. ., .. ... . - .-- , jnp k , , t - Naj»Uv«wki dn^Tnik^ v Združenih državah Valja umleto . . . $6 00 H Z« pol let«.....*3 00 | Za N«W York celo leto - $7.00 $ Za mo.ero.Wo celo teto $7.00 j TCJ.i~.FON: 4 HKUEA »TI NO 54. — ŠTEV. S4. GLAS NARODA List slovenskih.delavcev v Ameriki. Tke Urgut Slovenian Daily m the United State«. Isswnri every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second CI»m Matter, September 21. 1903. at the Post Office at NVw York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 18:J TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. THURSDAY. MARCH 1930. — ČETRTEK. (J. MARCA 1S30. VOLUME XXXVIK. — LETNIK XXXVIII. HENRY FORD IN THOMAS EDISON POVELIČUJETA SUSO EDISON NE MORE POJMITI, ZAKAJ DRUGI UGLEDNI MOŽJE NASPROTUJEJO PROHIBICIJI Ford in Ed son nista osebno pričala, ampak sta poslala brzojavki. — Ford pravi, da tak pameten narod kot so Amerikanci, ne bo nikdar odpravil prohibicije. — Edison smatra prohibicijo za največji poskus, ki je bil storjen v dobrobit človeštva. WASHINGTON. D. C., 5. marca. — Da nes so ^rtčrli pričati pred zborničnim justičnim odborom zagovorniki prohibicije. Pričali bodo sedem dni ter bkusah povedati vsef kar jim jc na srcu. Kot prvi je nastopil Samuel Crowther iz Bayside. L. L, ter prečital dve brzojavki. Prvo je poslal Ford, at ugo pa Ed ison. Sprva »e je domnevalo, da bosta prišla gospoda osebno, kar se pa ni zgodilo. Ford fe prepričan, da tako pameten narod kot je ameriški, ne bo nikdar odpravil prohibicije, dočim t»e Hdtson čudi, kako se morejo nekateri ugledni *Amerikanci zavzemati za odpravo prohibicijskih pootav. l.diaon pravi: — Kot vedno, sem tudi sedaj prepričan, da je prohibicija največji poskus, ki je bil kdaj vprizorjen v dobrobit človeštva. Moja lastna opazovanja so me dovedla do zaključka, da se prohibicijo izvaja najmanj šesetdeset procetno in da se luzmere v tem oziru »nepretano boljšajo navzlic blodni propagandi. Cud im se le, da se nekateri možje, ki imajo velike sposobnosti in velik vpliv, bn.nijo pomagati, da bi rešili človeštvo pred pro-kletstvom alkohola. Kot druga priča je nastopil Kdward Keating, u-rednik zelezničarskega glasila "Labor" ter bivši kongresmk iz Colorada. R^krl j<*, da tiče za sedanjim protisuhaškim gibanjem pivovarnarji, destilaterji in lastniki beznic, ki bi ufa jo narod, da bo izbruhnila državljanska vojna, ako ne prodro s svojimi zahtevami. Pozval je suhače, naj v vsakem kongresnem o-kraju postavijo svojega lastnega kandidata, pa se bo kmalu izkazalo, če je dežela za prohibicijo ali proti nji. Dr. Daniel A. Pol ing iz New Vorka je rekel, da so mu sporočili ravnatelji vseučilišč in voditelji raznih drugih šol, da dandanašnji mladina dosti manj pije kot je pila pred prohibicijo. "GRAF ZEPPELIN" PRIPRAV-; UEN NA N0Y POLET Dr Eckener bo v kratkem rpru:o ri) nov polet x svojim vodljivim balonom "Graf Zeppelin". Iz Nemčije bo odle-tel v Brazilijo, odtan. pu v Zdrliene drla ve ter bo najbrž iu maja pristal v Lakehurstu. Sprva Je bilo rečena, da vodstvo atr.erbkke mornarice ne bo več da-. 1<> svoje lope v Lakehurstu na razpolago tujim balonom. Vsjedtega sta b.la te tudi kancelirana dva pečeta "Orafa Zeppelina". Tozadevna pogajanja med nemško in ameriiko vlado *> bila pa uspešna, v.led česar bo zamocel "Graf Zeppelin" zopet pristati na ameriških tieh VASOUEZ ODPOTOVAL IZ SAN DOMINGO SANTO DOMINGO. 4. marca. — Danes sta se vkrcala tukaj bivši predsedn.k Horacio Vasquez in bivši podpredsednik Dolores Alron-•eca. Odpeljala sta se v Porto Rico. General Estrella Urena. ki je včeraj prevzel predsedniški urad, je menoval danes pet kabinetnih članov. ! OBRAVNAVA ! j V CHARLOTTE | Zagovorništvo navaja izjave, ki niso posebno za-, j nesljive ter skuša s tem razbremeniti obtožene stavkokaze. — - ! I CIIAKLOTIE. N. C.. 5. marca. — : | Sme j? državno pravdni&tvo na-! , vedlo ves svoj ' dokazi lil l niauerijai. , nakar v> zaceli zagovorniki predse .ivijati razbremenilne priče. Po prvih par minutah je postalo | i iz.sn ; streli, kojih žrtev je postala Mrs. j Wigg.ns. Izjav.l je. da so b.li slav- ! karji na trucku. na katerem se je ( nahajala Mrs. Wiggins do zob ob-_ roženi. Za njim j* nastopil kot priia G. R. Spencer, po lov od ji American Mili.; v Bessemer City. Tuli Spen- ! cer je izjav 1. da je b.l na licu me-, sta v trenutku, ko je dosegel s;x>i svoj višek. , Rasen njegovega avtomobila in trucka ni bilo v okolici nikakega avtomobila. Tako zatrjuje on, do-1 čim so drugI izjavili, da je bila ce-sta precej natlačena i avtomobili. Neka ženska je pričala, da so jo; staik'>k£zi napru^li. naj priča, da je bil Harace Wheel us doma ob času umora. Ona pa tega ni hotela j storit:. Splošno prevladuje mnenje, da je oddal Wheelus smrtonosni strei i Niti obramba ne ,;o mogla tega u-spesno zanikati. I TAFT VZTRAJA j WASHINGTON. D. C., 5. marca. ! Ko so včeraj zvečer izdali zdrav-| ruki svoj dnevni bule tin, so izja-I vih, da je imel prejšnji predsednis '! Taft precej dober dan, Zaužil je več hrane kot katerikoli dan v prej-* n jem tednu, a njegovo stan j e je še vedno istotako oisupno kot je bila prejšnji dan. Nikakega znamenja ni bJo opaziti, da s? mu je zdrav-- stveno stanje izboljšalo ah poslab-. alo. ' ŠTIRJE MRTVI NA i ŽELEZNIŠKEM PREHODU SAYRE, Pa., 5. marca. — Štiri i oseb? so obležale mrtve, ko je potniški vlak iz New Yorka pavczil .nlekarski voz v bližini tukajšnjega kraja. Vsi so doma iz tukajšnje okolice. • SOFIJSKI UREDNIK IN TOVARIŠ UMORJENA SOFIJA, Bi 1 :; •!- ka. 5. marca. Vazil Poundev, izdajateli in ured- i t n k macedonske^a L::'a Va.dar, »:i njegov tovariš, sta b.la včeraj za-' vratno umerjena v Sofiji. L; s, Paundeva je močno oponiral nek. drugi fakc:ji v macedonski .franki.! ANGLIJA JE PRIPRAVLJENA Ako ne dovoli Anglija Indiji samovlade, se bo pričela splošna kampanja nepokorščine. ivALKUTA, Indija. 5. marca. Indijski voditelj Mahaima Ghandi je j>>>lal aji^l-^-škemu podkralju 1 rdu Im'Jiu ultimatum. V ultimatu je vsebovan poZ4*/ indijske na-cijanalistične stranke na pasivni odpt*r proti agle.^Sca nadvladi Ce ne bo dala Anglija v Surmaj-5t.ii dneh Indijcem samovlade, tn> uveljavljena splošna, kampanja za eovilno nep>ku,*r4čino. Ghandi je v principu nasprotnik vsakega nasilja. LONLON, Anglia, 5. marca. -Daly Mail je dobil iz Ahmedabad? rojstnega kraja Ghand;ja poročil da je .ndijska vlada odredila v-k potrebno, da nastopi proti kampanji civilne nepokorščine General Sir Wiliam Heneker. kc-ie^a gLami stanu je v Puni, je d -bil navodila, naj .ma pripravljene vse vojaštvo. Iz lega seda sklepati, da b >r. Ghandi in njegovi pristaši aret.-rani, če ne bodo hoteli plačeva' davkov al,, če bodo pridobivali s neixlraje se na vladni solni monopol. V Ahr.ieda.oadu. kjtr je dt Ghmdijevih pristašev, vlada ži j vahn > vrvenje. Z vsakim vlak id pe tja veli'to število G lian.; I vih pristašev. STRADIVARIJEVE GOSLI SPEZIA. Italija. 5. marca. V stanovanju delavca Eriberta Ma:i-z:nija a? našli go.^li. ki so po mnenju strokovnjakov delo slavnega Ctradivariusa. Na eo^lih je letnica 1723. TRIJE OTROCI MRTVI V OGNJU CTVTREVILLE. Iowa, 5. marca -Trije otroci Mr. in Mrs. Lew Evan-s so zgoreU danes v ognju. i-:; uničil njih bivališče. Mrtvi so: Marija, stara 14 let; Helena, si ara 12 let in Gleen, star 10 let. Zakonska sta se prebudila ter našla hibj v plamenih. Skojila sta skezi okno ter nista mogla rešiti otrok, ki so spaL. v drugem nadstropju. Dva mlajša otroka sta bila rešena. Evans, ki je premogar, je bil molno opečen, a bo okreval. Najstarejša hčerka je bila z doma. STIMSON MOČNO PRE" HLAJEN LONDON". Anglija. 