Edini slovenski dnevnik
•: t Zedinjenih državah ■ ■ ■
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily "
in the United States. ■ ■ ■
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. -: 50.000 Readers.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Claae Matter, September 21, 1903, at the Post Office a* New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
KO. 8. — STEV. 8	NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 11, 1916. — TOREK, 11. JANUARJA, 1916.	VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Položaj na Balkanu.
o
V BITKI PRI ŠEJK SAJDU JE PADLO 3000 ANGLE ŽEV. — 10.000 SO JIH TURKI OBKOLILI. — ZA VEZNIŠKI TABOR PRI SOLUNU. — GRŠKA ZO PET PROTESTIRA. — ITALIJA JE V STRAHU. — BOJI OB HERCEGOVSKI MEJI IN PRI KOTORU. — ČRNOGORCI. — OBSTRELJEVANJE LOVCENA.
ki
al
set tisoč- Angležev. Turki ho £e dospeli ilo jrlavuih ausieskili postojank.
Angleške izgube. Berlin. Nemčija. 10. januarja. — V bojih pri Tijrrisu so izgubili Angleži j ZMtlnje lini 3000 mož. Poročilo, ki ga j*' izdal turški generalni štab. se gla-i si tako-le:
NVka sovražna dirizija. ki je hotela i»omagati glavui angleški armadi, je napadla naš«' pozicije pri Šejk Saj-«lu. Vnela s** je strahovita bitka, v kateri je izgubil sovražnik najmanj tri !is<K- mož. Koliko znaša bojni plen, se i ilos«Mljij š»* ni dalo dognati.
Paril, F racija. JO. januarja. — Dopisnik Havas a-j	Bojni plen.
•iituiv tx.ro«*a iz Soluna, tla sf je v«* dni mudil v zavez- lfcrlil,•	m januarja. Za-
1	. . .	*	.	. . .	. . . I vezjiiki zatrjtijejo. da so imeli pri od-
>k«*iii taboru III <la si J<- v s« * natum-uo ogledal. \ ojaki htMla z r.ailpo|issl malenkostne i^-ube. lil jo liaiiusto pušk krampe ill lopat«*. Zadnji <**as SO na-'kar ]«a ni ivsiib-a. Po trhhuvui bitki ■avili m-kaj stivliiih jarkov, katerih jk» mnenju voja-H zatVli zavizi,iti v	^
. -	I <lu umikati. Na obrežju so pustili sko-
ih trokovnjakov m iuogo«-<» zavzeti.	jrai ves vojni nu4terUl in Vf.llkt. miUK
Zavezniška fronta Si« zaelle pri TopsillU olj lvki \ al'- žirn- »vil. Turški generalni šath !»o-ir. petna jM milj scverozapailnu od Soluna, p«item gre,fwf* ° tem • , K i l astili in nato v velikem loku proti morju. Dane« se I 1;irtJt ki *	* p,l,!'u,uiui
• , i	1-11»	iH.ra»»m zaveznikov mi Oaliitoltsu. se
iz ofineltiega vira iloznalo. da m na liolpirskili tleh no- I vn^ia zadnji petek, r.^robnosti še llt'Jia turškega Vojaka.	|J,iso znane. Ve s,, samo toliko, da smo
Atene, Urško. 10. januarja. — Piv bi vale i otoka Sa-jim	hlhk" *»»>"*■
•s uprli, ker jim primanjkuje hrane. Grška vlada 1 v«*Ue * iwignuiu. I m »lala proti otoku dve križarki, ki bosta poskušali za I Berlin. Nemeija. 10. januarja. — ko
l"ti listajo.	' dospela v Carigrad vest. da so ]«v-
u , ' ... i ; -	.. . •	lil	-t -- ' mali Torki zaveznik«" z Galipolisa in
Po mestu krožijo i^ovonee, da bodo v najkrajšem , , 15 . . . J.
.■J . ~	.	i ,a ^ premagali Attfdezt' v Mezoiiota-
su napadli Avstrijci in Bolgari Solun. Avstrijske eete miji. >• zavladalo med prebivalstvom
»kolifi Hitolja.	i villK> navdušenje. Vsi* mesto je v za-
stavah. Pa tudi ui'*d tukajšnjimi N>in-H iti v»-s»lj<- iik- matijš«*. Skoraj vse «'-aso|»isje je izšlo v ]»osebnih izdajali. * "aso|»L<je si* s|M.»minja izjave ang'e->kega ministrskega predsednika As-<|Uitha. ki je rekel !>. oktobra 1!*14 v an^leš^em parlamentu: S tem, da se j<- Turrija utnešala v vojno, je napravila samomor. Sarini si je izkopala irrob. v katerem bo za vefno ]H>kopu-na. tV hoeemo .da bo kmalo zavladal mir. moramo zavzeti Carigrad.
Poldruga miljarda dolarje«. —Berlin, Nemeija, 10. Januarja. — Tedaj. ko so Framrozi in Angleži izkr-'«11 nekaj svojih čet na Oalipolisu. so bili prepričani, da l«»do v najkrajšem času pregnali vse Turke iz Evrope. Iz zanesljivega vira m- je »loznalo. da jih je stala ta iHMiesrečena ekspedieiju V2~>tt ni i j Ion (tv dolarjev. Pri tem niso vštete Iz^ulie bojnih ladij in raznih transportnih parnikov, ki so bc potopili.
Keuterjev dopisnik
lo zavzeto. Sedaj se bodo ti gospodje vrnili domov.
Vkrcevanje.
>pisov, ki se nahajajo v Solunu, poročaio, da se pri-	Januarja. - Ne-
______: K..***: z • ■ T^ , ■	. .	1 t kl tukajtsaji častipis je dobil od svojega lioročevalra iz Carigrada brzojav-
oricpntrinuw v t London, Anglija. Ki. januarja. H>ročil iz Aten sUnlpee:
Zavezniki so aretirali v Mitilenah avstrijskega, iu*m-;a in turškega konzula. <irska vlada je vložila proti nm odločen protest.
Pariz, Francija, !«♦. januarja. — Zavezniki so areti-v neki bolgarski cerkvi v Solunu bolgarskega svečenika in na odvedli v svoj tabor. Zakaj se je izvršila ta ar<i-taeijja. se dosedaj še ni moglo natančno dognati.
Pariz, Francija. 10. januarja. -— Ilavasu so sporočili iz Soluna: Ktiiizuli, katere so zavezniki aretirali v Solunu. so internirani na francoski ladiji "Savoie". Francozi |R>stopajo znjimi zelo fino.
London, Anglija. 10. januarja. — Uspešna avstrijska ofenziva napram < rnogoreem je Italjane zelo presenetila. A ko Avstrijci premagajo Orno goro, bo Italija enkrat za vselej izgubila nadvlado nad Jadranskim 11101-j* 111. Italjani so dosedaj iziuvvideli. da so napravili veliko napako, ker niso poslali nekaj svojih čet na Balkan.
London, Anglija, 10. januarja. — Lord Robert Cecil je rekel danes v imenu svoje vlade, da se Albanije ne mo-re smatrati za samostojno državo. Essad paša je Srbom zelo naklonjen, severni rodovi so jim pa sila sovražni.
London, Anglija, 10. januarja. — Iz Soluna poroča-č:,jo, da se je pojavil nad Sofijo neki francoski zrakoplo-vee in da je začel metati bombe na mesto. Bombe so povzročile veliko škodo.
Rim, Italija. 10. januarja. — Dopisniki italjanskih časopisov, ki se nahajajo v Solunu, poročajo, da se pripravljajo Nemci, Avstrijci in Bolgari na splošen napad. < Jrška divizija v Florini je dobila povelje, da naj se u-makne v Lariso, da bodo imeli Nemci prosto pot. ko bodo začeli prodirati iz Bit olja proti Solunu.
Dunaj, Avstrija. 10. januarja. — Avstrijska armaria pod poveljstvom generala Koevessa prodira uspešno «>1» črnogorski fronti. Zadnje poročilo, ki je bilo izdano v avstrijskem glavnem stanu, se glasi:
Severno od Berane smo pognali Črnogorce z višin ob reki TarL Pri tem smo zaplenili en top in veliko drugega vojnega materiala.
Ob hercegovski meji se vrše spopadi med našimi in črnogorskimi prednjimi stražami. Naše bojne ladije ob-strelja je jo utrdbe gore Lovčen, s katere je mogoče kontrolirati Kotorski zaliv.
London, Anglija. 10. januarja. — Državni tajnik za
indijo je sporočil danes, da so pregnali Angleži Turke v
Mezopotamiji po tri dni trajajočem boju z obeh bregov
reke Tigris. V četrtek so vjeli Angleži 700 turških vojakov.
General Nixon, vrhovni poveljnik angleških čet v Mezopotamiji, je iz zdravstvenih ozirov odstopil Njegov nasljednik je postal Sir Percy H. Lake.
Petrograd, Rusija, 10. januarja. — Boji v Kavkazu se se vedno nadaljujejo. Mi smo v ofenzivi in smo zadnje dni pognali Turke na več mestih nazaj. Kakorliitro bo nastalo malo boljše vreme, se bodo zopet začele na eeli ironti vojaške operacije.
Neka ruska križarka je v Črnem morju potopila nekaj turških jadrnic. Pred Odeso in drugimi ruskimi pristanišči ob Črnem morju se je pojavilo par turških podmorskih čolnov, ki so se pa morali takoj umakniti, ka-Koriiitro so stopile ruske obrežne baterije v akcijo.
Tun»ke zmage.
Berlin. .\>mčlja, 10. januarja Turki na v*«b frontah zmagujejo. Skoraj t lutein času. ko m> pregnali zaveznike s Galipot!«*, no obkolili v Mezopotamiji 10.U00 angleških čet, ki bo na-cuenavale pomagati glavni angleški ar-
Ruska ofenziva.
V splošnem Rusi ne morejo veliko
$5,000,000 tovora.
Angleški paraik "City of Lin-
opraviti. Na zapadno-ruski fronti coin" z dragocenim tovorom na
je vladal včeraj mir.
Petrograd, Rusija, 10. jau. — Danes jc bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo: Na zapadno-ruski fronti je vla-
krovu, je plul pod ameriško zastavo.
Boston, Mass., 10. januarja. — Kakor pripovedujejo elani moštva z angleškega parnika "City of
dal včeraj popolen mir. — V Ga-	Lincoln", ki je priplul danes z lieiji in vzhodno od C'ernovk- so daljnega vzhoda, se je poslužil se vršili vroči artilerijski spopa- parnikov kapitan vseh mogočih
d i, ki pa niso imeli posebnega upli-	sredstev, da se izogne nemškim in va na splošen položaj. — Sovraž- avstrijskim podmorskim čolnom v
Lu<sitanija.
?-0-1
NEMŠKI POSLANIH BERNSTORFF IN PREDSEDNIK WILSON STA SE DOGOVORILA V UGODNEM SMISLU GLEDE KONČNE PORAVNAVE NASPRO TIJ, KI SO NASTALA VSLED POTOPA ,4LUSITA NIE". — NEMČIJA BO PLAČALA ODŠKODNINO.
nik je imel precejšnje izgube. Našim se je posrečilo zavzeti nekaj sovražnih postojank, ki s« velike strategieiie važnosti.
Petrograd, Rusija; 10. jan. — Vroča bitka pri Ceruovieah in l'art«»riskn še sedaj ni končana. Rnsi bodo poskušali Nemce od treh strani obkoliti, potem pa z vso silo navaliti nanje. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da bosta mesti Čemoviee in Ca rt o risk že v tekn enega Tedna v ruskih rokah.
Berlin, Nemčija. 10. januarja. Ruska of, •uživa ob vzhod no-gali-ški in besarabski fronti je končana. Sovražnik, ki je bil sicer dobil nekaj ojačenj. se ni mogel ustavljati naši premoči.
Sredozemskem morju. Nekaj časa je imel razobešeno ameriško zastavo ter jv spremenil pamikovo' ime v "Lincoln*, da bi s tem premotil poveljnike nemških in avstrijskih podmorskih čolnov, če bi jih srečal na morju.
Vendar niso srečali nobenega podmorskega čolna in razven sla-j bega in viharnega vremena na atlantiškem oeeanu se ni pripetilo parniku nič nenavadnega med vožnjo.
Najvažnejši del parnikovega tovora so sestavljale velike množine kavčuka in kositra. Parnik je pripeljal 4000 ton kavčuka, v vrednosti $1.300.000 i« 2400 ton kosi-' tr:i, ki ga eenijo nad en miljon do-
Vrhovno poveljstvo avstrijske larjev vrednosti. Skupna vrednost armade naznanja:	| vsega tovora pa je znašala pet mi-
Pred d vem i dnevi so se morali lijinov dolarjev. Rusi umakniti z vseh točk ob Poleg tega so se lialjajale na vzhodno-gališki in besarabski fron-J parniku velikanske množine dru-ti. Malo je manjkalo, da nismo gega blaga, ki so ga naložili na zaplenili precejšnjega števila tež-j Japonskem in Mandžuriji, kakor kih ruskih lopov. Ruske čete niso razne začimbe, olja in druge stva-posebuo dobro izvežbane, poleg tepa jim pa tudi primanjkuje čast-
jukov.
Berlin, Nemčija, 10. januarja. Vjeti ruski častniki, ki so se borili ob besarabski fronti poročajo, da
Berlin je izgubil 232,547 ljudi svojega moškega prebivalstva.
Berlin, Nemčija. 10. januarja.
je bil ruski car v Trembovli in da r, , • ' • , , , ..
je osebno naročil ruskim častni- /dtl,JJ° SU*tje Je	<*» **
kom. da morajo na vsak način Je ZTllai^sa,° ">osko prebivalstvo
prodreti avstrijsko bojno črto. — v Berlinu za 232.1547 od julija
Rusi so res z vso silo navalili na PJ14, največ vsled tega, ker so bi-
avstrijske postojanke, toda opra- li moški poklicani pod orožje. —
viti niso moarli ničesar. — Na no- C;*,, -i	,	...
i ... , , .. . . . ; f po Število žensk pa se je ze o zvi-bocju nekega hriba je obležalo na . , , .
tisoče in tisoče ruskih vojakov. SaI° ,ued tcm c'asom
Ruska artilerija se poslužuje iz
Skupno prebivalstvo Berlina
ključno le japonske municije. — znaša danes 1.637,869, dočim je
«•#	.,.	.	".juiuu	U1U11H li t. -----—	J.vuijuuv, u<><:iiii jc
c™^Tri rm.	bi-'zna5al°leta 1912 hl
Uusi, Angleži in Francozi. Že od me- i ° ' -oborozenih 2 japonskimi 1,995,806 pred izbruhom vojne. ...... ............... inuskami.	i--------
Pozor, pošijatelji denarja!
k^ti aprila prejšnje^ leta je bilo na otoku M ud ros preko tisoč angleških
! puškami. Berlin,
------ ------- jpi mil uug.esKin	Nemč»ja. 10. januarja.
francoskih in ruskoh uradnikov, ki bi ^z uemškega glavnega stana po-prevzeli ui>ravo mesta, takoj, ko bi bi- rOČajo:
Pri Berestjani smo odbili
Denarne pošiljatv« t Avwtrij«
sovražniške napade. V splošnem je bodemo sprejemali kljub TOjnl i položaj na vzhodnem bojišču ne- Italijo, pošta gre nemotljeno pre
izpremenjen.
Italijanski parnik mora odstraniti svoja dva topova. Washington, D. C.? 10. jan. —-Danes sta obravnavala državni
ko. ki se glasi
Zavezniki so se začeli v soboto pod var»vtom svojih tojx>v vkrcevati v zalivu Suvla. Ko so Turki to opazili, so . . _ -------------- -------
vprizorili nanje bajonetni nai>ad. V- taJnik Lansing in italijanski po-nela se je strašna bitka, katere rezul- ,	S1'0^ Cellere vprašanje gle-
tat je triuiuf za vso turško armado. |italijanskega parnika "Giuseppe Verdi", ki je dospel v New
Turška armada, l^ondou. Anglija, 10. januarja. — Angleži so zadovoljni, da se je umikanje tako srečno Izvršilo. Nekaj izgub so imele mamo one čete, ki so se
York zadnji teden ter je imel na krovu dva topova. To posvetovanje je bilo tajno, vendar domnevajo, da se je izrazil državni tajnik Lansing napram italjauskemu
vkrcale v zalivu Suvla, oni vojaki, ki poslaniku, da je želja vlacle Zdru so bili pa na južnem delu polotoka, so ženih držav, da odstranijo oba to-
Sev^SLIK>P0,n0r neprk0duvani-	s parnika. predno bo zapustil
Angleški armad! v Mezopoatmiji uewyorško pristanišee.
■št. ker bodo m- i j r	«...
preti zelo velika nevarnost, ker bodo Turki poslali proti njej z Gallpolisa 200.000 vojakov. «0.000 Turkov je baje že odšlo proti Sueškemu prekopu.
Dedni princ Emanuel Salms,
zet nadvojvode Friderika, o katerem se je v zadnji eas poročalo, da so ga internirali Angleži in da so grdo ž njim ravnali, se je povrnil te dni s svojo soprogo nad-vojvodinjo Marijo Kristino na Dunaj. Angleži so ga bili izpusti-1 li iz vjetnifitva .Prine Salms se je ^ nahajal v Gibraltaru.
To bodo ' sporočili italijanski vladi in dokler nc pride od nje odgovor, bodo zadržali parnik ''Giuseppe Verdi" v pristanišču. Sodijo, da se bo vlada Združenih držav strogo držala svojega stališča ter nasprotovala, da bi potniški parniki, ki odhajajo iz ame-rikanskili luk, imeli topove na krovu. Sicer je po mednarodnem pravu dovoljeno, da si postavijo trgovske ladje na krov topove v obrambo, vendar italijanska vlada bržčas ne bo vstrajala pri tem. če bo protestirala vlada Združenih I držav.
madL da. bi se lažje umaknila proti Perzjlskemu zalivu. Angleška ofenziva pri Kut-el-Amari se je popolnoma i*» / ja lovila.
Neko pol uradno poročilo, kl je dospelo iz Carigrada, ae glasi:
Pri Kut-el-Amari smo obkolili de-
Suez in Egipet.	.„
Carigrad, Turčija/ 10. januarja. -I	. PovisanJc P1***
Kkspedieijo proti Sueškemu prekopu' Hanisburg^, Pa.. 10. januarja, in proti Egiptu bodo vodili najsposob- I>a«es se je zvedelo v Steeltonu, nejši nemški častniki.	da bo jeklarska družba Pennsyl-
vania Steel Company počensi s 1. februarjem prostovoljno zvišala plačo svojim 6000 delavcem za pri-Ker nam leto« nikakor ni mogo> bližno deset odstotkov. Tudi Har-6e dobiti PRATIK Is staregs kra- j risburg Pipe and Pipe Bending ja, oposarjamo vse oeojeae rojak*1 Company je naznanila, da bo zvi-in rojak^K da naj pridno nago-j šala svojim 2000 delavcem plačo
Iza deset odstotkov.
