RAZISKOVANJE JE ZABAVNO! Živali, rastline, človeško telo, vesolje ... NOVE RUBRIKE: zanimivosti iz sveta, nenavadni poklici, rekorderji ... nh naro DA® ŽIVALSKE OSUPLJIVKE SKRIVNOSTI MOJEGA PLANETA sMKoTeC%TA ^Swósíí oZer Dragi moji pLa etovci! V rokah imate bajsi številko vaše najljubše revije, pred seboj pa zajeten kos poletnih počitnic. Ni boljšega, kot je čofotanje v vodi, raziskovanje, potapljanje, izleti v gore, Lenarjenje, nabiranje gozdnih sadežev, obisk Sorodnikov in prijateljev, druženje z vrstniki in Ljubljenčki, skrb za živali in opazovanje ... Popolna svoboda naj traaaja in vi se je naužijte in uživajte v vsakem trenutku. Zjutraj vam ni treba zgodaj vstati, zvečer ste lahko dlje pokonci. Morda pa boste vstali tako zgodaj, da boste videli sončni vzhod? Kdo ve . Vse to so čari počitnic, ki ste si jih vsi po vrsti zaslužili. Mi pa v teh poletnih mesecih že snujemo vsebine za jesen. Moj planet vas bo septembra razveselil z nekoliko osveženo podobo in novostmi. Ste radovedni? Se vidimo septembra. Mega lepe počitnice vam želim in ne pozabite nam pisati na Moj planet, 1536 Ljubljana. julij-avgust 2013 12 4 SVET ŽIVALI-Delfini 8 ZANIMIVOSTI IZ SVETA 12 PODVODNI SVET 14 SVET RASTLIN Rastline morskih počitnic 18 SESALCI - Zaplavaj s kitom grbavcem! 22 AVTOHTONE PASME Slovenske kokoši in koze 24 POTEPANJA PO SLOVENIJI Bohinj 28 VESOLJE - Komet Ison 30 ČLOVEŠKO TELO - Utrip srca 32 OKOLJE Potovanje plastične vrečke 34 REPORTAŽA - Masaji 41 POSTERJI Riba, Pes, Konja, Komet 54 DR. VETKO 56 ENDEMITI Na otoku vrečarjev in stokovcev 60 NUŠIN KOTIČEK Ogrlica iz koral? Ne, hvala. 62 KULTURNA RASTLINA 64 PLAZILCI - Varani 68 PLANETOV STRIP 72 NAGRADNI KVIZ 76 MOJ TEST - Počitniška živalca 78 SIVE CELICE 86 VAŠA POŠTA > ni osebna izkaznica Vrsta: velika pliskavka Družina: delfini (Delphinidae) j Podred: zobati kiti (Odontoceti) Red: kiti (Cetacea) Dolžina: od 2,5 do 4 metre Teža: do 400 kilogramov Brejost: 12 mesecev Življenjska doba: več kot 40 let Morski sesalci Čeprav so zelo podobni ribam, so delfini sesalci. Njihovo telo se je tako prilagodilo na vodno okolje, da jih od drugih, nesesalskih prebivalcev morja komajda ločimo po telesnih značilnostih. Delfini so od vseh morskih sesalcev (kitov, morskih levov, tjulnjev in morskih krav) najbolj prilagojeni na vodno okolje in vse življenje preživijo v morju. Spadajo med zobate kite, saj imajo ostre koničaste zobe. V družini je veliko vrst: navadni progasti delfin, navadni delfin, okrogloglavi delfin in mala pliskavka, najbolj znana med njimi je velika pliskavka. , JlP ' mm un •?«* . jS. ■ ^fetiv- ' X :;: ■■'■■'■■ ■ " i " i-® ! Najstarejši fosilni ostanki delfinov so stari skoraj 11 milijonov let. Že od nekdaj so se ljudje zanimali za te neverjetno inteligentne živali. Prve risbe delfinov so tako nastale že 1500 let pred našim štetjem. Grški filozof Aristotel je vedel, da so delfini sesalci, in je zapisal zgodbe o druženju delfinov in ljudi. Videz Telo delfinov je hidrodinamično* oblikovano, podobno torpedu, in z lahkoto drsi skozi vodo. Koža je gladka in brez dlake, pred mrazom delfine varuje debela plast podkožne maščobe. Hrbet je temno siv, boki so svetlo sivi, trebuh pa je bel ali rožnat, lahko tudi pegast. Na hrbtu je visoka hrbtna plavut, ki med plavanjem moli iz vode. V izrazitem, na koncu zaobljenem kljunu je od 50 do 100 zob. Zaradi delfinovih globokih oči in prijaznega obraza se nam zdi, kot da se nenehno smehlja. Hrana Jedo ribe in mehkužce. Čeprav imajo zobe, hrane ne žvečijo, ampak plen pogoltnejo. Mišice jezika in grla stisnejo tako, da plen potisnejo po požiralniku navzdol, slano vodo pa v nasprotni smeri, ven iz ust. Lovijo v skupinah. Velika pliskavka je najbolj znana in najbolj razširjena vrsta iz družine delfinov. To je delfin, ki ga poznamo iz živalskih vrtov in filmov. Pravzaprav obstajata dve vrsti: indopacifiška in navadna velika pliskavka. Slednja živi tudi v Jadranskem morju in jo lahko opazimo tudi v slovenskem morju. Pliskavka živi v vseh svetovnih morjih, razen polarnih, ob obalah in na odprtem morju. Zaradi tako široke razširjenosti so si skupine živali, ki živijo daleč narazen, različne. Razlikujejo se po videzu, navadah, prehranjevanju in ne nazadnje po zaupljivosti do ljudi. Družabne živali Delfini so zelo družabni. Plavajo v skupinah do 25 živali, na odprtem morju skupine štejejo celo več kot 100 živali, ki so pogosto ločene po starosti ali spolu. Tako mame plavajo z mladiči, mladi delfini skupaj ... Med hranjenjem se skupine pogosto združijo. je neverjetno podobno človeškemu, saj delfini nimajo pa-ritvene sezone kot večina živali, ampak se parijo 365 dni na leto. Med parjenjem si izkazujejo pripadnost in izmenjujejo nežnosti, sama združitev pa traja le nekaj sekund. Neverjetno nesebični Poleg tega, da so delfini zelo prijateljski do ljudi in so znane številne zgodbe, ko so iz nevarnih valov rešili neprevidne plavalce, so zelo nesebični tudi do članov svoje skupine. Poškodovanega delfina dvignejo na površje, da lahko diha, ali pa se celotna skupina izpostavi nevarnosti, da pomaga mami z mladičem. Ena od razlag, zakaj se toliko delfinov zaplete v ribiške mreže, je prav ta, da živali nočejo zapustiti prijatelja, ki se je ujel, in tako zapečatijo tudi svojo usodo. Igrivost Delfini so znani po svoji igrivosti. Ko sledijo ladjam, pogosto drsijo na valovih kot srfarji, skačejo in se vrtijo kot vrtavke, tolčejo s plavutmi po vodi in videti je, da neizmerno uživajo v gibanju. Vendar se s takim vedenjem tudi medsebojno sporazumevajo, lovijo plen in se branijo. Delfini so na sploh zelo čutne živali, med seboj se nenehno dotikajo. ... da delfini dihajo s pljuči? ... da so delfini toplokrvne živali? ... da matere dojijo mladiče in z njimi ostanejo do 6 let? ... da mladiči ob rojstvu niso popolnoma goli, ampak imajo brke, ki kmalu odpadejo? ... da je Delfin tudi ozvezdje? ... da so možgani delfinov skoraj tako veliki kot človeški? ... da delfine lahko naučimo skakati skozi obroče, B9 metati žogo ali po repni plavuti zadenjsko hoditi povodi? ... da lahko pod vodo zdržijo pet minut in več? Zapleteno Sporazumevanje Vffk delfin se oglasa " zznačilnim žvižganjem, ki nastane z izrivanjem zraka skozi dihalno odprtino na glavi. Žvižg je njegovo razpoznavno znamenje, podobno, kot je naše ime. Poleg lastnega žvižga poznajo še celo vrsto drugačnih žvižgov, oponašajo lahko tudi žvižge drugih delfinov. Ti na žvižge odgovorijo tako, da tudi sami žvižgajo, podobno, kot bi se pogovarjali. Če je v nevarnosti, delfin žvižga zelo glasno. Mati in mladič, ki se ločita, žvižgata, dokler se spet ne najdeta. Delfini se »pogovarjajo« še z drugimi zvoki, na primer s hihitanjem in lajanjem, ter gibi telesa in dotiki. Plavanje z delfini V številnih centrih za raziskovanje delfinov je zelo priljubljeno plavanje z delfini. Obiskovalci se živali dotikajo, se z njimi igrajo, jih hranijo in navežejo neverjetno tesne stike s temi inteligentnimi živalmi. Eholokacija Delfini zbirajo podatke o svojem okolju z zvoki; melona-sti organ na glavi oddaja hitro sledeče si klike, zvok se odbije od plena ali ovire in potuje nazaj proti spodnji čeljusti delfina. Odmev pove živali, kakšna je velikost plena, razdalja do ovire, hitrost premikajočega se plena in celo kakšna je gostota opazovanega predmeta. Z eholo-kacijo si delfini pomagajo predvsem v neznanem okolju, v znanem pa se zanašajo na odličen sluh in vid. Programi za otroke s posebnimi potrebami Delfini očitno razumejo ljudi precej bolje, kot ljudje razumemo njih. So pravi terapevti, ki vidijo različne potrebe vsakega otroka in se mu prilagodijo. Otroci pridobijo večjo sposobnost koncentracije, motivacijo in več samozavesti. SLOVARČEK * hidrodinamičen - gr. hydro - voda; ki povzroča čim manjši upor tekočin * eholokacija - ar. echo - glas; orientacija z odmevom zvoka zanimivosti , iz sveta J Naravne lepot Etna ajdejavnejši ognjenik v Evropi Etna je gora oziroma ognjenik (vulkan) na vzhodni obali Sicilije v Italiji. Visoka je 3323 metrov, a se njena višina zaradi izbruhov stalno spreminja. Kamnine, ki gradijo ognjenik, so stare okoli pol milijona let. Etna je najvišji in najdejavnejši ognjenik v Evropi. Za Etno je značilna močna ognjeniška dejavnost, saj si izbruhi sledijo vsakih nekaj let. Prvi znani izbruh so zabeležili že v antiki, zadnjega pa marca letos. Etna spada med stratovulkane, saj ima obliko vulkanskega stožca. Bruha dim, pepel in manjše tokove lave. Izbruhi Etne največkrat ne terjajo človeških življenj, potoki lave pa pogosto uničijo hiše in vrtove. Velika sipina Pyla leži na zahodni (atlantski) obali Francije. Gmota nakopičenega peska je dolga 2700 metrov, na najvišjem delu pa je visoka kar 117 metrov. Velika sipina Pyla je največja in najvišja peščena sipina v Evropi. Na sipino iz rumenorjave mivke vodi 170 stopnic, ki so zavarovane z ograjo iz šibja. Z vrha se ponuja čudovit razgled na celotno sipino, predvsem pa na Atlantski ocean. Sipine nastanejo tam, kjer je dovolj peska, stalen veter in naravna ovira. Povedano drugače - Velika sipina Pyla je ogromen naravni peskovnik! Juhu! te sveta Angelov slap - najvišji slap na svetu V Gvajanskem višavju v državi Venezuela v Južni Ameriki je sredi pragozda mogočen slap. Angelov slap (Salto Angel) pada v globino z visoke mizaste gore. Visok je 979 metrov in velja za najvišji slap na planetu. Pravzaprav gre za navpičen padec reke Rio Churuna. Zaradi obilja padavin je slap navadno zelo vodnat. Le v sušnem obdobju se količina vode precej zmanjša. Slap je leta 1933 odkril ameriški pilot Jimmy Angel in po njem je slap dobil ime. Slap je v nacionalnem parku Canaima. Angelov slap je ena glavnih venezuelskih turističnih zanimivosti, a priti do njega ni mačji kašelj. V notranjosti Avstralije se sredi puščave dviga masiven skalni osamelec (monolit) z imenom Ayers Rock. Bolj znan je z imenom Uluru, kot ga imenujejo staroselski Aborigini. Uluru je visok 318 metrov in je največji skalni osamelec na svetu. Sestavljen je iz peščenjaka, rdečo barvo pa mu dajejo železovi oksidi. Čez dan se njegova barva spreminja: ob zori ima oranžen odsev, opoldne je jantarne barve, ob sončnem zahodu pa je ognjeno rdeč. Na severni steni Uluruja je večja razpoka, imenovana »Kengurujev rep«. Za avstralske staroselce je Uluru sveta gora. Vzpon na Uluru po verovanju Aboriginov prinaša nesrečo. Turisti iz vsega sveta ga obiskujejo kot eno od velikih svetovnih čudes. Vodna vrtača Ik Kil — najbolj skrivnostni naravni zaklad Jukatana V arheološkem parku blizu kraja Chichen Itza na polotoku Jukatan v Mehiki se nahaja vodna vrtača Ik Kil. Spada med najbolj nenavadne naravne znamenitosti na Jukatanu. Polotok Jukatan je zgrajen iz apnenca in je porasel s tropskim pragozdom. Vodne vrtače sredi kraškega sveta so edini vir pitne vode. Ocenjujejo, da naj bi jih bilo na Jukatanu več kot 5000. Vodna vrtača Ik Kil je najbolj turistično obiskana. Smaragdno zelena voda v vrtači je kristalno čista in ima temperaturo okoli 25 stopinj Celzija. Nekoč so Maji (staroselski prebivalci Mehike) skrivnostne vrtače uporabljali kot obredna svetišča. o 5 V jugozahodnem delu Peruja (država v Južni Ameriki) v bližini kraja Ica leži zanimiva oaza Huacachina. Oaza je naravna zelenica okrog jezerca sredi peščene puščave. Priljubljena je postala že v 19. stoletju kot letovišče za bogate Perujce. Sredi oaze še vedno stoji hotel Mossone iz leta 1920. Danes oazo za oddih uporabljajo le še bližnji domačini. Priljubljena je tudi med turisti in popotniki, ki se tukaj ustavljajo zaradi atraktivnega deskanja (bordanja) na puščavskih sipinah okoli oaze. Vlasta Mlakar VINKO MODERNDORFER za najboljši mladinski roman Včasih se v življenju zgodi več kot v vseh filmih skupaj. Najhitreje do knjige: © v knjigarnah © www.emka.si O 080 12 05 Joj, kako peče! \ Če se ti med plavanjem nenadoma zazdi, da te je ožgala kopriva, si najverjetneje doživel bližnje srečanje z meduzo. V Jadranskem morju se vsakih nekaj let ob obalah pojavijo večje kolonije meduze mesečinke (Pelagia noctiluca) in preženejo kopalce iz vode. Čeprav mesečinka čez klobuk meri le nekaj centimetrov (največ deset), pa se strup skriva v njenih tankih, skoraj nevidnih, a dolgih lovkah. Podvodna brizgalna Srečanja z morsko kumaro ali brizgačem po navadi spremljajo vzkliki »Fuj!