5. marca. — Državni tajnik Stimson je moral estati danes doma. ker se je močno prehiadil. Dr. Higgins. ki ga zdra^. je izjavil, da ni njegova bo-lfzcn nevarna, temveč da bo Stim-ton prišel v London kcncem tedna, da obnovi pogajanja na mornariški razorožit.vcni konferenci. SKRAJŠANI DEL0VN1K ZMANJŠUJE NEZAPOSLENOST MUMP HIS. Tenn, 5. rnarja. — ?o nonenju Paula J. Avmona, predsednika Tennessee Federation of Labor bi uvedba petdnevnega de-1 vne^a tedna znatno zmanjSala število nezaposlenih. To se je posečno pokazalo v stav- ILEANAJE IZGUBILA ŽENINA Kakorhitro bo sprejel snubec tozadevno obvestilo, bo izjavila romunska vlada, da je zaroka razdrta. BUKAREŠTA. Romunska, 5. r marca. — Romunski poslanik v Nemčiji bo informiral grofa va.i Hoi-hberga. da je njegova zaroka i z romunsko princeso Ileano raz-i drta v szglasju z dogovorom med i romunsko vlado in kraljevo ciruži-: no. Kakorhitro bo grof potrdil sprejem tega poročila, bo oficijelno objavljeno. da je tila zaroka razdrla. Splo'm? prevladuje mnenje, da je vse to insceniral dvorni min ster H. HLctt ter zahtevajo, naj izjavi, da je to storil na svojo lastno pe-.it ne pa v imenu romunske vlade. Kakorhitro se bo vrnila prince-sinja Ileana na Romunsko, bo pri-:el v Bukarešto jugoslovanski kralj Aleksander ter se udeležil privatne konfercnce glede zadev romun--Jte kraljeve družine.,Ob tej pr liki bodo razpravljali tudi o vpraša-. nju. kdo naj se porodi z Ileano in kje naj sin princ Nikolaj išče neveste. Nadalje bodo razpravljali glede povratka princa Karola. Kraljica Marija-vdova je že ponovno zahtevala, naj se dovoli prin-r cu Karolu povratek na Romunsko. ■ » Spomladi se bo kralj Mihael po- ■ i dal na pot po svojem kraljestvu. V • vsakem večjem romunskem mestu ■ se bo mudil več kot en tedesi ter si > ogledoval šole in dobrodelne napra- 1 vneg-a tedna znatno zmanjtala število nezaposlenih. To se je posečno pokazalo v stav-binski industriji, kjer je panekod io uvede i petdnevni delovni teden. CHAPLIN BO ZOPET IGRAL HOLLYWOOD, Ca!.. 5. marca. — Znani filmski igralec Charles Chaplin ha začel zop:t igrati ter je v to svrho omoval s peterimi drugimi igralci veliko filmsko kompa-nijo. ki bo potrošila vsako leto od pot do deset milijonov d.larjev za iove slike. KATALONČI ZAHTEVAJO REPUBLIKO BARCELONA, 5. marca. — La Acciona Catalana, list, ki se je it dalj časa zavzemal za katalonske samoupravo, je izdal včeraj mani-fost, v katerem je proklamiral republiko ter rekel, da bo ta vladna oblika kanečno obveljala. MED STARO 7F1.F.7JE Oc leU 191» do leta 1929 so prebivalci Združenih držav zavrgli petnajst milijonov stopetindevet -de«ei UMi avtomofUov Zanje so plačali nad dvanajst tisoč milijo-. . t nov dolarjev. V » I . NEMČIJA IZVAŽA STRUPENE PUNE PEKINO. Kitajska. 4. marca. — Tukajšnja kitajska trgovska zbornica je poslala nemškemu generalnemu konzulu v Šanghaju brzojavko, v kateri odločno protestira, ker zalagajo nosne nemške tvoraice Kaj -Sekovo vlado s strupenimi plini. Zbornica pravi, da je tako početje v direktnem nasprotju z določbami mednarodnega prava. ONTARIO IMA VELIK I - PREBITEK TORONTO, Canada. 5. marca. — Provinci j aim zakiadničar J. D. Montheith je objavil danes v zakonodaji, da je imela država Ontario največji dobiček v vsej zgodovini province. Prebitek je znašal tekom leta 1929 več kot dva milijona m pol dolar j ev in da bo znašal tekom leta 1930 še več. Skoro vse to gre na rovaš prohibiciji, ki vlada v Združen.h državah. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRSUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: v Jugoslavijo p v Italijo Din 50« ________________ f 9.35 Lir 109--------S 5.75 » 1000 _______________»18-50 " 200--------t 11.30 - 2500 ............ S 46 00 * 500----------* 16 80 » 5000 ............ $ 9100 ! " 500 _____________ 5 27.40 » 10,000 ..................... $181.00 li " 1000 ------------------- % 54.25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. i,....... (j }i Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo- |j jI zarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem . kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nainl sporazumete glede način«* nakazila Izpačila po posti so redno tsvršena v dveb do treh tednih NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 7Se. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. j Telephone: Barclay 0380 i I MEHIKA NAROČILA SEDEM DESETAEROPLANOV MEXICO CITY. Mehika, 5. marca. — Vlada je naročila pri Fair-child Aviarticn korporacij i v New Yorku sedemdeset aeroplanov, katere bodo porabili za mehiški zračni oddelek. Aeroplane bodo sestavih v Mehiki pod nadzorstvom tvor-makih zastopnikov. Trideset jih bo dovršenih ie pred poletjem. 150 ŽRTEV ! P0V0DNJI V FRANCIJI Ker porušil nasip, so reševalna dela zelo ovirana, in število žrtev u-iegne biti še večje. PARIZ, Francija. 5. marca. — Policijska prelektura v Moritauban i? oficijelno sporočila, di zruiša it.:vilo smrtnih slučajev 150. ker se je porušil Tam nasip pri Moisracu. Oomiieva se, da b^d? rešev-tlc:. ti. i aa. zajxysleni pri nasipu našli še vet-Lrtev. i V Montaubanu je tri tiso: oseu ^>rcz streho, kot je sporočila policija. Minister za javni dLia Oeo~ge Peni.Lit je d i pel sinoči v Montau-t>an. a n. mogel p:tcvati naprej v j Mo ..sac. Spori iil pa je, da je uni- ; čenje več ie ket je doaineval. PoUeija ceni, da je več kot osem- ' dc.-^et odstotkov domov v po'jedel- i sk.h okrajih preplavljenih in da je uničenih več važnih tovarn. Nasip, ki zadržuje vodovje, se bo najtrž porušil še nocoj, in prebi- | valci Montaubana so začeli bežati ; v višje ležete lcraje. Prebivalcem je začelo zmanjkovati hrane. Ako ne dobe takojšnje pcnioii. bodo morali stradati. MaLs:>ac nasip s,ti je imel ; velik politični učintek. Niliče si ne upa napovedovati, za koliko bo i '' padla vrednost pezete. Mln'strsko izjavo s ka"~ro so bile zavleoene volitve za nedoločen čas so p-^jasmli včeraj z novo izjava, da so bile volitve ie začasno od-godene in se bodo vršile takoj, kakorhitro se bo položaj nekoliko pomiril. / • Neizogiben pa je zaključek, da je ! ~>et tednov po res gnaciji diktatorja Prjno de Rivere Španska izpo-tavljena ve:jim težkočam kot jr pa bila v kater?mkoli času tekom zadnjili petih let. VSE KULAKE JE POTREBA IZTREBITI Ako bodo kmetje sodelovali pri vladnem načrtu, bodo imeli vsega za potrebo, v nasprotnem slučaju jim bo pa'slaba predla. I MOSKVA. Rasija. 5. marca, j Pr clsednik centralnega eksekutiv-| nega cdb^ra Sovjetske Unije. Ml-{ lia^l Kaluiin. je včeraj govor.l kme-| t j.n v okraju B-jro:io.', ter svetoval "o gatim kmetom 'kulakon:1, na sodelujejo pri uresničenju t k nv>.n-; skih načrtov vlade, i Med drugam je rek i naslednje: j — Čeprav so zdi izločenje kula-i kov trdo in neusmiljeno, je vendar absolutno potrebno za zdrav; razvoj kolektivnega farmanja. Ce bodo kmetje na kolektivnih farman I pnpomogli k dsbri produkciji in izvedbi finančnega načrta, bodo ; imeli vsak dan p<>rcijo meša. Či se ne bodo obnesli, naj jim pa Bo^ p^inago. Iz Kalenmovega govora je raz-• vidno, da vlada ne more več mimo gledati, da bi kmc je svoj e farme . i. produktivno obratovali aLi za-1 pravljah svoj či-s z nekoristnimi j pOoii. i — Ce bomo do-^gli svoj ril j. — j" izjavil K iLiiiin ne >co nobene i s le na svetu, ki nas bi mogla uni-: čiti. i---- "GLAS NAEOD*' NEW YORK. THTRSDAY, MARCH 6. 1950 The LARGEST SLOVENE DAILY In tJ. 5. A. f "Glas Naroda" | Owned and Published by •LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) rn.uk Sakaer, Prod dent Louie Benedlk. Treasurer Piece of buelneee of the corporation and addreeeee of above officer«: i1 til W. 18th Street. Beroofb of Maw hatao New York City. N. Y. | - - • -------------! I - G L A S NARODA" ta ......$3.00 i Za inozemstvo sa celo leto 17 00 . c * rt leta ........................$1-50 ( Za pol leta .. ................—.$3 50 t ibscriptioB Year!* *6 W) ( A(ltrl iMltrut iiifr \ «ft ^ 1 U ... Nitiuui) Uiu v^k. , nea»-i> a^ pi*£&lkov ..... ~ j . J ore* -jii j u tseUnoaii * fle prioOOujejo Denar naj se bia-,ii .sejati ; 1 M-r jt- r pri »preniemDi eruja naročnikov, •;•< ..Ti * *la -e o^n. tudi ;»r«-j«r. -e qj v alisc^ nazniui, ua tulrejt najdeixto , * , > ■ \ i; O-3 ^ *'«iLAS NAt:OD ' V« 1Mb M«rc», >e* N. V. flrplMfi: * hrl^a 3*7* S wmm 3' 't.. i,,. - — - — , RAZKOL V ORGANIZACIJI l*o>itMiir{i niz li>ra. ki se jf jn»jjtvil v or^auizti«aiji kopa-. - v u * hk«-^a [utiiio^a, I m »st a 4v«* k<»nv4in iji, k«»jili »na { • u j»j i« « !a riu|^fifUl. lil. 11 i i: »"j ki »»kr.tj S4» tisi**sn»» ustavljal vs«*t i jKtj ^utii Jobna L. 1.»-\vi-a, }>r**ls*tluika 1'ilit1 Mili" Work« i*", 'ia <• okraj . ji » .1 nit kli<»Tji koHVPti«-i>> v ltt Fi-huirk. ju» d-, ilnik iUiiHn^ki'ua "kraja, naj-» j« oknija v uioliko^a |»roitn»«»a. j«- >kli«-al /.aoit*« i.ii tovariši k*tnvoin*ijo. «la stvori novo organizacijo. \ 1 i>tt\v ii kj , > lK-la\>k«- I***-«U iiu ij«- in Frank Farritif»toiu l»iv-i iti. isiMkitk iiliiioi-ki-^a okraja in in-k. l'o in ttt-iij u i il i n«"i-k lii utaj na rje \ !♦«» boj \ in : rajon zaradi <^tr» na^pr^T-tva. ki v!a«la ni«* i illinoiškiui okra.