ROJAKI POZOSI
ko HOLANDUE in 8KANDIN1 VIJE.
Zadnja poročila nam nacnanjt jo, da se denarna poailjatve no is plačujejo v južni TIROLSKI, n» GORIŠKEM, DALMACIJI in de loma v PRIMORJU. — Za da ISTRE, KRANJSKO vso In enake spodnji ŠTAJER In drugo notra nje kraje pa posluje pošta kakot v mirnih časih, seveda traja poii ljanje in izplačevanje kaka dw tedna dalj, nego v mirovnih ras merah.
Od tukaj se vojakom na mor* denarja poSfljati, ker jih vodne prestavljajo, lahko pa so pošlj« sorodnikom ali znancem, Id ga o4 tam pošljejo vojaku, ako vodo v njegov naslov.
Denar nam pošljite .po "Dome stic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in ob* osebo, kateri so ima izplačati.
Cene :
Washington, D. C1., 10. januarja. — Če ne nastanejo kake druge težave, bo državni tajnik Robert Lansing tekom enega tedna zmožen, naznaniti, da Nemčija obžaluje napad na "Lusitanio", in sicer na tak način, kakor jv to že zdavnaj zahtevala vlada Združenih držav. Seveda bo ostala za ameriško vlado še teška naloga, da zbere vse podatke o izgubi ameriških življenj in imetja, ker te podatke more predložiti edino amerikanska vlada v pravni obliki, drugače prizadeti Amerikanei ne morejo zahtevati odškodnine.
Orof Bemstorff se je posvetoval z državnim tajnikom ter sta se dogovorila glede vsebine uradne izjave, ki jo je sestavil nemški poslanik in ki jo bo potrdila nemška vlada. Vsebina izjave bo nekako tako-le:
1.	Cesarska nemška vlada iskreno obžaluje svojo nekdanjo neizogibno potrebo, vsled katere je dala poveljniku enega svojih podmorskih čolnov, naj uniči parnik "LusitanioM brez svarila.
2.	Dejanje samo je bilo nepostavno s stališča mednarodnega prava, toda nemška admiralietta je mislila, da je k temu opravičena kot nekako protisredstvo radi ne-postavnega zadržavanja hrane za žene in otroke v Nemčiji s strani angleške vlade.
Vlada Združenih držav bo dobila popolno zadoščenje ter zagotovilo, da nemška vlada obžaluje izgubo živ-Ijenj Amerikaneev. kaj- je bilo ravno tako nepričakovano, kakor nenameravano, kajti vse okolščine so dokazovale, da bo zamogel torpediran parnik plavati še dovolj časa na morski površini, da se rešijo vsi potniki in moštvo na varen kraj.
4.	Odkar je bila potopljena "Lusitania". so dobili 'v si poveljniki nemških podmorskih čolnov povelja, naj se strogo drže načel mednarodnega prava, s posebnim ozi-rom na pravice nevtralnih državljanov na visokem morju.
5.	Nemška vlada bo pripravljena, da bo ukrenila z Združenimi državami vse potrebno glede poravnave in plačanja odškodnine za škode, ki so jo pri tem trpeli A-merikanei. Ta odškodnina bo plačana na navaden, med raznimi vladami običajen način.
Iz tega se razvidi, da je Nemčija slednjič uvidela, da imajo Združene države resen namen, da branijo pra-viee svojih državljanov, ki jih je že precej poginilo na raznih pamikih, ki so jih bili potopili nemški podmorski čolni.
Juanšikaj bo krouan kitajskim cesarjem prihodnji mesec. Tokio, Japonska, 10. januarja. Danes je dobila japonska vlada u
Dve bojni ladiji govorita prek ameriškega kontinenta.
Washington, D. C., 10. jan. -Poveljniški ladiji atlantiškega in
K.	? \	K.	*
.1....	.85 !	120..	. 16.20
10____	1.50 !	130..	. 17.55
ir»____	2.2o :	140..	.. 18-90
20____	2.85	150..	. 20.25
____	'.».55	160..	. 21.60
30____	4.20 !	170..	. 22.95
" >5....	4.00 !	180..	. 24.30
40____	5.55 !	190..	. 25.65
45____	6.25 f	200...	. 27.00
50____	0.90 !	250..	. 33.75
55....	7.00 1	300...	. 40.50
<J0____	8.25 !	350..	. 47.25
«5____	8.95 j	400..	. 34.00
70____	».«0 !	450...	. 60.75
75....	10.30 |	500...	. 67.50
80....	10.05 |	600..	. 81.00
S5....	11.65 !	700...	. 94.50
90....	12.30 |	800...	. 108.00
100____	13.50 t	900...	. 121.50
110____	14.S5 |	1000...	. 132.00
Ker so	oene tedaj jako		sprav
njajo, naj rojaki vodno rlofajo »			
nai ogiaa.	A vftia		
aOortlaa	Jk. H4U		
radno obvestilo, da se bo kronal	f^1 atlantiškega in
Juanšikaj za kitajskega cesarja PaciflsWa brodovja sta bili da-drugi mesee.	' . nes v brezz»cni zvezi eez daljavo
Slavnost in ceremonije krona- f5°°^m!lj V11? ležeče suhe Zt'111-
nja bodo najlepše, kar jih jc kdaj! ^ ^ ladlJa "Wyoming" je ............'J naznanila
videlo kitajsko mesto Peking. Povabljeni bodo zastopniki vseh narodov na svetu.
Ta vest dokazuje, da hoče Juanšikaj kljubovati zavezniškim dr- L,ua>luafi žavam, ki so svetovale Juanšikaju razl0ena-naj še počaka s kronanjem, do kakega bolj ugodnega časa.
mornariškemu depart-mentu, da so bila poročila z brez- j žičnim brzojavom, z bojno ladijo / "San Diego", ki se nahaja v Gua>nnas v Mehiki, zelo jasna id
Huerta umira.
El Paso, Texas, 10. januarja. General Victoriauo Huerta, bivši mehiški predsednik in diktator, ki je bil pred časom zadržan od ameriških oblasti, ker je nameraval v Mehiko ,da začne novo revolucijo. je bil danes že v četrtič operiran. Ždravniki. ki se pečajo z njim, pravijo, da je njegovo sta nje tako resno in nevarno, da se boje, da bi umrl že v prihodnjih 24-ih urah. f
Ob njegovi postelji se nahajajo člani njegove družine, ker njegovo zdravje pojema že vidno.
Požar v Essenu na Nemškem. ! Amsterdam, Nizozemska, 10. januarja. — Požar je razrušil de lavnico za kolesa v Kruppovih na pravah za topove .Poročilo pravi, da so bila poškodovana tudi druga poslopja.
Tatvina $26,000 vrednih dragu-!	Ijev.
San Francisco, Cal., 10. jan. — Poročniku Williamu Cronanu od ameriške mornarice so bili ukradeni iz kovčka dragulji v vrednosti $26,000, in sicer med potjo iz Overbrooka, Pa. v San Francisco.
Ti -
Nenavadno ugodnim vremenskim razmeram se je zahvaliti, da se je ta poskus posrečil, ki ga pre j še nikjer niso mogli doseči na take daljave med clvema parnikn. ma. Tudi aparati, ki so jih na teh ameriških bojnih ladijah izboljšali pred kratkim, so mnogo k temu pripomogli.
Busi iščejo $100,000,000 posojila.
Copenhagen, Danska, io. jan Dva odlična ruska uradnika sta dospela semkaj, da se ukrcata za v Ameriko, kjer nameravata za četi ^pogajanji za s torn ili jonsko posojilo. Oba Rusa delujeta za neko skupino ruskih finančnikov ki imajo v oblasti^aziieželezt)j(.p
• KOLEDAR ZA LETO 191^ " je razprodan in bo v kraib«« - * . DRUGEM NATISU, Zato "™ il^' '
sa-wSLrir z
trpljenja, ker bo iišel	7. ™
PAR DNEVIH. ~	v
DAR «„o razposlali - ^ K0LE'
i" takoj mu 2 Kega. Ker inuuno m	° Aru'
^ ^ naxn«Uo sv^lov '
GLAS NARODA, 11. JANUARJA'. 181«.
I
.1
"OLAS NARODA" zaIlteve pa a° d^odaj^i odklo-!stvu in ponosno boste gledali na'slovili. Pred odhodom so se ravno
nili, ker so hoteli plačati le po 19 one. ki vara žele grob! — Sokol^tako priklanjali kakor prvič in (Slovenic Daily.)	22Vj* na uro.	j Wiskeron, Ind. — Delavske poljubili roke
(hriM »ud iniMisb««} tty ci* I Potem pa se je začelo, kakor se razmere še niso preslabe. Delamo dLCVRHIC PUBLISHING CO Ponavadi začne — plačani stavko- vsak dan, toda zaenkrat ne svetu-«a curpurattim. i	ikazi, potem od družbe najeti jem še nikomur sem hoditi. Rovi
fuank 8AKKE&. Prcoldent. ; stražniki, ki so brez vzroka stre- so namreč polni vode, vozove
UM I.n BfcLNfeJjlK, Treasurer
PUi* ,4 Ka«iiiem of the eurimratioo
ami Hil'lmsM1« of above officers: Ki Con taiMlt Street. Bomoicb of Man
hartau N>» York City. N T
Zm ceio leio vel J a list ca Ameriko to
Ganado......................$3.no
. put »eta .................... 1.5©
_ oelu leto <a meato New York.. 4X0 „ pol leta xa aieato New Tork.. 2.oo
. Etrupo ca r» leto.......... 4-5<»
m m pol leta............2.55
„ <Vt rt leta.......... t.70
•nil.AS NAItoliA" iibaja raak dar
Lr\ /«-»u ij n^lelj In praznikov
-ti L A S NARODA"
("Voh* of the People'^ laaur-0 every day except Sunday* and HolMaya. Sn».*-r1ptl.to yearly 13.00
Ad v ertisemenl on agremanent.
Dopial brea iMxlpiaa In osoboosd se De
prloWujejo. Denar aaj ae hiaguroli poftlljatl po —
Mouey Order. Pri «|»rem«>n)hl kraja naročnikov pro ilmn. •la «* ua.ni todl prejšnje bft-valitfe uaxuani. da hitreje naj demu naslovnika.
DopiMxn in itoRljatram naredite ta
luslor:
-GLAS NARODA"
ay Cnrit0rt.it	S*-w York Clt^
ljali v stavkarje. In sledila je či- imamo pa lesene, ki ne držijo vo-sto naravna posledica — da so de, da bi jo prodali. Pred kratkim razjarjeni stavkarji zažgali me- je pobilo rojaka Jančeta Četurla. sto.
Pravijo, da so stavkujoei de-'delo, pred obedom je bil pa že lavei potem kradli po trgovinah mrtev. Rojaki, pristopajte v dni ter se uapili ukradenih pijač. Če štvo, ker nobeden ne ve, kjer ga se je stvar završila na ta način, čaka nesreča. — Naročnik, je gotovo obžalovanja vredna.) Aurora* Mum. — Tukaj imamo Vendar to navsezadnje nima no- štiri rudnike, toda sedaj obratuje bene izveze z vzroki samimi. Ce že samo eden s polno paro, drugi že delodajalci nočejo povečati svo- tri tedne počiva, v tretjem dela jim težakom zasluzene plače, jih par mož, četrtega so pa začeli se-vendar še nimajo pravice stre- daj nekaj popravljati. Kakor vi-lj*ti.	•	| dite, so delavske razmere precej
Sicer bo tudi ta zadnji dogodek slabe. V štev. 118 X. V. sem bral morda kmalu pozabljen, kakor so neki dopis od tukaj, ki je pa sko-bili že drugi. In potem smemo pri-Jraj od prve do zadnje črke zla-čakovati, da se bo zopet kaj po- gan. Rojaki, ne hodite sera dela dobnega zgodilo kjer drugje, iskat, ker je več kot 200 delavcev Vsaj toliko časa Be bo godilo tako, breij dela in zaslužka. Pred krat-kolikor časa bo obstajal sedanji kim sc je poročil rojak Mahnie z sistem. Kapitalisti lahko tudi gospodično Mary Kovač. Obilo mnogo napravijo za svoje delavce sreče! Čestitamo! — Frank Petek, in njihovo izobrazbo, pa še vedno j Cokedale, Colo. — Rojakom ši-bodo imeli dovolj dobička. Tega rom Združenih držav, posebno tu
Tel«fi«i -HS87 Cortlandt.

K dogodkom v Young-stownu.
Zadnje dni smo kili zopet priča žalostnim dogodkom, ki so se takrat odigrali v Yonngstownu, O. D<»ei mestnih blokov požganih, n« kaj ljudi mrtvih in mnogo ranjenih, poleg tega pa mnogo tisoč delavcev brez dela.
F«ki dogodki nas sicer ne pre-
pa nočejo storiti, ker vedo, da imajo večje koristi od manj izobraženih, ki jih morejo laže izrabljati.
Zadnji dogodki
v južni Coloradi dobro znani in priljubljeni Sam. Kasprak je bil od nekega svojega znanca, rodom Poljaka iz Galicije, due 1. janu-
iogodki v Youngstow-.arja t. 1. ustreljen. Ker se pa med mi, O., so pokazali, da ima dela v- njegovo prtljago ne mere najti
stvo še dolgo in težko pot pred nikakega pojasnila ali
naj
r ------ — naslova
seboj, predno bo doseglo svojej njegove žene Katarine Kasprak, pravice, in pokazali so tudi, da te^se rojakom priporočam, ako kdo pravice res potrebuje, da bodo ve za njegovo ženo in hčer, ali pa
prenehali zanaprej v industrijskih okrajih podobni krvavi dogodki.
Slišijo se tudi glasovi, da imajo nem&ki agitatorji in privrženci svoje prste vmes. To morda ni ne-vrjetno, a to ne izpremeni položaja čisto nič in tudi ne opraviči postopanja delodajalcev.
Dopisi.
oa
Lowber, Pa. — Zdi se mi, da nisem brala iz te naselbine še nobe-
,	- nega dopisa. Ker nisem še dolgo
•Jo, se posebno na zapadu so tukaj? ne morem veliko p0ročati
navadnega. Delodajalci 0 delavskih razmerah. Večkrat se
, ?,n d*lavce kot 8nžnie> a kdo pritoži, da se dela slabo, ker O p ac-o jim morajo garati pri m0rata delati dva skupaj. Zaslu-
««i t rl ^ ZasIu^jo ko- žijo toliko, da se pošteno prežive. Vr a l**	23 sUo Slovenskih družin je tukaj devet,
: r mo*h pri^o^iti ki prav dobro razumejo med kaUh udobnosti, pa se govora ni.	Po2drav vsem Slovenkam
k« ,0 za^li delavci or- jn Slovencem v Widen, W. Va. -Wn l' 8P0reVldeiII "VOj Tini Jakopin.
h h r ^iJPrr:ideli 8°' da Cleveland, O. - Marsikateri se iSrfSw lS2JŽSf "S* iZ" ** *udil	^ Sta v cieve-
kor . ajo. Delodajalci ao jih ved- landu dva 8i0V(.iIska Sokcla, Se-" '' t-,az!h s praznimi obljuba- veda v najv^i ^nsaki i" • do resnih in izdatnA ixpre- bini to ne bi bilo kaj ixV0Iireillie.
h „11"!Pnt!°- KVC Ne mislite, da je tu kal, Sokol
l	Prvi aH-Sokol drugi ter da imamo
'"idilo oni veliki strajk. ki ie ško- • i ^	r	- j
.m ,,	,- , J , J. 54 J svojo lastno zupo. Imamo pae dva
<M t«...kiiu ljud. tn, tako delav- o i i	• - u-i * i-
i i ii j . . Sokola. Prvi je bil ustanovljen «• ii, kakor delodajalcem, in kjer__, • • , .. , .	,
je pri>lo do resnih spopadov, ^o ^let	^
vsi oSžalovali žalostno gtanje ta- P} ,eta, ZakaJ oT ,Ker ^ mošajih delacev i„ bili prenričani ,01 D1 od^ovarJal v6° naprednemu da a. jim bodo izpr^mendc raz ^^ ^ ^ S° ^ mere m« boljše. Vendar kaj ta SVeZe sokolske mocl " stare do Vera ai zgodilo. Delodajalci so	^^ ** je Stari Soko1'
»trajali, delavci pa niso mo-	** ,	:Sio?nsk°
fix, ker jim je rrozila lakot« in PodP°™°' drainatieno m telovad-
jim je grozila lakota in ker m bili delodajalci poklicali proti njim oboroženo silo. Slednjič je prišlo do uporarama, vsaj dslncga, delavci no se začeli vra-
no društvo Sokol", spraviti na pravo pot sokolstra, to se pravi, rrtrebiti iz njega vse, kar ni so-kolskega in črtati podporo za člane ter ustanoviti za one, ki želijo
ca ti zopet na drlo. ,>„tem jih je / . u*iauuvi"	k1 zeujo
prišel tula/iti celo Rockefeller na<lalJno Podporo, posebno pod-ki jim je -uvoril sila lepe bo- ^T10 dn}*tvo- ^ hočemo imeti •ede ter se ce lo tako ponižal" PodPoro- imamo dovolj podpornih da je i,A sam - poghxlat v jame' ffT ™ razpolago. Za pravega kjer garajo za male denarje teža- Soko!a n,aj bo ™mo Soko1' doU' i pod zemljo. Tkrenili so to in U°3t VHake^a Sokola Pa 3C>
. da
no. ki so j,- zdelo na prvi pogled dru^tvo r Ppdpira moralno in
o in koristno, ki pa je v resnici	^m je r^el Tvrš:
Me*k v oči in le v prid delo- *'V,.*1°*1 Je mt>5!"	Pod
knljem sokoLskega prapora smo
se vsi Slovani seznanili, začeli
ilceoi.
ski dogodki, pri katerih je
V do krvavih nemirov, so se ^ *P°PaTBtl< da s™0 ^ rod, da pos^h®o v Ameriki rt dno godili, *? kr^Plmo ▼ dubu in telesu ter ie c^lo hujši, ter se še bodo godili. da Postanmo prejkoslej najmoč-dok!<*r h0 vladal sedanji plačilni ?f3Sa In najimlturnejši žila čiove-' i in sedanje razmerje med 8tya" ne	biti svobodni
kapitalisti in delavci.	S^eimo« da postane svoboden
Tudi Youngstowm Sheet k Tube'na* rod* Bile so vse lePe besede t 'ompauv v Youngstowtm, pri ka-|zaman' vei'ma članov ni mislila leri družbi so «e pripetili ti ža- pa sokolsko. Bili so Sokoli samo lostni dogodki, Unstuje *koro celo	kroja. Sokoli telovad-
mesto t<*r ima'T rokah skoro vse^'	so jedro sokolstva ter
sro^odarstvo me«ta. Ima velikan-' možJo Tojeni iu odgojeni v sokoljo obrt ter s« tudi hoče ^ridru-!skem duhu, so se odcepili od staliti oni veliki kapitalistični re£a društva, katero danes ne goji lar*ki siaipini, pri kateti bodo za-'ne telovadbe, ne dramatike, in strpane najve-j0 amerikanske ustanovili svojega lastnega Soko-j<»klarske družbe in ki bo razpo- 8 čistim sokolskim. programom, lagala s kapitalom kakih 250 mi- uživ» že sedaj največjo simpa-Ijonov dolarjev. Tekom vojne je tii° med naprednim in inteligent-delala ta družba si}&0 %elike do-lnim elementom v naši naselbini, bičke, ker i« ime!* t%di naroŽfla ^ kamenju združenja vseh Jugo-evropekih rojnjo^h se driprr. Del- slog anov smo ga imenovali <{Ju-ničarjem je pla«aU	di- goslovaiiski Sokol". Končam z
vidende.	I vzklikom : Na zdar, brat je, ki ste
Tm hoteli pripomogli do tega, da se lepo ** na uro, i111® Sokol ne kvari, samo vstra-
i_______'	___:	i__x_i________t
Po njihovem odhodu mi je gospod pojasnil, da so to odposlanci iz neke oddaljene čisto katoliške poljske "pleinenitaške" vasi. Xa Litvi in na Ukrajini se namreč nahajajo cele vasi, katerih prebivalci so poljski plemenitaši Še iz Zjutraj je šel zdrav in vesel na starodavnih časov, — takozvana
šlahta zagonova, kmečko plemstvo. Seveda se nič ne razlikujejo od navadnega kmeta. Vero so o-liranili, jezik se je pa močno pomešal z rusinskim. vendar imajo še globoko zavest, da so poljski plemenitaši. Jaz sem takoj sklenil, da obišeem tekom tedna njihovo vas in povem to možem, kar jim je napravilo veliko radost.