« ali morda (v družbi kakšnega bolj navihanega soplavalca) »Da ne bi slučajno ...« Skoraj vse so zakopane v morskem dnu ali ležijo na površini. Velike so od 3 cm do enega metra! Kadar so ogrožene, iz zadnjične odprtine izbrizgajo niti, ki so pri nekaterih vrstah smrdljive ali celo strupene. gladino Prigrizek - s priloženimi zobotrebci? Kar brez strahu! Ni veliko možnosti, da bi pohodili tega morskega ježka, saj domuje na severu Atlantskega oceana v globini vsaj 200 metrov. Pravzaprav je tokrat na slabšem on: njegovi razmnoževalni organi so namreč za mnoge sladokusce prava poslastica. Zato pa je treba malce bolj paziti na njegovega črnega sorodnika iz Jadrana, saj odstranjevanje bodic ni ravno vrhunec poletnih doživetij ... . , 7/ f ^ " i i; Blazinica? Spužva? Ne - morska zvezda! Blazinasta morska zvezda (Culcita novaeguineae) je pogosta prebivalka koralnih grebenov jugovzhodnih azijskih morij. Ima zelo majhne krake, zato na pogled ni ravno značilen predstavnik morskih zvezd. Zraste do 30 cm in je le ena od kar 1500 vrst morskih zvezd, kolikor jih poznamo. Zvedavi rožicki in pljuvanje po tleh Kravja skrinjarica (Lactoria cornuta) je dobila ime po rogatih izrastkih na glavi. Pri plavanju je zaradi togega zunanjega ogrodja iz debelih koščenih lusk nerodna. Zraste do 45 centimetrov. Med iskanjem hrane curke vode brizga v peščeno dno in tako razkrije, ali se tam skriva kakšen slasten zalogaj. V Tihem in Indijskem oceanu je pogosta vrsta. Jasna Merc Ko po dolgi vožnji na morske počitnice končno zagledamo morje, nas prevzame radosten občutek. Veselimo se morskih doživetij: plavanja v morju, uživanja na plaži, večernih sprehodov po obali ... Pričakajo nas pinije in oljke, ciprese, dišeča sivka in rožmarin, rožnati oleandri, kamnite hiše s položnimi strehami in čudovito modro morje. ."'"•''i . asi««»» Jadransko morje je del Sredozemskega in pokrajine ob njem štejemo j k Sredozemlju. SredozemskoTaStieje drugačno - od rastja, ki ga poznamo iz domačih krajev. Oglejmo si nekaj opaznejših rastlin, ki jih srečamo na morskih počitnicah, in se poigrajmo z njimi! Rastline Navadna kanela Ta več metrov visoka trava, ki spominja na koruzo ali bambus, se imenuje kanela. Ponekod tvori pravcate neprehodne goščave. Ob Jadranskem morju kanela ni domorodna. Njena prava domovina je Azija. Od tam so jo prinesli, ker so njena stebla uporabna za različne namene: za strehe senčnic, za ograje, kot koli za privezovanje paradižnikov in drugih kulturnih rastlin ... Včasih so iz stebel kanele izdelovali tudi pi-ščali in ribiške palice. Raziskuj RiimS^ k,n s °dreŽi nekai dol°ih stebel. iZ7r!l 'kak bi lih ahk° uporabil: laho Metas nbisK° patico, majhen splav, drog Ztttavo ali panove piSčali. M""""...............Minimum Žuka ali brnistra je grm z živo rumenimi, velikimi, močno dišečimi cvetovi in bujnimi zelenimi poganjki. Listi, ki se razvijejo spomladi, hitro odpadejo. Sredi poletja, ko grm odcveti, bomo na neolistanih zelenih poganjkih našli rjave stroke, polne semen. Žuko ponekod gojijo kot okrasno rastlino, včasih pa so iz nje pridobivali rumeno barvilo in tekstilna vlakna. Navadni smokvovec Poleti na smokvovcu dozorijo sladki in slastni sadeži - fige ali smok-ve. Najbolj teknejo sveže obrane. Smokvovec pogosto gojijo ob jadranski obali. To je skromna vrsta, potrebuje le malo vode in gojimo jo lahko tudi na revnih kraških tleh. Smokvovec vsebuje bel mlečni sok, ki ga opazimo, če odtrgamo list ali nezrel sadež. rF TTI11 Raziskuj ' Splezaj na smokvovec in si oglej sadeže, ko so še na vejah. Ali se že po videzu da ugotoviti, ali je figa zrela ali ne? Poskusi in preveri. r$kih počitnic Vedno zelena cipresa Domovina ciprese je vzhodno Sredozemlje. Največkrat gojijo stebrasto obliko ciprese, s pokončnimi, k deblu prileglimi vejami. Njene ozke in temne krošnje so videti nekoliko žalobno in zato velja cipresa za simbol žalosti. Pogosto jo sadijo na pokopališčih. Storži ciprese so veliki nekaj centimetrov in kroglasti. Ko so mladi, se srebrnkasto lesketajo. Ko dozorijo, se razprejo in iz njih se vsipajo semena, ki jih veter raznaša naokoli. Raziskuj sabo prekrivajo. , v storžu ciprese poišči semena in sijih oglej. s ■ :- ■■ ■ti.^.;:.,- iifTHMR Navadna oljka Oljka je prastara kulturna rastlina in simbol miru. Prepoznamo jo po skri-venčenih deblih, srebrnosivem lubju in suličastih, vedno zelenih listih. Plodove imenujemo olive ali tudi oljke. Iz njih pridobivamo oljčno olje, ki je zelo zdravo in cenjeno. Olive imajo pomembno vlogo v sredozemski prehrani. Znanih je preko tristo različnih sort oljke. Oljčni les - oljkovina je trd, težak, lep in dragocen. ^timi Raziskuj •Na sprehodu poišči oljčni nasad. Z veje oberi eno olivo in jo stolci s kamnom, potem pa pomečkaj med prsti. Se ti zdi mastna? Takoj po obiranju tudi zrele olive niso užitne. Neprijeten grenak okus se izgubi šele z obdelavo. • S povečevalnim steklom (lupo) ugotovi, zakaj ima spodnja stran oljčnega lista srebrnkast sijaj. m Lovor Lovor je aromatično vedno zeleno drevo ali grm z temnozelenimi, bleščečimi listi. V antiki so lovor-jeve veje pletli v vence in z njimi odlikovali zmagovalce, modrece in pesnike. Lovor (ali tudi lovorika) je znamenje slave in časti. Danes poznamo lovor predvsem kot dišavno začimbo. Uporabljamo ga za začinjanje različnih jedi: enolončnic, golaža, omak ... Eterična olja, ki jih pridobivajo iz lo-vorja, uporabljajo v industriji parfumov. Raziskuj iiiiiiiiiiiiiiiiihh>i,i,,,,,,,,,,,,,,,,,,,i,= • BmBjumB biš kot začimbo. • Ugotovi, kaj pomeni reklo, da nMo »poava na lovorikah«! Pinija spada med bore. To prelepo drevo so občudovali že v antiki. Bila je simbol plodnosti in večnega življenja. Prepoznamo jo po značilni dežnikasto oblikovani krošnji in ogromnih, tudi do petnajst centimetrov dolgih storžih. Semena, ki se razvijejo v njih, imajo trdo, rjavo lupino, v njej pa se skriva užitno in slastno jedrce - pinjola. Pinjole so ena od najbolj cenjenih sestavin sredozemske kuhinje. I"1 Raziskuj hwwwwwwiw1,................i,,,,,,,,,,,,,,,,,,, I 'ÍKttair^^ 1 | stolči trdo lupino in pokusipinjofe ^^ 3 kamnom | ' Ce imaš možnost, pokusi kakšno jed, ki jo pripravljajo iz pinjol. '^mmmmmmmmmMmm raí Oleander Oleandri zelo lepo cvetijo in so zato priljubljena okrasna rastlina. A pozor: vsa rastlina, posebej pa listi in lubje, je zelo strupena in smrtno nevarna. Že zaužitje enega samega lista je za otroka lahko usodno. Zastrupitev in smrt povzroči celó uživanje mesa, ki ga spečemo na oleandrovi palici! Ponekod uporabljajo oleander kot strup za podgane ali kot sredstvo proti mrčesu. R AZISKUJ IIIIIIIILI > Če naletiš na oleander, občuduj njegove prelepe cvetove, lahko ga tudi fotografiraš, sicer pa ga pusti pri miru in ga ne nabiraj! L H» Rožmarin Rožmarin je nizek, močno razrasel grm, ki je povsem prilagojen poletni sredozemski suši. Njegovi listi so čvrsti, usnjati, igličasto oblikovani, s čimer je izgubljanje vode zelo zmanjšano. Rastlina vsebuje tudi veliko eteričnega olja, ki še dodatno zmanjšuje izhlapevanje vode. Rožmarin pogosto sadijo kot okrasno in začimbno rastlino, pomemben pa je tudi kot medovi-ta rastlina. Iz rožmarina izdelujejo zelo cenjeno rožmarinovo olje. Raziskuj ^mmmmmmmtmmmt P°m mla<*> rožmarinom ra- Tinka Bačič Viri: Brus, R., 2012: Drevesa in grmi Jadrana. Založba Modrijan, Ljubljana. Wraber, T., 1989: Rastline od Krasa do morja. Cankarjeva založba, Ljubljana. Kiti grbavci so med najbolj zanimivimi kiti na svetu. Znani so po svojih privlačnih skokih in petju. Samica je breja eno leto. Po ^^^ rojstvu pomaga mlademu kitu do fSm prvega vdiha na površini. Mati in mladič ostaneta skupaj dve do tri leta. Dojenje traja eno leto, nato pa mati mladiču pomaga na poti v samostojno življenje. Vsak kit ima enkratno obarvano in oblikovano telo. Znanstveniki jih popisujejo in fotografirajo ter jim tako lažje sledijo. Mladiči so zelo radovedni in ne poznajo strahu. To jih včasih pripelje preblizu obale, turistov ali kitolovcev. Kiti grbavci so si od prepovedi kitolova v letu 1966 številčno zelo opomogli. Kljub temu na obale včasih prinese kakšno truplo tega morskega mogočneža. http://www.morigenos.org/index.php?path=Megaptera http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com content&task=view&id=133 Urška Galien avtohtone pasme Ne glede na ozemeljsko majhnost Slovenije se na njenih dvoriščih, pašnikih in gorah še vedno pasejo slovenske kokoši in slovenske koze. Gre za pasme, ki so se skozi stoletja prilagodile na težke življenjske razmere, spopadale s skromno prehrano in kmetu dajale dovolj proizvodov in koristi, da jih je želel vzgajati in obdržati. Spoznajte avtohtoni slovenski pasmi - štajersko kokoš in drežniško kozo. Le ena je prava slovenska kokoška Na ozemlju današnje Slovenije je doma ena avtohtona pasma kokoši - štajerska kokoš. Izvira iz slovenske in avstrijske Štajerske, pri nas z območja med Muro in Savo. Gre za »prikupno in skromno kokoš, znano po pogumnem in živahnem temperamentu«, kot jo je opisal neki slovenski strokovnjak. Štajerka je kokoš nesnica in je namenjena proizvodnji jajc. Ker ni primerna za farmski način reje, je boljša v ekološki reji, kjer se giblje prosto po kmečkem dvorišču in uživa pestro hrano. teri podtipi so tudi drugih barv. Imajo bele noge, medtem ko ima večina kokoši rumene noge. Po okusnosti svojega