}«*m in in«*i' m* .i«* [Htja\ il j»r<'«l par iim■^»'••i. ko jt* naročil John K. \ a w i uradnikom illihotskc^a okraja, naj mu izroi'c n-!.' [<'. »H»>lopja in lastnino, it -. o pravilno »da- rili x hla^ajno. i ;-h\vi« kov a -knpina ni vp<-t«4valit t«*iia povalja ter . t/pkili inajnerjev. ki >e ,j"i Inl j led leti in-koliko |H»lw»tal z Le\vi>oni. doeini je zdaj' /opei na Ih jneni iHiiiodu. \a k< nv« n«-iji v 1 ndianap'disii ImhIo okušali reorga-i/ rati illinoi^ki okraj. To pa ne ho ^lo tako lahko, ker j* j i Ilmoi-u piii-ej delavim tudi k« »ui> ni isti«-na organizacija. \ National Mtn« r> l ilija. I l*olo/aj 1> ■ najbrž involviral Ann risko IX'kivsko I* e-j h i.i« ijo, kajti v Judianaptdi>u Imm14» skušali mlstavTi vValkerja. ( « «., da je izneveril svoji ual<»gi. i Walker, ki j»- star in odlo«Vti nasprotnik Lew sa, -i- ho bo!"l! d«» kotn a. I m - i i o ho pa tudi Walkerjevo >tališ«V prerrj oma-ix.ijti »tliiiolc unije. k. so v dobrih orinošajih z Ame-,-k<» 11» ■ I; i \ - k o F« deraiijo, zanmiejo biti T-laniee držav« nih ft*«iprsk*ij. || >1 \a.j m i i \ Sprin^fifhlu i a t i ndianajwdisu to ali uo, t-no ji« tovo. da ho hoj vroč in dol^otrajeu. KAKO JE \ AVSTRALIJI Pt- <.; vitr puA< t', velemesta, dav- i ; predali. mnoKO svi»ta m mak> I juttti's ;cev, dotiti sobica in pice! taka je Avstralija. Da se Lt i i aniat da ^ fcaj napravi ir pe- ( scevia. koliko volje in vztrajnosti >e tudi treba! Ooeodarsita podjetja uajdrš do 1500 km daleč, a priCo oddaJjeru>.iti ud! velemest se stroški silno dvigajo. Kar se tiče prvoiru^a stanovnika. dxnačegt ^rnea, je t ti v notranjščino, če r«i l\oče> najti Biva daiec na žgočem ■»everu. na t iaoc^ in tisoče km o«,l velikih mest Bili so ijudotrCi Nekdanji pe.-toglavci se sedaj ogibljejo belokcAcev, klatijo se po oaetnl^ih. ki so njim pnhxaneni. Dokler bo zamorec mo*r-i km ti klokana, mu bo davljenje za«aUyvijeno. Vendar s ktriguruj se redči in deželjan se bo i moral odreči kočevalstvu ali pa poginiti od glada. Belopoltec, ako je brez pesla, je še »ečji siromak od ' črnca. Namesto da bi hodil na lov. hodi prosjačit prehrane v ljudsko kulunjo. Protivja v tej novi deželi čo prevelika. V notranjosti — nej-preprojstejš? življenje: v velemestih — ameriški sistem. Še vedno pre-< več izseljencev doteka iz Anglije in 1 Italije Na trajno zaposlitev se m i moči znašati. Delovnih mesecev je kekmaj sedem Ostali del leta — neprostovoljen in neplačan dopust. Trdo delo borna plača, to pač ne more privabiti v avstralsko pokrajino Ustih, ki so se naveličali mestnega irartarjenja. Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Workingmen's Benevolent Society. Inc.) NEW YORK. N. V. O D D O R I'. .-.I- .»mL M I MAKI. I'II!\'AT. I'.»!pi. .lse.lnik : v "Toll Ko 1 :l| jC \ » \ w. B klyu. N V 1T20 «Jat« v Avv. It'klyn. X. V. 1 :i,tK;>J"ik t. ji .ti -lolI> vriik Jr. i.ovlikx«'* ili'ivanei.l.t, ♦'-*• '!in;r.«l .-i. l:*klvn. V v. 1s23 <\»tal|M Av.„ iriilyi,. x. jcivi.-iu^ar: ki: ank imdac, S KiTgTftn A\>- II klyn. N Y N • ' •• iki ! vkank «-u«:ai:. m. kkaxk k« »A. .k. \v.mrfh,hif st.. is'klyn. n" v. < .lal,>;i \v . i:'kJvn. x j" 1M.. iHN KIIIZK«.. J. m. i. n si. I: k!y ti. N v DRUŠTVO OBSTOJI ŠE LE 11 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG OSEM TISOČ DOLARJEV Društvne seje se vrse vsako drugo soboto v mesecu v društveni dvorani 261 St. Nicholas Ave., Brooklyn, N Y. — Rojaki in rojakinje v New Yorku in okolici zavarujte se za slučaj bolezni ali nesreče. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgorej omenjenih odbornikov. NAZNANILO. D.-I^aort ms vi že. da naznanim c rod ni kom, znancem in prijate-;em žalostno vest, da je umrla mo-prelju :Ijena mati MARGARETA STOPAR starosti 71 let. doma iz Vehkegr. Br i*i pr Jelšanah. Bolna je bila ; '? par dni: en dan pred snrtjo je ■ skuhila svoji družini večerjo, in € februarja zjutraj je bila že mrtva. Doma zapušča enega sina in dve h'eri. Tebe, ncpozabljena ljuba mati, priporočam v blag spomin. Žalujoči sin. Anton Stopar. L«.' znsajo i ^ z-ijiaka iia v.ak.'a / i i fr EXPELLER-jI,' 'jI V - I "77j0 Laboratories crP i a r.ad mchte« ir coj j P BCn^Y AN3 SOUTH FI FTH STS. » BROOKLYN, t^i W. M ^■IIILijIMJMm DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Dopisi. Glen field. N. V. Prosim Vas da mi objavite ta dopis v Gias Naroda. Vsak prične z delavskimi razmerami. zato jih hočem tudi jaz opisati. Tukaj so prav slab". Čakamo že 2 meseca, da nam bo naznanil i parna p.ščaika. da se prične delati pa zaman. Kakor ^e sliši, bodo prodali dne 24 marca parno žago u: vei gozd. če bo imel kdo kupit-, seveda. Tukaj nas je le par Slovencev ostali no se pa porazgubili, vsak p^ svoji poti. Vreme imamo prav spomladanske, tnega prav malo, pa še ta s? izgublja. Drugih n^-vic ni posebnih. Omeniti moram, da Le ie oglasila pri družin: Frank Slej ko gosp:. Štorklja in je pustila prav čvrsto deklico, pri družini John M.heh pa lepega fan*ka. O-ema druž.nama izrekamo na>« čestitke! John Marinič. (oncmaugh. Pa. Želim opisati nekoliko razmere v tej okolici, kar tic<- na.-. SLven-cev. Na društvenem polju napreduj*, ta okolica, kljub bolj siabim de-lavskim razmeram, sorazmerno dv>-bro v vseh ozirih. Tukajšnje slovensko pev.cko ... izobraževalno društvo ' BI* d" j pr.-redilo v sebc.t: 1. marca veselico /J igro Njen dnevnik", katera je bila J jakc dobro igrana od tukaj rojenih mladeniči",- in mladenk Igraii so jo v slovenskem jeziku nad v.--* pričakovanje dobro, kar priča, dn tukajšnja mladina zaveda svoj * narodno-ti t;*r žr.vuje veliko svoje- ' ga prestega ča.^a za prosijeh in napredek društva v tem oziru. Dolincst na- -tareisih t. ;.la. da bi jim v takili slučajih ob pr.red:-tvah iger in veselic dali nai>e priznanje ter se udeležili njih prireditev. ter jim ^ tem dali pobudo še k večjemu nagneju do našega slovenskega zivlja v Ameriki. Za zadnjo prireditev .»o imeli a-j ka veUko učenja, ker igra ima Jako veliko besed in je tudi pri lic nu j aciga ter vsestransko zanimiva Pr j nitsto da bi se druga društva u < okolice udeležila te prireditve. s< j j.i i? sama .mela oziroma priredi-U elite na isti večer, kar ie jakc obžalovanja vredno Izgov r. da ais' vedeli za to prireditev je ni čevčn. ker pevci so razglasili še je-:eni. da bodo priredili igro na o-menjtno soboto, pa so jo enostavno pnerirali. Kakur ;em cul. namerava slov. • ?v in izobr. društvo " Bled'" pri-redi* k ncert s piknikom na da.' 1. i .tnija 1920. Prostor in čas prire- ditve bo naznanjen patom časopisja ob pravem času. Torej se tem potom prosi, da ai druga slovenska društva iz okolice ne prirejala piknikov na dan 1. junija 1930 ter da bi se udeležili te slavnosti. ter s tem dati malo pri-znaja naš. mladini ir. obenem jim dat: poguma še k večji delavnosti za naše narodno zavednost in čast. Up?;or. da b:jdo društva upošteval— ta ap;'i ter sc udeležila prihodnje prireditve polno številno, za kar jim že vnaprej kličem: hvala. Pozdrav v cm Slovencem in Slovenkam v Ameriki. Eden navzočih. Youngstown, Uhio. Prosim Vas. potrpeti z naročnino do meseca i.prila. ker se tukaj jako slabo dela in imam za pia-Cati do ti davka. Prcsim Vas. po-šl;it? mi Koledar, v katerem '? .-lika Petra Zguqe. ki nam dela kratek čas v svoji koloni. Rojifce opLzarjam. na] ne hodijo sent za delom. Z_iunkr.it ni nič, toda pravijo, da bt> koncem tega :r.e--čca do^ti dela. Toda jaz ne verujem prav dosti v taka prerokovanja. Ce bo res kaj boljše bom ze sporočil. John Stipcic. MOJSTRSKA OPERACIJA LOBANJE Na Eiselberg^vi kliii.ki e a wen: dr. W.nkelbaurr izvršil opsracijo, za kakršno imajo kirurgi redkokdaj priliko. Nu kliniko je bil oddan 14-letr.i deček, ki je tožil, da .ma nepre>tano glavobol Preiskava je dcgnala. da se dela dečku n.. temenu po»d lobanjo tvor. ki bi ga moral odstraniti, da obvarujejo dečka smrt: ali blaznosti. Lečenje z Roentgenovimi žarki ni b io u-speino in razvoj tvora je vedno b . ogrožal možgane, zato -o se zdrav-1 niki cdicciL za operacijo, ki sa jo i ^vršili v mj k olik o etapah, dokler , n: o dt oku koni-no odstranili celeči uornjega dela lobanje na leme-; nu. T v : se •• bil razvil že take i močno, da je že -koraj zajel mož-gansko opno. zato je til za opera-: c;;: z. >• k rajni čas Tvor s? je iz-: kazal k„t rak in zaravn.k: smatra-, je. aa je deček p operaciji že iz nevarnosti. Glavobol je popolnoma ; i rest al. pacient že hodi in glavo mu ; varuje osebna, za ta primer izgotov-j Ijena čepica. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau Stanje nezaposlenosti. Zadnji buletin zvezne posredovalnice za delo (United States Em- j ! ployment Service* pripoznava. da i je mnogo nezaposlenosti, ob enem j 1 pa omenja, da je opažati srr. ■ r < pret: večji zaposlenosti. Veliko ne- ; zaposlenosti se ie pokazalo teko:: ' prvega dela januarja, ali kon i meseca je potcazal znatna izboijsa-: Urad je mnenja, da tekom pr. hodnjih dveh ali tr:*h ir.eesf -ev b »-mo imeli normalno zaposlene . Gradnje v mnogih driavah so b;!.1, ustavljene radi vremena m velik ; dol tesarjev je brez dela. Ct ^tr in občinske gradnje niso še za .-e'.-' radi vremena, ali pa ;so bile ustavljene. *V mnogih industrijah je \vij obrat skrč?n in zaposlenost zniž-.- j na. kar vse prispeva k nczapo-le-nosti. Železo in iekl^. ki .se smatra kol! barometer gospodarskega stan j.i I douro obata za 1930.. kajti je- mno-j g velikiii naročil za v-f vr-t«- z | leznih in ie/l«'n:h produktov N---j ka*«»re avtamebiske industrije de-j lajo še vedno part-time", ali izgleda. da bo kmalu več zaix>sl r.. - i .- ti v tej indu .trii:. Tovarn--, k. ..'- ■ delujejo radia in pri'ikl.ne rad' . niso p«, kazala nikako zboljšanje za-j poslenosti. Premogovna inda tri še vedno trp: na znatni nezapasl • - j nosti. Da--i -e razvidn» da j pr-c > nf- • zopslenosti zavladalo pr v.-- dež - i li. vendarle nekatere pokrajin« • trpele ve - kot u.r"i4e. V državi MASSACHUSETTS, bilo manj deia dela v .ndustri . i čevljev, tkanin k vin. dražili kavčuka in celulojda in zato ve nezaposlenosti v istih. Preneha:: del pod milim nebom slabe m zor.i je povzročila veliki prebitek neiz-urjenih delavcev. V večjih mei ui je velik prebitek,pisarniških delavcev. Mnogo tovarn sirom države : omejilo produkcijo in odpustilo d«-l delavcev. Dve v i ;»j i tovarni sta b.i zaprti. V držav. CONNECTICUT .c 0-vladoval "part-time" v industrij al tkanin, v ladjedelnicah in v klo-bučarski industriji. Večina tovarn v New Haven obratovala j? 1« št:.i eini na teden. V mestih Hartford Bridgeport, Stamford in druaje j bile vse tovarne v Obratu, ali produkcija je b:la omajena. V državi NEW YORK je bilo manj zaposlenosti v raznih strokah. Mnngo t ;varn in delavnic je obratovalo z manjšim številom delavcev Število nezaposlencev je bi.a i"..'kcliko povečano radi prihoda delavcev iz drugih krajev, ki so pri.-ii v New York po ustavitvi dela po-J milim uebem. J j bilo prav malo! povpraševanj? po izurjenih meh mkih. V državi PENNSYLVANIA je bil | znatne nezaposlenosti tekom ja-j nuarja v raznih mestih širom dr žave. To velja posebno glede indu-j strijalnega okraja Pittsburgha .n j Philadelphije. Okolo Scrantona so je v premogovnikih povoljno dela- 1 1). Pričakuje se odločno zboljšanje položaja v mnogih industrijah! takoj začetkom spomladi. V državi WISCONSIN se poroda nekoliko ve ■ zaposlenosti \ raznih "glavnih industrijah, ah tudi v t 'j državi je bilo mnogo nezaposleno- sti med stavbenimi in tovarniškim: delavci. Sk »raj vse tovarne v K*--j noshi so obratovale le deloma. V Milwaukee je b:l cividen prebil.-: j delavcev .-koraj v vseh strokah. ; V drža*.: MICHIGAN jo ikot 'i. vse tovarne poročale večjo zap -j slenost ali prihod mnoc:h d?lavcev ' j iz drugih krajev je povečal štev. a ■ nezaposlenih. T varne a v t mobil • in avtomobilskih pritiklin •■ D -. 1 troitu. Flint in Lansing obratu; a] še vedno deloma z manj mo -mi. i V državi ILLINOIS ■■ b:! - pr cej zaposlenosti in produkcije premogoviščih in v industrije žele-' za in jekla. V večjih mestih b.i ( mnogo nezaposlenosti med pi. ar-j niškimi delavci in prav malo p >-i vpraševanja po njih V Chicago j prevladoval prebit k ni iskih j ženskih tovarniških delavcev i v državah MINNESOTA NEBR.i | SKA. :n v obeh DAKOTA H - /.... ! in sneg e povečal navadno mrtv > sezono tekom januarja. C tr. gradnje j) >?:vajo. Ker ni -edaj ni Ipr stem d"ia. je mnogo nezaposlenih tr-.arjev. ol karjev. zidar. Drža v v v p gorskih pokra-nia!-. j n:» zapatiti in ob pacificni obal: poročajo o običajni sezonalni nez. -i pcsleno.-*: tokoii: zimskih mesecev Gia< »:r. por • .h. i -dera r." p-^ro-I dovahnee za dtoo gradn*e in druua i dela na prostem bod • ;rač« le v velikem obsegu tak a spomladi, kar bo absorbirali precej nezap* -slenost i. ZADEVA S PEČ 10 An g lt .k. ministrski predsednik D., raeli • je' nek. ».poldne sprehajal p> svojem p > stvu in videl nekega svojega najemnika, k: je o-bedoval kar v cestnem jarku, n-F-a- je bil., njegova ko-a v bh-žini "IšO. tirali Henrik" ga je vprai .1. " z..kaj ste .si dal; vendar print-.' . kc -:lo kar na cesto?" "Ah. aospod". je jecljal možak, "v izbi ne morem isti ker peč preveč kad. m "Ne, t -e mora ua takoj popraviti". je rekel minister, "grem. da si ogledam to pec". In priden je mogel možak odgovoriti, je kali minister že v k> ci. Toda jedva je c^dpii vrata, mu je že priletela na glavo kuhalnica. vi o-zadnja pa je prihajal be>.n.'č žen-. ki gias: "Glej. t.a izgineš takoj, t. stara pokveka!" RAD BI IZVEDEL za naslov ANTO NA SAMSA Pred 5 ieti je bil tukaj v g^zdu za B rardmgbosa pr. C R R. & L Cu Njegovo seda 1 nje bivališča mi je neznano, za to prosim, da se mi oglasi. Frank Obreza. Box 734. Kiehwood. U . Va. KJE SE NAHAJA JOŽE G RAM C. i doma iz Čeden, fara Čatež pri j Brežicah. Pred 9. leti o bil v Cleveland in potem v Colorado. Išče ga njegov prijatelj: —John Jalovec, .Maple Ave., K. F. I>. 1. (»eneva, Ohio. <2x 5&6> Peter Zgaga — Bog: ve. kd:! je znašel davek za samce? Oženjenci Ne -mete tolika p.ti. Ce ba-tc iejm. pojejte j-.alkc ki vam na-dcmesti vrček piva. To bi bilo jab_>ik. ge^-p d zdrav- Življen.e ah denar! Je za-kr. m! v gozdu ra f.'ry >jiuk. Tu imate voe. t- da čemu ta j krik1 C<- ima kdo pravico ki.čuti. i jo imam menda v prvi vr ti jaz Zakaj se pa dants tako >k. o-I no oblači. in lepot:c;š? Zato, da p -»t^ne1 moj drug: j mož 1 ob- -umen na prvega, da o<> . :n«>< dcmači pi.jatelj vedel koli-; ko sem vredna. * I - Zakaj .-te pa sadil, čt-bulo med krompir? Ker je zemlja zelo .-.uha. a o a : solzila :n lak .-e:;.l t r.anr>:i. i j Kap tan :;re mimo veraka ki -'o-• ji raki „• uuna na traži. V. jak ne p ,iC:uv. Kitp.'. nt- r*""e n. . ;;ač [pa e n • vine m.mo vojaka Ore n:ini( nje« 'rikra*. i da vojak ne p /.J:..Kap.' :i.t m.iie potrpež-5 Ijiv Cu;. kako eiolgo bas pa še stal - ■ kakor hp.v b i? S' ♦ :io uro, ^i>od kapitan! • ? i _rezvojak. H- Da. da. je eiejal starejši bančni uradnik s\ t mu mlajšemu tovu-r.>u. čas. so .-e izpremeiiili. Prej s( je za-iUi.i denar iii so lahko bla-tt ;niki j...'.j.-gnili, sedaj .-mo pa ž-tako dalt :. da pobegnejo večinoma še i i. Malo Eiic je papa prt J odhodi ni v p. arnc. našeokal. ker je bila polt dna. K j se vrne iz pisarne, za-kiij* El.ca v -oba: Mamica tvoj mož je prišel! Sf. Gospodinja je bila i cUklo sama dama. k « je naeitkr11 nastal potres in e j? vsa hiša stresla. O moj Bi-;. j? vzklikinla gosp. din j a svet ^e podira, pa ni i nobenega vraga doma. f Pvglejte no, ro.>p d krčmar kaj sem nas^l Lan. mi je izginil ta dežnik, ko je bil še čist nov, sedaj pa .->toji na istem mestu ve-preluknjan in z calomljc-no kljuko. — Ah vam nisem dejal, da hodijo k meni . amo pošteni ljudje. Vas podnajemnik pa deii.va vedno cele kupe pisem. Ta mora imet: mnogo opravka z ženskami Kaj ie'.1 To je pošten človek. Dobiva samo neplačane račune. Ali veš, kakšna je najstrožja kazen za dvoženstvo? — Dve tašči. H- Pahljačo bi rada kupila. Pahljačo? Kakšno pa želite, gospa0 - Tako. da bo v skladu z mojim obrazom. Take pa ne bo težko najti, saj imam? ročno slikanih mnogo v zalegi. Poiicaj — Tu je prepovedano loviti ribe. Plačajte globo. Ribic: — Saj ne lovim rib. samo črva kopij em. — To n. izgovor. Tu je prepovedano tudi kopanje brez kopalnih iilacic. Ker vaš črv nima kopalnih hiačic, morate plačati glabo Sf. V volilnem okraju bivšega predsednika Coolidge-a je bil prvič v zgodovini izvoljen "moker" demokrat. Tudi to je znamenje časa in sicer precej pomembno znamenje, kajti kandidat je dobil 6500 glasov večine. * Neko pooročilo glede razorožitve-ne konference v Londonu pravi, da sa Francozi položili karte na mizo. Vse karte? Skorogotovo ne. Kajti Francoz je star lLsjak in ima najbrž še katero v rokavu. « Hi LAS NARODA* VEW YORK. THTRSDAT. MARCII 6. The LARGEST SLOVENE DAILY tn O. 8. A. ---V«- • \ O I] KRATKA DNEVNA ZGODBA ! I NAJSTAREJŠI INDOEVROPCI SCOVULLE NOVELA IZ KANADSKIH GOZDOV Na neprodirne šume za pad n,-K.uiaue je pade] mrak N^žna modrina severnega siji je enakomc no pobarvala gesti zimski gozd.' Pod molčečimi vejami je nenado j nut vs? oživefe: začelo se j-* noči.J življenje grozdnih prebivalcev. Zviti druža za drujgo o>tavljajo svoia ;zzš£a lil ^e odpravjjaju im lyv, n i b' ;n na ljubezenske pohode. I; fao^^ se n?nadc*na začuje a čudni glasovi. Za človeško uho done kakor ječanje otroka, gozdne prebivale pa cbliva zona ob t*-.