"Samo povedati morate, kdaj pridete, da vas bomo pričakovali. Naredili bomo doma zbirko, da vas bomo pogostili."
"Tega pa ne", odvrnem. "Zbirajte raje za cerkev, jaz pa pridem enkrat čisto nepričakovano, si ogledam cerkev in spet vrnem. Gostiti me ni treba čisto nič."
"Nekaj bo pa vendar treba pripraviti." "Čisto nič."
Slednjič mi je Še Boniecki porn ogel in šele njemu se je posrečilo dopovedati, da ni treba zame nobenega sprejema. Zmajevaje z glavami so odšli.
Jaz sem bil jako radoveden videti, kako izgleda katoliška vas na Ruskem in sem jo sklenil obiskat: pri prvi priliki.
Po obedu je slo kot prejšnjega dne. Delala sva z gospodom razne načrte, debatirala o zadružništvu, o gleda vala si okolico in slednjič spet zašla v administracijo. Ko sva se vračala domov in bila žo skoraj pred domom, me gospod vpraša:
"Ali ste videli v kapelici kakšno znano osebo iz Varšave?"
"Nisem gledal. Sicer pa, kdo bi mogel tu biti?" "Uganite." "Ne uganem."
"Ali poznate gospodično Marto?"
"Marto Nižankovsko? Seveda jo poznam! Ali je tu? Kako neki?"
"Ker je pri nas doma. Njen oče je oskrbnik pristave "l>on-ča". Ce hočete, se pa peljeva ju tri na izprehed in obiščeva Bon čo. Boste vkleli, kako je pri nas na pristavi. Toda morava jim naznaniti, da bodo doma."
"Za to bo že prepozno." "Saj jim lahko telefoniramo. Ali hočete z njo govoriti?" "Kako telefonirati?" "Kako? Kot ponavadi. Jaz sem na vse pristave naredil telefon. Bom jaz zvezal. Tako-le. Sedaj pa lahko govorite."
Medtem sva namreč prišla v hišo in stopila v vežo, kjer se je nahajal v posebni izbici telefon. Okrog se je v legla tiha noč, vso ravnino je pokrival droben, zmrznjen sneg, v vasi je izumrlo vsako življenje — in v tej gluhi, mr-•ili noči je letel moj glas ne-kaj ur daleč na samotno pristavo, sredi širnih poljan, in od tam je prihajal k meni glas gospodične Marte. Kako čudno se je tu zlila civiliza cija in nekultura!
za njegovega brata Andreja Kasprak (bival je v Stanley, Assa., Canada), naj naznani na spodaj imenovanega, ali pa na Austro Hungarian Consulate. Denver. Co lo. — Frank Rebol, Cokedale. Colo.
Sveti večer na Ukrajini.
(Vsi pravoslavni in grko-katoliki t. j. unijati obhajajo božične praznike po julijanskem koledarju, 13 dni kasneje nego rimo-katoliki in protestant je; ko mi imamo dan sv. Treh Kraljev, oni takrat obhajajo sveti večer.)
Spisel dr. Leopold Lenard.
tmdi
do
Ukrajino, Ukrajino, nenjko moja, nenjko! Jak tebja zgadaju, kraju, zavjane serdenko. —
Ševčenko.
(Nadaljevanje.)
Kakor povsod drugod, se tudi tukaj praznuje Božič jako slovesno. Kjer so cerkve z zvonovi, tam se zvoni večkrat na sveti dan in ljudstvo gre v cerkev k božji službi. Pobožnosti sledi slavnostna pojedina. Na Ruskem se Božič praznuje tri dni, pravzaprav se božični prazniki končajo z dnem sv. Treh Kraljev, ki ga Rusi na-zivljejo "Bogojavljenje".
Na sveti dan zjutraj pred dopoldansko službo božjo se zberejo kmetje ter gredo gospodom voščit vesele praznike. Tako so prišli tudi k gospodu Bonieckemu. Ko so vstopili, so se priklonili do tal, poljubili roke gospodu in meni, eden v imenu vseh je voščil vesele in srečne praznike, nato so izvlekli iz kožuhov bele, trde hlebčke in jih izročili gospodu. Pozneje sem jaz enega razlomil in pričel jesti za poizkušnjo. Bil je navaden pšearični kruh, a zvit, kot bi bil potica. Pravijo jim kolači. Take kolače prinašajo kmetje v daT gospodu, kadar pridejo o Božiču čestitat. Govorili so neko čudno, mešanico. Gotovo so imeli najboljšo voljo govoriti po poljski. toda jezik je znal edino le ru-sinski. da. bi pa to neizgledalo preveč neolikano, so mešali vmes, če niso znali poljskega, kak ruski izraz, katerega so se naučili pri vojakih. Gospod je govoril z njimi poljski. Izpraševal jih je, kako je z njihovo cerkvico. Rekli so, da je zid že dodelan in prihodnje leto bo treba omisliti notranjščino..
Imeli so pa še neko posebno prošnjo: Neki kmet iz njihovega kraja je šel nekoč v Rim na božjo pot in je tam videl, ne vem več, v kateri cerkvi, neko podobo Matere Božje, ki je nanj naredila posebno močan vtisk. Pripovedo-val je o nji doma vasčanom in sedaj je vsa vas sklenila, da mora v novi domači cerkvici biti ravno taka podoba Matere Božje, naj
r

Drugi dan po Božiču je tam še zapovedan praznik. Torej je minulo predpoldne kot ponavadi. Popoldne ]»a je velel gospod vpreči v sani dva majhna konjička, sam je prijel za vojke, jaz sem sedel poleg njega, "kueika" potegneta in sani zdrce po zmrzlem snegu v megleno ravan.
Med potjo sem doživel še sledeči dogodek:
Pripeljala sva se mimo neke pristave, kjer je bil za oskrbnika domačin, Rus, seveda nekoliko bolj izobražen kot kak navaden kmet. Ko se peljeva mimo poslopja. naju je ;zapazil oskrbnik iz hiše in prišel na eesto pozdravit gospoda. Gospod zadrži konjička in se obrne k oskrbniku, ki je stal poleg sani na cesti s kučmo v rokah in se nizko klanjal, ter ga nagovori :
"Kako je pri vas doma? Je že kaj bolje?"
Iz poznejšega pogovora sem iz-vedej, da je oskrbnikova žena na umu zbolela. Oskrbnik odgovarja s kučmo v rokah in nizko se klali ja je:
<40h, težava je, gospod, teža va", odvrne oskrbnik. "Bojim se da se bo zgodila nesreča. £nkra se vzela nož in. hotela "zarizati' (zaklati) otroka, da smo ji koma.
stane, kar hoče. Ker pa sami ae| ubranili. Potem je rekla, da bo vedo, kako bi jo dobili, prowjoj^zarizala" n*ene. Gotovo *e bo gospoda, naj bi jim posredoval.' zgodila nesreča, ker je nemogoči Gospod jim je to obljobil, izpraie-! vedno paziti nanjo. Ali ne bi bil ▼al jih j« ie nekaj podrobnosti o tako dobri in preskrbeli, da bi io
i—__A._ ___ _____ji-	. ...
Te iajte v	in bratskem edin- -novi cerkvici xn potem eo so po- spravili v norianieo?'
"Sem že iskal", odvrne gospod bi se torej na pošten način ne po-Boniecki, "pa ni bilo mogoče je trudil za postranski dohodek. Si-nikamor spraviti. Povsod je pre- eer je res izgledalo nekoliko čud-napolnjeno. Morate še nekoliko no, da je v svoji vojaški obleki in . potrpeti."	'	: z bridko sabljo ob boku tekal'
Na Ruskem je namreč taka na- semtertja po prodajalnici in da-vada, da če kdo znori, mu ne ver- jal otrokom za pol kopejke slad-jamejo. da je nor, dokler ni ene- korja ali ženskam natakal petro-ga ali dveh zaklal. Potem ga pri- lej, toda kmalu so se privadili, on mejo in zapro, sedi par mesecev na službo, ljudje pa na prodajal-v preiskovalnem zaporu. nato ca. Vaška policija je namreč na pride pred sodišče, zdravniki mu Ruskem v državnih rokah in podajo izpričevalo, da je nor, iu licist je vojaški človek kot pri nas sodniki ga prisodijo v norišnico, orožnik. Sicer je pa bil naš straž-Našega oskrbnika pa menda ni ve- nik res vsestransko poraben člo-selilo tako dolgo čakati, torej je vek. On ni samo prodajal v kon-nadaljeval:	sumu, ampak je tudi sedel v od-
"Morda bi bili tako dobri in borih vseh naših društev in je bil našli takega zdravnika, ki bi ji naša najboljša organizatoriena kri izpustil, da bi umrla."	sila. Jaz sem kupil za nekaj ko-
"Kaj pa mislite!" zakriči s sani pejk sladkorekov in jih pričel de-dol nanj gospod Boniecki. "To se liti otrokom, ki so gledali skozi pravi, človeka umoriti, in to je vrata. Prvo dekletce ni hotelo na greh! Temu jaz že ne morem po- noben način vzeti; ko sem jo magati!"	vprašal, zakaj ne mara, mi je od-
Oskrbnik se ustraši in se prične govorilo, da nima kopejke. Imela opravičevati:	sva jaz in stražnik dovolj dela,
"Saj nisem jaz tako mislil. Bil predno sva ji razložila, da dobi je samo naš pop, ki mi je sveto- sladkor zastonj, brez kopejke. val, naj najdem takega zdravni- Slednjič ji* sprejela, toda videti ka. Rekel mi je, da je tudi njegov je bilo, da nič prav ne zaupa in si sin tako zbolel kot sedaj -moja že- ne more razložiti, kako da človek na, pa je našel nekega zdravnika, nekaj daje, ne da bi zahteval za ki mu je kri izpustil, da je umrl. to plačila. Opazil sem, da je to in potem je rekel pop: "Slava ena izmed značilnih črt v značaju Bogu! I jomu lehče stalo sja i tukajšnjega ljudstva. Ono ne po-mnje lehče."	zna dobrote in ne more razumeti,
Pri tem je oskrbnik s kučmo v da bi mu kdo storil kaj dobrega, roki posnemal z glasom in s kret- ne da bi za to zahteval primerne-njo telesa popa, ki je to rekel. plačila. Ta nezaupljivost je Nato je pa svetoval dotični pop ena največjih ovir za delovanje našemu oskrbniku, naj poizkusi med ljudstvom. Ako vidi kmet, on na svoji ženi, kar se je poprej da mu kdo kaj daje ali stori kaj tako obneslo na popovem sinu. dobrega, ne da bi si izgovarjal Gospod potegne za vojke, jaz primernega plačila, misli, da mora se za vijem v svoj kožuh in sani so za tem tičati kaka goljuiija, kajti drčale naprej po zmrznjenem sne- da bi iz dobrote kilo mogel kaj gu Čez nepregledno ravnino, ki se dati aii storiti, tega on ne razume, je razprostirala pred nama kakor Pojem dobrote in pojem hvalež-v al o vit o morje. Svet ni tod popol- nosti sta mu tuja. Če more ukra-norna raven, ampak lahno valo- sti. zakaj bi ne ukradel, če more vit, semtertja razoran od manj goljufati, zakaj bi ne goljufal, in ali bolj globokih dolin. Sani so če more koga izkoristiti, ga bo iz-drčale podobno urnemu čolničku koriščal, da je groza! po valovitem morju, se včasih na- Konsnm v Kožminjeah se raz-glo spustile navzdol v dolino, da vija za ondošnje razmere jako b--sem se moral trdno prwjeti sedeža, po. Zlasti pred prazniki se je prepoteni sta pa spet na drugi strani met silno dvignil. Pomisliti je pa letela kucika navzgor. To sta bila treba, da je vas jako velika, šteje konjička! Ni ju bilo treba nikdar več tisoč duš in da je to edina kr-pognati, a letela sta vedno kot v ščanska prodajaluiea v vasi. Pro-dirki. vseeno, če dol ali	ne dajajo se samo špecerijske reči in
trenutek nista šla bolj počasi, do- ljudje kupujejo večinoma le za kler nista obstala sredi razleglega kopejke in pol kopejke. Torej ima polja pred stanovanjem oskrbni- prodajalec silno veliko dela. Pro-ka. Pred hišo sta že "-akala oskrb- sil je, da m> mu dali pomočnika, nik, star preprost in simpatičen ker sam ni mogel več od zjutraj možak, in njegova žena, ter naju do večera vzdrževati dela. Sled-peljala v hišo.	njič so res najeli še nekega deč-
Ako bi ne vedel, da sem na ka, ki se mora sam vzdrževati, daljni Ukrajini, bi si lahko mislil, biti v trgovini ves dan in delati da imam pred seboj kakšnega sta- še ponoči, da ima komaj nekaj ur rega. trdnega gospodarja iz ljub- počitka, in mu plačajo za to štiri Ijjuiske okolice, tako se mi je zde- rublje na mesec. Io tu domače. Seveda, ko sem sto-!	* * *
pil v stanovanje, sem se takoj Pozneje popoldne se je vršil let-spomuil. da sem v poljskem do- ni občni zbor našega kmetijskega nu. Poljak mora imeti salon, to društva v administracijskem poje zanj narodna potreba. Brez sa- slopju gospoda Bouieckega. Ude-lona (parlorja) ne more biti no- ležba je bila jako velika, da je bena družina, ki se nekoliko dvi- bila prostorna dvorana popolno-guje nad nižino življenja. Pri Po- uia zasedena.-Jaz sem sedel poleg Ijaku igra salou v zasebnem in svojega prijatelja gospoda straž-družabnem življenju vsaj tolikšno uika, ki mi je najlaže ditjal pojas-ulogo kot pri nas gostilna. Salon nila, kadar sem jih potreboval, je pri nas neki nepotreben luksus, kar je izvrševal z največjo po-s katerim tudi inteligentne dni- strežljivostjo. Predsednik je bil žine nc vedo prav, kaj početi, gospod Boniecki, tudi njegova Med Poljaki je salon potreba, gospa je kot odboruica bila na-brez katere ni mogoče izhajati, vzoča. Zborovanje je trajalo jako Vzemite salon in življenje bi se dolgo, ker so v razgovor prišle ne moralo popolnoma izpremeniti. |samo zadeve kmetijskega dru-V salonu je bila gospodična šiva. ampak tudi hranilnice in po-Ma rta in ujena^ mlajša sestra He- sojilnice. konsuma, čitalnice; raz-lena. ki je bila ravno močno za- govarjali so se načrti za živinsko mišljena. Revica je stala pred zavarovalnico, ki se pa še ni usta-važno odločitvijo: ali se omožiti, novila, in za kmetijsko razstavo, ali stopiti v samostan. Stariši so ki se je vršila še istega meseca, bili bolj za prvo, njo je vleklo ter še muogo drugega. Poslovni bolj k drugemu. Kako je slednjič jezik je bil ruski; toda izkazalo izpadla odločitev, ne vem. Ko smo se je, da razen gospoda predsed-se nekoliko pogovorili, so mi pri- nika nihče ni znal pravilno govo-čeli razkazovati gospodarstvo in rusko. Ne kaj njegovih tislu-živino, potem smo so spet vrnili žbencev in uradnikov Poljakov je v salon in se napili čaja. Medtem govorilo še kolikor toliko, doma-se je storila trda noč in pričel je čani kmetje so pa govorili ukra-naletavati droben, suh sneg. Ob- jinsko in samo tuintam primešali enem je bilo jako mrzlo.	j kakšen ruski izraz, ki so se ,ga ua-
Ko sva sc vračala, je bilo tem- učili pri vojakih. Seveda je tako no kot v rogu in o kakšni poti no- nastalo mnogo nesporazumijenja, I benega sledu. Toda kucika sta hi- kar je občutno oviralo zborova-' tela spet čez gričke in jarke ne- nje. Najbolj enostavno bi bilo.! prestano dalje, sani so padale iu ako bi še predsednik govoril ukra-J odletavale in jaz, .zavit čez glavo jinsko, toda postava zahteva, da v kožuh, sem odskakoval na sede- mora posredo\'alni jezik v dru-?u. Slednjič sva pa čisto srečno in štvu biti ruski, pravilno prišla v Kužminjce in! Kmetje so jako živahno pose-ibstala pred grajščino. Služabniki gali v debato in govorili z veliko so prihiteli Čez prag in pomogli vnemo. Najbolj se je razvnel neki izriti se iz kožuhov ter se opreti moj sosed, star, širokopleč kmet. na otrple noge. Iz temne, mrzle z napol sivo, napol Črno. strašno noči sem stopil naenkrat v bogato raz m ršeno brado. Kričal je iu ma-razsvetljen, razkošno opremljen hal z rokama in opozicija mu je salon in k meni je prihitel mali burno pritrjevala. Toda ne misli-Kazio.	te, da se je slo za kako poglavit-
* • *	no točko, radi katere se je tako
Drugega dne popoldne me je razvnel. Šlo se je za po naših poj-^eljal gospod r vaški koosum, ka- mih precej malenskostno stvar, tega je on pomagal ustanoviti. Ža Voznik, ki je hodil z lastnim orodajalca je bil naš vaški poli- vozom z dvema konjema in s svo-eiet. Mož je izprevidel, da ima jim fantom v mesto po blago za dovolj časa sa razpolago, zakaj konsum, je dobival za pot 40 ko-1
pejk (20^). En dan je vozil tja, zvečer kupoval in nakladal, proti jutra se odpeljal in zvečer drugega dne se je vrnil v Kožminjce. Zdaj je pa odbor poročal, da se voznik pritožuje, da je premajhna plača, in predlagal, naj bi se povišala na SO kopejk. Opozicija je pa temu strastno nasprotovala in njen voditelj, moj kuštravobradi sosed, je dokazoval, da je ta plača še veliko previsoka. "Kadar grem jaz v mesto na trg. napravim samo dve kopejki zvečer za kruh", je trdil in zakričal: "Ce bi se šlo za moje kopejke. bi me ne bolelo tako. kakor kadar vidim, da se tako brezvestno zapravlja ljudski denar." Na te besede, katere je izpregovoril kriče na ves glas in mahaje z obema rokama in s telesom, je opozicija burno zaploskala. Po dolgi debati se je pa le posrečilo taktu gospoda predsednika narediti kompromis s sledečim predlogom: Za sedaj ostane redoma še staro plačilo, odbor se pa pooblašča, da sme v izrednih slučajih izdati za vožnjo tudi do SO kopejk. Proti temu je glasovalo slednjič samo devet mož. ki so pa tudi izjavili, tla ostanejo še vseeno pri društvu. Po shodu je stopil načelnik opozieije k predsedniku gospodu Bonieckemu in prosil odpuščanja, da je lako hudo nastopal, ter se izgovarjal, da je to delal le oziroin na splošni blagor.