mesa so sloveli kastrirani petelini (kopuni) že v 14. stoletju in so se pogosto znašli na krožnikih plemenite gospode. Tradicionalne kokoške pri nas Tradicionalne pasme kokoši so tiste tuje pasme, ki jih že več kot 30 let aktivno vzgajamo v Sloveniji in o tem obstaja dokumentacija. V Sloveniji so to: slovenska grahasta kokoš, slovenska srebrna kokoš, slovenska rjava kokoš, slovenska zgodaj operjena kokoš, slovenska pozno operjena kokoš in slovenska pitovna kokoš. Najbolj razširjena je slovenska rjava kokoš (2500 živali), ki je na prvi pogled podobna štajerki, vendar nima čopke za grebenom. Izdaja jo čopka na glavi Štajerko bomo prepoznali po čopu perja na glavi za grebenom. Druge kokoši tega nimajo, pa tudi mlade štajerke ne. Kokoš ima močnejši čop, petelin pa redkejšega, a iz daljšega perja. Štajerke so temno rdeče, rjave in črne barve, neka- Samica avtohtone pasme drežniške koze se greje na soncu. Rjavo-črne poskočnice V Sloveniji naj bi po ocenah iz leta 2005 živelo približno 600 živali drežniške pasme. Z nenehnim grizljanjem rastlin preprečujejo zaraščanje strmih gorskih pašnikov in odročnih kmetijskih površin. Njihov živahni temperament, telo črne ali rjavo-črne barve, močno razvita brada in rogovi so lastnosti drežniških koz, ki v odrasli dobi dosežejo do 60 kg, samci pa še dobrih 10 kilogramov več. Kozel srnaste pasme ima mogočne rogove, obilno brado in čvrsto telo. Najbolj pogoste in priljubljene koze pri nas Tradicionalni pasmi koz pri nas sta slovenska sanska koza in slovenska srnasta koza. Priljubljenost srnaste koze se kaže v njeni številčnosti (4500 živali) in razširjenosti po celotni državi. Obe pasmi koz sta alpski in sta namenjeni prireji mleka in mlečnih proizvodov. Sanska koza je bele barve in je večja koza (samci dosegajo tudi 80 kg), srnasta koza pa je najpogosteje rjava s črnimi lisami in je tako velika kot drežniška. » Gorska koza iz Slovenije Edina slovenska avtohtona pasma koz se imenuje drežniška koza (tudi bovška koza). Doma je v zgornjem Posočju, kjer so jo revni prebivalci pasli po strmih in manj rodovitnih gorskih pašnikih. Kjer je bila v preteklosti koza, so preživeli tudi ljudje. Dajala je meso, mleko in mlečne izdelke, zato se je kljub številnim omejitvam in prepovedim skozi zgodovino obdržala na slovenskih tleh. Paša v gozdu je bila večkrat prepovedana, saj koze do golega osmukajo mlado drevje in grmovje ter poškodujejo les. Vi 3V **"/ ... kaj je to ostroga? s_____Pri petelinih se tako Jkm imenuje prst na nogi, ki je obrnjen nazaj. Z njim se petelini med seboj spopadajo. ... koliko seskov imajo koze? Vime pri kozah ima dva seska, pri kravah štiri. Urška Galien potepanja . p° Sloveniji Po ■SBiHHUie:: i /i. letna ohladil tev pod 1 . Trt i glavov Bhinj^es poznamo da so bili tam. strijski nadvoj Po jezeru redno vozi tudi turistična ladjica. Korak od Primorske Mnogi ne vedo, da Bohinj ni vas. To je območje, ki se deli na Bohinjsko jezero, Nomenjsko dolino, del Pokljuke ter Spodnjo in Zgornjo bohinjsko dolino. V Bohinj se največkrat pripeljemo z Bleda po Spodnji Bohinjski dolini ob reki Savi Bohinjki, ki se začne prav pri Bohinjskem jezeru. A te ceste nekoč ni bilo. Tovorniki so v Bohinj potovali čez Pokljuko ali s primorske strani čez Spodnje bohinjske gore. Južno od tega gorskega grebena je namreč že Primorska - Baška grapa! Že dobro stoletje sta skozi več kot šest kilometrov dolg predor Gorenjska in Primorska povezani tudi z železnico. Skozi Bohinjsko Bistrico se lahko proti Tolminu danes peljemo tudi z muzejskim vlakom. Bohinj Fužinarstvo Čemu so se ljudje priselili v te lepe, a takrat odročne kraje? Najprej zaradi železove rude, ki so jo kopali že pred več kot dva tisoč leti. Železarstvo ali fužinarstvo je najbolj zacvetelo pred petsto leti. Najbolj znan lastnik fužin je bil Žiga Zois, tudi mecen: z zaslužkom od taljenja železove rude je podpiral umetnike, med njimi tudi Antona Tomaža Linharta in Valentina Vodnika. Nagradil je tudi štiri srčne može, ki so prvi priplezali na Triglav. Spomenik tem štirim Bohinjcem stoji v Ribčevem Lazu, le malo nad jezerom. Ostankov fužinarstva pa je danes zelo malo. Eden od njih je stolpna ura pred Zoisovim gradom v Bohinjski Bistrici, ki je rudarje opozarjala, da se bliža čas dela. II mm -mm tf 4''* ••\v .V ••- .... V'- ^ / .A-*" " '/ > . " ' • ; Štirje srčni možje gledajo proti S nt • -i SBPSi Poletje na planini Nekatere planine nad Bohinjem so stare več kot petsto let! Pred nekaj desetletji na mnogih planinah niso več pasli, zdaj pa se krave počasi vračajo in nekateri planšarji tam delajo tudi sir. Krave po navadi v planine odženejo sredi junija, v dolino se vrnejo v začetku septembra. Sredi septembra Bohinjci pripravijo kravji bal, praznovanje dneva, ko se planšarji vrnejo v dolino. Priporočam, da se poleti ohladite tudi z izletom v hribe in obiščete eno od planin. Že večkrat smo obiskali Planino v Lazu, kjer siri Gregor Gartner iz Studorja. Ne samo kislo mleko, bohinjski sir in skuto, pokusite lahko tudi njihove mesne dobrote! ___ ---Si - * ^ŠSM - -.—^■jgSBgSSlgjg Siriti so jih naučili Švicarji Pred stoletji so Bohinjci izdelovali predvsem maslo. Najbolje so ga prodajali v Trst, kamor so ga v posebnih krošnjah čez Spodnje bohinjske gore tovorili po 50 do 75 kilogramov naenkrat! S si-rarstvom so se začeli ukvarjati šele po propadu fužin, ko je delo izgubilo okoli 600 ljudi. Bohinjci so se siriti naučili na obisku pri švicarskih mojstrih. Tako so začeli pred dobrim stoletjem izdelovati dobro znani bohinjski sir, ki seveda spominja na ... švicarski ementaler. Bohinjska posebnost je tudi poltrdi sir mohant. Ker je izredno močnega okusa (in vonja!), ga jedo le junaki ... S 1 il Okoli Bohinjskega jezera Bohinjsko jezero je največje stalno naravno jezero v Sloveniji. Voda vanj priteče iz slapu Savice, iz jezera pa se izteka Jezernica, ki se potem združi z Mostnico in postane Sava Bohinjka. Med ledeno dobo je bila gladina vode kar 16 metrov višje, danes pa je jezero globoko največ 45 metrov. Voda je hladna! Pozimi le malo nad lediščem, poleti po navadi nekaj manj kot dvajset stopinj, lahko pa se ogreje tudi do 23 °C. Jezero seveda najbolje spoznamo, če si sposodimo čoln ali pa se čez jezero pustimo zapeljati turistični ladjici. Če nas zasrbijo podplati, pa ga lahko obkrožimo po deset kilometrov dolgi označeni pešpoti. mm kk i m Kako so živeli Bohinjci? Pod Studorjem se je ohranila Oplenova hiša, značilna bohinjska domačija. Na tem mestu je nekoč stala lesena hiša, v 19. stoletju pa so postavili novo. Del hiše je zidan iz kamna, del pa lesen. V hiši, kjer so živeli, je bil tudi precej velik hlev, skedenj in celo shramba za steljo. Črna kuhinja ima kar tri kurišča: odprto ognjišče, peč in posebno ognjišče za kuhanje prašičem. Še pred štiridesetimi leti je v hiši živela zadnja stanovalka Lenčka. Zdaj s hišo upravlja Gorenjski muzej in poleti si jo lahko ogledamo vsak dan. Matej Zalar S s o PELJI STARSE NA IZLET! Bohinj Turistično društvo Bohinj www.bohinj.siwww.bohinj-info.com Decembra letos bo iz globin Osončja v bližino Zemlje priletel komet ISON. Po napovedih astronomov bo to lahko eden najsvetlejših kometov v zgodovini. Pripravite se na opazovanje tega izjemnega nebesnega telesa. Komet ISON z uradnim imenom C/2012 S1 sta 21. septembra 2012 odkrila beloruski astronom Vitalij Nevski in Rus Artjom Novičonok. Kmalu po odkritju so številni astronomi po svetu začeli podrobno opazovati komet in mu tudi izračunali tir, po katerem potuje med planeti. Pokazalo se je, da gre za približno pet kilometrov veliko ledeno telo, ki bo 28. novembra letelo zelo blizu Sonca. Kometi so manjša ledena vesoljska telesa. Ko jih svetloba Sonca ogreje, iz njih začne bežati vodna para in dobijo značilno obliko z glavo in dolgim svetlečim repom, zato jim pravimo tudi repatice. Ker bo komet ISON letel povsem blizu Sonca, bo zaradi tega voda iz njega še hitreje in obilneje izparevala, zato astronomi pričakujejo, da se bo razvil v zelo veliko in svetlo repatico. Ga bomo videli? Iz naših krajev bo komet postal viden v začetku decembra v zgodnjih jutranjih urah. Njegovo lego na nebu prikazuje priloženi plakat. Žal ni mogoče povsem natančno napovedati, kako velik bo komet, toda nekateri astronomi so prepričani, da bo njegov rep zelo dolg in se bo vlekel čez velik del neba. Svetel pa naj bi bil kot polna Luna! Drugi astronomi pa menijo, da bo komet v bližini Sonca razpadel in od veličastne nebesne predstave ne bo nič. Toda to je malo verjetno. Komet ISON bo mogoče na našem nebu videti ves december. Najbližje Zemlji bo sicer 26. decembra, a takrat ne bo več tako svetel kot v začetku decembra, ko bo povsem blizu Sonca. ■■■V.5&SB tU ■ r i ■ ' * ' :>'v . * V \« ' '.•S' . * v • Opazuj Za opazovanje svetlih kometov, kakršen je ISON, ne potrebuješ kakih posebnih naprav, na primer velikih astronomskih daljnogledov. Najlepše so vidni kar s prostim očesom. Lahko pa si komet pobližje ogledaš z navadnim dvogle-dom, kakršnega ima skoraj vsak. Še ena zanimivost o izvoru kometov, kakršen je ISON. Na zelo veliki oddaljenosti od Sonca, mnogo dlje, kot je najbolj oddaljen planet Neptun, je na milijone ledenih teles. Ta tvorijo tako imenovani Oor-tov oblak, ki je nastal hkrati z Osončjem. Teles v Oortovem oblaku ni mogoče neposredno videti, niti z največjimi teleskopi ne, saj so velika vsega nekaj kilometrov in zelo daleč. Vsakih nekaj let pa iz tega oblaka kako telo zaide bližje Soncu. Astronomi te ledene gore odkrijejo, ko pridejo v bližino Jupitra. Takrat jih namreč Sonce že toliko ogreje, da se začnejo spreminjati v repatice. jjHj nln\/n (/nmzaf Andrej Güstin Fotografiraj Svetle komete je mogoče tudi enostavno fo tografirati. Vse, kar potrebuješ, je digitalni fotoaparat in fotografsko stojalo. Fotoaparat pritrdiš na stojalo, usmeriš proti kometu in škljoc. Z nekaj vaje lahko narediš zelo lepe posnetke kometa. človeško telo Srce ves čas utripa. Med plavanjem in v poletni vročini še hitreje. Z utripanjem potiska kri v pljuča po kisik in s kisikom obogateno kri do vsake celice. Kri celicam priskrbi kisik in hrano. Samostojno je Srce, neutruden motor telesa, utripa samostojno in ves čas. Ritem mu daje ritmovnik, skupina celic, ki leži v srčni steni. Čeprav srce utripa samostojno, včasih prisluhne tudi sporočilom možganov. Zato nam začne ob srečanju z osebo, v katero smo zaljubljeni, srce pospešeno biti. En utrip, en iztis En utrip pomeni en iztis krvi iz srca. V eni minuti srce odraslega človeka iztisne približno pet litrov krvi. Kadar počivamo, srce utripne šestdesetkrat do osemdesetkrat na minuto. Kadar se močno naprezamo, pa lahko srce utripne celo do dvestokrat na minuto. Le komu se v tej poletni vročini ljubi izračunati, koliko krvi iztisne srce z enim utripom? Votel organ Srce je votel organ. V njem so štiri