i Št. 65- •V Gorici, v soboto dne 8. juaija tU 12. I Tečaj SOI Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejetnana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K 8/., „ ; . 10» Za Nemčijo TTltfOlff*^ «a* Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SO0A'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriške^ in Gradiščanskeml in dvakrat v letti »Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. Uredništvo se nahaja, v Oosooski ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na degH8. Upravništvo se nahaja v Gosposki-ulici št. 7 v I., nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino! in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanico se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat . 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon št. L3. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Brzojavna poročila v torek z večer so naznanjala, da se je v Budimpešti zgodilo nekaj izvionredmega: forambna reforma, okoli katere je bilo toliko boja, je sprejeta v vseh treh čitanjih. Kako se je to agodilo? V torek dopoldne. V torek je otvoril 'zbornični predsednik T i s z a sejo ob 10.15, ter naznanil, da je na dnevnem- redu kot prva točka: Nadaljevanje razprave o braatbenih predlogah- Posl. H-o IJ o je zahteval besedo k 9 203 poslovnika, katere mu pa predsednik ni dal. (Velikanski hrup.) .Posl. Eitner izroči predsedniku po 20 poslancih podpisano zahtevo, da naj se vrši tajna seja. Predsednik Tis z a ts-j zahtevi ne us-.treže. (Velikanski hrup.) Predsednik T i s z a reče na to: »Obračam se na1 vse poslance, naj že enkrat upoštevajo žalostne razmere, v katere je abstrakcija vrgla deželo..,.« Večina je te besede sprejela z viharnim odobravanjem, med tem pa je opozicija hrupno ugovarjala. Posl. J ustti je Tiszo pozival, naj stopi s predsedniške .tribune. Tisza je izjavil, da smatra za svojo dolžnost, pobijati obstrukcijo---- Velikanski hrup v zbornici. Predsednik graf Tisza: »Vidim, da so vsa prizadevanja zaman. Izjavljam, da tajne seje ne odredim. Vprašujem, če zbornica poslancev odobri brez spremembe zakonske načrte glede brambne reforme v prvem; drugem in tretjem či-tanju?« Ponoven, nepopisen 'hrup. Mnogo poslancev je teptalo z nogami po tleh, drugi so tolkli po klopeh, nekateri so trobil^ na trobentice.Konečno je Tisza zaklical: »Kdor glasuje »da«, naj vstane«, člani večine so vst-..V* Nastal je strašanski .*.ik in vik. Členi opozicije so 'klicati Tiszi: Uzurpator, podlost Je to, lopov brez časti, podlež, nič vreden človek, slepar itd. Vrhunec hrupa je nastal, ko so videli, da je v zbornici kakih 200 redarjev. Večina je sprejela za dnevni red popoldanske seje: zakonski načrt glede hon-. vedov. V torek popoldne. Popoldne se je seja štirikrat prekinila. Vojaki in policaji so stali pred zbornica. >Ko je prišel Tisza v zlbornico, je nastal velik krik. Tisza beleži imena opozi-Cionalnih poslancev, ki delajo nemir. Seja 'e tretjič prekinjena. Naenkrat stopi v zbornico po 5. uri 120 policajev in njim "a čelu nadpolicijski nadzornik in dva nadzornika. Policijska četa se vstavi na tevo zbornice in obkoli dve levi krili zbornične dvorane. Poslanci na levi zaženo velikansko vpitje: Sramujte se! To je šuf-tarija! Strahopetci! Neki izbornični reditelj poKaže nadpolJcijskemu nadzorniku t!ste poslance, ki naj jih policija po ukazu Pi*edsednf' i Tisze iz dvorane odvede. Nadzornik pozove poslance, .naj zapuste ^>rano, in skser