« lajiniivenih zvokih. Samo največje živali: los. medved In volk se n? fra«!jo te^a ječanja. Iz višine pe najMih metrov prihajajo ti tožeči •pasovi, i. tube jelke se glasi groza vsej manjši divjačini. Iz dupla po.; nevidno v?jo se je pomolila okrogla plavica. kmalu pa se pokaže cr-la žival in ročna spleza p_> deblu navzd< i i glavo haprej. Podobna je veliki črni mački z velikim košatim repe m in z ckrc&.o črno gja-■m Lovci ji pravijo divja mačitr.. ni mcijega plemena, kmetje .o nazivajo "ribič", dasi nikoli ne ! vi rib. Indijanci pa so ji dali ime "morilka v temi" in ta naziv je po-polnorvu utemeljen. Kljub okro^.i "lavici in zelo kratkem videzu spuria "rib.-i" v družino podlasic t?r j? uotovo najmočnejša in najokret-11• ■ ša reparica severnih gozdov. Prisede na zemljo, sledi takoj eni i/med steč In, ki jih je odkrila ■ »bližja .svojega dupla. "Pekan" — tako nazivajo zver Indijanci — živi samotarsko življenje, kakor večina podlasic Njegovo nevarno dryzimko življenje traja vsako letu le nekoliko jesenskih dni. Kadar ua poskuša druiiea zahrbtno zadi-viti, v■* samec, da so končani dn?-{ vi ljubezni, zato se jadrno umakne u njene bkžine ter si nekoliko milj dalje poišče duplo za svoje stalno bivališče Njego»o vitko telo se po! kačje prilag'Xli hoji po snesru in ši- i roko celo mu daje prav nedolžen J V e živali pa se ne dado zavesti ; ! j navidezni krotko-sti. Kuni ki si je ravno našla veverično gnezdo v rogusi mladega drevesa, zagleda pekana in pri tisti priči pozabi na plen. Drevo pod njo zadr-hti ter obvesti veverično obitelj ' nevarnosti. Gnezdo stoji preračunano na mladem drevesu, ki z gibanjem iida vsak nevaren ob is1: Veverice se otmo v temo sosednjUi dreves, ko kuna prestrašena obstane pred pojavo nevarnega •ribica" Z velikanskim skokom se oter.e pretečemu p<|gledu na bližnjo smreko in šine kakor senca okoli debla. Ali prepozno! Pekan j? v par skokih pri smreki in ročno ple- KAStI.J IZGINIL! j Ks Ktl>« uiabiiOTt. ko ** .Z- Am ■j «ebtt» nadictnega ečege- H tanj« v griul Ni JM i* C#u qh BalfcJim Pri. ml |K t|ubtj««io zdravilo ze- /M ; B\ p«r k*i*lj tt nad 49 /MH P; hrt. Varno, uspetno. vH ^H lakarnar ta ima. , J^^H ■H, D v* vaukctti. 2&c /H ^■Ribi S«v«ra'» Cold Tablet*^Bl d&EVERA'siS COIJCH BALSAM za rta njo. Ziatorjava kuna se vija t in previja, skače ko pšiea z veje na vejo, vendar vedno bliže čuti svojega preganjalca. Z vsakim ikokom je črni ropar bliže nesrečni zlatici. M>:d tem je begunec do>pcl do sa- ' motne jelke, na katro se v ostrem . kotu naslanja drugo manjše drevj. Kakor misM urno se popne zlatici pc poševnem drevesu na jelko m beži po deblu zopet na zemljo. Pekan pa je priložnost vse bolj3 pre- i računal. Z enim skekom prereže f kot in je na deblu jelke v tistem j trenutku kot zlatica brzi nizdol.! Zasledovana žival v hipu vidi, rta: je pri tem izgubila razdaljo, ki jo j je doslej delila od zasledovalca. Za-' to se z viška požene na tla in izgine v visokem sn^gu. Ko s^ izkoba-ca iz snega, jo pred vdrtino že ča- ; ka neizprosni ribič. Ljubka zu-, nsnjost zlatice se v tem trenutku prem?ni v podobo obupa in srda.' Okroglje črne oči se ji zalijejo :> krvjo in zebje ji zareže v nedopovedljivem besu. Glasno zaren i *ln takoj poskusi napad na sovražnikov vrat, prijem ki je pri podlasicah podedovani način obrambe ni napada. Nasprotnik pa je takisto uren in znatno močnejši. L majhnem gibom se izmuzne in sve:-ii zobje zlatice komaj na lahko c -plazijo otrdelo kožo na plečih pekana. Preden mora kuna ponovili napad, jo zgrabi pekan za grlo .r. v trenutku se zlati vrat kun3 oblije s toplo rdečo krvjo, ki jo ribič slastno ^rka. Njegov okrogli obraz r:: med bojem niti trenutek izgubil e-neea značilnega krotkega, nekoliko zamišljenega izraza. Brez stras i vrsi morilec sveje zločinsko delo. Ko si je nasio.1 prvo slast po krvi, si zavihti pekan mrtvo trup^lce preko glave in ga nese spravit v rcgovilo. uverjen, da se ne bo nihče dotaknil plena, od kater?ga veje grozni duh strahovitega morile.. Nato se odpravi pc novi sledi. Od potoka se čuje monoton šum. kakor b: kdo s topo žago vlekel pre&o polena. P.^kan stopi bliže in ugleda ježevca, ki gloje panj in si išče črvov. Počasni možak vidi nasprotnika. ali se ne zaveda nevarnosti. Njegove dolge in ostre igle so i lahkoto že obrezuspesile napace silnih roparjev. Volk. ris in ce o panter *o zaman poskušali priti do mastne pečenke: žalostno so poginili od njegovih strupenih igel. A', ribič se ne ustraši mojstra iglavca. Dva dni ni šel na lov zaradi viharja. občuten gled ga sili k napadu na okornega in neumnega j?ževe i. Ta je prenehal s svojim delom. Pocenil ie na tla, da si zavaruje ne-oboroženi trebuh in nakostreši gie, da je videti dvakrat večji. Njegove bodice so opremljene na skraj nih koncjh z bradico, ki je strupena in povzroča pri drugih živalih vnetja, otekline in gnojene. A pe-kanu pa je ta strilp neškodljiv. Približa se ježevcu in se ne briga ^a njegove sršeče igle in za otepajoči rep. Ročno podioži predno nogo glodalcu pod život in ga z urno kretnjo prevrne na hrbet. Preden se nerodni možak zave svojega neugodnega položaja, mu je ribič že raztrgal nezavarovani trebuh t^r mirno žre nežno in mastno meso ne glede na bodice. Mnogo igel se •K'MWKWiMliiiait^ i m i.iM^&aa^^^ Naročite S10VENSK0AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1930 ki jc letos izredno zanimiv. POfiUEMO VAM OA POŠTNINE PROSTO ZA 50c KNJIGARNA "GLAS NARODA" 214» Ufeat Id Street New ^Tork* N. Y. ■ ■ % • ■ * mu zatakne v kožo, mnog jih požre obenem z mesom. Notranjosti ribiča se je prilagodila tudi tej hrani. Brez škode se pomikajo ig." po črevesju in ga zapuščajo v snopičih kakor šivanke, cia si pri drugih živalih povzročajo neizogib-.i pogin. Na temnomodrem nebu iz blede zvezde in na vzhodu že slaboten sij naznanja konec lovskega dne. S polnim gobcem se p?kan napoti roti svojemu duplu. spotoma pa vi hoče odnesti v začetku lova zadavljeno kuno. V bližini drevesa, kjer je skril plen, začne nenadoma delati velike skoke. Kune ni v rogu-ši. Ribičevo milo obličje zadobi s • daj prvič v teku noči jezen izraz. Plen leži pod drevesom na snegu pod šapami velike temnosive zve i s svetlorumenimi očmi. smešnim kratkim repem in ličnimi čopki r.a črnih ušesih. Žival je meter efolgu in tehta dvajset kilogramov. Spada med mačke in jo po velikosn prekaša le še puma. Zver s kuno ie ris. Na jezno renčanje ribičevo se r^ ozre gvišku. prezirljivo zacvili s tankim glasom in se loti mrtve kune. Biki je naravnost neverjetna da bi se manjša žival lotila večje. Ribič je le pol tako velik kakor ris, ki tudi po svoji zunanjosti izgleda vse bojeviteje. Čcpkasta pokončna ušesa, zelene plamene si-pajočče oči. naježena dlaka in molili upognjeni hrbet je bilo pravo nasprotje z okroglim, poštenim o -brazom ribiča. Tako se ie vsaj zdelo mlademu Johnu, ki je s svojim stricem Davidom žael v* zavetju stare polomljene jelke. Kaj staviva, stric, da bo stari hudič takoj zadavil črno nedolžno živalico," zasepeče deček uho staremu lovcu. Starec pa odkima in se nagne tesno k ušesu mladeniču: Ti in ta stari hudič bos.a sedaj nekaj doživela, česar se nc nadejata." Ribič ne sluti, da ga opazujeta dva para človeških oči in se hitro bliža risu. S hripavim krikom odsk3 či ris s tal. da bi v prihodnje.o trenutku padel z vso silo ra napadalca ter mu zasadil ostre zobe in kremplje v tilnik. Mačja napadalna taktika pa se pri ribiču ne obnese. Ta se naslišno ogne v stran in preden je ris na tleh. plane pe-kane proti njegovemu zadnjemu koncu, mu pregrizne kito na desni zadnji nogi. obenem pa mu z ostrimi kremplji seže pod trebuh te r m u zada bolečo rario. Velika mačka zatuli od besa. razočaranja in bolečine. Ko pade na tla, si podvije ranjeno nogo pot zadnji konec telesa. Ris bi se še lahko rešil, ako bi pograbil kuno in stekel ž njo ps snegu; ima iiamreč po zimi gosto obrasla stopala, da se kakor na krpljih varno pomika po snegu Lahko bi ušel napadalcu, ki se pri vsakemu koraku udira sneg pod njim. Ko pa ie mačka čutila da