YU ISSN 0040-1978 IZ VSEBINE: Pismo »od daleč« (stran 3) Priprava praznične mize (stran 4} Modna revija v ormoški Timi (stran 5) Ko sisov več ne bo (stran 5) Umetnišl(o doživetje z Brankom Hofmanom (stran 7) LETO XLII, ŠT. 47 Ptuj, 7. decembra 1989 CENA 28.000 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA V temeljni organizaciji za vzdrževanje in varstvo cest (od novega leta v Cestnem podjetju Ptuj) so na prihod zime dobro pripravljeni. Kot je povedal direktor Ferdo VajngerI, jim je nekaj posipnega materiala ostalo še od minule razmeroma mile zime, nabavili pa so še dodat- ne količine, tako da se prihoda zime ne bojijo. Še posebej ne, ker imamo v ptujski občini eno najbolje opremljenih cestnih podjetij, predvsem s specialnimi posipnimi vozili. Tudi plužnih vozil je precej, zagotovo pa jih je do- volj skupaj s kooperanti v posameznih krajev- nih skupnosti. Tudi letos bodo opravljali zimsko službo — torej pluženje in posipavanje cest — po usta- ljenem režimu. V 1. prioriteti zimske službe je najbolj pro- metno obremenjena magistralna cesta od Zla- toličja do Macija. Za to cesto je pomembno, da je vedno in ob vsakem času prevozna, da na njej snežna odeja ni debelejša od 10 cm, skrat- ka da ne prihaja do nobenih zastojev. V 2. prioriteti so vse druge magistralne, pa tudi vse regionalne in lokalne ceste, kjer teče linijski avtobusni promet. V tej kategoriji je največ cest, pomembno pa je, da ne prihaja do zastojev, da snežna odeja ni debelejša od 15 cm, kar omogoča promet z zimsko opremo (verigami). V 3. prioriteti so vse druge ceste in cestice ter poti, zimsko službo pa izvajajo v sodelova- nju s kooperanti iz posameznih krajevnih skupnosti. V tej kategoriji so dopustne tudi krajše zapore, če drugače ni mogoče vzpostavi- ti voznih razmer. Plužna in posipna vozila so pripravljena, pa tudi vozniki se ne bojijo napovedi, da bo leto- šnja zima dolga in mrzla. (Foto: M. Ozmec) UVODNIK. --- O fašizmu Gotovo niste preslišali, da so nas v teh dneh zmerjali ne samo s separatisti, temveč tudi s fašisti. Seveda ne, kot pravijo, »navad- nih ljudi«, temveč režim. Da je fašistoiden, če ne že fašističen. Tiste, ki so doživeli fašistične čase, je najbrž oh tem pograbila sveta jeza, drugi, ki pa tistih časov med obema vojnama in v drugi vojni nismo doživeli, pa smo pač na milost in nemilost prepuščeni raznim učbeniškim definicijam in seveda ustnemu izročilu. Pa vzemimo na primer definicijo fašizma kot ideologije. Skraj- ni nacionalizem, rasizem, šovinizem, revanšizem, socialna demago- gija, odprava ustavne ureditve, princip velikega vodje, nasilno ruše- nje demokratičnih ustanov in onemogočanje demokratičnih sil... Vas to na kaj spominja ? Pravijo, da so vse doslej verjeli, da je slabo samo slovensko vodstvo in da narod ne misli tako kot njegovo vodstvo. Če bi torej razmišljali dosledno po tej srbski logiki, je seveda vse skupaj tako: Sedaj, ko Slovenci nismo zrušili svoje (baje) antidemokratične vla- de, je torej kot na dlani, da je slab narod in ne samo njegovo vod- stvo. In naroda seveda ni mogoče zamenjati— ali pač, z znanimi metodami do genocida. Zamenjati narod, torej... Upam, da vas tudi to na kaj spominja ali vam daje kaj slutiti. Darja Lukman Prijave domačih obrtnikov še čakajo Peti tradicionalni novoletni sejem bo na ptujski tržnici od 15. do 31. decembra. Doslej so organizatorji (KGP — temeljna organizacija Komunalni servisi) prejeli okrog štirideset prijav zasebnikov, ki želijo prodajati na novoletnem sejmu. Že po tradiciji pa manjkajo prijave domačih obrtnikov. Na sejmih doma in v tujini se postavljajo, v do- mačem okolju pa redko ali nikdar. V komunalnih servisih pričakujejo njihove prijave do 15. decembra. Kaj pa družbeni sektor? MG V bodoče bolj usklajeno pri mestni obnovi Pred novembrskimi prazniki sta se predsednik občine Gorazd Žtnavc in predsednik izvršnega sveta Tone Ceh pogovarjala z vsemi, ki odgovarjajo za urejanje mesta. Ob tem so predstavili nekatere naloge v letu 1990 in novem srednjeročnem obdobju. Mesto bomo tudi v prihodnjem letu urejali v približno takšnem obsegu kot letos, saj ne bo dodatnih virov sredstev. Pripravljeni odlok o povišanju komu- nalnega prispevka je padel. Kljub temu pa bodo vpeljali nekatere konkretne in kakovostne spremembe ob sedanji reorganizaciji samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje. Med drugim predlagajo novo kakovost ozi- roma delo mestnega arhitekta. Prenova mesta mora biti sistematična in stroko- vna, zato bodo še v tem mesecu odločili o začetku njegovega dela. V izvršnem svetu so mnenja, da mora mestni arhitekt ostati v okviru stroke, zato ga ne bodo »selili« v občinsko stavbo, saj ne želijo, da bi iz dobrega strokovnjaka naredili slabega uradnika. Cilj je, da v bodoče v mestu ne bi moglo biti ničesar narejene- ga brez mestnega arhitekta. Gradnja Ptuja tudi ne more biti odvisna od novih političnih struktur, mandatarjev; Ptuj mora živeti na temelju stroke in s stroko. V teh razmišljanjih pa tudi ni tuja ideja o ustanovitvi posebnega zavoda za gradnjo mesta oziroma podobne institucije. Zasebniki na pohodu Zasebniki v Ptuju in okolici prevzemajo pobudo. V zadnjem času so odprli veliko novih lokalov, tudi prvi ponedeljek v decembru ni bil izjema. Mesto je dobilo dva sodobna lokala: Rozalija Bombek je na Trgu Svobode tri odprla trgovino s tekstilnim blagom z imenom Zala, S'^nja Plaveč pa enega najlepših butikov v Ptuju in okolici. Butik ima sedež v Vošnjakovi ulici 10, ob njem pa je tudi delavnica. V njem po- nuja lastnica modo za ženske vseh starosti in oblin. V kratkem pa bo vrata odprlo še nekaj zasebnih lokalov. (O no- vih zasebnih obratih več na 2. strani.) PRIPRAVE NA GRADNJO PTUJSKE PORODNIŠNICE Pred podpisom pogodbe o gradnji v občinskem izvršnem svetu so povedali, da so krediti za gradnjo ptujske porodnišnice odobreni. V teh dneh naj bi tudi podpisali pogodbo o gradnji. Da bi že med gradnjo zagotovili manjkajoči denar za dokončanje investicije (predvsem za nakup opreme), so se v Zdravstvenem centru odločili, da pri službi družbenega knjigovodstva — podružnici Ptuj odprejo poseben račun, na katerega bodo delovne organizacije lahko nakazale svoje prispevke. Njegova številka je 52400-763-52625, s pripisom »za gradnjo porodnišnice.« Na tem računu se bodo zbirala kre- ditna sredstva in prostovoljni prispevki. 1V|G ^^^ w Tone Ceh o napove- danem srbskem bojkotu: »Na srbsko tržišče je precej vezana Perutnina, delno Agis, TGA Kidričevo in nekatere druge delovne organizacije. Ptujske de- lovne organizacije in izvršni svet do ponedeljka niso imeli še nobe- nih podatkov o prekinitvi gospodarskega sodelovanja oziroma po- godb. V zadnjem času so srbske organizacije slabo plačevale svoje obveznosti, zato so se nekateri že odločili za nova tržišča in izvoz. Z direktorji večjih organizacij se bomo o teh vprašanjih konkretneje pogovarjali v teh dneh. Osebno sem prepričan, da mora vsak dober gospodarstvenik »vzdrževati« dobre poslovne vezi in kakovostne pogodbe; uresniče- vati pa jih morata oba partnerja. Pričakujem tudi, da bo Zvezni iz- vršni svet v kratkem sprejel ukrepe glede spoštovanja uresničevanja pogodb in delovanja enotnega jugoslovanskega trga. Če bi bil direktor delničar svoje firme, bi se drugače obnašal kot danes, ko se zanaša, da bo to firmo jutri reševala država. To je povsem v nasprotju z usmeritvami tržne ekonomije in takšnih po- slovnih partnerjev gotovo tudi Evropa 92 ne bo sprejela.« Naj na koncu še zapišemo, da tudi pobrateni Arandjelovac še ni dal nobenega glasu o napovedanem gospodarskem in siceršnjem bojkotu.« PTUJČANi iN ORMOŽANI NA SUPERMARATONU ZAGREB-ČAZMA Zmagovalec iz Slovenske Bistrice že štirinajstič zapored je bil ob prazniku republike 29. novembru tekaški supermaraton s startom v Zagrebu in ciljem v Cazmi v Moslavini, na cesti proti Bjelovarju. Proga je dolga 60 kilometrov. Vsako leto se maratona udeleži okrog 80 tekačev, ki se navdušujejo nad maratonom in vztrajnostnim tekom. Letos so bili tekmovalci iz Jugoslavije, Češke in ZR Nemčije. Supermaraton organizira Cazma v počastitev svoje osvoboditve. Letošnjega supermaratona seje iz Slovenije udeležilo 19 supermaratoncev, tudi iz Ptuja, Ormoža in Slovenske Bistrice. Ivan Golob iz Ormoža je bil v kate- goriji od 35 do 39 let drugi s časom 3 ure 56 minut, v skupni uvrstitvi pa je zase- del peto mesto. Milan Smolar iz Ptuja je bil prav tako drugi v kategoriji od 25 do 29 let, v skupni uvrstitvi pa deseti s časom 4 ure 19 minut. V kategoriji od 45 do 49 let je Ptujčan Sergej Pavličev zasedel tretje mesto; progo je pretekel v pe- tih urah in 24 mmutah, v skupni uvrstitvi pa je bil triindvajseti. Zmagovalec je bil Jankovič iz Slovenske Bistrice, ki je progo pretekel v treh urah in 44 minu- tah. Najmlajša udeleženka je bila Marjana Letica, stara trinajst let, najstarejši pa Josip Dundek iz Dolnje Stubice. Na cilj je prišlo 47 supermaratoncev, zadnji je pretekel progo v 6 urah in 51 minutah. NaV 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 7. december 1989 - TEDNIK Skupna seja ormoških zborov Po začetnih formalnostih — ugotavljanju sklepčnosti, ki ni bila ravno veli- ka — je predsednik skupščine občine Milan Ritonja predlagal delegatom vseh treh zborov v obravnavo sklep o podelitvi plakete občine Ormož kot najvišjega občinskega priznanja za prispevek k razvoju gospodarskega in družbenega ži- vljenja občine ter listine, ki so jo med občinska priznanja uvedli lansko leto. V nadaljevanju skupne seje se je razvila dokaj živahna razprava ob odgo- voru na delegatsko vprašanje delegacije krajevne skupnosti Velika Nedelja v zvezi s komasacijskim postopkom Trgovišče—Cvetkovci. Dejstvo je, da delega- cija krajevne skupnosti Velika Nedelja z odgovorom, ki je bil objavljen v občin- skem delegatskem glasilu Odločanje, ni zadovoljna, ker so posegi v zemljišča, predvsem za kmeta, ki je tod že rodove in od te zemlje tudi živi, zelo boleči, zla- sti če se z zemljo ne ravna dovolj spoštljivo. Ker pa se bodo melioracije v občini Ormož nadaljevale, je prav, da to vprašanje dokončno uredijo in ponovno ime- nujejo komisijo, ki bo vse sporne odnose razčistila. Na skupni seji vseh treh zborov je delegat DPZ Mirko Novak podal prote- stno izjavo v imenu vseh delegatov ormoške občinske skupščine zoper grožnje mitingarjev, ki hočejo I.''decembra na vsak način priti v Ljubljano. Sklenil je ta- kole: »Smo suveren narod in svojo integriteto bomo zaščitili, prav tako svoje le- gitimno izvoljeno državno in politično vodstvo, ki mu delegati vseh treh zborov skupščine občine Ormož zaupamo. Mitingarjem pa sporočamo, da niti trenutek in ne način nista primerna času in okolju, v katerem živimo.« Po skupni seji so se delegati zbrali še na ločenih sejah ter na zboru združe- nega dela in krajevnih skupnosti obravnavali številne odloke. Vida Topolovec PRIREDITVE OB DNEVU JLA V PTUJSKI OBČINI Praznično in delovno V odboru za praznovanje dneva JLA, ki so ga imenovali pri svetu za ljud- sko obrambo in družbeno samozaščito ter usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze, so 21. novembra oblikovali letošnji program prireditev. Ostali bodo pri železnem programu z manjšimi popravki. Ze lani so opustili tradicionalne obiske po šo- lah in so jih zamenjale spominske ure in obiski učencev v vojašnici med letom. Mladi bodo tudi letos razmišljali o JLA in pisali spise ter risali. Osnovnošolci in srednješolci bodo 21. decembra obiskali vojašnico, kjer bo tehnični zbor. Učen- ci tretjih letnikQv srednjega usmerjenega izobraževanja se bodo v okviru letoš- njih aktivnosti ob dnevu JLA pogovarjali tudi o naboru in JLA. Mladi so si na- ložili še nalogo, da bodo sodelovali v tekmovanju v malem nogometu in strelja- nju z zračnim orožjem. 14. decembra pa bo tudi tradicionalno strelsko tekmova- nje s pištolo in avtomatsko puško za predstavnike družbenopolitičnih organiza- cij občin Ptuja in Ormož, teritorialne obrambe, sosednjih hrvaških občin in delovnih organizacij. Predstavniki sveta za LO in DS, JLA, TO, ZZB in mladine bodo v decem- bru obiskali nekaj delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, kjer se bodo po- govarjali o uresničevanju obrambnih priprav. Odločili so se za obisk Perutnine, Agisa in trgovskega podjetja Emona-Merkur, med krajevnimi skupnostmi za Žetale, Dornavo, Trnovsko vas, med ptujskimi pa za Jožeta Potrča, kjer živi naj- več upokojenih in še danes aktivnih starešin. Osrednja občinska proslava ob dnevu JLA bo 21. decembra ob 18. uri v ptujskem gledališču. Pripravljajo pa še več spremljajočih prireditev. MG Zabok in Zlatar Bistrica nova člana skupnosti bratskih občin V spominskem domu Josipa DEBELIAKA v Orešju v bratski občini Pregrada se je ob dnevu republike sestal koordinacijski odbor za sodelovanje bratskih občin KJanjec '89. Osrednja razprava je bila o vlogi in nalogah sindikatov ob uveljavljanju novega zakona o de- lovnih razmerjih. Podrobno predstavitev zakona, predvsem pa tudi angažiranost sindikatov pri njegovem nastajanju je podal izvršni sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Hrvat- ske Josip KLISOVIČ. Sledila je zelo poglobljena razprava, v kateri so največ govorili o kole- ktivni pogodbi, o ekonomskih presežkih delavcev, stavkah, pooblastilih poslovodnih orga- nov, zaščiti sindikalnih delavcev in drugih vprašanjih, ki zadevajo socialni in ekonomski po- ložaj delavcev. Obravnavali in sprejeli so sklep o podelitvi priznanj bratskih občin v letu 1989, kijih bo- do podelili ob koncu 28. srečanj bratstva in prijateljstva Klanjec '89 v Kumrovcu januarja 1990. Dogovorili so se o izidu biltena o sodelovanju bratskih občin v obdobju Ivanec '87, Lendava '88 in Klanjec '89. Soglasno so sprejeli sklep, da se za nova člana skupnosti srečanj bratstva in prijateljstva bratskih občin sprejmeta občini Zabok in Zlatar Bistrica. Sledila je zgodovinska ura v spomin na Josipa DEBEUAKA, enep izmed 7 sekretarjev SKOJ-a, kateremu so borci in mladina v njegovem rojstnem kraju Orešju zgradili spominski dom, v katerem so postavili tudi spomenik in skrbno uredili spominsko sobo. Istega dne so vsi udeleženci seje obiskali delovni kolektiv Steklarne Straža Hum ob Sotli in si ogledali proizvodni proces, se seznanili z novo organizacijo podjetja in delom njihove sindikalne organizacije. pg Gotovo vas bo zanimalo NOVA NA TRGU SVOBODE V PTUJU V Zalo, da bo dan lepši v ptujski občini je vedno več zasebnih trgovin. V glavnem gre za trgovine z živili, druge si šele utirajo pot. V ponedeljek, 4. decembra, je Rozalija Bombek, prej je delala v Mipovi trgovini Slavica, odprla trgovino Zala, v kateri prodaja tekstilno blago. Ponuja pa tudi plete- nine, tekstilne izdelke zasebnih proizvajalcev in uvoženo metrsko bla- go. Preden je Zala postala to, kar si je nova zasebnica želela, je bilo potrebno premagati marsikatero oviro. Lokal ji je dodelila samoupra- vna stanovanjska skupnost občine Ptuj. Rozalija bo v začetku delala sama. Kupce pričakuje vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Izkušnje iz družbene trgovine bo skušala po najboljših močeh uresničevati v svoji in skrbeti za zadovoljstvo kupcev. Zadovoljen kupec je že pol uspeha, zato bodo njegove želje moto njenega dela. Svoje pa bodo naredile tudi konkurenčne cene. Četudi je trgovinica odprta šele