljubljana); 22.00 TV obzornik (Ljubljana). SIjeme 18.30 Informativna oddaja (Zagreb); 19.45 Potopisna reportaža (Zagreb); 22.00 Informa- tivna oddaja (Zagreb). SREDA — II. avgust 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45X)ddaja za otroke, studio Sarajevo (Ljubljana); 19.15 Glasba na vodi ^Beograd;) 19.45 ježkov kaba- ret — misijon dobre volje (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Trije sovjetski poeti, oddaja lirike (Ljubljana); 20.40 Dannv Kave vam predstavlja — serijski film (Ljub- ljana); 21.30 TV obzornik (Ljubljana); 21.45 GrindI, serijski film (Ljubljana). SIjeme 18.30 Informativna otldaja (Zagreb); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb); 20.40 Dannv Kave vam predstavlja, serijski film (Zagreb); 21.30 Informativna oddaja (Zagreb). CETRTFK — 12. avpust ' 18.4d Poročila (Ljubljana); 18.45 Po Jugosla- viji, reportaža (Beograd); 19.15 Glasbena po- rota (Ljubljana); 19.45 V kinu bomo videli (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); . 20.30 Glasbeni kotiček (Skopje); 20.40 Naj- lepši poklic na svetu, TV igra (Zagreb); 21.40 TV obzornik (Ljubljana). SIjeme 18..^0 Informativna oddaja (Zagreb); 19.45 Propagandna oddaja (Zagreb); 21.40 Infor- mativna oddaja (Zagreb). PETEK — 13. avgust 18,40 Poročila (Ljubljana;) 18.45 Malo za \sakogar, nekaj za vse, gobe (Ljubljana); 19.00 Britanska enciklopedija (Ljubljana); 19.15 Večerni zvon, odd. narodne glasb« (Ljubljana); 19.45 Turistične razglednice (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); ?0.30 Sonce v očeh. francoski celovečerni film (Ljubljana); 22.00 TV obzornik (Ljub- ljana). 1 SIjeme 18.30 Informativna oddaja (Zagreb); 18.45 Kultura ii> umetnost (Beograd); 19.45 Pro- pagandna oddaja (Zagreb); 20..30 Celovečerni film (Beograd); 22.00 Informativna oddaja (Zagreb). SOBOTA — 14. avfTust 18.40 Poročila (Ljubljana); 18.45 Zgode in nezgode, oddaja za otroke (Zagreb); 19..'^O Cik cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 Jazz scena (Zagreb); 20.40 Spre- hod skozi čas (Ljubljana);, 21.10 Mednarcnlni juke box v Kopru, zabavna glasbena oddaja (Ljubljana); 22.15 TV obzornik (Ljubljana;) 22.30 Zgodbe za vas, serijski film (Ljublja- na"). SIjeme 18.30 Infdfmativna oddaja (Zagreb); 19.30 TV pošta (Beograd); 19.45 Propagandn^a od- daja (Zaereb); 20.40 S kamero po svetu (Beo- grad); 22.00 .Serijski film (Zagreb); 22.30 Intoimativna oddaja (Zagreb). ^ZAVOD ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO ŽALEC razpisuje nu podlagi odloka o urejanju mestnih zemljišč naslednji [NATEČAJ za pridobitev zazidalnih parcel in sicer: 1. Soseska ;i.Škorcnj« Šempeter: a) 5 stavbnih parcel za gradnjo polovico dvojčkov a 440.000 din; b) 2 stavbni parceli za gradnjo enojčkov a 440.000 din; 2. Soseska Terasa Prebold: a) 3 stavbne parcele za gradnjo enojčkov ^ a 440.000 din; 3. Soseska Ložnica Žalec: a) 5 stavbnih parcel za gradnjo enojčkov a 440.000 din; ^4. Soseska za staro tovarno na Polzeli: a) 3 stavbne parcele za gradnjo enojčkov a 440.000 din; V ceni niso zajeti osnovni stroški zemljišča, tehnično lokacijska dokumentacija in projekt. Natečaja se lahko ndele/.e vse fizične psebe, državljani SFRJ pod naslednjimi pogoji: a) da polože varščino din 10.000 na račun -št. 603-17-681-1, Sklad za urejanje mestnih zemlji.šč Žalec; b) da imajo zagotovljena lastna sredstvu oziroma mož- nosti, da dogotovijo objekt v 2 do 3 letih; c) da niso lastniki več kakor enega stanovanja. Plačilo parcele in zemljišča se mora izvr.šiti v 3 dneh po pridobitvi pravice za gradnjo, v nasprotnem primeru inte- resent izgubi pravico do parcele, ter tudi do-položene kav- cije. • " Podrobnejše informacije so-možne vsak dan na Zavodu za stanovanjsko gospodarstvo Žalec (razen sobote) od 9. do 12. ure. kjer se bo tudi vršila licitacija dne 12. 8. 1965 ob ^. uri dor