POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI L POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v Inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprava* Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Malt oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din . maU oglasi. H slutijo v sociaUe namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0 Štev. 88 t Maribor, sobota, dne 3. avgusta 1940 t Loto XV Aktualno opozorilo h gospodarskim reformam Politika je stvar, ki jo je treba razumeti in obravnavati v splošno korist resno. To velja za politično-upravno m gospodarsko politiko. H gospodarski politiki v naši državi se večkrat oglaša zagrebški »Jugoslovenski Lloyd«, ki obravnava gospodarska vprašanja s stališča »gospodarstva«, vendar pove časih tudi kakšno krepko besedo. V svoji številki z dne 30. julija t. 1-prav opravičeno žigosa slabosti našega gospodarstva ter zahteva, da se iz gospodarstva izloči vse nesolidne in avanturistične tipe. Po vojni, pravi,* je postala Jugoslavija za tuji kapital privlačna še ne iz-koristena dežela. Kapital se je hotel naseliti čim ugodneje. Tu mu ja bila dana možnost za pridobivanje raznih koncesij, delovna sila je bila poceni in mogoči so bili veliki dobički s pomočjo intervencij, korupcij in izvajanjem raznih »nacionalnizacij« ter z drugimi čistimi in nečistimi posli. Tako je prihajal neskrupulozni tuji kapital v državo in domači človek, ki se doslej ni brigal za velike stvari, je postal »velikopotezen« in je znal pridobiti uradne in privatne gospodarske kroge za svoje posle. Ce si tem ljudem očital konjunkturizem in pustolovstvo, so se opravičevali s tem, da so tudi Ameriko odkrivali in do-grajali najrazličnejši roparji (gusarji) in pustolovci. Če je tam bilo to mogoče, zakaj bi pri nas doma ne bilo. Te nove veličine v gospodarstvu so si pridobivale vpliv v merodajnih krogih s svojimi naslovi, njim je pogostoma nasedel tudi domači kapital. Kakor gobe po dežju so nastajala velika, z zvenečimi imeni nazvana podjetja, s širokimi zasnovami, obetajoča milijonske dobičke, pa je prišla majhna kriza in podjetja so se sesula, če niso bila zaradi ugleda gospodarstva sanirana z javnimi sredstvi. Zahvaliti se imamo samo zvezam in skupnosti interesov med poslovnimi in političnimi »veličinami«, da pri nas ni prišla v javnost kriminalna in škandalozna kronika, kakor bi morala. — Inozemstvo še danes očita pristojnim krogom, kako je bilo mogoče tako slabo gospodariti. Seveda nosi krivdo tudi tuji kapital sam, ker se je naslanjal na nesolidne elemente, pri čemur pa trpi tudi naš ugled. Prav sedaj smo v enakem položaju. Tudi sedaj hočejo bivše in nove »veličine« z bliskovito naglostjo izkoristiti sedanjo dobo inflacije in vojno. /ocknfet' ;li»♦ Vso gospodarsko javnost skušajo fascinirati s svojim ugledom in akcijo, da se uvedejo v solidne beograjske in zagrebške gospodarske kroge, ki pa žele obvarovati solidnost gospodarske politike napram tujcem in sebi. • * Približno tako označuje navedeni list naše »vidno« gospodarstvo, o katerem največ čujemo in čitamo. Naš tisk ni sposoben - » » i . !J, da bi vse zlo ožigosal, niti ne more zagovarjati konkretno dobro gospodarsko Politiko, ker ga v tem ovira vpliv gospodarskih »veličin«, ki so dejansko v*rok, da z gospodarsko politiko nikakor ne pridemo. Špekulantstvo in pu-8tolovstvo podira še tiste zasnove go-*Podarske politike, ki bi kaj obetale. ^ Dtužlvo narodov se menda vendarle preseli j Zedinjene države v Princetovvn, kjer ostane 0 konca vojne. , Ne« J riavni proračun znaša 14 milijard 708 milijonov dinarjev Proračun je večji od lanskega za 2380 milijonov dinarjev. Finančni minister dr. Šutej je dne 31. julija podal obširno izjavo o novem proračunu. Dne 31. julija poteče namreč veljavnost uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesec april, maj, juni in julij, kakor tudi naknadni in izredni krediti k tem dvanajstinam. Po izjavi drja Šuteja je bila vlada zaradi razpusta narodnega predstavništva primorana podaljšati proračun za leto 1939/40 za štiri mesece. Z ozirom na izjemne razmere, ki vladajo v Evropi, je bil proračun za štiri dvanajstine koregiran v računskem in zakonitem delu z uredbo na osnovi člena 116 ustave, ki omogoča izjemo v izrednih razmerah. Ker se razmere niso spremenile, je treba tudi sedaj prevzeti isto proceduro in je bilo sklenjeno, da se porabi čl. 103 ustave, po katerem se lahko proračun s kraljevim ukazom podaljša do konca obračunskega leta. Evropska vojna, ki je v polnem teku, je tudi v nevtralnih državah izzvala stanje, ki zahteva, da se izdajo izjemni u-krepi. Kr. vlada je pred težko nalogo, prilagoditi proračun izrednim razmeram in potrebam. Jasno je, da bo morala vlada, če bo sedanje stanje trajalo naprejj izdati še nadaljnje ukrepe. Poleg povečanih potreb v zvezi z narodno obrambo so tudi drugi faktorji, ki vplivajo na sestavo proračuna. Eden teh glavnih faktorjev je naraščanje cen predmetom, ki jih država nabavlja za svoje gospodarstvo. Indeks cen uvoznega blaga se je napram stanju v juniju lanskega leta dvignil za 46.2 odst., medtem ko so se izvozni proizvodi podražili za 31.3 odst. Novi proračun je bilo treba spraviti v organsko zvezo s štirimi že izdanimi proračunskimi dvanastinami. Krediti za razdobje avgust 1940 do marca 1941 ne gredo preko stanja, ki je bilo ustvarjeno s proračunskimi dvanajstinami za razdobje april—julij 1940. Če vzamemo celotno razdobje 12 dvanajstin kot proračun za leto 194041, tedaj znaša ta proračun 14 milijard 708 milijonov dinarjev. Preračun za 1, 1939/40 je znašal 12 milijard 328 milijonov dinarjev. — Dejansko povišanje znaša torej 2 milijardi 380 milijonov dinarjev. Minister je povdaril, da se ne sme izgubiti iz vidika, da je to naš vojni proračun. Za kritje bodo predpisani višji izdatki, . Za kritje večjih izdatkov bodo predpisani povečani davki. Predviden je večji donos neposrednih davkov v znesku 970 milijonov din. Zemljarina bo povišana za 80 milijonov dinarjev, zgra-darina 30 milijonov, pridobnina 240 milijonov, družbeni davek 100 milijonov, prometni in luksuzni davek 340 milijonov, špecijalni prispevek za narodni obrambni sklad 180 milijonov. Predvideno je nadalje povečanje davkov od trošarin za 250 milijonov, taks 170 milijonov in povečanje dohodkov monopolov 300 milijonov ter dohodkov od državnega gospodarstva 471 milijonov, državnih uradnikov. Čeprav še niso nastopili ravno najpovoljnejši momenti, vendar je vlada pristopila k reševanju tega nujnega vprašanja in je izdala uredbo o povečanju prejemkov državnih uslužbencev. Predvideno je dalje, da se materijalni izdatki, ki so predvideni v novih proračunskih dvanajstinah, smejo potrošiti samo do zneska 80 odst., dočim se pa sme 20 odst, porabiti samo z odobre-njem finančnega minitra. Finančni minister dr. Šutej je dalje dejal, da je moral preskrbeti na kakršni koli način potrebna sredstva, da se končno uredijo prejemki državnih uslužbencev. Na drug način se to ni moglo doseči. S prihranki, ki bodo doseženi pri materijalnih izdatkih, bo ustvarjena rezerva, s katero bomo mogli zboljšati prejemke državnih uslužbencev. Sedaj prihajajo boljši časi. Najtežji meseci so minuli, je dejal dr. Šutej in sedaj prihajajo boljši časi. — V kratkem bo objavljena uredba o izrednih dokladah državnih uslužbencev in vpokojencev. Za vsakega otroka bo-: do dobivali po 50 din mesečno izredne ! doklade. Izredne doklade za posamezne uslužbence bodo znašale 100 do 200 din. Znano mi je, je dejal dr, Šutej, da je mnogo državnih uslužbencev, ki so prejemali na roko komaj 600 do 800 din, a so oženjeni in imajo veliko število otrok. Uredba je gotova in bo, ko se vrnem v Beograd objavljena; izplačevanje te izredne doklade pa se bo pričelo 1. septembra. Ni povoda za krik in vik, Mii ne uničujemo gospodarstva, nego ga podpiramo. Je pa mnogo razlogov, ki zahhte-vajo, da postavimo splošno proizvodnjo na popolnoma drugo osnovo, a