nekaj dni, Rozalija razmišlja o novi ponudbi. Predvsem bi želela pomagati vsem, ki šivajo, ob tem pa po- nuditi še galanterijske izdelke. V novi trgovinici bo prijetno kupovati. (Posnetek: M. Ozmec.) NOVO V VOŠNJAKOVI ULICI 10 V PTUJU Butik Sonja v novih prostorih Sonja Plaveč že nekaj časa uspešno oblači I^tujčanke, posebno ti- ste rosnih let. Na skromnem prostoru v Jadranski ulici 6 pa ni mogla pokazati vsega, kar zna in zmore. Novi prostori v Vošnjakovi ulici 10 so prava paša za oči in se lah- ko brez zadrege primerjajo s podobnimi lokali v tujini. Sonja nudi tu- di na novi lokaciji žensko modo: oblačila za vsak dan, za nosečnice in obleke za močnejše. Šivala pa bo tudi za svečane priložnosti. Moda, ki jo ponuja, se zgleduje po italijanski, ki je nam tudi naj- bližja. Ideje za modele »črpa« na številnih sejmih; letos je obiskala vse pomembnejše v Evropi. Butik Sonja bo za zveste obiskovalce odprt vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. Kaj lahko zapišemo na koncu? Mesto in občina ob vse večji za- sebni pobudi dobivata veliko, četudi pogosto nimata najboljšega od- nosa, bolje rečeno ne odstopata od starih in uveljavljenih pozicij. Mo- del »Evropa 92«, po katerem se zgledujemo, pa zahteva drugačno, predvsem pa hitro ravnanje. Še dobro, da imajo bodoči zasebniki toli- ko energije, da vztrajajo. Kako je bilo v enem od primerov, bomo za- pisali v eni prihodnjih številk. mg V novem butiku je vse, kot se šika ... (Posnetek: M. Ozmec.) NOVO V DORNAVi Saiiiopostrežna trgovina z okrepčevalnico v ponedeljek, 27. novembra, je bil v Dor- navi pravi praznik. Terezija in Anton Korpar sta v prostorih stare osnovne šole, kjer so zadnja leta bivale mladinske delovne briga- de, uredila sodobno trgovino in okrepčeval- nico. Krajani so toplo pozdravili novo prido- bitev in s svojo navzočnostjo ob odprtju po- kazali, da so trgovino težko pričakovali. Krajevna skupnost se je skoraj desetletje pogovarjala s ptujsko trgovino za ureditev primernega prodajnega prostora. Pogovori niso dali rezultatov. Zato so se pričeli pogo- varjati z zasebnikoma in rezultat je nova sa- mopostrežnica. Zakonca Korpar sta se na odprtje pripra- vljala skoraj celo leto. Že od začetka leta sta bila praktično vsak dan v nekdanji šoli in de- lala. Trgovina je v nekdanji učilnici, ki se je nikakor ni dalo ogreti, v bivši zbornici pa je okrepčevalnica. Ni potrebno posebej pou- darjati, kako je pri obnovi stare stavbe: po odpravi ene napake so odkrili drugo, tretjo, četrto itn. Po dolgih mesecih neutrudnega dela so Korparjevima skoraj pošle moči, saj jima ni bilo z ničimer prizanešeno. Do odprtja trgo- vine sta bila še brez telefona — kljub oblju- bam. Terezija je povedala, da bodo v začetku delale tri ob njeni pomoči. Po novem letu pa se jim bo pridružil še moš, ki je tudi obrtnik. Trudili se bodo, da bi kupce kar najbolj za- dovoljili. Na željo Dornavčanov bodo vozili kruh iz ormoške pekarne, enkrat tedensko pa bodo prodajali konfekcionirano Pomurkino Normalno delo,« je povedala Tere- zija. Do odprtja trgovine so jo spremljale sa- me težave. Zelo težko se je tudi poslovila od nekdanjih sodelavcev v Perutnini, kjer bodo zagotovo pogrešali njeno dobro voljo. V začetku bo trgovina z okrepčevalnico odprta do 17. ure, v nedeljo pa od 8. do 11. Na ponedeljkovi slovesnosti ob odprtju nove trgovine je govoril Tone Velikonja, predsednik sveta krajevne skupnosti Dorna- va, oglasil pa se je tudi pater dornavske žup- nije Gavdencij Skledar. Stara dornavska šola je lep primer sožitja. V njej so poleg trgovine in okrepčevalnice še strelci, TVD Partizan, mali šolarji, v kratkem pa se bo v njej naselila tudi krajevna skup- nost. MG Tone Velikonja je govoril v imenu krajevne skupnosti, pater Gavdencij Skledar pa v imenu dornavske župnije Nova trgovina je lepo urejena. (Posnetki: M. Ozmec.) Prašičereja se širi Po nekajletnem nazadovanju prašičereje na ob- močju Kmetijske zadruge Ptuj so v letošnjem letu opazili nekoliko večje zanimanje kmetovalcev za to dejavnost. Odkup odojkov je bil za 15 odstotkov večji, to pa je tudi dobra osnova za nadaljnjo širitev te dejavnosti. Prašičereja postaja, tako vse kaže, znova ekonomsko zanimiva, manj je v zadnjem ča- su samooskrbe in tako kmetovalci kot potrošniki vse bolj zaupajo proizvodnji. Letos so v kmetijski zadrugi s pomočjo republi- ških nepovratnih sredstev sisa za pospeševanje pro- izvodnje hrane že zgradili nekaj novih hlevov za prašiče, v prihodnjem letu pa imajo na tem področ- ju obetavne načrte, seveda če bo dovolj zanimanja za to pri kmetovalcih. Zadružni svet je že sklenil, da se bo Kmetijska zadruga vključila v konzorcij za prašičerejo. Konzorcij ustanavljajo v severovzhodni Sloveniji, v njem pa bodo poleg rejskih organizacij tudi mesnopredelovalna podjetja, tovarne krmil in tako naprej. Konzorcij bo obstajal tako dolgo, da bodo v prašičereji izpeljane načrtovane investicije; v Sloveniji je trenutno še prostora za prodajo več koi petdeset ti^oč prašičev letno. V zasebnem kme- tijstvu so torej možnosti za povečanje proizvodnje, gre pa za nepovratna družbena sredstva in ugodne dodatne kredite. Cilj je, da bi slehernemu kmetoval- cu, ki se bo odločil za prašičerejo, zagotovili vsaj 30 odstotkov nepovratnih sredstev, kar je prav gotovo pomemben delež. Prašičereja je znana po tem, da prihaja vsakih ne- kaj let do krize zaradi cenovnih nesorazmerij. Prav zaradi tega bo v omenjeni konzorcij vključena tudi mesnopredelovalna industrija, s katero se bodo do- govorili za dolgoročno veljavne pogoje prireje me- sa, da ne bi v naslednjih letih nesorazmerja v ceni živih prašičev in krmil znova ogrozila te dejavnosti. Lokacije novih hlevov za prašičerejo naj bi bile predvsem tam, kjer ljudje opuščajo živinorejo na ravnini. Za prašičerejo je potrebno zrnje, ki ga je v ravninskih predelih dovolj. Za rejo plemenskih svinj NO primerne tudi haloške doline: vsekakor pa je pogoj za rejo prašičev tudi pridelovanje koruze in Ječmena. V zadrugi želijo skleniti pogodbe s taki- mi rejci, ki bi zagotavlja;; vsaj petdeset ali osemde- set odstotkov lastne "t rme. V pniivdnjem 'etu naj bi sto pitancev letno in najmanj deset hlevov z dvajset do petindvajset plemenskimi svinjami. Zadruga ftuj poziva vse kmetovalce, ki jih praši- čereja zanima, da se oglasijo pri njihovi pospeševal- ni službi, kjer se bodo pogovorili in dogovorili o vseh pogojih za gradnjo hlevov. Pomembno je seve- da zanimanje za dolgoročno sodelovanje z zadrugo. Gre zares in časa ni na pretek; v zadrugi želijo zbra- ti seznam interesentov do 10. decembra, saj je po- trebno že do 15. decembra opredeliti vse možnosti za gradnje v prihodnjem letu. JB Kmetijska 7adruga Ptuj iitneSra /i^r.- plcmens::il: svinj in prodaialce i^dah v. ■//- ■■/o pn /decem- bru odkupovali samo n^unke. tezje >d 25 hh -ru- mov. Za t( . iU ii unji, te"' - zdravstvenim .tan/em ' in .^gi > ,u U'pri nadutjrn n ' J, <. Ir-^rnmov bo en -h kot •■ . '■■ . -:a k ' ra- TEDNIK - 7- december 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 Ormoški gasilci o organiziranosti in finansiranju v spremenjenih razmerah Kakšna naj bo racionalna organiziranost v spremenjenih ra/merah 9 Komu čuvati in varovati premoženje # Kakšno požarno %arnost t ob- čini Ormož potrebujejo # V gasilstvu množičnost da ali ne Ta in še nekatera vprašanja so si zastavljali gasilci občine Or- mož na problemski konferenci, kjer pa so žal govorili bolj ali manj sebi. Za vse obširno po- y občini Ormož deluje 21 prostovoljnih in eno industrij- sko gasilsko društvo, ki štejejo 1.943 gasilcev (od tega 1.514 moških in 429 žensk). Sodelu- jejo s krajevnimi skupnostmi in tako s skupnimi močmi re- šujejo vprašanje požarnega varstva. Napredek v razvoju požarnega varstva v občini Or- mož je viden po ustanovitvi sa- moupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari, ki z zbranim denarjem ne zagota- vlja izvedbe zastavljenih pro- gramov, posebej še zaradi zelo visokih cen gasilske zaščite in reševalne opreme, ki jo gasilci za nemoteno reševanje ob po- žarih in drugih nesrečah nujno potrebujejo: prispevna stopnja pri tej samoupravni interesni skupnosti je med najnižjimi v Sloveniji. Da bi izboljšale sta- nje na področju požarne var- nosti, imajo nekatere krajevne skupnosti v občini del sredstev iz krajevnega samoprispevka namenjenega za požarno var- nost. slanstvo, ko rešujejo premoženje in tudi življenje ljudi s svojim ži- vljenjem, so družbeno premalo priznani, je menil eden od raz- pravljalcev. Gasilci ne morejo bi- ti sami sebi namen in jih nima- mo samo zaradi lepih uniform, parad in tekmovanj, kjer naj bi obvladali tekmovalne veščine, temveč so potrebni povsod tam, kjer je potrebno varovati in reše- vati zasebno in družbeno premo- ženje in ljudi, je menil Franci Polič, predsednik Gasilskega društva Hardek, ki je razpravo na problemski konferenci pripe- ljal v prave, problemske vode, ker bi se sicer pogovarjali o tem, koliko je gasilcev, o opremi, koli- ko je žensk in koliko pionirjev, kakšen kader je v gasilskih vr- stah in še o čem. Med pomembnejša vprašanja pri požarnem varstvu sodi vpra- šanje finansiranja. Potrebno je razčistiti odnose med lastniki premoženja in gasilci oziroma na kakšen način lastnik premoženja in koliko potrebuje gasilce in ko- liko je pri tem voljan plačati. Drugo, prav tako zelo pomemb- no vprašanje, je, kakšno požarno varnost potrebujemo in ob tem še bolj tehtno in pomembno vprašanje, ali lahko vse opravi- mo in napravimo pri požaru sa- mi in smo to pripravljeni plačati ali pa računamo na tako požarno varnost, da nam bo pomagal kdo drug, ki ima boljšo tehniko in več opreme. Veliko bolj racional- no je, da nima vsak vsega in da so nekatere tehnične zahteve ure- jene v dogovoru s Ptujem, Mari- borom, Varaždinom, Cakovcem ali še s kom drugim. Pomembno vprašanje, ki je ak- tualno in zanimivo, je tudi, kako opremljati gasilske enote v od- stotku vrednosti premoženja, ki ga imamo. Obstaja odvisnost med denarjem, ki ga vlagaš v za- ščito, in vrednostjo tega, kar va- ruješ. Pomembno je, da pri tem razmislimo, v kakšna sredstva in V devetih mesecih letošnjega leta je bilo na območju občine Ormož pet požarov, lansko leto pa šest. Iz poročil, ki so jih po- slala društva, ugotavljajo, da se kot vzroka še vedno poja- vljala nepazljivost in maloma- ren odnos do posameznih na- prav in instalacij, zato bodo na področju izobraževanja in os- veščanja občanov morali stori- ti kaj več. V vseh akcijah gaše- nja požarov, ki so bili v prete- žni meri pri zasebnikih, je so- delovalo 154 gasilcev in so po- rabili 248 delovnih ur. opremo bomo denar vlagali. Ali v takšna, ki imajo ob sebi sposo- ben kader, ki jih bo znal izkori- stiti, aH pa bodo kupljena samo zato, ker pač morajo biti in bodo ležala po kotih in prhnela. Vse to je potrebno imeti v mislih pri bo- dočem sistemu finansiranja po- žarnega varstva. Pri prostovoljnem gasilstvu bi se morali odločiti, ali množičnost v gasilskih vrstah ali ne. Vse do nedavnega, pa tudi na sloven- skem kongresu gasilcev so sanja- li o množičnosti. Pri vsem tem je potrebno vedeti, ali potrebujejo v občini Ormož 2000 gasilcev, ki so podpovprečno usposobljeni, ali pa v vsakem kraju dve do tri desetine, ki so dobro strokovno usposobljene in tehnično oprem- ljene. To, da vsakdo ne more de- lati vsega in uporabljati vseh teh- ničnih sredstev, so že dodobra spoznali pri večjih gasilskih dru- štvih. Gasilska društva v občini Ormož imajo za prevoz 9 orod- nih avtomobilov TAM, 12 orodnih avtomobilov IMV in pet kombiniranih vozil. Za ga- šenje imajo 22 motornih bri- zgaln: od teh so nekatere že vgrajene v vozila. Trenutno premorejo dovolj agregatov za črpanje vode, vendar so neka- teri starejši. Osebna oprema gasilcev je zadovoljiva in ustre- za zakonskemu predpisu o mi- nimalni opremi operativnih enot. Kljub dobro razvejanemu vodovodnemu sistemu pa bodo morali gasilci skrbeti še za do- datne vodne vire, slabo pa so v občini vzdrževani hidranti. Pri gasilstvu se srečujejo tre- nutno z dvema zakonoma — or- ganizirani so po zakonu o dru- štvih in po zakonu o požarni var- nosti. Organiziranost po zakonu o društvih je dokaj labilna, saj je lahko vsak občan član gasilskega društva. Kakor hitro si pri gasil- stvu postavijo vprašanje, kdo je lahko član po zakonu o varstvu pred požari, ugotovijo, da so to samo kvalificirani ljudje, izpra- šani gasilci. Ce te kvalifikacije član gasilskega društva nima, se ne sme pojaviti na požaru, pri gašenju. Ker je bil naslov konference problemska, so se pogovarjali tu- di o finansiranju požarnega var- stva prihodnje leto, ko bodo uki- njene samoupravne interesne skupnosti, med njimi tudi požar- na. Vsi so povedali, da so z dose- danjo organiziranostjo zadovolj- ni, v bodoče pa ne vedo, kako bo, ali ne bodo preveč denarja pobrali razni posredniki. Vida Topolovec -pismo »od daleč« Nedelja zvečer. Večji del dneva sem porabil za to, da bi po vseh kanalih dobil vesti, kaj so se dogovorili na današ- nji seji Markovičeve vlade. Zaman, saj je ura že pol osmih, pa v Slovenijo ne morem poslati novic, da v tej dr- žavi še vedno nekdo drži niti v rokah ter da Bogdan Ke- cman s svojim združenjem Božur na Kosovu, za katerim stoji celotna srbska politika, ne more z Jugoslavijo početi tega, kar ponavadi delajo »svinje z mehom«. Čakanje na rezultate današnjega zasedanja vlade, kije z napovedano trgovinsko vojno verjetno izgubila vse iluzije o uspehu gospodarske reforme, sem izkoristil za prebira- nje tujih komentarjev o dogajanjih v Jugoslaviji. »Die Welt« se vprašuje, ah je glede na vsa dogajanja skupna država Jugoslavija sploh še mogoča in smiselna. AH ne bi bilo za vse udeležence — tako za Evropo kot tudi za mir v svetu — bolje, če bi narodi, ki so si očitno tako tuji, kot so si Srbi na eni ter Slovenci in Hrvati na drugi strani, odšli vsak svojo pot? Kriza še vedno ni prebila dna. predsedstvo Jugoslavije je nemočno, partija razcepljena, vojska zaen- krat le še nemo opazuje dogajanja in ob največji grožnji stabilnosti države — napovedanem mitingu solidarnosti — ne reagira. Markoviča pa zanima samo ekonomska re- forma. ne pa tudi nujne politične spremembe. Kršenja vsa- kršnih človekovih pravic niti ne »vidi«, da se ne bi spri do konca v že tako zaostrenih odnosih s Srbijo glede nekate- rih rešitev za gospodarsko reformo. Sicer pa ni več časa za optimizem in utvare. Ko v že ta- ko »vprašljivem zakonu« ni več mogoč dogovor in ko se »noči« končujejo s prepiri, je boljše, da se »zakonca« pač razideta, čeprav bo ostalo veliko »nepreskrbljenih otrok«. Država pač ne more biti nekomu mačeha, drugemu pa mati. kot je tipično na Kosovu. Čeprav »resnica« o Kosovu ni bil namen mitinga v Lju- bljani, pa naj vendarle strnem nekaj utrinkov iz te pokraji- ne, kjer ne bo nikoh več prišlo do nacionalne sprave med Srbi in Črnogorci na eni ter Albanci na drugi strani. Stal- no iskanje »kontrarevolucionarjev« med Albanci, ki so jim dokazovali secesionistične težnje, je res pripeljalo do tega. da so nekateri Albanci tako meni kot mojim novmarskim kolegom prvič javno priznah, da razmišljajo o svoji repu- bliki. Ustavne spremembe v Srbiji, izredno stanje, »dife- renciacija« so dali krila še živečim Srhom in Črnogorcem na Kosovu, ki so postali izredno militantni. Albanci so očitno prestrašeni zaradi vseh pritiskov, policijskih ur, pre- povedi gibanja in na vse izredne ukrepe odgovarjajo s pa- sivnim odporom, saj vso svojo nejevoljo »stresajo« doma s povečanjem natalitete. Sicer pa današnje stanje na Kosovu pravzaprav najbo- lje opisuje primer razsodbe hiš trem Albancem v Podujevu. Na Kosovu je večina pogodb namreč ustnih s pričami in »beso«. In tako je bogat Srb prodal Albancu leta 1967 več kot 20 arov zemlje in ta jo je kasneje podaril sinovom. Vse je bilo v najlepšem redu. dokler sta bila gospodarja živa. potem pa se je eden izmed sinov Srha spomnil, da ni po- godbe. torej je zemlja njegova. Po petih letih pravdanja je dobil tožbo, saj je zaposlen na občini, in jutri naj hi Alban- cem. ki imajo menda 20 nepreskrbljenih otrok, porušili hi- šo. Vsekakor ne bo šlo v Podujevu, ki je etnično čisto al- banski, brez demonstracij. Nasilje in militantnost pa sta očitno že postala del kosovske vsakdanjosti. Medtem ko sije v Sloveniji večina ljudi — razen neka- terih petokolona.