prvega poslanca Julija •lu&tha. .Ker so poslanci odgovorili z vpi-,em' sta stopila k vsakemu dva policaja, ga prijela za rdke in ga odgnala ven iz dvorane na cesto. Prvi je bil grof Karolv Micnele.potehi pa kar po vrsti, Justli, Abraham, Siimegii, Lowaky, vsi člani Ju-stliovc stranke, in pa Urmanczv, član stranke 1848. leta. Med poslovanjem policije so se odigrali nepopisni škandali. Grof Apponv.i je rekel policijskim organom, da Je to nepostavno in naj tudi njega odvede policija iz dvorane. iNato Je iz-tirala policija še 12 razgrajajočih poslancev na cesto. Policija stopi nato zopet skupaj in zapusti med veliko demonstracijo manjšine izbornico ravno ob 5. uri 35 minut. Črez nekaj minut otvori Tisza vno-;| vič sejo, na kar so ostali poslanci zbornice zopet začeli kravate. Predsednik prekine četrtič sejo in zapusti zbornico. Policija stopi v drugič v zbornico in policijski nadzornik pozove v imenu postave ž| 14 poslancev, naj takoj zbornico zapuste, drugače bo silo rabil. Ker so ti ugovarjali, j| so jih prijeli policaji za rame in jih na cesto iztirali. Ob 6. uri je policija izvršila svojo nafogo in zapustila zbornico. Grof Tis/.a otvori v petič sejo cib 6 in poli, na kar se vzdignejo ostali poslanci opozicije in zapuste dvorano. Njim na čelu gre grof Apponv, ki kliče: Zapuščam oskrunjeno hišo! Tisza je potem opravičeval svoje po-'| četje in večina nm je izrekla zaupanje. Tisza je trdil, da je ravnat! po vesti, ker je čas, da1 se reši brambna predloga. V sredo.. Ob 10.30 je vstopil grof Tisza, katerega je opozicija sprejela s pravim peklenskim koncertom piščalk, trompet, bo- [ Ibnov itd. Hrup jo še mnogo hujši nego v torek. Predsednik grof Tisza je opazoval pet minut vse to mirno. Opozicija ga p začela obdelovati- z vsemogočimi psovkami. On pa je zabil jezil imena poslancev, ki so razsajali, potem je med žvižganjem in nepopisnim hrupom suspendiral sejo ter odšel iz dvorane. Ko se je zdelo, da je lirup dosegel svoj vrhunec,.je vstopilo v dvorano okoli 100 policajev, pod vodstvom enega višjega inšpektorja in- dveh inšpektorjev. Opozicija je policijo pozdravila s klici: Ničvredni izdajalci domovine! Poslanci večine so izšli iz dvorane. Opozicija je kilicala za njimi najrazličnejše psovke, kakor: Hlapec dunajskih krvnikov!* Vidite stratiopetneže! Nato so policaji začeli s silo' tirati iz dvorane poslance, katere jim je po nalogu Tisze pokazal neki uradnik zbornice. V vsem je policija odvedla 34 poslancev iz dvorane. Ko se je ob 11.30 zopeit vrnil v dvorano Tisza, ga je večina pozdravljala s ploskanjem. Zbornica je sprejela v tretjem čitanju predlogo glede hon vedo v. Popoldanska seja je pričela ob 4. Na dnevnem redu je bila specialna debata o vojaško-kazenskem pravdnem redu za honved, dalje tudi predloga za ustanovitev univerz v Debneczinu in Požunu. Že ob 3 in pol je prišlo v zbornico kakih 60 opozicijonalnih poslancev. Tik pri vhodu p? iim je zabrani' vstop v zbornico policijski komisar Schmidt, ki je izjavil, da ima nalogo, izkiljučenim poslancem ne dovoliti vstopa. Policijski komisar je slednjič izjavil, da grofu Aponvju dovoljuje prehod skozi policijski, okrog parlamenta postavljeni kordon. Vsi poslanci so energično protestirali proti taki odredbi in prišlo je sikoro med njimi m policijo do pretepa. S silo so si opazicijonalni po-i; slanci .napravili pot k zbornici in so kor-: iporativno odkorakali v posvetovalnico,] kjer so se mirno vsedli na svoja mesta. j Me-Četje. Od časa do Časa si je delal grof posamezne bilježke. Po končanem hrupu pa .je predsednik Tisza suspendira! sejo. Seja je bila ob 11.1'5 prekinjena. V tre-notku, ko je Tisza ob 11.15 otvoril sejo in 'neke!: »Moram zopet poročati o obžalovanja vrednih dogodkih, ki so se dogodili .....