za to so potrebna sredstva. Po mojem globokem prepričanju operiranje s predpostavko nema kredita pomeni siromaštvo duha za one, ki so na vladi in opravljajo državo. Prizadeval sem si, da storim vse, kar je mogoče za Stabilizacijo cen. Baš državni uradniki pa bi bili pozvani in dolžni, da budno kontrolirajo cene, kajti sicer je iluzorno vsako povišanje prejemkov, če se cene še nadalje povišujejo. Mednarodni položaj In Sovletska Rušila Poročilo Molotova na seji vrhovnega sovjetskega vseta. Dne 1. avgusta t. 1. je poročal na seji vrhovnega sovjeta Zveze sovjetskih socialističnih republik o zunanji politiki Sovjetske Rusije, Med drugim se je dotaknil tudi sovjetskih interesov na Balkanu ter podčrtal vzpostavitev odnošajev med Sovjetsko Zvezo z Jugoslavijo. Glede dokumentov iz nemške Bele knjige, ki navajajo neke načrte zaveznikov s sodelovanjem Turčije proti Sovjetski Zvezi in dejal, da mora biti Rusija tudi na svojih južnih mejah pripravljena. Vojni dogodki so se razvijali zelo naglo. Med vsemi temi dogodki je najvažnejši poraz in kapitulacija Francije. — Francija je pokazala izredno slabost in je jasno, da ne gre samo za slabo vojaško pripravljenost. Vladajoči krogi v Franciji so v nasprotju z Nemčijo prezirali vlogo Sovjetske Zveze v evropskih vprašanjih. Ti vladajoči krogi tudi niso bili povezani z narodom, temveč so se lastnega naroda bali, dasi uživa upravičen sloves najbolj svobodljubne-ga naroda na svetu. To je najvažnejši vzrok slabosti Francije. S kapitulacijo je Francija sicer dobila premirje, vendar pa še nobenega miru. Mirovni pogoji še sploh niso znani. Od vseh zaveznikov, ki so se borili proti Nemčiji in Italiji, je ostala seda) samo Anglija, ki je odločena nadaljevati vojno, pri čemur računa na pomoč Amerike. Nemčija je dosegla doslej velike uspehe, toda ni še dosegla svojega glavnega cilja, da bi končala vojno, kakor se to sama želi. Hitler je 19. julija naslovil mirovni apel na Anglijo, angleška vlada pa je ta apel zavrnila in bo borbo nadaljevala z vsemi sredstvi do kraja. Kakšen bo konec te vojne in ke-daj, tega ni mogoče vedeti. Sovjetska Zveza hoče ostati zvesta svoji dosedanji politiki miru in nevtralnosti. Odnošaji do Nemčije odgovarjajo slej ko prej sklenjenemu sporazumu. Iz naše strani smo ta dogovor dosledno izvajali in s tem odstranili vsako možnost trenja med Sovjetsko Zvezo in Nemčijo. Tudi odnošaji do Italije so se v zadnjem času izboljšali. Po vseh akcijah, ki so bile vprizorjene s strani Anglije proti Sovjetski Rusiji, je težko pričakovati boljših odnošajev, čeravno moramo smatrati imenovanje Crippsa za angleškega poslanika v Moskvi kot izraz angleške želje, da bi se odnošaji med obema državama zboljšali. Razveseljiv in važen dogodek predstavlja obnova rednih diplomatskih odnošajev z Jugoslavijo in obstoja upravičeno upanje, da bo prišlo do tesnejših prijateljskih vezi s to vodilno balkansko državo. Glede Finske je Molotov dejal, da je nadaljnji razvoj dobrih odnošajev odvisen v prvi vrsti od finske vlade. Položaj Norveške je še nejasen, s Švedsko pa ima Sovjetska Rusija mnogo skupnih interesov in je bila pravkar sklenjena trgovinska pogodba. Nadalje je Molotov govoril o priključitvi Besarabije in severne Bukovine. Glede Japonske pa je dejal, da sestava nove vlade še ne nudi nobenega jamstva in jasnost glede japonskih ciljev do Sovj. Zveze. Kritiziral je stališče Zedinjenih držav glede zadržanja do Baltiških držav in njene nenaklonjenosti napram Sovjetski Uniji. Amerika ima v zvezi z evropsko vojno čisto imperijalne težnje in Sovjetska Rusija mora biti budno na straži. Ob zaključku svojega govora je Molotov opozoril, da je Stalin odredil, da bo morala biti Sovjetska Zveza odslej v popolnem mobilizacijskem stanju in tako pripravljenan za napad s katere koli strani. , i Poostren desničarski kurz v Franclji Po švicarskih listih je pričakovati, da bo prišlo v Petainovi, vladi kmalu do spremembe in bo desničarski kurz še bolj poostren. Napoveduje se tudi ustanovitev enotne stranke, ki bi jo naj vodil Marcel Deat, znan zagovornik skupine, ki sei je zavzemala za sporazum s totalitarnimi državami. Val ogorčenja med francoskimi delavci pa je izzvalo imenovanje Renea Belina za ministra za industrijo. , . , Pred nemSkim napadom na Anglijo Ali bliskoviti napad ali vojna do izčrpanja. V nemškem tisku čitamo, da bliskovitega napada ali vojne, kakršna je bila na Poljskem ali v Franciji, na Anglijo ne bo. Nemška poročila pravijo dalje, da so prilike z vojno proti Angliji drugačne in zahtevajo drugačno metodo vojevanja. Ofenziva proti Angliji se vrši že pet tednov. V tej ofenzivi gre predvsem za vojno nad angleškimi obalami in v Ro-kavskem prelivu, kjer ni mogoče izrabiti vseh tehniških pomočkov in večjega števila vojske. V teh petih tednih, pravi nemško poročilo, je bilo potopljenega skupaj 936 tisoč ton angleškega trgovskega bro-dcvja. Nemško letalstvo je potopilo 334.000 ton sovražnih ladij. Izguba za Anglijo znaša torej na Heden 187.000 ton, kar bi tudi za Anglijo bilo preob-čutno. Letal pa je izgubila Anglija v tem času 370-in je gotovo večje število zaradi poškodb nerabnih. Angleška potočila ugovarjajo tem po- še iz vseh delov sveta. Anglija je ob početku vojne imela 21 milijonov ton trgovinske mornarice in je doslej izgubila 2 milijona ton. — Z zavezniškimi mornaricami se je pa tonaža povečala za 10 milijonov. Razentega je Anglija najela znatno število tujih ladij. Istotako poroča angleško letalsko ministrstvo, da je bilo samo nad Anglijo sestreljenih povprečno vsak dan 8 nemških letal v tem mesecu. V mesecu juliju je bilo sestreljenih 240 sovražnih letal, kar znaša v celoti izgubo vsaj 600 letal. V Angliji nastopa slabo vreme in so operacije otežkočane. Ali in kdaj bo odločilen napad na ; Anglijo, je uganka, je stvar priprav na-I čina, če se ta izvrši ali pa bo morda | ostalo le *pri bojevanju medsebojnega ; izčrpavanja, ki je po podatkih tudi strahovito, neglede na različna poročila. Tudi ni mogoče presojati bodočega re- doma Ut fta si/etu štedil pri materialnih ali j čim so se naši gospodarstveniki še le sedaj znaša ‘ Noti proračun bo stvarnih izdatkih. Ta prihranek naj okoli 20 odstotkov, kar pomeni, da bo vlada štedila pri investicijah v državnem gospodarstvu in drugod. Morda ta ukrep opravičuje sedanje mednarodno stanje, vendar pomeni ta prihranek škodo za gospodarski razvoj. Kako naj se razdeli SUZOR. Zagrebška banska uprava je poslala osrednji vladi v Beogradu načrt o razdelitvi SUZOR-a, ki ga je napravila sporazumno s »hrvaškimi« delavskimi in name Scenskimi organizacijami, ker SUZOR ni bil razdeljen do 31. julija. Socialno zavarovanje je važna delavska ustanova in se ne bi smela lomiti s takim nasilstvom in brez temeljitega razmotrivanja od strani interesentov, ki niso samo »hrvaški«. Kdo pa so ti ljudje? — Dne 27. julija je priobčil »Slovenec« v ponatisu članek »Po hišni preiskavi v loži« iz beograjskega lista »Vreme«, v katerem čitamo med drugim tudi to-le zanimivost: »Tako je prišlo do nečuve datkom. Anglija, pravijo, je izgubila od trenutek doživi nova presenečenja z 26. junija do 24. julija t. 1. le 205.000 ozirom na način in obseg. V Angliji ton. Prevozi angleških čet po morjih računajo, da se bo napad pričel že v niso imeli nobenih izgub, čeprav se vr- začetku prihodnjega tedna. zultata gigantske borbe, ki lahko vsak nosti, da je najmočnejša organizacija, ki je imela v rokah politični, gospodarski in kulturni spomnili na Rusijo. Konierenca o zboljšanju poštnega prometa z Bolgarijo se je te dni vršila V Beogradu. Pri pogajanjih je bil dosežen popolen sporazum in bo poleg zboljšanega poštnega prometa izpopolnjena tudi telefonska služba. Povišanje telefonskih pristojbin. Minister pošte je izdal odlok, s katerim se od! 1. avgusta letos znatno povečajo telefonske pristojbine za inštalacije, naročnina, telefonski poziv in pristojbine za medkrajevne telefonske pogovore. Vedno več petroleja