Celje - skladišče D-Per 1214/1978 i>V# St. 3 Leto XXVIII 12. 2. 1978 0 li 19781157,3 & ni COBISS © GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE Gospodarski plan za leto 1978 je rezultat večmesečnega proučevanja in analiziranja vseh dejavnikov, ki vplivajo na njegovo uresničitev. Plan je bil v večmesečni razpravi v TOZD in se je tako oblikoval njegov osnutek, ki je bil posredovan vsem TOZD pred dokončnim sprejemom. Na zadnji seji delavskega sveta EMO je bil plan za celotno delovno organizacijo sprejet, Komentar o letošnjem gospodarskem planu objavljamo na 2, strani. V prilogi te številke objavljamo samoupravne sporazume, ki so bili sprejeti na zadnjih referendumih. Objavljamo jih zato, da jih bo imel vedno pri roki vsak, ki je zaposlen v EMO. Tako bo lahko učinkovito deloval kot sa-moupravljalec. V prilogi sicer niso vsi sprejeti sporazumi, ker bomo nekatere tiskali v malih brošurah in razdelili delavcem po vseh TOZD. Programe TOZD skupnega pomena bomo objavili v prihodnji številki, tako da bo vsak delavec seznanjen, kaj morajo v letošnjem letu storiti ali opraviti naše strokovne službe. V strnjenem gradivu vam bomo na najbolj poljuden način prikazali odgovorno pa tudi naporno dejavnost naših strokovnih služb, ki nosijo veliko odgovornost za uresničitev gospodarskega plana. Varstvo pri delu se ne razvija tako kot bi bilo treba. O tem nam pričajo številne nezgode, ki so se pripetile v letu 1978. Več o tem berite na 4. strani. Pred nami so volitve v organe oblasti in samoupravne organe. Sestavek o tem objavljamo na 6. strani. Za izvršitev plana proizvodnje je potreben planirani čas, Vsaka izgubljena minuta delovnega časa pomeni manj proizvodnje, manj dohodka in manj osebnega dohodka. V LUČI PRIPRAV NA KONGRES ZKS Gradivo za kongres Zveze komunistov SR Slovenije, je dano v široko razpravo. V skladu s tem gradivom pa morajo komunisti in delavci delovati v začrtani smeri tako na političnem kot tudi na gospodarskem področju. Ni dovolj, če gradivo beremo in o njem razpravljamo, temveč moramo iz njega tudi izpeljati akcije, ki bodo dale na področju uresničevanja zakona o združenem delu konkretne rezultate. V tej smeri se je odvijala tudi dejavnost konference članov ZK EMO, ki je bila dne 4. 2, 1978. Konferenci so prisostvovali poleg predstavnikov samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij tudi vodilni in vodstveni delavci iz vseh TOZD in vodstva delovne organizacije. Konferenca je obravnavala dosedanje uspehe pri samoupravni preobrazbi. Tovariš Franček Gazvoda je v uvodni besedi podrobno razložil dosedanje uspehe na tem področju, kakor tudi pomanjkljivosti, ki so škodovale naprednemu gospodarskemu razvoju. Pri oceni dosedanjega dela je poudaril, da je za EMO začelo prelomno obdobje v našem gospodarjenju in organizaciji dela, ki se odraža zlasti v sprejetih samoupravnih aktih. Pri sprejemanju le-teh je bilo opravljeno ogromno delo zlasti pa so bili uresničeni nekateri sklepi konference ZK iz leta 1977, ki se nanašajo* na organizacijo dela in celotne gospodarske dejavnosti TOZD in delovne organizacije v skladu z načeli zakona o združenem delu. Referendumi v nekaterih TOZD prvič niso uspeli zato, ker se niso delavci dogovorili o vsem kar je bilo potrebno vnesti v samoupravne akte in je ostal del delavcev neinformiran. Drugič pa pri glasovanju za določene samoupravne akte ni bilo nobenih zadržkov, ker je bilo vse bolje objasnjeno in so bili rezultati glasovanja zelo uspešni. Konferenca je ugotovila, da je bil plan za leto 1978 v javni razpravi in da je kot tak ugoden za dokončni sprejem. Letošnji plan so obrazložili Drago Mravlak, Anton Krebs in Franček Gazvoda. Uresničitev letošnjega gospodarskega plana pa zahteva jasno in smotrno dejavnost na gospodarskem področju, kajti od uresničitve so odvisni vsi naši načrti za bodočnost. Mnogo več se bomo morali dogovarjati kako doseči optimalno stopnjo v našem gospodarjenju in jo s konkretnimi akcijami tudi doseči. Šele po ustvaritvi dohodka ali čistega dohodka, se lahko pogovarjamo o tem, kako ga bomo razporedili in tudi o tem odločamo. Na konferenci je prevladovalo vzdušje, da so letošnje planske naloge sicer zahtevne, da pa jih je mogoče vse uresničiti, če bomo delali načrtno po zastavljenem programu. J ♦ ! | ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Dne 4. 2. 1978 je bila konferenca članov ZK, na kateri so razpravljali o ukrepih za doseganje dobrih gospodarskih uspehov za leto 1978. 2 —-----------——-------- GOSPODARSKI PLAN ZA LETO 1978 Po visoki izgubi v letu 1976, predstavlja leto 1977 začetek sanacije delovne organizacije. Rezultati, ki smo jih dosegli v lanskem letu, so spodbudni in dajejo realne osnove za dokončno sanacijo in uveljavitev razvojnih ciljev TOZD in delovne organizacije EMO. Gospodarski plan za leto 1978 je rezultat večmesečnega proučevanja, analiz in usklajevanja vseh dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo plana. Planski cilji predstavljajo pomemben, toda realen premik pospešene rasti planskih poslovnih pokazateljev in začetek razvojnih sanacijskih vlaganj v izgradnjo tovarne energetskih naprav. Gospodarski plan ne vsebuje samo številčnih pokazateljev, izdelan je tudi ovrednoten program dela delovne skupnosti skupnih služb in TOZD skupnega pomena. V teh programih so opredeljene naloge posameznih služb, oddelkov in delavcev v skupnih službah za posamezne TOZD, kar je osnova za Svobodno menjavo dela delovne skupnosti skupnih služb s TOZD. Da bi bile bolj učinkovite in neposredne v skupnem delu s TOZD so se tudi reorganizirale, operativna prodaja pa je prene-šena neposredno v TOZD. Važnejši elementi plana: Plan proizvodnje za leto 1978 v 000 din TOZD Dosežena proizvodnja v letu 1977 Planirana proizvodnja v letu 1978 Indeks Frite 52.517 67.062 128 Posoda 576.717 732.948 127 Radiatorji 105.992 139.102 131 Kotli 96.863 176.503 182 Odpreski 72.559 90.838 125 Orodjarna 36.756 42.500 116 TOBI 172.499 262.938 152 ERC 11.362 11.557 102 Emokontejner 100.442 229.196 228 Vzdrževanje 93.344 122.095 131 Skupaj : 1.319.051 1,874.739 142 Porast proizvodnje je največji pri TOZD Emokontejner, Kotli in TOBI, pri ostalih pa je pod povprečno rastjo 42 %. TOZD Kotli je že v letu 1977 v primerjavi z letom 1976 napravila velik skok v obsegu poslovanja. Ta trend pospešene rasti se nadaljuje tudi v leto 1978, ki predstavlja tudi začetek realizacije njihovega razvojnega programa s pričetkom investicije v tovarno energetskih naprav. TOZD TOBI je imela v prvem polletju Težave z opredelitvijo prodajnega programa, zato je bila v tem času proizvodnja nizka, v drugem polletju pa je že bila dosežena proizvodnja, ki zagotavlja, da je plan realen in dosegljiv. TOZD Emokontejner je prvo polletje lanskega leta životaril z nepokrito izgubo vse do sredine julija, ko je bila na osnovi izdelanega sanacijskega programa izguba pokrita. V drugem pollet- Tudi na občnem zboru osnovne organizacije sindikata skupnih služb dne 27. 1. 1978 so podrobno razpravljali o planu za leto 1978. ju je iz meseca v mesec obseg proizvodnje povečevala vzporedno z zagotavljanjem pogojev za večjo proizvodnjo (predvsem pomanjkanje delavcev) in ob koncu leta že dosegal proizvodnjo in prodajo, ki opravičuje visok porast obsega proizvodnje v letu 1978. Za vse ostale TOZD, ki imajo planirano nižjo rast obsega proizvodnje, je na osnovi analiz in preverjanja možnosti doseganja takega obsega proizvodnje ugo- tovljeno, da so plani realni in dosegljivi. Planirano je, da bo vsa proizvodnja prodana' na domačem in tujem trgu. Velik premik predstavlja močno povečanje izvoza, in sicer od 6,8 milijona dolarjev v letu 1977 na 11,8 milijona dolarjev v letu 1978. TOZD Posoda planira izvoz v višini 6,4 milijona dolarjev, TOZD Emokontejner v višini 4,6 milijona dolarjev in TOZD TOBI 0,8 milijona dolarjev. Pian celotnega prihodka in dohodka v 000 din TOZD Planiran celotni prihodek Planiran dohodek Frite 72.190 12.432 Posoda 546.178 244.669 Radiatorji 128.351 34.641 Kotli 311.726 47.586 Odpreski 92.631 23.175 Orodjarna 42.500 26.543 TOBI 217.598 53.743 ERC 11.557 6.500 Emokontejner 236.180 89.380 Vzdrževanje 122.095 37.077 DSSS 76.590 50.494 Skupaj : 1.857.596 634.240 Celoten prihodek vseh TOZD je v letu 1977 dosežen v višini I, 36 milijarde dinarjev, v letu 1978 se povečuje za 500 milijonov dinarjev na 1,86 milijarde dinarjev ali za 37 %. Planiran dohodek vseh TOZD v letu 1978 je 634 milijonov din, ki pa ni primerljiv z letom 1977, ker se na osnovi zakona o združenem delu in zakona o skupnem prihodku dohodek povečuje za svobodno menjavo dela skupnih služb s TOZD, ki so bile prej financirane v breme stroškov TOZD. Število zaposlenih se povečuje za 13 % na 4.315 zaposlenih zaradi potreb povečanja plana, o-sebni dohodki se povečujejo od 262 milijonov dinarjev na 538 milijonov dinarjev ali za 37 %. Osebni dohodki so planirani za vse TOZD na enak način, kar pomeni, da delavci vsake TOZD pri doseganju plana dohodka TOZD imajo planiran tak osebni dohodek, ki zagotavlja izplačilo po rangni vrednosti povečano za 10 %' preseganja norm oziroma ža vrednotenje uspešnosti dela in za vse dodatke. Rangna vrednost pa se v povprečju povečuje za 10 % v primerjavi z letom 1977 od 2.006 na 2.007 din za rang 1. Planirana je postopna rast rag-ne vrednosti, kar pomeni tudi postopno rast osebnih dohodkov ob pogoju doseganja planiranih rezultatov. Za plan osebnih dohodkov so upoštevane po posameznih kvartalih naslednje rangne vrednosti za rang 1:. I. kvartal 2.106 din II. kvartal 2.159 din III. kvartal 2.256 din IV. kvartal 2.307 din Izplačani osebni dohodki so lahko višji od planiranih osebnih dohodkov, če bo presežen plan dohodka in plan dohodka na zaposlenega, in sicer po določilih samoupravnega sporazuma o delitvi čistega dohodka do 10 % za vsak odstotek, izračunan po določilih navedenega sporazuma, za vsak nadaljnji odstotek povečanja, izračunan po določilih sporazuma pa za 0,5 %. Planirani povprečni mesečni čisti (neto) osebni dohodki na de- lavca so: TOZD Frite 5.192 TOZD Posoda 4.264 TOZD Radiatorji 4.503 TOZD Kotli 5.254 TOZD Odpreski 4.638 TOZD Orodjarna 5.546 TOZD TOBI 4.613 TOZD ERC 5.622 TOZD Emokontejner 4.452 TOZD Vzdrževanje 5.279 DSSS 5.531 Po pričakovanem skromnem rezultatu v letu 1977 je planiran ostanek za sklade vseh TOZD v letu 1978 73,2 milijona dinarjev, od tega pa za razširitev materialne osnove dela 18,5 milijona dinarjev, za sklad skupne porabe 13 milijonov dinarjev, za sredstva rezerv 10,2 milijona dinarjev in za obveznosti in posojila po samoupravnih sporazumih in zakonskih določbah 31,5 milijona dinarjev. Vse TOZD planirajo pozitiven finančni rezultat. Planske naloge so zahtevne, vendar realne in jih zato moramo izpolniti. Pospešena rast vseh. poslovnih rezultatov in razvoj. TOZD bo omogočil dokončno sanacijo in zagotavljanje socialne: varnosti članom kolektiva. Naloge moramo izpolnjevati, si med-; sebojno zaupati in postati močna; povezana delovna organizacija, ki; bo sposobna premagati tudi naj-večje težave in probleme. Zato ni: mesta za pesimizem, ampak moramo zaupati sami sebi, sodelavcem pri realizaciji postavljenih ciljev. PROGRAM UKREPOV ZA REALIZACIJO GOSPODARSKEGA PLANA ZA LETO 1978 Po visoki izgubi v letu 1976 predstavlja leto 1977 začetek sanacije delovne organizacije. Rezultati, ki smo jih dosegli v lanskem letu, so spodbudni in dajejo realne osnove za dokončno sanacijo in uveljavitev razvojnih ciljev TOZD in delovne organizacije EMO. Gospodarski plan za leto 1978 je rezultat večmesečnega proučevanja, analiz in usklajevanja vseh dejavnikov, ki vplivajo na realizacijo plana. Planski cilji predstavljajo pomemben, toda realen in nujen premik pospešene rasti planskih poslovnih pokazateljev in začetek razvojnih sanacijskih vlaganj. Samoupravno sprejet gospodarski plan je obveza vseh zaposlenih, da ga vsak na svojem področju realizira. Zato mora vsak član kolektiva poznati planske cilje in jih sprejeti kot svojo nalogo. Za spremljanje in zagotavljanje boljših pogojev za realizacijo plana moramo sprejeti program ukrepov. 