votline. V zgornjem delu srca sta zgornji votlini (preddvora), v spodnjem delu spodnji votlini (prekata). Žile, po katerih priteka kri v srce, imenujemo vene. Žile, ki vodijo kri iz srca do drugih delov telesa, imenujemo arterije. Kri, ki je že »razvozila« kisik po telesu, priteče po zgornji in spodnji veni kavi v desni preddvor. V levi preddvor pa se po pljučnih venah steka kri, ki se je v pljučih »obogatila« s kisikom. Ko sta preddvora napolnjena s krvjo, se skrčita in potisneta kri v prekata pod njima. Nato srce iztisne iz desnega prekata kri po pljučni arteriji v pljuča po kisik, iz levega prekata pa iztisne kri v aorto. Aorta se razveji v številne arterije, ki vodijo »svežo« kri po telesu. Poslušaj ritem srca Srce lahko poslušamo. Odlično se sliši s stetosko-pom. Zvoke srčnega utripa ustvarjajo srčne zaklopke. V čudovitem ritmu uravnavajo pretok krvi med preddvoroma, prekatoma in velikimi žilami ter preprečujejo, da bi iztisnjena kri stekla nazaj v srce. Kako srce dobi kri? Si predstavljaš, kaj bi se zgodilo, če bi bilo srce podobno na denar pogoltnim ljudem in bi začelo kopičiti kri? Srce je nesebično, do vsake celice enako dobro in pametno. S kopičenjem krvi bi se hitro razpočilo. Čeprav je ves čas polno krvi, se ta skozenj le pretaka. Iz te pretočne krvi srce ne črpa ne kisika ne potrebne hrane. Vendar tudi srce nujno potrebuje oboje. Zato, da srce dobi moč za utrip, skrbi omrežje žil, ki mu pravimo koronarno ali venčno ožilje. Srce si zaradi tega posebnega ožilja, ki se razpreda po njegovi površini, lahko predstavljamo kot carski organ. Okronan je s prepletom žilic. a\\ § ... da sta za srce odlični redna, zmerna telesna vadba in zdrava prehrana? Alkohol, cigaretni dim, droge mu škodujejo. ... da so stari Egipčani srce pojmovali kot domovanje duše? ... da med počitkom srce porabi več kisika kot drugi organi? ... da majhnim živalim srce bije zelo hitro, velikim pa počasi? Krištof Dovjak Lahka kot peresce in nežna kot metuljeva krila lebdi v plesu vetra. Zanese jo pod avto, med veje dreves ali v potok. Zaradi svoje breztežnosti potuje naprej v svetlo prihodnost. Kaj jo čaka? Se bo nataknila na kakšno vejo, jo bo mogoče kdo pobral in vrgel v koš za smeti? Ali bo morda postala del potoka, sledila njegovemu toku do prvega sotočja in še potem do vsakega naslednjega? Kot vsaka reka na koncu priteče v morje - bo tudi mala plastična vrečka? g» $ l| 1 |'i & I;; ; A I r | t 5,t len PjElvS ■ ■ ss^Pi&i * r - Njeno rojstvo Plastična vrečka se rodi v tovarni plastičnih vrečk, kjer jo naredijo iz nafte in naftnih derivatov. Nekaj vrečk nastane tudi iz recikliranega granulata iz nekdanjih vrečk, nekatere pa nastanejo iz koruznega škroba. Potem vrečke, navite v zvitke ali lično zložene v kartonske škatle, dostavijo na police ob blagajnah. Kdor jo potrebuje, jo lahko vzame in vanjo zloži svoj nakup. Le 30-minutna uporaba Ojoj, ste vedeli, da eno plastično vrečko uporabljamo povprečno 30 minut? Toliko traja potovanje kupljenih živil iz trgovine do doma. Kaj naredimo, ko nakupljene izdelke zložimo iz vrečke? Vrečko vržemo v kot (saj jo bomo pospravili jutri) ali zložimo in položimo v predal /we H MM ^ "H (mogoče jo bomo še kdaj potrebovali). Kaj pa tiste tanke vrečke, v katerih kupimo sadje ali meso? Dostikrat se strgajo in jih moramo zavreči. Njena pot na svobodo Plastične vrečke odlagamo v zabojnike za embalažo. Včasih pa jim tja ne uspe priti, saj se zataknejo za rob zabojnika ali pa jih odpihne veter Takšna vrečka zaživi na svobodi, kjer jo lahko kot pero nosijo zračne mase. Odpotuje lahko po mestu, na travnik, v gozd, na visokogorske travnike ali celo do obale. Veliko vrečk konča v morju. Nekatere tja prinese veter, druge pa tja priplavajo po potokih in rekah. Njeno brezčasno življenje v morju Plastična vrečka v morju živi večno, saj se nikakor ne razgradi. Trga se na majhne in zelo majhne koščke, ki jih potem morske živali (predvsem želve, delfini in ptice) zamenjajo za meduze in drugo hrano ter jih pojedo. Plastika v njihovem prebavnem sistemu povzroči blokado in te živali umrejo zaradi lakote. Ali pa se živali v vrečke zapletejo in zadušijo. /f\JD( ŽIVAL I SMo 0G£O2BM£ OD PlASTlČMH ^ VčečK- Končna destinacija - veliki plastični otok V severnem delu Tihega oceana, med severno Ameriko in Japonsko, potekajo stalni morski tokovi tako, da se na nekem mestu srečujejo vsi plastični odpadki s tega dela sveta. Tam imajo dobro družbo na zelo majhne koščke nacefranih vrečk, plastenk, zamaškov in drugih kosov plastike. Površina je velika toliko kot skoraj 70 Slovenij. Plastika se zaradi anaerobnih razmer ne razgrajuje in živi večno. Otok pa je vsako leto po površini večji in sega globlje v globino. Naši plastični odpadki se stekajo v Atlantik, kjer imamo tudi svoj plastični otok. In moja vloga? Jaz kot majhen potrošnik lahko naredim ogromno. Ne uporabljam več plastičnih vrečk! Nadomestim jih s košaro, vrečko iz blaga ali nahrbtnikom. Naučil sem se, da se lepo zahvalim za tiste vrečke, ki mi jih v trgovini zastonj podelijo, in jih raje pustim tam. Pozoren sem, da tiste plastične vrečke, ki se jim ne morem izogniti, pravilno odvržem v zabojnik za embalažo. Ponosen bom tudi nate, ko boš, tako kot jaz, pobiral s tal ali grmovja tiste plastične vrečke, ki so ušle nadzoru in plešejo v svobodni naravi. ... da plastično vrečko lahko sežgemo ali recikliramo? ... da se pri sežigu sproščajo strupene snovi, reciklaža pa je zelo draga? ... da vsak Slovenec porabi povprečno 150 vrečk na leto? Poglej si film: http://www.youtube.com/watch?v=GLgh9h2ePYw Urška Galien ¡ï.ugsMOafH^ Masaji Na kenijski zastavi je masajski ščit z dvema sulicama. V Keniji živi 45 različnih plemen, med njimi tudi Masaji. Nekoč zelo bojevito ljudstvo se je pred tristo leti naselilo na jug Kenije in sever Tanzanije. Danes se selijo le redko, pa še to le za nekaj sto metrov. V Keniji smo obiskali dve masajski vasi, kjer živijo skoraj tako kot pred več sto leti. No, danes nekateri že uporabljajo mobilne telefone. Eno z naravo Naš vodič na safariju v Keniji je bil Moses. To ime je dobil v šoli, njegovo imenitno masajsko ime pa je Rapande Ole Samante. Njegova družina še vedno živi v tipični masajski vasi, on pa je večinoma na poti. Nima prav nič masajskega poklica, a je oblečen v tradicionalno rdeče ogrinjalo, okrašen z nakitom, obut pa v sandale, ki jih v zadnjem času naredijo kar iz pnevmatik tovornjakov. Narodni park Masai Maro, kjer je bil rojen, pozna kot lasten žep, vidi kot mačka in sliši kot šakal. Nevarno življenje v savani Masajski dečki so pastirji že od petega leta. V neizprosni savani nanje prežijo levi, hijene, nosorogi in druge nevarne afriške živali. Deklice ostanejo v ograjeni vasi, kjer pomagajo pri hišnih opravilih, popoldne tudi pri molži. Ko so dečki stari približno dvanajst let, lahko postanejo bojevniki. Včasih so morali za to ubiti leva, kar danes počno samo, če se v okolici vasi potika ostarel, nevaren lev. Ko postanejo bojevniki, si lahko pustijo dolge lase: spenjajo in pletejo jih v mogočne pričeske in po sedmih letih postanejo odrasli moški. Takrat se lahko poročijo. Več ko imajo žena, otrok in krav, bolj pomembni so. Tako imajo nekateri po pet žena, petdeset otrok in celo po dvesto krav. Sprejeli so nas s pozdravnim plesom in petjem. Fantje v skupinah plešejo, ko dvorijo dekletom; ko zaključujejo bojevniški staž in postajajo moški, pa včasih plešejo tudi več dni skupaj. Eden od njih poje besedilo, drugi strašljivo brundajo. Pravzaprav ne plešejo kaj prida, ampak predvsem skačejo. Višje ko skočijo, bolj so spoštovani. Dekleta in ženske med petjem ne plešejo, si pa nadenejo slovesna, živo pisana oblačila. t? . te T--v » 59 ggf EimI --A si j m W [Km. 7 - -i iprostimik Hm Sflr -V • Hiše iz živalskih iztrebkov Krožno oblikovana masajska vas je obdana z ograjo iz trnovega vejevja akacije, ki jo postavijo moški. Za hiše pa poskrbijo izključno ženske roke. Najprej postavijo ogrodje iz lesa, ki ga omečejo z mešanico trave, kravjih iztrebkov in človeškega urina. Hiše, v katerih živi tudi deset ljudi, merijo v dolžino in širino zgolj štiri metre, visoke pa so le poldrugi meter. Razdeljene so na štiri prostore. Skozi hodnik se pride v shrambo, hlev za mlade domače živali in v glavni prostor z ognjiščem in dvema posteljama. Na eni strani ognjišča spita mama in oče, na drugi otroci. ^ in^ i m i i© i -srn ..s I ■ M. 1* \ Preprost jedilnik Tako kot vode je tudi hrane zelo malo. Nekoč so bile glavne sestavine masajskega jedilnika mleko, živalska kri in le malo mesa. Danes kri, mešano z mlekom, pijejo več ali manj samo ob svečanih priložnostih. Še vedno pojedo zelo malo mesa, saj so tudi njihove krave suhe, spijejo pa vsaj liter mleka dnevno. Vsak dan je na jedilniku ugali: kaša iz koruzne moke in vode, pojedo tudi veliko koruze in fižola. Nikoli pa ne bi pokusili vodne živali ali ptice, tudi kokoši ne - pravijo, da so to kače. HiTRO iN VARNO KUPiTE LETALSKO KARTO S PREDPLAČNiŠKO KARTiCO ViSA. Samo milijon jih še živi Tudi Masaji počasi opuščajo tradicionalni način življenja. Otroci se šolajo in mnogi se zaposlijo v velikih mestih. Bodo postali le turistična atrakcija ali spomin na neke druge čase? Morda pa bodo znali združiti sodobni način življenja s tradicionalnim. Njihovo skromno življenje je težko, a po drugi strani preprosto. Škoda bi bilo, če bi nanj pozabili. «SP vK™Ims ^.Nova KBM PRIPRAVLJENI NA JUTRI Matej Zalar VEC NA PREDPLACNiSKA-ViSA.PRiPRAVi.SE itt# ne ARBORETUM UOLČJI POTOK nedelja^HRP 1.9. -ofc M- Arboretum VOLČJI POTOK © etui ^HfiO'/S'1 Prijava na —- www.caroBni0an.si Pot učinkovitih komunikacij iivpo^ Na vprašanja odgovarja Maja Stopar, dr vet. med. Spet smo sredi poletja in prav je, da spomnimo na nekatere nevarnosti, ki poleti lahko prežijo na naše ljubljenčke. Predvsem nikakor ne pozabimo, da se naši kužki ne morejo potiti, ko jim je vroče, in da lahko svoja pregreta telesa hladijo le prek jezika. Ta površina je res zelo majhna, glede na njihovo siceršnjo velikost, zato moramo poleti poskrbeti, da niso na neposrednem soncu, v avtomobilu ali kakšnem drugem prostoru, kjer se ne morejo zadostno ohladiti. Predvsem velja posebej omeniti avtomobil, ki se lahko že pri temperaturah zraka nad 15 stopinj Celzija močno segreje. Če je avto na soncu in je v njem kuža prepuščen samemu sebi, lahko v toplem dnevu že v nekaj minutah pogine od toplotnega udara, saj se lahko temperatura v avtomobilu povzpne na 60 stopinj in več! Zato nikoli ne puščamo psa, mačke ali drugih živali samih v avtu, ne glede na to, ali so okna zaprta ali odprta, ali je avto v senci ali na soncu ... Nesreča ne počiva in kaj hitro lahko tudi 10 minut obžalujemo. Toplotni udar je, tudi če nam žival uspe še pravočasno rešiti iz avta, zelo resno stanje, ki zahteva urgentno in takojšnjo pomoč veterinarja. Kužka