izvozi v zadnjem času Romunija v Nemčijo. Tako so Romuni dobavili Nemčiji meseca julija 200.000 ton nafte in petroleja, radi česar je izvoz v druge države domala popolnoma prenehal. Ob priliki proslave švicarske samostojnosti, ki si jo je pridobila leta 1291, je izdal vrhovni poveljnik vojske general Guisan dnevno pove-. lje, v katerem med drugim povdarja odločnost Švice, da se bo borila z vsemi sredstvi in že vprašanje, kako se bomo Švicarji obra- Vojna poročila Po nemškem vojnem poročilu je bilo radi slabih vremenskih razmer udejstvovanje znatno omejeno. V Rokavskem prelivu so naša letala napadla sovražne trgovske ladje. V bližini Dovera je prišlo do letalskega spopada in je bilo pri tem sestreljenih 5 angleških letal in dva balona, dočim so se nemška letala vrnila brez izgub. Po poročilu Reuterja iz Londona je angleško letalstvo bombardiralo vojaške naprave v severni Franciji in na Nizozemskem, kjer je bombardiralo zlasti letalske lope. Letalci so napadli tudi obrežne baterije na norveški obali pri Stavangerju in nemško pomorsko oporišče v Emdenu. Eno angleško letalo se iz teh poletov ni vrnilo. Pri nočnih poletih so kljub slabemu vremenu napadla petrolejske rafinerije v Hamburgu in Mannheimu. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. Obrambne priprave Amerike Vojni odbor ameriškega senata je te dni razpravljal o uvedbi splošne vojaške obveznosti in spremenil prvotni zakonski predlog, ki je predvideval, da bi se vojaška obveznost nanašala na vse Američane od 18. do 64. leta starosti in bi imela na ta način Amerika 42 milijonov vojnih obveznikov. Sprejet pa je bil predlog, ki predvideva samo 12 milijonov obveznikov in se bo vojaška obveznost nanašala le na moške med 21. in 31. letom. Dopolnilni krediti za državno obrambo znašajo 450 milijonov dinarjev. Predstavniški dom je dovolil dopolnilne kredite za državno obrambo v znesku okrog 450 milijard dinarjev. — Načrt predvideva zgraditev 200 novih vojnih ladij in nabavo drugega vojnega orožja ter graditev 19.000 letal. Italijanska uradna poročila pravijo, da so v vzhodnem delu Sredozemskega morja italijanska letala potopila en angleški rušilec. Pri iz-vidniškem poletu nad Malto pa sta bila sestreljena dva angleška bombnika, dočim se eno italijansko letalo ni vrnilo. Sovražniik je izvedel letalski napad v Vzhodni Afriki. Bombardiranje pa ni povzročilo posebne škode. Angleško voino ministrstvo pa javlja, da je bilo v Libiji od vstopa Italije v vojno na italijanski strani 512 mrtvih, na angleški pa 30. Anglija je v bojih izgubila 10 letal. Italijani pa 90. Poročilo navaja dalje, da je bilo potopljena zopet neka italijanska podmornica in je tako Italija zgubila doslej že 16 podmornic. Kako bo urejena nova Evropa? Italijanski publicist Virginio Gayda piše v »Giornale d’ Italia« o govoru nemškega gospodarskega ministra drja Funka. Dr. Funk, pravi, priznava dve gospodarski individualnosti: Nemčijo in Italijo. V smislu pogodbe med Nemčijo in Italijo z dne 22. maja 1939 gre za to, da si združeni sili italijanskega in nemškega naroda zagotovita svoj življenjski prostor v novi Evropi. Verzajski mir je ustanovil majhne države, kar je povod sporom. Nova Evropa se mora povezati s pogodbami, ki bodo služile in ustrezale potrebam obeh velesil in medsebojnemu sodelovanju gospodarsko in politično. V tem razmerju ne bodo nastajali spori, ker bodo interesi podrejeni skupnosti. red v državi, sprejemala navodila iz inozem- "111, ko SO podlegle milijonske armade, je nesiva.« - Naj bi vendar »Slovenec« že enkra: ^ed™ Švicarja. Računamo na lastni pogum dvignil zaveso na tej framasonski pozornici, 'n ljubezen do Sl obode. da bi javnost spoznala, kdo so ti ljudje, ki so Vse nemške ujetnike v Angliji so po london-delali na škodo idržave, pri tem pa imeli v skih vesteh odpremili iz Anglije v Kanado, kjer rokah politični, gospodarski in kulturni red. se nahajajo posebna taborišča za ujetnike. Važno je tudi, da bi javnost zvedela, od kdaj Dve francoski petrolejski ladji zadržujejo in do kdaj so imeli ti ljudje tako moč v državi. Angleži v Aleksandriji. Francoska vlada je biiki".'. 'tfitan -t r» V--C Sv rmftjp diplomatskim potom zahtevala v Londonu, da •- , ■ . — Kar se tiče teh 1 naj se petrolej izroči. Verjetno je, da interven- skrivnostnih framasonov in njihovega pogub- C!ia ne bo uspela. nega dela pa upamo, da bo stvar skoro očita, Švedska izstopi iz Društva narodov. K temu kajti imamo zakom o zaščiti države in tudi so- jo sili izpremenjen položaj v Evropi in bre-dišče za zaščito idržave ter zato niti najmanj me izdatkov v ta namen1, ker se dežela naha-ne dvomimo, da bodo škodljivci države izroče- ja v krizi. ni temu sodišču. * — Pomočnik direkterija poštne direkcije v | Proti »masonskemu« gibanju. Prostozidar- Ljubljani. Za pomočnika poštne direkcije v TISKOVNI SKLAD Za tiskovni sklad so darovali: Celje: S. F. din 6.50; Maribor: Koren Fr. din 15, Koren E. din 30, Fanedl Franc din 10. Iskrena hvala! Posnemajte! sko gibanje, kakor poročajo »Novosti«, ustavi pri nas svoje delovanje. »Slovenec« je pa poročal te dni, da so se minuli teden mudile na Bledu osebnosti, ki žele. da se opuste ukrepi proti prostozidarskim ložam. »Slovenec« ne navaja imen teh posredovalcev, pač pa je njegovo časopisje trdilo, da marksisti sodelujejo 7. »masoni«. Povedal pa ni ne s kom in ne kaj. — \ V*. Prva konierenca s sovjetskimi trgovinskimi predstavniki se je vršila te dni v direkciji za zunanjo trgovino v Beogradu. Za skleipanje trgovinskih poslov s Sovjetsko Zvezo se je baje priglasilo že veliko število interesentov. Največ zanimanja vlada za uvoz bombaža, ki ga naša tekstilna industrija nujno potrebuje. Jugoslovanski gospodarstveniki nameravajo poslati tudi posebno delegacijo v Sovjetsko Rusijo, ki bo na licu mesta proučila možnosti trgovinskih poslov med obema državama. — Žal, da je tako pozno iprišlo do trgovinskih odnošajev s Sovjetsko Zvezo, kjer bi bila naša industrija že zdavnaj lahko dobavljala potrebne surovine. Sovjetska Zveza ima seveda tudi z drugimi državami trgovinske dogovore, ki jih mora izpolnjevati, zlasti, ker je bil trgovinski sporazum z drugimi državami sklenjen že zdavnaj, do- Ljubljani je bil imenovan dr. Franc Janžekovič. Velika železniška nesreča v Ameriki, ki se je zgodila na progi med Clevelandom in Acro-nom, je zahtevala 41 smrtnih žrtev. Izvoz letalskih olj iz Amerike je Po uredbi, ki jo je podpisal te dni Roosevelt, prepovedan. Prepoved se nanaša na vse države enako, torej Anglijo, Nemčijo. Italijo in Japonsko. Vendar bodo prizadete le poslednje države, ker je Anglija že doslej iz Amerike uvažala le malo tega olja. ' Pritok letal iz USA je, kakor je izjavil minister za Indijo lord Amery, iz dneva v dan večji. Anglija bo imela po tem poročilu v kratkem absolutno nadvlado tudi vi zraku. To se pozna tudi pri napadih britanskih letal, ki so vedno hujši. Poleg tega se je povečal tudi pritok letal iz Kanade. Tako britansko bro-dovje, kakor tudi letalstvo bo v kratkem pripravljeno tudi za ofenzivni nastop. Zopet potres v Turčji. Dne 30. m. m. je bil v Turčiji v Anatoliji zopet jako močan potres. Najhujši je bil potres v Josgadu, kjer je bilo 300 oseb mrtvih in več sto ranjenih. Dvanajst vasi je porušenih. JDclavsUa DoliHka* ne doliva nolcniU suluencif, zato po-cavnai nacoinino tako{! Zane Grey: 134 Mož IX^ozda »Vsaka druga prilika pa ni zdaj. .. Burta ne bo nikdar več nazaj!« Wilson je rekel to z nepriklicno gotovostjo. »Uh! Že zopet ta smešna čustva v tebi, — se.,^ spet vzbujajo, kaj? Vse te nadnaravne bajke, ki jih ne moreš pojasniti, a?« Ansonova vprašanja so bila očitajoča in zagrenjena. »Da. In veš, Snake, vse to bi mogel tudi tebi očitati. Mar se ne vzbujajo tudi v tebi včasih taka smešna čustva?« »Ne, nikoli!