(Pride še. i
Mrežna zanjka.
Strah na morju, kakor so imenovali Neme i svoje podmorske čolne, je bila odstranjena z uporabo mrež. Danes plujejo ladije v ozkih vodah med Irsko iu Anglijo ter v angleškem prelivu brez strahu pred sovražnimi podmorskimi čolni. Človeška iznajdljivost je zaprla oba konea teh ozkih morij z velikanskimi mrežami, od kat rili so dolge nekatere skoro 40 milj in v katerih se potopljen podmorski č »ln zaplete ter pogubi. Najbolj čudno je. da je ravno nemški častnik, ki poroča <> podrobnostih teh mrež. Berlinski list "Vossiclie Zeitung" piše:
"Od Doverja na Angleškem pa do francoske obali na nasprotni obali je potegnjena mroža in ena dni ga od mesta Portland Bili na Angleškem pa d<* rta Cape I.a Hague na Francoskem. Med tema dvema črtama je razdalje l.">0 milj, dovolj za vso prevozno službo. E-nako je zavarovano tudi Irsko morje z dvema velikanskima mrežama.
"*I)a ni oviran promet trgovskih ladij in bojnih ladij, so napravljena v teh mrežah vrata, ki se morejo zapirati in odpirati. Te prehode pa pozna samo angleška admiraliteta ter jih večkrat premeni. Ker se more potopiti podmorski čoln do globine 300 čevljev, segajo te mreže prav do morskega dna, ker angleški morski preliv ni nikjer globlji, kakor 265 čevljev.
"Zgornji rob mreže je pritrjen na plavajoče boje. in tako zgornji, kakor tudi spodnji rob mreže sta zasidrana k morskemu dnu. da jih plima in oseka in viharji ne morejo pokvariti ali pa splaviti od enega kraja »lo drugega. Verige. na katerih so mreže zasidrane ter pritrjene k dnu. so nekaj čevljev krajše, zato. da plavajo boje pod morsko površino iu zato podmorski čoln teh boj ne more videti niti pod vodo niti na mor skem površju. Če zaide kak podmorski čoln v te mreže, se vanje zaplete in potem pokvari, nakar postane lahka irrtev preganjalcev."
Da si molče angleški časopisi o teh iznajdbah, vendar se prerine od časa do časa kaka vest mimo cenzorja, ki namigava nekoliko o teh mrežah, ki so čisto prekanile nemške podmorske čolne. Rud-yard Kipling na primer opisuje v nekem londonskem časopisu, kako se je nek angleški podmorski čoln zapletel v eno tako mrežo, potem pa. ko se je rešil s počasnim in težavnim poskusom, pa je postal žrtev nekega nemškega zrakoplova. ki je metal nanj bombe.
ZASANJAL SEM
Zasanjal sem tja v daljave, zasanjal sem v rožne dobrave, izasanjal tja v sredo morja, zasanjal do zvezd sem neba... Sreča val sem solze na cestah, ihtenje sem videl v zvezdah — a solz — jaz jih nisem umel,
saj meni je majnik cvetel___
Adolf Robida.
GLAS NARODAr 11. JANTARJ A. 1916.
f
Slovens ko
0
k a t o.l i š k o
ZA ZED IN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januar902 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI i
tf*rvd*sdxilk: JOŽTRJT PETEBNEU Box M. WllLock, Pa. t p/lpredsednUc; K A KOL ZALA H. Box 547, Forest atr. Pa. II. iKidi-redseUiiik: LOUIS TAUCHAR, Box 836, Bock Springs, Wyo. Ifjutk: JOHN 1'ELl.BAN, Box 707, Forest City. P«. I t«joJk JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.
oik: MARTIN MUHlC, Box 637, Forest City, Pa.
JOSLF ZALAK 1004 Nortb Cblcagc St., -Jo»l»t Ili,
VKH0VN1 ZDRAVNIKI
, . ARTIM iV*C, SOU Chicago BL. J oil«. 111.
NADZORNI ODBOR1
-.Minlk. IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pltttftorsh, Pa. oadsornlk: JOHN TORINČ, Box «22. Forest City, Pa a u»dxornlk: FRANK PAVLOVČlC. Box 700. Conemaagb, Pa. ii i**<lsor£lk. ANDRE J SLAK, 7713 Isaler Ave., Cleveland. Obis.
POROTNI ODBOR:
• vta»*;uix: MARTIN OBREŽAN, Box 72, Bast Mineral. Kana x ,K,rotulk MARTIN fiTEFANčlO, Box 78, Franklin, Rani. r ryTotiiik MIHAEL RLOPČIČ 62S Davaon Ats, R. F D. 1, i\t id. Detroit, Mick
UPRAVNI ODBOR:
':<s.,»anlk ANTON HoCEVAB B F. D No 2, Box ll^v Brldcspcn, O
•H>.ravnik ANTON DEM&AB, Box 136. Broaghton, Pa. •) Tratnik PAVEL OBBEGAB, Box 402. Witt. HI.
Dopivi naj se pošiljajo L tajnika Im Telbss. P O. Box YtT. P«r*r
rlty Peons.
r>ro»t*Mio fl*«rtlo "©LAB NAROD A.**
da z tako
legitimno uredbo v
solutno potrebna, obrambo dosežo Adrijanskein morju, ki bo izravnala neugodne razmere našega
dolg so pojedle komaj eno stotino dohodkov Jolina Bulla. Kar pa je trična žarnica ne bo dajala dovolj je. kar nam jc le mogoče, da prise večje važnosti je to. da je bila Anglija dolžna sobi. to je svojim dr- svetlobe in da se ne bo skazala nesemo pomoč armadi kralja Pe-žavljanom in da niti centa ni dolgovala drugim narodom. Onih 500 varno v požarnem oziru.	tra. na ta način, da bomo v druž-
milijonov. ki so jih Angleži skupno s Francozi izposodili v New Yor- Edison pa se na to ni oziral tem- bi z zavezniki zagotovili njeno
ku. je bilo prvo posojilo izven doma od časa kralja Karola II. On je več sledil svojim iznajdbam. Mor- prehrano in oboroženje in olajšali vzhodnega brega. Končno vlada porabil manj nego sedem odstotkov od dohodkov svojih državljanov jc videl samo on sam. kako ze- njeno koncentracijo, da počaka j ne more trpeti in neinteresirano za vzdrževanje vlade nad največjo državo na svetu. Državljanom je j0 se razširila ta iznajdba. V na trenotek osvobodilnega proti-1 gledati, da bi bila Italija izklju-torej ostalo nad 93fc njihovih dohodkov, katere so laliko porabili za- tem se gotovo ni motil, ker je e- udarca. Navzočnost naših zastav j čena iz vzhodnega Sredozemskega se, za snovanje novih podjetij in množenje denarja.	lektricna razsvetljava dandanes na drugem bregu Adrije bo tudi morja, kjer zahtevajo cvetoče ita-
Tako trdno se je čutila Anglija v svoji trgovini in tako varno najpotebnejša izmed vseli iznajdb, pripomogla, potrditi tradieijonal- lijanske kolonije ugledu domovi-pred tujo konkurenco, da je edina na celem svetu odprla svoja pri- Samo a- Združenih državoli je do- no politiko Italije glede Albanije, ne primerno stališče napram dru-
stanišea na stežaj tujim konkurentom, češ. pa konkurirajte z menoj, seglo Število žarnic do 50.000,000. ki je slej kakor prej za nas inte-ako morete.	, Vendar, kljub silnemu razvoju e- res prve vrste, v kolikor je njena
Angleške ladije so prepeljale na leto 20 milijonov ton blaga in lektriene razsvetljave, se nahaja- usoda v zvezi z uredbo razmer v izdelkov, dočim so nemške ladije prepeljale samo o milijonov ton: mo šele v razvoju ter še ne more- Adrijanskein morju. Za Italijo je John Buli je bil torej glavni prevoznik na svetu. Dalje, Angliji jo eel mo predvideti konca.	{ohranitev neodvisnosti albanskega
svet plačeval provizijo in to jo je napravljalo bankirja za celi svet. j Ko smo mislili, da smo dosegli naroda, čigar izrazita stara na-Pri vsem tem pa je bil davek v Angliji nižji nego v katerikoli drugi že višek, pa se je vsak čas pojavi- rodnost je bila iz samopridnih na-državi, izvzeinši našo. Anglija ni obdavčevala potrebščin, nego raz- l0 kaj novega, in kjer je bilo tre-'menov zaman pretresana in utaje-
košuosti. Njena iznajdba, dohodninski davek, je v prvi vrsti zadela one, ki so imeli velike dohodke za obdavčenje.
Groza, ki je navdala nemškega državnega kaneelarja, ko1 je izvedel. da je Anglija proti njegovemu pričakovanju stopila v vojno j proti Nemčiji, je torej lahko pojmljiva. On se ni ustrašil angleške} armade, tudi angleško vojne mornariee ne. ampak sc je ustrašil angleškega kapitala: 83 milijard narodnega bogatstva, od katerega se da znaten del takoj spraviti v d«nar. ustrašil se je dalje 20 milijard, katere imajo Angleži naložene izven svoje države, ustrašil se je 32 milijard letnih dohodkov Johna Bulla, in končno se je ustrašil dveh miljard angleških letnih prihrankov.
S temi številkami pred seboj sc da potom računanja približno odgovoriti na vprašanje: Kako dolgo bo mogel angleški kapital vstrajat i v sedanji vojni? Pri sedanjih stroških potroši Anglija za vojno na leto 8 milijard dolarjev. Ako je njeno bogatstvo cenjeno na 85 milijard, bi navidezno mogla vzdržati 30 let. Njene tuje investicije bi mo"-Ie vzdržati vojno skoro tri leta. Toda trezno misleči Anglež ne
ba prej več svetilk, že rabimo zdaj samo eno močno električno žarnico.
Italjanski parlament.
podal
Minister zunanjih del je v zbornici sledečo izjavo:
Ker je Avstro-Ogrska s pre-udarjenim napadom na Srbijo kršila bistvene določbe trozvezne pogodbe in ker so se ponesrečila : pogajanja z Avstro-Ogrsko, ki so , bila poskušena od naše strani od
računa na ta naein. Prodaja tujezemskdi investicij z namenom, da se , , , •	* ,
- i •	.. - i-, ,	decembra do maja. je nastala uuj-
placajo stroški vojne, oi pomenila zmanjševanje angleškega kapitala. .	, . .
kar pomeni izgubo. Sicer utegne potreba nanesti, da bo morala An- 111 zaP°^ec^o<-a
v \t	i . ... - . - , .	.. . ^	branimo z orožjem svoje vitalne
glija v New \ orku zastaviti svoje tujezemske nivestieije^kot garan-
eijo za ameriška posojila, toda predno bo prišla ta potreba, je še - , . več drugih sredstev na razpolago. Za sedaj se mora zanašati na dohod-j m 1 ° im°
Moč angleškega kapitala in vojna.
•ton
.1. llendrick je priobčil v enem izmed ameriških maga-v katerem razpravlja o moči angleškega kapitala z ozi-:.njo vojno. Članek je skoziuskoz zanimiv in ga bodo zato rlus Niiroda" čitali s pridom, odu se glasi:
' leta 1m>4. je upliv« n Amerikanec obiskal finančno taj-i-hmf.tonti ter razmotrival s tedanjim finančnim tajnikom •>>;u'iio stanje Združenih držav. kjer jc tedaj divjala dr-
vojna.
o znaša mlaj vojni dolg?" je vprašal obiskovalec. Milijonov tdve iti pol miljarde)". jc odgovoril finančni
ke — produkte svojih tovarn, zaslužek od svojih parnikov, splošne kupčije in zraven še na obresti od svojih tujezemskili investicij. Ti različni postavki donašajo letno 34 milijard dolarjev. Uporaba te o-gromne svote, ali njenih delov, ne pomeni nikakega zmanjšanja nakopičenega angleškega kapitala, temveč samo uporaba dohodkov od njega.
(Dalje prihodnjič.)
iiioii država vzdržati?*f je bilo nadaljno vpraša-
/. tilušiino rebeljona, ko bomo dosegli tri miljarde, bo-oičati vojno", jc odgovoril finančni tajuik. avni dolg je narastel nad tri miljarde, a washingtonska
n p
Pravzaprav bi državljanska vojna laliko stala -krajno j»ohabi!a finance in indu-
ne da L>i
i:.i t: lijone Angležev — in približno ravno toliko Ameri-ti onih. ki kupujejo angleške bonde ali obveznice — vpra-i liišauje, namreč: "Koliko časa bo mogla Anglija vzdr-
/e do >edaj posodila Francozom in Rusom več kakor v, i i i dolg ameriške civilne vojne leta 3864. Vojni dolg d do pred kratkem 11 milijard dolarjev in vojna, ne •to in pol. Ali je sploh kaka meja v angleškem kapi-. m' j.- izrazil angleški državni blagajnik Reginald Membra D' 1."». in tedaj je Anglija potrošila za vojno vsak ilijona.
ne pozna nobene slične primere. V zadnjih dveh le-h vojn je Anglija potrošila nekoliko manj kakor mi-a dan. To j. bilo za tedanje čase nekaj nezaslišanega, i- s«» potrošile v zadnjih treh letih državljanske vojne milijona dolarjev na dan. To je bila do tedaj naj-se v primeri s sedanjo gigantsko vojno ne more j med predstruianii.
pa bo
DA
ter
NOBEN ANGLEŽ NE LASTUJE SAMEGA SEBE.
I vojuje vojno z vsemi svojimi finančnimi in indu-Vs \ kar ima Anglija, vsa lastnina Angležev, tvori na-<>. ki se more upotrebiti za vojevanje. Noben Anglež Miiatrati za svoje ne svojih dohodkov, ne svojih pri-1 'jc hi.še, v kateri živi, ne svoje srajce na svojem telesu, vakor tudi njegovo trlo. pripada državi. Parlament ali iinore vsak čas zapleniti njegovo imetje kakor tudi njega uporabiti za vojno na en ali drug način. Da sc na »bi prava moč angleškega kapitala, je treba pregledati, utirajo angleške finance in industrija, kaj je njeno bo-uakopir-eni profiti. njene investicije po vseh delih sve-iiiki in mera njene produktivnosti. Vsekakor pa pride n aju vojne samo takozvani tekoči kapital, to je tisti la spraviti v denar. Največje bogatstvo vsakega naro-lovo v /» jiilji. toda zemlja navsezadnje ne more igrati i financiranju vojne.
ige stvari so torej tiste, ki jih more davčni eksekutor Ii spraviti v denar, s katerim je treba nakupovati stre-i-m.ido in mornarico, plačevati vojake ter vzdrževati
it*- sile v uspešnem stanju?
io. je bila Nemčija sijajno pripravljena za to vojno. *re streljiva. cele gozdove kanonov ter skoro neizčrp-ibulje izvežbanih vojakov. Vse to je kopičila Nemčija Toda Anglija sc je pripravljala na drug način, ne z noni. temveč z bogastvom, kar bo skoro gotovo imelo Anglija je kopičila bogatstvo ne samo zadnjih tride-sto let. In danes reprezentira zaklade, kakoršnih ne
HARRIS A CWINO, WASH.
Senator Chamberlain iz Oregona, predsednik senatnega odbora za
vojaške zadeve.
Poučne stvari.
let.
ANGLIJA KAPITALIST EVROPE.
tatihtika
.adno izkazuje narodno bogatstvo Anglije na 85 mi-jar.l ■iolarjev, kar je nekaj manj nego isto Združenih držav, kojih ■ Ino bo-a t svo se ceni na 103 milijarde dolarjev. Naša neprimerna i n« »m obstoji v prvi vrsti v poljedelski zemlji od Atlantika do Pa-1 l ika : toda angleška vrednost obstoji v kapitalu, ki se da dosti lažje iobilizirati od našega. John Buli (skupno ime za Angleže) ima let-ih dohodkov 12 milijard dolarjev, dohodek, ki se je podvojil v zad-> Ii trideset letih in ki je rastel neznansko hitro v času, ko jc izbruh-:la sedanja vojna. V primeri z njenimi denarnimi viri je imela An-iija tedaj majhen državni dolg, znašujoč tri in pol milijarde, kar c prib* '
NAPREDEK IN RAZVOJ V LEKTRIČNEM SVETU.
love pri brezžični telegrafiji in telefoniji — tega najnovejšega u-speha moderne vede in telegrafske umetnosti, ki nas združuje s poljubno točko na zemlji ali vodi, brez vsakega prevodnika, razveu neslišnih iu lievidnin električnih valovanj. In na prvem mestu se nahaja električna žarnica, ki jo rabimo že v vsakdanji rabi in ki
V zgodovini človeštva in človeške industrije se ni tekom tisočih let zgodilo toliko uspehov, kakor ravno zadnjih uO—40 let, še po-sebuo na polju praktičnih posku- ^ vsePovsod »obhodno potrebna
Prvi korak k temu je bila izpopolnitev in iznajdba onih čudovitih, lepih aparatov, ki jih goni e-
m za katero se moramo zahvaliti neprekosljivemu iznajditelju Edisonu.