šev — oddahnila zaradi odločitve, da ne bo mitinga »resnice in solidarnosti« v Ljubljani, pa je eki- pa RTV Ljubljana očitno preveč posegla v »osje gnezdo«. Svojo jezo zaradi odpovedi mitinga .so si najprej na nas znesh v samem združenju Božur tik pred odht^om na na- javljeno provokacijo k Ljubljano, toda »pomoč« pri preno- su tehnike in ljudi iz Šipadovega predstavništva v l^ištini. kjer je delovno mesto in brlog združenja, ni bila nasilna. Prva reakcija kvazi intelektualcev v Božurju na enostran- sko prekinitev odnosov s Slovenijo je bila nekako razum- ljiva. pa še stanje v sami organizaciji kosovskih Srhov in Črnogorcev je pokazalo, saj so nekateri kljub temu vztra- jali. da nam je potrebno postreči s kavico, dokler Kecman ni dejal: »Ni kare za Slovence.« Vedel sem. da bo L december za slovenske novinarje na Kosovu kritičen ter da utegnemo imeti r Kosovem Polju, kjer še živi večina Srbov in Črnogorcev, velike probleme. Ljudje so bili zaradi prepovedi mitinga razpoloženi pribli- žno tako. kot smo Haložani po kakšni vaški veselici, kjer se je popilo veliko rina. Srečanje s takimi ljudmi je na- mreč enako nevarno, če rečeš dober večer ali pa si tiho. V vsakem primeru težko odneseš celo kožo. Zjutraj po praznikih snemamo anketo, kaj ljudje mislijo o prepovedi mitinga in prekinitvi odnosov. Večina nas je vse skupaj poslala tja. »od koder prihaja človeški rod«, saj so. če nič drugega, po avtomobilu spoznali, da smo Slo- venci. Popoldne naj bi v Kosovem Polju zasedala Sociali- stična zveza in še vedno ni bilo jasno, ali se bo tudi zdru- ženje Božur odločilo za miting r Beogradu, potem ko je propadla Ljubljana. Kot veste, so jim r Beogradu odrekli gostoljubje, češ da v Srbiji že poznajo resnico o Kosovu. Po iskanju smo končno izvedeli, kje bo sestanek. Za vsak primer smo avtomobil parkirali dobrih sto metrov od same zgradbe Železničarskega doma. toda še vedno »preblizu«. Od snemalcev sem zahteval, naj vključijo kamero, da bi ujeli vsaj nekaj psovk in kletne, namenjenih ekipi televizi- je. Ne vem. aH je strah aH pomanjkanje izkušenj, saj je bil to za celo ekipo pravzaprav ognjeni krst. vplival na to. da ni bilo mogoče posneti celotnega dogajanja. Približevala se nam je skupina desetih »sestanka željnih« občanov Ko- sovega Polja: snemalec jih je na srečo ujel na trak, nato smo ob grožnjah, naj zapustimo prizorišče, že pričeH pos- pravljati tehniko v avtomobil. Prepozno. Tonski mojster, ki je že prej pokazal negotovost, se ima samo dejstvu, da golf ni imel štirih vrat, zahvaliti, da jo je odnesel brez prask, medtem ko so snemalca Marka Smoleta dočakaH brce in udarci, preden je uspel rešiti sebe in kamero. Za mano so stopiH dva. morda trije Kosovopoljci ter se na srečo zaman trudili, da bi njihove brce in udarci dosegH cilj. Umikal sem se v avtomobil in poskušal čimprej zakleniti vrata ter odpeljati. No. tu sem imel manj sreče, saj je, ko sem zapi- ral. nekdo sunkovito brcnU vrata avtomobila. Ne vem, če- mu se lahko zahvalim, da je moj palec kljub vsem boleči- nam ostal cel. Po izredno bojevitem razpoloženju nesojenih udeležen- cev mitinga v Ljubljani se pravzaprav zdi vedno bolj upra- vičena njegova prepoved. Težko je veijeti organizatorjem, da bi sami vzdrževaH red in mir. še posebej ker gre v večini za ljudi, ki so res trdno prepričani v nepravilnost stališč o Kosovu r Sloveniji. Jugoslovanskega voza. ki z veliko hitrostjo drvi navzdol, ne more več nihče ustaviti. Zaustavilo ga bo samo dno brezna, v katerega drvimo, in šele potem bomo videH. kaj je od »voza« ostalo uporabno. Potem ko z mitingom niso uspeH napraviti »dežele« zopet jugoslovanske, pričakujejo, da bo klonila z vračanjem blaga, saj sem r soboto v neka- terih beograjskih trgovinah že opazil, da ponovno pripra- vljajo embalažo za vračanje pralnih strojev in drugih apa- ratov v Slovenijo. Nemogoče je našteti tudi vse najave srb- skih gospodarstvenikov o prekinitvi odnosov s Slovenijo, ker je bil ogrožen njihov ponos. Morala ima prednost pred materialnimi koristmi in poslovnimi odnosi, pravijo, in tu se zgodba seveda konča. Sicer pa svojim rojakom priporočam, da se držijo apoli- tične pesmi Rokerov s Moravu. kije postala hit: »Nemoj. Mile, ništa politički. jer češ opet dobiti po... leda. Pevaj nešto šlo nikog ne vreda...» Vladimir VODUŠEK v V PTUJU, UUTOMERU IN CEUU Odbori neodvisnih sindikatov Od oktobra letos deluje v Ptuju pod okriljem OK ZSMS Ptuj ini- ciativni odbor za Neodvisne sindikate Slovenije. Morda se bo kdo vprašal, zakaj neodvisni. Zato, ker se bodo resnično zavzemali za ena- kopravne koristi vseh državljanov Slovenije, ne glede na njihovo mo- ralno, politično, versko-svetovnonazorsko pripadnost ali socialne raz- mere. Drugače povedano, NSS so si zastavili program, ki temelji na ekonomsko-socialni in politični zaščiti državljanov Slovenije. Osnu- tek programa obsega še socialni in politični program. Njihov skupni cilj je delati za dobro vseh delovnih ljudi. Resnica je namreč, da v današnjih ekonomsko-političnih razme- rah Neodvisni sindikati ne vidijo prihodnosti niti za nas niti za naše potomce. Prav zato si prizadevajo, da bodo ljudem nudili človeka do- stojno življenje. Njihova prva akcija je usmerjena predvsem v to, da bi moral naš delovni človek mesečno zaslužiti najmanj 2000 DEM (razumljivo, preračunano v dinarje, naše uradno plačilno sredstvo). Iniciativni odbor vodi Rastko PLOH L, v odboru pa sta še dr. Bo- židar Pahljina in dr. Adolf Žižek. Rastko Plohi nam je v pogovoru med drugim povedal: »Sedaj je včlanjenih že nekaj nad 450 ljudi, v Ptuju nekaj nad 300. Ni nam za oblast nad drugimi, ampak za to, da jo lahko imamo sami nad seboj. NSS bodo svoje cilje dosegli na miren, dostojen in kulturen na- čin. Stavke naj bodo skrajna in zadnja metoda. Ne prištevamo se med levico in ne med desnico, vendar nas to ne ovira pri sodelovanju z drugimi gibanji in organizacijami, s katerimi bi imeli skupne cilje. Člani NSS so lahko sočasno člani tudi drugih političnih organizacij. Neodvisni sindikati zahtevamo, da so spoštovane vse mednarod- ne sindikalne konvencije, ki jih je podpisala tudi SFRJ. Konvencijo o pravicah do stavk je SFRJ ratificirala že leta 1958. Konvencija št. 87 je za delavce v Sloveniji, ko bodo začeli ustanavljati neodvisne sindi- kate, najpomembnejša, saj med drugim varuje sindikat pred vmešava- njem državnih oblasti v ustanavljanje in delovanje neodvisnih sindi- katov ...« Prostor nam žal ne dovoljuje, da bi lahko o delu NSS podrobne- je pisali. Za danes se zadovoljimo s tem, da so Neodvisni sindikati že pomagali uspešno razrešiti delovne spore: dopust delavcev v Primatu — TOZD Bančna oprema v Ormožu in v Gorenju — TOZD Fecro v Slovenj Gradcu. Prepričani pa smo, da bomo lahko o delu Neodvis- nih sindikatov pisali še pogosteje, še posebej ker se med drugim zav- zemajo, da politične organizacije, kot so ZK, ZSMS, nimajo nobene- ga vpliva na vodenje podjetij in ustanov, ker menijo, da naj se naša podjetja in ustanove zgledujejo po tistih v razvitem svetu — zlasti v državah EGS — po upravljanju, organiziranju, višini davkov, pa tudi po osebnih dohodkih. Odbor ima v Klubu mladih v Ptuju sestanke vsak ponedeljek ob 18. uri in tam se lahko včlanite. Franjo Hovnik Programska seja Socialistične zveze Ob 13. uri se je v Narodnem domu pričela programska seja ob- činske organizacije SZDL ~ organizacije, ki se vse bolj preoblikuje v politično in družbeno organizacijo z jasnim programom in določenim članstvom. Na konferenci obravnavajo program pod delovnim naslo- vom Z demokracijo in ustvarjalnostjo v bogatejše življenje, poročilo o delu organov konference, sprejeli bodo programske usmeritve za pri- hodnje leto in izvolili delegate za republiško programsko sejo. V po- ročilu o delu vodstvo ptujske Socialistične zveze ugotavlja, daje v de- lu SZDL v ptujski občini zaznati napredek v učinkovitosti. Uspehov ne bi bilo, če ne bi bilo med ljudmi pripravljenosti za prostovoljno delo. V programskih usmeritvah pa vodstvo predlaga posebno skrb za razvoj Haloz in Slovenskih goric. ^ 4 — NAŠI KRAJI IN UUDJE 7. december 1989 - TEDNIK V vrtu s padcem toplote na zmrzišče in pod njega, ko je pričela zmrzo- vati tudi zemlja, so v vrtu nastale zimske razmere, za rastlinje pa se je pričelo obdobje zimskega mirovanja. Zimske razmere v vrtu vrtičkar- ju ne napovedujejo zimskega mirovanja, ker bo tudi prek zime potre- ba in priložnost, da postorimo vse tisto, kar bo za prijetnejši videz na- šega okolja v prid prihodnji vegetaciji. V nasvetih za opravila v vrtu se bomo prek zime posvetili nekate- rim strokovnim teoretičnim razmišljanjem, kako uspešneje vrtnariti in negovati naše okolje, ne da bi pri tem povzročali škodo svojemu biva- nju in zdravju. Brez kemičnih sredstev za varstvo rastlin in rudninskih gnojil ni uspešnega vrtnarjenja niti urejenega okolja. Z več strokovnega zna- nja, izkušnjami in občutkom ter odgovornostjo do zdravega okolja je vse to mogoče usklajevati in koristno uporabljati, na vprašanje kako pa si bomo skušali vrtičkarji odgovoriti v zimskem odmoru. V vrtu še pregledamo, ali smo zavarovali naprave za vodo pred zmrzaljo. Vodovodne pipe odpremo, vodo pa izpustimo pri varnost- nih zasunih, dk ne bi prišlo do večjih poškodb. Gumijeve ali plastične cevi za namakanje izcedimo, posušimo in zvite v klobčič spravimo v suh in temen prostor. Takšne cevi na prostem pozimi utrpijo večjo škodo, ker gumijasta plast razpade, prav tako pa njena platnena utrje- valna plast. Tudi na posode za vodo ne pozabimo; izpraznimo jih in obmimo. Orodje, ki smo ga med letom uporabljali, očistimo zemlje in rje ter ga namažemo ali naoljimo s tanko plastjo. V SADNEM VRTU, če nameravamo spomladi precepljati starej- še sadno drevje, režemo cepiče koščičarjev (slive, češnje) konec de- cembra ali v začetku januarja, p>eškarjev (jablane, hruške) pa konec januarja, ko rastline že preidejo obdobje premrznitve lesa in ko so še v dobi globokega zimskega mirovanja. Cepiče, povezane v snope in etiketirane, zakopljemo do polovice v vlažno mivko v kleti ali na pro- stem na osojno stran hiše, da so zavarovani pred sončnimi žarki. Lah- ko jih hranimo tudi v polietilenski vrečki v hladilniku. V ZELENJAVNEM VRTU, če zemlja ni zmrzla, globoko preio- patamo grede. Ce za|)ade sneg, ga moramo odstraniti in ga ne smemo zakopati, ker bi ga t^o v tleh konservirali, takšna tla pa bi spomladi bila dalj časa zmrzla in vlažna. Vso zelenjavo, vzimljeno v kleti, redno kontroliramo, da se ne razširja gniloba. Nagnito zelenjavo takoj odstranimo in čimprej pora- bimo- V OKRASNEM VRTU iglavce, če smo jih sadili jeseni in ker vseskozi prevladuje izredno suho vreme, zalijemo zaradi suše. Iglavci oddajajo — transpirirajo vodo skozi iglice tudi pozimi, zato se mlada rastlina, ki nima dovolj razvitih korenin, lahko v suhi zemlji posuši. Čeprav doslej ni bilo občutnejšega vetrovja, pa kljub temu preve- rimo, ali rastline, ki smo jih zagrnili z listjem ali smrečjem, niso odgr- njene. Ce z okrasnega grmičevja ali drevnin ni odpadlo listje, ga osmukamo ročno, da preprečimo ob večjih snežnih padavinah ter mo- krem in težkem snegu lomljenje vej in poganjkov. Miran Glušič, ing. agr. Iz ormoških delegatskih klopi Mišo Krajnc, delegat DPZ SO Ormož: Voda je zelo občutljiva stvar. Kako je z ormoško vodo, občani vemo le malo. AH ne bi, če drugače ni mogoče, objavljali Taksimilov analiz vode v delegatskem glasilu Odločanje? Ob vodi nam je veliko tudi do čistega zraka in či- stega okolja. Tega pogosto onesnažujejo številni posamezniki, ki z gnojevko nekontrolirano polivajo njive. Del te gnojevke, še posebej če je zlijejo preveč na enem mestu, pronica tudi v podtalnico. Veliko primerov je, ko kasneje lastniki cisterne perejo v potokih in vodo tako še dodatno onesnažujejo, s tem pa tudi vire pitne vode. Tretji, dokaj akuten primer je ormoško poletno kopališče. Zgra- dili smo ga, odpiramo pa ga vedno zelo pozno, cena vstopnic za otro- ke pa je skoraj enaka ceni vstopnic za odrasle. Ne bi mogli na tem po- dročju kaj narediti, še posebej v času, ko na morju zaradi pomanjka- nja denarja letuje vedno manj ljudi in jim poletno kopališče pride prav, zlasti otrokom za rekreacijo in sprostitev? Vida Topolovec KONČANE NOVEMBRSKE AKTIVNOSTI POD NASLOVOM ZDRAVO ŽIVUENJE - HOBI - PROSTI ČAS V boju proti alkoholizmu so občasne akcije premalo Boj proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim je vprašanje, s katerim se v ptujski občini ukvaija peščica navdušencev, so med drugim poveda- li na sklepni slovesnosti ob koncu no- vembrskih aktivnosti. Mesec akcij — že nekaj let je to november — je v bo- ju proti alkoholizmu, ki je tretja bole- zen v svetu, odločno premalo. Tudi ni prav, da o njem razmišljajo le mladi; to se je vnovič pokazalo ob letošnjem natečaju Zdravo življenje hobi prosti čas. Odzvali so se v glavnem mladi, četudi je res, da je boj proti al- koholizmu potrebno pričeti že v mla- dih letih. 