« je jezno zarobantil poglavar. Zanikal pa je s tako strastjo, da se je moglo takoj opaziti, da laže. S trenutkom tega strastnega izbruha, ki je bil le krčevito oprijemanje za stare instinkte hrabrosti v njegovem značaju, je moral, v kolikor se ne bi njegova sreča nenadno ne okrenila, z vso naglico drveti v svojo neizbežno propast. In za take surove, brezobzirne nature, pomeni slutnja poloma obupen odpor, obupno izzivanje usode, obupne strasti, ki se pojavijo, da bi sejale nesrečo, kri in smrt, da bi nesrečo, kri in smrt nad lastno glavo priklicale. Wilson je naložil še nekaj drv na ogenj in je pri tem hrustal košček prepečenca. Nihče ni zahteval, da bi kaj skuhal. Nikomur se tudi ni ljubilo, da bi sam to storil. Drug za drugim so šli k svojim svežnjem in so si vzeli iz njih malo kruha in mesa. Potem so čakali kakor ljudje, ki sami ne vedo, česa čakajo, ki pa tisto, kar pričakujejo, sovražijo in se ga boje. n i > j. Večerni mrak v tej globeli je bila nenavadna, tihotapska izprememba v ozračju; svetloba in senca sta se stopila v umazano sive, plazeče se sence. Nenadoma je može prestrašilo prhanje in konj. »Kljuseta so se prestrašila«, je zaklical Anson in skočil pokoncu. »Hajd, hitro!« Moze je šel z njim in izginila sta v temi. Spet se je slišalo topotanje kopit, lomastenje po grmovju in globoke glasove mož. Nazadnje sta se vrnila oba tolovaja in sta vodila za seboj za povodce troje konj, ki sta jih na odprti jasi privezala. Pri svitu tabornega‘ognja je bil videti Ansonov obraz zaskrbljen in resen. »Jim, konji so postali bolj plašni ko srne«, je rekel. »Jaz sem vjel svojega in Moze druga dva. Ostali pa so zbežali, kakor hitro sva se jim približala. Nekakšna žival jih je morala hudo prestrašiti. Mi moramo vsi hitro za njimi.« . Wilson se je dvignil in dvomljivo zmajal z glavo. In v tem trenutku je zadonelo v tišino noči presunljivo in prestrašeno rezgetanje splašenega konja, ki se je, podaljšano v nepriroden krik, mahoma utrgalo in umolknilo. Sledilo je plaho hrzanje, ropot, žvenket, topotanje bežečih kopit in lomastenje po grmovju; za tem pa naraščajoče in gromovito hrumenje, ki so ga prekinjali pretresljivi, divji glasovi. »Panika!« je zakričal. Anson ni tekel k svojemu konju, ki ga je bil malo prej poleg taborišča privezal. Bila je to mogočna žival, divjega izgleda, ki se je zdaj postavljala na zadnje noge in delala visoke skoke, da bi se odtrgala. Anson je priskočil še ravno ob pravem času in moral se je z vso svojo težo obe- siti nanj, da je konja spet spravil na vse štiri. Šele ko je lomasteča, prhajoča in topotajoča zmeda popustila in se porazgubila v okolici, si je upal Anson svojega konja pustiti samega. »Vse je proč! Naši konji so proč! Ste jih slišali?« je zaklical ves iz sebe. »Gotovo. Zdaj so se raztepli na vse vetrove«, je odvrnil Wilson. »Bos, teh ne dobimo nikoli več nazaj, pa če jih iščemo sto let«, je izjavil Moze. »To nam bo zadelo zadnji udarec, Snake Anson«, je rezko pripomnil Shady Jones. »Kljuseta so proč! Lahko pošlješ za njimi iz roko poljubček... Zdaj vidiš, kam si nas spravil!« Pod težo te trojne obtožbe se je tolovajski poglavar opotekel nazaj na svoj sedež, tih in pobit. Molk se je spustil na te može in molk je zagrnil vso globel.. * Nastala je popolna noč, s strahotno črno temo, neprijazna, samotno tiha, brez vsake zvezde. Tiho je ječal veter. Pošastno je klokotal potok v čudnih akordih, ki so se končavali z nekim votlim glasom. Niti enkrat ni bil ta glas isti kakor v prejšnjem trenutku; — zdaj je mrmral kakor tiho, daljno grmenje, — zdaj zopet grgral kakor voda, ki jo vrtinec požira — in spet ga je bilo slišati kakor prekucevanje kamenja, ki ga močan vodni tok žene s seboj. Črne kamenite stene ni bilo razločiti, a zdelo se je, kakor da si je nadela različne pošastne obraze. Velikanski bori so se pošastno dvigali v višave, njih sence so bile goste, neprodime, valujoče in vsak hip drugačne. Begajoči svetlobni odsevi tabornega ognja so plesali po velikanskih deblih in se fanatično igrali okrog globoko zamišljenih mož. 7g MtšiUUvaUv CELJE Poživimo organizacijsko delo. Zunanje politične .prilike in nepričakovane spremembe z bliskovito vpjno, so tudi pri nas bile vzrok, da je zastajalo organizacijsko delo. Ko pa je sledila iz raznih razlogov prepoved zborovanj, je tudi v delavskih1 društvih nastal škodljivi zastoj, ki je pustil kvarne posledice, posebno radi ustavljenega dela v strokovnih organizacijah, katerim je bilo onemogočeno, da bi na legalnih delavskih sestankih stavili svoje zahteve, osobito radi zvišanja mezd vsled naraščajoče draginje. Obvestilo, da je intervencija pri banski upravi raai zabrane delavskih sestankov uspela, vsled katere nam je zopet 'omogočeno redno poslovanje, je ugodno vplivalo na vse delavske funkcionarje, ki se bavijo s socialnim vprašanjem, čemur se ni čuditi, saj je bil življenjski obstoj _ delovnih slojev resno ogrožen. Podjetniški krogi so prepoved zborovanj temeljito izkoristili z odpovedjo kolektivnih pogodb in neizvajanjem socialne zakonodaje. Prizadeto1 delavstvo pa so hoteli na različne načine uspavati, naj še potrpi, ker se razmere obračajo z veliko naglico v prid delavstva itd., dočim so sami z zvišanjem cen vendar računali, da ostane sedanje stanje trajno. — Kdorkoli priporoča ali šepeta delavstvu, da naj čaka prekrižanih rok na rešitelje, je hote ali nehote sovražnik delavstva. Neurejene razmere in izkoriščanja s strani pridobitnih kdogov nas silijo, da z našim delom nadomestimo zamujeno, zato se moramo bolj zanimati za naš lisk in poživeti organizacijsko delo. r TRBOVLJE Pokalni nogometni turnir. V nedeljo, dne 4. avgusta se bo vršil na igrišču Amater-ja pokalni turnir za prehodni pokal predsednika občine s. Klenovška, ki je bil razpisan lainsko leto ob priliki 40 letnice ZRJ. Pokal' hrani SK Amater. Na (turnirju sodelujejo’ SK Olimp, Dask, SK Retje in SK Amater. Vabimo ljubitelje športa, da poselijo ta zanimiv turnir delavskih klubov. Pričetek ob 3. uri pop. SK Amater. KRANJ O vprašanju naraščajoče draginje bodo razpravljali v nedeljo, dne 4. avgusta na sestan ku, ki ga sklicuje tukajšnja podružnica »Splošne delavske strokovne zveze«. Sestanek ?e bo pričel ob 9. uri dopoldne v »Cankarjevem domu«. Vabijo se vsi delavci, da se tega važnega sestanka v čim večjem številu udeležijo. 1 Neki ponočnjaki v zadnjem času pridno vsiljujejo delavcem neke reklamne letake na ta način, da jih ponoči trosijo po ulicah, Menda pa roba, ki jo ponujajo ni posebno priporočljiva, ker bi sicer teh letakov ne trosili v nočnih urah. temveč bi jih lahko podnevi razdelili med delavce. Ali se morda gospodje delavstva bojijo? TRŽIČ Še ena »Gorenjčeva« Senzacija, Pred časom je pisal šepasti »Gorenjec«, da ie gospod z mesečno postransko gažico din 500.— riskiral vsoto za nabavo neke znane nove uniforme. Njega samega še nismo imieli čast videti v taki uniformi. Sicer ie svoj čas precej ponosno hodil v tej slični uniformi. »Gorenjec« poje slavo torej tistemu, ki kaj riskira za uniformo. Iz vrst delavstva prihajajo bridke pritožbe o neznosni draginji, hi vlada v Tržiču. Za primer navajamo samo nekaj cen: olje din 40, meso 24, mast 22—24, sladkor 16, riž 14—15 itd. Na knjižice nekateri sploh ne dajo več. Kje je protidraginjstki odbor, da bi zaščitil delovne konzumente? Številni slabo situirani lastniki hišic se pritožujejo, da ne prejemajo stanarin od vojnih obveznikov radi tozadevne uredbe. Pravijo, da trgovci hitro podraže blago, oni pa ne morejo priti do svojih pravic. 