Ko se začne skrivati na zapadu
lektricna sila. ona tajinstvena. ne- s^lnce koncem dneva ter se od vidna in čudovita sila, o kateri ve- vzhoda dviga tajinstvena noč, za-mo sicer še prav malo. s katero pa žare ti umetni, hladni ognji ter za-zamoremo že delati čudesa in ki livajo vse s svojim žarkim svitom.
je že čisto navadna v vsakdanjem življenju.
Videli smo rast telefona. Iz ne-
Prevrat v razsvetljavi je bil e-den najznačilnejših v pojavih naših dni. Toda ta naloga še dale-
udobiiega. nepraktičnega in dra- Ul končana. Kaj da pričakuje gega predmeta, ki je bil le za raz- naša doba jutri, še nikomur ni koš je, je postala neobhodna stvar, znano.
ki je primeroma poceni in dostop-j Ko sc je leta 1879 pojavil Edina žepu srednjega stanu.	j son s svojimi prvimi poskusi z Priča Smo bili, kako so nastali električno žarnico ter predstavil iz neprikladuih iu nerodnih ropo-! svetu električne zmožnosti v brez-
tajočih mašili lepi električni stro ji. ki so za industrijo velikanske važnosti in ki brez njih danes skoro ne bi mogli več izhajati.
Videli smo tudi, kako so se izpopolnili takozvani Roentgenovi žarki, ki so prej igrali le neznatno vlogo, ki pa jih človek že zdaj popolnoma kontrolira in ki so skoro neobhodni pri mnogih operacijal in dober pomoČek medicinske zna nosti.
Mi opazujemo, kako so upora
samo eno tretjino njenih letnih dohodkov. Obresti na ta bili še manj znane artezijai&ke va
___ __________(
zračnem prostoru in odkril še druge znamenitosti, nikdo niti slutil ni, do kake stopnje se bo povzpela ta znanost tekom 3o let. Prvi koraki so bili zelo počasni. Šele leta 1882. sc jc potem posrečilo Edisonu, da je po dolgem trudu odprl prvo električno postajo v New Vorku. Ona prva dinamo mašina je še danes shranjena v nekem muzeju ter je sila majhna. Imela je 75 konjskih sil in razni kritiki so zelo dvomili o končnem uspehu vsega podjetja. Mislili so, da elek-
svoje fundamentalne narodne aspiracije. Ko smo Av-stro-Ogrski napovedali vojno, nam je Nemčija naznanila, da smatra svoje zveze z Italijo pretrgane. — Dne 26. avgusta smo napovedali vojno Turčiji, ki jc prekršila Lau-sannsko pogodbo in ovirala odpo-tovanje italijanskih Konzularnih uradnikov in državljanov, zlasti ker smo hoteli na Balkanu in Ori-, jentu postopati v popolnem so-! glasju z zavezniki. Italija je na Balkanu nadaljevala svojo tradi j eijonalno politiko v zmislu narodnostnega načela in neodvisnosti balkanskih narodov in je bila popolnem soglasju z zavezniki. — Mirno jc odkazala Macedonijo po meri dogovorov iz leta lf>12. Bolgarski. za kar je Srbiji zagotovila dalekosežne kompenzacije. Dočim pa jc politika četverozveze delala na zedinjenje balkanskih držav zahtevala razpor in ljubosumnost med njimi in žal našla za to ugod na tla. Sicer pa je mogla diploma cija vsled duševnega razpoloženja javnosti in vlad na Balkanu Je malo opraviti in to vsled vojnih dogodkov, ki so razpršili zaupa nje v končno zuiago četverozveze. Bolgarija je prezira je ugodne ponudbe četverozveze začela sovražnosti proti Srbiji, ko je bila ta ot združenih armad obeh centralnih držav z velikanskimi bojnimi sredstvi napadena, nakar je Italija skupno s svojimi zavezniki napo vedala Bolgariji vojno. Diploma tična in vojaška solidarnost med Italijo in njenimi zavezniki se j« popolnoma in občudovanja vredno obnesla in od začetka vojne akcije Italije je občutil sovražni ta-boi» strašni pritisk italijanske armade, ki je zlasti v septembru o mogočil zmagovito rusko proti ofenzivo. Ta večmesečna solidarnost nas je prepričala o potrebi, jo javno in slovesno in slovesno izraziti in jc formalni akt našega pristopa k londonskemu dogovoru z dne 5. septembra 1914 \ Londonu že izvršen. Zadržanje Grške jc dalo povod za skrbi in nesporazumi jen ja. a na srečo se jt položaj kmalu pojasnil, ker je Grška dala zahtevana zagotovila \ zmislu svojih prejšnjih izjav o bla gohotni nevtralnosti tako, tla jt upati, da se z Grško obnove naj boljši stiki zaupne presrčnosti. To bo olajšalo zadovoljivo uredbe posameznih vprašanj glede ga rancij za nedotakljivost in svobodo gibanja združenih čet take
v Solunu, kakor tudi na dohodnih cestah, ter olajšalo varnost dovoza provijanta čez morje. Politična in gospodarska neodvisnost Srbi jc jc bila vedno ena glavnih toči italijanske politike na Balkanu n odgovarja tudi življcnskim potre bain za obstoj Italije kot velesila. Politično in gospodarsko podjar mljenjc Srbije po Avstro-Ogrsk bi bilo za Italijo velika in trajna nevarnost ter neprekoračljiv zid za našo gospodarsko ekpanzivnost na onostranskem bregu Adrije. — oSglasno s svojimi zavezniki sma tramo obnovitev junaškega srb sekga naroda v njega popolni ne odvisnosti za neizogibni cilj te vojne. Danes išče srbska armada izhod proti morju in vzlic hvalevrednemu prizadevanju v Soluni izkrcane angleške in francoske armade ne more ostati Italija neob-čutna za klic strahu, ki pri ha ji. čez Adrijo. Storili bomo čim hitre-
vana, največje važnosti. Za pribo-renje naravnih mej in za zavoje-vanje vrat v Italijo dela sila italijanskega orožja in obenem bomo izsilili rešitev naših vojakov, ki so dolga leta vodili neenak boj proti zavratnim neprestanim raz-narodovalnim prizadevanjem avstrijske vlade. — Nadaljni glavni predmet naše politične akcije je strategična obramba Adrijanske-ga morja, zakaj za Italijo je ab-
gim konkurenčnim silam. Podpiran. od plamtečega zaupanja celega naroda, proklamiram še enkrat. da je Italija trdno odločeno, nadaljevati vojno, z vsemi silami in za ceno vsake največje žrtve, dokler ne doseže svojih sakro-sanktnih narodnih aspiraeij in tistih splošnih pogojev naše neodvisnosti. varnosti in medsebojnega spoštovanja narodov, ki morejo edini biti podlaga trajnega miru in so upravičba dogovora, ki veže nas in naše zaveznike.
Na medvprašanje, kdaj je londonsko pogodbo podpisal, jc Son-niuo odgovoril neodločno, a spoznati jo bilo. da se je to zgodilo šele zadnje dni in v zvezi z diploma t ični m nastopom proti Grški.
CENIK KNJIG
katere
ima ▼
zalogi
( SLOVENIC PUBLISHING CO.
NS 82 CORTLpANDT ST. NEW YORK, M. V.
//
V.
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Domači zdravnik	—.50 Evangelij	—.50 Fizika 1. in 2. del	;—.45 Katekizem vez. veliki	—.40 Katekizem vez. mali	■—.15 Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50c., oba	$1.00 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobnice	$1.00 Poljedelstvo	—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, jz.	$1.20 Slovenska pesmarica, 1. in
2. zvezek vsak po	—.60
Spisovnik ljubavnih pisem	—.40
Trtna uš in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	?—.50
Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	—.20
Belgrajski biser .	—.20
Beneška vedeževalka	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bodi svoje sreče kovač	—.30
Boj s prirodo	—.15
Božični darovi	—.15
Burska vojska	—.25
Cerkvica na skali	—.15 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov	—.25 Don Kižot	—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic i	—.20 Eubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	—.20 Izanami; mala Japonka	—.20 Jama nad Dobrnšo	—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Krištof Kolumb	—.20 Kaj se je Makaru sanjalo!	—.50 Leban, 100 beril	—.20 Maksimilijan I.	—.20 Marija, hči polkova	—.20 Malomestne tradicije	—.25 Miklova Zala	—.35 Mirko Poštenjakovič	—.20 Na divjem zapadu, vez.	—.60 Na jutrovem	—.30 Na krivih potih	—.30 Na različnih potih	—.20 Naseljenci	—.20 Na valovih južnega morja	—.15 Nikolaj Zrinski	—.20 O jetiki x	—.35 Odkritje Amerike, vez.	—.80 Odvetniška tarifa	—.30 Prihajač
Pregovori, prilike, reki Prst božji Ra:devous
Revolucija na Portugalskem —.20 Senila	—.15
Stanley v Afriki	—.30
Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč	—.20
Srečolovec	—.20
Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00
Strelec	—.20
Sanjska knjiga, velika —.30 Štiri povesti	—.20
Tegetthof	—.25
Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.95 Zlate jagode, vez.	—.30
Življenja trnjeva pot	—.50
Za kruhom	—.20
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarje v iča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —."75
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike
2.	zv. Maron, krščanski deček
4. zv. Praški judek
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza
7.	zv. Sultanovi sužnji
8.	zv. Tri indijanske povesti
9.	zv. Kraljičin nečak
10.	zv. Zvesti sin
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica
12.	zv. Korejska brata
13.	z v. Boj in zmaga
14.	zv. Prisega huronskega glavarja
15.	zv. Angel j sužnjev
18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev.
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger
Pri puščavniku Raztresenea Starinarica Idealna Tašča
RAZGLEDNICE:
Ne\vyorške s cvetlicami, humoristične, božične; novoletne in velikonočne, , komad po ducat po Z slikami mesta New Yorlca po
Album mesta New York a s krasnimi slikami, mali
—.20
•—.23 —.20
—.25 —.25
—.30 —.30 r-J30
—.30 —.30 —.30
?—.30 —.30
—.30
—.03 —.25
,—.25
—.35
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan —.30 Celi svet
—.25 Velika stenska mapa U. S. —.20 na/drugi strani pa celi S—.25 avet
—.10 —.25 —.15 —.50 $1.50
—.25 —.10 —.50 —.25
$1.50
OPOMBA: Naročilom je pril< žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštni M znamkah. Poštnina je pri vseh cenah že vračunana, ^___. , j,__________________

GLAS NARODA, 11. JANUARJ Ar 1916.

Jugistasta
a =

®
ce, kaj je med njima.
''Saj veš", je rekel France in
KatoL Jsdnita
B
Initorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVHI UliDXlBl
rndaednik t 7. A. CK&M, m Ckenj W« M H M
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterlin« Ars.. Btrfetrto* Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, SaUda, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK: OB. MARTIN IVEO, 900 N. Chicago St., Joliet, HI
NADZORNIKI:
Sv. J ur j a, štv. 111., LeadviUe, Colo.	I Tako je okleval med ljubeznijo
Prestopil k društvu sv. Srea Jezusa štev. 2, Kly. Minn.: Liidvig in sovraštvom in ni vedel, da je so-BarbicJi 88, 18112, 1000. 27.	vraštvo le plod ljubezni, in prav gledal v tla.
Zopet sprejet: Babieh Ludovig 88, 18112. 1000. 27.	ničesar ni dognal. Ko je stopil iz j Jančariea je sedla na klop.
gostili ulie grmovja, se je posve-j Po kratkem molku je začel Sv. Ivana Krstnika, štv. 112, Kitzville.	tila pred križem nad vasjo lučka. France:
.Suspendiran: Frank Viderosh S5. 11288, 1000. 26.	zagledal, je še kratko pomi-| "Zmerpat sem te prišel, da veš,
ETJNICH, 421—7th St., Calumet Mich. P ITER gPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, IOHN KRŽlSNIK Box 133. Bur dine Pa. rOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, DL /OHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O,
POROTNIKI:
SLftJN JUSTIN 1708 B. 28th St. Lorain, O. fOSEPH PISHLAB, 308—fith St, Bock Spring«, Wyo ; PORENTA Box 701 Black Diamond Wash
POMOŽNI ODBOR t * Od EP H MEBTEL, od društva sr. Cirila In Metoda, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od druitva sr. Srea Jesusa, Iter. Minn.
IOHN GRAHEK, rt., od društva Slovenes, It«?. 114, Mina.
t
% lb m?
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarni ♦otiljatre, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pm-ifbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisms od strani ilanov M ni kod* softalo.
Druitveno gUiilo: "GLAS NARODA."
Slovenec, štv. 114, Ely, Minn.
Pristopili: Frances Jakich 91, 18291, 1000, 24: Anton Anzieh 89, 1&303. 500. 26. — Zopet sprejet: Paul Lutar 85, 17417, 1000. 29. — Odstopili: Steve Lebar 82. 17416. 500. 31; John Milkovich 88, 17483, 1000, 25.
«
Sv. Pavla, štv. 116, Delmont, Pa.
Suspendiran: Andrej Slabe 91. 17771, 500, 23.
Sv. Ane, štv. 119, Aurora, 111.
Suspendirana: Rudman Franca 81. 11135, 500. 28.
22.
Sv\ Marija Čistega Spočetja« štv. 120, Ely, Minn.
Pristopila Marija Koscak 73. 18284. 1000. 42. Pristopila: Marija Gneden 97, 18317. 1000, 17.
slil in takoj sklenil, da gre k Jan- zmerjat, ker si me zadnjič zapo-
gozdovi, ki merijo 300.000 lia., so dobro upravljeni. Les za nove zgradbe se dobi veejidel zastonj. Cela vrsta tovaren zopet dela, — veejidel pod vojaško upravo. — V treh tednih se bo mogel tudi že pričeti železniški promet na progah Krakov-Luhlin-Kovel-Luck-
čarju s polo. Morda varuje ona.jdila kot malovrednega hlapea. In Vladimir Volinskij. Avstrijska u-ko je bila včeraj pri molitvi, inj&ulaj sedim tu za vratmi na be-j prava je odprla tudi mnogo šol, tako bosta sama, je premišljal. Če r^ški klopi in mi gre na jok. Alijdočim je bilo pod ruskim gospodje pa ni doma, vseeno. Morda še(mi je narejeno, ali ktvj."	jstvorn ^00,000 otrok brez šolskega bolje. I France je dvignil glavo in jo je I poduka. I Dolgih korakov je krenil pod! gledal z zaprtimi očmi. j vasjo, da se je ognil ljudi, ki so| Jančariea mu ni untaknila oči. ; šli za hribček, in ko je komaj Loj- Nekoliko v zadregi je izpuknila j za začela z vero, je France vstopil iz rute seneno biiko, ki se ji je i pri Jančarju. Potoma je utegnil zapičila med klajo vanjo, in je zn-1 še preudariti, kako se znese na ^ela važno:
Franco.	"Potrpiva! France, ti nimaš
OPOMBA; Poleg članovega imena navedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tret.ia zavarovano svoto, četrta razred.
Boji.
F. S. Finžgar.
t Z
ORADA GLAVNEGA TAJNI J. S. K. JEDNOTE.
PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH.
Bv. Jezusa Prijatelj Malenih, štv. 68, Monessen, Pa
Zopet sprejeti: Pirša Imbro 81. Hi44(J. 1000, Kov ti.i M. 16727. 1000. 29. - Suspendirana: Pdličič Mai 1000, 24.
(Konec). VI.
V nedeljo pred Malim Šmarnom je šel France od rane maše in nekaj korakov za njim je šla Janeariea s teto Nežo, sestro Jančari-činega očeta, vdovo na užitku. — Franca je bila vesela, da je teta hodila počasi in da se je razdalja med njo in Francetom večala. — Franee ni ozrl. ali je vendar natančno vedel, da gre Francka za 'njim. Raztegnil je korake in se podvizal, da je visel ves naprej ob hoji.
Ko sta prišli s teto do pošte, so je Franca nenadoma poslovila od tete.
"Moram iti vprašat, če je kaj pisma od Blaža", je rekla teti in krenila na levo in je bila silno vesela, da se je domislila tega. Zakaj vedela je. da bi pravzaprav silno rada povedala Francetu, kif"
V hiši je bilo mračno. Samo lučka je brlela pred podobo, pod nio je sedela Franca. Janezek je spal
družine in zato ne veš, kaj se pravi vzeti šestero otročičem očeta. Ne zameri mi. In nekaj drugega je še.
na klopi in imel glavo v njenem;Ali te ni klical župnik?" naročju.	i "/upnik?" je povzel France.
"Na. tole je dal župan '. — je* . "Meiie je — iu me prijel zavo-Franee brez pozdrava porinil po- Pohujšanja. Se je že našel do-
[ *'Viš jih ko imajo slabo vest /avoljo podpore, zato gredo", je razlagala kričava ženska in kazala za odhajajočimi. Franca je š4aij potrta, in žalostna proti domu. "Ves polk", je donel po ušesih si-kavi glas potovke. Videla je njene krmežljive oči, v katerih ni bilo ne usmiljenja in ne žalosti. "Kako je pripovedovala grozn novico ta grda ženska! — Samica, brezsrčna skopuja!" Niti do ma na rhibu ni Jančariei odleglo. Vso noč je prebedela. Poslušala je 1 ropenje težkih vlakov, zategnje-ne žvižge lokomotiv. Drugače so doneli kot sicer. Kakor stok tiso etro v bolečinah umirajočih je bilo grgranje vlakov, žvižgi kakor obupni kliei na pomoč.
Jaučarica ni doma nikomur povedala, kar je slišala pred pošto. Kljub temu je pa vendar došlo to poročilo v hribe in celo teta Urša je zvedela in jc od strahu inen-drala in stokala po hiši. Zvedela je Jera in se prestrašila in ne zavoljo smrti stoterih. Kot iskra jo jop rešinilo: "Jaučarica je prosta!" Zvedel je France. Čudil se je z grozo, ko so se čudili drugri;
vačič V a Umi- Je trdovratno držal svoj sklep int, T '	• Ti
•a 87. 11544. k ogibal njene hiše, kaj ji je oči- Na ?"U	1» ^il
l+ni -r at	• t. , veselje. Sam si ni bil na jasnem,
tal župnik. Ali vseeno se je bala. - , ,	r .
Sv. Petra, štv. 69, Thomas, W. Va.
Suspendirani: Kortuna Anton 85, 12694, 1000. 25; * i vara Valentin 7 S, 1 r>:m. 1000, 34.
Zvon, štv. 70, Chicago, 111.
Suspendiran : Peter Vidovich 79. 18222. 1000.