je treba še pred njegovim prihodom ohladiti, a ne na hitro, saj denimo kakšno potapljanje v hladno vodo lahko povzroči preveč nenadno spremembo in zato šok ter še hujše stanje. Poiščemo senco in zračen prostor, mokro brisačo, vodo za pitje in pokličemo veterinarja. Še enkrat, bolje je prej misliti na morebitne posledice in živali nikoli pustiti same v avtu! Prav tako je treba doma upoštevati podobna načela - torej če je kuža zunaj, mora imeti na voljo senco in zadostne količine vedno sveže hladne vode, da se ne pregreje. Tudi za muce moramo priskrbeti svežo in hladno vodo. Pesjak na žgočem soncu v poletnih dneh nikakor ni primeren! Poleti poskrbimo tudi, da kuža in muca nimata bolh in klopov. Prav tako moramo psa zaščititi pred srčno glisto in drugimi boleznimi toplejših krajev, če potujemo na morje. Prav je, da se pred odhodom posvetujemo z veterinarjem, ki nam bo glede na kraj našega počitnikovanja svetoval, kako se zaščititi pred boleznimi, ki so tam morda pogoste, pri nas pa redke. t m- (_f « . Pred odhodom moramo poskrbeti tudi, da so vsi dokumenti naših živali urejeni; tudi kužka, muco in dihurja mora spremljati Evropski potni list s številko mikročipa živali ter evidenco opravljenih cepljenj. Nekatere države lahko zahtevajo še druga dokazila, o čemer nam prav tako lahko svetuje veterinar. Med bolj aktivnim delom leta so pogoste poškodbe, piki žuželk, v morju lahko tudi ožigi meduz in različne rane zaradi ostrih skal in ježkov, pogosto pa imajo lahko naše živalce tudi drisko ali bruhajo. Zato je prav, da se vedno pozanimamo, kje je najbližji veterinar, ter si zapišemo njegovo številko in dežurno številko za nujne primere, da lahko, kadarkoli je to potrebno, stopimo v stik z njim. Sicer pa je poletje čas sonca, druženja in zabave. Tudi naši ljubljenčki se veselijo, da bodo lahko čim več skupaj z nami! Pa veliko poletnega veselja vam in vašim živalim! Dr Vetku lahko zastavite vprašanje tudi na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet. Lepo pozdravljeni! Doma imam psa labradorca po imenu Rik, star je 6 let in pol. Rada bi te prosila za nasvet. Moj pes Rik vedno laja na mimoidoče sprehajalce, če pa se kdo ustavi pri naši ograji, pa nikoli ne laja nanj. Kako ga odvaditi la-ježa na sprehajalce? Sicer je zelo miroljuben, ubogljiv in prijazen. Že vnaprej se ti zahvaljujem za odgovor! Neja, 10 let Neja, najpomembnejši je zadnji del tvojega pisma -da je Rik miren, ubogljiv in prijazen kuža. Lajanje je pač del njega, morda te čuva, morda želi pritegniti pozornost, morda tako izraža veselje, prav hudu-je pa se res ne, ker praviš, da preneha lajati, ko se kdo pri ograji ustavi - verjetno je že dosegel svoje s tem, ko je mimoidoči postal in mu posvetil pozornost. Če je lajanje res zelo moteče, si boš morala vzeti kar nekaj časa in biti zelo dosledna in nagrajevati njegovo »nelajanje«. Prav tako verjetno ne bo šlo brez strokovne pomoči specialista za vedenje psov, saj je takšno naučeno vedenje lahko prav trd oreh! Moj pes se praska. Dali smo mu zdravilo proti bolham, a se še vedno praska. Kako mu lahko pomagam? Prosim, odgovori mi. Nika, 9 let Bolhe so res velika nadloga! Tudi če kuža nima več bolh, se lahko še nekaj časa praska, saj lahko alergeni iz sline bolh povzročajo zoprne alergijske reakcije v koži. Včasih je kakšen kuža tako alergičen na bolšje ugrize, da je dovolj že ugriz ene bolhe, da se do živega spraska in zgrize. Najprej se moraš prepričati, da kuža res nima več bolh. Tudi če je zaščiten z zdravilom proti bolham, še ne pomeni, da bolh pri vas ni več. Namreč bolhe ležejo jajčeca po vašem stanovanju in ličinke in bube so povsod Je objavljeno tvoje pismo? Da ti bomo lahko poslali nagrado, čim prej pošlji svoje podatke na naslov Moj planet 1536 Ljubljana. Imaš vprašanje? Pošlji ga na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali na moj.planet@ mkz.si. Objavljena vprašanja za dr. Vetka bomo nagradili! Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 85. •1 - na kavču, v preprogi, med razpokami v parketu, na vrtu, na hodniku, na dvorišču, v travi ... Te se bodo izlegale še vsaj tri mesece od takrat, ko je zdravilo uničilo vse odrasle bolhe na psu. In ko se bodo izlegle, bodo skočile na psa, ga ugriznile (hranijo se s krvjo), potem sicer poginile tudi same, ker ima kuža naneseno zdravilo, ampak do ugriza bo prišlo. Zato pravim, da se lahko kuža še dolgo po tem, ko bolh ni več videti, praska in je občutljiv. Zdravilo proti bolham moraš zato dati vsaj trikrat (tri mesece zapored), da z gotovostjo veš, da nikjer v okolici psa ni več nobene razvojne oblike bolh. Ni pa nujno, da je vsako praskanje povezano z bolhami. Za srbečo kožo je lahko nešteto vzrokov - od alergij na trave do alergij na hrano, konzervanse, različnih bolezni ... Zato boš morala potem, ko boš izključila bolhe kot možen vzrok, poiskati pomoč veterinarja. Tasmanski vrag Poznaš risanko o majhnem, glasnem, kosmatem vražičku? Avtorji so za navdih izbrali živalco, ki prav zares obstaja in živi na Tasmaniji in celo v resnici nosi ime tasmanski vrag. Ime je dobil po glasnem oglašanju in cviljenju, pa tudi po svoji divji naravi. V povprečju tehta 8 kg, najbolj rejeni samci pa celo 12 kg. Po teži je tako največji še živeči mesojedi vrečar. Tasmanski vrag hrano jemlje zelo resno. Je namreč zelo požrešen in lahko na dan poje kar 1 kg hrane. Lovi živ plen ali pa uživa mrhovino. Zato mu domačini pravijo tudi gozdni čistilec, saj pridno in vestno poje prav vsako živalsko trupel-ce, ki ga najde. Je vrečar, kar pomeni, da samica po skotitvi mladiče še skoraj tri mesece prenaša naokrog v vreči. Samica lahko po enomesečni brejosti skoti kar 30 mladičkov, vendar pa preživijo največ štirje, saj ima le štiri seske. Zato je za mladiče pot do mamine vreče pravi boj za preživetje. in stokovcev Pikasta kuna vrečarica Še ena mesojeda tasmanska vrečarica je pikasta kuna vrečarica, ki je s povprečno težo 4 kilogramov druga največja meso-jedka med vrečarji. Je odlična plezalka, ki se večino življenja zadržuje v drevesnih krošnjah. Dan prespi v svojem brlogu, ponoči pa se odpravi na lov. Hrani se predvsem z manjšimi živalmi, kot so žuželke, kuščarji in ptiči, tako kot tasmanski vrag pa se tudi pikasta kuna vrečarica ne brani mrhovine. Še več vreč Na Tasmaniji med drugim najdemo tudi navadnega obročkasto-repega vrečarja in dolgouhega lisičjega kuzuja, ki večino dneva preživita v drevesni votlini ali brlogu, lovita pa ponoči. Oba se prehranjujeta predvsem z listjem in sadjem, občasno pa se ne brani ta niti manjših žuželk, sesalcev in ptičev. Medtem ko se lisičji kuzu pri plezanju na drevo zanaša predvsem na svoje tačke, pa navadni obročkastorepi vrečar kot peto »okončino« spretno uporablja svoj rep. Lahko ju srečamo v bližini človeških prebivališč, saj sta se naučila sobiva-nja z ljudmi. Številni domačini pa imajo dolgo-uhe lisičje kuzuje tudi za domače ljubljenčke. Kratkoglava poletuša vrečarica je še en majhen vrečar, ki najbolj spominja na našo veverico ali morda polha. Pravijo ji tudi sladkosneda poletuša, saj se najraje prehranjuje s sladkimi sadeži. Živi v krošnjah dreves, z drevesa na drevo pa ne skače, ampak jadra - od tod ime poletuša. Med sprednjimi in zadnjimi tačkami ima namreč posebno letalno membrano, ki ji omogoča, da zajadra kar 50 metrov daleč. Samica dolgouhega lisičjega kuzuja skoti enega samega mladiča naenkrat. Ta ostane v vreči 5 mesecev. »- .-»ji Rdečevrati valabi Lahko bi rekli, da je rdečevrati valabi manjši bratranec velikega sivega kenguruja, saj v odraslosti tehta največ 18 kilogramov, zraste pa do višine 90 centimetrov. Najbolj aktiven je ob zori in mraku, večino dneva pa preleži v senci dreves in grmovja. Prehranjuje se predvsem s travo, za posladek pa si občasno privošči tudi koreninice in manjše sadeže. Zanimivo je, da se je nehote udomačil tudi drugje po svetu. Majhna kolonija rdečevratih valabijev namreč živi na škotskem otoku, nekaj kolonij teh vrečarjev pa najdemo tudi v gozdovih Anglije. Kako so tja prišli? Največkrat tako, da so pobegnili iz živalskih vrtov, kdaj pa kdaj pa jih je v divjino namerno izpustil kar človek. ^ Jm Sesalci, ki ležejo jajca?! Vse, kar je prav. Seveda vemo, da mladiči sesalcev pri materi sesajo mleko, ptiči in kuščarji pa ležejo jajca. A obstajajo tudi sesalci, ki ležejo jajca, za povrhu pa imajo še kljun. Kako zmedeni so bili šele evropski raziskovalci, ko je konec 18. stoletja v Evropo prispel prvi nagačeni primerek kljunaša! Prepričani so bili, da je ta smešna kosmata žival s kljunom, ki leže jajca, le plod domišljije azijskih nagačevalcev živali. Pa ni bila šala. Kljunaš in ob njem še kljunati ježki namreč spadajo med stokovce - enega najstarejših redov sesalcev. Predstavnike obeh posebnežev najdemo tudi na Tasmaniji. Račji kljun, tolsta postava in bobrovemu podoben rep ... Kljunaši so res videti kot šala narave. Med prsti ima plavalno kožico, pod vodo pa ima oči in ušesa zavarovana s posebno kožno gubo. Kljunaš namreč prebiva v rekah in jezerih. Ponoči išče deževnike, majhne rake in školjke, dan pa preživi v brlogu, ki si ga izkoplje v bregu. Samica izleže do dve jajci in ju vali približno deset dni. Ko se mladički izvalijo, takoj začnejo sesati mleko z materinih dlak, saj samica nima pravih seskov. Kljunati ježek Drugi predstavnik stokovcev pa je kljunati ježek, ki ga prav tako najdemo na Tasmaniji. Dolg je približno 50 cm in povsem pokrit z velikimi iglami. Gobec je oblikovan v nekakšen cevast kljun, s tankim in lepljivim jezikom pa lovi predvsem termite in mravlje. Kljunati ježki so počasne živali, ki se jim v življenju nikamor ne mudi, saj v povprečju živijo kar 50 let. Kadar se počutijo ogrožene, pa so lahko presenetljivo hitri. Po navadi začnejo divje kopati rov in se v nekaj minutah povsem zakopljejo vanj. Kadar jim to zaradi zgradbe tal ne uspe, so se sposobni pognati tud v beg - in to po zadnjih nogah. Samica kljunatega ježka izleže eno jajce in ga nato nosi v trebušni vreči, ki se pojavi le v paritvenem obdobju. Mladiček se izvali po desetih dneh, v vreči pa ostane približno osem tednov. Tudi kljunati ježki nimajo seskov, zato se mladiči hranijo z mlekom, ki curlja po dlakah v materini vreči. Mojca Grce Ogrlica iz korJ Med počitnicami v tujini si pogosto omislimo različne spominke, ki bodo po prihodu domov nas in naše bližnje spominjali na to, kako lepo smo se imeli v tuji deželi. Kaj pa, če z nakupom takega spominka škodujemo živalim ali rastlinam? Človek posega v naravo na različne načine. Število ljudi na svetu strmo narašča, posledica tega pa je, da živalim odvzemamo njihov življenjski prostor. Z industrijo in neprimernim odnosom do okolja zastrupljamo vodo in zrak in s tem ogrožamo svoje življenje in življenje vseh živih bitij v naravi. Veliko škode pa naredimo tudi z lovom na živali. Samo zaradi trgovine z živalmi namreč vsako leto iz narave odvzamemo več deset milijonov živali. Enako se dogaja z rastlinami. Zakaj trgovina z živalmi cveti? Marsikdo si za hišnega ljubljenčka omisli eksotično žival, prav tako so dobro obiskani živalski vrtovi. V Sloveniji smo letos prepovedali gostovanja cirkusov s prosto živečimi živalmi, vseeno pa si je take cirkuške predstave mogoče ogledati marsikje po svetu. Vse to spodbuja lov na živali in mednarodno trgovino z njimi. Prav zaradi trgovine je danes več kot 900 vrst živali in rastlin na robu izumrtja.