27. novembra so v prostorih sveta za preventivo v cestnem prometu ob- čine Ptuj podelili priznanja najbolj- šim in se zahvalili vsem, ki so na ka- kršenkoli način pomagali pri izvedbi aktivnosti. Organizirali so jjih: pred- sedstvo občinske organizacije Rdeče- ga križa, komisija za zdravstveno vzgojo in koordinaci^ki odbor za boj proti alkoholizmu pri občinski konfe- renci Socialistične zveze Ptuj. Na slo- vesnosti je v imenu občinske organi- zacije Rdečega križa govorila Zalika Obran, v imenu koordinacijskega od- bora pri Socialistični zvezi pa dr. Mi- tja Mrgole, kije tudi predlagal, da bi se morali na nek način zahvaliti tudi tistim, ki mlade poučujejo o zasvoje- nostih, saj to delajo prostovoljno. Nagrade so letos prejeli: Sred- nješolski center - Klub za zdravo ži- vljenje, terapevtska skupnost zdra- vljenih alkoholikov Ptuj, Zavod za zdravstveno varstvo in delovno uspo- sabljanje mladine dr. Marijana Boršt- narja Dornava, Erika Vindiš iz 8. b OŠ Videm pri Ptuju. Srečko Krošelj iz 8. c 0§ Olge Meglič, Darjan Lampič iz 0§ Kidričevo, Ksenija Krašovec iz 7. c in Tadeja Radek iz 7. b OS Ivana Spolenaka, Boris Sibila iz 8. b OS Ki- dričevo, Anica Žmauc iz 7. a OS Jur- šinci, Marjetka Požegar iz 5. a OŠ To- neta Žnidariča, Jani Murko iz 6. a OS Videm pri Ptuju, Nataša Panikvar in Katja Belšak iz 5. b OS Olge Meglič ter Marjana Lamberger iz 6. a 0§ Majšperk. Nagrade so prispevali: Perutnina, skupščina občine, Agis, Mip, Kredit- na banka, občinska konferenca Socia- listične zveze Ptuj, občinska organiza- cija Rdečega križa Ptuj in Tovarna glinice in aluminija Kidričevo- Udeleženci sklepne slovesnosti so se razšli v prepričanju, da so kljub majhnemu številu naredili veliko in da jih bo v prihodnje še več. Pred- vsem pa so letos pogrešali nekatere odgovorne. Mladi so biii tod! glavni udeleženci sklepne slovesnosti. (Posnetek: M. Ozmec.) Priprava praznične mize Dobro razpoloženje pri prazničnem kosilu, večer- ji ali kaki drugi pogostitvi je v veliki meri odvisno od neštetih malenkosti, od na videz majhnih priza- devanj in pozornosti, s katerimi skuša gostitelj do- seči tisto, kar je najvažnejše: zadovol^ti goste. Res je, da smo ljudje zelo različni in da zato zu- nanji vtisi različno učinkujejo na nas. Medtem ko je nekomu lahko v veliko veselje z lepim prtom pogr- njena in z dragocenim kristalom in priborom oblo- žena miza, utegne biti kdo drug prevzet samo od le- po aranžiranega cvetja. Toda skoraj vsak gost se dobro počuti tam, kjer prevladuje osebna nota, kjer čuti, da je storjeno vse za njegovo dobro počutje in za to, da bi se pogostitev razvila v resničen praznik. Pogostitveni prostor mora biti po svoji velikosti primeren številu gostov. Premajhna jedilna miza, za katero se gostje pri jedi ne morejo dovolj prosto gi- bati, ne prispeva k boljšemu počut^. Kdor želi, da bi bili vsi gostje zadovoljni, bo raje omejil število povabljenih v skladu s prostorom. Poleg tega mora biti prostor tudi toliko velik, da osebje, ki streže, ni ovirano pri gibanju, površina mize pa tolikšna, da jedilni pribor, kozarci in drugi predmeti niso polo- ženi oziroma postavljeni tik drug ob drugega, da je miza kot celota videti preobložena. Posebno pozornost je potrebno posvetiti prezra- čevanju in temperaturi prostora, ^mo po sebi se razume, da mora biti miza pogrnjena primemo oko- liščinam, to se pravi dnevnemu času, vrsti obroka in značaju pogostitve. Paziti moramo na skladnost na- miznega prta, ki naj bo praviloma zaradi lažjega vzdrževanja iz damasta, lana, platna in podobnega, s servietami, na skladnost jedilne^ pribora, kozar- cev, krožnikov, posode za serviranje in namizne de- koracije. Mizo okrasimo s cvetjem v vazi ali nare- dimo cvetlično ikebano, lahko pa tudi zelenjavno ikebano. Paziti moramo, da nam cvetje na mizi ne prevlada in tudi vonj cvetja ni preveč zaznaven; vsekakor mora biti šibkejši od prijetnih vonjav jedi, ki prihajajo na mizo. Za lep videz skrbno pogrnjene mize je potrebna primerna razsvetljava. M slabi ali premočni oziro- ma slepeči svetlobi tudi najlepše okrašena miza ne pride do popotne veljave. Zato priporočam, da se zatečemo k mehki in topli svetlobi sveč. Sveče skladnih barv vsekakor sodijo na svečano prazni- rao mizo. PRIPRAVA SVEČANEGA POGRINJKA Na pogrinjek damo toliko pribora, kolikor hodov bomo streli (HOD — pomeni različne skupine jedi, npr. meso iz tunke prvih hod, goveja juha z domači- mi rezand je drugi hod itd.). Pri tem moramo paziti, da mize ne bomo preveč obložili s priborom. Ce se bomo držali ustaljene na- vade, da bomo lepo razporedili pribor le za tri ho- de, pri čemer ne štejemo juhe in deserta, bo taka miza lepa in vabljiva, medtem ko bomo drugi pri- bor, ki ga bomo zaradi obsežnosti menuja še rabili, prinašali sproti, tik preden bomo jed postregli. Pribor polagamo levo, desno in nad krožnikom z notranje strani v smeri navzven. Gost bo začel upo- rabljati tisti pribor, ki smo ga kot zadnjega postavili na mizo. Na levo stran postavimo vilice, na desno pa jedilne nože (rezilo noža obrnemo h krožniku, število pa je odvisno od hodov) in žlico. Jedilni pribor za desert (sladico) bomo razporedi- li nad zgornjim robom krožnika po vrstnem redu: nož, vilica, žlica (odvisno od deserta ali sladice). Servieto domiselno zložimo in jo postavimo na desertni krožnik. Kozarce (največ štiri skupaj s kozarcem za vodo) bomo razporedili na prostoru nad konico prvega noža desno od krožnika. Če je v menuju več vrst pi- jač od števila postavljenih kozarcev, bomo tudi ko- zarce dodajali sproti, kot bomo stregli pijače. Od male namizne opreme bomo dali na štiri po- grinjke po en posipalnik s soljo. Pepelnike pa bomo prinašali sproti le gostom, ki bodo kadili. Zobotreb- cev običajno na praznično mizo ne dajamo, če pa gost zahteva, jih prinesemo naknadno. Miza bi bila s tem pripravljena. Na vrsto pridejo kuharji, da pokažejo, kaj so pripravili. ZELENJAVNA IKEBANA Za zelenjavno ikebano lahko uporabimo vse plo- dove, odvisno od letnega časa. Plodove izberemo tako, da dobimo lepe, tople barvne kombinacije. Naredimo jo iz sveže zelenjave, npr. peteršilja (ko- ren in zeleni del), brstičnega ohrovta, korenčka, rdeče pese, zelja, čebule, česnovih glavic, listov rde- čega zelja, rdeče redkvice, čme redkvice, repe in po- dobno. Vzamemo primemo posodo za ikebano (najprimernejša je lončena). Vanjo damo gobo za pripravo cvetličnih ikeban (goba florafol). Posame- zne kose zelenjave nataknemo na zobotrebce ali večje lesene palčke, lahko jih povijemo tudi z žico in dekorativno, podobno kot rože, zatikamo v gobo. Podobno lahko pripravimo tudi sadno ikebano. Ob pripravi mize in zelenjavne ikebane vam že- lim, da bi ju z veseljem pripravili v svoje in zado- voljstvo svojih gostov. Mjetno praznovanje vam želi vaš Dušan Bombek EPIDEMIJA KOZ ŠU SMO USTA SA VUAT OBLASTNO ZVEZO V drugi polovici Junija 1949 so me iz inštruktorskega oddelka RZKZ za nekaj dni »posodili* oddelku za plan in statistiko. Bilo je tre- ba pripraviti številne tabelarne preglede po sektorjih lastništva in primer- jalno po okrajih. Vsi podatki so izhajali iz popisa kmetijskih zemljišč, se- stave zemljišč po kulturah, živine, orodja in strojev. Podobna dela sem že opravljal kot tajnik KLO. zato se mi ni bilo težko vključiti. Ob delu pa sem še veliko pridobil, kar mi je koristilo pozneje, čeprav se takrat tega še nisem zavedal. Po nekaj dneh dela me sredi dopoldneva pokličejo k predsedniku RZKZ Maksu Krmelju. Ob njem Je sedel pomočnik ministra za kmetij- stvo Stane Škof-Igor. prišli pa smo inštruktorji Tone. Zdravko in jaz. Napeto smo čakalL kaj želijo tako odgovorni funkcionarji od nas. Naj- prej je spregovoril Igor o pomenu oblastnih ljudskih odborov (ObLO) za ljubljansko, mariborsko in postojnsko oblast. To mi je bilo že znano, saj sem razvoj sproti spremljal. Potem Je začel Maks KrmelJ razpredati o zadružni organiziranosti, ki mora slediti organiziranosti ljudske oblasti. V skladu s tem prehajamo tudi na ustanavljanje oblastnih zvez kmetijskih zadrug, ki bodo podalj- šana roka repuNiške zveze in bliže okrajnim zvezam, zato jim bodo lažje konkretno pomagale. Slednjič sla nam le povedala, dc imamo mi trije nalogo organizacij- sko in tehnično pripraviti ustanovitev oblastne zveze kmetijskih zadrug za mariborsko oblast. Neposredno smo odgovorni, da bo za ustanovitev vse pripravljeno. Delo Je treba naslednje jutro že začeti, zato naj se takoj odpravimo v Maribor. Podrobnejša navodila bomo dobili na oblastnem komiteju KPS v Mariboru, kjer se moramo najprej Javiti. Takoj sem odhitel nazaj na oddelek za plan in statistiko povedat, da sem delo pri njih končal. Pmsil sem še, da sem si lahko izpisal podatke za okraje rruiriborske oblasti, in rade volje so mi ustregli. Navajam le ne- kaj skupnih podatkov: Mariborska oblast Je obsegala 9 okrajev: Lendava, 29.132 ha, Lju- tomer. 28.795 ha. Maribor-mesto. 6.227ha. Maribor-okolica. 95.515 ha. Murska Sobota. 65.536 ha. Poljčane. 71.143 ha. Ptuj. 79.745 ha. Radgo- na, 30.696 ha. in Slovenj Gradec. 84.796 ha. Skupno torej 491.585 ha. od tega v državnem sekiotju 68.677,50 ha. v zadružnem 34.576,05 ha in v privatnem 388.331 ha. Od tega Je bilo obdelovalnih površin 236.697 ha: to je bih čez 40% vseh obdelovalnih površin v Sloveniji. Naslednje Jutro smo se že ob sedmih zjutraj dobili na OZKZ, kjer smo Jih najprej seznanUi z našo nalogo. OZKZ Maribor je imela svoje prostore v »Zadružnem domu*. V kampanji gradnje zadružnih domov so Mariborčani našli najpreprostejšo rešitev. Na zgradbo v Partizanski ulici 6 so dali velik napis — Zadružni dom ~ in že so ga imeli, in to takrat, ko so najbolj pridni po vaseh šele kopali temelje in gnetli ilovico za polj- ske opekarne. V tej zgradbi naj bi bil tudi sedež oblastne zveze. Na oblastnem komiteju KPS. sedež je imel v vili ob Tomšičevi ulici, so nas napotili k predsedniku kmečke komisije. Bil je Rudi Luter, parti- zan Boris, ki Je deloval od leta 1943 predvsem na obmoqu gozdnatih Haloz. Zanimivo Je. da me je on prej spoznal kot jaz nJega, ne po obra- zu, temveč po govorici. Zanimal se Je tudi. od kod sta moja sotovariša. Tone je bil iz Frama pri Račah. Zdravko pa iz okolice Mozirja. Z našo nalogo je bil Rudi Luter seznanjen. Nakazal nam je nekaj podrobnejših nalog, zavitih v ideološkopolitični celofan, in povedal, kako tečejo ka- drovske priprave za ustanovitev ObZKZ. Zaupal nam je še. da je za predsednika predviden Štefan Joha. tedaj predsednik OLO Ljutomer, ki da je na to že pristal, za druge profesionalne funkcionarje pa še nimajo dokončnih predlogov. Po razgovoru na Mastnem komiteju smo se vrnili na OZKZ in za- čeli delo. Sporazumno z mariborskimi okrajniki smo izbrali delovne pro- store v pritličju, desno od vhoda. Prostore je bilo treba še tisti dan izpraz- niti: bil je četrtek, 30. junija. Ti prostori naj bi zadostovali le za začetek dela. Določili smo delovne sobe za posamezne funkcionarje in službe in si razdelili delo. Zdravko Je prevzel organizacijsko-tehnične priprave na ustanovni zbor. Tone nabavno službo, jaz pa administrativno-tehnične naloge, ker sem imel na tem področju največ izkušenj. Nastavil sem delovodnik in vse spremljajoče spisovne sezname, inventamo knjigo, blagajniško knjigo in podobno. Tone pa je po pooMastilu RZKZ uporabljal naročilnico OZKZ Maribor-okolica. naročal pohištvo in pisarniški material. Tudi iz- delavo štampiljk in žigov smo naročili. Tako so stekle priprave na ustanovitev oblastne zveze kmetijskih za- drug v Mariboru. V dveh dneh smo v glavnem najnujnejše že imeli pri- pravljeno. Toda v soboto. 2. julija, nas je dopoldne poklical tajnik RZKZ tov. S trle in naročil, da naj takoj pustimo vse delo. material predamo pri- stojnim na OZKZ Maribor in pridemo v LJubljano. Ob 16. uri je bil na RZKZ zbor vseh uslužbencev in se ga moramo na vsak način udeležiti. »Kaj pomeni vse to?* se Je z zaskrbljenostjo vprašal Zdravko. vpra- šanje 5va si ponovila s Tonetom, odgovora pa ni vedel nihče. »Tekom do- godkov nam bo postalo vse jasBoI*( sem ponovil stavek, ki sem si ga za- pomnil iz neke komedije. Začeli smo mrzlično pospravljati, urejevati, kar je bilo še treba ure- diti. da smo lahko vse nabavljeno in zastavljeno v redu predali, napravili zapisnik in odhiteli na vlak za Ljubljano. Začetek zbora delavcev RZKZ smo za kake pol ure zamudili. Zbra- ni so bili vsi zaposleni, bilo jih je čez 250. Govorili so: Maks KrmelJ. Ja- nez Hribar, minister za kmetijstvo, in France Popit, tedaj generalni se- kretar vlade LRS. Vsi so poudarjali opozorila tov. Kardelja, kar pa smo vsi tudi že ču- tili, da se zadružna birokracija preveč krepi, da se ustvarjajo vzporedne strukture, kar vse slabi enotnost akcije in podražuje upravo. V zadružni- štvu smo šli celo tako daleč, da smo hoteli ustanoviti oblastne zveze kme- tijskih zadrug, torej spet oblast v okviru oblasti. »Včeraj politična naloga, danes politična napaka,« mi je zašepetal Tone. Odgovoril sem mu, da manjka samo še to, da bomo mi, ki smo to politično nalogo začeli izvajati, za to slepo izvajanje še politično odgovar- jali. Toda bojazen je bila odveč, saj je generalni sekretar poudaril, da je akcijo za razvoj zadružništva in socializacijo vasi nemogoče uresničevati brez usposobljenih in predanih zadružnih aktivistov, ki so si pri svojem delu pridobili bogate izkušnje. Vsi ti kadri bodo sedaj razporejeni na mi- nistrstvo za kmetijstvo, poverjeništva za kmetijstvo na ObLO in na okra- Jih. Maks KrmelJ je povedal, da bo RZKZ obstajala še naprej, vendar le kot koordinator dela zadružnih zvez v republiki, in da bo tam ostalo le kakih 15 ah 16 funkcionarjev in uslužbencev, torej skoraj petnajstkratno zmanjšanje! Tajnik RZKZ je potem prebral sezname na novo razporejenih uslužbencev, ki bodo ostali na RZKZ, imena tistih, ki bodo odšli na mi- nistrstvo za kmetijstvo, ter imena onih, s katerimi bodo okrepili oblastne ljudske odbore in okraje. Vsi tisti, katerih imen pa ni prebral, si bodo mo- rali poiskati delo v industriji in kmetijstvu, kjer je velika potreba po de- lavcih ... To je prizadelo predvsem ženske, v glavnem so bila to dekleta, na hi- tro in površno usposobljena za administrativno delo. Mnogim so stopile solze v oči. Midva s Tonetom sva bila razporejena na poverjeništvo za kmetij- stvo ObLO Maribor, Zdravko pa na OLO Celje. Vsem je bilo naročeno, da se moramo na novih delovnih mestih javiti že v ponedeljek, 4. julija (takrat še nismo praznovali dneva borcev). Za zvečer je bilo organizirano še družabno — poslovilno srečanje vseh uslužbencev RZKZ. Za zabavni program je skrbel Ježek s svojo skupino. Takrat je bila tudi prvič javno predstavljena tista znana Ježko- va »Kje si bila, moja Marička!« Prihodnjič: NA DELO V MARIBOR TEDNIK "" december 1989 NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 5 SEZNAM DAROVALCEV MATERIALNE POMOCi ZA PRIZA- DETE OB NEURJt V HAI.OZAH 1, Občinska organizacija Rdečega križa Ptuj 28 kom rjuh; 24 kom kocev; 35 kom srajc; 15 kom perila — NOVO ter 200 kg rabljenih oblačil. Material dostavljen v KS Podlehnik in KS Majšperk, vrednost 74.500.000,- din 2, Občinska organizacija Rdečega križa Maribor 1500 kg rabljenih oblačil, dostavljeno v KS Majšperk, vrednost (prevoz MIP Ptuj - brezplačen) 20.000,000.- din 3, S1.0VEMJALES Radomlje 10 kom miz; 60 kom stolov - NOVO Material dostavljen v KS Majšperk, vrednost 220.000,000,- din 4, RKS Republiški odbor i.jubljana 150 kom koc; 150 kom rjuh; 100 kom brisač - NOVO Razdeljeno v paketih, vrednost 232,000,000,- din 5, Pletek Ljubljana 126 kom pletenin (puloverji, jopice, kape, šali) NOVO Pletenine razdeljene, vrednost 31,500,000,— din 6, »Veiana« Ljubljana 34 kom zaves (a 5 m) v vrednosti — NOVO razdeljeno 17,000.000,-din 7, »Dekorativna« Ljubljana Blago za tapeciranje (kavči, fotelji) — NOVO cca 100 m - se razdeljuje - vrednost 20.000,000,- din 8, RKS Republiški odbor Ljubljana pralni stroj; štedilnik na trdo gorivo — RABLJENO razdeljeno — vrednost 1.500.000.—din 9, »Droga« Portorož živila v vrednosti Razdeljeno v paketih 30,000,000,- din 10, »Zlatorog« Maribor higienski pripomočki v vrednosti Razdeljeno v paketih 30.000.000.- din 11, Lilet Maribor 10 parov ženskih škornjev — NOVO Škornji razdeljeni - vrednost 8,000,000,— din 12, Zasebna prodajalna »Breg« Marija Skok Živila v vrednosti Živila prejel - Vinko Nemec, Dobrina 27, Žetale 1.000.000.