1. V letu 1978 moramo dokončno izpeljati in konkretizirati vse organizacijske spremembe povezane z uresničevanjem Zakona o združenem delu. Treba je: — Samoupravno organizirati posebno finančno službo in opredeliti v sporazum medsebojne odnose pri financiranju. Nosilec: finančna služba — Mihelin Angelca. Rok: 28. 2. 1978. — Statusno uredili zunanjetrgovinsko dejavnost. Nosilec: zunanjetrgovinska služba, pravna služba — Čelik Rafael. Rok: 19. 3. 1978. — Samoupravno organizirati posebno delovno skupnost, skupnosti TOZD za toplotno tehniko za trženje. Nosilec: organizacijska služba, pravna služba, TOZD Kotli in Radiatorji — Hemdt Drago. Rok: 30. 3. 1978. — Izdelava in sprejem samoupravnega sporazuma o notranji organizaciji s katalogom del in nalog za vse TOZD in DSSS. Nosilec: organizacijska služba — Pauza Franjo. Rok: 15. 3. 1978. — Uskladitev vseh samoupravnih splošnih aktov, ki še niso u-sklajeni s pozitivno zakonodajo. Nosilec: pravna služba — Rojec Anton. Rok: do konca leta 1978. 2. Uvedba nagrajevanja po rezultatih dela za vsa delovna opravila v DO. „Nosilec: organizacijska služba — Pauza Franjo. Rok: do konca leta 1978. 3. Analizirati je treba celoten informacijski sistem v DO in u-vesti konkretne novosti v samo funkcioniranje sistema s ciljem, da nam bo omogočal pravilne in pravočasne informacije, ki so pogoj za učinkovito ukrepanje v poslovnem procesu in samoupravnem odločanju. Nosilec: ERC. Rok: do konca leta 1978. 4. Pristop k realizaciji razvojne sanacije EMO usmerjene v NOVI EMO: Prikaz vseh potrebnih naložb v razvojno sanacijo in izdelava programa ukrepov za njihovo izvedbo. Nosilec: vodstvo DO skupaj s skupnimi tehničnimi službami, FRS in vodstvi TOZD — Jančigaj Miro, Gradina Ladislav. Rok: 30. 3. 1978. — Priprava dokumentacije in pričetek izgradnje tovarne energetskih naprav. Nosilec: vodstvo DO, skupne tehnične službe, FRS, TOZD Kotli — Gradina Ladislav. Rok: 31. 7. 1978. — Priprava vseh osnov in pričetek izgradnje obrata družbene prehrane. Nosilec: skupne tehnične službe — Ajdnik Rafael. Rok: 31. 7. 1978. — Priprava vseh osnov in dokumentacije za pričetek izgradnje nove orodjarne v letu 1979. Nosilec: vodstvo DO, TOZD o-rcdjarna, skupne tehnične službe — Krese Ludvik. Rok: 31. 12. 1978. — Priprava ekonomskih in tehnoloških osnov za investicijo v TOZD TOBI. Nosilec: skupne tehnične službe, marketing raziskava in TOZD TOBI — Krenh Rudi. Rok: 31. 12. 1978. 5. Samoupravni delovni red: — Delavci v strokovnih službah morajo vsake tri mesece konkretno poročati o izpolnjevanju programov dela, ki so sestavni del sprejetega letnega gospodarskega načrta. Realizacijo posameznih programskih nalog je treba samoupravno in politično spodbujati in sankcionirati. Nosilci: službe in sektorji, rok poročanja in obravnave na samoupravnih organih in DPO v TOZD in DSSS vsake tri mesece. — Zmanjšati je treba odsotnost z dela vseh vrst za 20%. Nosilec kadrovska služba, samoupravne delovne skupine in vsi vodilni in vodstveni delavci in osnovne organizacije sindikata. — Sestankovanje vseh vrst v vseh sredinah DO je potrebno racionalizirati tako, da bodo sestanki dobro pripravljeni in vodeni. Samo izjemoma se lahko sestanki pričnejo pred 13. uro. O sklicu sestankov samoupravnih organov mora biti obveščen sekretariat samoupravnih organov. Nosilci: vodstva samoupravnih organov in DPO, tajnik DO, sekretariat samoupravnih organov. — Z izboljšanjem organizacije dela in razvijanjem moralne in materialne stimulacije vseh zaposlenih je treba izboljšati izpolnjevanje delovnih nalog, pravočasno pričeti in končati z delom. Nosilci: vsi vodilni in vodstveni delavci in vodje samoupravnih delovnih skupin. 6. Zniževanje stroškov — prihranki : — Zmanjšanje slabe kvalitete vsaj za 20 %. — kljub opaznim tendencam po zviševanju cen materialov, ki jih uporabljamo v poslovanju, je treba z varčevanjem in ostalimi aktivnostmi zagotoviti, da bo razmerje med celotnim prihodkom in materialnimi stroški vsaj za 0,5 % ugodnejše kot je to v gospodarskem planu za leto 1978 predvideno. Nosilci: vsak v okviru delovnega področja in pooblastil. Rok: stalna naloga, ki se naj konkretizira po TOZD in samoupravnih delovnih skupinah. FRS izdela posebno metodo spremljanja prihrankov. PLAN Tale zalogaj je res privlačen, toda za naju najbrž previsoko postavljen. Če hočemo doseči to, kar smo planirali, moramo na svojem delovnem mestu v določenem času napraviti toliko in več kot je planirano. Zato začnimo smotrno izkoriščati naš delovni čas in uspehi bodo razveseljivi. Poškodbe v letu 1977 V letu 1977 je bilo skupno 281 poškodovanih delavcev ali 7,15 odstotka od skupnega števila zaposlenih (3931). V letu 1976 je bilo skupno 252 poškodovanih delavcev ali 6,75 odstotka od skupnega števila zaposlenih (3732). Na eno poškodbo je v letu 1977 odpadlo povprečno 16,99 izgubljenih delovnih dni v primerjavi z letom 1976, ko je bilo 20,25 izgubljenih dni na poškodbo. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so bile poškodbe v glavnem lažjega značaja, razen težkih poškodb, ki so v tem poročilu posebej obdelane. Glede na vrste poškodb je bilo v delovni organizaciji EMO v primerjavi z letom 1976 naslednje stanje: Stanje poškodb v letu 1976 in v letu 1977 9 težkih poškodb 7 težkih poškodb 194 lahkih poškodb 231 lahkih poškodb 49 poškodb na poti 43 poškodb na poti Skupaj: 252 poškodb v letu 1976 Skupaj: 281 poškodb v letu 1977 V 281 poškodbah so vštete tudi tri kolektivne poškodbe, kjer sta bili v posameznih dogodkih poškodovani dve osebi. Od skupnega števila zaposlenih moških (2288) se je v letu 1977 poškodovalo 212 delavcev ali 9,27 % (v letu 1976 pa 9,07%). Od skupnega števila zaposlenih žena (1643) se je v letu 1977 poškodovalo 69 delavk ali 4,20% (v letu 1976 pa 3,52%). Skupno število poškodovanih na delu je bilo v letu 1977 238 oseb ali 6,05%, na poti pa je bilo poškodovanih 43 oseb ali 1,09% od skupnega števila zaposlenih. Največ delovnih poškodb se je v letu 1977 pripetilo na sredo (56 poškodovanih), sledi pa ponedeljek in torek (s 54 poškodovanimi): najbolj nevarna delovna ura pa je druga (40 poškodb ali 14,23 %) in sedma (36 poškodb ali 12,81 % vseh poškodb v letu 1977). Povečano število poškodb na določen dan (v letu 1977 je to sreda) se iz leta v leto spreminja, zato je ugotavljanje pravega vzroka dvomljivo, vendar vse kaže, da je takšno stanje povezano s hitrejšim tempom dela v prvih dneh tedna. Svoje pa k navedenemu stanju vsekakor prispeva tudi naraščajoča utrujenost. Razlago zakaj je v drugi delovni uri največ delovnih poškodb je težko verjeti, skoraj zanesljivo pa je število poškodb v zvezi z intenziteto dela, ki je v tem času gotovo največja. Kljub manjšemu številu poškodovanih oseb na poti na delo in z dela (v letu 1977 jih je hilo 43), so te poškodbe še vedno zelo zaskrbljujoče, saj običajno terjajo dolgotrajno zdravljenje. Problem bi bilo možno učinkovito reševati s premaknitvijo delovnega časa, na ta način bi bila namreč v precejšnji meri odpravljena prometna konica okrog 6. in 14. ure, ko se pripeti največ prometnih nesreč. Podatki o številu poškodovanih glede na čas zaposlitve v EMO pa kažejo naslednje stanje (primerjava z letom 1976): do 1 leta 60 84 od 1 do 4 leta 79 63 od 5 do 9 let 23 49 od 10 do 19 let 27 32 Od 20 do 29 let 10 8 od 30 do 34 let 4 2 od 35 do 39 let — 40 in več let — 43 Poškodbe izven delovnega mesta .49 43 Skupaj: 252 281 Gornji podatki kažejo, kako neurejeno je v delovni organizaciji EMO uvajanje novosprejetih delavcev, saj se je v prvem letu zaposlitve poškodovalo 84 oseb, kar predstavlja skoraj 1/3 vseh delovnih poškodb v letu 1977. Temu problemu bi morali posvetiti več pozornosti predvsem vodje del, kakor tudi pooblaščene osebe za varstvo pri delu v TOZD. Glede na izobrazbo pa je stanje poškodovanih naslednje; Stopnja izobrazbe Število zaposlenih oseb Število poško- dovanih oseb % Brez izobrazbe 6 4 66,67 Nepopolna osnovna šola 2218 155 6,99 Osnovna šola (8 raz.) 672 79 11,76 Šola za K delavce 564 38 6,74 Šola za VK delavce 67 1 1,49 Srednja šola 290 2 0,69 Višja šola 71 2 2,82 Visoka šola 43 — — Skupaj: 3931 281 7,15 EKONOMSKE IZGUBE ZARADI POŠKODB IN OBOLENJ V D<5 EMO PO POSAMEZNIH TOZD: 1. Izgubljeno število delovnih dni zaradi poškodb TOZD Poškodbe do 30 dni Poškodbe nad 30 dni Skupaj Frite 60 48 108 Posoda 987 118 1105 Odpreski 174 26 200 Orodjarna 130 172 302 Radiatorji 273 103 376 Kotli 310 261 571 ERC 15 — 15 Emokomtejner 486 163 649 TOBI 405 156 561 Skupne službe 473 414,5 887,5 Skupaj: 3313 1461,5 4774,5 2. Izgubljeno število delovnih dni zaradi obolenj TOZD Bolezni do 30 dni Bolezni nad 30 dni Skupaj Frite 573,5 323,5 897 Posoda 29.265,5 15.717 44.982,5 Odpreski 2.357 1.728,5 4.085,5 Orodjarna 1.226,5 617,5 1.844 Radiatorji 1,824,5 591,5 2.416 Kotli 1.989,5 509,5 2.499 ERC 268 472 740 Emokontejner 4.916 2.228,5 7;144,5 TOBI 4.672 3.908 8.580 Skupne službe 5.852 3.501,5 9.353,5 Skupaj: 52.944,5 29.597,5 82.542 3. Finančni izdatki za izplačeno hranarino zaradi poškodb TOZD Nezgode din do 30 dni Nezgode din nad 30 dni Skupaj din Frite 7.588,30 11.180,30 18.768,60 Posoda 120.756,60 12.222,35 132.978,95 Odpreski 23.719,60 3.526,55 27.246,15 Orodjarna 20.148,65 33.034,85 53.185,50 Radiatorji 33.675,35 14.714,95 48.390,30 Kotli 43.919,60 38.256,45 82.176,05 ERC 1.902,70 1.902,70 Emokontejner 63.099,15 19.450,40 82.549,55 TOBI 47.535,35 16.696,70 64.232,05 Skupne službe 70.554,15 64.418,25 134.972,40 Skupaj: 432.899,45 213.500,80 646.400,25 4. Finančni izdatki za izplačano hranarino zaradi bolezni TOZD Bolezni do 30 dni Bolezni nad 30 dni Skupaj din Frite 76.560,60 42.653,70 119.214,30 Posoda 3,324.013,90 1,583.951,65 4,907.965,55 Odpreski 290.023,45 219.396,30 509.419,75 Orodjarna 219.814,35 103.951,60 323.765,95 Radiatorji 252.711,75 72.893,05 325.604,80 Kotli 276.966,85 66.751,60 343.718,45 ERC 39.634,75 76.127,00 115.761,75 Emokontejner 613.943,10 235.082,00 849.025,10 TOBI 519.231,90 377.277,75 896.509,65 Skupne službe 905.516,10 509.576,70 1,415.092,80 Skupaj: 6,518.416,75 3,287.661,35 9,806.078,10 ——--------------------------- Poškodbe v letu 1977 (Nadaljevanje s 4. strani) 5. Skupno število izgubljenih delovnih dni v letu 1977 zaradi poškodb v primerjavi z letom 1976: v letu 1976 v letu 1977 Zaradi