* Mednje spadajo številni primati, sloni, nosorogi, kiti in delfini, zveri, ujede, papige, želve, kuščarji, dvoživke, kaktusi, orhideje in mnogi drugi. Da bi jih zaščitili, smo pred štiridesetimi leti sprejeli poseben sporazum. Imenuje se CITES, tj. Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. *Če žival ali rastlina izumre, to pomeni, da je na našem planetu ne bomo videli nikoli več. Ko potujemo v tuje države, moramo na mejnih prehodih pokazati svoj osebni dokument. Podobno velja za ogrožene prosto živeče živali, ki jih mora ob prehodu meje spremljati poseben dokument CITES. Če ga njihov lastnik ni pridobil, je storil prekršek, saj podpira nezakonit lov na živali in trgovino z njimi. Kjer koli torej kupimo eksotično žival, moramo vedno zahtevati njen dokument CITES. ? Ne, hvaia. Saj je samo spominek! Konvencija CITES ne velja zgolj za živali in rastline, temveč tudi za vse njihove dele in izdelke iz njih. Torej ni pomembno samo, da ima dokument CITES vsakdo, ki želi v živalski vrt iz tujine pripeljati slona, temveč se mora tudi vsak turist v tujih deželah pozanimati, ali je njegov nakit, kipec ali okvir za slike izdelan iz slonovine (slonovih oklov), želvovine (želvjega oklepa) ali koral, ki so bile pridobljene zakonito in imajo za to priložen tudi poseben dokument CITES. Če dovoljenje ni priloženo izdelku, to pomeni, da so bile omenjene sestavine pridobljene nezakonito, torej s krivolo-vom, ki zelo ogroža različne živalske vrste in je izjemno krut do živali. Vsak tak predmet še zdaleč ni nedolžen spominek, ampak pripomore k ogrožanju rastlin in živali na tem planetu. Nihče od nas pa si ne želi, da bi živali in rastline izumirale in da nikoli več ne bi imeli možnosti videti jih, kajne? Veliko živali in rastlin je ogroženih zaradi: • trgovine s tradicionalnimi azijskimi zdravili in afrodiziaki (tigrova mast, medvedji žolč, nosorogovi rogovi), • trgovine s spominki in nakitom iz slonovine, želvovine in koral • kulinaričnih specialitet (meso morskih želv, kitov in ptic), • trgovine s krznom velikih mačk, kožo in usnjenimi izdelki kuščarjev, kač in krokodilov. • Več informacij najdeš na spletnem mestu Agencije RS za okolje: www.arso.gov.si i Hvala, ke^ ;voje bogato z*a*je 4elii z za boljii človeka i* živali1. Nuša Ema Miklavec Društvo za zaščito živali Ljubljana Bitja za svoj obstoj nenehno odkrivajo načine, kako kljubovati vremenu in si zagotoviti dovolj energije. Ko je človek pred več kot 10.000 leti prepoznal koristnost konoplje, se je začel uspešneje množiti in širiti na nova območja, ker je z njo prišel do več hrane, zaščite in pripomočkov. Zato pravimo tej rastlini tudi kulturna rastlina civilizacije*. Iz konoplje je mogoče narediti nešteto stvari. ženski in moški spolni znaki na eni rastlini, take imenujemo dvo-spolniki ali hermafroditi. Plodovi konoplje so okrogla semena, ki vsebujejo veliko maščob, zato so tudi hranilna. S stiskanjem semen v stiskalnicah se pridobi konopljino olje za prehrano in industrijo. Uporablja se v kozmetiki za izdelavo krem, mazil. Zelo uporabna S semeni se je človek nahranil, iz stebel je stkal platno, da se je zaščitil pred mrazom in vročino, spletel konopec in skrojil jadra, da je lahko prepotoval velika morja. Kamor koli so se ljudstva širila, so s seboj nosila tudi semena kulturnih rastlin. Tako se je konoplja razširila iz Azije vsepovsod, kjer živi človek. Rastlina je dvodomna, to pomeni, da so ženske in moške rastline. Včasih se najdejo tudi take, na katerih so m Tfilf Zdravilna rastlina Snovi v konoplji so zelo zdravilne. Ob pravilni uporabi zdravijo težave z živci, psihične bolezni in tudi raka so si nekateri pozdravili z zdravili, izdelanimi iz te čudežne rastline. Ko semena vzklijejo, zraste iz njih do 6 metrov visoka rastlina. V steblu so dolga, trpežna celulozna vlakna. Zato so ta vlakna primerna za tkanje blaga in pletenje vrvi. S takšnimi vrvmi so dvigovali bremena in privezovali ladje. Zato ker ima tako dolga, trpežna vlakna s 95 odstotki celuloze, je bolj ekološka za izdelavo papirja kot drevesa. Konopljin papir Avto iz konoplje osebna izkaznica Deblo. kritosemenke (Magnoliophyta) Razred. dvokaličnice (Magnoliopsida) Red: koprivovci (Urticales) Družina. konopljevke (Cannabaceae) Rod in »rcta- navadna konoplja (Cannabis sativa) je trpežnejši in s časom ne porumeni, kot se zgodi s papirjem, izdelanim iz drevesne celuloze. Veliko držav še danes tiska bankovce na konopljin papir, nanj tiskajo tudi enciklopedije in svete knjige (na primer Sveto pismo, Koran ...). V današnjih časih se konoplja ponovno vrača na polja, ker je nafta vedno dražja in onesnažuje okolje, konoplja pa čisti zrak in bogati zemljo. Indijska konoplja Je podvrsta konoplje in je po videzu zelo podobna navadni konoplji. Razlika je predvsem v tem, da vsebuje veliko več tetrahidrokanabinola ali skrajšano THC-ja. To snov ljudje uporabljajo za omamljanje. Vendar industrijske in indijske konoplje ne smemo metati v isti koš. Indijsko konopljo je v večini držav prepovedano saditi, navadna ali industrijska konoplja je dovoljena. X\ »v vMeS-; Si predstavljaš, da so bili deli prvih avtomobilov iz ko-nopljinih vlaken? Da, leta 1941 so v tovarni Ford izdelali avtomobil, ki je imel nekatere dele iz konopljinih vlaken. Ta avto je bil za tretjino lažji, obenem pa trpežnejši. V istem podjetju so proizvajali tudi rastlinsko gorivo ali bio-dizel, kot se temu danes reče. V veliko državah so bili kmetje primorani sejati konopljo, ker je tako zelo uporabna. Kmet, ki je ni želel sejati, je bil kaznovan. Potem pa so se zgrnili temni oblaki nad konopljo, ker so vplivneži, ki so si lastili naftne vrtine in imeli bombažna polja, dosegli zmanjševanje sajenja in uporabe konoplje, kasneje jim je to rastlino uspelo celo prepovedati, ker so želeli, da jo nadomesti gorivo in izdelki iz nafte. Tako sta za nekaj desetletij nafta in bombaž zamenjala konopljo. . da je konopljina opeka nekajkrat odpornejša od betona in precej lažja? . da na enem hektarju posevka konoplje pridobimo štirikrat več celuloze za papir kot v gozdu? . da je konopec pletena vrv iz vlaken konoplje? . da konoplja lahko zraste do 12 cm na dan? Od tod ljudski rek: »Raste kot konoplja.« . da je seme konoplje v zrnju za ptiče, ki ga kupiš v trgovini? Martin lleršič J Ti i MM, ir T/i %t It A ■rJM W\ / l/«i .MANiS I>An«.. «M »«rani HfdBF-tiJ Kaj meniš, komu so podobni varani? Morda zmajem? Z dolgo glavo in vratom, masivnim trupom, dolgim mišičastim repom ter krepkimi nogami z velikimi kremplji so jim res podobni. K temu dodaj še dolg in ozek jezik, ki je za povrhu preklan ... Varani so napadalne živali, a ognja vseeno ne bruhajo. Živijo v Afriki, na Srednjem vzhodu, v južni Aziji, Avstraliji, na Novi Gvineji in v Indoneziji. Največji kuščarji Varani spadajo med največje kuščarje, čeprav je nekaj vrst med njimi tudi majhnih. Živijo v različnih okoljih, a so si med seboj zelo podobni. Nekateri živijo na drevju, nekateri se zakopljejo v zemljo, včasih so tudi v vodi ali pa tekajo po tleh. Tako kot vsi kuščarji so tudi varani hladnokrvne živali. Zato se večino dneva nastavljajo soncu in tako ohranjajo primerno telesno temperaturo. Imajo čvrsto luskasto kožo, ki ne prepušča vode ter varuje žival pred izsušitvijo. Trde luske, ki so kot nekakšen lahek oklep, pa varujejo žival tudi pred poškodbami. Hudi požrešneži Vse vrste varanov so požrešni mesojedci. Veliki varani lovijo velike sesalce, npr. divjad, manjši varani pa žuželke, nevretenčarje in drobne sesalce. Vsi jedo tudi mrhovino, ki jo izsledijo z ostrim vohom. Pri tem jim pomaga njihov dolgi, kačje razcepljen jezik, ki ga stalno stegujejo iz ust. Z njim preizkušajo okolico in sledijo vonju. Pri velikem plenu varani trgajo meso z ostrimi in nazobčanimi zobmi ter kremplji. Številne vrste imajo strupni-kom podobne zobe. osebna izkaznica Družina: Podred: varani (Varanidae) kuščarji (Lacertilia) S Razred: plazilci (Reptilia) Boj za prevlado Samci se med seboj tudi spopadejo. Pri tem lahko uprizarjajo prav spektakularne obredne bitke. Opirajo se na zadnje noge in se spoprijemajo s sprednjimi. Močni rep uporabijo kot orožje za ustrahovanje. Z njim bičajo sem in tja. To traja, dokler ni eden od varanov premagan. Dolžina živali: od 20 cm do 3 m Mvisn° od vrste)_ Razmnoževanje: jajcerodnost__ Življenjska doba: tudi do 40 let (komodoški varan)_ Habitat: predvsem tropi in subtrop^ od deževnih gozdov do puščav, v podzemni rovih ■ • Komodoški varan (Varanus komodoensis) je najtežji kuščar na svetu. Dolg je okoli 3 metre, tehta pa okoli 70 kg, lahko pa tudi do 130 kg in še več! S svojim mogočnim telesom, dolgim in debelim repom ter dobro razvitimi okončinami z zverskimi kremplji je res strah vzbujajoča žival. Je pa tudi dober plavalec in se najraje zadržuje v bližini vode. Komodoški varan se presenetljivo hitro giblje. Na kratke razdalje lahko celo teče s hitrostjo 18 km/h! Zelo dobro voha, saj zazna vonj mrhovine že na 5 km. Odrasli komodoški varan se prehranjuje z večjim plenom, kot so jeleni, divji prašiči, bivoli ... Jedo celo lastne mladiče, zato ti svojo mladost preživijo na drevju! Kadar varan med napadom plen samo poškoduje, se plen okuži z bakterijami iz varanove sline in čez nekaj dni pogine. Znanstveniki so pred nekaj leti z magnetno resonanco odkrili, da imajo komodoški varani strupne žleze. V njih pa strup, podoben tistemu, ki ga imajo kuščarji gila ali strupene kače! Zeleni drevesni varan (Varanus prasinus) je prilagojen na drevesni način življenja. Ker je zelene barve, se dobro skrije med listi. Ima vitko telo, da lahko pleza po ozkih vejah. Običajno so varani samotarji. Zeleni drevesni varan pa je eden redkih, ki živi skupaj z več samicami, mladiči in podrejenimi samci. Ta, do 1 meter velik varan, živi na Novi Gvineji. M jpgSraž nniiura - - ^ Nilski varan (Varanus niloticus) se najraje zadržuje blizu vode in ne zahaja v puščavske predele. Po Nilu navzdol je prodrl proti jugu. Je robusten in dolg dva metra. Širok bičast rep uporablja kot krmilo, dobro plava in se potaplja. Z ogromnimi kremplji in oprijemalnim repom lahko pleza po drevju. Redno se hrani z mladiči in jajci krokodilov. Njihova hrana so tudi raki, ribe, žabe ... Samica izleže do 60 jajc. y... da so varani v južni Indiji in Maleziji tudi del prehrane? Njihovo meso imajo za afrodiziak. ... da so varani zelo gibčni? ... da so najbolj ranljive vrste varanov uvrščene na Rdeči seznam IUCN? ... da spadajo varani med kačaste kuščarje? Kačaste kuščarje imajo za višje razvite od drugih kuščarjev. Verjetno so bili predniki kač, saj imajo mnogi zobe, ki so podobni kačjim strupnikom, ter kačasto razcepljen jezik. ... da živi komodoški varan na najmanjšem ozemlju, čeprav je velik plenilec? Najdemo ga le na nekaterih I otokih v osrednji Indoneziji. Njihova populacija sedaj šteje 2500 do 5000 živali, kar je bistveno manj kot pred leti. Tina Pavlovič ^ojze in PeterŠ/ ZELEMJavNÍ VRT 11. del X '-JL/S- öfieoSr/re £05fA mmvcA. RaASTiINSCI KVJZ Obkroži črke pred pravilnimi odgovori. Iz njih sestavi besedo, ki je rešitev kviza. J*. O 'H* . . à » M UFT « Koliko vrst vijolic raste v Sloveniji? L) Ena. B) Dve. K) 23 različnih vrst. Kaj je raflezija? S) To je rastlina z drobnimi cvetovi, ki čudovito dišijo. Pogosta je v slovenski Istri, pa tudi na severu Savinjske doline. O) Raflezija (Rafflesia amoldii) je rastlinski parazit. Nima stebla in listov, ima pa največji cvet na svetu. Ta je rdeč in zelo smrdi. Š) Raflezija je začimba, ki jo v Aziji dodajajo riževim jedem. 