:tti
Sv. Janeza Krstnika, štv. 71, Collinwood, O.
Z..pet Sprejet: Anton Koleni' >S. 11879. 1000. 21.
4 >»
Sv. Janeza Krstnika, štv. 75, Cannonsburg, Pa.
•topil: Knilee Josip v_>. 15056. 500. 30.
Sv. Rešnjega Telesa, štv. 77, Crabb Tree, Pa.
Suspendiran: Boznar John 82. 14567, 1000. 29.
Sv. Andreja, štv. 84, Trinidad, Colo.
Suspetidiran : .Ia<-ob Brumeu 14035, 1000, 28.
Sv. Mihaela, štv. 88, Roundup, Mon.
Zopet sprejeti: Pire Anton 8::. 1309. 1000. 21; Bonkovsky Stanly 81, 12929. 1000. 29: Zupaueich John 79. 10520. 1000. 29: Zupaneich Terezia 71. 8645. 500, 32.
Sv. Jožefa, štv. 89, Gowanda, N. Y.
Pristopili: Diviiik Anton 9:5. 1S296. 500. 22; Zore Frank 93, 18297 500. 22
Orel, štv. 90, New York, N. Y.
Pristopila: Marija Peterea 9<'., 18310. 500. 19. — Zopet sprejet: Paul Uvea 75, 16512, 500. 38.
Sv. Vitezi Mihaela, štv. 92, Rockdale, m.
Suspendirali: llorvatin Andrej -v>, l*i0»>4, 5<XJ. 25.
Sv. Roka, štv. 94, Waukegan, HI.
»uspendirau: Jakob Kosir 74. 16339. 500. 39.
S v. Marije Vnebo vzete, štv. 103, Collinwood, O.
■pet sprejete: Jožefa Must&r 74, 14^9. 5(X). 34; Jožeta Vidmar 500. .'{<>: Franea Mart in ja k 18231. 500. 26. — Suspen-Marija Nose 74. 16193. 5'J0, 38; Marija Jene 76. 17334. 500. 37.
"Jugoslovan" štv. 104. Chicago, Illinois.
Zope\ »prejet: Ludvig Kosoruik 93, 17435, 500, 22. — Suspendiran: H<4kovich John 7«, 171i:{. 500. 35.
Sv. Martina, štv. 105, Butte, Mont.
Pristopila: Paulina Gnidic 89. 13294, 1000. 26.
fiv. Janeza Krstnika, štv. 106, Davis, W. Va.
Pristopili: \aglič Mihael 84, 1^298, 1000. 31; Zadel Jeruuian 1k299. 100<». •«); Zakrajsek Peter 74. 18300, 500. 41. Suspendiram: Frane Zalar 77. 17946. 1000. 38: Anton Likar 93 17944. 1000. 22.
Sv. Antona, štv. 108, Youngstown, O,
Suspendirani: Frank Slabe 81, 10643. 1000. 27; Marv Slabe 84. 10644, 500, 24.
Sv. Marije Trsateke, štv. 109, Keewatin, Minn.
Prifctopil: Anton 6ircia 88, 18311, 1000, 27. * Prestopil k društvu »v. Jožefa štev. 30 Chisholm. Minn.: Anton Baraga 72, 15018, 500, 40.
Zopet sprejeti: John Hr^u 72, 6717, 1000, 35; Frank Mikolieh 91, 15016, 500, %2; Anton lie so 17965,500,25; Andrew Vadnar 81, 10888, 1000, 27 ; Maria Hren 75 11029, 500, 33.
A	^	skafattfai,:,. ......'
da se ne bi potoma sešla z njim.
Pred jiošto je bila gruča žensk. Vse so izpraševale:
"Ali je vaš kaj pisal?"
"Oh, nič", — je vzdihnila vsa-! ka. —
Ko se jim je pridružila Franca, I je niso nit i "opazile, ko so bile vse zaverovane v staro potovko Piko-no. ki je šepeta je pripovedala:
"Čakate pisem? Kako bi kdo pisal, ko jih ni več."
"Pikona!" — so vzdihnile vse hkrati.
Potovka je začela tiso:
"Ni jih! Molite za njihove duše. Ves sedemnjast polk je zletel v zrak, ko je zašel na mine."
"Lažeš, Pikona", je ugovarjala Jemejeva sicer tako tiha žena. "Nič nismo brali."
"IIiu, brali! Kako si preprosta. Takih stvari se še govoriti ne sme, kaj šele pisati."
"In vendar govoriš". je*poina-gala Jaučarica Jerucjevi.
Pikona je pogledala prekasto čez gručo.
"M, hribovka! Žene, ali sem kaj povedala? Nič, kaj ne, da nič. Visoki gospodje v Ljubljani tako govore, jaz pa nič ne govorim, z Bogom.
Pikona se je hitro izmotala iz gruče in odšla.
Žene so se razdelile v manjše zbore in tožile:
"O, ve, Pikona ve. In res bo. Zakaj nihče ne piše? Ob vse naše smo."
Jaučarica ni več vzdržala pri ženah. Krenila je proti poštnim vratom in še slišala za sabo opazko:
'Naj le gre; misli, da kaj dobi.*
Jančariei je šumelo, po glavi Pi konino pripovedovanje. Ves polkj O, Blaž, zakaj se nisva še Enkrat poslovila! Ko jo je poštariea za gledala, ji je samo z roko 9dmah-nila. preden je Franca kaj vprašala. Jaučarica je zamajala z glavo, poštariea je skomizgnila rameni in jezno udarjala s pečatnikom na došla pisma.
Franca je tiho odšla.
Zunaj jo je ogovorila žcuska iz med gruče;
"Franca, ali imaš podporo?"
"Nimam je ne", je rekla in se ni nič ustavila.
"Glejte", je hitela ženska. "Ta je tudi nima in je desetkrat bolj potrebna kot Zaplotniea "na sto drugih. Take ženske, ki v hranilnico nosijo in imajo"vino v kleteh* odkar je vojna^ dobe, me pa ne: Prav je, da je vojska, ko ni nobene pravice več na svetu". $eii ska je pričela jezno mahati z rokami Pri tej priči se jih je nekaj odtrgalo od gruče in so STe. "
ber človek, ki naju je obrekel pred njim, — mene bolj nego tebe." France je. skočil kvišku. ' Kdo je, kdo? Povej! O!" Zaškripal je z zobmi.
"Ne vem ga in ga ne slutim. Potrpiva! Vse pride na dan. Sedaj veš, zakaj ne smeš k nam."
"Nalašč, sedaj pa nalašč, vsak dan pridem! Bom videl, komu je mar."
"Ne bo te, zato te ne bo, ker vem, da me imaš rad. Z Bogom, France! Pojdi! Vsak hip bo koa-čana molitev."
"Ne greui! Vpričo vseh bom tukaj!"
Franca je vstala iri «*a prijela za roke ter mu jih stisnila : "Ne boš ne. Lahko noč!" France sam ni vedel, kako j.-pila je predenj in sklenila roke ter j prišel na dvorišče. Tam mu je žaga mirno gledala.	j Šepetala s praga Jančariea, ko je Franee je imel pripravljeno I slišala brbljanje otrok, vračajočih psovko, kakor si jo je izmislil po se od križa:
lo na mizo.
"Marija", kako sem se te prestrašila", je vzkliknila Jančariea. položila Jauezkovo glavo na klop in iskala žveplenk.
"Saj se me je tudi treba, ki sem za biriča."
Jančariea je prašku ila in užga-la svetilko ter mu ni na to odgovorila.
"Kaj pa jc?" je šla k mizi.
"Kajl Podpora, ki je ne ma-raš. Tri krone na dau; je bilo že vredno, da sem se trudil in bil za to ozmerjan."
Franca je pogledala Matica v obraz in je videla, da kipi iz njega vročica in da ima stisnjene ustnice.
"Franee. lepo te prosim!
Stu-
"Ze gredo! Skrij se!" France .ie izginil za podom.
do Jančariec, ali tega, da učaka ure, ko ga Jančariea sama nagovori. Zvedela je Lojza iu je sklenila : Ce nam Bog ne pomore, nam ne bo nihče. Se tisti večer je šla od hiše do liiše in zvabila ljudi k molitvi pred križem nad vasjo. In vsi so prišli in klečali pod milim nebom in gledali v lučko, ki jo je obesila Lojza pred Boga. In prihajali so vsak večer, trudni iu zdelani. starčki in otroci, žene in dekleta.
Tudi Jančarjevi so prihajali, dasi jc bila njih hiša najdalje pomaknjena od vasi. Edini Jauezel; je ostajal doma in za varuha ali teta Urša ali mama.
France Matic ni sicer imel nikogar v vojski toda molit je hodil. Da se pa ne bi sešel z Jaiiearieo, si je izbral prostor ok krivem gabru za grmom in je zadnji prihajal in prvi odhajal.
Nekega dne je pa moral z doma po opravkih. Ustavil se je tudi v krčmi pri županu.
"Kakor nalašč", se ga je razveselil župan, ki je prišel isj pisarne. —
"a Jančarieo je prišla podpor i. Da ne bo hodil sluga v hribe, ko ima že itak preveč potov, pone-seŠ ji ti polo, kaj ne?"
France je imel takoj pripravljeno trdo besedo iu sklep v srcu:
"Jaz ji že ne bom nosil". — ali sam Bog ve, kako da ni tega rekel. ampak je spravil polo v mal ho iu obljubil županu, da jo pošteno izroči. In v istem hipu ga je bilo sram, ko se jc podal in prevzel posel 'biriča' — tako so rekli slugi— a pomagati si ni mogel več. Zato si je 'naročil še viha. In tako se je zgodilo, da je uekol;'.o vinski koračil v mraku proti -;<.-mu.
Ko ni več hodil med hišami in ni srečava! ljudi, ki so se vračali s polja, ko ga je zakril gozd, je začel stopati počasneje. Vroče je bilo in vino ga je grelo. SdcI je klobuk in začel razmišljati: Ali bi ji nesel saim. ali bi poslal Lojze. - -
"Beguuea ima, zato je moška in ne posije več pome. In jezil ga je ta begunec Roman in peklo ga je, če ie omenila Lojza, da se Jančariea pohvali z njim. Toda: v vinski razgretosti je pozabil jeze in prikljuvala se je stara ljubezen na vrh ter si je silno zaželel govoriti s Franco. Kar pojdem, nalašč. Vsi lopi spomiiu so obstali* pred njim. Ali spet. se je zavedel, kako ga j? Franca zadnjič odslovila, in je sklenil, da pojde, pa zato, da ji pove, fcar zasitili.
poti, da jo ji bruhne v obraz — za slovo. Toda ko jo je videl pred sabo, je pozabil psovko in se je usedel na klop.
Počasi je spravil iz sebe: j Na Poljskem in v Galiciji.
"OIi. Franca, zakaj je tole med! "Journal de Geneve" poroča /. nama?"	, avstrijske Poljake, da je razmerje
Jančariea se ga je skoro pre- oblasti napram prebivalstvu iz-strašila.	iboriio. Sod ni je uradujejo poljsko.
"I kaj?" je vprašala naglo in Gospodarsko dežela napreduje. V se je sramovala svojega vpraša-' Lublinskem okrožju so Rusi raz-nja. ki je vedela bolje kot Fran- dejali 1500 krajev. Kuski državni'mark
Varšavska mestna uprava je izdelala načrt za povečanje Varšave. Inkorporirajo naj se predmestja. Varšava obsega sedaj 6500 o-ralov ter naj se razširi za 8500 o-ralov s 300,000 prebivalci. Varšava bi bila potem eno najbolj go-sto naseljenih mest.
Iz Krakova poročajo: V Borv-slawu so napolnili meseca oktobra 6294 eist«*rn surovega petrolja, izvozili pa 9135 cistern. Prvih deset mesecev t. 1. je dal vrelec v Borv-slawu 45.343 cistern petroleja; 1. novembra je ostalo še 4.742 cistern. ki zadostujejo najmanj za pol leta. Pričakovati je zvišanja cen surovega petroleja.
Poljaki v Rusiji.
Preko Stoclioluia: Poljski komite je izročil ruski vladi memorandum o sili. ki se godi poljskim beguneeau s strani ruskih oblasti, vsled čcsnr je sklenil komito vprašati ministrstvo, kaj pomeni p »-polen iiv»lk vladnih oblasti v poljskem \*oraša> ju.
Poljski list ' Dzienik Petrograd-ski" daje duška tem pritožbam tei* vpraša : 'Rusija neprestano naglasa svoje vojne eilje napvam Armeniji in Balkanu, zakaj moKi ona ista -Rusija tako popolnoma in trdovratno Poljakom nasproti '" — Zlasti odkar so očite nemške u-pravne odredbe v zavzetih poljskih pokrajinah, je iv.z^T- "a oje vsled ruske verolomnosl i ^lošno.
Riga.
"Lokalanzeiger" poroča iz Ko-dajija, da je glasom vesti ruskih listov izpraznjenje Rige končano. — Ves materijal so Kusi spravili stran, enako tudi vse tovarniške stroje. Vrednost spravljenih predmetov znaša nekako eno miliiardo
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
O L E D AI
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35 centov.
Obseg berila:
.Domovini in narodu. (Pesem.) — Običajni Koledar. — Strašne številke.
—	JKrogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. — Pri sanitetnih kolonali, na bojišču. — Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". — Iznajditelj podmorskega čolna. — Galipolis in Dardanele. — Julija Romain. — Rmena pošast. — Doživljaji v zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. — Čustvena udova. — Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. — Urednik. — Pohabljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. — Petindvajset frankov.
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bil? — Klasični topovi. — Pes v vojni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkov.
—	Ljubi denar. — Srečanje. — Mobilizacija v Venezueli. — Špecialitete. — Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. — Pregled dogodkov svetovne vojne. — Kitaj ski tipi — Smešnice. — Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemškega in avstrijskega cesarja.,— Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. — Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega špijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. — Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.—• Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fronti. — Pcinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln. — Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort štv. 10 pred Przemjslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. — Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Rusiji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem
—	Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec s Prestrelj-nikom. — Triglavsko pogprje,
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 GOBHiAKDT STREET,
NEW YORK, N. Y

GLAS NARODA, 11. JANUARJA« 1911
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Umrla je 11. decembra v Šent Vidu nad Ljubljano obratovodja soproga v starosti 2i> let, Lojzka Cerne, rojena Miklus, doma iz Podgore pri Gorici.
Zadušil se je 78letni Anton Mladič v Žužemberku. Sosedje so videli, da prihaja dim iz Mladičeve zaprte hiše. Ko so jo odprli, so videli, da gori vsa oprava in Mladič leži mrtev na postelji močno v žgan. Mladič je najbrže kadil v postelji in zaspal, nakar je ogenj iz pipe vzročil požar v sobi in se je starec zadušil.
Toča. Dne 11. decembra v prvih popoldanskih urah se je vsula na Ljubljano gosta kakor grah debela toča. Pač redek slučaj — sredi decembra. Hudemu nalivu je sledil zvečer sneg in naslednji dan zjutraj jc bila Ljubljana po dolgem času zopet bela. Prijazno in toplo solne«? pa je zimo zopet pregnalo.
Odlikovanje. Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je dobil Josip Kircelj, revizor vlakov in adjunkt južne železnice v Ljubljani. — Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je dobil vpokojeui nadpoštar A-dolt' Mulej v Spodnjem Logatcu.
Odlikovan je bil Emil Christ of, 201 e t ni sin ljubljanskega ravnatelja učnega zavoda Josipa Christo-i'a, korporal 17. pešpolka. z bronasto lirabrostno kolajno.
Prepovedani pokalni preparati. M »se c a julija se je v neki trgovini pri odpiranju s Špiritom napolnjene steklenice neka oseba tako ponesrečila, da je zaradi zastrup-ljenja krvi umrla. Steklenica je bila namreč zamašena s korkovim zamaškom in ko je dotična oseba s čepovlakom potegnila zainašek iz steklenice, se ie špirit vnel in je vsled tega nastala razstrelba. Kemična preiskava je dognala, da je bil ta korkov zamašek iz take snovi, kakor korki pri otroških pištolah. Ti korki so spodaj navr-tani in imajo v luknjici 0.05 gr. rdečega fosforja in kaliunichlora-ta, kar potom udarca s petelinom povzroči eksplozijo in vrže zamašek iz cevi. Bnako je tolmačiti eksplozijo pri odpiranju s špiritom napolnjene steklenice. l)a se v bodoče take nesreče izognejo, se prizadeti izdelovalci iu prodajalci opozarjajo na tozadevne naredite. glasom katerih je izdelovanje iu prodajanje te vrste pokalnih priprav, kamor spadajo tudi pokalni korki. prepovedano.
Plina bo zmanjkalo. Ljubljanski magistrat razglaša: Navzlic vseni prizadevanjem plinarna Že
več časa ne dobiva za svoj obrat porabiiega premoga. Zato bode njena zaloga premoga kmalu pošla in bode plinarna, ako se poraba plina takoj izdatno ne skrči, prisiljena čez nekoliko dni obrat ustaviti. Stranke sc poživljajo, da porabo plina za razsvetljavo najmanj za polovico zmanjšajo, porabo plina za kuhanje in kurjavo pa popolnoma opuste. To je sedaj edino sredstvo, s katerim se utegne odstraniti preteča katastrofa, da plina popolnoma ne zmanjka. <'uii dobi plinarna zadosti premoga, se poraba plina ne bode več ovirala.
Olajšava za obrnike. Dne 7. decembra je izšla cesarska uaredba. ki prinaša izredne določbe glede nastopa iu nadaljevanja ob rt o v. Osebam obrtniškega stanu sc bo v štel čas vojne službe pri nastopu obrti iu pri raznih prošnjah za obrtne dispense. Tndi oni, ki so vpoklicani po zakonu o vojnih dajatvah in člani raznih prostovoljnih vojaških krdel bodo dele/m enakih ugodnosti. Posebne pred-praviee priznava nova cesarska odredba v vojni poškodovanim. Tas v šolah za invalide se jim bo štel kot zaposlenost v obrti, olajšal se jim bo nastop obrti, kakor tudi prestop iz ene obrti k drugi. Oslepeli invalidi ne bodo potrebovali za pletarstvo iu izdelovanje krtač nobenega spričevala usposobljenosti. Tudi žene in otroci padlih vojakov bodo uživali glede nadaljevanja obrti svojih mož, oziroma očetov, posebne ugodnosti. Tudi stariši padlih vojakov bodo pod gotovimi pogoji uživali iste ugodnosti.