poškodb do 30 dni Zaradi poškodb nad 30 dni 3.358,5 dni 1.654 dni 3.313 dni 1.461,5 dni Skupaj 5.103,5 dni 4.774,5 dni 6. Skupno število izgubljenih delovnih dni v letu lenj v primerjavi z letom 1976: 1977 zaradi obo- v letu 1'976 v letu 1977 Zaradi obolenj do 30 dni Zaradi obolenj nad 30 dni 44.723,5 dni 22.092 dni 52.944,5 dni 29.597,5 dni Skupaj 66.815,5 dni 82.542 dni 7. Skupno število izgubljenih delovnih dni v letu škodb in obolenj v primerjavi z letom 1976: 1977 zaradi po- v letu 1976 v letu 1977 Zaradi poškodb Zaradi obolenj 5.103,5 dni 66.815,5 dni 4.774,5 dni 82.542 dni Skupaj 71.919 dni 87.316,5 dni 8. Skupni finančni izdatki za izplačeno hranarino v letu 1977 zaradi poškodb v primerjavi z letom 1976: v letu 1976 v letu 1977 Poškodbe do 30 dni 343.888,70 din 432.899,45 din Poškodbe nad 30 dni 207.246,60 din 213.500,80 din Skupaj 551.135,30 din 646.400,25 din 9. Skupni finančni izdatki za izplačano hranarino v letu 1977 zaradi obolenj v primerjavi z letom 1976: v letu 1976 v letu 1977 Obolenja do 30 dni Obolenja nad 30 dni 4,744.908,70 din 1,736.256,15 din 6,518.416,75 din 3,287.661,35 din Skupaj 6,481.164,85 din 9,806.078,10 din 10. Skupni finančni radi poškodb in obolenj izdatki za izplačeno hranarino v letu 1977 za-v primerjavi z letom 1976: v letu 1976 v letu 1977 Zaradi poškodb Zaradi obolenj 551.135,30 din 6,481.164,85 din 646.400,25 din 9,806.078,10 din Skupaj 7,032.300,15 din 10,452.478,35 din Število izgubljenih dni zaradi poškodb je sicer nekoliko manjše kot v letu 1976, zato pa je število izgubljenih dni zaradi obolenj izredno narastlo. Že sam podatek, da je skupno število izgubljenih dni kar za 15.397,5 dni oziroma 17,62 % večje kot leta 1976, kaže da bo potrebno bolezenskim izostankom 1978 posvetiti večjo pozornost. (Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 1976 povečalo le na 5,33%.) Zaradi izrednega povečanja Števila izgubljenih delovnih dni pa so seveda občasno porastli tudi finančni izdatki zaradi bolezenskih izostankov, in sicer kar za 3,420.178,20 din ali 48,63 % napram letu 1976. Da se bo stanje v letu 1978 saniralo, bo potrebno izvesti učinkovite preventivne ukrepe, prav tako pa bo potrebno doseči boljše sodelovanje med delovno organizacijo in zdravstveno službo. To sodelovanje v letu 1977 ni bilo zadovoljivo, kar je v določenem pogledu vplivalo na prikazano kritično stanje. Več o problemih varstva pri delu bomo poročali v prihodnji številki. Cenik honorarjev dopisnikov glasila Emajlirec Uredniški odbor je na seji dne 4. 2. 1978 razpravljal o problematiki zbiranja informacij za objavo v glasilu Emajlirec in sprejel nov cenik honorarjev za prispevke, objavljene v glasilu Emajlirec, ker je dosedanji cenik zastarel. Upamo, da nam boste pošiljali še več prispevkov kot doslej. CENIK HONORARJEV ZA SODELOVANJE PRI TOVARNIŠKEM GLASILU EMAJLIREC Sodelavcem glasila delovne skupnosti EMO Celje Emajlirec se honorirajo vsi objavljeni, napisani, fotografirani in risani prispevki. Dobesedni prepisi, redakcijska poročila urednika, razne objave članom kolektiva (osmrtnice, poizvedovanja, zahvale, oglasi, samoupravni akti, gradiva strokovnih služb in podobno) se ne honorirajo. Za ponovno objavo slik, člankov in druge zvrsti gradiva ne pripada avtorjem ponoven honorar, ker si uredništvo pridobi z enkratnim izplačilom honorarja poleg pravice do objavljanja tudi avtorsko pravico. HONORARJI ZA PISMENE PRISPEVKE Osnova za honorarje pismenih prispevkov je tiskana enostolpna vrstica glasila. Honorar te vrstice je odvisen od vsebine sestavka. Glede na vsebino sestavka so honorarji naslednji: a) prispevki, ki zahtevajo veliko zbiranja in samostojnega obdelovanja gradiva (izvirni uvodni članki, izvirne reportaže in literarni sestavki) se honorirajo 1,50 din za vrstico. b) samostojni prispevki v obliki člankov, komentarjev o delu samoupravnih delovnih skupin, organov samoupravljanja, družbenopolitičnih organizacij, reportaže, feljtoni, ko-zerije, zlasti članki o življenju in delu v TOZD in delovni organizaciji, se honorirajo po 1,30 din za vrstico; c) prispevki, ki zahtevajo delno samostojno obdelavo gradiva) poročila o poslovanju podjetja, poročila o sejah samoupravnih organov, sestankih samoupravnih delovnih skupin, organov družbenopolitičnih organizacij, sestavki iz življenja in dela TOZD in delovne organizacije na samoupravnem, političnem, družbenem in športnem področju se honorirajo po 1,10 din za vrstico; č) prispevki manjšega značaja in pomena, ki ne zahtevajo večje zavzetosti avtorja (izvlečki iz zapisnikov, kratke manj pomembne vesti) se honorirajo po 1 din za vrstico; d) kratka šala s poljubno tematiko iz življenja in dela članov kolektiva 25 din; e) kratka šala s poljubno tematiko 15 din. HONORARJI ZA SLIKOVNO GRADIVO IN KRIŽANKE a) originalne fotografije iz življenja in dela v EMO 19 din, iz zunanjih dogodkov pa 20 din; b) prosta karikatura ali risana šala od 79 do 100 din; c) sestava križanke, vretena, satovnice 1 din za kvadrat; č) sestava skandinavske križanke 1,20 din za kvadrat. NAGRADE, KI SE DELE Z ŽREBANJEM V vsaki številki glasila se lahko razpiše nagradna križanka. Nagrade za pravilne rešitve se dele z žrebanjem, ki ga opravi posebna komisija za žrebanje, katero imenuje uredniški odbor. Nagrade za pravilne rešitve križank po žrebanju so: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 120 din 4. pet nagrad po 100 din. VOLITVE 1078 r Piše: Branko MARTIČ Skupščinske volitve, kot sestavni del ustavno zajamčenih samoupravnih odnosov se ponavljajo vsaka štiri leta. Volimo svoje delegate in delegacije, da bi skupno z njimi kot svojimi odposlanci in z njihovo dodatno družbeno aktivnostjo odločali o vseh ali vsaj najpomembnejših družbenih vprašanjih. Odločamo v TOZD, KS, v sindikalnih in drugih družbenopolitičnih organizacijah, na zborih in sestankih. Izvajamo funkcije samoupravljanja in funkcije oblasti kot neločljivi prvini našega lastnega poli-tinčega in družbenoekonomskega položaja. V tem zahtevnem in odgovornem procesu še posebej zadolžujemo izvoljene delegacije in delegate, da našo voljo organizirano zaznajo, prenesejo in zagovarjajo v skupščinah, jo tam usklajujejo z drugimi in da sprejemajo najboljše, napredne, u-resničljive in celovite odločitve. O njih nas morajo tudi redno obveščati. V katere delegacije volimo delegate? Hkrati z volitvami delegacij za delegiranje v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, bodo tudi volitve delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in sicer tistih, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Torej v skupščino izobraževalne, raziskovalne, kulturne, zdravstvene in skupnosti socialnega varstva. Volitve vseh drugih delegacij se ne bodo opravljale hkrati z volitvami omenjenih delegacij. Namesto ene splošne, več posebnih in združenih delegacij Izkušnje dosedanjega dela delegacij za pošiljanje delegatov na zbore občinske skupščine niso pokazale bistvenih slabosti in tudi v prihodnjem obdobju ni pričakovati posebnih sprememb. V večji meri pa so bili prisotni problemi na področju delovanja splošnih delegacij. Preobsež-nost in raznovrstnost materialov in področij, ki so sodili v domeno splošne delegacije, narekujejo spremembe v smeri povezovanja podobnih, oziroma sorodnih samoupravnih interesnih skupnosti v skupine, za katere bomo volili posebne delegacije. Torej predlog za oblikovanje več posebnih delegacij je: 1. Vse večje TOZD (nad 300 zaposlenih) izvolijo za vsako samoupravno interesno skupnost s področja družbenih dejavnosti posebno delegacijo (posebna delegacija šteje najmanj 5 članov). 2. Srednje, velike TOZD (100— 300 zaposlenih) izvolijo združene delegacije za skupine samoupravnih interesnih skupnosti, in sicer: a) otroško varstvo, socialno skrbstvo. b) stanovanjsko gospodarstvo, zaposlovanje, invalidsko-pokojninsko zavarovanje. c) izobraževanje, raziskovalna dejavnost, kultura. d) zdravstveno varstvo, telesna kultura. 3. V majhnih TOZD (pod 100 zaposlenih) se izvolijo splošne delegacije za vse samoupravne interesne skupnosti. Kako oblikovati delegacije Pri izbiri možnih kandidatov je pomembno, da lahko pozitivno o-cenimo njihove predvsem naslednje osnovne vrline in usmeritve: — odnos do samoupravljanja, —■ nacionalno zavest, ponos ter krepitev bratstva in enotnosti, — zavzetost za solidarnost in vzajemnost, — družbenopolitično aktivnost, — odnos do politike uveljavljanja m podružbljanja družbene samozaščite in ljudske obrambe. EMO CELJE Komisija za izvedbo referenduma OBJAVA IZIDA REFERENDUMA DNE 26. 1. 1978 Na osnovi zakona o referendumu Uradni list SRS št. 23/77 čl. 12, komisija za izvedbo referenduma DO objavlja izid referenduma v TOZD za vse samoupravne splošne akte, o katerih se je odločalo na referendumu dne 26. 1. 1978 in ugotavlja, da so z zakonom določeno večino več kot SO °/o vseh zaposlenih v posameznih TOZD sprejeti naslednji samoupravni splošni akti: 1. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka DO. 2. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev OD in sredstev za skupno porabo DO. 3. Samoupravni sporazum o razporejanju čistega dohodka TOZD. 4. Pravilnik o osnovah in merilih za delitev OD in sredstev skupne porabe TOZD (DS SS). 5. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v DSSS. 6. Statut delovne skupnosti skupnih služb. Predsednik komisije za izvedbo referenduma DO Milan KAVČIČ, 1. r. \ V i¡ i IZID REFERENDUMA Z DNE 26. I. 1978 S teh osnovnih vidikov bomo skupno ocenjevali vsakega evidentiranega možnega kandidata na zborih delavcev, na OO ZK, OOS. ZZB NOV in ZSMS. Pa še to: Ko bomo oblikovali posamezne delegacije, moramo vztrajati, da struktura delegacije odgovarja strukturi zaposlenih. Minimalni pogoji, ki jih moramo zagotoviti, pa so: — struktura moški — ženske, — struktura mladih, — kvalifikacijska struktura, — struktura delavcev iz drugih republik mora odgovarjati strukturi zaposlenih. Vodilni delavci — delavci s posebnimi pooblastili in individualni poslovodni organi ne morejo biti člani delegacij in samoupravnih ter njihovih izvršilnih organov. Referendumi za sprejemanje samoupravnih aktov so močno razgibali dejavnost članov kolektiva. Vse politične in tehnične priprave so bile dobre in dober je bil tudi uspeh. Na sliki je pomočnik gl. dir. Miro Jančigaj pri glasovanju. TOZD Frite Posoda Kotli Radiatorji Odpreski TOBI Orodjarna i Kontejnerji ERC Vzdrže- vanje DS Skupne službe Vpisanih volilcev 47 1.887 172 182 124 .363 141 298 31 242 468 Glasovalo število 43 1.566 130 165 110 310 124 242 27 216 375 % 91,5 83,0 75,6 90,7 88,7 87,9 87,9 81,0 87,0 89,25 i 80,1 SS o skupnih osnovah za razporejanje čistega dohodka DO 34 1.258 102 145 87 256 77 173 26 134 315. % 72,3 67,0 59,7 79,7 70,1 70,5 54,6 58,0 84,0 55,4 67,3 SS o osnovah in merilih za OD in skupno porabo DO 32 1.231 94 143 88 256 77 184 27 134 304 % 68,1 65,0 54,6 78,6 71,0 70,5 54,6 62,0 87,0 55,4 64,8 Pravilnik za OD TOZD 35 1.289 96 146 91 261 75 187 27 127 291 % 74,5 68,0 55,8 80,2 73,5 71,9 53,2 63,0 87,0 52,5 62,1 SS o razporeditvi čistega dohodka TOZD 34 1.264 109 148 88 266 81 190 27 135 — % 72,3 66,0 63,3 81,3 71,0 73,3 57,4 64,0 87,0 55,8 — Izobraževalna