1 F 3 ■ Iz katerih grmovnic so vzgojili na tisoče sort vrtnic? R) Iz šipka. G) Iz robidovja. H) Iz brinja. F Kako pravimo prvim listom, ki jih ima mlada rastlina? I) Klični listi. U) Prvčki. B) Primusi. 7- Katere živali razširjajo semena pomladanskega velikega zvončka (kronice)? M) Čebele. V) Kobilice. N) Mravlje. Kateri cvetlici pravimo tudi bedenica ali ključavnica? D) Trobentici. C) Vijolici. E) Gorski narcisi. Rešitev OOOOOOOO Iskano besedo napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 1. avgusta 2013 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli majico Moj planet. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 85. Imena nagrajencev bodo objavljena na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v septembrski številki Mojega planeta. H II s [ T"""" ■ i |gf il [[ H H Racav HATA/ib NEiTiM KARVIJA jCX Rešitve: 1.) KAVARNA, RESTAVRACIJA HOBOTNICA, RIBARNICA ORADA, MESTNI AKVARIJ, PEKARNA PRIMORSKA, HOTEL MORSKA ZVEZDA; 3.) POČITNICE; 5.) 2187, 1458 ... 288 (ODŠTEVAMO TRETJINE); 1024, 768 ... 324 (ODŠTEVAMO ČETRTINE); 1, 1, 2, 3 ... 21 (SEŠTEJEMO ZADNJI DVE ŠTEVILI); 0, 10, 1110 ... 132110, 1113122110 (ZAPIŠEŠ, KOLIKO JE KATERIH ŠTEVIL - npr 0 = ena ničla oz. 1 0, 10 = ena enica in ena ničla, torej 1110, itd.); A, Č, F, I, L, O, S, U (V ABECEDI PRESKOČIŠ DVE ČRKI). Ivan Mitrevski 1. Idealen počitniški dan zate je ... ... ko od jutra do večera plavam, skačem v vodo in se potapljam. ... ko ves dan poležavam v senci ali na kavču z vsemi štirimi od sebe. ^ ^ ^ ... ko raziskujem nove kraje in nisem niti sekundo pri miru. 2. Kateri del oddiha na morju ti je najljubši? ^ ^ ^ Trenutek, ko zakorakam v čisto nov kraj. ^ ^ Hip, ko se prvič vržem med valove. ^ Viseča mreža v senci. i^j-rjJS- Končno smo polno zadihali počitnice! Obveznosti smo obesili na klin tja enkrat do septembra, zdaj pa si lahko s polno paro in brez kančka slabe vesti privoščimo tisto, kar imamo najraje. Si nemiren duh ali najraje lenariš? Katera počitniška živalca si? 3. Starši predlagajo, da med počitnicami osvojite visok gorski vrh. ^ ^ ^ Krasno! Če bomo vmes še plezali po klinih, toliko bolje! ^ Jaz bom počakal spodaj na travniku in bral stripe ali se igral s telefonom. ^ ^ Če se bom lahko vmes za nagrado namočil vsaj v potoku, sem za. 4. S starši dva dni preživite v divjini - šotor, taborni ogenj, goščava ... Vse elektronske naprave so ostale doma. S čim si polepšaš taborjenje? " S kartanjem in goro stripov. " " " V goščavi si izdelam bunker. " " Polivam se z vodo iz plastenke. 5. S prijateljem si lahko izbereta, kaj bosta ves dan počela. Tvoje želje? •jf Da visiva za računalnikom, gledava filme in se lenobno prekladava. -^f-^f Da se odpraviva na bazen, do najbližjega potoka ali jezera in se hladiva v vodi. Sf Sf Sf Adrenalinski park, raziskovanje razvalin, kolesarjenje ... Najraje kar vse skupaj. Barbara Jarc Od 5 do 8 zvezdic lenivec Od 9 do 12 zvezdic delfin Od 13 do 15 zvezdic kozliček Med poč/tn/cam/ /j zadovotje*, ce te preveč *e dreza te M, ^ mora/kaj početi Zate je dovotj »dejav,0<< ce bere/, cjteda/ TV, p0/eda/ r ... pravi lenjvecl r/ C,;t0 V ^ le, ce fl P°rn»e dotcjča;. Takrat ;e r°"da ra-Je odprav; ve, -Mm, at/ v „aravi je Uko bolj *3n,m,vo kot pred rv, pa če ¡e ^t v ftm, /e tako ,apet Zate ni toliko pomembno kje si, da je le v bližini voda. Maji'/ je to jezero, morje, bazen ali potok. Tam se počutiš kot riba v vodi, pa če se potapljaš in plavaš sam ali če Se zabavaš s prijatelji. Da ne boš preveč slabe volje v krajih, kjer te ni, morda s seboj vzemi napihlju bazenček ali se z vrstniki škropi vsaj s cevjo za vodo. Pa ^'U veselja, delfin! Si zelo radoveden, živali in zvedav, povsod želiš vtakniti svoj »smrček«, najraje r^tflj nove kraje in zbezljaš v vsako še tako neprehodno strmino. Pravi kozliček! Kar prekipevaš od idej, kaj vse bi se dalo početi. Če se bojiš, da boš ob kakšnem dežju od dolgčasa zgnil, pa le vzemi napeto knjigo v roke - morda v njej najdeš še kakšno domislico zase! RE 5?.. • m ■ i Ki Rn Mi K i mM m ~ K' - rr ;y K|'f' i . 'I.' Mi ■ - Hip; . - s i m i o itS^mv-V; Imena nagrajencev bodo objavljena na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v septembrski številki Mojega planeta. Iskano žival napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 1. avgusta 2013 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3 nagrajence, ki bodo prejeli majico Moj planet. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 85. Od sreče se vam bodo stopila stopala! NOVO wovon Še druge knjige iz najbolj Smrdljive in za crknit šmešne serije pod soncem. J* V Ceno poyojTiezne knjige: 11^5 EUR //i črpCocf i |k llf *>t i/fe/ P> /H/ . ■ Stofton wk L jShfcfeu- Dfvit Ttiz/nan © Jt y Najhitreje do knjig: @ v knjigarnah ^ www.emka.si 080 12 05 © J Koliko različnih ptic najdeš na sliki? Poznaš vse? Premeči črke na listih okoli njih in dobil boš njihovo ime. 1111111 311111 i v I <7 <7 s 0 9 .v C?. a Ivan Mitrevski ^amaj io>| o 'H,J£H,£|, fe toiuis e>|!|aA 'DagejA oeujop '^ajsii 'DaAe>|UDS '>|sa|p 'bddsbi 'e>|AO)se| e>gauj>| (i, :3A1IS3!J EKOKVIZ 2013 Ekofaca je letos postala ekipa GOOGLEGENDS v letošnjemEkokvizuse,e pome,*4« q5 Benedikt. osnovnih M Ajd-Una in tretje drugo mesto je zasedla ekipa u mesto ekipa OŠ Ob Dravinji. Tričlanske ekipe so sestavljali šestošolci, sedmošolci in osmošolci, ki so obravnavali teme o zdravju in dobrem počutju, energiji in trajnostni mobilnosti. Celotno učno gradivo je bilo objavljeno na spletni strani http://eko. telekom.si. Učenci so lahko odgovarjali na vprašanja za vajo in marca tudi tekmovali na šolskih tekmovanjih v Ekokvizu. Deset najboljših ekip iz OŠ Ob Dravinji, OŠ Spodnja Šiška, OŠ Benedikt, OŠ Elvire Vatovec Prade, OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, OŠ Škofja Loka - Mesto, OŠ Radenci, OŠ Šturje Ajdovščina in OŠ Frankolovo je na državnem tekmovanju v polfinal-nem delu odgovarjalo na 30 vprašanj po računalniku. V finale so se uvrstile tri najboljše ekipe, ki so na odru v živo izmenično odgovarjale na najbolj zahtevna vprašanja. Vsaka ekipa je imela veliko podporo v glasnem navijanju svojih sošolcev in prijateljev, pesti pa so za svoje učence stiskali tudi njihovi mentorji. Ekipe, ki so se uvrstile na državno tekmovanje, so v okviru drugega dela Ekokviza pripravile manjši raziskovalni projekt. Letošnji ekoizziv je bil povezan z učinkovito uporabo elektronskih naprav in njihovo reciklažo. Ekipa OŠ Šturje Ajdovščina je pripravila anketo, ki so jo sestavili glede rabe energije v gospodinjstvih. Ugotovili so, da ima večina ljudi pozitiven odnos do učinkovite rabe energije, v praksi pa jo učinkovito rabi le peščica. Da bi to spremenili, predlagajo prenosljive računalnike namesto namiznih, manjše monitorje, zelene trde diske in ne najmočnejših grafičnih kartic, če teh ne potrebujemo, ter nakup procesorjev, ki se v stanju pripravljenosti skoraj popolnoma ustavijo. Ekipa OŠ Škofja Loka - Mesto, ki so jo sestavljali Ana, Jan in Luka, je poleg porabe energije opozarjala tudi na onesnaženje z odplakami, kjer ima recikliranje ključno vlogo. Za ohranitev našega planeta predlagajo lastno ozaveščenost, izklapljanje naprav po uporabi, popolno napolnitev naprav šele ob popolni izpraznitvi, baterije, ki se ponovno polnijo, ter splošno ozaveščanje potrošnikov. Na šolskih tekmovanjih so bila za ekipe najtežja vprašanja iz energije in trajnostne mobilnosti. Na državnem tekmovanju pa se je največkrat zataknilo pri vprašanju o zdravju in dobrem počutju, pri čemer so morali pravilno povezati opise pojmov iz zdravstva s kraticami za nevarne sončne žarke, slab holesterol, obliko sladkorne bolezni in dober holesterol. Ali znate pravilno povezati opise pojmov iz zdravstva s kraticami ali kratkimi opisi: a. nevarni sončni žarki 1. TIP2 b. slab holesterol 2. LDL c. oblika sladkorne bolezni 3. UVA č. dober holesterol 4. HDL Soorganizator Ekokviza Telekom Slovenije, ki že peto leto omogoča organizacijo in izvedbo Ekokviza po spletu, je zmagovalnim šolam tudi letos namenil ekodonacije v skupni višini 6000 evrov. Šole bodo donacije namenile naložbam, s katerimi bodo še bolj prijazne do okolja. moj planet priporoča Neli Kodrič Filipič SOLZE SO ZA LUZERJE Ajda je čisto vsakdanja osnovnošolka. Ima prijateljice, svojo sobo, računalnik, mobil-nik, simpatijo. Na prvi pogled nič posebnega - le o nasilnem očetu raje ne razmišlja preveč, predvsem pa ga raje čim manj omenja ... Toda čez noč se ji življenje nenadoma obrne na glavo. Z mamo in bratcem zapusti svoj dom in vse, kar ji je ljubo. Zatečejo se v varno hišo, v skrivališče, za katero ne sme nihče izvedeti. Nihče, najmanj pa oče. Ajda se z novim življenjem težko sprijazni, saj pogreša prijatelje, dom, svoje stvari. Tudi v novi šoli se počuti izgubljeno, za nameček pa v njenem razredu vladajo zelo nenavadni odnosi ... Nanjo se spravi sošolka s svojimi podaniki in ji še bolj oteži življenje. A glavna junakinja se ne da. Upre se in zaveznike najde tudi med drugimi sošolci. Še več pogumnih odločitev pa jo bo čakalo, da si bo lahko svoje življenje zarisala na novo. Neli Kodrič Filipič je bila leta 1995 nagrajena z Levstikovo nagrado. Piše za otroke in mladino, bralci Mojega planeta pa jo poznajo kot avtorico stripov. Julianna Baggott CISTI 1. del trilogije Starejši planetovci, ki so ljubitelji postapokaliptičnih zgodb, bodo navdušeno planili na prvi del te pretresljive, grozljive in ganljive trilogije. Po hudih eksplozijah, ki so razdejale svet, je človeštvo razdeljeno na »čiste« - peščico izbrancev, ki živi