Zvišanje določene mere ovsa za irebce. Da se ertričui žrebei, ki se nahajajo v zasebni oskrbi, ohranijo v polni svoji moči, j- !>l>last dovolila, da sc jim sme, 14 dni pred skakalno dobo pričenši, dajati po 5 kg ovsa na dan, in sicer toliko časa, dokler skačejo. Po dokončani skakalni dobi dobivajo eopet oves v skrčeni izmeri, kakor to določa naredba <z dne 21. julija 1915.
f Pritožba. Ljubljanski mali trgovci se pritožujejo v "Slov. Narodu": Preteklo je že več dni, odkar srino brez moke. Vsak torek in petek tolažimo, kakor slavni! magistrat nas, tako tudi mi svoje J cen j. odjemalce: dobite v petek, j odnosno v torek. Ko pride obljubljeni dan, pa smo ^opet brez mo-j ke. Sedaj (3. decembra) je moka došla, dobili so jo v prvi vrsti, kar je popolnoma pravilno, edino peki. Nam malim trgovcem se je pa reklo: prihodnjič jo dobijo samo veliki trgovci (engrosisti). Te trgovine trpe, ako nimajo moke. Vprašamo se: Katera trgovina bolj trpi. velika ali majhna? Engrosisti imajo z dragimi predmeti obilo po&la, pri malih pa izostanejo odjemalci, ako moke ne dobe, dočim se to pri večjih trgovinah ne zgodi. Stališče nas malih trgovcev je: Moko vsem trgovcem ali pa nobenemu!
Nadrobna prodaja moke po mestnih vojnih prodajalnah. Da sc vsaj nekoliko odpomore velikemu pomanjkanju moke, bo mestna aprovizacija po vseh vojnih prodajalnah v Ljubljani oddajala moko. Vsaka oseba je bo lahko dobila četrt kilograma. Na krušnih znamkah se bo zaznamovala oddaja na poseben način.
Špeh in mestna aprovizacija. Z ozirom na odločitev pri seji apro-vizačnega odseka občinskega sveta ljubljanskega ter na to, da aprovizacija dosedaj ni še dobila novih prašičev, se špelia do preklica ne bode oddajalo.
Prodajalna kruha se epusti. Vsled gnječe iu nevarnosti, ki preti ljudem, čakajočim na kruh pred prodajalno Seli rev eve peka-rije v Ljubljani, se opusti ta prodajalna. Namesto nje se otvori nova vojna prodajalna na Rimski cesti št. 5, v bivši Mrakovi peka-riji. Tudi bodo dobile drage vojne prodajalne več kruha, da se tako razbremeni dosedanja osrednja prodajalna. Nova prodajalna se v kratkem otvori.
Mleko. Z ozirom na pomanjkanje mleka in na potrebo, zagoto-vitf potrebno mleko za otroke, doječe matt re in za bolnike, je izšla naredba, ki ima namen omejiti porabo mleka za razne namene in je ohraniti za konsum. Prepovedano je prodajanje vsakovrstne smetane, poraba mleka in smetane za izdelovanje čokolade, slaščic, bonbonov. barv in v drage tehnične namene. Tudi se ne sme mleko dajati prašičem in imajo politične oblasti naročilo skrbeti, da se o-meji izdelovanje sira. Obenem so politična oblastva pooblaščena, da smejo v posameznih okrajih prepovedati prodajanje mleka ali drugih jedi in pijač, katerim se dodaja mleko, po gostilnah in kavarnah, zlasti v popoldanskih tirali, in tudi druge primerne odredbe se smejo izdati, da se za otroke, matere iu bolnike preskrbi mleko.
Kako se dela draginja. Z dežele pišejo "Slov. Narodu": Vlada je postavila maksimalno ceno za prašiče, in sicer kilogram po 2 K 70 v. Toda razni prekxupei in bara trtači se za te zakonite cene ne zmenijo mnogo. Da drug dragemu odjemajo blago, se pogodijo za ceno s prodajalcem, niakari tudi pri boljših prašičih po 2 K 70 v. kilogram in povrhu obljubijo še po 10. 20. 30 in 40 kron "nagrade". Prekupec pa potem prašiča zopet dalje proda in zahteva povrnjeno plačano napitnino ter poleg tega za sebe novo nagrado. Na ta način postaue določena maksimalna cena seveda popoliftuna ilu-zorua, zlasti ker popisani slučaji niso le posanmi, temveč že d olj r o uveden uzus.
Raba metliške mere v lesni trgovini. Akoravno se stare mer* in uteži od leta 1876. dalje ne smejo več rabiti, so vendar osobito v lesni trgovini še v navadi, ne da bi bili dani tehtni vzroki za to. Dočim se je v trgovini z okroglim lesom večinoma udomačila metri-ška mera ^nierska enota = 1 polni kubični meter), pri rezanem .lesu in drveh za kurjavo še vedno niso povsod odstranjene stare dunajske mere. Ta razvada se je sedaj z gori navedenim razglasom prepovedala. Kar se tiče trgovine z drvmi za kurjavo, opozarja ta razglas na določbe ministrske na redbe z dne 23. decembra 1875, s kojo je bila vpeljana kot meter-ska enota prostorni kubični meter. Drva prodajajo na Kranjskem sicer povečini že na prostorne kubične metre, le ponekod, posebno v ljubljanskem političnem j okraju, tržijo ie Vedno v^Takoeva-i rrih drv a rskih aežhjih, ali kJfcf-trah. Ker,ti drvarski seŽhji niso
enotne kubične vsebine, se zanimajo konsumenti, med katere jc šteti vsv> sloje prebivalstva, koliko prostornih kubičnih metrov obsezajo taki drvarski sežnji ali klaftre, da morejo klafterske cene preračuniti v meterske. Račun bi bil sicer odveč, ker se smejo drva le na prostorne kubične metre prodajati, torej tudi cene le po tej meri zahtevati, vendar je glede kontrole cen važno, da se omenjeni račun napravi: Kot drvarski seženj se večinoma prodaja sklad drv. visok po 1 seženj = 1.8965 m in dolg ravnotako. Prostornina sklada zavisi od dolžine, polen, ki jo pa napravljajo v rajnih krajih različno. Najbolj v navadi so dolžine polen po 21 pal-eev ali eol = 55.31 cm. po 22 palcev = 57.95 cm m po 23 palcev = 60.58 cm. Ako smo si nabavili drvarski seženj po 22 palcev dolgih drv, preracunimo ga na metre, ako zmnožrmo dane nam izmeri, torej: 1.8965 m X 1.8965 m X 0.5795 m, kar znese natančno 2.02 prostornih kiibičnih metrov. Če stane tak seženj drv na primer 34 K, pride nam na prostorni kubični meter 24 : 2.02 = 16 K 83 v. Najenostavneje se merijo po 1 m dolga drva, zaradi tega konzu-menti najbolj po takih vprašujejo in bi bilo tudi želeti, da bi se v prihodnje le po 1 m dolga polena prodajala in s tem napravil konec vsem nedostatkom. Po omenjeni ministrski naredbi pa so dopustne tudi drage dolžine polen, toda samo take po 80 cm, 60 cm in 50 cm. Taka drva pa se smejo glasom iste naredbe skladati le v tako dolge sklade, oziroma opore, da odgovarja kubična mera drv le celim prostornini kubičnim metrom. Ako so skladi po 1 m visoki, ima pri polenih, dolgih 1 m. meriti dolžina sklada 1 m; pri polenih, dolgih 0.8 m, meriti dolžina sklada 1 V-i m: pri polenih, dolgih 0.6 m, meriti dolžina sklada 1 in2 3 m; pri polenih, dolgih 0.5 m, meriti dolžina sklada 2 ra, da znaša prostornina drv 1 prostorni kubični meter. Iz tega je raz videt i. da so dolžine po 21, 22, 23 ter več ali manj palcev v trgovini nedopustne; ko bi hile vendar na prodaj, smela bi se zara-čuniti po 21 in 22 palcev dolga drva le za 50 cm dolga, po 23 palcev pa le za 60 cm dolga. Prodajalec in kupec sta kazniva, ako st ne ravnata po obstoječih predpisih ; tudi ni dovoljeno, cene drv za kurjavo nastaviti na sežuje, ampak le za prostorne kubične metre. Kakor izkušnja uči, morejo se nezakonite stare mere v lesni trgovini najkoreniteje o&pra-viti, ako kupci vsako nepostav nost ovadijo bližnjemu tržnemu ali policijskemu osobju. oziroma orožništvu ali županstvu.
ŠTAJERSKO.
Zaprli so v Mariboru kouipto-arista Henrika Seli reve iz Gradca, ki je osumljen, da je v trgovini Alojzija Ilena ukradel 1000 kron. Osumljenec se na vse nači ne izgovarja, da je nedolžen.
PRIMORSKO.
Iz sestreljene Gorice. Znani go riški zdravnik dr. Defrancesehi se je mudil v Gradcu in podal "Ta-ge-spošti'' taka-le poročila : Zapu stil je Gorico 1. decembra. V Gorici v resnici ni tako strašno, kakor bi se sodilo po dosedanjih po ročilih. Hiša Baderja ni popolnoma porušena, pač pa močno poškodovana, tudi hiši dr. Poutoni j a in dr. Tame nista tako hudo trpeli; na Patemollijevi hiši na Travniku je srednji del sprednje stene razbila granata tako, da sc more videti opravo v posameznih nadstropjih s ceste. Hudo jc trpe la hiša dr. Morpurga, oprava v nJej je skoro vsa uničena; škofij -ska palača je po sredi močno razbita, hiše v severnem delu Travnika so dosedaj manj trpele; tako so na hiši Cristofolettija samo šipe pobite, med temi tudi sipe v le karni, na dvorišče te hiše je padla granata, ki pa ni vzročila velike škode; mestni del Plaeuta jc moč-uo razbit, cerkev tam je deloma zgorela; Italijani so streljali hudo na bolnišnico usmiljenih bratov in mestno žensko bolnišnico, nista pa močno poškodovani, bolnišnici se preselita v Trst; dr. AVeinleohner je ostal v CJorici, sanatorij na Corsn Prana Josipa ni nič poškodovan. v mestnem delu "Vrtne ulice so poslopja so najmanj trpela V inoje stanovanje je padla bomba, ki je prišla do drugega nad strop j a, vdrla v ordinacijsko sobo, ali ni eksplodirala; enaka grra-nata je zadela sprednjo steno, -ali samo malo opraskala zid. Zraven stoječa Secutinova hiša Je bila ^tu-di xadota od granate, ali ni prisebno pčflDcOdorana. HSa, kjer je sta-ntfral dr. fotia, je	goreti
ni pa razdejana; lepo Lanthieri-j jevo palačo je zadela letalska bomba, vsled česar je padlo zidov-je globoko v klet. ni pa palača popolnoma porušena. Ne, sploh se ne more govoriti o popolnem uničenju mesta, nasprotno, občutek, imam, da je ostal večji del mesta nepoškodovan. . Deško semenišče, kjer je sedaj bolnišnica Rdečega križa, je zadela granata, ki je vdrla v koridor kleti še neizgrajene-ga dela, nima pa drugih poškodb. Neki gospod, ki je došel iz goriške okolico v Ljubljano, pravi, da je v Gorici prebivalstva še okoli 2000. Nedavno še se je poročalo, da je bilo v mestu od 10,000 do 15,000 ljudi. — Poročilo dr. De-franceschija priobČujemo zato, ker je primarij dr. Defranceschi ugledna oseba, na katere besedo javnost brez dvoma polaga važnost. Ali njegovo poročilo je preveč enostransko, ozira se skoro samo 3ia stanovanja njegovih kolegov in bolnišnice, dočim je isti-na ta, da je Gorica v vseh delih notranjega mesta strahovito raiz-dejaua. To potrjujejo tudi drug: ljudje, ki so odšli iz mesta 1. decembra, in poznejše uradno poro čilo pravi, da so Italijani zopet ži vahno streljali v mesto rn so notranji deli zofiet jako trpeli. To sc pravi: Gorica je sestreljena, š< par dni močnega obstreljevanja, pa bo mesto kup razvalin.
Obramba Sueza.
Berolinski listi poročajo iz Ženeve — Atenski listi izvedo iz Solona, d: so angleške čete dodelale obramba: dela ob Sueškem prekopu. AngleŽen je mogoče preplaviti široke i m »krajine nad katerim se dvigajo iK>tem sam> še utrdlH«.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
P. M., Elkland, Pa. — S tist< iznajdbo ni nič. Aparata, s kate rim bi mogel slep človek z ušes gledati, še niso iznašli in ga men da tudi tako kmalu ne bodo.
ZAHVALA^
Brooklyn, N. Y.. 7. jan. 1916 V prijetno dolžnost si šteje: zahvaliti se za podarjeni dragoee ni dar povodom obletnice pevskega društva "Brooklvnski Zvon"' za moje skromno del j vanje. Ti dragocen s;- ' i	\ • --s •
Silvestrov večer 1915 (.obletnica društvenega življenja) pa nepo zaben. Kličem vam: Vstrajajmo Dajmo duška pesmi našega Iju bečega naroda, kateremu hočej< sedaj vzeti življenje in mu dat grob. Obožujmo ga, častimo pesmijo, saj je naš. in vreden lju bežni, ljubezni vreden bolj sed? kot kdaj poprej. Pesmi narod branimo in hranimo, da jih ne i? gubinio v navalih tujih rodov z vedno, brez sledu!
Josip Oblak, pevovodja.
IŠČEM
slovensko dekle -za pomoč v kuh: nji v kerapi. Plača po dogovori Katero veseli, naj se oglasi n naslov:
Frank Mikoletič, Box 7. Wa lit on. Potter Co., Pa
ŽENITNA PONUDBA^
Fant, star 27 let. se želi sezna niti s slovenskim dekletom v sta rosti Od 18 do 30 let. Katera resno misli, naj mi piše in prilož svojo sliko.
S. M. Francis, 01-12—1) East Helena. Mont
Kje se nahaja moj brat ANTO> TERNOVEC? Doma je iz Glin. pri Ljubljani. Pred tremi leti j' bil v Clevelandu, O., in od ta krat mi ni nič pisal. Cul sem pt govoriti, da je umri. Prosim ce njene rojake, če kdo ve kaj c njem, da mi poroča, ali naj si pa sam javi, če jc še med živi mi. — Paul Ternovec, 1118 State St., North Chicago, 111. (10-12—1)
NAZNANILO.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je neizprosna smrt odvzela dne 9. januarja ljubljeno mater
IVANO OGRINC.
Ranjka je bila rojena pred 60. leti v Domžalah na Gorenjskem in zadnji Čas je živela v Brooklv-nu, N. Y., št. 95 Melrose St. Zemeljski ostanki ranjke bodo odvzeti iz hiše žalosti 12. januarja ob 9. uri zjutraj.
Tu zapušča dva sina in dve hčeri, doma pa eno hči.
Bodi ji lahka tuja žemljica!
V imenu ostalih žalujočih: Favel Ogrinc, sin.
South Norwatk, Conn.
■MlBiMHfe
SLOGA.
V Clevelandu v slovenski naselbini je sicer sloga, kljub temu je pa še vedno prepir med rojaki. Jaz želim, da bi vsi tisti rojaki, kateri vpošteva-jo slogo na papirju ne pa v dejanju, prišli k meni, pa bi jaz vsakemu po eno farmo prodal, in da bi prišli, rojaki, kateri upoštevajo slogo v dejanju, bi vsakemu prodal eno hišo. To bi bilo za vse prav. Toraj rojaki! Ako ste vsi zadovoljili z mojim predlogom, jaz imam hiše in farme za prodati. Rojaki, podpirajte rojaka! Vas prijatelj :
JOSIP ZAJEC,
1378 E. 49 St., Cleveland, O.
Tel. Central 6494 R.
ŽELIM
stalno delo na farmi. Sem Slovenec, ki govorim tudi nemško in za- silo angleško. Tukaj sem tri leta.
Joseph Berdar, Reed, Indiana Co., Pa. (7-11—1)
EDINI SLOVENSKI BAL O ON
v Duluth, Minn, Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan St. štev. 413. Za obilen poset se priporočam JOS. SCHARABON.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Jena mu je
35c.
Dobi se pri:
3LOVENIC PUBLISHING COMPANY, Cortlandt St., New York U zalogi ga imajo tudi aekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnica 5104 St. Clair Ave., Cleve and, Ohio.
Charles Karlinger, 394; 3t. Clair Ave. Cleveland, O Fr. Leskovic, Box 44, — 7r an klin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnui t„ Conemaugh, Pa. L. Balant, 112 Sterling \ve., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St., N Chicago, HI.
i. Svetlin, 1016 St. Claii ive., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Hoi les Ave., Indianapolis, Ino M. Klarich, 832 E. Ohio >t., Pittsburgh, Pa. M. Pera^Tv, T.:J} Zllusi eč drugiii na-sih zp.stujjm cov po drurHi naselbinah.
Fr. Clierne, 9534 Ewing we., So. Chicago, HI.
Rok Firm, Frontenac Zzzlz as.
Jakob Petric, Chisholm £inn.
Frank Gabrenja, John town, Penna. Louis Vesel, Gilbert, — VGnn.
Hat. Kamp, La Salle, 111 Frank Skok, 438 - 52 Ave, West Allis, Wis.
OGLAS NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočan voja
is najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Rie* ing 10 gaL $6.50, 27 do 28 gal «15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeč-vino Zinfandel 27 do 28 galoi $14, 50 galon $25. Lansko belimo 27 do 28 galon $14, 50 galoi «25, rdeče vino 27 do 28 galoi «12.50, 50 galon $22.50. — 10« jroof močan tropinjevec «12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenil jenah je vštet tudi vojni davek sa vino. — Potovalni agent jt ro jak M. ŽugeL
S spoštovanjem
S. JACKSB, 8« IU	H. Hial«««. FW
ROJAKI NAROČAJTE 8B N> "GLAS NARODA", NAJVEC.T1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB
HARMONIKI
bodisi kakršnekoli vrete ladelajem L. popravljam po najnižjih senati, a d*> to trpežno in aanesljivo. V poprav zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem š-aad 18 let tukaj v tem posla In teds ? svojem lastnem domu. V poprave: samem kranjske kakor vse drug« isrmonike ter računam po dela ks corino kdo šalitevs brca nadaljai* praftanj.
JOHN WEN ZEL, §17 East 12nd 8t„ Clevelaafl. Obli
Rml bi izvedel za naslov ANTO
XA BARAG. Pred 4. meseci sva bila skupaj in sedaj ne vem, kje jo. Imam mu sporočiti nekaj zelo važnega, zato prosim, da se oglasi, ali če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za kar bom hvaležen. — John Gabršček, c o Junces Camp, Diekson l>ox 73. Forest Lake, Mich.
(10-12—1) ^
POTREBUJE SE
delavce in mašiniste. Dobra plača, stalna služba brez štrajka ali kakega oviranja pri delu. Ne zahteva se pristojbino. Vprašajte:
Room (soba) 8 Barge Office. South Ferry. New York, N. Y. (6-19-1 ^
IŠČE SE
100 drvarjev za delati drva po $1.35 od klaftre. Dober les iu ves v ravnini. Dva moža prav lahko napravita od 4 do 6 klafter na dan. Pridite!