'Davek ipa morajo kljub temu v redu plačevati. Pred časom je 'bilo v neki garderobi, ki je last precej resnih ljudi, prav luštno V družbi obeh spolov. Čez nekaj dni nato je završčalo v klubu teh resnih ljudi. Nadaljnjo besedo Pa naj ima 'dopisnik »Gorenjca«, v kolikor ni bil kak pisun člankov »Živel nekoč je iltralj«, tudi soudeležen. Upamo, da ob tej priliki ne bo šepal. .. Cerkvena ulica je še vedno nujno potrebna Popravila. Že zaradi procesij bi se splačalo da jo spravijo v dostojno stanje. / JESENICE Bolnišnica Bratovske skladnice se že zida in so bili te dni vzidani že osnovni oz. te meljni kameni. Bolnišnica bo — ko bo sezi dana — postala temelj zdravja jeseniškega delavstva in sploh vsega okraja, kajti, bo to moderna iin ;z ivsenti' potrebnimi pripomočki opremljena ustanova, ki bo lahko res služila v namen za katerega bo zgrajena. Bratovska skladnica si bo z zgradbo te bolnišnice prido bila res zaslužnost za zdravje.'jeseniškega, de lovnega ljudstva. Zaradi dopusta skladničnega zdravnika g. dr. Hafnerja Jožefa se z odsotnostjo oa 1. do vštetega 10. avgusta 1940 preuredi zdravniška služba tako, da bo ordiniral: ,g. dr. Čeh Milan *a zavarovane člane.od 7. do 12.-ure in g. dr. 'ancar Avguštin za vse družinske člane brez razlike glede na njih bivališče od 14. do 16. ure. V slučaju nujne (potrebe je treba: klicati zdravnika na dom in sicer: k zavarovanim dlanom g. dr. Čeha, k družinskim članom K dr. Tancarja. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo ob 3. uri {top. samo ob slabem vremenu) nemški vele ulm »V imenu zakona«. Med dodatki doma "tolturnv film in vojni zvočni tednik. — Sledi ’“Džim iz džungle«. MARIBOR Radi zanemarjenosti nekaterih mariborskih ustanovni občni zbor. Ni pa še znano, ali je parkov so se začeli pritoževati že tudi drugi slovenski listi. Pa je res neverjetno, da se temu vprašanju posveča pri nas tako malo paž-nje. Senčnati Zrinjskega trg, v bližini kolodvora, kamor se čest'o zatekajo potniki, ki čakajo na vlake, a ne najdejo tam niti ene poštene klopi, pač pa kupe gramoza in blatne mlake. Isto je na Jugoslovanskem trgu; pravoslavna cerkev stoji že dve leti od zunaj gotova in bi se prostor krog nje že davno lahko očistil. Odbor za gradnjo cerkve je nekoč prosil, da bi smel dati posekati par dreves, da bi se cerkev, ki je zdaj čisto skrita v drevju, bolje videla. Občina ie to odklonilaa. Tudi mi nismo za to, da bi se sekalo krasna listnata drevesa tega parka, vendar bi pa ne bilo prav nobene škode, če bi se 'posekale tiste švigla-ste smreke na severni strani cerkve, ki že davno niso več lepe. Dokler so bile še mlade, so tvorile lepo zeleno ozadje bivšemu Tegett-hofovemu spomeniku, danes pa so videti kakor oskubljene hmelovke. če bi se ‘odstranile, bi" bil vsaj s te strani odprt pogled na lepo bizantinsko zgradbo, ki daje našemu mestu nek poseben orientalski čar. Tudi nasadi ob obeh straneh miosta pod trgom Kralja Petra so vse ,prej kakor prikupni. Za nje se sploh nihče ne 'briga. Na veliki mestni park je Maribor res lahko ponosen, a tudi tu je še marsikaj treba ukreniti, da bo res lep. Vendar ne tako, kakor je nekdo predlagal, da naj bi se košata drevesa posekala. Poleti v parku sence ni preveč. — Morda bi kazalo tu in tam posekati staro drevo in ga takoj nadomestiti z novim. Pomožno radio oddajno postajo so pričeli te dni graditi na Teznem ipri Mariboru. Končno se je torej sedaj to pereče vprašanje pričelo eševati in bodo tako morda prihodnje leto lahko tudi mariborski radio lastniki poslušali ljubljansko oddajno postajo, kar sedaj ni bilo mogoče. Povojna leta se je ob vsaki priliki povdarjalo, da je treba- Polagati veliko pažnjo obmejnim krajem, zlasti pa Mariboru, ostalo pa je večinoma vse pri starem. Neštetokrat so časopisi opozarjali, da je treba nuditi mariborskemu gledališču primerno podporo, prav tako se je tudi često maglašalo, kako nujno potrebna bi bila pomožna radio oddajna- postaja, ker so radio poslušalci bili navezani domala- samo na bližnje inozemske postaje. Upamo, da se bodo dela pri gradnji pomožne radio oddajne -postaje nepretrgoma vršila in da ne bo nastal kakšen zastoj. Med tem časom pa bi priporočali, da nemudoma Pošljejo pristojne oblasti v Maribor strokovnjake, ki bodo pregledali, če imajo- vsi stroji, ki lahko povzročajo radijske motnje, potrebne zaščitne naprave irt izsledili motilce, ki često popolnoma onemogočajo poslušanje radijskih oddaj. Upravnik mariborskega gledališča g. dr. Radovan Brenčič je te dni proslavil svoj 50 letni jubilej. Jubilant že dolgo vrsto let upravlja mariborsko narodno gledališče, kar gotovo ni baš lahka naloga z ozirom na težkoče, ki jih mora premostiti, zlasti pa raai pomanjkanja denarnih sredstev, s katerim se mora boriti že vso povojno dobo tukajšnje gledališče. Z veliko ljubeznijo se je uklenil te svoje naloge in' mnogo pripomogel, da je moglo mariborsko narodno gledališče vršiti svojo kulturno nalogo. Želimo, da ga narava ohrani še mnogo, mnogo let. Policijska naredba za čas naborov. V ča^u ko traja nabor, dne 5.. 6., 7. in 10. avgusta t. 1., je imetnikom gostilniških in kavarniških obratov prepovedano vsako točenje in Prodajanje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Tudi nabornikom in spremljevalcem ni dovoljeno nositi s seboj alkoholnih pijač. Prestopniki te naredbe se bodo kaznovali po čl. 69 zakona o notranji upravi' z globo 10—500 dinarjev, oziroma z zaporom od 1—10 dni. Po zgledu drugih jugoslovanskih mest, se snuje tudi v Mariboru »Društv-o prijateljev Sovjetske zveze«, ki bo v kratkem imelo svoj slično društvo v Ljubljani banska uprava že potrdila. Redna mesečna širša seja tukajšnje podružnice Zveze strojnikov se bo vršila v nedeljo, dne 4. avgusta- s pričetkom ob pol 10. uri dopoldan v prostorih Delavske zbornice 11. nadstropje. Poročal bo tudi delegat iz- Ljubljane. Dolžnost vseh kolegov je, da se seje gotovo udeležijo. — Odbor. Sprejem na državnem učiteljišču v Mariboru. Prosilci in prosilke naj se predstavijo ravnateljstvu v sredo. dne 28. avgusta ob 8. uri. Tisti z meščanskih šol bodo naslednje dni (od 29. do 31. avgusta) opravljali izpit iz slovenščine in matematike. Kdor je sprejet, s tem še ni vpisan; vpisovanje bo 5. septembra. 27 gojencev vinarske šole je z uspehom končalo 11. letnik. Zaključek šolskega leta- na tej\ šoli je bil minuli torek. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih Primerih in v: odstot-nosti pristojnega zdravnika v nedeljo, dne 4. avgusta- 1940 g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova ulica št. 12. Davčna uprava opozarja, da poteče dne 15. avgusta skrajni rok za plačilo tretjega obroka zgradarine in drugih davščin. Večerni koncert v mestnem parku bo v soboto, dne 3. t. m. Svirala bo pomnožena vojaška godba. Za gradbena dela na novem paviljonu splošne bolnice v Mariboru je banska uprava razpisala licitacijo. Ponudniki za posamezna dela morajo položiti kavcijo v iznosu 5 odst. ponu-dene vsote. Umrla je splošno znana in priljubljena gostilničarka gostilne »Pri Klavnici«, gospa Ana Birtičeva, ki jo je ponovno zadela kap. Pogreb bo 'dne 2. avgusta ob 17. uri na Pobrežju. Bodi ji ohranjen blag spomin. Svojcem naše sožalje. Ko je vozil drva v mesto, so se vozniku Josipu Belcu iz Lobnice pri Rušah splašili konji in zdirjali z vozom ipo cesti. Ko jih je voznik skušal zadržati, je po nesreči prišel pod voz. Hudo poškodovanega in nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer ga z malo upanja skušajo obraniti pri življenju. Solno kislino je pil v samomorilnem namenu 32 letni tkalec J. P. s Pobrežja. Prepeljan je bil v bolnico: njegovo stanje je resno. Krava je nabodla na roge 7 letnega fantka Vinka Reberca v Zamiušanih in je zbezljala z njim po pašniku. Težko poškodovanega fantka so oddali v bolnico. Poveljstvo policijske straže se je preselilo v svoje nove prostore v Stolni ulici. Njeni dosedanji pros.ori bodo uporabljeni za potrebe gasilske čete. Okrog 15.000 din škoda je utrpela Terezija Gračnerjeva, ker je njen tovorni avto na Teznem zavozil v obcestni jarek in se precej poškodoval. Stekel pes je pred dnevi ugriznil 6 oseb v Koreni in DuPleku. Izsledili so ga nato v neki trafiki v Stolni ulici v Mariboru. Prvotno so domnevali, da pes, ki ga je konjač ujel ni bil stekel, pozneje pa je preiskava dognala, da je bil vendarle bolan. ' Kolo znamke »Mile« ev. štev. 25.498 je bilo te dni ukradeno delavcu Josipu Žižku iz Zg. Radvanja. — V Sodni ulici pa- je izpred Delavske zbornice nekdo odpeljal 900 din vredno kolo znamke »Excelsior«. ev. štev. 197.935. Krajevni Medstrekovni odbor Strokovne komisije za Slovenijo URSSJ Maribor, ipriredi v nedeljo, dne 4. avgusta t. 1. na vrtu gostilne Mraz v Studencih veliki vrtni koncert s pe strini sporedom: srečolov, šaljiva pošta, na- gradno streljanje itidl Igra godba železniških delavcev in uslužbencev. 