- din 13, Mercator-kmetijstvo-industrija-trgovina Ljubljana 1000 kom zidakov Zidaki dostavljeni Alojzu Veku, Preša 31, Majšperk vrednost neocenjena 14, MERCATOR IZBIRA PANONIJA PTUJ Perilo v vrednosti razdeljeno 2,500,000,- din 15, Tov. Bunderla iz Biša pri Lenartu 1 tona krmilne pese Krmilna pesa dostavljena v KS Žetale vrednost neocenjena 16, Salonit Anhovo 200 vreč cementa Dostavljeno v KS Stoperce, Cement so prejeli: Zakelšek, Grdina 19, Anton Kralj, Anton Drofenik, Franc Kidrič, Anton Zakelšek, Stoperce 11, vrednost neocenjena 17, Občinska organizacija Rdečega križa Maribor Razno rabljeno pohištvo v vrednosti Za prevzem in odvoz pohištva poskrbela KS Žetale . 50.000.000,— din 18, Občinska organizacija Rdečega križa Ravne na Koroškem Pohištvo in posteljnina — rabljeno, v vrednosti RK Ravne dostavil Anici Svenšek, Kozminci 21, Podlehnik. 5,000,000,- din 19, Krajevna organizacija RK Kamnica pri Mariboru dostavila v KS Žetale ! kombi rabljenih oblačil in denar v vi- šini 3.000.000,- din. 1.500.000.- din 20, RKS, Republiški odbor Ljubljana 10 kom novih prešitih odej v vrednosti Odeje razdeljene prizadetim ob neurju v KS Zg. Leskovec 25.000,000,- din 2 kavča, 1 omara, 1 štedilnik v vrednosti 5,000,000,- din 21, RKS Republiški odbor Ljubljana 46 kom opeke siporex 30 x 60 x 23 4 kom rabljena vrata s podboji 1 kom rabljena vrata brez podbojev vrednost neocenjena 22, Občinska organizacija RK Zagorje 2 kom kuhinjske omare s pultom NOVO v vrednosti 60,000,000,- din prejela družina Vajskopf iz Majšperka siporeks, apno prejela družina Kores — in Žetal vrednost neocenjena 23, Krajevna organizacija RK Cirkovci 2 kombija rabljenih oblačil, pšenica, mast, zaseka vrednost neocen. denar odnesli sami 33.000.000.- din 24, Krajevna organizacija RK Vitomarci Zbrani denar odnesen v KS Žetale 4.300.000.- din 25, Iskra Kibernetika Kranj Denar odnesli osebno 16.000.000.- din družini Rodošek iz Strajne 7, Podlehnik, in družini Čemej- šek iz Kočic 58, Žetale, 26, CDL TOZD Vzdrževanje voz Ptuj 31 kom rjuh, 31 kom prevlek za odeje in 31 kom prevlek za vzglavnik v vrednosti 30,380.000.- din Posteljnina razdeljena v KS Dolena po spisku Centra za so- cialno delo Ptuj 27, Občinska organizacija RK Maribor ' Rabljeno pohištvo, vrednost 10.000,000,- din Pohištvo prevzel in odpeljal tov, Zavec, Zg, Leskovec 4/b. 28, Krajevna organizacija RK Šentilj Razna rabljena oblačila v vrednosti 2.500,000,— din dostavili v KS Stoperce, 29, RKS Republiški odbor Ljubljana Obrtnika iz Kamnika darovala trenirke v vrednosti 5,000,000,— din Dostavljeno osnovni šoli Majšperk. 30, Rudnik Lignita Velenje, DO Preloge 50 ton premoga v vrednosti 125.000,000,— din Premog razdeljen po spisku Centra za socialno delo 21 obča- nom 31, Garant Polzela-Pobištvena induslrij.Jaz sem židovska svinja!< Pri zaslišanju je bil navzoč gestapovec Stossel. Tudi Centriha so po nemškem na- padu na Sovjetsko zvezo poklicali v pisarno na gradu in ga surovo zasli- ševali. Med drugim so ga vprašali, kaj pomeni kratica GPU in kratica ČEKA v komunistični Rusiji. Artur Maider je bil izgnan na Hr- vaško in je končal svojo trnjevo pot v taborišču Ja.senovac. Njegova že- na in hčerki so vojno preživele. Mirko Centrih je Bori zapustil 2. julija 1941 skupaj z Jožetorh Kranjcem, bivšim občinskim tajni- kom v Cirkulanah. Nemci so Cen- triha 18. julija 1941 s transportom izgnali v Slavonsko Požego. Od tu je kma- lu odšel v Bosanski Petrovac in na- to še v dva kraja. Od januarja 1942 je delal v Gojii pri Kutini pri petro- lejskem obratu. Povezan je bil s partizani in je sam odšel v ilegalo avgusta 1944. Vojno je preživel. Po njej je bil nekaj let na vodilnih po- ložajih v ptujskem okrajnem ljud- skem odboru. Bil je tudi član kon- trolne komisije v Beogradu, nato pa direktor tovarne Remont v Maribo- ru. Umrl je star petdeset let. Hlev- ski zapor v Borlu je preživljal star sedeindvajset let. Hlevski zapornik Alojz Novak, uradnik iz Ormoža, je bil ustreljen med talci v Kragujevcu oktobra 1941, star sedemintrideset let. Hlevski zapor so Nemci ukinili oktobra 1941, ko sta iz zapora po- begnila dva jetnika. Hlevski zapor, v glavnem namenjen izgnancem, se je od junija do septembra 1941 praznil. Med zadnjimi ga je zapustil dr. Fermevc iz Ptuja, izgnan meseca septembra. Na izpraznjena mesta so gestapovci privedli nove jetnike, tiste, ki so bili že zaznamovani so- delavci osvobodilnega boja. Prvi zaporniki na gradu Medtem ko so prve zapornike na Borlu zaprli 29. aprila v grajski kravji hlev, so na sam grad pripelja- li prve zapornike, po mnenju večine vprašanih, okoli 10. maja. Draga Klobučarja, posestniškega sina, tajnika gasilskega društva. Društva kmečkih fantov in deklet ter člana Sokola, so Nemci aretirali še s petimi Središčanci v noči na 20. april 1941 in vse odpeljali v ptujski zapor v Prešernovi ulici, te- daj že zaznamovano z nemškim imenom. Njega in Ivana Ivanušo iz Središča ter Martina Skolibra, urad- nika in prosvetarja, in zdravnika dr. Antona Hrovata iz Ormoža so iz ptujskega zapora odpeljali 27. apri- la v ptujski kapucinski samostan, iz katerega so pred tem odpeljeli me- nihe. V kapucinski samostan so po- leg te politične skupine pripeljali še veliko skupino okrog 130 učiteljev iz ptujskega okraja. Janko Segula. Mirko Centrih. Prvi zaporniki na gradu (maja 1941) na notranjem grajskem dvoriš- ču. Na skrajni levi je Vlado Tušek iz Cerkvenjaka, ob stražarju pa kuhar Jožko Babšek, ravnatelj meščanske šole v Ptuju. 6 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 7. december 1989 - XEDNIK PREDSEDNIKI SKUPŠČIN SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI O BODOČI ORGANIZIRANOSTI Ko sisov več ne bo . . . Kako bo z novim letom s področji, ki so bila doslej organizirana v samoupravnih interesnih skupno- stih, Je še vedno stvar razprav in ugibanja. Zagotovo se ve le to, da jih več ne bo, da bodo odslej skrbeli zanje v upravnih organih družbenopolitičnih skupnosti. Kako v prehodnem obdobju, kako pozneje, raz- mišljajo predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Ptuj. FRANC LUK MAN, zdrav- stvo: Resnici na ljubo moram re- či, da sedanji organi občinskih zdravstvenih skupnosti niti stro- ka niso bili vabljeni k sodelova- nju pri oblikovanju nove organi- ziranosti zdravstva. Vse se doga- ja nekje »na vrhu«, na republi- škem izvršnem svetu in v njego- vih resorjih, torej v ozkem politi- čnem krogu. Iz informacij, ki jih dobivamo v glavnem iz javnih medijev, je videti, da gre v prvi vrsti za koncentracijo denarja za zdravstvo na republiški ravni; s tem so do sedaj gospodarile ob- činske zdravstvene skupnosti. To trditev potrjuje podatek, da se bo 96 odstotkov vsega denarja za zdravstvo stekalo v republiško blagajno. S štirimi odstotki pa naj bi razpolagale področne (re- gijske) oblasti. Iz izkušenj držav- noplanske ekonomije pri nas, ki smo jo že enkrat pokopali, ven- dar očitno ne dokončno, pa ve- mo, da se slabo piše »periferiji«, ko se združita politika, denar in nadzor nad denarjem v isti insti- tuciji. Občane—uporabnike in izva- jalce—stroko pa zanima pred- vsem vsebinska stran sprememb, še posebej kaj zajema minimalni nacionalni program zdravstvene- ga varstva, ki bo centralno finan- ciran, kaj in koliko bomo morali plačevati uporabniki sami iz ta- ko imenovanega dopolnilnega programa, kako bomo dosegli poenoteno doktrino za vse prebi- valce, večjo učinkovitost in kvali- teto dela v zdravstvu na vseh ni- vojih (boljša opremljenost ordi- nacij, večje angažiranje zdrav- stvenih delavcev, krajše vrste ča- kajočih itd.). Čeprav je doseda- nja organiziranost zdravstva ime- la pomanjkljivosti, se nove orga- niziranosti, kjer bodo stroka in občani ter dosedanji strokovni delavci v drugem ali morda v tretjem planu, ni kaj veseliti. Žal pa nekateri se. Spreminjanje spremenjenega HELENA NEUDAUER, soci- alno varstvo: Glede na to da je v Sloveniji okrog 73 odstotkov vseh sredstev skupne porabe na- menjenih za socialno varstvo (SPIZ, zdravstvo, otroško var- stvo, socialno skrbstvo, zaposlo- vanje), mora za to področje ab- solutno odgovornost prevzeti skupščina SR Slovenije in stro- kovni delavci (v republiški in ob- činski upravi), ki bodo skrbeli za posamezna področja. Glede od- borov stalnih delegatov, ki se bo- do vsaj v prehodnem letu ustana- vljali, pa menim, da bodo to pač »skupščine SIS« v miniaturni iz- vedbi. S samo ukinitvijo skup- ščin SIS se zmanjšuje krog tistih, ki so jim dostopne informacije, zato bo potrebno povečati obseg informacij na radiu, TV in v ča- sopisih. Sistem socialne varnosti je tre- ba spremeniti tako, da bo bolj usklajen s potrebami državljanov in finančnimi možnostmi, zlasti pa ne bi smela biti socialna var- nost odvisna od občine stalnega bivališča (ali je ta »bogata« ali »revna«). Domnevam, da bomo že vpeljano izvajanje socialno- varstvenih pravic oziroma enot- ne skupne evidence nadaljevali, zaradi zaostrenih finančnih mož- nosti pa bo verjetno nujno še po- večati nadzor nad prejemniki so- cialnovarstvenih pomoči. Spremenili bomo torej (že toli- kokrat spremenjeni) sistem orga- niziranja. S sprejemom ustavnih dopolnil si je marsikdo tudi od- dahnil in rekel: »Tako, zdaj pa smo se jih rešili — SISOV na- mreč!« Toda ali bo njihova uki- nitev prinesla novo kakovost, bi se raje pogovarjali čez leto ali dve (pri prerokovanju nikoli ni- sem bila posebej uspešna). Oblika drugačna, delo enako FRANC MILOŠIČ, kultura: Sisov ne bo, dela pa bo ostalo enako dosti. Torej se spreminja samo oblika. Balast v dosedanji interesni skupnosti za kulturo je bila le trikrat preobsežna skup- ščina. A spomnim se zajedljivih razprav, ko je vsaka krajevna skupnost hotela imeti v njej dele- gata, ko pa so ga dobile, smo jih na kolenih prosili, naj prihajajo na seje, in predvsem, naj kakšno konkretno na njih tudi rečejo. Zaradi spreminjanja oblike se lahko zgodi, da bo delo zamudi- lo za celo leto in zaradi tega bo- mo za prihodnje prvo leto brez interesne skupnosti poskušali pripraviti čimveč nalog. Odkrito in pošteno povedano me je strah samo centralistične občinske sa- movolje upravnih organov. Do- slej se namreč ne morejo pohva- liti s posebnim razumevanjem za zadeve naših kulturnih ustanov. Na srečo je Ptuj (zunaj občine bolj kot v njej) biser kulturne de- diščine, kakršnega noben nacio- nalni program ne bo mogel niko- li obiti. Namesto sedanje sisov- ske samouprave naj bi v prihod- nje obstajal poseben maloštevi- len in operativen odbor, ki naj bi vsem odločevalcem še naprej vtepal v glavo, kaj je za kulturo pomembnega in kaj ne, kaj je kultura in kaj zidovi in kakšne so resnične potrebe. Pri nas še ved- no za kulturo dajemo le 0,7 od- stotka družbenega proizvoda, za normalen svet pa je njegov pol- drugi odstotek vsakdanja stvar. Ne moreta se dosedanja občin- ska in republiška uprava ogniti očitku, da za kulturo ni bilo po- sebnega in potrebnega razume- vanja. Zaradi tradicije, zaradi istih ljudi in njihovih železnih srajc je torej mogoče pričakovati le, da se bo takšno nerazumeva- nje nadaljevalo. Zahteve po pra- vem kulturnem ministru v repu- bliki kažejo prav ta strah, da ne bo nekdo kar z levim rokavom pometel z mize tistega področja, ki je za identiteto narodov med najpomembnejšimi. Delegatski sistem požrl ogromno denarja BOŽO GLAZER, zaposlova- nje: Samo delovanje sisov v na- šem političnem sistemu bi lahko po mojem mnenju ocenjevali z dveh vidikov: pozivitnega — vključitev večje množice posa- meznikov v sistem odločanja o posameznih problemih, možnost odločanja o delu sredstev ter po- večanje informiranosti o delu in rezultatih na posameznih po- dročjih, kar se je zlasti pokazalo v začetnem obdobju delovanja delegatskega sistema, in negativ- nega — zgolj navidezna realiza- cija teoretičnih predpostavk, na katerih je temeljila ustanovitev SIS (sodelovanje uporabnikov in izvajalcev pri oblikovanju pro- gramov, financiranju). Moč odločanja se ni nikoli prenesla v samoupravne organe SIS, tem- več so se ti organi uporabljali le kot ventil za umirjanje nekaterih strasti ter razpravljanje o že vna- prej odločenih zadevah (potrje- vanje določenih prispevnih sto- penj, pripravljenih programov). Večkrat so se SIS kot nestroko- vna organizacija uporabljale kot paravan za strokovne spopade oziroma nasprotovanje nekate- rim strokovnim odločitvam. Z upadom samoupravljalske evforije ter spoznanjem, da se odloča zunaj SIS, se je tudi zmanjševal interes delegatov za delo v organih SIS, saj po konča- nem mandatu niso nikjer videli nobenih rezultatov svojega dela. Posebna pomanjkljivost je bila prenašanje odločanja o popolno- ma strokovnih zadevah v samou- pravne organe, kar se je zlasti pokazalo v popolni nemoči zbo- ra uporabnikov v »spopadu« z zborom izvajalcev okrog progra- mov. Sam delegatski sistem je požrl ogromno denarja za zgolj proceduralne in formalne zadeve (sklicevanje sej, razmnoževanje gradiva, razdeljevanje že razde- ljenih sredstev), kar je v glavnem pomenilo neproduktivno troše- nje energije, znanja in sredstev, sočasno pa je kronično primanj- kovalo sredstev za izvedbo dogo- vorjenih programov. V novem sistemu vidim večjo možnost strokovnega odločanja, večje poenotenje na nivoju repu- blike in zmanjšanje vpliva razli- čnih skritih centrov odločanja ter odpravo precej nepotrebnega dvojnega dela. Resnični nosilci moči in odločanja naj bi dejan- sko prevzemali odgovornost za svoje odločitve. Ptujska občina pa bo seveda od tega novega si- stema lahko dobila več, če bo predvsem povečala strokovnost služb, ki bodo sprejemale odloči- tve oziroma sodelovale pri njiho- vem pripravljanju, ter bodo ja- sna pričakovanja in cilji, kaj sploh želimo doseči na posamez- nih področjih. To seveda posebej velja tudi za področje zaposlova- nja, kjer je bilo v ptujski občini do sedaj narejenih precej stro- kovnih napak in sprejeto nekaj napačnih ali premalo pretehta- nih odločitev. Navidezna rešitev TONE VELIKONJA, izobra- ževanje: Dvajsetletno obdobje samoupravne interesne skupno- sti za izobraževanje je animiralo širši krog ljudi, sproščena energi- ja pa je vodila k novi kakovosti v razvoju osnovne šole, ki naj se približa idealu »šola po meri učenca.