dejavnost v letu 1977 V preteklem 1977. letu beležimo kljub objektivnim in subjektivnim težavam precejšnje uspehe pri izobraževanju in usposabljanju kadrov v in izven delovne organizacije. Notranje izobraževanje Za potrebe posameznih TOZD smo organizirali in izvedli 16 izobraževalnih akcij-tečajev za ozke profile (upravljači dvigal-žerjavisti, vla-gači na stiskalnicah, vozniki viličarjev, varnostna vzgoja itd.), katere je obiskovalo 245 delavcev, od katerih je uspešno ž opravljenim izpitom zaključilo 163 delavcev. Izvedeno je bilo tudi 30 uvajalnih seminarjev. Zunanje izobraževanje Na razne funkcionalne tečaje, seminarje, posvetovanja in simpozije smo poslali naslednje število delavcev: strokovnega značaja 125 družbeno političnega značaja 44 skupaj 169 delavcev Izredno šolanje - študij ob delu Delavcem, ki se šolajo ob delu v interesu DO oziroma TOZD smo dajali ugodnosti v plačilu šolnine, študijskem dopustu, potnih stroškov in dnevnicah, in sicer. Ugodnosti je koristilo naslednje število delavcev. III stopnja — magistratura 4 II stopnja 7 I stopnja 42 Tehniške šole 6 Ekonomska šola 15 Delovodske šole 15 Poklicne šole 3 Splošna šola — 8 letka 112 skupaj 200 200 delavcev Navedenim delavcem je bilo v letu 1977 skupno odobreno 975 dni študijskega dopusta. Redne štipendije Na osnovi Samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji smo štipendirali — dajali kadrovske štipendije naslednjemu številu dijakov in študentov: III stopnja — magistratura 1 II stopnja 30 I stopnja 30 Srednje šole 79 Poklicne šole 98 skupaj 238 238 štipendistov Na obvezno enomesečno prakso smo sprejeli in razporedili učence in študente, in sicer: Fakultete — Visoke šole Srednje šole Poklicne šole skupaj 2 50 58 114 praktikantov m sicer: 8 9 22 39 pripravnikov Poleg navedenega smo imeli v TOZD ERC enega praktikanta iz Španije na osnovi zamenjave naših in tujih študentov po liniji AIESC. Na proizvodnem delu smo imeli skupno 14 dijakov in dijakinj Celjske gimnazije III letnik. V letu 1977 smo imeli skupno 39 pripravnikov, Fakultete — Visoke šole Višje šole Srednje šole skupaj Od navedenih je v teku leta uspešno zaključilo pripravniški staž in bilo razporejeno na ustrezna delovna mesta: Fakultete — Visoke šole 6 Višje šole 8 Srednje šole 9 skupaj 23 pripravnikov Problematika Na področju izobraževalnega dela se ogromno ukvarjamo z administrativnim delom vendar ne razpolagamo z ustrezno administrativno močjo in tudi ne z ustreznim pisalnim strojem, kar pa je za tako razvejano in zahtevno dejavnost in v odnosu na oddaljenost sedeža oddelka izven DO nujno potrebno. Od ukinitve učne delavnice za varjenje v korist TOZD Kotlov se potrebe po varilskih kadrih iz leta v leto povečujejo smo glede organizacije tovrstnih tečajev v čedalje težjem položaju. Če v kratkem ne bomo uspeli določiti in pripraviti ustrezen učni prostor za praktično poučevanje varilcev ne bomo več v stanju doma usposabljati tovrstnih kadrov. Tudi na edini dve ustrezni predavalnici oddelka izobraževanja so čedalje hujši pritiski, da bi jih porabili v druge neizobraževalne namene TOZD in Skupnih služb. Iz vsega je razvidno, da je izobraževalna dejavnost v EMO v čedalje težji situaciji glede na možnosti uspešnega dela. Potrebe po izobraževanju nenehno naraščajo možnosti, ki bi jih za tovrstno dejavnost morale dati vse TOZD in DO so pa vedno manjše in omejene ali pa jih sploh ni. Osmega februarja 1849. prenehalo biti srce velikana naše kulture dr. Franceta Prešerna. V spomin na njegovo veliko kulturno delo praznujemo Slovenci na ta dan naš kulturni praznik. Ta praznik se. je pri nas že ukoreninil, tako da v spomin na velikana naše poezije vsako leto zažari v luči naše kulture. Na ta dan se vrstijo razne kulturne prireditve in v živi besedi zadone pesmi velikega pesnika in vizionarja slovenskega naroda. Prešernovo osebno in pesniško življenje je borba prvega slovenskega genija z družbenim in političnim suženjstvom ter kulturno zaostalostjo, ki so oklepali naše ljudstvo. Svoboden duh in srčna milina njegovih pesmi sta izraz našega narodnega jedra in sta navduševala od Prešernovih dni do danes vse tiste, ki so se po Prešernovem zgledu borili z duhom in z orožjem za to, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Naš kulturni praznik je za Slovence mnogo več kot samo Prešernov dan. Je veliko nadaljevanje hotenja velikega genija, da postane njegov narod razsvetljen z globoko kulturo, je priložnost, ob kateri moramo oceniti svoj odnos do kulture, svojo lastno bit. Iz Prešernovih pesmi veje velika ljubezen do svoje domovine in do ljudi, velika skrb za človeka, ki naj postane in ostane človek, prežet z ljubeznijo do svojega naroda, do svojih ljudi, med katerimi živi, do vsega, kar je za človeka' lepo in napredno, skratka, do vsega, kar izžareva visoko stopnjo kulture ne samo v literarnem smislu, družbenopolitičnem napredku in visokemu gospodarskemu razvoju, temveč predvsem in nad vsem v globokih humanih medsebojnih odnosih, ki so pogoj za vsak napredek na sedanji stopnji razvoja naše samoupravne socialistične družbe. Koordinacijski odbor za stabilizacijo pri občinski konferenci SZDL Celje in Raziskovalna skupnost občine Celje objavlja RAZPIS o podelitvi nagrad in priznanj INOVATOR 1977 1. Za nagrado INOVATOR 1977 lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Celje, ki so v letu 1977 uresničili svoje dosežke na področju i-novatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave). 2. Kandidate za nagrado lahko predlagajo: — komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD oz. DO — delavski sveti TOZD ali DO — družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori za stabilizacijo na vseh ravneh — društva DLATI, LT, DIT — strokovna društva — in posamezniki. 3. Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: — osebne in splošne podatke prijavitelja — kratek opis ali risba prijavljene inovacije — podatke za vrednotenje inova- cije: prihranek, uporabnost, izvirnost, pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo — dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija odbor ali drugi pristojni organ. 4. Na predlog razpisne komisije in na osnovi »Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »INOVATOR« bosta občinska konferenca SZDL in Raziskovalna skupnost Celje podelila največ 5 denarnih nagrad s plaketami in IO pismenih priznanj najboljšim inovatorjem v letu 1977. 5. Prijave zbira Raziskovalna skupnost Celje, Vodnikova št. 3, do 1. marca 1978. 6. Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v javnih sredstvih obveščanja. 7. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Raziskovalni skupnosti Celje, Vodnikova 3. £*na$i)iec- ZMIKAVTI NA DELU Medtem, ko si večina članov kolektiva prizadeva, da bi se gospodarske razmere izboljšale, da bi se uresničilo načelo plačila po dejansko opravljenem delu, ko samoupravne delovne skupine razpravljajo in sklepajo o samoupravnih aktih, ko se vršijo referendumi o sprejetju teh aktov, ko so v teku velike politične in tehnične priprave za volitve, ko si vsak dobromisleč samoupravljalec prizadeva za dvig delovne storilnosti, si nekateri individumi v našem kolektivu prisvajajo imovino ali na kratko povedano — kradejo. To, kar odkrije varnostna služba, ni vse, kajti marsikaj ostane skrito in neodkrito. Kako odpraviti krajo? To lahko odpravimo tako, da smo vsi budni, da bolje organiziramo našo samozaščito, skratka, da z vsemi sredstvi preprečimo tak družbi škodljiv pojav. Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 6. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje m i i Nagradni razpis Uredniški odbor glasila Emajlirec razpisuje tri nagrade za najboljše napise besede Emajlirec za naslovno stran. Napisi morajo biti v črnobeli tehniki in natančno narisani s tušem na beli podlagi ali belimi črkami na črni podlagi. Zaradi pravilnega razumevanja razpisa poudarjamo, da ne gre za spremembo naziva časopisa, temveč za lepo napisano besedo Emajlirec za naslovno stran, ker je sedanja oblika že zastarela. Predloge pošljite uredniškemu odboru do 1. marca 1978 zaprte v kuverti in šifrirane. Uredniški odbor bo po preteku razpisa pregledal poslane predloge in objavil šifro, pod katero je bil napis sprejet kot najboljši. Za najboljše rešitve so razpisane naslednje nagrade: 1. nagrada 600 din 2. nagrada 400 din in 3. nagrada 250 din. Uredniški odbor : • : : • : : Za ograjo, ki obkroža tovarno, premalo skrbimo. Na več mestih je v takem stanju, da si lahko kdorkoli privošči kratek »obisk« v proizvodnih in drugih obratih. Tako stanje ograje so izkoristili nekateri tatovi, tako da so preko ograje zmetali dele razrezane pločevinaste plošče, ki je bila pripravljena za proizvodnjo. Toda trije možaki, ki so to storili, so bili pravočasno odkriti, tako da je bil material, ki so ga ukradli svojim sodelavcem, vrnjen. Ta lep kupček razne emajlirane posode si je pripravil neki zmikavt na skritem prostoru v bližini tovarne kontejnerjev. Kdo ve?! Morda si je tak kupček že večkrat pripravil in ga »srečno« spravil v promet. Tokrat pa mu ni uspelo, ker je varnostna služba pravočasno našla lepo pakirano posodo, ki jo vidite na sliki. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se prav iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem iz sektorja skupnih služb — avto garaža za veliko tovariško pozornost in darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Njim in vsem članom kolektiva želim veliko uspehov v prizadevanju za gospodarski napredek podjetja, zlasti pa to, da bi živeli in delali v vzdušju tovarištva in prijateljstva ter medsebojnega razumevanja. Mojim sodelavcem želim tudi srečno vožnjo na vsakdanji naporni poti. HUMOR m I : S; : i i • : : 8 i POTROŠNIK V STIKU Z DRAŽJO ELEKTRIKO. — Kam pa pelješ te kahle? — V tisto TOZD, kjer ga~najbolj s... Priloga februar 1978 SAMOUPRAVNI PREDPISI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA DELOVNE ORGANIZACIJE Na osnovi določil člena 24. Zakona o združenega delu in členov 46 do 52 Zakona o osnovah sistema družbenega planiranja in Samoupravnega sporazuma o združitvi, so delavci: TOZD tovarna frit, TOZD tovarna posode, TOZD tovarna radiatorjev, TOZD tovarna kotlov, TOZD tovarna odpreskov in avtokoles, TOZD orodjarna, TOZD tovarna TOBI, TOZD ERC, TOZD vzdrževanje — energetika, TOZD tovarna EMOKONTEJNER, delovna skupnost skupnih služb. sprejeli na referendumu dne 12. 1. 