«, je planil skozi 'levo žumalistov- sko ložo v dvorano od seje izMjačeni poslanec Kovacs in z globokim glasom za-klical: »Še je eden opozicijonalen poslanec!« Po teh kratkiih besedah je v najhuj- ši naglici oddal proti predsedniku Tiszi tri revolverske strele in takoj nato dva strela proti sebi samemu v glavo. Tiszi namenjeni streli so zgrešili cilj, Dve krogli sta se zapičili v predsednikov pult. Kovacs je takoj onesveščen padel na tla. Takoj po tem dogodku je prišlo do •burnih in hrupnih prizorov med nekakri-.mi poslanci vladne stranke in med žurna-• listi leve žunnalistovske lože. Zlasti sta se ¦odlikovala vladna poslanca Aleksander Nagv in Julij Pekar. Vsa pobesnela sta začela psovati žnraaliste in jih obkladati s psovkami: »Vi ste njegovi malopridneži! Vi ste sokrivi! Vi ste ga notri spustili!« Neodvisni žurnalisti so odločno protestirali in izjavili, da je prišel poslanec Kovacs brez njih vrednosti skozi ložo v dvorano. Nezavestnega in vsega krvavega so odnesli na to poslanca IKovacsa iz dvorane. V ¦tem trenotku pa je vstal poslanec Rakovski in zaklical v dvorano. »Kovacseve krogilje niso bile zadnje!« Velik vtis na poslance je napravilo, ko je začel poslanec iHock v dvorani na glas moliti. Predsednik Tisza pa se je dvignil s svoje predsedniške tribune in cinično izjavil: »Preidimo čez ta dogodek na dnevni red. To je bilo dejanje blaznega, katerega ne moremo soditi.Sain sebe je sodi!« Opozicija pa je burno in odločno ugovarjala: »Vi ste ga umorili! Vi ste ubijalec!« Po .5-iminutnem prekinjenju1 je bil brez daljše debate kazensko pravdni red za vojsko sprejet. &rof Khuen-Hederwary je čutil potrebo, pohvaliti Tiszo, da je biti- v -obrambi in službi domovine in.božji previdnosti Sie Je zahvaliti, da ie ohranila drago življenje njegovo. (Popoldne. V sejo so prišli opozicionalni poslanci s črnimi flori. Policija je izgnala iz zbornice vse od sej izključene poslance; potem so šli še drugi opozicionalni poslanci Večina je bila sama. Sprejela Je predloge imunitetnega odseka in seja le bila zaključena ob 6. Stanje poslanca Kovacsa je opasno 9 miUmeterska svinčena kroglja mu je razbila desno polovico čelne kosti. Profesor Hercl je takoj odstranil krogljo. Rana je najbrže smrtnonevarna. Državno pravdništvo' toži Kovacsa rad' poskušenega umora. Klerikalizem v Istri. (Dalje.) »Politično društvo je ves ta čas pasivno opazovalb ves ra'zvoj in padalo bolj; in , bolj v letargijo ter guibilo svoj ugled. In , leta 1911. ni moglo niti prevzeti v svoje roke izvedbe državnozborskih volitev, pri katerih so -mislili klerikalci' zadati smrtep i udarec slogaški politiki: vreči ci.ra Lagl-, njo in postavit} «a niegov«* mesto dr. Cer-j varja. T^daj se iim to še ni ipoišTečjlo. I Človeku, ki ne pozna razvoja ondot-nih razmer, zdi se nenaravno, da se niso * mogli združiti in nastopiti, mlajši, napred- ftira idejam> piistopni elementi, ki bi Mi vsaj paralfetrali ta narodna razdirajoča delo in vsiljuje se mu vprašanje: ima H sploh Istra takih ljudi? Ima jih — Zuooo-na. Božiča in drugih. Ali vsi tTso' vzrasti v dob? najljtttejšeigfa boja za narodne pravice in njega obstanek,, v času uzorne narodne sloge pzato jih je preobrat,'ki