« Dediščina, ki jo je prevzela SIS, so bili dotrajani in pretesni šolski prostori brez telovadnic, neenaki pogoji za delo učencev in učiteljev ... Nova organizira- nost je vsaj navidezno omogočila dohitevanje pogojev, hkrati pa tudi zaostajanje na področjih, kot je bil razvoj celodnevne šole, razvoj svetovalnih služb, glasbe- nega šolstva, materialnih pogo- jev za izvedbo celovitejših pro- gramov in drugo. Samoupravni organi — poseb- no skupščina — so bili preveč pod pritiskom omejitev in nemo- či oziroma pod vtisom odločanja o že odločenem. Ob analizi delo- vanja skupščine in njenih orga- nov lahko ugotovimo aktivno in izostreno vlogo izvajalcev ter strinjanje s potrebami in progra- mi, hkrati pa nemoč uporabni- kov, da bi razmere ob zaostaja- nju lahko bistveno spremenili. Zelja in težnja po enotnem na- cionalnem programu, po rešitvi od zunaj je bila ob vzgledovanju po razvitejših okoljih vabeča re- šitev, ki naj bi celovito razrešila problematiko. Ali ni to samo na- videzna rešitev? V novi organiziranosti bo po- trebno še bolj usmeriti energijo in vest družbe, da v pričakovanju razrešitve zaostajanja v razvoju ne bomo še bolj zaostali, da ne bomo ostali ob materialnih po- gojih, ki zagotavljajo nujne osno- ve za kvalitetno strok6vno vzgoj- noizobraževalno delo, da ne bo- mo osiromašili manj razvitih Ha- loz in Slovenskih goric za njiho- ve osnovne šole z več kot stolet- no tradicijo ... VLASTA VAUPOTiC, social- no skrbstvo: Kaj pričakujem od prenosa delovanja SIS v javno upravo? Ne vem. Težko bi o tem kdo povsem kvalificirano odgo- voril, saj stvari niso dorečene niti v republiki niti v občini. Odbori, ki bodo nadomestili dosedanji delegatski sistem in bodo v bo- doče neko strokovno telo izvrš- nih svetov občin ter posredovalci mnenj in predlogov, prav gotovo ne bodo imeli lahkega dela, že zaradi trenutno ne povsem jas- nih nalog in pooblastil. Na drugi strani pa mislim, da izvršni sveti v občinah v tem kratkem roku do prenosa pristoj- nosti in nato v naslednjem letu, ko bo potrebno postaviti stvari v dokončno obliko, ne bodo imeli ne lahkega ne enostavnega dela. Saj vendar nimajo neomejenih strokovnih možnosti niti ne mo- rejo naenkrat prevzeti nase vede- nja o toliko različnih dejavno- stih. Kajti ob tem ne smemo ne ustaviti ne upočasniti razvoja no- bene od dejavnosti, ki so že da- nes na nezavidljivi ravni, pred- vsem s stališča ' strokovnosti in materialne osnove. Planiranje v letu 1990 bo pote- kalo v dosedanjih okvirih, kar pomeni, da vstopamo vanj z do- seženo ravnijo iz leta 1989, za to pa že danes vemo, da ni zadosti- la vsem programom in da bo v posameznih dejavnostih precej izgub, kakor so napovedali. Reši- tve? Ne poznam jih in si tudi ne upam prognozirati, lahko le upam, da bo boljše in bomo v prehodnem obdobju ob spreje- manju zakonov, ki zamujajo, iz- brali pravo pot s pričakovanimi rezultati. Prenos pristojnosti v re- publiko na posameznih področ- jih ocenjujem za precej vprašlji- vo odločitev, saj bo kraj odloča- nja skoncentriran na enem me- stu, dejavnost pa izvajamo in naj bi jo tudi v bodoče razvijali po vseh občinah. Kako bo zagoto- vljena enakopravnost vseh obča- nov brez možnosti direktnega vpliva na odločanje, še posebej če pozabimo na institut solidar- nosti, ki je za občino Ptuj še ka- ko pomemben del financiranja SIS? Ali vemo, kaj hočemo SLAVKO KLEMENČlC, otroško varstvo: Težko je kaj re- či. Sise ukinjamo, ne da bi vedeli za novo obliko organiziranosti teh dejavnosti. Sisi so bili usta- novljeni predvsem zato, da bi bil zagotovljen vpliv stroke in upo- rabnikov na neko dejavnost; ka- ko bo to v bodoče, ne vem. Me- nim, da upravni organ z odbori, ki bodo predvsem svetovalno te- lo, ni prava rešitev. Tako je za- mišljeno v prehodnem obdobju, v letu 1990, kako bodo to uredili posamezni zakoni za posamezna področja, še ni znano. Hkrati menim, da je prav, da sise uki- njamo, saj v praksi svobodne menjave dela ni bilo; imeli smo državno arbitriranje. Moti me to, da gremo v spre- membe, ne da bi vsaj formalno vedeli, kaj hočemo; mogoeč »vr- hovi« že vedo. Občutek pa imam, da je bistvo reforme v centralizaciji odločanja in denar- ja. Gotovo je, da obstoječi način ni rešitev, pa tudi predvideni proračunski sistem ne. Bo stroka imela vpliv, kaj bo v nacional- nem programu ...? Izvršni sveti še bolj kot doslej dobivajo abso- lutno oblast. Za oblast pa vemo, da običajno tistega, ki jo ima, pokvari .. . MILAN ZUPANC, telesna kultura: Leto 1990 bo prehodno obdobje za oblikovanje nove or- ganiziranosti. Žal pa ugotavlja- mo, da republiški organi prepo- časi pripravljajo nacionalni pro- gram, ki je neposredno vezan za oblikovanje občinskega progra- ma. Telesnokulturna skupnost je pripravila gradivo o problemati- ki telesne kulture v občini in naj bi bilo na dnevnem redu decem- brskega zasedanja občinske skupščine. Upamo, da bo to gra- divo vplivalo na izboljšanje raz- mer, saj vsebuje konkretne pred- loge za uresničitev tega cilja. Se- danji prilivi kažejo, da telesno- kulturna skupnost ne bo pokrila sprejetega programa za letos ob obstoječi prispevni stopnji, kar bo ob že skromnem programu in nadpovprečni stopnji (v republi- ki smo na 40. mestu) še bolj osi- romašilo možnosti telesne kultu- re v naši občini. BRANE KMETEC, raziskova- nje: Organiziranost raziskovalne dejavnosti v občini si predsta- vljam tako, da bi pri občinskem upravnem organu moral biti za- poslen človek, ki bi profesional- no skrbel samo za raziskovalno in inventivno dejavnost. Njegova naloga naj ne bi bila samo admi- nistrativna, ampak strokovna. Pri svojem delu naj bi se povezo- val z odgovornimi v delovnih or- ganizacijah in skrbel za najper- spektivnejše projekte. Obdržati bi morali izvršilni odbor ali kako bi se že imenoval, sestavljen iz strokovnjakov oziroma ljudi, ki jih to področje zanima. Naloga tega odbora bi bila spremljanje in usmerjanje podatkov s po- dročja raziskovalne in inventivne dejavnosti. Raziskovalno dejavnost bi mo- rali v občini obdržati v doseda- njem obsegu, s tem da se število projektov skrči na najuspešnejše in donosne. Prav tako je treba obdržati pospeševanje razisko- valnega dela z mladimi razisko- valci oziroma ga prenesti na izo- braževalno skupnost, kjer doslej niso imeli razumevanja za to. Se- veda pa bi si morali prizadevati- za' povezovanje raziskovalnega dela v regiji in si s tem zagotoviti tudi vpliv na odločanje. NaV Ob srečanju Priekov v Ljubljani Titularni mariborski škof dr. Vekoslav Grmič, po rodu Priek: »Moram reči, da sem vesel, ker sem med vami, in če vas ne bi imel ta- ko rad, kot vas imam, ne bi prišel zaradi številnih drugih obveznosti, ki jih imam. Govoril bi vam, v kaj Prieki verjejo ali verujejo. V prvi vrsti v zemljo, nato v gorico (vinograd), pa v kruh in vino. Spominjam se: v mojih mladih letih je bila navada, če je na tla padel kos kruha, smo ga spoštljivo pobrali in ga poljubili. Najbrž bi bilo dobro, če bi ga znali tudi mi danes tako spoštovati. Prlek verje tudi v društvo, rad je v veseli družbi; verje v dobrega človeka, v tistega, ki mu stoji ob strani v vseh težavah, in to je največ- krat njegov najbližji sosed. Verje pa tudi v boga, vendar prieška vera ni ozka. Prlek ne bo šel pri verovanju v svojega boga v neko ožino, nikoli ni bil preveč pravo- veren. Svojega boga rad časti s petjem, rad pa tudi odhaja na roma- nje, ker je ob takih priložnostih zbrana vesela družba.« Vida Topolovec }}Ko bo pižama velika, bo dama. . .« ... pravi Ksenija Šoster-Olmer v Kameli Špeli, ki je izšla v knjižni zbirki Liščki Založ- be Borec. Na ljubljanskem knjižnem sejmu je Založba Borec predstavila knjižno bero zad- njih dveh let, ki jo je namenila mladim bral- cem, to pa je kar 127.100 izvodov knjig. Za najmlajše so knjige iz Kurirčkove torbice, za tiste že malo večje Liščki in tiste še večje Ku- rirčkova knjižnica poleg revije Kurirček in poljudnoznanstvenih knjig, kjer je poleg Her- barija s priročnikom zdaj izšel še Algarij. Mate Dolanc vas v Strupeni Brigiti popelje v svet odraslih, v dogodke, ki so usodni za mladi rod. Njegova pripoved temelji na ne- sreči ladje Brigite Montanari, ki se je potopi- la v Jadranu s strupenim tovorom. Knjigo je ilustriral Daniel Demšar. Ded Nil in teta Filipa Iva Zormana nam s pomočjo glavnega junaka Bobka predstavita nepredvidljivi svet odraslih, ko mora ded v dom za ostarele. Teta Filipa pa živi na robu mesta svoje posebno in zabavno življenje. Obe zgodbi je ilustrirala Jelka Reichman. »Kako to, da človek zrase in vse pozabi?« se sprašuje Boris Jukič v Vrtcu z jabolki. V svoji pripovedi govori o zorenju na otroški način z očmi in čustvovanji dečka in ilustra- cijami Marjana Mančka. Janez Mušič nas v Knjigi o Prešernu pope- lje skozi življenje našega največjega pesnika v zgodbah, ki jih doslej še nismo slišali in brali, v njih pa skuša predstaviti Prešerna predvsem kot človeka in šele potem pesnika. Opozoriti velja še na knjigo o jeziku Jezi- kovni vozli Berte Golob, pa na Ročne lutke za deževne dni Eke Vogelnik — priročnik, kako sami izdelamo lutke. Za najmlajše bodo dobrodošle Zanke in uganke Jožeta Stabeja ali zgodba o Mišku Polonce Kovač ali pa Marjana Mančka Kdaj smo veseli in kdaj smo žalostni. • NaV TEDNIK ~ december 1989 OD TU IN TAM - 7 Branko Hofman piše tudi otrokom Smešno, ta naslov. Kot da ne bi poznali pisatelja otroške uspešnice Ringo Star. A vendar, morda pa odrasli ne vejo (ali pa so pozabili), da je pesnik in pisatelj, ki je njim namenil številna literarna ustvar- janja (pesmi, drame, romane ...), del umetniških iskanj namenil tudi otrokom. Poglejmo: Davnega leta 1955 so nastale tri kr^še pripovedi za otroke s skupnim naslovom VRABCKI. Toda po tem je pisatelj Branko Hofman za otroke umolknil in molčal kar petindvajset let. To je bil čas, ko je ži- vljenjske izkušnje take in drugačne, zlival v razne drame in pesmi za odrasle. Kdo ve, kaj je bilo tisto, kar je pisatelja vzpodbudilo ali morda zdramilo, da se je po toliko letih znova obrnil k otrokom? Kaj pravi pisatelj o svojem otroštvu: »Oče je služboval v Rogatcu na pošti, vendar ni bilo toliko zaslužka, da bi mati lahko posedala pri oknu; vzela je njivo in vrt v najem, oboje odplače- vala z delom in hkrati skrbela, da otroci nismo lena- rili. Poslala me je k' stricu za pastirja... S šestimi leti sem kidal gnoj, grabil steljo v borovju, sušil se- no, obračal snopje, si na bodečem strnišču do krvi porezal noge in na vse pretege trdil, da ni res, ker sem se bal, da bi me imeli za otroka in me pomilo- vali. Z mlatiči sem spal na skednju in si želel, da bi bil mišičast kot oni... S sedmimi leti sem počenjal isto in hkrati postal še brbrav in jezikav. Teta Lenka meje vzela hudo v precep: pred domačimi in tujimi ljudmi meje opozarjala, naj počasi govorim, naj ra- zločno govorim, naj stavek ponovim, naj počakam, da drugi povedo do konca, in končno s to svojo vzgojno metodo dosegla, da sem začel jecljati. Iz dneva v dan huje ... Tudi v šolo sem hodil. Med prvimi v razredu. Brez posebnega truda, nekako samoumevno. A to ni bilo pomembno. Pomembno je bilo, da sem jecljal, da sem imel enajst let in da je brazda dobro padla za plugom. Pomembno je bilo, da nisem zaostajal pri košnji. Pomembno je bilo, da sem dobro naložil voz, zate- gnil žrd in pred neurjem pripeljal snopje domov. Pomembno je bilo, da ni zbolela kobila, ki seje bila prenajedla detelje ... Potem so za nekaj časa zbledele vse pomembno- sti. Vojna ... Prvič sem videl tanke. Topovi na gosenicah so mleli blato. Na prikolici motornega kolesa strojni- ca. Bilo je proti večeru, ko so zapeljali v vas. Skozi priprte naoknice smo jih zvedavo gledali: Nem- ci... Moral sem v nemško šolo ... V zimi 1943/44 so se praznile mariborske šole: evakuacija iz industrijskih središč na podeželje. V rajh. Izognil sem se mu, se vrnil k stricu Janezu. Še pol leta obveznega šolanja me je čakalo. V Ptuju. Z vlakom vsak dan tja in nazaj, tudi tisti mesec, ko je nasulo nad meter snega in ni nihče niti pomislil na pluženje; vlak je odpeljal pred pol šesto zjutraj, do petih pa se je streljalo brez opozorila: policijska ura. Vstajal sem ob treh, ignoriral policijsko uro, se prebijal skozi žamete in brazdal celec. Tudi drugi so brazdali celec. A ne v mojo smer in ne s šolsko torbo na rami. S puško. Hodili so med jelšjem čez gmajno proti Makolam, Ptujski Gori. Hodili s hribov v ravnino in nazaj; v hribih je bilo zavetje, v ravnini hrana! Stric Janez je poznal te po- ti, bil je predsednik OF, jaz sem jih slutil. Potem je prišel k hiši zdravnik, mi pa vsi zdravi. Povrh pa skrivnostno vedenje, šepetanje, vroča voda in čiste brisače, stric Janez na straži, teta Lenka pa po mač- je z zdravnikom v skedenj. Otročje skrivanje, sem rekel stricu Janezu, ki je pogledal pri vratih, ali spim. Zdaj mi je zaupal skrivnost: partizan, ranjen, leži v skednju. Nikomur niti besede. Zarotil me je v kamen. Potem konec vojne. Konec jecljanja. Svoboda. Mladosti so zrasla krila.« Ce pa želite pisatelja spoznati tudi zares, vas va- bimo V Četrtek, 7. t. m., ob i9. uri na OBISK v knjižnico, kjer bo otvoritev razstave, posvečene 60-letnici Branka Hofmana. Knjižničarka Revolucionarna pesem Krapina '89 Ob dnevu republike in v okviru 28. srečanj bratstva in prijatelj- stva Klanjec '89 je bila v Krapini tradicionalna revija revolucionarnih pesmi zborov bratskih občin Krapina '89. Bratske občine so tokrat za- stopali: mešani pevski zbor iz Kumrovca, ženski pevski zbor in tam- buraški orkester KUD Ilirci Krapina, moški pevski zbor Partizan Ma- ribor in moški pevski zbor Grajena iz občine Ptuj. Program izbranih pesmi naprednega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja so vsi zbori zelo kvalitetno in nadvse uspešno izvedli. Zelo zadovoljni pa smo lahko tudi z nastopom moškega pevskega zbora Grajena pod vodstvom Ladislava PULKA, ki je bil med množico poslušalcev v krapinski festivalski dvorani deležen spontanega, prisrčnega in zares toplega priznanja. Sledilo je tovariško srečanje vseh sodelujočih zborov, ki so se predstavili z izvirnimi ljudskimi in umetniškimi pesmimi hrvaškega, slovenskega in drugih naših narodov. Kulturni in tovariški večer, ki smo ga doživeli v Krapini, je dokaz, kako zelo pristni in tovariški so odnosi med ljudmi, ki odprtih in iskrenih src gradijo mostove prija- teljstva, sodelovanja in spoštovanja različnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. FB 90 pomladi Marije Kukec iz Ormoža v Ormožu jo poznajo kot Kukčevo babico, saj je pomagala na noge številnim malim Ormo- žanom, ki niso bili v vrtcu ali pa so bili za njega premajhni. Rodila se je 4. maja 1899 v Ra- dovcu — na drugi strani Drave, od koder je potem dolga leta ho- dila peš na delo v ormoško gra- ščino. Sprva je delala na poljih, kasneje pa je pomagala v gradu, bila je čistilka, kuharica in na- sploh deklica za vse. V zakonu sta se ji rodila dva sinova, in ko sta v Križovljanu končala 4. ra- zred, se je družina preselila v Or- mož. Delala je tudi pri znanem predvojnem zdravniku dr. Maje- riču, kasneje pa tudi pridno po- magala številnim Ormožanom pri raznih opravilih. Sedaj, v pozni jeseni življenja je kljub delu, ki ga je vse življe- nje morala opravljati, dokaj čila in pri močeh. Še vedno skrbi sa- ma zase, edino pri večjih delih ji pomagata snahi in sinova. Ob dveh sinovih razveseljujejo njeno jesen življenja štirje vnuki in pet pravnukov. Vida Topolovec Foto: Štefan Hozyan Kukčeva babica na letošnjem sprejemu za starejše krajane v KS Ormož. BRANKO HOFMAN V PTUJU Umetniško srečanje Ob 60-letnici pesnika, pisatelja, dramaturga, urednika BRANKA HOFMANA je Ljudska in študijska knjižnica Ptuj pripravila razstavo njego- vih del in literature o njem. Odprta bo v četrtek ob 19. uri v prostorih knjižnice ob navzočnosti jubi- lanta in gostov. Ob 19.30 pa bo nadstropje niže, torej v prostorih minoritskega refektorija, nekda- nje samostanske kapele oziroma do letos bogo- služnega prostora, ki je zaradi zlasti čudovitih stropnih štukatur za razne prireditve prelep pro- stor, srečanje z umetniško besedo Branka Hofma- na. Prepričani smo, da to ne bo dolgočasen, izra- bljen literarni večer, temveč živ, neposreden kon- takt avtorja s publiko. Za to trditev govori več ra- zlogov. Prvič, je Branko Hofman osebnost, ki zna govoriti, ki se po svoji umetniški problematiki zna približati bralcu; za to bo še bolj poskrbel povezo- valec večera ČRT KANONI, ki ga poznamo s tele- vizijskih zaslonov, pa seveda vprašanja publike. Drugič, bo večer obogaten z glasbeno skupino AD HOC, ki bo izvajala klasični jazz koncert (altistka MIJA ŽNIDARIČ, bas kitara NINO DE GLE- RIA). In, tretjič, bo napravil manjšo razstavo risb in lepljenk MILIVOJ DOMINKO (Ljubljana 1932), ki je, da napišemo za informacijo, končal 1956. akademijo pri Francetu Miheliču in ima od 1973. atelje v Švici. Razstavljal je že marsikje (Že- neva, Lausanne, Montreux, Fribourg, Sion, Sier, Ljubljana idr.). Kljub bogatemu večeru sta vstop na razstavo, pa tudi kulturni večer brezplačna. Pogovor z jubilantom smo pripravili za nasled- njo številko Tednika, zato sedaj le nekaj osnovnih podatkov o njem: Branko Hofman seje rodil 29. 