v eni zadnjih nog nima nikake sile. se je vrgla na hrbet, v položaj, kakršnega zavzemo mačke v skrajni opasnosti. Vse štiri šape obrne proti napadalcu, ostro zobovje pa ie rezerva, ki naj zada smrtni udarec onemu, kogar zagrabijo ostri kremplji. Črni ribič je začel naglo krožiti okoli ležečega risa, ki pa se na hrbtu ležeč ni mogel obračati z isto hitrostjo. Ko je bilo grlo risa za trenutek nezavarovano, mu skoči pekan za vrat in mu zasadi svoje ostre zobe globoko v grlo. Potok krvi brizgne iz vratu in okorni gibi risa postajajo vse slabši in slabši, dokler se podrhtevajoče truplo ne stegne mrtvo v sneg. "Ta risova koža bo prinesla več kakor petdeset dolarjev", pravi John, ko si je nekoliko opomggel od osuplosti. "Pojdiva in vzemiva jo," pravi stric. Pri prvih korakih je ribič poskočil, kakor blisk. Z eno šapo na kuni, z drugo na risu, gleda mirno in nedolžno prihajajočima v oči. "Podoba je. da hoče imeti obe živali", pravi stric in stopi nazal. Mladenič pa ie trenutek dalje zrl v plamteče oči črnega morilca, nato pa je stopil za stricem. ' Vendar ni( tako nedolžen, kakor sem mislil s početka." Davno pred svetovno vojno i | odhajale v Mezopotamijo, Egipt in j v zadnjem času zlasti v Malo Azi jo arheološke ekspedicije s celega i sveta, učenjaki, diletanti m trgovci. ki so stikali po dra^oc nih starinah. Rezultati izkopavanj v Mali Aziji so postajali od dne do cin^ bclj zammivi in dokazovali, da je poleg egriptske kulture ki jt v ce- j loti znano, babilonske in asirske cbstojala v nam dos da., lakore- i k i neznani .-..vi pradc«';.. tudi vi-S ;cka kultura v Mali Aziji davnu preje nego zo nastcj-L v zgodovini Giki in šele nekaj sto le: za njimi Rimljani. V muzejih v Londonu, Bcrliiiu. Par.zu in Caricraci.. se naglo grom odi L veliki zakladi iz izkopavanj v Mali Aziji in u- , čenjaki so i/ najdb rekonstruirali i novo življenje in črtali prastare ■ zgodovino človeštva. Svetovna vojna je sicer ustavila to živahno delovanje, toda še z večjo gorečnostjo so se znanstveniki sedaj po vojni lotili tega dela. Bile so to v prvi vrsti epohahic i najdbe in izkopnine arheologa H. Winklera v Boghaz K ju. vzh;dnc| od Angore, ki je razkril bogate državne arhive hetitskih kraljev. TI I arhivi so obstojali iz več tisoč gli- \ na-i.h tablic, [»opisanih s klino-nap.si v dosedaj neznanskem jezi- i ku, ki so ga učenjaki krstih za lie- ' titski. Sprva se ni dalo dognati niti: kakšen je ta jezik, nui katerim . drugim jezikom je soroden in kateri narod ie preboval v teh kra-* * jih. Pii teh raziskavanjih jc že preo vojno sodeloval sloveči mladi če- . ški arheolog in onjentalist, profesor praškega vseučilišča dr Miroslav Hrozny. In prav njemu se je | posrečilo razrešiti "hetitsko ugan- j kc". prečitate napise, ugotoviti je- ; z:k in končno napisati prvo slovnico tega jezika, ki so ga d:sedaj imenoyali hetitskega. 'Die Sprache Leta 1925 je organiziral profesor Hrezny je dokazal, da pripada hetitski jezik veliki rodbini indo-evrop.-.kih jezikov tkaker latinšči- j na, grščina, german.ski in slovan-ski jeziki«, ter s svojim stališčem \ tem vprašanju sijajno zmagal preti vsem znanstvenim svetom. u -gol vi t vi profesorja H r ozn eg u s ■ -veda" im?nuje hetitsko "vodar' »angleško uattert, "kdo", latinski • qui£". hetitsko ku!>". -ka \ latinsko quid. hci;t >ko ' ku.' itd. Leta 1925 je odigan. .rji profesor Hrozny arheološko tkspedicijo v Mal Azijo ni pos: ečilo se mu i( izkopati bogate in dragocene znanstvene zakiae. O tem so takrat pisali časopisi vsega sveta. V razvalinah hetitskega me.ki nup. . ki ima za najstarejšo zgodovmo Male Azije < p ;halni p men in kj-terega sc dc it-j še nikomur rt: po-ireč;lo pre-*:tat:. Profesor* Hrezny mi je paveuai i o tem svoj#ni razkritju tole: V III., mer da ctlo v IV. tisočletju pred Kilstom je živel v Mal. Aziji nared. ki se j? imenoval Ha-:iti, b.l neindoevrepikega izvora, in e i i j;:I-ei:l na j bi že s Kavka/;: V III. tisočletju so se pi.scljeval: od vzhcda v Malo Azijo korak ra korakom Bj.btio.ici. za njimi p. Asirci in so si pokorili Harite. T. ko sc kontno nad vso Malo Ari zagospodoval: Asirci. ToJ.i okro^ Irta 2000 pred Kristom -e je naenkrat končala to asirsiro gospod-stvo z naglo katastrofo Tu kain-• trofo jr povziočila hnazija tuje ga narode., ki je prišel z zapada. T: narod ne more biti drugi, kakor indoevrop Hetiti. katerih govorico jc profesor Hrezny rekonstruiral. Profesor Hrezny donn^-va, da so prišli ti Indo?vropci v Malo Azijo okrog leta 2000. pre. Kristom in s.eer preko Bcspora okrajnih meja današnje Ukrajin.. Njih predotraže so bili takozvan. Lu ti. ki ic že pred približno 500 lelc priori, v Malo Azijo in s:- polastili jugovzhodnega obrežja. V jezikovnem oziru so Luiti in Hetii. biižnj^ sorodniki. Gori navedena glinasta tablica ki ji je prečital profesor Hroznv. jr bila last hetitskega kralj i Anitašu in imata zato izredno znanstveno vrednost, ker jasno in odločno do-kumentuje, kako se je izvršila preselitev Indoevropeev iz njihov« pradomovine v Mal. Azifo. Na čelu iz-elj ncev ni korakal en ,am vo-diU'Ij marveč narod zavojevateljev s • je razdelil v več vojev in v.. južno cd reke Kizilyrme. Okrog leta 1930 pred Kristom so ' je posrečilo kralju mest Kuššara in j Nešaš. Anitašu. da je zavladal md j SEMENA |V zalogi imam najboljša poljska vrtna in cvetlična semena. Pišite bo brezplačni semenski cenik. |Blago pošiljam poštnine prosto. MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Stat New York, N. Y. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi eni ali dm<,'i vAak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IX ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK f Ali ate že zdrarovnni z>i $?učjj h„U ni, nezg^le ali smrtif Ako ne, tedaj pri.-top te tak j k bi u \<-m i ir ;»t\ i Jugo>il*> \iiR>ke Katoliške Jednoie. Naša j du« * i ; : . i- imjvef bolniška podpore med v.>*-mi jngti.>iovaiukitiii p. ipomirui organizacijami v Ameriki. Imovina zn.-tt.i nad ^l.lh0.00fl.iMit elaiiMva nad 20,000. Nova druitva - lahk vstanovijo v Zdm/ n h državah a! Kam. i i z .-lam. Pri-str.-mdia pr-. -ta. Berite najboljši slovet,sli tednik "S»vo glasil J S K J Pišite po poja-n a r;a sriavjiejja tajnika, do-ph 1'ishier, Ely, Minnesota. ".4 Ma.o Aa . i., ta.-: -indoevrop- u. .i i... . žava v . A o. V- . .. >:. ij A: :tai prs .ia 1 za .. .*■• ' >:. » svoje države ni..-: > Ne-a- P: n Hrezny dokazuje -z i.a.>.- *.* ... narod k: ga k.;t.ui eni » H .t., nikdar ni tako icnn-n >v»l i:, da to ime d celo kiivv M nu j i i-.' desedaj razločevala H t" t nai-.• tare jii neindcevrt o-k. mal oaz .-ki nared. 1. ;e živ"'l k. ; A i '>j idof vr- :-:ih Hfitov. Hatit: H:. : p m: si jen ju p: tes .rjo Hrcenega edc.i in AsLi narod i :.. ki j.h je veda nepravilno krstila r imenom Hetiti. so se dejansk mu -novali po prestolici svoje države Nešaš Nese tit i. kakor ie •) razvidno iz tablice kralja Anita.;-a Profesor Hrozny m. • dal n. razpolago prožilo o ;vc ih nzknt-jih. ki ua je nedavno predloži] francoski akademiji. Prve dal mi j • da so njegova razkritja odobril ne'-p k. helitologi ^vet -;kega fi) su p rt dv/eni profesor Sommer v Monako vem. Ehrdolf v Berlinu. Frie-dirch in Zimmern v Lipskem. Iz tega sledi da ni nobenega dvoma vec o avtentičnosti t?h epohalnih na db in razkritij. ii. EVROPA ZASTRUPLJA ORIENT V Ženevi zb 'rova'a u- dni komisija Društva narod v pr, .j širjenju 'vpija ni dru :ih omamnih sredstev Proti k :icu za-.danja >e poroča! komisiji policij-ki ravnatelj iz Kaira Rus«:l pašj o cvetoči trgovini z omamnimi sred-tvi v Egiptu in o načinu, kako -pravjjajo tihotapci ta strup 17. Evrope v Egipt Rus sel pasa je izjavil, da sta bila do .svetovne vojne rdina omamni strupa v Egjptu hasi> in opij. a *e ta dva sta bila zeio redka. Pn vojni je pa začel prodajati nrk sirski zdravnik v odlični c;,iipt->ki družbi tudi kokain, ki .-e je kmalu ; z:vo razliril .n je zdaj bolj priljubljen kakor v Evropi. Že leta 1924. so prodajali kokain j javno na ulicah egipt-kih mest. Ki j lokram kokaina je veljal »kioe I 45 dolarjev, heroina pa 85 dolar-i jev Mentaliteta prebivalcev Egip-! ta je za verižništvo 7 omamnimi j sredstvi zelo u-odna, kajti eKipt-; ski trgovci hočejo pri tem debro za-; služiti. Vlada je že 1 1025 poostrili i zakon proti širjenju omamnih sred-l stev in v enem letu je bilo ob oje-nih 2600 veriinikov. tocia učinek ' ;rožjih odredb e b:l -,am > ta, da j je zavzei mesto kokaina -e nevar-| nejši heroin, katereca so prodajali | koncem predlanskega leta žc po I 216 d >la rje v kv. Lani v j^nu.i. t jt po>rcčt"> egiptski policiji , p <:no.m < dunai->ke odkriti organizacijo vrižnikov z omamnimi sredstvi. Kakor mnoge druge tajne org a niz cite, je 1-meirt tudi '-o -v jo rcntralo v 8v-V rižn.ki > ■ zbira': v Curi-hu. < id koder . > r ažaii omam- H« ft' i«* i. m i . Curitiu poseben laboratorij /.