se odigrava v Istri, presenetil, ker je prišel sko-ro nepričakovano', izvoljeni na stairem slo-gaškem programu. /Slani pollijtičnega društva* verujejo še vedno vsaj deloma v slogo, ki naj bi združila ves narod hi ga vsposobljala'za delo in napredek. Tako >je tudi mlajša generacija tridesetih let konservativna, kakor istrski kmet sam in manjka ji poguma za odločen nastop, ki naj bi sedanjemu kaosu v načelih in ciljih napravil konec za vselej. Njeno naziranje se zrcali v resolucijah, sprejetih na nekem shodu v Opatiji marca meseca 1.1., kjer je prokiamirala za prvi princjp svojega delovanja »staro slogo«. Razumljivo nam je njihovo stališče, premotreno z narodnega, kriterija, in priznati moramo, da gospodarsko in kulturno za& vojimi nasprotniki zaostali narod mo- • ra svojo bodočnost zidati le na složno postopanje in delovanje. Celo sveta dolžnost posameznih faktorjev je, da žrtvujejo v narodno kroist vsakemu pojedinou zatiranega naroda, ker ohranjenjie naroda kakor celote je predpogoj kulturnega in gospo- • darskega napredka dotičnega ljudstva. Zato moramo biti za narodno slogo! A!r sloga,mora biti prava in popolna in odstraniti se mora vse, kar je slogi na potu! Klerikalna struja v Istri bi se morala odreči svoji posebni organizaciji, bilo politični, bilo kulturni, njihov list bi moral zopet postati gospodarski organ in vse njihove institucije' bi se morale postaviti na izključno narodno - katoliško stališče, ki je bilo stališče Dobrile in je stališče sedanjega političnega društva. Površna politična sprava pod status quo, ki bi bila — pustivši nedotaknjeno samostalno organizacijo z vsem njenim sedanjim aparatu ~* — le navidezno premirje in bi dala klerikalni stranki na razpolago dovolj časa za zbiranje novih sil, bi pomenila za vse one, ki ne pripadajo tej struji, neizogibno katastrofo. V taki spravi bi ibili vsi neklerikalni elementi vezani na staro slo-ga&ko politiko; vsaka izprememba bi se zabranKa kakor nedopusten novimi. Tak kompromis bi bil polovičarski nestvor, ki •bi nudil desnici klerikalcem kruha, levici neklerikalcem pa — kamen. Politični klerikalizem je protinarodno gibanje, za narod kakor soeijaino skupino nevarnejše nego soierjaljzem. Med tem, ko trdi ta, da dela v korist skupnega člove-čanstva, čegar del je narod, stremi oni za cilji, ki nimajo pred sabo niti ljudskega, niti narodnega blagostanja. Njemu je pojem stranke, kaste ali razreda višji od pojma »narod«. Njemu je narodnost — svojstvo, ki spaja ljudi istih običajev, jezika in značaja ter blaži stanovske in strankarske razlike — Tadi indMerentnega interesa na obstanku naroda kakor skupine — paganstvo. Želimo kompromisa, ker ga potrebujemo, ne radi sebe, ampak radi naroda, njegovega obstanka in razvoja. Dajmo se .vezati za narodov blagor ali čemu naj bi nam zvezali obedve roki, ako si jo puščajo oni eno* svobodno hi z bičem oboroženo? Kompromis je koristen, ali iz njega ne sme nikdar iziti ena stranka poražena, druga pa zmagonosna; enakost za vse mu mora biti deViza!