1978 Samoupravni sporazum o osnovah plana delovne organizacije I. Splošna določila 1. člen Plan je temeljni inštrument ustvarjanja in delitve dohodka. Delavci v TOZD imajo pravico in dolžnost, da planirajo družbeni in materialni razvoj svoje TOZD. S planiranjem usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji, zlasti pa odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganja z dohodkom in uporabi sredstev ter določajo pogoje za razvoj materialne osnove dela ter za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb. 2. člen Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo delavci tako, da samostojno sprejemajo plane v TOZD na osnovah tega sporazuma, s katerim urejajo predvsem naslednja področja planiranja: — kreiranje koncepcije skupnega razvoja družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov v DO, — določanje skupnih načel planiranja, — definiranje vrste planov, rokov izdelave in postopka usklajevanja, — določanje vsebine planov, —. način usklajevanja planov, — usklajevanje metodologije planiranja, — vsebino razvojnih planov, — način določanja skupnih investicijskih planov in programov, — način saniranja posameznih TOZD kot instrument politike planiranja, — določanje instrumentov za realizacijo skupnih planov, — način planiranja raziskav in razvoja, — planiranje razvoja skupnih funkcij. II. Razvoj družbeno-ekonomskih in samoupravnih odnosov v DO 3. člen Razvoj družbeno-ekonomskih in samo-upravnih odnosov v DO je zasnovan na: — odnosih med TOZD pri pridobivanju dohodka, — odnosih med TOZD v razporejanju ustvarjenega dohodka, — odnosih v razporejanju skupno ustvarjenega prihodka in dohodka, — odnosih med TOZD, ki zagotavljajo vsem delavcem odločanje o ustvarjenem dohodku, — odnosih med TOZD na osnovi združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije, — odnosih v DO, ki zagotavljajo delavcem odločanje o razvoju DO in TOZD, — ureditvi odnosov med TOZD, ki bodo zagotovili delavcem odločanje o celotnem procesu reprodukcije in kontrolo nad razpolaganjem z dohodkom in sredstvi družbene reprodukcije. 4. člen Plan TOZD mora biti rezultat postavljenih ciljev TOZD in širših družbenih ciljev. Plan TOZD je osnova plana DO in družbenega plana. Plan DO je integralni plan vseh TOZD. 5. člen Dohodek je osnovna kategorija planiranja ekonomskih odnosov in materialna osnova razvoja, samoupravnih odnosov v TOZD. Planiranje dohodka TOZD in DO obsega planiranje pogojev in potrebnih sredstev za ustvaritev dohodka in njegovo razporejanje na osebno, skupno in splošno porabo in za razširitev materialne osnove združenega dela in rezerve. 6. člen S planiranjem osebnih dohodkov v TOZD v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in po načelih solidarnosti delavcev se zagotavlja skladnost osebnih dohodkov delavcev s porastom ustvarjenega dohodka, individualno produktivnostjo in produktivnostjo celotnega družbenega dela. Osebni dohodek delavca in vseh delavcev v TOZD se oblikuje na osnovi njegovega osebnega prispevka, ki s svojim tekočim in minulim delom prispeva k povečanju dohodka TOZD. 3 III. Načela planiranja ' 7. člen Podpisnice sporazuma se obvezujejo upoštevati skupaj določena načela planiranja: — plani se izdelujejo istočasno in se oblikujejo na usklajenih osnovnih elementih kot so asortiman in obseg proizvodnje, poslovna politika, instrumenti za realizacijo plana in ostali elementi pomembni za oblikovanje plana, ' — plani se izdelujejo za isto časno obdobje, — plani se oblikujejo na realnih možnostih TOZD, DO in ostalih udeležencev, ki sodelujejo pri izvajanju skupnih nalog, — plani se izdelujejo kontinuirano, TOZD pa se obvezujejo, da bodo kreirale in planirale svoj razvoj in tekoče aktivnosti, — planiranje je kontinuiran proces, v katerem se zagotavljajo pogoji za realizacijo letnega plana pravočasno v skladu s cilji srednjeročnega plana. IV. Vrste planov 8. člen Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da bodo planirale po enotni metodologiji. TOZD sprejemajo: — dolgoročne usmeritve, — srednjeročne plane, — letne (tekoče) plane, — operativne plane. 9. člen Z dolgoročnimi usmeritvami se določa splošna koncepcija in orientacija razvoja DO in vsake TOZD posebej, dolgoročni cilji in smeri razvoja in osnovni instrumenti potrebni za realizacijo usmeritev. Dolgoročne usmeritve so izhodišče za določanje srednjeročnega plana. 10. člen Srednjeročni plan je osnovni plan razvoja in se ga sprejme za 5 let vnaprej. Srednjeročni plan TOZD in DO vsebuje predvsem: — skupne razvojne cilje in naloge, ki služijo za osnovo pri oblikovanju ekonomske politike v planskem obdobju, — pogoje za realizacijo planskih nalog, — oblike združevanja dela in sredstev podpisnic sporazuma z namenom, da se dosežejo cilji srednjeročnega plana, — instrumente, ki zagotavljajo izvršitev plana in usklajevanja medsebojnih odnosov med TOZD pri realizaciji plana, — medsebojne obveze TOZD, ki so nosilci planiranja. Srednjeročni plan DO se oblikuje na skupni oceni potreb in razvojnih možnosti. 4 11. člen Letni plani se sprejemajo za eno leto in predstavljajo konkretizacijo srednjeročnih planov. Z letnimi plani se določajo konkretne naloge za prihodnje plansko leto in sprejemajo smernice za ukrepanje, da bi zagotovila realizacijo planov. Letni plani se oblikujejo na osnovi analiz izvrševanja srednjeročnega plana in izražajo tekočo ekonomsko politiko TOZD. 12. člen Operativni plani se izdelujejo za krajše obdobje od enega leta, najmanj pa za vsak mesec posebej. Z operativnimi plani se tekoče usklajujejo v okviru ciljev letnega plana predvsem prodaja in proizvodnja in dejavnosti, ki odločujoče vplivajo na proizvodnjo, prodajo in dohodek. 13. člen Skupni operativni plani se oblikujejo v primerih proipzvodnje skupnega proizvoda v primerih, ko podpisnice sporazuma ustvarjajo skupen prihodek in kadar tehnološki postopki zahtevajo sinhronizacijo delovnih aktivnosti med podpisnicami sporazuma. 14. člen Dolgoročne usmeritve vsebujejo predvsem: — razvojne programske usmeritve, — razvojne cilje na področju prodaje in nabave, — razvojne .cilje na področju proizvodnje in tehnologije, — razvojne cilje na področju kadrov, — razvojne cilje na področju izboljšanja učinkovitosti poslovanja in organizacije dela, — razvojne cilje na področju finančne učinkovitosti, — razvojne cilje na področju skupne porabe in družbenega standarda. 15. člen Srednjeročni plan vsebuje: — plan prodaje na domačem in tujem trgu po osnovnih proizvodnih skupinah, — plan proizvodnje po osnovnih proizvodnih skupinah, — plan porabe ključnih surovin, materiala in energije, — plan investicijskih vlaqanj v osnovna sredstva, — plan vlaganj sredstev ža obratna sredstva, — plan vlaganj sredstev za družbeni standard, — plan kadrov s kadrovsko politiko, — plan ustvaritve in razdelitve celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, — plan znanstveno raziskovalnega dela in razvoja novih proizvodov, — plan kazalcev uspešnosti poslovanja. 16. člen Letni plan vsebuje: — plan prodaje na domačem in tujem trgu z mesfečno dimaniko, — plan proizvodnje z mesečno dinamiko, — plan nabave surovin in reprodukcijskega materiala z materialno bilanco, — plan izvoza in uvoza z devizno bilanco, — plan raziskovalnega dela in razvoja novih proizvodov, — plan kadrov s kadrovsko politiko, — plan osebnih dohodkov, — plan amortizacije, — plan porabe in oskrbe z energijo, — plan investicijskega vzdrževanja, — plan propagande, — plan varnosti pri delu, — plan stroškov, — plan obratnih sredstev in virov, — plan investicijskih naložb in virov, — plan skupne porabe in družbenega — ovrednoten program dela delovne skupnosti skupnih služb, — ovrednoteni programi dela TOZD skupnega pomena, TOZD, — program dejavnosti strokovnih služb — terminski plan dela. 17. člen Operativni plan vsebuje: — plan prodaje po asortimanu in izvedbah, — plan proizvodnje po asortimanu in izvedbah, — plan dohodka in delitve dohodka, — plan nabave, — plan financiranja. V. Medsebojno usklajevanje planov TOZD 18. člen Podpisnice sporazuma medsebojno usklajujejo plane kot skupaj sprejete naloge za doseganje svojih in družbenih ciljev. Usklajevanje planov se izvaja na samoupravni opredelitvi v pogledu določanja skupnih ciljev in določanju skupnega proizvodnega asortdmana in obsega proizvodnje. 19. člen Pri določanju skupnega obsega in asorti-mana proizvodnje podpisnice sporazuma morajo upoštevati: — tržne potrebe, — možnosti plasmana, — razpoložljive kapacitete vsake TOZD, — koriščenje kapacitet, — ekonomski položaj vsake podpisnice sporazuma, — družbeno upravičenost osvojenega programa, — možnosti maksimiranja dohodka vsake TOZD in skupnega dohodka DO. 20. člen Podpisnice sporazuma soglašajo, da bodo v svojih razvojnih planih in programih zdru- ževala sredstva za skupno financiranje prioritetnih investicij za odpravo ozkih grl v proizvodnji in medsebojno usklajevanje kapacitet. 21. člen Usklajevanje operativnih planov se izvaja s koordinacijo v proces vključenih dejavnikov v teku izvajanja. 22. člen Usklajevanje planov med TOZD se izvaja z usklajevanjem standardov stroškov, standardov prihodkov in določanjem osnovnih kriterijev za usklajevanje in delitev dohodka med podpisnicami sporazuma, ki se podrobno opredelijo v odgovarjajočih samoupravnih splošnih aktih. 23. člen V kolikor je program proizvodne aktivnosti zasnovan med TOZD pri realizaciji skupnega proizvoda, se kriteriji medsebojnih odnosov določajo s posebnim samoupravnim sporazumom. VI. Metodologija planiranja 24. člen Podpisnice sporazuma planirajo svoje aktivnosti po enotni metodologiji z uporabo najnovejših znanstvenih dosežkov iz področja planiranja in tehnologije. 25. člen Na osnovi tega sporazuma se s posebnim splošnim aktom določi metodologija izdelave, usklajevanja in sprejemanja planov. 26. člen Metodologija planiranja je zasnovana na slednjih elementih, ki se samoupravno dolb-čijo z: — enotnimi stopnjami amortizacije, — standardnimi materialnimi stroški, — usklajenimi kriteriji delitve osebnih dohodkov delavcev, — standardnimi cenami, — definiranimi odnosi v delitvi skupnega prihodka in skupnega dohodka. 27. člen Metodologija planiranja ne more biti v nasprotju z določili samoupravnega spoTazut-ma, samoupravnega sporazuma o medsebojnih ekonomskih odnosih med TOZD in s tem sporazumom. VII. Planiranje razvoja delovne organizacije 28. člen Podpisnice sporazuma skupaj določajo razvojno politiko DO. Da bi zagotovili realizacijo skupnih ciljev TOZD analizirajo ob- 5 stoječe stanje in v instrumentih plana izdelajo ukrepe in uredijo medsebojne odnose za realizacijo skupne razvojne politike. 29. člen Planiranje razvoja TOZD in DO je zasnovano po posameznih investicijskih programih, programih razvoja izdelkov in tehnologije, programih znanstveno-raziskovalne-ga dela in programih strokovnega usposabljanja kadrov. 30. člen Vzporedno s programi razvoja se izdelajo tudi programi stanovanjske izgradnje in program vlaganj v skupne potrebe delavcev ter ostali programi za izboljšanje življenjskega standarda in delovnih pogojev. VIII. Investicijski programi 31. člen Podpisnice sporazuma skupaj sprejemajo investicijske programe, ki se nanašajo na: — razvoj skupne tehnologije, standarda, — razširitev materialne osnove združenega dela, — vlaganja v razvoj novih TOZD, — odpravo ozkih grl v proizvodnji, — medsebojno usklajevanje kapacitet, — ostala investicijska vlaganja, za katera delavci TOZD ocenijo, da jih je treba usklajevati. 32. člen Investicijska vlaganja se izvajajo iz sredstev TOZD, na katerega se nanaša investicijski program. V kolikor sredstva TOZD, ki se po zakonu lahko uporabljajo za investicijske namene ne zadoščajo, se že v investicijskem programu detajlno izdela konstrukcija financiranja. 33. člen Za financiranje investicijskih programov se razen sredstev TOZD, ki investicijsko vlaga, lahko koristijo tudi sredstva ostalih TOZD v višini določeni v skupno sprejetem programu, krediti od bank in ostalih finančnih institucij, sredstva sovlagateljev in drugih sredstev za inovacijska vlaganja. 