'Začetek ob 3. uri popoldan. Delavci, delavke, sodrugi, Sodražice pridite in podprite našo -prireditev, ker je čisti dobiček namenjen delavstvu, 'ki se nahaia v borbi. Sodružni vabi — odbor. Nova narecfba o kontroli rudnikov In topilnic Ministrski svet je izdal naredbo, ki dopolnjuje naredbo o zavarovanju države z rudarskimi in toplniškimi proizvodi. Minister za gozdove in rudnike more imenovati v vsakem takem ali podobnem podjetju, ki se tiče narodne obrambe, komisijo treh članov, ki skrbe za povečanje proizvodnje in red v podjetju. Uprava podjetja in delavci morajo izvrševati ukrepe komisije. Is Češke Novosti čeških gledališč. Praško gledališče »Narodni Divadlo« javlja za letošnjo sfczono 13 izvirnih iger, katerih avtorjev še zaenkrat ne javlja. Štiri med1 njimi so 'baje dramatični novinci. Razen teh novih iger pa bodo letos na sporedu še stari pisatelji Zeyer, Vikova-Kuneticka, Jaroslav Kvapil, F. X. Svoboda, Karel Horky, Jaroslav Hilbert in Amošt Dvorak. Iz nemške dramatike bodo dajali Billin-gerjevo »Čarodejnico iz Pasova« itd., iz jugoslovanske pa Lovriča. — Češka opera v Moravski Ostravi javlja, da je deloma spremenila in pomnožila število umetnikov ter bodo igrali med drugim Burijanovo »Marišo«, Smetanovega »Dalibora«, Novakovo »Lucerno«, Dvorakovo »Rusaiko«, itd. Radi poslušanja tujega radia sta bila obsojena pred Posebnim sodiščem nemškega Deželnega sodnega dvora v Brnu J-osef Juva iz Valaškega Mezifiči na 2 leti ječe in 50 letni knjigarnar Friderik Walter na 8 mesecev ječe. Ker nista oddala orožja, sta bila obsojena pred izjemnim sodiščem v 'Brnu 39 letni Ferdinand Voriška iz Brna na 1 leto ječe in 49 letni vratar Franc Hodana iz Brna na 8 mesecev Naj novejše vesti Anketa o novem voznem redu se je vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Po mnenju referentov ni upanja, da ibi bili kmalu zopet uvedeni ukiknjeni vlaki na železniških progah. Uvedeni pa bodo pospešeni vlaki na progi Maribor—-Ljubljana. Evakuacija civilnega prebivalstva v Gibraltarju je po poročilu iz Londona končana. Angleška letala so bombardirala Heilberg. Pri napadu je bil en ranjenec, škoda je neznatna. Bolgarski zunanji minister in romunski poslanik se bosta dne 3. t. m. sestala in razgo-varjala glede pogajanj, ki se bodo pričela med obema državama. Francoska vlada je izdala proglas, da bodo odpuščeni iz vojske vsi letos rekrutirani mladeniči. Namesto vojaške službe bodo delali šest mesecev v mladinskih taborih. ' Ministrstvo za varnost v Londonu poroča, da so Nemci bombardirali Škotsko-. Škoda je le neznatna. Nemci so prvič v tej vojni metali letake nad Anglijo, ki vsebujejo »zadnji Hitlerjev apel na zdrav razum«. Molotov govor, ki se nanaša na Zedinjene države po poročilu Reuterja ni presenetil. Njegove izjave pa niso takšne, da se ne bi mogla nadaljevati pogajanja, ki se vršijo sedaj Washingtonu. Romunska vlada pripravlja po poročilih iz Budimpešte načrte o -koncesijah, ki jih je pripravljena dati Bolgarom in Madžarom. Načrti bodo vsebovali tudi pokrajine, ki jih bo Romunija morala odstopiti. LAŠKO O razmerah v nekaterih naših tovarnah bi v »Delavski Politiki« lahko napolnili mnogo stolpcev, ker je toliko nedosfatkov, ki kar kričijo po odpravi. DelaVci so seveda tudi sami precej krivi, ker često ne poznajo svojih pravic po zaščitni zakonodaji. Dokler so v službi, se ne upajo pritožiti glede krivic, ki se jim godijo. Šele ko je ta ali oni delavec odpuščen, si upa povedati, kake razmere vladajo v obratu. Tako je prišel nek odpuščeni delavec pred dnevi k dopisniku »Delavske Politike« in mu med drugim povedal, da je nek gospod ob priliki, ko je »Delavska Politika« obširno pisala o razmerah v neki tukajšnji tekstilni tovarni, 'Poklical delavce v jedilnico, kjer jim je zabičal, d'a nihče ne sme govoriti z dopisnikom »Delavske Politike«. Sedaj po dveh letih pa mu je odpuščeni delavec potožil, kako se mu je godilo in kake obupne razmere vladajo še vedno v tej tovarni. Mezde pri tej tvrdki so še vedno take, 'kakor lani v novembru, čeprav so nekatera druga podjetja radi 'draginje med tem precej izboljšale mezde. Tovarna je napačno zgrajena in opremljena, ker nima oddelkov, temveč se nahajajo kar skupaj v enem) prostoru: predilnica, tkalnica, likalnica, sušilnica, apretura, krempljarija itd. Zrak v tovarni je silno slab. Sušenje mokrega blaga povzroča v vseh prostorih pravcato zaduhlo meglo in v takšnem zdušju se nahajajo delavci po cel dan. Dočim vlad'a poleti strašna vročina, je pa pozimi menda radi štednje v obratu silno mrzlo, kar je seveda posebno hudo za tkalce in pre-dilce. V umivalnici ni na razpolago tople vode, no mila in ne brisač. S primerno adaptacijo i bi se tovarniški lokali lahko razdelili v po- 1 samezne oddelke. V apreturi bi bilo potreba zgraditi velika okna in montirati zračne naprave. Posebnost tovarne so apretacije, K)e pridejo delavci z golimi rokami v stik z raznimi jedkimi tekočinami. Podjetje bi moralo nabaviti gumijaste rokavice in pa od casa do časa premestiti te delavce v drug oddelek, inšpekcija dela bi torej našla v tej tovarni mnogo nedostatkov, ki hi jih bilo nujno potrebno odpraviti v interesu hjgijene in delavskega zdravja. Baje v tovarni delajo tudi često po noči delavci izpod 18 let, kar je pa se)Le<^ po socialni zakonodaji -prepovedano. — (laki nedostatki se nahajajo večinoma le v tovarnah, kjer delavstvo ni organizirano! Tudi v tem obratu delavci ne bodo zamogli odpraviti nedostatkov in krivic, ki se jim godijo, če bodo samo tarnali, temveč okleniti se morajo svobodne strokovne organizacije,^ ki se bo zavzela za zboljšanje njihovega položaja. Op. ured.) STUDENCI PRI MARIBORU Delavsko pevsko društvo »Enakost« priredi v nedeljo, dne 4. avgusta na- vrtu gostilne Hartberger v Studencih koncert. Na- sporedu so narodne im' umetne pesmi; pevovodja sodr Maks Plevanč. Med izvajanjem programa prosta zabava. Sodeluje Pohorska godba-. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši prihodnjo nedeljo. Na polno udeležbo vabi — odbor. Zvolnl kino Pobrežje. 3. in 4. avgusta prekrasni film m svobode s WI Razno Sovjetska zveza ]e protestirala v Ameriki, ker je ameriška vlada proglasila terjatve treh baltiških dTžav za zamrznjene. Minister za trgovino in industrijo je izdal posebno uredbo o varčevanju z življenjskimi potrebščinami. Češka 'Vada v Londonu pripravlja reorganizacijo češke vojske. Izvedle se bodo nove rekrutacije med češkimi državljani v Kanadi in Ameriki. Vrhovni poveljnik pa je izdal proglas na vse vojaške obveznike živeče v tujini, naj pristopajo v njegove vrste, da se bodo borili ob rami Anglije do končne zmaige. Novi ukrepi v Holandiji. Ker je ob priliki proslave rojstnega dne princa Bernarda dne 29. junija 1940 prišlo po vsej državi do velikih demonstracij, ie izdal Seis lnquart nove ukrepe, ker praznujeta v teku meseca avgusta kraljica in prestonaslednica svoje godove. Prepovedano je prodajati rože v oranžni, beli, rdeči- in plavi barvi (holandske nacijonalne barve) in kokarde. Kdor bo prekršil ukrepe, bo obdolžen veleizdaje. (Reuter.) V Londonu so zborovali poljski mornarji, bivajoči v Angliji. Soglasno je bil sprejet sklep, da se znova vzpostavi nova iti še jačja pomorska sila. Vso svojo moč pa- so stavili na razpolago Angliji. S konference je bila poslana tudi pozdravna brzojavka angleškemu kralju, v kateri se mu zahvaljuje za vso izdatno pomoč ter pripravljenost žrtvovati svoja življenja za skupne ideale. Angleški delavski minister je izdal uredbo, na podlagi katere se bodo sprejemali v‘tovarne kot delavci tudi tuji emigranti Pod istimi delovnimi pogoji kot