« (Konec prih.) mCJH STHRH izkušnja je fn ostane, da je najboljše sredstvo za odpravo poletnih izpahljajev, 7a dosego, za ohranitev nežne in mehke fcože ter, bele polti linjno mleEnato Htto. Znamka ko-j niiSekitvrdkfr Bergman -pan P. Medvešček, ki sta odkazala odličnejšem gostom kočije, ki so jih odpeljale v mestece na slavnostni . prostor pred Gradom. Že pred vhodom je čakala zbrana množica s šolsko mladino, katero je vodilo domače ečiteljstvo. Koj za njimi se je pripeljala z avtomobilom foaronesa Locatelli s hčerko Irmo. Pred Gradom je sprc;c1;T 1'cste meščanska straža z nadporočnikom K. Per-hinek na čelu, občinski zastop in godba c. kr. 47. pes-pdka iz Gorice. ! Ob 11. uri je bila maša v župni cerkvi, kfcT je igrala godba. Pc maši je župnik I. Kodre blagas-ovi! krasno zastavo, kateri je kumJca pripela 'krasen trak v barvah grofov Attemsov (belc-rdeče-be-. !o); domaČe ženstvo je pripelo trobojnico. Po zabijanju žebljev so se vrnili gostje in množica na trg pred Grad, ki je bil kaj lepo in okusno okinčan — poseono z zastavami: slovenskimi trobojnicami, cesarskimi in deželnimi. Poveljnik Pušnik je imel lep nagovor na meščamsko stražo,, okr. glavar Reb0k ji je izroči zastavo s pom&mibnim nagovorom, na kar je poveljnik s slovesno prisego obljubljal zvestobo meščanske straže držav.i in narodu, posebno pa presv. cesarju Franctr Jožefu I. Streli oddelka nase straže in vojaška godba je 'poveličevala slovesni trenotek. Župan Medve-šček je govoril slavnostni govor, katerega pa je kolikor mogoče skrčil, ker je precejšnja ploha dežja blagoslavljala novo zastavo in miiogobrojno občinstvo. Zgodovino mesta in meščanske straže je zaključil s trikratnim živio^klioem na cesarja. Njegovemu klicu se je odzvala množica ,n godba je zaigrala ces. pesem. Straža je defilirala pred gosti. Tako se je zaključil prvi del slavnosti skoro ob 1. uri pop. Slavnostnega banketa v šolski dvorani se je vdeiežilo nad 30 gostov, godba je morala igrati na veži radi dL'žja. Namest. svetnik Rebek je govoril slavnostno na-pitr;Jco presv. cesarju tako iskreno in izbrano, kakor zna govoriti le on; z le njemu lastno umetnostjo je vpletel v krasni govor zgodovino mesta Sv. 'Križ m meščansko stražo, označal davno preteklost in sedanjost ter bodril za bodočnost; poveličeval je zvestobo slovenskega naroda, ki prebiva v lepi Vipavski dolini, do države in domovine — posicbno pa ljubezen do preb'jubljenega vladarja. Tu je dosegla slavnost Svoj vrhunec. Ko je nam. podpredsednik grof Attems se zahvalil za lepo uspelo slavnost, je bila že 3. tira proč, ko se je imela pričeti ljudska slavnost na lepo ckinčanem grajskem dvorišču, ki se je polnilo občinstva kljubu dežju, ki je ponehaval kakor iz spoštovanja pred tem, kar pride. Pesem za pesmijo se je menjavala z vaj. godbo. Domači moški in mešani pevski zbor pod spretnim vodstvom učitelja L. Paljka je mojstrsko proslavljal 'lepoto slovenske pesmi, ki je tako blažila srca in navduševala mnogobrojno slovensko občinstvo. Odlični slovenski gostje so ponovno izražali svoje dopada^-jenje nad lepim petjem, in priznanje pe-vovodju in pevcem-pevkam. Drugorodni gostje pa so se- čudili krasoti slovenske pt^mi ter se jim je zdelo nemogoče slišati kaj tacega iz grl domačih ljudi na deželi. Končno je nastopi: brzoslikar (L. Paijk), ki se je izkazal s slikama cesarja Franca Jožefa I in grofice Attemsove — med petjem kupleta s premlevanjem voj. orkestra. Ob 5. uri je pričel ples in tuji visoki gostje so se poslovili. Priznavali so, da se je slavnost vršMa lepo in do'-stojno. Ne moremo si kaj, da ne navajamo mnenja visokega dostojanstvenika, ki se glasi: »Prijetne1 ure, ki sem jih preživel včeraj mej narodom Svetokrjžkim ostanejo neizbrisljivo začrtane v mojem spominu. Vsa sijajna prireditev ostavišla je v meni vtis, da ste dobri, da ste plemeniti, zvesti cesarju ki svojemu rodu. Ob tolikem; navalu ljudstva niti najmanjše nerodnosti, najmanjšega neskladja! ---To dostojno vedenje je veselilo inene in v^, ki so bili z mano.