34. člen Investicijski programi se sprejemajo z neposrednim izvajanjem delavcev TOZD, ki investira in TOZD, katerih sredstva se koristijo za financiranje investicije. 35. člen Na osnovi sprejetih investicijskih programov se oblikujejo samoupravni sporazumi med podpisnicami tega sporazuma, v katerih se podrobno obdelajo pogoji, pod katerimi se vlagajo in uporabljajo sredstva, cilji investicijskih vlaganj, pogoji vračanja, roki 6 angažiranja in vprašanja sredstev in pogoji udeležbe TOZD, ki so združila sredstva v razporejanju skupno ustvarjenega dohodka. 36. člen Podpisnice sporazuma bodo investicijske programe medsebojno usklajevale, tako, da bo preko njih v največji možni meri izražena integralnost DO in solidarnost. IX. Instrumenti za zagotovitev skupnih planov 37. člen Skupni plani DO so zasnovani na: — združevanju sredstev, — skupnem angažiranju pri doseganju skupnega prihodka, — skupnem pridobivanju dohodka, — skupnem nastopu na tržišču, — skupnih razvojnih planih in programih, — skupnem koordiniranju in odpravljanju negativnih pojavov tržišča, — skupni politiki cen in pogojev za pridobivanje dohodka, — skupnih poslovnih rizikih, — določanju in doseganju skupnih ciljev. 38. člen Združevanje sredstev na nivoju DO v planiranem obdobju ima za cilj zagotoviti njihovo racionalno in najbolj smotrno koriščenje na osnovi samoupravnega sporazumevanja med TOZD. X. Planiranje razvoja skupnih funkcij in delovne skupnosti 39. člen Podpisnice sporazuma skupno planirajo razvoj delovne skupnosti za opravljanje poslov skupnega interesa. 40. člen Razvoj skupnih funkcij se snuje na samoupravnih osnovah in temelji na svobodni menjavi dela, principu smotrnosti in racionalnosti organiziranja skupnih funkcij. 41. člen Razvoj skupnih funkcij in delovnih skupnosti temelji na modernizaciji njihovega poslovanja in tehničnem usposabljanju, da bi lahko s sodobnimi metodami strokovno delale in dale strokovno utemeljene predloge za vodenje skupne poslovne politike. XI, Usklajevanje in sprejemanje planov 42. člen Delavci TOZD odločajo o sprejemu plana TOZD z neposrednim izjavljanjem. 43. člen Vsaka TOZD samostojno pripravlja in sprejema svoj plan in sodeluje pri izdelavi elementov plana DO in delovne skupnosti in drugih samoupravnih organizacij ali skupnosti, s katerimi je neposredno ali preko DO povezana pri ustvarjanju dohodka in z združevanjem dela in sredstev ali na osnovi drugih interesov. 44. člen TOZD skupnega pomena in delovna skupnost predhodno usklajujejo svoje plane s TOZD. Po uskladitvi s TOZD na osnovi sklepov TOZD predložijo TOZD skupnega pomena in delovna skupnost svoje plane v sprejem z neposrednim izjavljanjem. 45. člen Pri sprejemanju sklepov o sprejemu planov se TOZD ravna po določilih tega sporazuma, svoj sklep pa oblikuje na predhodnem usklajevanju proporcev v samoupravnem planu DO. 46. člen TOZD se obvezujejo, da bodo istočasno pričele s pripravami za izdelavo planov. Delavski svet DO daje iniciativo za izdelavo planov in pričetek pripravljalnih del pri usklajevanju planskih odnosov. 47. člen V postopku izdelave osnovnih proporcev za izdelavo planov, delavci TOZD določajo smernice za plan TOZD in DO. i 48. člen TOZD, podpisnica tega sporazuma lahko usklajuje svoje planske proporce z drugimi TOZD in DO, če je z njimi dohodkovno povezana ali zaradi drugih interesov, s tem, da mora v celoti spoštovati svoje obveze iz samoupravnega sporazuma o združitvi in tega sporazuma. s 49. člen Samoupravni sporazum o osnovah plana delovne organizacije sprejemajo TOZD na predlog DS delovne organizacije z referendumom. , * 50. člen Vse spremembe tega sporazuma se izvajajo v postopku, ki velja za sprejem tega sporazuma. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA Na osnovi določil 115. člena Zakona o združenem delu in v skladu s Samoupravnim sporazumom o združevanju, so delavci TOZD (v nadaljnjem tekstu: podpisnice sporazuma) TOZD tovarna frit, TOZD tovarna posode, TOZD tovarna radiatorjev, TOZD tovarna kotlov, TOZD tovarna odpreskov in avtokoles, TOZD orodjarna, TOZD tovarna TOBI, TOZD ERC, TOZD vzdrževanje, TOZD tovarna kontejnerjev in delovna skupnost skupnih služb (DSSS) sprejeli na referendumu dne 26. 1. 1978 naslednji Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka I. Splošna določila 1. člen V skladu z določili Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo in družbenih kriterijev za usklajevanje delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov, določajo TOZD s tem sporazumom skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka, in sicer: — pogoje za pridobivanje dohodka, — razpolaganje z ustvarjenim dohodkom, — razporejanje dohodka, — razporejanje čistega dohodka. 2. člen Podpisnice tega sporazuma soglasno prevzemajo obvezo, da bodo svoje pravilnike o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, razporejanje sredstev za osebne dohodke in za ostale osebne prejemke delavcev uskladile z določili tega sporazuma z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom kovinske in elektro industrije ter obrti SR Slovenije. II. Pogoji za pridobivanje dohodka 3. člen Na osnovi pravice dela z družbenimi sredstvi in pri uresničevanju samoupravne funkcije v družbeni reprodukciji ustvarjajo delavci TOZD dohodek v odvisnosti nivoja, produktivnosti svojega in skupnega družbe- nega dela, rezultatov upravljanja in gospodarjenja s sredstvi v družbeni lasti in od uspehov prilagajanja potrebam samoupravno organiziranega tržišča in samoupravno dogovorjenih pogojev dela določenih v tem sporazumu, sporazum o združevanju v DO in sporazumu o usklajevanju medsebojnih ekonomskih odnosov pri proizvodnji skupnih proizvodov in ustvarjanju skupnega dohodka. Dohodek podpisnic sporazuma je dohodek TOZD in se razporeja kot njihov dohodek na način določen v zakonskih predpisih in samoupravnih sporazumih DO in TOZD. 4. člen Delavci, podpisniki tega sporazuma razpolagajo v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in solidarnosti na osnovah vzajemne odgovornosti z ustvarjenim dohodkom na način, ki je določen v samoupravnih aktih. 5. člen TOZD podpisnice tega sporazuma pridobivajo dohodek iz skupnega prihodka. Delovna skupnost pridobiva svoj dohodek kot rezultat vrednotenja dela v medsebojni menjavi dela z ostalimi podpisnicami sporazuma za opravljanje določenih uslug določenih v odgovarjajočih sporazumih v DO. TOZD pridobivajo dohodek iz skupnega prihodka, ki ga ustvarjajo s prodajo proizvodov in storitev, z udeležbo na skupno ustvarjenem dohodku na osnovi združevanja dela in sredstev in po drugih podlagah določenih z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. 6. člen Delovna skupnost' pridobiva svoj dohodek iz skupnega prihodka, ki ga ustvarja s svobodno menjavo dela s TOZD iz dohodka TOZD kot rezultat vrednotenja dela za o-pravljanje storitev. Odnose med TOZD in delovno skupnostjo ureja samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, odgovornostih in obveznostih. 7. člen Dohodek TOZD je del skupnega dohodka in dohodka ustvarjenega na nivoju DO kot rezultat združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije, ki ga delavci ustvarjajo v denarni oblik na osnovi tekočega in minulega dela. III. Razpolaganje z ustvarjenim dohodkom 8. člen Delavci podpisnic sporazuma se obvezujejo, da bodo v svojem skupnem in splošnem interesu zagotavljali materialne pogoje za stalno povečanje dohodka. V ta namen bodo združevali sredstva družbene reprodukcije v okviru DO kot tudi z ostalimi OZD v cilju zagotovitve boljšega koriščenja in povečevanja sredstev družbene reprodukcije. 9. člen Podpisnice sporazuma ustvarjajo svoj dohodek iz celotnega prihodka, ko iz njega pokrijejo celotno vrednost materialnih sredstev porabljenih v procesu reprodukcije (materialni stroški) in zagotovijo reprodukcijo sredstev za proizvodnjo in drugih sredstev dela (stroški amortizacije). 10. člen Dohodek TOZD, ki sodelujejo v proizvodnji skupnega proizvoda se ugotavlja na način, ki je določen v predhodnem členu tega sporazuma na osnovi predhodne razporeditve razdeljenega skupno ustvarjenega prihodka v skladu z merili določenimi v samoupravnem sporazumu o medsebojnih ekonomskih odnosih pri ustvarjanju skupnega prihodka in sporazuma o osnovah plana DO. 11. člen Dohodek TOZD in DS, ki se pridobiva kot pripadajoči del skupno ustvarjenega dohodka na osnovi združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije se izenačuje v vsem z dohodkom TOZD in 9. člena tega sporazuma. IV. Razporejanje dohodka 12. člen Dohodek se razporeja na del za: 1. Osebne dohodke in skupna porabo delavcev. 2. Razvoj in razširitev materialne osnove združenega dela, povečevanje in obnavljanje rezerv. 3. Zagotavljanje skupnih in splošnih pogojev dela in razvoja družbe. Del dohodka iz točke 1. in 2. predstavlja čisti dohodek. 13. člen Pri razporejanju dohodka delavci TOZD zagotavljajo pogoje za stalen in enakomeren razvoj in za povečanje dohodka vseh podpisnic sporazuma. Za uveljavitev naloge bodo urejale družbeno ekonomske in dohodkovne odnose med seboj tako, da bo zagotovljeno realno vrednotenje dela in rezultatov dela vsake podpisnice sporazuma in vsakega delavca. 14. člen Da bi ustvarili cilje iz predhodnega člena, so delavci podpisnic sporazuma soglasni, da: delavci podpisnic sporazuma so soglasni, da: — se vsak delavec identificira z dohodkom TOZD, na katerega s svojim delom neposredno vpliva, — z odgovarjajočo udeležbo OD v rezultatih združevanja dela in sredstev skupaj z delavci ostalih podpisnic sporazuma vzpodbujajo vsakega delavca in vse skupaj za čim boljše koriščenje sredstev in njihovo povečanje, — zagotovijo sistem individualne delitve na ta način, da bo individualni OD delavca odvisen od nivoja individualne produktivnosti in skupno ustvarjenega dohodka TOZD, — vzpodbuja razvoj inovacijske dejavnosti in iniciativo delavcev. 15. člen Dohodek TOZD se razporeja na: — obveze do TOZD, ki opravljajo svojo dejavnost izven gospodarske dejavnosti, za katere je z zakonom določeno, da se financirajo iz dohodka TOZD, — obveze, s katerimi se zagotavlja socialna varnost delavcev, za katere je določeno, da se financirajo iz dohodka TOZD na osnovi samoupravnih sporazumov ali zakona, — obveze za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb določenih z zakonom, — obveze do DSSS, ki opravljajo posle skupnega interesa za TOZD v DO, — ostale obveze, ki imajo značaj pogodbenih in zakonskih obvez, denarnih kazni in drugih izdatkov, ki so nastali pri izvrševanju z zakonom določenih obvez, — ostale obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov in. pogodi) . 16. člen Dohodek delovne skupnosti se razporeja na enak način kot za TOZD (člen 15), z razliko, da delovna skupnost ne izloča dela za razširitev materialne osnove dela združenega dela in za rezerve. 17. člen Razlika med dohodkom in obveznostmi po členu 15 je čisti dohodek TOZD. S čistim dohodkom TOZD delavci prosto razpolagajo v smislu določil svojih pravilnikov ob upoštevanju samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev na nivoju grupacije, regije in tega sporazuma. 