« op: Nje t* jvi :/ .: iki šli vrni; ara a na Dunaj, k -r je l-rr.el kan z >rei. verižnikov z mamiii velike zaloge. V treh me cite so prodali samo v Avstriji 300 kg o- nad 300,000 Din v. s ta strup ^o prodali verižniki ;x> r i krat ni ceni v Egipt I.ahku . i' mi.-limo koliko zaslužijo *: bre/v---tni zas'rup-ljevalci egiptske^a ljudstva. i Kako nevarno j razširjena trgo-{ vina z omamnimi sredstvi, priča dejstvo da jc pošiljala samo tovar-1 na v Muehlhausnu v Lnipt vsako I leto toliko heroina, kolikor t;a po-[ rabijo vsi zdravniki veta v poldrugem letu za zdravila Omamna sredstva uživa zda; ze nad pol milijona Eeupčanov in nevarnost je tem večja, ker so začeli segati po njem tudi kmetje. Russel paša je zaključil svoj govor z izjavo, da Evropa nc sme zastrupljati ^orijenta. kamor gredo vsako leto tone opija, kokaina in heroina. ^ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdoi Je nam-rtjrn po to »a ti i stari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljaii H drugih stvareh. Vsledl naše dolgoletne izkušnje Vam rri raraorfnn dati najboljša poitsniU tn priporočamo vedr»o te prmistoe L no-parnike. Tadi nedržavljant sam«"-jo potovati t stari krd .ta oHsk, tods preskrbeti si morajo dovoljenje x» po'rrJieT . . z y KARO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA £SAJA Glasom nove ameriške priseljeniške po&tave, ki je stopila v veljav* z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizejl se Izdajajo samo onim jffosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti no: Storiš* ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. jor.ijn 1928. leta poro* čili, žene in neporočeni otroci bp«< 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drag« polovice pa te opravičeni šena in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedržavijanov, ki «o bili postavno pripuščeni v tn deželo m autl-no bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte u poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK Ako so vasi živci slabi ali tresoči .-!•• "-laln-li, tK-rvosjil, Min« io drailjivi. iiitrit v *ti« »iiri»»-, n<- m«jr<*-i. l'#.šao lz<"r|«arJ, v alutwm xt:injti vs< mit- Xno-Tntw t»-& i nelcii j dni in |«Mzit<- koliko tin«U<'J»i •u t>"lj •■utrsfi« fti r.«- »--l-t. |^H%titi!i. .\'ap;i-Tlatn iUcni si-.-»tt-ui. ztiizuji življenje, izjKM«iavlj;i wpi »->ni Mftravj«*, t-r iLipravljii živ!j«iij»-boki in temna XnRii-Ti-rn' }• priti«--. I ;ir^novlji-n j" 11101". iimv.i vrlini iivlj«-nj.* rnllij"!!* IjinJt-n«. 1 >;i ji- silo io itVH> >,r- m .!»!tijt-, izt»>!j'-'.'« »I^tlt. (»"inatr-i |irt-b;tvi, o»l[»ravi iil4»ttiii in iiif)iiirni> tlni-'>■• nj<-. <*lpr;i\i z.iprtnii-i. in zal o* i »,-U, 7. rud»to z'lr.tvo krvjo / Vi lahko «lo»fite Nujfa -Ton, v vsaki j lekarni. Ako vaš lckarnai tt-Ka nima v zalogi, riM-it< mu. naj 'M-. nar>-'-i za van iij» K .v<*Ka |«r* kaj« . vaka —AUv. Math. Kirn HEATING NA LAHKE OBROKE Delo garantirano Phone North Chicago 3166 1026 LENOX AVE NORTH CHICAGO, ILL. N A B O D A* NEW YORK, THURSDAY, MARCH C. 1931 Vtvt UKQeSt šiajVEH* iiiulf tm V. Š. A. ' ............. ■■■—ttt.il Njegova čast. IZ ŠPANSKEGA DNEVNIKA ROMAN IZ ŽIVLJENJA. £ Za Glas Naroda priredil G. P. Na i ta Vožnja v Jugoslavijo prihMlnj« Odplutj«: VULCANIA 8. MARCA — IC. APRILA 15. MAJA SATURNIA 22. MARCA — 26. APRILA 30. MAJA j,'"-*'urni« In V ii flin v«* la-t- | j»- -vrtu > ra*k»»r>ju, ut>r:>^U tn na-i g i tri t«-r na'.i tm t- uil-o v Kvr - 1,1». I'irtX'bn- irn* Z.\ tja ri j:: Z .J Vtf im.vkmii tut t. I' timiIoi • r.i t -t a-, . i, j f iio plhriUhi t>»2rn i «lr r.ucr.- h, iJ C O S l L I C H L I N E ^7 Battery P'ar*. N»W Vnrt _________I 13 > Nadalje vanje Anteni je >kiend patten* pregnati, ljubosumnost Vere. kajti takoj I" namr**1 »poanai, da je ie-pu ten ska ljubosumna. Pogocto je namreč .* puenal da m ionske tim lej«*1 m>, tem bolj nagibajo k tej napaki. Ker e b.ia n. .traatna bi lahko napravila veliko neumnost. To je mo~ j al na vsak naa.n prefwen iti. Anton je pričenjal občutiti to ljubimko-VAnjf- prvrej nadleono m mučno. ker se ni mogel prosto gibat). Feliks rrl priAi Helmi & .skrajno nemirnimi očmi. Tukaj ti privajam nazaj gospodično Olfersavo, Feliks. Ona stavita eno&uvno ter m hotela m^i plesali do konta. Rajse pokuša tvojo /ab. vo L v/i pa mojo. Jaz »e torej umikam težkega srca. — jo je dra-jjl AsiUn Predno pa sta mogla oba odgovoriti, je te odšel. H<-lma je zi*ptl »«-dia na prejšnje mesto, nekoliko nemirno. 1 /lik» ) j je molreee opazoval Vi izgledate slabe volje, gospodična! Ali vas je moj brat v svoji |.rt >*mc*tt talil? - je vprašal poln tajnega nemira. H t Ima p. je >m« zmajala / wlavo ter se borila proti svoji slabi 0 v.. Km' b:at raf i niti n. 4k> razžaUL | Burgos! Podnebje: devet mese-ln van.u . r I r» p!- .:»;. v i1'-K i do konca, Moj ara t ie veijdar od- cev zima in trije meseci pekla. Saj plavil'- ista si španska izraza invierno ku;njavi. Zakaj me gledate tak. , kut da r.e veste. kaj naj si .mislite pri mojih be^daii» - je rekel precej neredno. Seveda, jaz ne vem. zakaj govorite 7. menoj na tak način, gi^jaod Althoff. Razburjenje je podrlo v.se meje. Prijel Jo Je za roko: Ne bodite huda, draga, najdražja gospodična. Ni bilo nežno od r. * ne fjoizvedovati pri vas. koliko vam velja moj brat! tielma je prebledela ter umaknila roko. Jaz ne vem, kako pridete do te misli, gospod Althoff. Vaš gospod brat mi je v bistvu popolnoma tuj. Izmenjala sva med seboj le malo besed. Prav hitro pa vam lahko odgovorim na vprašanje, koliku je vreden meni V -vojl la:>tno.-.ti moram spoštovati v njem le gosta ie lu»e. Če pa si lahko ustvarim mnenje radi njega, moram reči, da je zelo vesel Ln dobrodušen človek Iz dobrodušnosti me je pozval k ple-•u. kos pod Althoff. in iz nobenega drugega razloga. Sprejela pa sem njegovo povabilo ker nisem mogla storiti drugače. Mislim, da vam to pojasnilj zadostuje OovoriaJ je zel> razburjeno hi trpka poteza je ležala krog njenih ustnic. |l. 3 m FeULs je bil vts iz sebf-. Videl je, da je bila užaljena. Draga, milostna gospodična, prosim vas, ne hudujte se name! Ohra>rila se je. Bled ustnev je hušknil krog njenin usUiic. N'e, jaz se gotovo ne jezim na vas. Jaz dobro razumem, kaj vas v gnalo k temu. da me zaslišite Mogoče ste se bali, da se vaš brat preveč zanima za revno družabnico. O tem pa ste lahko popolnoma pomirjeni, Zelo dobro vem namreč, da nisem v svoji odvisni službi zaže-J iva partija za nikogar. Razventej-a pa vam lahko zagotovim, da ni n je *rce niti malo hitrejše utripalo, ko sem zagledala vašega gospoda tjg-uta. Povsem mirni ste lahko. ' * Feliks je ve* prestrašen poslušal. Postal je tudi zelo bled. > ! Draga gospodična, tukaj sem napravil nekaj nerodnega. Po-K>lnoma napačno ste me razumeli, moja častna beseda na to! Kako ;iii merete pripisovat, tako nizk tno mišljenje? Vi ne veste, kako vi-'ko va:; cenim. - Da. povsem odkrito rečeno, — bal sem se, da b: am mogel p stati nevaren moj brat. ker dobro poznam čar. katerega izvaja na druge žtt^-ke. In za božjo voljo vas prosim, da spoznate, da vas ne cenim prenizko, da bi pc^tala žena mojega brata, temveč ie ra-1. tega. ker dobro vem. da ne misli tesno z vami On je poosebljena i.thkumišijen st plede žensk, zelo lahkcmišljen. Bal sem se. da ne bi povzročil tu^pe vitemu srcu. Pričel vas zelo nespretno svanti. Vsled i tega vas prosim, da mi oprostite Le skrb za vas me je do vedi a d< te*a iS • Piijel je za njeno roko. Njegove besede so zvenele tako gorko iti prepričevalno Vedela ie. da je iw^voril či^> resnico. Lahek občutek ^ee«- je presurul njeno srce Tako ljubo je bilo vedeti, da skrbi zanjo, i I'akaj pa je storili to? Ah je bil izliv njegove srčne dobrote — ali pa? : Ne. tako daleč se ni zmotila Za božjo voljo, kaj takega ni smela mi-^ M:ti! Sedal mora biti hrabra ter se premagati, kar je vstalo v njej ko- i menja in pc*elj*nja! Premagala se je ter umaknila roko. On pa j« trdno držal i Na.prvo ru morate reči. da nu oprosU:e. — je prosil Nasmehnila ae