angleški- delavci. Dvoje zboljšanj na socijalnem polju v AngllH. Zaradi povečave obratov je bilo zaposlenih mnogo novih delovnih moči in so zato znatno padle podpore za- brezposelne. Stopila je znova v veljavo uredba n prepovedi zaposlitve žensk v industriji. Obenem so bile znižane delovne ure in je bil znova uveden* prost delovni dan. Izdani pa so- bili tudi ukrepi, da se pomnoži delo vkljub zmanšanju delovnih ur ter se bo delalo še vedno po 24 ur in 7 delovnih dni. VVestminstrskl škof je ob priliki neke proslave imel govor, v katerem je obsodil pog. nacionalizem, ki je v popolnem nasprotstvu s krščanskimi idejami in pozval na boj v sklonu nove organizacije »Moč duha« za pravico in svobodo. / manufakturnega blaga 20-30% ceneje od znano nizke stare cene. Jj£ v _ m m Zato pohitite vsi v . . . Češki magazin Ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja! Maribor Misli pred angleSko-nemSkim spopadom Ker je v kratkem pričakovati angleško-nemški spopad, ki bo nedvomno odvisen tudi od zadržanja Amerike, je interesantno vedeti, kako presoja položaj ameriški pisatelj in znanstvenik, ki je pravkar izdat veliko delo o Veliki Britaniji in njenem imperiju. Je to Albert Viton, ki je v znanem in uglednem newyorškem listu »Na-tion« v začetku julijai napisal informativen članek, ki ga skrajšanega prinašamo. Clankar ugotavlja glede prehranjevanja in uvoza, da je Anglija v mirnem času kupovala na Danskem polovico šunke, ki jo porabi, tretjino jajc in četrtino ■ masla; iz Norveške je Anglija uvažala polovico mangana in molibdena ter podobnih kovin, ki so potrebne letalski industriji; preko Na.rvika so Angleži dobivali 40 odstotkov visokovrednega železa. Vse te stvari Anglija lahko kupuje in nabavlja drugje, in sicer dokler obvlada morje. Viton je mnenja, da je angleško poljedelstvo precej zaostalo. Primanjkuje poljedelskih delovnih moči in modernih traktorjev. Kljub temu bo pa letošnja žetev najobilnejša od leta 19IS sem; tudi so prehranjevalne zaloge obilne. Izkrcanje sovražnih čet ina angleškem otočju smatra Viton za skrajno težavno; ker Nemčija poseduje premalo velikih bojnih ladij. Majhne hitre ladje in čolni nisoi sposobni za prevoz težke artiljerije in 'tankov. Kakor je pokazal norveški primer, je nemogoč hiter in tih pristanek mehaniziranih čet. razen če igra pri tem vlogo Izdajstvo na domačih tleh. Največja je ra nevarnost, ki preti iz zraka. Ne samo, da ima Anglija manj letal kot Nemčija, tudi produkcijska možnost je po mišljenju ameriškega učenjaka v Angliji mnogo manjša kot pa- v Nemčiji. Nemčija lahko gradi mnogo več letal kot pa Anglija. Kaj pa to pomeni, je tudi laiku jasno! Tu je krivda na Chamberlainov! vladi, ki je produkcijsko zmož- Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, odi navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in razne barske pijače ter tuje specijalitete lahko skuha ipo tej knjigi okusno vsaka žena in dekle. To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10.— na račun poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poitnine prosto. Deziderij Mizerit, Zidani moitit. 16. ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Kopalke — Nogavice. Pletenine — Bluze, jopice, sviterje, žeri.per-je (lastni izdelki). Volna — preja za strojna ročna dela. Kombineže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. Šlvrine potrebščine, galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg). nost dominionov popolnoma zanemarjala. Viton piše o tem dobesedno; »Britanija je skušala voditi tako vojno, da je z enim očesom gledalai na to, kaj bo po vtojni. Ko je videla Porazne učinke zadnje vojske za trgovino in imperialne odnošaje, je mislila, da je pasivna politika na koncu te vojne cenejša. Naročila zia municijo in letala so se zadrževala, da bi se preprečila industrializacija dominionov. Tako se na primer ni zgradila velika ladjedelnica v Kanadi, ki je bila predvidena. Strašna zmeda je nastala tudi v municijski produkciji avstralskega dominiona.« Dominioni so imeli tudi načrt, po katerem bi se naj izvežbalo najmanj okrog 30 tisoč prvovrstnih pilotov; ta načrt se je po mnenju Vitona le v majhni meri uresničil. Tudi je precej nerazumljivo, da Angleži Indiji, ki razpolaga z velikanskimi materialnimi ur človeškimi rezervami, niso dali večjih in upravičenih koncesij. »Če bi bila Anglija to storila, bi stala danes na Bližnjem Vzhodu najbrž milijonska armada, mesto sedanjih sto tisoč vojakov. Anglija je vse preveč zanemarjala Produkcijo, bogate zaloge in človeški materijal,« pravi Viton. Z nastopom Churchillove vlade 'ter pod težkim vtisom francoskega poraza, skuša Anglija poi.raviti stare napake. Če bo današnji tempo vojne industrije ohranjen, bo imela Anglija spomladi — takšno je Vitonovo mnenje — dovolj letal in vsakovrstnega orožja za uspešno obrambo ter za eventuelno ofenzivo. Do tega časa mora pa dobiti Anglija pomoč od zunaj, da ne podleže. Nadomestiti mora takoj vsa izgubljena letala prve vrste, ki jih Angliji more dobaviti edinole Amerika. Skoro vse od-visi od tega. če bo mogla Anglija vzdržati ogromne množenstvene letalske napade, s katerimi bo sovražnik nastopal prve tedne., Sicer pa skuša Viton prikazati ves položaj v kolikor mogoče najbolj objektivni luči in povdarja, da' Nemčija izvaja kontrolo nad evropsko celino in da ji sedaj stojijo na razpolago Premnoga sredstva, katere- je morala pred začetkom današnje vojne in še potem le težko in' drago uvažati. Tudi je Nemčiji na razpolago balkanski trg. Vendar je pa važno dejstvo, da Evropa sama nima vseh sredstev na razpolago; to dejstvo Viton posebno naglašuje. Evropa nima zadfosti živil in ne surovin, - ki jih potrebuje njena industrija. Leta 1938 je prišlo v; Evropo 47,2 odstotkov uvoza Preko morja, 30 odstotkov evropskega izvoza je šlo izven kontinenta, Torej nobenega dvoma ni, da je tudi strnjena Evropa navezana na svetovno prekomorsko trgovino. Preko morja je Evropa uvažala — da omenimo le najvažnejše —: žito, sladkor, kavo. čaj in dtuge življenjske potrebščine, 80 odstotkov svile, skoro ves bombaž, velik del olja in tobaka ter petroleja. Evropi skoro povsem manjka sisal' in druga vlakna, kavčuk, kositer, nikelj, antimon, krom, mangan, azbest — kar ie vse izredne važnosti za voino industrijo. Evropa mora uvažati tudi volno, kože, usnje ter slednjič veliko zdravilnih drog. Jasno je, kar trdi tudi Viton, da bi pomanjkanje nastalo v večji meri šele v daljši vojni. Problem »bliskovita vojna« ali »počasna uničujoča vojna« postaja znova aktualen. Odločilnega pomena je pa materialna pomoč, ki io lahko nudijo Združene države Amerike, ta pomoč bi pa morala biti velika in ne prepočasna; tu igra že vsak teden' važno vlogo. Sevec pa to vprašanje še odprto. Napetost med Anglijo in Japonsko Radi aretacije angleških državljanov, ki jih je japonska vlada obdolžila, da vršijo špijonažo, so se odnošaji med obema državama silno zaostrili. Angleška vlada je v posebni noti zahtevala, da se aretirani takoj izpuste na svobodo. Japonske oblasti so nato izpustile od 11 angleških državljanov 4 aretirance, naknadno pa so zopet odredile aretacijo nekega člana angleške trgovske družbe. Pogrebu umorjenega časnikarja Coxa sta prisostvovala britanski in ameriški poslanik. Indijski kongres la po* loža! dominifona Indijski kongres v Delhiju je sklenil resolucijo, ki obljublja Angliji vso podporo v vojni, če se ji prizna položaj dominijona. Resolucija je bila sprejeta s 95 glasovi proti 46 glasom, ki niso za ultimativno resolucijo. Strogo nadzorstvo nad tujci v Zedinjenih dfiavah V Zedinjenih državah so uvedli strogo nadzorstvo nad tujci. Vsak tujec mora točno prijaviti tudi svojo politič- no pripadnost in v kateri stranki se udejstvuje, vrhutega pa bodo vsem tujcem posneli tudi prstne odtise. Priza-detih bo 3 in pol milijona tujcev. Preobrazbe V »Volksstimme« beremo: »Za tiste, ki se preobrazujejo in spreminjajo, so danes veliki časi. Pa če bi bila preobrazba vedno odkritosrčna in če bi prišla iz jasne zavesti dosedanjih napak! Cesto pa pride do preobrazbe le zato, da se zakrije pomanjkljiva stanovitnost. Kdo more na primer res^ no trditi, da so se vsi tisti Francozi, ki so včeraj srdito napadali diktaturo in so slovesno, izjavljali, da ne morejo živeti brez svobode in pravice, danes se pa navdušujejo za diktaturo, res pre-obrazili v dobrem pomenu besede? Njihovo dovčerajšnje svobodoljubno prepričanje ali ni šlo preveč globoko —* torej so vojno podpirali le radi patriotizma ali pa so še danes do mozga demokratični — tedai so padli gospodarjem položaja le radi komodnosti v naročje. Na vsak način pa je treba pribiti-' Kaka tragika je v tej »novi« Franciji, ki moli to, kar je včeraj preklinjala, ki podira, kar je zgradila.