18. člen Podpisnice sporazuma bodo pred razporejanjem dohodka analizirale osnove in pogoje, pod katerimi je dohodek ustvarjen. Ta analiza mora vsebovati predvsem naslednje elemente: — del dohodka, ki je rezultat skupnega dela na skupnem proizvodu in uslugah, — del dohodka, ki je ustvarjen z različnimi oblikami združevanja dela in družbenih sredstev, — del dohodka, ki je rezultat dela delavcev v TOZD, — del dohodka, ki je rezultat izrednih ugodnosti TOZD na tržišču kot posledica koriščenja naravnih ugodnosti ali da rezul-tira iz ugodnejše primarne delitve dohodka. 19. člen V razdelitvi ustvarjenega dohodka, ki je rezultat združevanja dela in sredstev sodelujejo podpisnice sporazuma, ki so sodelovale v njegovem pridobivanju, sorazmerno s svojim prispevkom. 20. člen Dohodek ustvarjen po osnovah združevanja sredstev z drugimi TOZD, v bankah, interesnih skupnostih, zavarovalnih zavodih, je sestavni del dohodka za razporejanje. 21. člen Del dohodka, ki je nastal kot rezultat izrednih ugodnosti ne more biti razporejen za osebne dohodke in skupno porabo, temveč se izdvoji za razširitev materialne osnove združenega dela. V kolikor v poslovanju TOZD pride do povečanja cen preko družbeno dogovorjenih, se del dohodka, ki je ustvarjen na ta način izloča za razširitev materialne osnove TOZD, pri kateri je ta dohodek ustvarjen, v kolikor to ni drugače urejeno v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah plana DO. 22. člen Podpisnice tega sporazuma so soglasne, da bodo delovni skupnosti zagotavljale sredstva za redno poslovanje in izvajanje skupnih poslov in to v višini, ki zagotavlja pokrivanje materialnih stroškov, izdatkov in drugih materialnih izdatkov dela in poslovanja, kot tudi osebne dohodke in skupne porabe obračunane na osnovi samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, od govornostih in obveznostih. 23. člen Razporejena sredstva za skupno porabo iz čistega dohodka se združujejo na nivoju DO. V. Skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka ji it.l r Hi .V. ' i 24. člen Pri določanju meril (proporcev) za razporejanje dohodka, bodo podpisnice sporazuma izhajale iz svojega ekonomskega interesa, ki se izraža v razširitvi materialne osnove združenega dela, zagotavljanja razvoja in povečanja osebne in skupne porabe delavcev v odvisnosti od dosežene produktivnosti dela. 25. člen Za določanje proporcev delitve čistega dohodka na osebno in skupno porabo in na sklade bodo upoštevale naslednja načela: —- TOZD, ki Ustvarjajo večji dohodek na pogojnega delavca od povprečnega dohodka na pogojnega delavca v DO izločajo več za razširjenje materialne osnove združenega dela in za rezerve od povprečnega izločanja ostalih TOZD, — TOZD, ki ustvarjajo manjši dohodek na pogojnega delavca od povprečnega dohodka na pogojnega delavca v DO, lahko izločajo relativno manj sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve od povprečja s tem, da tudi za osebno in skupno porabo izločajo manj od povprečja. 26. člen Pri določanju odnosa delitve pri ustvarjanju večjega ali manjšega dohodka na pogojnega delavca morajo analizirati razlike oziroma upoštevati elemente kot so: opremljenost dela, koriščenje kapacitet, dosežena produktivnost in druge pokazatelje, ki vplivajo na rezultate poslovanja. 27. člen Podpisnice sporazuma uporabljajo pri določanju odnosa v razporejanju čistega dohodka planirane povprečne proporce v razporejanju dohodka, ki morajo biti med TOZD usklajeni. ' 28. člen Razporeditev čistega dohodka za osebne dohodke je odvisna od doseženega dohodka na zaposlenega in doseženega dohodka v odnosu na planiran dohodek na zaposlenega in planiran dohodek po naslednjem obrazcu: Dp = planiran dohodek D — dosežen dohodek Zp — planirano število zaposlenih Z ==: dejansko število zaposlenih, izračunano na podlagi vkalkuliranih ur ODp — planiran osebni dohodek OD = doseženi osebni dohodek (dovoljeno izplačilo osebnega dohodka) 29. člen Mesečne akontacije osebnih dohodkov se določajo na enak način s tem, da se uporabi za izračun prognoziran dohodek. Kvartalno na osnovi periodičnih obračunov se izvrši proračun akontacij osebnih dohodkov. TOZD, ki imajo prodajni program sezonskega značaja in zato neenakomerno pridobivajo dohodek po mesecih lahko upoštevajo to dejstvo pri razporejanju dohodka na ta način, da začasno razporejajo čisti dohodek na osnovi proporcev dinamike plana dohodka. Mesečne akontacije osebnih dohodkov so odvisne od planirane mesečne dinamike prodaje in proizvodnje oziroma planirane dinamike dohodka na tej osnovi planirane mesečne dinamike osebnega dohodka, V iz- računu mesečnih akontacij osebnih dohodkov se za doseženi dohodek (D) vnese pro-gnoziran dohodek meseca. Kvartalno se na osnovi ugotovitve doseženega dohodka po periodičnem obračunu izvrši obračun mesečnih akontacij osebnega dohodka. 30. člen Sklad skupne porabe se oblikuje najmanj do višine obveznosti sklada skupne porabe, največ pa do višine, ki je v sorazmerju s planom sklada skupne porabe v odnosu na doseženi dohodek. Ta se izračuna na naslednji način: SP = SP, + SPp = plan skupne porabe SP = dosežen sklad skupne porabe (dovoljena razporeditev čistega dohodka za sklad skupne porabe) 31. člen Podpisnice sporazuma lahko izločijo več sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela v odnosu na proporce določene v določilih tega sporazuma. 32. člen Pri razporejanju dohodka po periodičnih obračunih in zaključnem računu obvezno iz-čolajo iz dohodka sredstva rezerv najmanj v višini, ki je določena z zakonom. Pri določanju višine sredstev rezerv so TOZD dolž- ne voditi računa o naravi svoje dejavnosti in mogočih rizikih v poslovanju z namenom, da bi se dosegla poslovna stabilnost ter materialna in socialna varnost delavcev. 33. člen Razporejena sredstva rezerv se združujejo na nivoju DO. VI. Končne določbe 34. člen V kolikor TOZD ne ustvari dovolj dohodka po periodičnem obračunu ali zaključnem računu za zadovoljevanje materialne in socialne varnosti delavcev sprejmejo naslednje ukrepe: 1. Da na zborih delavcev, samoupravnih organov in sestankih družbeno političnih organizacij proučijo vzroke, ki so dovedli do takega stanja in sprejmejo konkretne sklepe in ukrepe za izboljšanje svojega ekonomskega položaja. 2. Da izdelajo posebno analizo o svojem delu in poslovanju in izdelajo sanacijski program, s katerim bodo seznanjeni vsi delavci preko zborov delavcev, kot tudi organi DO in občine. 35. člen Na osnovi izdelanega sanacijskega programa se TOZD odločajo o pristopu k sanaciji TOZD in ukrepih za izvedbo sanacije. 36. člen Izvajanje tega sporazuma mesečno nadzira in koordinira komisija za pravilnost obračuna OD, vsake tri mesece pa poroča samoupravnim organom in delavski kontroli. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O RAZPOREJANJU ČISTEGA DOHODKA Na osnovi določil 115. člena Zakona o združenem delu, samoupravnega sporazuma o združevanju in samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka so delavci temeljnih organizacij združenega dela sprejeli na referendumu dne 26. 1. 1978 naslednji Samoupravni sporazum o razporejanju čistega dohodka I. Splošne določbe 1. člen S tem sporazumom se urejajo naslednja vprašanja: — pogoji za pridobivanje dohodka, — družbeno-ekonomska vsebina dohodka, — osnove za pridobivanje dohodka, — razporejanje dohodka, — razporejanje čistega dohodka. , i II. Pogoji za pridobivanje dohodka 2. člen Na osnovi pravice dela z družbenimi sredstvi in pri uresničevanju družbene funkcije v družbeni reprodukciji ustvarjajo delavci dohodke TOZD v odvisnosti od nivoja produktivnosti svojega in skupnega družbenega dela, rezultatov upravljanja in gospodarjenja s sredstvi v družbeni lasti in od uspehov prilagajanja potrebam tržišča in samoupravno dogovorjenih pogojev dela določenih v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka na nivoju DO. 3. člen Delavci v TOZD razpolagajo v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in solidarnosti z delavci drugih TOZD in delovne skupnosti z ustvarjenim dohodkom TOZD v skladu s tem sporazumom, zakonskimi predpisi, samoupravnimi sporazumi in z ostalimi samoupravnimi splošnimi akti. 4. člen Z razporejanjem ustvarjenega dohodka v TOZD, delavci zagotavljajo materialne pogoje dela in razvoja, ki prispevajo k povečanju skupnega družbenega dohodka. III. Družbeno ekonomska vsebina dohodka 5. člen Dohodek TOZD je del skupnega družbenega dohodka, ki ga delavci ustvarijo v denarni obliki kot družbeno priznanje rezultatov skupnega družbenega dela. Delavci v TOZD pridobivajo dohodek v odvisnosti od proizvodnosti (storilnosti) tekočega dela in uspešnosti upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot svojim minulim delom v TOZD in v ostalih oblikah združevanja dela in sredstev. 6. člen Dohodek, ki ga delavci ustvarijo v TOZD predstavlja materialno osnovo pravic delavcev, da odločajo o rezultatih svojega dela in sredstvih družbene reprodukcije, s katerimi razpolagajo, osnovo za razdelitev sredstev za zadovoljevanje skupnih, splošnih in družbenih potreb in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. 7. člen Delavci v TOZD pri razpolaganju z ustvarjenim dohodkom v svojem skupnem in splošno družbenem interesu zagotavljajo materialne in druge predpogoje za stalno povečanje dohodka. Da bi dosegli optimalno koriščenje in nadaljnje povečevanje sredstev družbene reprodukcije, bodo delavci omogočali in spodbujali združevanje sredstev družbene reprodukcije. 8. člen Da bi dosegli cilje iz predhodnega člena tega sporazuma, bodo delavci prilagajali dejavnosti svoje TOZD zahtevam tržišča, odnosno interesom in potrebam delovnih ljudi in družbe v celoti. 9. člen Dohodek TOZD se pridobi iz celotnega prihodka, ki ga TOZD ustvari s svojim poslovanjem po pokritju vrednosti materialnih sredstev uporabljenih v celotnem procesu reprodukcije (materialni troškovi) in zagotovi reprodukcija stalnih sredstev za proizvodnjo in drugih sredstev dela (stroški amortizacije). 10. člen Dohodek TOZD je osnova in motiv združevanja dela in sredstev z delavci v drugih TOZD, bankah in drugih finančnih organizacijah in ostalih oblikah združevanja dela in sredstev. IV. Osnove pridobivanja dohodka 11. člen Delavci pridobivajo dohodek TOZD in celotnega prihodka, ki ga ustvarijo: 1. S prodajo proizvodov in uslug na domačem in zunanjem trgu oziroma v okviru DO. 2. Z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev. 3. S kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo ali na kakšni drugi podlagi, določeni z Zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma s pogodbo v skladu z zakonom. 12. člen Medsebojni odnosi pri skupnem ustvarjanju dohodka na osnovi združevanja dela in sredstev, se lahko vzpostavljajo samo na principih enakopravnosti pri pridobivanju dohodka, samoupravnega določanja skupnih ciljev in ostalih pogojev z možnostjo medsebojnega vplivanja na poslovno in razvojno politiko in na možnost samoupravnega usklajevanja stališč preko skupnega organa. 