Ward & Guncheon. (21-12 10x lx v t) Norwich, Pa.
MiamiiriUiiraiiL^^
•	m V*-
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja
JOSIP SVETE
17SO-S2 E. 28th St.,	Lorain. Ohio.
CONCORD RDEČE VINO 60c. galona.
CATAWBA BELO VINO 80c. galona.
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.

DR. BUKKI'S MEDICAL INSTITUTE.
407 East 58th St, NEW YORK, N. Y.
STAKOKRAJSKI SLOVANSKI ZDRAVNIK.
Zdravi uspešno bolezni želodca, pljuč, jeter, mehurja in vse notranje bolezni, kakor slabokrvnost, revmatizem, tajne bolezni, božjast, bolezni na maternici, kožne bolezni in otroške bolezni. — Zdravi z zdravilnimi rožami, katore dobiva iz domovine. — Z vsakim Slovanom sovori v njegovem rodnem jeziku. Odprto je vsak dan (tudi v nedeljo) od devetih zjutraj do sedmih zvečer. (Med prvo Ave. in Ave. A. Blizu prve Ave.) Pišite ali pridite osebno. — Do njega se pride z nadeestno ali cestno železnico po prvi, drugi ali tretji Ave., in po 59th Sr. "Crosstown ear"'. *
^mm. J
JEW
S w

I
Velika zaloga vina in žganja.
_MARIJA GRIILL
Prodaja belo vino po............... 70c. gallon
črno vino po ................ BOc. ,,
Drožnik 4 pallone za .................... #11.00
Brinjevec 12 steklenic za................?12.00
4 gallone (sodček) za.......... $16.00
Za obilno"naro£bo se priporoča
Marija Grill, |
5308 St. Clair Ave., N. E., CkYeJand, Ohio
KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
im. j
Cena aa "B3ENJEYEO" je: • steklenic f I.H /
12 stekleni« 11.08 / ▼ ZALOGI IMAMO tcdl Cisti domači TROPINJEVEC in SLIVOV KA kuhana v na Si lastni dlstlleriji.
Nače cene so sledeče: Tropinjevec per gal. $2.25, «2.50, $2.70 ln
Slovovitz per gal.................92.7!
Tropinjevec zaboj ....................
Blivovits zaboj ......................
"M" Bye Whiskey 5 let star, zaboj
Kadeč* Ohio vina per gal.....55c., fpe., BB«.
Catawba in Delaware per gal. ...... jCc.—80a.
Za S in 10 gaL posodo računam</»1.00. na 25 gaL 92.00, za večja naročila je zastonj. Naročilu naj se priloži deuar all Money Order in natančni naslov. Za pristnost pijaŽe jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR Am, CLEVELAND, 0.
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt S treat, New York, N, Y.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEQAN, (i,k.
PRODAJA fina Tina, Ismtaa motki, patentiran«; idravila.
PRODAJA Toina ilitka vuh prakoaer-
■kih Črt.
POŠILJA denar ▼ atari kraj ianaaljUa in pošteno.
dež^ ▼ aotartkl potiti «r«4a
■ ■ / . _
mmmmmmmmmmmmmmmmm
7
7
GLlAS NARODA. 11. JANČARJA. 1916.
JBk


EMILE OABORIAUi
TATVINA


U
{Nadaljevanje}.
Ki«kur s*'»tru jc ponovil Prosper žalostno. — Da. to je he-• i.i k.it«-r«i sT<- l»i(i i/rekli onejra dne. ko ste lue prepnali iz vaš«- bliži-m- Kakor ^-stra ' Zakaj st«* mi pa tri leta pustili upanje, da s«-ui • ..m v-V- kak<»r l>ra? ' I>a. k<» sva spremljala vašo teto v cerkev Notre limn«*, -v.i »i n.> <.\ct'-m pr<»*»toru ori>*-jfla i ju bežen. — Ali m* še miujatt* ?
Mapia j« amalinila / roko kot • i« hi jra hotela prositi, da naj ■Miri. toda on je nadaljeval:
kiualo zat- ui ste in i j»h rekli, da in in«»r«'te jM»*tati moja. < "e bi . t- \ \	kaj \a> j«* privedlo do 1»-«ra. Zakaj. Magda, zakaj*
V Ma^dmik «» >-li »ta m- zable*k**lal> dve veliki solzi in ji pričeli |h»l/eti |MI licih.
Oli. t*ro»|M*r, nikar, nikar. Pozabite, kar se je /.p»dilo!
-	Po/«hil	Ne. ne! Nikoli! Vide«-, da me ne marate več, un n«* preostaja drufejra kakor Murt.
—	Neareenež! — j«- vzkliknila Alalia.
l>.i ne>re« iie/ sem. Iwtlj iie«»r»*een kot >1 in Ulite. — Kekli ste mi. «ia naj vas jM./abiui. - Poskušal sem. pa nisem mogel. — Nikoli ne ■in iu• _rel. Omamiti S'*m hotel in >ein se vrgel v vrtine« uživanja Tudi tam ui»«'m naš. I }»ozabljeiija. Sedaj sem za hrepenel i »o veenein miru. p»> smrti.
'Prosp«r ne govorite vendar tako! — Moj Bog! — Moj
llog! —
Ali \am n« smilim Magda. — Ne. usmiljenja ne potrebujem ----
-	Ob. Prosper, če bi vedeli....
•laz vem siimu nekaj in to je: — Vi me ne ljubite več. jaz vas pa še vedno ljubim in vas bom ljubil do konca.
1'tnolknil j«-; to«la Magiia ni tnlgovorila,
I'« daj j,. pH |>ri vratih nekaj zastokalo. — Oba sta se obrnila: na »olu poleg vrat je sedela Magdina hišna in pritlušeiio jokala. — Prosper je pr. j ni bil opazil, toda sedaj jo je takoj spoznal. — Priprosto toda okusilo oblečena deklica je bila Nina livpsv.
Torej Nina je v se slišala. — Prosper ni vedel, kaj hi napravil. — Na noben način si namreč ni mogel pojasniti, zakaj je stopila Nina k Mag«h \ »lužbo. To je bilo seveda Verduretovo delo. — Ker je hotel Tvr izvedeti, kaj se dogaja v bankirjev i družini, je pieprosil Nino, da je sprejela to službo.
Magda m- jc bila medtem nekoliko zavedla iu je nadaljevala :
Zakaj ste prišli Prosper? - Oba potrebujeva tolažbe, ker sva nesrečna. Prosper' O. ja/. sem še veliko bolj nesrečna, kakor ste vi. — \'i lak«* potožite kakemu človeku svojo nesrečo, jaz pa moram molčati, uiti ene sttl/e ne meni preliti. Sedaj se morava ločiti. — Preti -lovesoin vam se enkrat zatrdim. d;i se nisem v nobenem oziru nič i/prt »re uila. Toda te besede m- smejo vliti v vaše srce nobenega novega upanja. Zdravstvujte! - Obljubite mi samo še to. dame ne 11« »st c \<<- zasledovali i" da se lic boste več brigali zatue. — Mogoče bo prišel ilan. ko vam bom \ -e povedala. — Z Bogom Prosper, z Bogom --brat !
Z Nino st.i odšli. Pi«sper je pa sam (»stal v sobi. — Ta sreča ga ."' bila tako potresi a. tla se nekaj trenutkov niti prestopiti ni mogel.
Moj Bog. ka i deli,jo z menoj * je premišljeval. — Kaj sem jim pravzaprav T Zdi se mi. kot tla bi bil čisto navadna marioneta, lesen možiček na vrviei.
Ki» se jc pojavil Veduret na pragu, jc stopil razburjen k njemu : —
Kdo -te vi.' Povejte mi. s kako pravico se umešavate v moje življenje?
K»i<> sem ' Saj vendar veste, tla me. je naprosil vaš oče, tla oaj se zavzamem za v;is. Ali mogoče zahtevate od mene. da naj vam povem, kako sem živel prejšnja leta. kje sem bil rojen in kje sem hodil v šole Kaj takega vendar ne boste zahtevali oil mene? — Pomagati vam hočcin in pomagal vam bom.
Na kakšen način mi boste pomagali? — To pa vendar moram \< dcti. Dovolj - in že star. -- Pred menoj ni treba ničesar skrivati, --
Slepca se mora voditi, ljubi Prosper. — Pri tem je vseeno, če je slepee star ali mlad.
Ta odgovor je Prosperja silno razjezil.
Ali! - .je vzkliknil, sedaj se pa še norčujete iz mene! Sicer se vam pa zahvalujem, gospod W rud ret. — Vaše pomoči ne bom več potreboval. Kaj mi pomaga čast. kaj sem si na boljšem z življenjem. — Magda je zame izgubljena.
— Meni se pa zdi, da ste vi izgubili razum.
Kaj mi pomaga vse skupaj, če me Magda ne ljubi več.
-	Ali me niste razumeli?
-	Kako? Vi ste poslušali?
Seveda sera poslušal iu ravno zato vam lahko povem, da vas Magda Se vedno ljubi.
Oh. če bi mogel to vrjeti! — Meni se zdi, da se ji samo suii-un.--
Ne, ne. ljubi \ as, pri tem pa grozno trpi. — Ona že prav dobro zakaj se nc sme in ne more z vauii shajati.
-	Oh, če bi bila to resnica! Da. to jc čista resnica ! Hudirja. ali ste res tako kratko-— Magda ve, kdo je ukradel denar.... Ni mogoče, ni mogoče!
Da, ona ve, toda povedati ne sme, — V tem oziru ji nc smetar očitati, jper je ponudil prijatelju roko in rekel:
mi lahko odpustite, gospod Verdurct? — Sedaj sani pripo-znain. da Wein delal prav. — Ali mi lahko odpustite?
Verdwet je žalostno odvrnil:
•Jaz'-nimam ničesar odpuščati. — To. kar sedaj vi trpite, sem t m I i ja/ pretrpel. — Tudi jaz sem ljubil mlado deklico, katero vi prav dobro poznate. Nekega dne me jč pa zapustila. — Zapustila me je zaradi človeka, ki je vam najbližnji. — Da. da. tako se je zgodilo.
-	Katero ^oklieo?
potrpite, še vse vam bo jasno.
Ali se vi niste maščevali?
Ne, slučaj j«» prevzel moje maščevanje.
Oba -ta umolknila. — Slednjič je rekel Prosper:
Izprevidel sem. da mi želite pomagati. Se enkrat vas prosim, da mi oprostite prejšnje nepremišljene besede. Karkoli boste hoteli, vsem bom storil.
&e isti dan j« prr„lal Prosper vse svoje pohištvo in pisal prijateljem. da se je podal v San Francisco.
Zvečer sta šla /. Verdurctom v hotel k " Arhangclu \ — Gospa Aleksaudrina jima je tiHia lla razpolago najlepšo sobo, kar jih je imela. — v isti sobi je stanovala malo prej Nina Gypsy. *
Prosper je legel na z0f0 iu še enkrat v duhu preživel vse dogodke. Na tleli je zapazil košček papirja. — Brezbrižno ga je vzel v roko; to je bil kos raztrganega pUma, na katerem so bile zapisane sledeče gospoda RaouJa. zelo sem.... Prosperja obvestiti.... ■ roko gospodične llagdc....
besede: — najboljši prijatelj____on
Prosper ni mogel celo noč
Naslednji dan popoldne je povabil Verduret Prosperja v neko gostilno, kjer je bilo le malo ljudi.
—	No. ali ste napravili vse po mojem naročilu.' — ga je vprašal. —
—	Da. bil seni pri prodajalcu maškeradnih oblek. •— Kekel je. da bo jutri vse skupaj prinesel v hotel.
—	Lepo. toda časa ne smeva izgubljati. — Kmalo bo prišel sem neki človek, ki mi bo mogoče prinesel zelo važnih novic. — Sedaj sl pa malo pomeniva o gospodu Lagorsu.
Verduret je potegnil iz žepa zapisnik in začel listati po njem.
"— Ali veste iz katerega kraja je gospod pl. Lagors?
—	Iz Saint Kemvja. — Tudi Fauvellova žena je odtam.
—	Ej, ej — je rekel Verduert — to je pa precej čudno. — Saint Keray je lepo prijazno mestece, ima šest tisoč prebivalcev, lepe parke ostanke starih utrdb, starinsko mestno hišo. norišnico.
—	Prosim, gospod Verduret....
Verduret jc nemoteno nadaljeval:
V Saint Kcmyju stanuje plemenitaška rodbina Nestradamov. ne pa Lagorsov.
—	Ni mogt«če. ^aj mi je vendar pravil.
Dokaze imam. — Rodbina Lajrorsov je biia zelo stara in se je pre. sto l«'ti naselila v Saint Remy.
(Nadaljuje še).
dobite "GLAS NARODA" akotf Mit amei tfaevno, Isrscmil medalj ta postavnih praznikov. "OLAft NARODA" Izhaja dnevno na Mih straneh, taka, da dobite ftedenko M strani berila, e mesecu 156 strani, ali 824 strani v ittrl* metedh. "GLAS NARODA' dnevno poročila s bojišča In ke. Sedaj ga sleherni dan raspoiiljamo 11,0001 — Ta ite vtika jasno govori, da Je list zelo raziirjea. ▼se oeobje Usta Je organizirano ta spada v strokovne inije.
T"
MODERNO UREJENA
TISKAM GLAS NARODI
VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVBftUJE PO NIZKIH CENAH.
• 9 9 m
• • DELO OETJSNQ, • •
9 9 9 ■
IZVRŠUJE PREVODI V DRUGE JEZIKI
s • k a
UNUSKO ORGANIZIRANA
« • m * FOSEBMOST SO t
DRUŠTVENA PRAVILA OKROŽNICE — PAMFLET1. CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POSUITI NA t
SLDVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
lamcTi
rj|jy vntrU* elsattUU Majati la CrfcmlSl e KaJlSt MvH ftk
"Doli z orodjem!"
Ut NkiWnli TaiaM Js ptal: KSJI« m a villUa tfSt
tsei prebral la v nje] naJtol veliko koristnega. Ta kajlf* sile rallra na Človeka in obsega nebroj lepita
ffriderlk »L Bodensterft: Odkar Je omrle	, et&ei al
Mlo aa svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Pral. dr. A. Dedel: "Doll a orožjem Je pravo ogledalo eedaaja-(a lasa. Ko Covek prečita to knjigo, mora nehote pcoslsllil. la ss Slliajo fio7eštvu bolj« Cast Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lai Jakebevrid: To knjigo bi Oovek aaJraJAe peljnkU. ▼ Sao srea me Je pretrealo, ko sem Jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosea« pUe: Bedel sem t sekam eoada pri KriesJach in eem bral knjigo s naslovom T>oU a oraA-fem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj labke ulia. da sta ta dva dneva nekaj posebnega ▼ mojem Uvljeaja. Ke mrm Jo pnbial sem ■sielel. da bi se prestavno knjigo v vee belturas Jedke, da bi Jo Imela vsaka knjig«™«, da bo Je tadl v Boleli ne smelo manjkati. Na sveta so drnSbe, kl rasHrJajo Bvete PIsm. Ali M as aa ms!« asUMvitS drnSbe, kl bi tasSirJala Se Masi
ME lartl h Va ja aaJbaU starljlva fcajlgs. kav sem r« •Saj bral.—
C. Neamaaa Hafsrz ^ Te Je aajboljla kaj Iga. kar se ]lb se^ sail Undje. kl se borijo aa svetovni mir....
a— f sni (na shodu, katerega Je Imel leta 1890 v Berlina) S Be box davil knjige, samo imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom pa* sodil. Naj bi tudi ta knjiga nafla svoje apostolje. kl bi IU taja fcriSemsvet ln nčlll vse narode....
Flaaainl minister DnnaJewsU Je rekel v nekem svojem geva-r* v poslanski sbornld: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben volili strokovnjak, noben driavnik. pač pa prlproeta ienaka Berts SL anttnerjeva. Prosim'Vas, posvetite par ur tema dela. Mislim, ia as as be ilkflt vet aavdnleval aa vojno, <s bo prebral ta bajlea CMXA M CKNTOV. is prti	*' iatO
Slovenic Publishing Co.,
iS Cortlandt Straat, Htw York City, V. Y,
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Pcnn-•ylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni si 4topnik
Mr. ZVONKO JAKSHB,
ti je pooblaščen pobirati naročni-10 in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo 4'Glas Naroda'*
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"The Bureau of Industrien and immigration" ca državo New fork varuje in pomaga priseljen eem, ki so bili osleparjeni, oropa tii ali s katerimi se je slabo rs v nali.
Brezplačno se daje nasvete pri ^eljencem, kateri so bili oslepar jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrod:iih listkov, spremljeval cev, kažipotov in posestnikov go *ti!n.
Daje se informacije v natarali /,acijskih zadevah: kako: postati iržavljan, kjer se oglasiti za dr čavljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor)
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne In v sredo zvečer od 8. do 10. ure.
l
i
Veliki vojni atlas
ojsknjofin se evropskih držav in pa kohm *kib posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov
da 2Ctih straneh iu vsaka stran je 10y2 pri 13% palca vellks
Cena samo 25 centov
Manjši vojni atlas
obsega devet raznih rem!Je vido
as 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 paicev.
Cena samo 15 centov
Vsi semSievidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre^ bivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je poviod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah ln natančen naslov ln mi vam takoj odpošljemo caželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
92 Cortlandt Street	New York, N Y

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
62 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnja in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite io saupno na njega, kjer boat« toCno U ■oltdno pcitrefa&i.
i
P9SSS MJAKIf
Najbolj a-cMno mi /A.'u Ho za len- t.,»rtf •ke in »noške
e. kakor tu- , jT^" di ztt. moške \ J. .-t^j brk® in brado. , "'-»i) A.lto m rabi to v mazilo, zra- i - ^ ' _ i te jo t 6 te- v. ^ dnlb krmanl.*^--goit! in dnltrt lani« kakor tudi moškim krama brk« ia
do odpadali 1b rte um veli. t evmotlrnn. kcatlbol ali trganje ▼ rokah. aoirah in križa v S dneb popolnoma ozdravim, rane. opekline, bale. ture. kraste ln grinte. potne Bose.
kurje cči. bradoTice. ozebline t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja edravila brci uspeha rabil, mu jamflm za S5.on. Flfilte takoj po cenik in knj'iieo. pofil jem eastern j.
JAKOB WAHČlC,

IMS K. K4th SK
Clevelani, O.


Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
V^lilkost je 21 pri	peilclht
Cena 15 centov.
Sadej je natančen popis kolika obsega kaka drživa koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. I. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je,l5 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, llusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
ma

"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJi
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
t
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo t roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo posiljatve v sedanjem £asu 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za poSiljanje denarje? sorodnikom in znancem ▼ staro domovino,'
100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.