« Delavski pravni svetovalec Rubež (Prevalje) Podpora ob orožnih vajah (Sv. Lovrenc n. P.) Vprašanje; Bil sem na orožnih vajah 57 dni. Ker je podjetje plačalo dospelo mezdo za prve štiri tedne, je moja žena vložila pri tukajšnji občini prošnjo za podporo za ostali čas. Dvakrat sem že urgiral rešitev prošnje, toda do danes ni nobenga odgovora. Kako je 'torej s podporami za čas orožnih vaj? Odgovor: Za preostali čas Vam pripada podpora po uredbi o podpori rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo. Ker je mnogo prošenj za podporo, se reševanje vrši počasi. —• Rešuje jih poseben odbor, ki je ustanovljen pri vsakem okrajnem sodišču, sestoj eč se iz sodnika, občinskega odbornika in davčnega uradnika. — Priznane podpore se nakazujejo preko poštne hranilnice. Obrnite se na odbor za podpore pri pristojnem okrajnem sodišču ter prosite za nujno rešitev Vaše prošnje. — Praviloma priznajo podpore le za čas od dneva vložene prošnje do konca orožnih vaj. Za čas pred dnem vložene prošnje se podpora le izjemoma prizna. Če bo Vaša prošnja za podporo zavrnjena, se lahko pritožite na predsednika pristojnega okrožnega sodišča. Vprašanje: Mojega brata je nekdo tožil nal. plačilo manjšega zneska, katerega brat ni dolgoval. Vsled zaprisežene izpovedi neke priče pa je bil brat obsojen na plačilo in ker ni hotel plačati, mu je nasprotnik sedaj zarulbil premičnine. Kako si nai moj brat pomaga? Odgovor: Ker je pravda glede zneska, katerega je nasprotnik Vašega brata vtoževal, že pravomočno končana, je nasprotnik Vašeigai brata upravičen voditi rubež. Ako ie dotična. priča po krivem prisegla, za kar pa morate: imeti seveda na razpolago dokaze — česar očividno nimate — lahko zahteva Vaš brat. d» se [ponovno sodi o že enkrat vtoženem zahtevku, pričo samo pa javi še državnemu tožilstvu radi krivega pričevanja. Ako pa VaS brat ne more dokazati krivega pričevanja, mora plačati znesek, o katerem je sodišče že raz-sodilb in se lahko uspešno brani prodaje zarubljenih premičnin le s tem, da terjatev *• vsemi stroški iplača še pred prodajo zarubr ljenih predmetov. Preselil sem se na vogal Aleksandrove in Meljske ceste naspr. dosedanjega lokala). Se priporoča rorbarstvo Šlerbal Telban Janko: 0 Čakalnici Velika palača. Majhno preneroden vhod. Greste na levo k okencu, kjer vam uradnik pritisne štampiljko. Potem na desno, zopet na levo. Lesena, reči hočem steklena nihajoča vrata in ko se umirijo, ste v čakalnici. Naziv. Otroški in očesni ambulatorij. Dve klopi stojita notri, eno okno, na ne prav prijetno dvorišče, na steni napisana tabla: »Ta hiša in naprave v njej, so namenjene tvojemu zdravju, zato ne kvari ničesar.« Vstopil sem. Eden, dva. deset, dvanajst, no jaz sem trinajsti. Dve klopi. Trije sedijo na eni, mi trije na nasprotni, sedem se jih drenja predi vrati ordinacijske sobe. Vrata se odpro. Zdravnik v beli halji se pojavi: mož časti-teljeve postave, sivih ofcrvi, kratko pristrižene sive brade, morda bi našel par črnih nitk vtroes, majestetično, uradno: »Dva moška naprej!« Močnejši spol prevladuje. Vse tiho. Rad bi kadil. Potegnem iz žepa »dozo«, ah ne to je nemško, skladišče, ne odgovarja, shramba tudi ni pravilno, kutijo, ne valja, zaklonišče, ni prav, zaboj, se ne strinja, 'potegnem čisto navadni zavitek »cigaret«, ne, svalčič, ki jih dela stroj na milijone, za nas male ljudi. Teče Drava, teče... Na desni se mi zasmeje mlado dekle. »Gospod čitajtel« Kaditi prepovedano. »Dve ženski naprej!« Neopaženo sem vtaknil zavitek »Drava« nazaj v žep. Pogledal sem naokrog. Na desni, nasmejana deklica, 'bolj majhne postave, prisodil bi ji osemnajst let. Malce prekratko krilce, izpod katerega gleda novo svileno spodnje krilce. Roke obdelane od pranja, pomivanja, noge semetrične, ^ postava palična, malce majhna za leta, lasje kostanjevi, a oči čudovito modre, a ta nasmijani obrazek. »‘Gospodična, od kod ste«, se oglasi na nasprotni klopi mlad človek, malce upahlih lic. »V okolici Kranja služim.« »Lepo! Tudi jaz sem iz Kranja.« »Ali plešete?« »Ne m'orem.« »Zakaj?« »Dva moška naprej!« »Zakaj ? Ko bi te besede ne bilo. »■Zakaj? Me žiena vpraša, zakaj ne prineseš dovolj denarja domov, zakaj? Ljubica fanta, zakaj me ne ljubiš več; bolnik, kje si ljubo zdravje, starček po mladosti hrepeni, močna zrela žena po atletu, ljudie po bogastvu, gostilničar po gostih, časopis po naročnikih, bolniška blagajna po članih, mornar po morju, ribič po ribah, lovec po divjačini, bogataš po zlatu, vojskovodja po zimagi. Zakaj, zakaj, zakaj... Revna deca po kruhu, čebela po medu, delavska žena po počitku, moker po solncu, mi vsi pa po pravici. »Dve ženski naprej!« Moja desna soseda je poskušala vstati, a je Še malce posedela. Prišli sta drugi dve in sta šle z gospodom zdravnikom. »Gospod«, se obrne name, kje je pa banovina?« »Šest mesecev sem že tu, pravico imam do bivanja, a knjižice še nimam, brez nje pa službe ne dobim.« »Pojdite do Figovca, poprašajte stražnika in pokazal vam bo.« »Sem tako malo znana tu. Oh tako je lepo pri vas,( vsi slovensko govorite, a tam doli preko je žalostno, ne razumem jih. Tuj jezik.« »Gospodična ali plešete?«, se je oglasil sosed na nasprotni strani. »Ne morem.« Nasmejan obrazek je poMedel. Potegnila si je malce prekratko krilce čez spodnje, ki se je blestelo v svitu umetne svile, najbrže vse premoženje, kar je imela in še to tuje, tam .preko. »Dva moška naprej!« Sama ženska je še ostala, razen moje leve sosede, ki je najbrže prišla citati časopis v čakalnico. »Oprostite, prva sem bila in v okolici Kranja služim, čas je, da grem k zdravniku.« Vstala je. Že tako ni bila velike rasti. Ko se ie prestopila, groza, obe nogi zmaličeni, kruljavi, no nekaj, kar bi človek ne verjel. S težko muvo se je prizibala do ordinacijskih vrat. Nasmejan obrazek je vtonil v megli. »Kje je banovina.« Gospodična ali plešete. Moja leva soseda me sune pod rebra. »Ali je to mogoče?« »Gospa, dvajset let jih gledam. Iščejo zdravja, bedni so. K nam ne hodijo našemljene dame, neprespanih noči, ne gospe z namišljeno migreno, ne v kožuhih in svili, z dijamanti in zafiri, k nam pridejo ponižani in razžaljeni, bedni in razočarani v življenju, bolniki. »Dva moška naprej!« Samo dva sva še 'bila. Vstal sem in sem šel mimo nje. »Kaj Vami je?« »Gospod zdravnik, bolj slabo vidim.« »Stopite k oknu!« »Sedite!« Pogledal mi je v oči in z električno lučjo« posvetil. »Vstanite! Obrnite se!« »Zatisnite levo oko!« Na nasprotni steni ie visel karton prelepljen s črkami in številkami. »Kaj je to.« »C.« »In to.« »E.« »Naprej!« »8.« »6.« »P.« »Tu!« Bilo je nekaj čisto majhnega. Nisem vedel*, kaj bi rekel. »Ruidblf Valentino.« »Je umrl.« »Gospodična, napišite +0.75!« Potem mi je gospod zdravnik nataknil očala na oči, reči hočem na nos ter mi dal v rok«»-na kartonu nalepljeno besedilo. »Čitaite!« ».Die Natur ist eine Gabe der ■. .« »Drugi odstavek!« »iDer Mensch ist die Krone der...« »Naprej!« »Gospod doktor, ne vidim.« »Gospodična napišite +1.45!« »Gospodična ali plešete?« Za k»ntorcij Mala in urelale 'Adolf Jelen v Mariboru, » Tiska ljudska tiskarna, 'd. d. v Maribora, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.