13. člen Dohodek dosežen s skupnim poslovanjem, združevanjem sredstev družbene reprodukcije, s proizvodnjo skupnega proizvoda in uslug v duhu določil 12. člena tega sporazuma, je sestavni del dohodka TOZD. V. Razporejanje dohodka 14. člen Dohodek se razporeja na del za: 1. Osebne dohodke in skupno porabo delavcev, 2. Razvoj in razširitev materialne osnove združenega dela, povečevanje in obnavljanje rezerv. 3. Zagotavljanje skupnih in splošnih pogojev dela in razvoja družbe. 15. člen Del dohodka TOZD razporejen za potrebe iz točke 1 in 2 predhodnega čiena predstavlja čisti dohodek TOZD. 16. člen S čistim dohodkom TOZD delavci razpolagajo v duhu določil samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka sklenjenega na nivoju grupacije in DO določil družbenega dogovora kot tudi določil tega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov. 17. člen Z razpolaganjem čistega dohodka ustvarjajo delavci pogoja za posodobitev proiz- vodnje in povečanje proizvodnosti svojega in skupnega družbenega dela, kot tudi za povečanje dohodka TOZD v prihodnosti. 18. člen Dohodek TOZD se razporeja na: — obveze do TOZD, ki opravljajo svojo dejavnost izven gospodarske dejavnosti, za katere je z zakonom določeno, da se financirajo iz dohodka TOZD, — obveze, s katerimi se zagotavlja socialna varnost delavcev, za katere je določeno, da se financirajo iz dohodka TOZD na osnovi samoupravnih sporazumov ali zakona, — obveze za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb določenih z zakonom, — obveze do DSSS, ki opravljajo posle skupnega interesa za TOZD v DO, — obveze ostale, ki imajo značaj pogodbenih in zakonskih obveznosti denarnih kazni in drugih izdatkov, ki so nastali pri izvrševanju z zakonom določenih obveznosti. 19. člen Po pokritju obveznosti iz predhodnega člena tega sporazuma se oblikuje čisti dohodek TOZD. 20. člen V dohodku TOZD se posebej ugotavlja del dohodka, ki je dosežen kot rezultat izjemnih ugodnosti. VI. Razporejanje čistega dohodka 21. člen Delavci v TOZD razporejajo čisti dohodek po določilih tega sporazuma: na osebne dohodke in skupno porabo, za razvoj in razširitev materialne osnove združenega dela in za oblikovanje, odnosno obnavljanje rezerv. 22. člen Sredstva za skupno porabo, ki se izločajo iz čistega dohodka se vlagajo v sklad skupne porabe. VII. Merila za delitev čistega dohodka 23. člen Delitev čistega dohodka na del za osebno in skupno porabo in del za razširjeno reprodukcijo in rezerve se izvaja z uporabo meril samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka. 24. člen Z letnim planom se določijo razmerja v delitvi čistega dohodka na osnovi ekonomskega interesa, ki se izraža v razširitvi materialne osnove združenega dela, zagotavljanja razvoja in povečanja osebne in skupne porabe delavcev v odvisnosti od dosežene produktivnosti dela. 25. člen Pri vsklajevanju delitve čistega dohodka na osebno in skupno porabo in na sklade v odvisnosti doseženega dohodka na pogojno kvalificiranega delavca se morajo analizirati razlike oziroma upoštevati elementi kot so: opremljenost dela, delovni pogoji, koriščenje kapacitet, dosežena produktivnost in druge pokazatelje, ki vplivajo na rezultate poslovanja. 26. člen Število pogojnih delavcev se izračuna na osnovi zakonskih določil. 27. člen Razporeditev čistega dohodka za osebne dohodke, je odvisna od doseženega dohodka na zaposlenega in doseženega dohodka v odnosu na planiran dohodek na zaposlenega, ki se izračuna na naslednji način: Dp = planiran dohodek D = dosežen dohodek Zp = planirano število zaposlenih Z = dejansko število zaposlenih na osnovi vkalkuliranih ur ODp = planiran osebni dohodek OD = dosežen osebni dohodek (dovoljeno izplačilo osebnega dohodka) 28. člen Mesečne akontacije osebnih dohodkov se določajo na enak način skladno z določili 28. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka. 29. člen Za razširitev materialne osnove dela se lahko izloči več sredstev v odnosu na razmerja določena v tem sporazumu. 30. člen Pri razporejanju dohodka po periodičnih obračunih in zaključnem računu se izločijo sredstva rezerv najmanj v višini, ki je določena z Zakonom. Pri določanju višine rezerv je treba upoštevati mogoče rizike v poslovanju z namenom, da bi se dosegla poslovna stabilnost ter materialna in socialna varnost delavcev. 31. člen Sklad skupne porabe se oblikuje najmanj do višine obveznosti sklada skupne porabe, največ pa do višine, ki je v sorazmerju s planom sklada skupne porabe v odnosu na doseženi dohodek. To pa se izračuna na sledeči način: SPp = plan skupne porabe SP = dosežen sklad skupne porabe (dovoljena razporeditev čistega dohodka za sklad skupne porabe) VIII. Končne določbe 32. člen V kolikor TOZD ne ustvari dovolj dohodka po periodičnem obračunu ali zaključnem računu za zadovoljevanje materialne in socialne varnosti delavcev sprejme naslednje ukrepe: 1. Na zborih delavcev, samoupravnih organih in sestankih družbeno političnih or- SAMOUPRAVNI SPORAZUM Na osnovii določil člena 24. Zakona o združenem delu in členov 46 do 52 Zakona o osnovah sistema družbenega planiranja, Samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije in samoupravnega sporazuma o združitvi, delavci temeljnih organizacij združenega dela sprejemajo naslednji Samoupravni sporazum o osnovah plana TOZD I. Splošne določbe 1. člen Plan je temeljni inštrument ustvarjanja in delitve dohodka TOZD. 2. člen Pravica in dolžnost delavcev je, da planirajo družbeni in materialni razvoj svoje TOZD. S planiranjem vsklajujejo odnose družbeni reprodukciji, posebej pa še odnose pri pridobivanju in razporejanju dohodka. 3. člen Pravico in dolžnost planiranja uresničujejo delavci tako, da samostojno sprejemajo plane v TOZD na osnovah samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije in tega sporazuma. 4. člen Dohodek je temeljna kategorija planiranja ekonomskih odnosov in materialna osnova samoupravnih odnosov v TOZDI Planiranje dohodka TOZD obsega planiranje pogojev in potrebnih sredstev za ustvaritev dohodka in njegovo razporejanje na osebno, skupno gamzacij prouči vzroke, fei so dovedli do takega stanja in sprejmejo sklepe in ukrepe za izboljšanje svojega ekonomskega položaja. 2. Izdela se posebna analiza o poslovanju in izdela sanacijski program, s katerim bodo seznanjeni vsi delavci preko zborov delavcev, kot tudi organi DO in občine. 33. člen Sanacijski program predloži TOZD ostalim TOZD s predlogom za pristop k sanaciji. 34. člen Vodstvo TOZD in strokovne službe so dolžne občasno po potrebi najmanj pa vsake tri mesece ob sprejemanju periodičnih obračunov in zaključnega računa poročati na zborih delavcev v TOZD o izvajanju tega sporazuma. O OSNOVAH PLANA TOZD in splošno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve. II. Načela planiranja 5. člen Plan TOZD mora biti rezultat postavljenih ciljev TOZD in širših družbenih ciljev. 6. člen , Plani se oblikujejo na realnih možnostih TOZD in ostalih udeležencev, ki sodelujejo pri izvajanju skupnih nalog. 7. člen Plani se izdelujejo kontinuirano. III. Vrste planov 8. člen TOZD načrtuje in sprejema: — dolgoročne razvojne usmeritve, — srednjeročne plane, — letne plane, — operativne plane. 9. člen Z dolgoročnimi usmeritvami se določa splošna koncepcija in orientacija TOZD, dolgoročni cilji, smeri razvoja in osnovne inštrumente potrebne za realizacijo dolgoročnih razvojnih usmeritev. 10. člen Srednjeročni plan je osnovni plan ražvoja in ga sprejema TOZD za 5 let vnaprej Dolgoročne razvojne usmeritve so izhodišče za določanje srednjeročnega plana. 11. člen Letni plani se sprejemajo za eno leto in predstavljajo konkretizacijo srednjeročnih planov. Z letnimi plani se določajo konkretne naloge za prihodnje plansko leto in sprejema- jo smernice za ukrepanje za zagotovitev realizacije planov. Letni plani se oblikujejo na osnovi analiz izvrševanja srednjeročnega plana in izražajo tekočo ekonomsko politiko TOZD. 12. člen Operativni plani se izdelujejo za krajše obdobje od enega leta, najmanj pa za vsak mesec posebej. Z operativnimi plani se tekoče vsklajujejo v okviru ciljev letnega plana, predvsem prodaja, proizvodnja in dejavnosti, ki odločujoče vplivajo na proizvodnjo, prodajo in dohodek. IV. Vsebina planov 13. člen Dolgoročne usmeritve vsebujejo predvsem: — razvojne programske usmeritve, — razvojne cilje na področju prodaje in nabave, — razvojne cilje na področju proizvodnje in tehnologije, — razvojne cilje na področju kadrov, — razvojne cilje na področju izboljšanja učinkovitosti poslovanja in organizacije dela, — razvojne cilje na področju finančne učinkovitosti, — razvojne cilje na področju skupne porabe in družbenega standarda. 14. člen Srednjeročni plan vsebuje: — plan prodaje na domačem in tujem trgu po osnovnih proizvodnih skupinah, — plan proizvodnje po osnovnih proizvodnih skupinah, — plan porabe ključnih surovin, materiala in energije, — plan investicijskih vlaganj v osnovna sredstva, — plan vlaganj sredstev za obratna sredstva, — plan vlaganj sredstev za družbeni standard, — plan kadrov s kadrovsko politiko, — plan ustvaritve in razdelitve celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, — plan znanstveno raziskovalnega dela in razvoja novih proizvodov, — plan kazalcev uspešnosti poslovanja. 15. člen Letni plan vsebuje: — plan prodaje na domačem in tujem trgu, — plan proizvodnje z mesečno dinamiko, — plan nabave surovin in reprodukcijskega materiala z materialno bilanco, — plan izvoza in uvoza z devizno bilanco, — plan raziskovalnega dela in razvoja novih proizvodov, — plan kadrov s kadrovsko politiko, — plan osebnih dohodkov, — plan amortizacije, — plan porabe in oskrbe z energijo, — plan investicijskega vzdrževanja, — plan propagande, — plan varnosti pri delu, — plan stroškov, — plan obratnih sredstev in virov, — plan investicijskih naložb in virov, — plan skupne porabe in družbenega standarda, — ovrednoten program dela delovne skupnosti skupnih služb,' — ovrednoteni programi dela TOZD skupnega pomena, — program dejavnosti strokovnih služb TOZD, — terminski plan dela. 16. člen Operativni plan vsebuje: — plan prodaje po asortimanu in izvedbah, — plan proizvodnje po asortimanu in izvedbah, — plan dohodka in delitve dohodka, — plan nabave, — plan financiranja. 17. člen TOZD planira svoje aktivnosti po enotni metodologiji izdelave, vsklajevanja in sprejemanja planov, ki je določena s posebnim splošnim aktom na osnovi 26. člena Samoupravnega sporazuma o osnovah plana delovne organizacije. VI. Vsklajevanje in sprejemanje planov 18. člen Delavci v TOZD z neposrednim izjavljanjem odločajo o sprejemu plana TOZD. 19. člen TOZD samostojno pripravlja in sprejema svoj plan in sodeluje pri izdelavi elementov plana DO in delovne skupnosti in drugih samoupravnih organizacij ald skupnosti, s katerimi je neposredno ali preko DO povezana pri ustvarjanju dohodka z združevanjem dela jn sredstev ali na osnovi drugih interesov. 20. člen V postopku izdelave osnovnih proporcev za izdelavo planov, delavci TOZD določajo smernice za plan TOZD. 21. člen Samoupravni sporazum o osnovah plana TOZD sprejema TOZD na predlog DS TOZD z neposrednim izjavljanjem. 22. člen Vse spremembe tega sporazuma se izvajajo po postopku, ki velja za sprejem tega sporazuma.