11. 1929 v Rogat- cu, živel v letih osnovnega šolanja v Pleterjah v Lovrencu na Dravskem polju, od koder je izhajala njegova mati, obiskoval šolo v domačem Rogatcu, Mariboru in Ptuju, gimnazijo v Mariboru ter v Ljubljani na Filozofski fakulteti književnost in fi- lozofijo. Služboval je kot novinar in urednik v Ko- pru, v Mariboru pri Večeru ter pri DZS. Pesmi, drame, esejistične ter leposlovne prispevke pa je objavljal v glavnih slovenskih revijah in časopisih. Bibliografija samostojnih del: A. pesmi: Pred jutrom (Lj. 1951), Za oblaki so zvezde (Mb. 1956), Mavrica v dlaneh (Lj. 1961), Pesniški list (Koper-Trst 1972), In večno življenje mesa (Mb. 1972), Lok (Koper 1977), Ne kliči. Tu ni škržatov (Lj. 1981, 1989) B. romani: Strah (Koper 1961), Ljubezen (Ko- per 1965), Mb. 1986), Noč do jutra (Lj. 1981, 1984) C. drama: Življenje zmaguje (Mb. 1955), Svetlo- ba velike samote (Mb. 1957), Zvezde na jutranjem nebu (Mb. 1958), Dan in vsi dnevi (Lj. 1962), Mož brez obraza (Mb. 1971) D. esejistika: Pogovori s slovenskimi pisatelji (Lj. 1976), Iskani in najdeni svet (Lj. 1988) E. mladinska dela: Vrabčki (v knjigi B. Rudolfa Nespodobne basni) (Mb. 1955), Ringo Star (Lj. 1980, 1987), Tonka Paconka (1982), Kdo mamici soli pamet (Lj. 1985) F. prevodi: Der Bogen, pesmi (Koln 1978), Bi- Ijeg, pesmi (Novi Sad 1987), Noč do jutra (Zg. 1982), Nacht bis zum Morgen (Munchen 1983), Noe až do rana (Praha 1988), Reggeli sotetseg (Budapest 1989), Ringo Star (Zg. 1984), Der fuch- srote Ringo (Berlin 1984, 1988), Ringo Star (Buda- pest 1986), Ringo Star (Praha 1989) G. prevajalec: W. Hauff: Ladja strahov (Mb. 1955), H. Kesten: Casanova (Lj. 1963), B. Čopič: Pravl^ca o sestri Koviljki (Mb. 1957) • E. J. Branko Hofman Za Ravno polje ni več rešitve? Slovenija je dežela gradov. Zlasti mnogo jih je bilo v srednjem veku v okolici Ptuja. Precej takratnih gradov je bilo lesenih, zato se niso ohranili do danes. Nekateri so bili zrušeni v vojnih vihrah, ki so divjale tod. Nekdanje štajersko plemstvo je bilo - kot lahko beremo — precej uporniško. Po zadušitvi uporov proti oblasti so uporne ple- miče zaprli, njihove gradove pa zravnali z zemljo. Takšna kazen je do-' letela pred stoletji tudi vurberški grad in njegovega gospodarja. Iz gradbenega materiala zrušenih gradov so gradili nove stavbe na istem ali drugem mestu. Danes ne vemo več, kje vse so se v ptujski okolici košatili gradovi, bilo pa jih je precej. Od teh se jih je do danes ohrani- lo le nekaj. Edini med temi je ustrezno vzdrževan ptujski grad, ki je poleg nekdanjega porušenega vurberškega gradu tudi najlepši v Po- dravju. Dvorec Ravno polje leži v neposredni bližini Kungote, kakšnih 8 km od Ruja, ob starem kostanjevem drevoredu. Postavili so ga so- razmerno pozno, šele proti koncu 17. stoletja. Ne vemo, čigavi sta bili v začetku stavba in okolica. Dvorec je pogosto menjal lastnika, zato se podoba graščine od nastanka ni mnogo spremenila. Dvorec ima izjemne arhitekturne kvalitete. Pozidan je v obliki pravokotnika, v središču katerega je razsežno dvorišče. Zasnovan je v renesančnem slogu, vendar na vogalih nima značilnih stolpov, kar po- meni, da je bil dvorec rezidenca, ne pa utrdba. Zgradba se ponaša z enim najreprezentančnejših arkadnih dvorišč na Slovenskem. Dvorec Ravno polje stoji sredi parka, ki je žal zanemarjen. Ko vstopimo skozi vhod, nad katerim je letnica 1678, na dvorišče, nas obide grenak občutek. Grad, o katerem poje slovenska ljudska pesem »Tam dol' na Ravnem polju«, je v razsulu. Povsod leži navlaka. Ker ni nikdo skrbel za streho, je zob časa opravil svoje. Del ostrešja se je že zrušil, rušijo se že stropi. Čez nekaj let bo Ravno polje le še kup razvalin, še pred nekaj leti pa bi ga lahko rešili le s popravljanjem strehe. Ima Ravno polje še sploh kakšno možnost, da preživi? Mnogo je že zamujenega. Morda pa bi se našel kdo doma ali v tujini, ki bi grad popravil in ga uporabil za koristne namene, morda turistične — oko- lica gradu je lepa. Škoda je namreč, da pustimo popolnoma propasti kulturno dediščino - - predvsem ker nam ni mar zanjo. Dr. Adolf Žižek Glasbene praizvedbe na Ptuju 24. oktobra je potekal v viteški dvorani ptujskega gradu recital sodobne slovenske in japonske glasbe, ki ga je izvajal na kljunasti (blok) fiavti Klemen Ramovš, sin znanega slovenskega skladatelja Primoža Ramovša. Ptujčani smo lahko ponosni, da je Klemen Ramovš izbral prav naše mesto za evropske praizvedbe vseh skladb japonskih avtorjev in za krstni izvedbi dveh od treh izvajanih slovenskih skladb. Izvajalec je spretno menjaval različne vrste kljunastih flavt ter melodije dopol- njeval s svojim glasom in z glasbili iz Orffovega instrumentarija. Pri tem je poleg običajnih tonov izvajal tudi nekatere manj običajne zve- ne. Na koncertu so bili prisotni predvsem mlajši poslušalci, kar po- meni, da bo imel Ptuj tudi v prihodnje glasbeno občinstvo, ki ga bo zanimala tudi resna glasba. Pozitivno je, da imamo na Ptuju dva prireditelja koncertov. Zve- zo kulturnih organizacij in Pokrajinski muzej, saj je nekoliko konku- rence lahko dobrodošlo. Ptuj ima že nekaj stoletij staro glasbeno tra- dicijo, tukaj so skladali že pred stoletji ptujski skladatelji, ki so ustva- rili ptujsko notno zbirko, ptujska muzejska glasbena zbirka pa je sploh najstarejša v Jugoslaviji. Prav je, da glasbeno tradicijo nadalju- jemo. Dr. Adolf Žižek Nedeljski glasbeni popoldan V nedeljo popoldan smo Ptujčani doživeli čudovit glasbeni po- poldan. V ptujskem gledališču so se nam predstavili: Komorni orke- ster Slovenicum, Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja ter solista — violončelist Miloš Mlejnik in sopranistka Irena Baar z dirigentom Tomažem Faganelom. Najprej smo uživali ob Divertimentu za godala v D-duru Wolf- ganga Amadeusa Mozarta, ki nas je prevzel s svojo lahkotnostjo in bravuroznostjo godal. Sledil je koncert za violončelo in orkester Jo- sepha Haydna v odlični, prepričljivi izvedbi solista Miloša Mlejnika, znanega slovenskega violončelista. Miserrere mei deus Gregoria Allegrija je a cappella predstavil Akademski pevski zbor iz Kranja. To je skladba za 9 glasov, med soli- sti je sodeloval tudi dirigent. Skoda, da zbor ni bil na praktikablih. Mozartov Eksultete, jubilate je z orkestrom virtuozno predstavila so- pranistka Irena Baar, ki je v enakem slogu skupaj z orkestrom in zbo- rom zapela še Regina coeli VVolfganga Amadeusa Mozarta. Lahkotnejše izbrani program je bil za ušesa in duše pravi balzam po bolj ali manj turobnih prazničnih dneh. Organizatorja koncerta sta bila koncertna poslovalnica Ljubljana in Pokrajinski muzej Ptuj ob pomoči kulturne skupnosti Slovenije in kulturne skupnosti F^uj. Pokrovitelji so bili AGIS Ptuj, TGA Kidriče- vo, Bistro Amadeus in gostilnica Pav. Koncert je bil predvidevan v cerkvi Sv. Jurija, vendar je zaradi mra- za bil prestavljen v gledališče, ki akustično ni najprimernejše. Občni zbor folklornega društva Ptuj Folklorno društvo Ptuj, ki kot naslednik Zavoda za folklorne prireditve v Ptuju skupaj s Turisti- čnim društvom Ptuj že dolga leta uspešno organi- zira zdaj že tradicionalno ptujsko kurentovanje, srečanje z ljudskimi godci,' pevci in plesalci, fol- klorne revije in druge folklorne prireditve, je pred nedavnim imelo svoj redni letni občni zbor. Letošnji občni zbor je potekal prvič brez neu- mornega pokojnega predsednika Jožeta Štrafela, ki je dolga leta veljal kot odličen organizator te ve- like folklorno-turistične prireditve; prijelo se gaje že ime duhovni oče ptujskega kurentovanja. Bil pa je tudi pobudnik in organizator številnih drugih folklornih prireditev, kot so fantovščine, kmečka gostovanja, srečanja z ljudskimi godci, pevci in plesalci, velike folklorne revije in druge tovrstne prireditve, ki se pretežno potekale v njegovem rojstnem kraju Markovci. Na letošnji občni zbor Folklornega društva FHuj, katerega neposredni član je folklorna skupina An- tona Štrafela Markovci, ki v svojem domačem kra- ju nima matičnega društva, temveč le interno vod- stvo, so bili povabljeni tudi zastopniki vseh fol- klornih skupin in skupin pustnih običajev, ki delu- jejo na območju naše občine, ki pa imajo v doma- čem kraju svoja matična društva oziroma organi- zacije. Prav zaradi tega rtlenijo nekateri, da bi bilo primernejše, če bi se Folklorno društvo Ptuj pre- imenovalo v nekakšno občinsko Zvezo ali Združe- nje folklornih skupin občine Ptuj, kajti to poslan- stvo kot povezovalec posameznih skupin društvo že sedaj uspešno opravlja. Na predlog Franca Kolariča, umetniškega vodje folklorne skupine Antona Štrafela Markovci, je bi- lo na občnem zboru soglasno sklenjeno, da se fol- klorna skupina iz Markovec poimenuje po neda- vno umrlem markovskem rojaku in velikem ljubi- telju markovske folklore Jožetu Štrafeli. Markov- ska foklorna skupina se bo torej odslej imenovala Folklorna skupina Antona-Jožeta Štrafela Mar- kovci pri Ptuju. Ker bodo odslej v društvu ali morebitnem bodo- čem združenju poleg obstoječih etnografsko-fol- klornih skupin zastopana tudi vodstva skupin ko- rantov, je upati, da bo v bodoče manj trenj med posarneznimi skupinami in vse več plodnega sode- lovanja. Mnogo lažja pa bo tudi koordinacija raz- nih društvenih folklornih prireditev in morebitnih tovrstnih gostovanj. Novoizvoljeni predsednik društva Franc Kodrič je ob koncu pozval vse navzoče k tesnejšemu sode- lovanju, da bi 30-letnico ptujskega kurentovanja, ki bo prihodnje leto, praznovali in proslavili čim- bolj dostojno, veličastno in množično. Fc 8 - ZA KRATEK ČAS 7. december 1989 — XEDNIK Dober den. Brrr, kak me zebe. Zaj pa je tak stisnolo, ke so vsi j tiči v luknjah trdi. Moja Mica, ki je prova ptica in ma kak vsoka normalna ženska rajši trdi klun kak pa mehkega, me je či- sta zimsko opremla: duge porhatne ga te, debela majica, visoki črevli, debeli šal, kak ga nosi Rifle, mantln do pet in sen provi ded. Skoro sem boj Eskimom podoben kak pa som sebi. Ja, vete, pozimi je pač rado boj mrzlo. To je že od negi negda tak. Kak da bi mačok prek krez plot skoča, bode kunec totega norega leta. Mesec december je rep vsokega leta. Včeraj je bija sveti Mikloš, pa nama z Mico neje čista nič prinesa. Ja, ja, .še Mikloš neje več tisti, kaj je negda bija. vena bode se te Božiček boj izkoza s kokšnim paketom. Vidite, kak se cajti menjovlejo, saj bode pre letos na božič dela prosti den. Navsezodjo je tak tu- di prav, itak se je tudi v prejšjih letih na toti den malo haska v službi naredlo, saj so fkuper praznovali rdeči in beli. Eni so na- skrivaj k božičnim polnočnicam hodili, božična dreva stavli in pravli, da dedeka Mraza slavijo. Eh, tak vam je to: nori cajti. Zdaj, ke smo boj demokratični grotali, pa gremo v druge skrajnosti. To se mi tudi ne dopodne. Meni neje čista jasno, da v naši lubi domovini tak hitro pozobimo na tisto, kaj nam je še včeraj sveto bilo, gnes pa že po vsem tistem pluvlemo. Kak pa ste kaj preživeli priprove na tisti miting v beli Lubla- ni? Jaz bi čista na krotko reka: Groza in sramota, kaj vse se gre- mo. Zdaj pa še tote gospodarske zajebancije. Kaj je preveč, je preveč. Meni lasje na glovi pokunci grejo, čeglih man glavo že dvajsti let plešasto. Pa smo mislili, da smo si bratje in sestre. Je- bal ga na gorični kol, nekumi bi trebalo malo možgone zrihtati, drgačik tumi .še nede konec. Eto tako, pa naj bode zadosti za gnes; vse to sem vam napi- sa malo za šalo in še boj zares. Pa srečno. Vaš LUJZEK TEDNIK - 7. december 1989 ZA RAZVEDRILO — 9 10 — ŠPORT IN ŠE KAJ 7. december 1989 - TEDNIK Mlakarjeva presenetljivo druga na TOP-u SRS Najboljši pionirji in pionirke, 20 iz vse Slovenije, so se pomerili na slo- venskem TOP-u. TOP za pionirje je bil v Kranju. Igrati bi morala dva pio- nirja Petovie, ki sta si to pravico pri- borila na kvalifikacijah v Novem Me- stu. Žal je igral le eden, in to ml. pio- nir Strašek v drugi skupini od 10. do 20. mesta. To, da se je Urh uvrstil na TOP, že samo po sebi pomeni uspeh, saj je že tri leta pionir. Zaradi menja- ve loparja (v četrtek mu je stari počil) je odigral nekoliko slabše in je zase- del z rezultatom 4/5 sedmo mesto v svoji skupini. Popolnoma pa je razo- čaral odnos Križeta, ki ni niti odpoto- val na tekmovanje in se je tako tudi poslovil od tekmovanja na republi- škem prvenstvu. , ' Najbolj so nas razveselile pionirke. Mlakarjeva je z zares odličnimi igra- mi. predvsem pa s poslušanjem na- svetov le-te realizirala na najboljši na- čin in z rezultatom 7/2 zasedla odli- čno in presenetljivo drugo mesto ter dobila srebrno medaljo. Razočarala pa je Cegnarjeva z osmim mestom in z rezultatom 2/7. Igrala je v vsakem dvoboju samo kak set zares odlično. Petra in Mateja sta igrali v prvi skupi- ni za uvrstitev od 1. do 10. mesta. V drugi skupini pa je zasluženo osvojila drugo mesto Tanja Karničnikova. Odigrala je solidno in si to mesto tudi zaslužila. Dekletom čestitke, fantom pa v raz- mislek odnos do dela in agresivnost v sami igri. 25. novembra pa je bilo v G. Rad- goni prvenstvo severovzhodne regije za člane in članice, kjer so igralke Pe- tovie zasedle prvih pet mest. Prese- netljivo vedno zasluženo je slavila Čerčetova pred L. Karničnikovo, Mlakarjevo, Cegnerjevo in T. Karni- čnik. To nedeljo, 10. decembra, ob 9. uri pa bo v športni dvorani Mladika pr- venstvo severovzhodne regije za pio- nirje in pionirke posamezno in za dvojice. Ivo Pšajd Novice iz Društva invalidov Ptuj Tudi v sezoni 1989/90 tekmujejo invalidi v republiški strelski dopisni ligi z zračno puško. Za seboj imajo tri kola, ostane jih še pet. Seveda se zani- mivo tekmovanje šele začenja. Prva tri kola so bila bolj za ogrevanje strel- ca in orožja. Trenutno je ptujska eki- pa sedma. Tekmuje 25 ekip društev invalidov Slovenije. Letos ekipo Ptu- ja sestavljajo: Marjan Gavez, Jože Pinterič, Štefan Skok, Srečko Majce- novič, Ludvik Pšajd in Adolf Hvaleč, Želja je, da na koncu dopisne lige os- vojijo peto mesto, mesto boljše od lanskega. Na strelskem finalu v Kranju pa so Ptujčani sami sebe prekosili, saj so streljali mnogo bolje kot na domačem strelišču. Srečko Majcenovič je s 363 krogi dosegel tretje mesto in bronasto medaljo, Jože Pinterič je nastreljal 341 krogov in bil deveti, Marjan Ga- vez pa s 334 krogi dvanajsti. Franc Bedrač je z zračno pištolo osvojil dru- go mesto. Vsi imenovani so nastopili na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem v Titogradu 22. apri- la in osvojili med posamezniki: Franc Bedrač drugo mesto z zračno pištolo, Marjan Gavez tretje mesto z zračno puško in Srečko Majcenovič peto me- sto. Ekipa Slovenije je osvojila drugo mesto med republikami in pokrajina- ma. Vsekakor je velik uspeh Ptujča- nov, da so bili kar trije v reprezentan- ci Slovenije. Franc Cehtl Turnir v odbojki ZI KO Ptuj in TVD Partizan Kidričevo se v praznovanja dneva JLA vključujeta z organizacijo in izvedbo rekreacijskega odbojkarskega turnirja, ki bo v soboto, 16. decembra, dopoldan v športni dvorani Cen- ter. Kot že omenjeno, gre za rekreacijski turnir, zato v razpisu niso po- stavili posebnih pogojev. Prijavijo se lahko ekipe raznih organizacij ali društev, in to do četrtka, 14. decembra, na Zvezi; telefon 771-745. I. k. TEDNIK - 7. december 1989 OGLASI IN OBJAVE — 11 Mladi v Ormožu pred novo organiziranostjo Na posvetu sekretarjev in predsednikov osnovnih organi- zacij mladih v občini Ormož, ki je bil v ponedeljek, so govorili o reorganizaciji občinske konfe- rence v skladu z novim statutom. Ustanavljanje novih občinskih konferenc mladih je v bodoče v pretežni meri odvisno od števila članov, ki so postali osnovna ce- lica bodoče mladinske organiza- cije, kjer bo spodnja starostna meja 15 let, zgornje pa ne predvi- devajo. Do 15. decembra bo potekal prvi krog včlanjevanja. Pristopne izjave bodo ponudili simpatizer- jem in aktivistom Zveze sociali- stične mladine. Drugi krog včla- njevanja bo potekal do konca fe- bruarja 1990. leta. Do takrat si bodo prizadevali pridobiti volil- ce, nekdanje aktiviste in vse tiste, ki bodo mladim pri njihovih ak- cijah pomagali. Tretji krog pri- dobivanja novih članov bo do maja 1990, ko bodo vključevali mlade od 15. do 18. leta starosti, ker jih po besedah namestnika sekretarja OK ZSMS Ormož To- maža Bolcarja v februarju zani- majo predvsem tisti, ki imajo vo- lilno pravico. 