v posebni Kupoli - in na preostali, iznakaženi del prebivalstva, ki v hudi bedi životari v onesnaženi pustinji. Medtem ko v Kupoli mladega Jereba vse bolj preganjajo spomini na mamo in nejasna slutnja, da je preživela, se Pressia zunaj bori za obstanek. In ko Jereb nekega dne pobegne, se njuni poti križata. Skupaj se lotita iskanja Jerebove mame, a ta tvegana odločitev ju pripelje do povsem nepričakovanih odkritij, ki drugo za drugim porušijo vse, kar sta doslej verjela. Trilogija je že s prvim delom postala velika prodajna uspešnica, po kateri zdaj ustvarjalci filmske različice sage Somrak pripravljajo film. Neža Maurer VELIK SONČEN DAN Ilustrirala Alenka Sottler Neža Maurer je ena najbolj priljubljenih slovenskih ustvarjalk za otroke. V svojih pesmih z enako zavzetostjo in ljubeznijo upodablja tako svet ljudi kot svet živali, rastlin in reči. Ali veš, kaj dela tiger zjutraj? Kakšni so televizijski otroci? Kako razmišlja mačka? Kako pralni stroj prežvekuje? V tej zbirki najdeš 70 izbranih pesmi za otroke in mladino, ki so hkrati prerez njenega celotnega pesniškega ustvarjanja. Neža Maurer je letos prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo. NAGRAJENCI IZ JUNIJSKE ŠTEVILKE REVIJE MOJ PLANET Zabavne igre UMSKI IZZIVI Kaj?! Počitnice - nadme pa s takšnimi knjigami, si morda misliš. Zdaj je ja čas, da možgane pošlješ na pašo in počivaš ... A nikar se ne prenagli: knjiga Umski izzivi doktorja Genija prinaša zabavne igre, ki zahtevajo samo malo logike in bistroumnosti, pomagajo pa ti razvijati spomin, umske sposobnosti in koncentracijo. Še več: knjigi je priložen poseben elektronski svinčnik, ki ti bo takoj razkril pravilne odgovore, zraven pa še malo zaigral ... Zabavno in lahkotno do znanja. INFORMACIJE IN NAROČANJE: 080 12 05 ali www.emka.si SIVE CELICE - V ROŽ'CAH Iskana rastlina: SONČNICA. Majico Moj planet prejmeta Doris Pavkovič z Jesenic in Špela Jarc iz Škocjana. NAGRADNO VPRAŠANJE - SKRIVNOSTNI VARUHI GOZDA Pravilni odgovor: LISTNIKI. CD z originalno glasbo iz filma prejmeta Lara Fortunat z Mosta na Soči in Ana Muršič iz Maribora. Nagrade bomo poslali po pošti. Nagrajencem iskreno čestitamo! Zlata marioneta je zmagovalka V natečaju Moja reka si je zmagala Zlata marioneta. Ekipa učencev in učenk iz Osnovne šole Trebnje, Podružnična šola Šentlovrenc, je skupaj z mentorico Tejo Zajec izdelala superjunakinjo Zlato marioneto in o njenem reševanju Temenice posnela tudi pesem. Ogledate si jo lahko na http://www. moiareka.si/superiunaki/zlata- marioneta/. KUPON ZA SODELOVANJE PRI NAGRADNIH IGRAH, PISMIH BRALCEV, DR. VETKU IN NAGRADNIH NATEČAJIH V REVIJI MOJ PLANET Kupon izrežite po oznaki in nalepite na dopisnico. Pošljite jo na naslov Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, Ljubljana, revija MOJ PLANET. Podpisani_, (ime in priimek) (naslov in pošta) se strinjam, da moj otrok _ (ime, priimek in starost otroka) sodeluje v natečajih, pri nagradnih nalogah, nagradnih vprašanjih za dr. Vetka, pismih bralcev in drugih nagradnih natečajih, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji objavijo otrokov izdelek in njegovo ime in starost. Datum Podpis _ S podpisom dovolite, da Mladinska knjiga Založba, d. d., za izvedbo nagradnega natečaja (in/ali nagradnih iger) in objavo podatkov o nagrajencih vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka za časovno obdobje 5 let, s podatki o preostalih udeležencih v zgoraj navedenih nagradnih igrah ali natečajih pa do njihovega izteka. Sodelujočim v natečaju in pri nagradnih nalogah je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. vaša poŠta Na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet pa lahko odslej tudi pišete dr. Vetku, zastavite vprašanje, sporočite svoje mnenje ter glasujete za poster. V reviji objavljena pisma, fotografije in druge prispevke bomo nagradili. Pošljite jih na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali moj.planet@mkz.si. Ne pozabite pripisati svojih podatkov. Če boste poslali svojo fotografijo, ne pozabite priložiti dovoljenja staršev ali drugih skrbnikov, da se strinjajo z objavo fotografije. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 85. nagradno vprašanje Sem tista žival, iz katere so že v času inkovske civilizacije udomačili lamo. Pobrskaj torej med divjimi kamelami Južne Amerike. (Poglej pod črko g ...) Najdeš me na visokih planotah na nadmorski višini do 4000 metrov - pasem se torej višje, kot prileze katerikoli planinec, ki je kdaj osvojil Triglav. Seveda pa je na takšni višini manj kisika. Zato se je moje telo prilagodilo: v krvi imam kar štirikrat več rdečih krvničk kot človek. Po drugi strani pa več mojih sorodnikov živi v puščavi Atacama, kjer ponekod niso okušali dežja že pol stoletja. Živim v skupini, ki jo vodi dominantni samec, obkrožen s samicami in njihovimi mladiči. Ko mladi samčki spolno dozorijo, se morajo odseliti. Med novembrom in februarjem se divje borijo za pravico do parjenja. Čeprav smo samci močnejši in hitrejši, pa to ne pomeni, da ob nevarnosti prvi planemo v beg. Ravno nasprotno: samec vedno teče zadnji, da lahko brani svojo čredo. Tečem celo hitreje kot 50 km/h. In zakaj naj bi sploh pred kom bežal, ko pa spadam med večje južnoameriške sesalce, se morda sprašuješ. Naj izrečem samo eno besedo (no, dve): gorski lev ... No, ker so slabe stvari tri, pa bom dodal še: človek ... Me prepoznaš? Jasna Merc Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 1. avgusta 2013 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli knjigo iz zbirke Gospod Gnilc. Več o pravilih za sodelovanje, varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 85. Ime nagrajencev bo objavljeno na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v septembrski številki Mojega planeta. Scelice RADIO TELEVIZIJA SLOVENIJA Radio 1. Slovenija program Vedno Prvi. Senco katere ribe nosi galeb? Poišči manjkajoči del ladijske razbitine. Vsako soboto med 9.05 in 10. uro se imamo na 1. programu HUDO, saj skupaj z znanimi gosti, mladimi sogovorniki in izbrano glasbo govorimo o kakšni zelo zanimivi temi. Obdelamo tako sproščene kot resne - od šolskih, prostočasnih, ekoloških, športnih tem do težav, s katerimi se mladi srečujejo med odraščanjem. id ■ö oCD CD CS®\ S®1 "T'-— Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so delo radijskih voditeljev spoznali na novinarskih delavnicah Programa za mlade Radio Hudo!. Sami izberejo temo, posnamejo prispevke, izberejo glasbo, napišejo scenarij in vodijo oddajo - in se imajo seveda HUDO! Prihodnji mesec v Mojem planetu Naslednja številka izide 2. septembra. Si znal odgovoriti na vsa vprašanja? Če ne, polistaj po reviji Moj planet, ki jo imaš v rokah, in kmalu ne bo nobenega dvoma več. Moj planet, mesečnik, julij-avgust 2013, leto 8 • Na leto izide 12 številk. • Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana • Predsednik uprave MKZ: Peter Tomšič • Glavni urednik področja Založništvo: Bojan Švigelj • Odgovorna urednica: Maja Bajželj • Urednica: Jasna Merc • Likovno-tehnično urejanje: Mojca Orehek • Oblikovna zasnova: Vito Cof • Lektorica: Vera Jakopič • Naslov uredništva: Moj planet, 1536 Ljubljana, tel.: 01 241 32 20, faks: 01 425 28 36 • Tiskana naklada: 8.000 • Tisk: Graflka Soča d.o.o., Nova Gorica • Cena številke 11-12 za naročnike v šoli je 7,48 €, za individualne naročnike 7,98 €, v prosti prodaji 9,40 €. Naročnina se poravna v treh obrokih. Naročnina za tujino se poravna vnaprej in znaša 96,00 €. • DDV in poštnina sta vračunana v ceno. • Naročnina velja do preklica, odpovedi sprejemamo samo pisno za naslednje obračunsko obdobje. • Za nepravočasno poravnane obveznosti zaračunavamo zakonsko določene zamudne obresti. • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. • Naročanje revij: Mladinska knjiga Založba, d. d., Služba oskrbe kupcev, 1536 Ljubljana, tel.: 080 11 08, od 7. do 18. ure. • Vodja sektorja Prodaja in promocija izobraževalnih vsebin: Monika Jagodič Gobec, monika.jagodic@mkz.si • V. d. vodje službe Marketing in oglasno trženje: Martina Dolgan • www.mladinska.com/oglasniprostor, sot@mkz.si • Oglasno trženje: Anja Klemenčič, anja.klemencic@mkz.si, T: 01 307 80 08 • ISSN 1854-2883 • V reviji Moj planet objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. • Nenaročenih rokopisov, risb in fotografij ne vračamo. • Revijo sofinancirata Javna agencija za knjigo RS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport» Elektronska pošta: moj.planet@mkz.si • Spletne strani: www.mladinska.com/mojplanet • V uredništvu skrbimo za skladnost oglasnih sporočil z Zakonom o medijih. Na izbor oglaševanih izdelkov in na oblike oglaševanja ter na oglasne priloge nimamo vpliva. Fotografija na naslovnici: Petra Draškovič m-riP ne (tirali Crido Ci îb* C«.** i J i lil B223 GEfi H \pM7!QH0 S»'""" TelekomSIoven e Nokia Asha 311 Huawei G5DD0 Moj Mobi. Moj svet. Že 15 let. 96 € 48 € Moi Mobi s SIM-kartico Moi Mobi s SIM-kartico www.mohitel.si O Bonus 15 EUR velja za Mobipaketa Nokia Asha 311 in Huawei G5000 in je v obliki prednaloženega dobroimetja na Mobiračunu. *Aktivacijska koda za storitev Vračilo do višine kupnine je priložena Mobipaketoma Nokia Asha 311 in Huawei G5000. Mobiuporabnik lahko na izbrani aktivni Mobištevilki vključi storitev Vračilo do višine kupnine s poslanim SMS-sporočilom na 1918 in ključno besedo KUPNINA xxxxxxxx (xxxxxxxx predstavlja enkratno kodo za aktivacijo storitve, ki je priložena navedenima Mobipaketoma). Storitev je mogoče aktivirati do vključno 31. 7. 2013. Poslani SMS za aktivacijo storitve se zaračuna po veljavnem ceniku Mobi. Z aktivacijo storitve ima Mobiuporabnik možnost povračila do 100 odstotkov kupnine v obliki dobroimetja na Mobiračun, in sicer le, če v obdobju 360 dni od aktivacije storitve Mobiračun, na katerem je storitev aktivirana, vsakih 30 dni napolni vsakokrat za vsaj 5 EUR. Posamezne zneske, skupno do višine kupnine, lahko Mobiuporabnik pridobi v obliki dobroimetja na Mobiračunu v dvanajstih zaporednih 30-dnevnih obdobjih v višini 8 EUR (Mobipaket Nokia Asha 311), ali 4 EUR (Mobipaket Huawei G5000) v posameznem obdobju. **Klic na izbrano številko je brezplačen, če je Mobiuporabnik z vključeno storitvijo v Sloveniji. Izbrana številka pri storitvi Mobi Moja številka je lahko samo številka naročnika ali uporabnika mobilnih storitev Telekoma Slovenije. Ponudba Mobipaketov velja do odprodaje zalog. Slike so simbolične. Cene so navedene v EUR in vključujejo DDV. Telekom Slovenije, d. d., si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Več informacij o Mobipaketih, storitvi Vračilo do višine kupnine in storitvi Mobi Moja številka ter ostalih Mobistoritvah je na voljo na www.mobitel.si. v Telekomovih Drodainih centrih ali v Centru za Domoč uporabnikom na 041 700 700 ali 080 8000. @ mobi