mu je Le njene vlažne oči so Izdajale njeno razburjenje VI j J,u: nimam ničesar oprostiti, pač pa vas moram prositi odpuš-v'.anja. iter sem vaj napačno razumela. Vi mislite dobro z menoj in za- j ,«> vas žalila Radi mene pa ste lahko brez skrbi Srcu vašega bro- i i »t »um tako tuja kot katerakoli draga dekhca. Prosim vas. pustiva >t potovt*. kaju skrajno mučen mi je, — je rekla, tako mirno, kot je ijtofliK Zopet ji je poljubil roko. Najrajše bi ji povedal sedaj, kako isfcr^-nO Jo ljubi. Lotil pa se sa je velik strah, da bi jo s tem preplašil ter bi se umaknila od njega. — kajti nikdo ne ljubi pohabljenca. — ter ni na-šel poguma, da bi stavil vse na eno karto V njegovih lepih, zgovornih očeh pa je ležala vsa muka njegove du:e. ln Hebna je čutila, kako jo pretresa zona Nemirna se je dvignila. Morala je biti za trenutek sama, da zopet najde ravnotežje svoje duše, kajti drugače bi popolnima izgubila vsako blast nad seboj. — Za trenutek ml morate oprostiti, gospod Althoff. Rada bi vprašala gubpo konzulovo, 6e ima kaj naročil zame. Pelika »e je nevoljoo aerl vaaijo. — To »e, prati, da ne morete ie nadalje prenašati moje družbe. Povejte (ni ie poateno. milostna gospodična. Prav se mi godi. če me prcfKiičate rvojl usodi. Vaše prijateljstvo sem pošteno zaigral. 8 starim, ljubkim smehljajem Je zmajala z glavo, a izgledala zelo £>}e>da ln njeni ustnici »ta se tresli — Gotovo ne, gospod Althoff. Če polagate kako važnost na moje prtji.tHJ«tw, rwn Je zagotorljeno! (Dalje prihodnjič ) ..... ♦ * *- *■ - -« m i« 4 -- ■ I - ■ :k- * ' ' ■■■lilM Ml'll li 1 "lil T? i "I' sJm - . rs * »šiSk . i- Ne bom opisoval levjega dvori- brez druščine, ki oropa človeka šea v ALhambri. in čitateij naj bo najlepših vtisov na potovanju, preverjen, da mu bom prizanesli Na pati v kartuzijo uzreva potu- < ; celo s popisom bikoborbe. ki je bi- jočo sveto sliko na odprtem polju! la orisana že neštetokrat. Še več: Na oslici jaše madona otročič -. i pozabil bom v teh spominili celo na kom na prsih Mati v«a zavita v i lepe dneve v Aranjuezu. na dvora- p!ašž. Beg v Egipt! Ganljiva slika! i j ne Greca, Velasqueza in Goye v Še dvoje žensk z vrči za vodo k rep- 1 Pradu. čeprav to življenje, ki je raz ko prislonjen mi ob boke. in pa-j j peto med zlatimi okvirji na platnu stir, ki žene domov čr^do ovac. ne-i ni nic drugega n3go posnetek pr i- katere so rdeče, druge zopet mo-j ■ vet;a, resničnega življenja španske' dro prepleskane. da jih gospodar hi-J j! dežele. Celo med berač?m, ki pa i« tra najde in loči od ostalih. Nič; nat ikal Murillo in md prosjakom J drugega kakor malo meiikega ve-1 ki te oblega, ni še dan?s nobene tra in dosti samote, razlike. Kako resnične podobe živ-j Popotni tovariš potegne za zvo-l jenja so te umetnine! l^i bikobor- nec pri samastanskih vratih. Imela ci. ki jih je naslikal čopič nesmr; | sva lastnoročno pismo od prior j a. j ---------- —--------------" j nega Goye! Še vedno žive. še vedno priporočilo, ki naj bi rama takoj i Cartuji je vse strogo in navda a j so tu. mogoče malo manj drzni, cc odprlo vrata v kartuzijo. Ampak, človeka z globoko resnobo. Tu <:o-, se ne pišejo baš Bebnonte. In me-J vratar, navaden laik. ne rabi ni? j ri ogenj, o katerem se izraža prior: nihi Ribere. Zubarana. okostniaki. | črnega na b?Iem. "Manana". -1i:n«» «l!šave. KnaJ|*jv«> j«*« m»-n. .v.- .j In itm-iw.rtlmna dumama rimvlh, fcat«-™ priporoča r:i*r. Knajp v kr;Ji*l — DOMAČI ZDRAVNIK Plfti'e po lirt-zi»Uu"rij o«-nik. v ka-t*rem Je nakr.itko p«.pisana vwika ra.Httina *a kaj rat»i. V ceniku h<*i»*ie rnifili mnogr drugih koristnih stvari. MATH. TEZDIR Box 772. City Hall Sta. New York. N. Y. Kretan je Parnikov — Shipping Newt — 7 ma'ca* li.- »1*- Fran*.-«. Havre IVnrland, Cher boat * 8 marca: M i»Ui«-»- - i \T-r Si Cni-rirt/ur® 11_nl ./■ 1 ■ ^ . 12. rr area Am.rua. Ch^rUiuiK, Hren:*-!! 13 marca: M it-nvt.«'!i. Buul xr>e .« .r Mr-r. I'r-m'ti 14. marca- MajtfMlf. Cli* rt-H.nr* lir^iiir!., I'hefL' urg l!r»'f*ipn 15. marcar si Inn*- vmtika. pk«-fl >l:rB Milwduk«**-, v*h«-ri-i-,ii> . iiimliurf t:«c.t** firar:«!*-. > -1* i. 16. marca: S«tturtj'.a. 1 nt 1». marca: ITl-KKlmt Mar.lir.J, •"I.T1- " (C t.r«. m«-n 2C marca: St'ittg-.rl, Ct.rfU>ur» Ur^n^n 2". marca: ! 1h \ r*> t 1 • rt.ou: k \ti'«**;-n 2-t. marca: ^r.i J. tfiaiii, • ■ '•!» . 25 ma'cfl: l.ri U In >0, Ci'-ri- 'irjf 26 marca: Harnlxiric. O r-rl. .re II:. inl.ijrjt marca- t'«iUii. imu<'ic 11 pi. . 1 l»u<; \w*t*ml»n«l, »"Jir-ri«.'. e. \rtw-r p. n Kuri»«>a. BrMM .Pr^.. ru, v 1 A-r.-i x-i ..i. < r.'- \» 2» mirr^- Miriivl"' ha f"1 . rlurt.fi; f'turiMiii! li mt'i %v >>-hln4tT»ti. Ci»»-fli. '.lK v..:-- i.im. 3« s .r M'-r. i: .t t-r-J m 2 ipriia: H-r-nv' »'Iu rh.> .r« A'l. rt I Vu i i 111. t-rl... iir ll.nrit. r^ l"rt-s'U<-m I^.um v«-;i t *li«-' l-f^ui tz. 11'♦* Z. aprila: !• -.1 • rti.-S urp rr.ni.-n 4 aprila: ii:ij- m ' 'ii^rl-oilrif kati*r>shr. n. -i«>f., Ur. tn*-n Aincivit. >m. It>ul<«n( S-ir M -r. I: .».plani ' 5 a^.-i.a: * *t .t Ui..i amano. Nap. i. «Ui.«.va t apriia: \ u!<" ! • r:i, Tr ^t 8 špnii K< -n 1 Nil T«.It, 1 >Ti.i\.l j pr la Mfirrun t, I'IH r»KH,ri; 10 aprna i: . a . -iT M« r. Itr«- Ii:« 'I 11 aprila: r.ifia. Il.ir^ li. iwi v. t., rl.....k »•• TiUial I. » f*-rl»MUiK XMw'TJ^-fl I'.r. ni. r., Ol-.-rt.....t (f. ISr.-tu« u 12 aprila: M11.T;. w ^ka. '"t .r« urj; H«ml>iirc 14 Aprila 1:. .. ch. rt- arc Haj. hur* 16 apnia |*r< xi4mt liardiriR, C'h«TtH..iira, J:r--- 17. apr.ia: fHmtaart. t'ii.ilMure, I'.r.n-n 18. apnta I • Kian«Havr« • sKfMI! 1'h*-rl»»urr l... i.i'1'..rlviirif, Ai.tw.-rjM-n 19 anrila Milwa-.k«-. • rl».(irs. Hamburg • •« nt. ' .r.il u. , .s.-p.,ii. UrllMVa 20 aprtla: S »tu; m.1 Tr.-l 21. ap«ila: i:, r. nc.«r! >. .............. lla'iil'U' a «-|,«-rlM»..r* II nbur« •m .rs;- W ir |ft ,n. i »..r|...,i lit*- St apn'a: 21 april? iTtj'-Stl«?, Ol.rjrfccurg p:, «•!,. r!...wri; fJr. r„.-n V.VstwiUn.1. «•!.*•• I«*:r*. \i.t*rrp<-ft 26 aprila: MlJ. p-1i .nka. «-!.-r»» >Urg "0 ap i.a .Maui ♦•t.nria. fi .-rt,.u>K AB>fH I' 1 !llfr. 1 h. rl<- ur»r lliml-ur« . ........I. ' t i: -t-r! -.uri: Jtri^fiifQ V JUGOSLAVIJO HITRA SLU2BA l Polujtc po "Big Steamrr Itouir" preko ( hrr- 1 boursa a'i Antut-rpna. Hitro, udobnu potova- / • jfftJjjJfc- ^, nje- Frivatni pmtwL llfcwi 111 liltlll hran i. eg 14. marca: 25. aprila i«»-S3C9BRHEi' OLYMPIC — 28. marca; 18. apr. . ....... v . Vrliki VELIKONOČNI IZLET IZLP1T 9. ma ja s s majestic ^ipiuj. 4. apr Pod ost brum v C it v c m Vr O . st .1 yf • 1- ■ ■ 1 * ' 1 1 -' v • - r 1 Drensc- vlr v " HOMERIC — 11. aprila: t. .naia ' 1 •' ' ..... " Kupite naši- vixapr»-j plačane listke za vaše sorodnike ali prijatelje WHITE STAR LINE RED STAR LINE International Mercantile Marine Company No 1 3ROADWAY NEW york DVA VELIKA IZLETA V LJUBLJANO FRANCOSKA LINIJA r li E N C II L I N E piirtdi 23. MAJA in 30. JUNIJA 1930 Na «J.»v;:.-m 1.1 ss , ti ,:. . -PARiS \ *..t . j -tr . • ■ t I;-ii»lj^ii i..it;..Ji fin.-Ka '-.tj. u.i r:ur«i i Ta pr»-n-«v lj. n i ik s ti i nudili |Hitiiik«.tn i i r.-V.«.. . . • paru. k : kat... \ .-il p-tnik) tr«-tj»-ca rizr-.la ■!■. *.(•.■•■> »-r i kali - iii /. .. 4 i «"• ■ >te!j.«mi. K . kirn n.» r,ijfv>i]j:a:i i. i, , • . • !-» -■ ■ p., l/.l^lr. . , •.( r« ulj » -pr- ti i - v • I I t. r v J.. J • . : T. j ' ..........-• • /f0C k ■ - i f»r:p--.- r . • I \n-» - . -1K..I1! t ;., i . ■ - ri -.1 •/. nt. r< / . i» - i<: -»# I-. - .-.t i - . i t.i j • • ii- -t ?! • i,- .i lm F-RENCH LINE. 19 St it- Street, fS««r V X j j 1 i j-a na »-«'•*' *.ist<t . n. « v . MIITOWN I' \ NK "f N V j Z,ikra -.-kA«" •-ark i •.::•■ w-. S. V- i k •I« »H N MMIKt.Ii'll ACKNTV.......Mb St «'iair A v. «i^v*-:, ml. o. MIIIAlJKVIi' l:l:«'S < ■ • . '.'J S' • .. r . i •..-v .-'uii.l " -I i »SKI 'I I svktk............- •• ITs2 M!i S t . lati;,, o 'rmiiuiiiiin imiiiiiMiMiM CEHA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZN1ZANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stone mubo hanette gm prl KNJIGARNI 'GLAS NARODA HI West IS Street Hew York City 5 d n i na oceanu DO CHERBOURG A ti DNI DO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE NA NOVIH. OGROMNIH EKSPRES NI H PARNI KI I* BCEMEN-EURCPA Tudi redna tedenska odplutja na slavni skupini i kabinskih parnikoc. PRIPRAVNA IN DIREKTNA ZVEZA Z VSEMI DELI EVROPE Ol.rit- povratnih d.wolp-rj In dni-t:ih * s'- i««-^* - -tiijt- z *n»u»pnJ-li<«n v va**Tii iii'--stu aH 7)1 BKOADWAY NEW YORK III 1 _ . _