16. decembra 1989 mora biti zadnja seja OK ZSMS v starem sestavu. 17. decembra bo infor- mativni sestanek z vsemi, ki se bodo do tega datuma vključili v novo ZSMS. Januarja 1990 bo republiška konferenca mladih sprejela svoja pravila o organizi- ranju, občinska konferenca pa pripravlja pravila skupaj s svoji- mi novimi člani. Konstituiranje OK ZSMS Ormož po novem sta- tutu bo aprila 1990. V tem času bodo opravili razgovore z raznim društvi, gibanji in drugimi orga- nizacijami o kolektivnem vklju- čevanju članstva v ZSMS. Pri vsem tem niso pozabili pri- prav na volitve, ki bodo prihod- njo pomlad. Do 20. decembra 1989 bodo pripravili svoj lokalni program, ki ga bodo javno pred- stavljali vse do spomladanskih volitev, do I. februarja 1990 pa predstavili svojo volilno listo z imeni. Trenutno pripravljajo program veselih počitnic 1990, ki ga morajo uskladiti s šolami, vzgojnovarstveno organizacijo in društvom prijateljev mladine. \ljub večjemu političnemu delu ZSMS ne zapostavlja tistih interesnih dejavnosti, ki mlade še posebej zanimajo. Ob vsem delu tečejo tudi pri- prave na mednarodni ekološki raziskovalni tabor 1990, ki bo na- daljevanje že začetega dela v letu 1988. Med novosti spadajo ob raziskovanju kmetijskih zemljišč tudi dendrološka raziskava na območju občine Ormož. Vida Topolovec Gradnja plinovoda v občini Ormož želja po napeljavi plinovoda v ormoško občin- sko središče za potrebe Tovarne sladkorja, Merca- torjeve — Ogradove opekarne ter stanovalcev me- sta Ormoža je stara skoraj deset let. Zemeljska dela v Lešniški dolini med Koračica- mi, do koder je primarni vod že speljan, in Ormo- žem, ki jih izvaja gradbena organizacija 14. okto- ber iz Gornje Radgone, so pričeli 9. novembra. Stavbar iz Maribora je pričel dela za glavno razde- lilno postajo, ki bo na Hardeku. Delo na sami trasi, ki ga opravljajo tri monta- žerske in dve gradbeni ekipi, napreduje dobro; predvidevajo, da bodo končali do konca marca prihodnjega leta in na izkopanem pasu v širini 12 metrov vzpostavili prvotno stanje do začetka po- Ijedeljskih del. Plinovod od Koračic do Ormoža poteka po 440 parcelah, ki so v lasti zasebnikov in deloma druž- benega sektorja. Ker so to pretežno poljedeljske površine, opravljajo po naročilu investitorja delo- vne organizacije Petrol — Zemeljski plin iz Lju- bljane cenitev zemljišč. Odškodnina bo zajemala pri poljedeljskih kulturah izpad pridelka enega le- ta, pri gozdovih pa trajni izpad gozdne pm-^^ -^^ nje. Pri določanju vrednosti proizvodnje upošteva- jo povprečno setveno sestavo, povprečni hektarski pridelek in povprečno odkupno ceno za pridelke na dan cenitve. Pri travnikih upoštevajo še dodat- ne stroške za travniške površine. Pri cenitvi bo upoštevana tudi valorizacija do dneva izplačila odškodnine. Lastniki zemljišč na vseh 440 parce- lah so bili ob cenitvi prisotni. Franci Trstenjak, stalni sodni cenilec za kmetij- stvo v občini Ormož, je povedal, da večjih negodo- vanj ob cenitvah na parcelah zasebnikov ni bilo, pomirili so se tudi vsi tisti, ki so ob zakoličenju trase bodočega plinovoda negodovali, zakaj je speljana po parcelah zasebnikov, manj pa po par- celah družbenega sektorja. Ker smo že pri cenitvi škode, moramo omeniti, da bo investitor ob koncu gradnje priznal še vso dodatno nastalo škodo. Brez dvoma bo plin, ki bo v Ormož speljan ob začetku kampanje predelave sladkorne pese v letu 1990, pomemben energetski vir, ki bo v prvi vrsti pripomogel k izboljšanju zraka v Ormožu in poce- nitvi energetskih stroškov. Vida Topolovec V SOBOTO V CENTRU Velik plesni turnir Redko imamo Ptujčani priložnost videti najboljše jugoslovanske plesal- ce. Tokrat nam jo ponuja plesni tur- nir v latinskoameriških in standard- nih plesih, ki bo v soboto popoldan v športni dvorani Center. Organizirata ga Plesna sekcija DPD SVOBODA Ptuj in agencija Charlie. Turnir bo v dveh delih. Prvi se bo pričel ob 14. uri, veliki finale pa bo ob 18. uri. Ljubitelji plesa imajo torej enkrat- no priložnost, da preživijo lep plesni popoldan v Centru. Vstopnice je mo- goče dobiti v predprodaji v recepciji hotela Petovio. d. Prvi letošnji sneg ... se dobro drži! (Foto: L kotar) Z medpraznične delovne akcije v Slovenji vasi. Tudi občina ima skrinjico . . . v občinski stavbi na Srbskem trgu 1 v Ptuju je od nedavnega skrinjica, kateri bodo občani zaupali svoja mnenja, predloge in pri- tožbe glede dela občinskih in upravnih organov. Kot je povedal pred- sednik izvršnega sveta Tone Ceh, so skrinjico postavili z namenom, da bi občanom skrajšali pot oziroma jim omogočili, da se izpovejo v trenutku, ko doživijo nepravilnosti. Predsednik skupščine občine je neprofesionalec in pogosto nedosegljiv, tudi člani izvršnega sveta imajo veliko nalog, zato je bilo nujno, da se občanova volja na nek način upošteva. Pri vsem tem pa je potrebno upoštevati, da ta uprava dela in mora delati v občanovo korist. Pisni predlog, pripomba ali pritožba so lahko anonimni ali s podpisom. Pričakujejo, da bodo občani pošteni in pisali resnico. Nji- hove predloge bodo pregledali predsednik občine, predsednik in pod- predsednik izvršnega sveta. Drugi zaenkrat ne bodo imeli vpogleda. Pritožbe bodo reševali skupaj s tistimi, ki jih bodo občani ošvrknili. V obdobju reforme državne uprave so dobrodošli tudi predlogi za njeno drugačno in kakovostnejšo delo. MG Med prazniki postavili streho člani nogometnega kluba v Slovenji vasi so se med prazniki v velikem številu odzvali na pro- stovoljno delovno akcijo in s po- močjo še nekaterih krajanov po- stavili streho na objekt, v kate- rem imajo klubske prostore. Prvi dan praznikov so postavili ostre- šje, drugi dan pa ga prekrili. Ob- sežno akcijo so vodili Anton Le- nart, Rudi Sagadin in Stevo Tomčič. Seveda pa s tem dela še ni konec. Veliko morajo urediti še znotraj objekta. Glede na za- gnanost in voljo ni dvoma, da tu- di temu delu ne bi bili kos. 1. kotar V decembru v Ormožu življenje dražje v valorizirani vrednosti stanovanj dosegajo stanarine v občini Ormož ko- maj nekaj nad odstotek, v drugih občinah pa že 1,8 do 2 odstotka. Če bi hoteli, da bi bila valorizirana vrednost stanovanj 2,04 odstotke, bi morali v decembru v občini Ormož dvigniti stanarine za 159 odstotkov. Člani izvršnega sveta skup- ščine občine Ormož so se kljub tem podatkom odločili za 105-odstotno poviša- nje v decembru, kar znaša 1,5-odstoten delež stanarine v vrednosti stanovanj. Malo za samoupravno stanovanjsko skupnost, ki s stanovanji gospodari, mno- go pa za vseh 800 imetnikov družbenih najemnih stanovanj v občini Ormož, kjer tudi osebni dohodki niso ravno na republiški ravni. Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Ormož so sprejeli tudi 50-odstotno povišanje cen vsem komunalnih storitvam. Za kubični meter pitne vode bodo v gospodinjstvih odšteli 20.450, v gospodarstvu pa 47.300 dinarjev. Povsod tam, kjer imajo urejeno kanalizacijo, bodo morali k ceni pitne vode pri- šteti še 600 dinarjev za kubični meter prodane vode. Odvoz odpadkov bo stal za kvadratni meter stanovanjske površine 1.080, za kvadratni meter poslovnih pro- storov pa 2.220 dinarjev. Decembrsko povišanje komunalnih storitev je peto v letošnjem letu. Pri Komunalnem podjetju Ormož so povedali, da je bil v devetih mesecih letošnje- ga leta izpad dohodka pri oskrbi z vodo precejšen, prav tako pri odvozu odpad- kov in so ga morali pokrivati z nekomunalnimi dejavnostmi. Skokovito narašča- nje cene električne energije, goriva in preiskava vzorcev vode pa je pripomoglo k povišanju cene pitne vode, zato jo bodo morali kmalu po novem letu pono- vno zvišati, ker v tem začaranem krogu ne bo mogoče drugače gospodariti. Vse to pa občuti tudi potrošnik. Vida Topolovec O prazniku OS Olge Meglič Tudi letos smo praznovali dan naše šole. Zunaj je bilo neprijazno jesensko vreme, a v šoli zanimivo, živo, delovno vzdušje. O tem, kako je ta dan potekal, sva povprašala tovarišico Magdo, predsednico komisije za organizacijo kulturnega dne. »Odločili smo se, da bomo v počastitev našega praznika organizirali likovno delavnico na temo 1920-letnica Ptuja. Učenci od I. do 5. razreda so izdelovali likovne izdelke, 5. razredi so zbirali sli- kovno gradivo o Ptuju: kartice, prospekte, vodni- ke. . . Sestošolci so zbirali spominke, ki so značil- ni za Ptuj in njegovo okolico, sedmi in osmi razre- di pa so slikali različne ptujske motive. Najboljši otroški izdelki in najzanimivejše zbrano gradivo je bilo predstavljeno na razstavi. Za tako zamisel smo se odločili, ker se nam je zdela nova, drugačna.« Tudi midva sva se udeležila otvoritve razstave. Na proslavi so bili učenci in učitelji, gostje iz Ko- privnice in Mostarja. Navzoče je pozdravil tovariš ravnatelj, naš pevski zbor je zapel Zdravljico, zai- grali pa so nam tudi harmonikarji iz glasbene šole Karola Pahorja. Na koncu smo si z gosti izmenjali spominska darila. Pozabavali smo se še na plesu, nato pa pospre- mili goste na železniško postajo. Tako smo dan šo- le preživeli zanimivo; upamo, da smo poglobili in utrdili prijateljske vezi. Grega Alič in Dejan Miletič, 7. a, člana novinarskega krožka OŠ Olge Meglič V spomin Branku Rajšterju v soboto predpoldan nas je presunila vest, da je v Mariboru v devetinpetdesetem letu umrl zna- ni slovenski zborovodja in glasbe- ni pedagog mag. Branko Rajšter. Vest nas je presunila toliko bolj, saj je Branko odšel na vrhuncu svoje umetniške moči, ob prosla- vljanju srebrnega jubileja s svoji- mi mariborskimi slavčki. V Ptuju in ptujski občini je Branko Rajšter pustil veliko svoje glasbene ustvarjalnosti in dela, ki je še danes vidno. Svoje službovanje je začel leta 1949 v Lovrencu na Dravskem polju kot učitelj, potem je bil rav- natelj osnovne šole v Kidričevem, službovanje v naši občini pa je končal kot pedagoški svetovalec za glasbo pri takratnem zavodu za šolstvo v Ptuju. Po reorganiza- ciji Zavoda seje službeno preselil v Maribor, kjer je delal do letos, ko je postal profesor na Pedago- ški akademiji v Mariboru. Branko je bil neumoren dela- vec in z doslednostjo predan svo- jemu delu. V času delovanja v na- ši občini je vodil številne mladin- ske pevske zbore in lepo število odraslih, kot so moški zbor v Ki- dričevem, mešani v Slovenski Bi- strici in Majšperku ter v Maribo- ru zbor Angela Besednjaka. Leta 1963 je po prof Jožetu Gregorcu prevzel Komorni moški zbor iz Ptuja in ga vodil polnih šestnajst let ter z njim dosegel zavidljive rezultate. V letošnjem letu smo proslavili tridesetletnico občinskih revij mladinskih in otroških pevskih zborov. Branko je bil med ustano- vitelji teh revij, na njih nastopal kot zborovodja in zadnjih dvajset let kot nepogrešljiv mentor zboro- vodjem. Nedvomno je mladinsko petje njegovo življenjsko delo, saj je z mariborskim mladinskim pev- skim zborom ustvaril enega naj- boljših jugoslovanskih in sveto- vno priznanih zborov. Dolga leta je vodil tudi slovenski učiteljski pevski zbor, zbor Slava Klavora iz Maribora in Mariborski oktet. Branko ni poznal počitka. V delo je vlagal vso svojo energijo. Delal je izredno precizno, bil je dosleden do sebe in to je zahteval tudi od svojih pevcev in sodelav- cev. V delu je dobesedno izgorel. Slovenska glasbena scena je z Brankom Rajšterjem ogromno iz- gubila. Poslovili smo se od odli- čnega zborovodje, pedagoga, mentorja, prijatelja. Ostali so pos- netki, ostalo je znanje, ki nam ga je dal, ostajajo priučeni načini de- la in navade, s katerimi nas je oplajal, in ostaja večen spomin in zahvala. -F. Lačen Jožef in Ana Orlač z vsemi, ki jih imata rada, ob razglasitvi za zlatopo- ročenca. (Foto: Langerholc) Biserna poroka v Ptuju V soboto, 25. novembra, je bila na matičnem uradu v Ptuju redka slovesnost biserna poroka. Točno po šestdesetih letih skupnega ži- vljenja v trdni zakonski zvezi sta ponovno stopila pred pooblaščenega delegata in matičarja skupščine občine Ptuj JOŽEF in ANA ORLAČ, kmetovalca iz Trdobojcev 65 v KS Leskovec. Jožef se je rodil 24. 8. 1908 v Zgornjem Gruškovju, Ana, roj. Mere, pa 25. 7. 1909 prav tako v Zg. Gruškovju. Poročila sta se 25. II. 1929 pri Sv. Trojici (Gorca pri Podlehniku). Vse življenje sta pridno delala na kmetiji. Imela sta 7 otrok, ob bisernem jubileju pa se veselita tudi ob 12 vnukih in 6 prav- nukih. Čestitkam ob biserni poroki se pridružuje tudi naše uredništvo! FF Zlati par iz Cirkovc Na matičnem uradu v Ptuju sta bila v soboto, 25. novembra, slo- vesno razglašena za zlatoporočenca JOŽEF in TEREZIJA JURTELA iz Cirkovc 61. Jožef je bil rojen 4. 5. 1919 v Cirkovcah in je železničar- ski upokojenec. Terezija, ro| Belšak, II. 10. 1912 v Mostečnem je de- lala doma in vodila gospodinjstvo. Poročila sta se 27. II. 1939 v Cir- kovcah. Imela sta dva otroka, danes pa sta ponosna tudi na 5 vnukov in dva pravnuka. Zlatoporočencema tudi naše čestitke in dobre želje! PF Jožef in Terezija Jurtela v dvorani matičnega urada v Ptuju ob razglasi- tvi za zlatoporočenca. (Foto: Langerholc) Rodile so: Sonja Štrucl, Zagojiči 14/d — deklico; Sonja Matjašič, Slove- nja vas 44/a — Benjamina; Dar- ja Hvaleč, Njiverce 29 — Moni- ko; Marta Hanžekovič, Ormož, Kerenčičev trg 12 — dečka; Da- rinka Šek, Vel. Brebrovnik 78 — deklico; Berta Jazbec, Žetale 14/a — Andreja in Nino; Zden- ka Kodrič, Bukovci 146 — Gre- gorja; Rozalija Rajšp, Trnovska vas 62 — deklico. Poroke: Andrej Zemljarič, Skorišnjak 22, in Marija Mlakar, Zg. Gru- škovje 65; Srečko Babšek, Sestr- že 81, in Irena Fakin, Stražgonj- ca 5; Ivan Forštnarič, Formin 1, in Tatjana Sok, Formin 1; Stan- ko Simonič, Pobrežje 117/B, in Jožica Domine, Pobrežje 69; Matjaž Plošinjak, Stojnci 81, in Jasna Inaetovič, Zadar, Frane Alfrireviča 2. Umrli so: Jože Jančar, Lormanje 18, roj. 1921, umri 25. nov. 1989; Jakob Majerič, Podvinci 78, roj. 1923, umri 23. nov. 1989; Franc Plohi, Zamušani 74/b, roj. 1914, umri 26. nov. 1989; Marija Serdinšek, Planjsko 25, roj. 1942, umria 27. nov. 1989.