« — omogočeno, otvariati nove prehode: zla^ nuj se v tem pogledu ozirajo na rpet dr. .Robulla. »Novi Čas«. — V predale tega čed-n°JCa lista je zašla tudi lepa beseda »vla--uga«. Pobožni »-Novi Čas« je zabrusil to Psovko proti »Soči«, toda »Soče<- ni za- dela. marveč je odskočna nazi.j, v novo- ^ndurijo, kjer je doma in kjer mečejo z vlačugami okoli, da odmeva to celo v njihovem glasilu. — »Novi Čas« je še vedno YPS vr- se&e radi Maeharja in Masarvka. Mislil je, "kdo ve kal opravi, če bo kričal o pogokletnlkili. .Pa ni opravil nič. Bolje če b: bil molčal, tako pa je čitalo še obilo Susteršič in Gosti.nčar. Kaj sta ropotala »po ,/bornici in kaj se je Gostinčar tako ustil? Če bi bil tiho, pa bi ne bilo odmeva ne v »Soči« in najbrže tudi ne v »Zarji«. Če »Novi Čas« ne bo molčal, priobčimo iz Masarvkovie interpelacije še one sestav- ffit^^gV^kaplaiia Maku ca so nuUce opisali Komeiici v .»Soči«. Radi tega velik krifc po >i*Novem*Času«. Ali kaj hočejo; k?>r je res, je res! Klerikalci slikajo duhovnike za prave svetnike, pa so pod ko-žo^iiajmanj tako rdeči* kot »liberalci«. Dopis o »ricotu« so čitali tudi v nadškofijski palači, kamor »ricetu« pot ne bo prav prijetna. Jezili so se hudo — ali talki so ti lepi politikujoči duhovniki. Kdo »ricotu« kaj zameri? Živ krst ne — toda on je. duhovnik, vzvišen nad navadne ljudi, pa tlela take ponočne in druge špase po Ko-imenščini! Naj razglasi nadškof, da je duhovnik navaden človek, sin slabosti, kot drugi, in žene naj dajo »rieotom«, -pa bodo-imeli mir! Dokler bodo pa veljali za svete in vzvišene, dotle so pa taki dopisi, 'kakor eni iz Komna, nujno potrebni. — »Nov: Čas« naj ne govori o liberalni lnm-•uiriji, katere ni; ampak naj govori o svoji unn.pariji, ki je velika, ker v številko za število pod križem na nesramen način laže in obrekuje naše pristaše ter jim krade čast in poštenje. Naprednjaki so le pre-["'krotki in preveč potrpežljivi! Če bo dosti hujskal .pokrižani »'Novi Čas«, bo marsikaj drugače v tem pogledu. Verski zaklad in »Zadružna zveza«. — .Oiomuški katoliški list »Pozor« razkriva zgodovino verskega zaklada, katera sega tudi v Ljubljano. Oiomuški nadškof-je, bogat: po dohodkih, vo plačevali v verski zaklad po 167.000 K na teto. Leta 1908. pa.s: jim je zazdelo, da je to plačevanje brez pravne podlage. Zato je nadškof iKohn takrat zahteval .povračilo 10 let K ¦1,670.000. v kar je vlada privolila, ali izplačala je to svoto klerikalni »Zadružni zvezi« v Ljubljani, ki je bila takrat v velikih stiskah. — Kolin, ki je upokojen, hoče svoja uplačila nazaj. Pride najbrže do pravdo. Ali je »čuk« psovka ali ne? — V Gorici živ: neki kranjski dr. Česuik. 'ki je bi' šel podučevat .včuke« na Vrhovlje, ko f.o tjo »zlelL'1;«. Tam jim je pridigal nisd drugim tako-Ie: Brrdite, orli, ponosini, ako' vam kdo. reče »čuk«, kajti čuk je nočna tiea, ki čuva ponoči, tako moramo tudi mi čuvati. — Ali kmalu potem, pred odhodom jim je menda nekdo reke; »čuki«, kajti b)f'i so strašno jozni in s pestmi pripravljeni — aii nekdo, j eden izmed višjih, -Soča« in »Primorec«, ako bi prišlo tukaj do pretepa! Vidite, torej naša dva [(sta varujeta »čuke« pred pretepi in škandali! Pri naboru v Gorici je bilo dne 5. t. m. 26 m'ndeni.čev; potrjenih 9. Otrok pod avtomobilom. — V sredo popoludne je prišel na Komu v Gorici pod avtomobil neki 7 leten deček. Dobil je težke poškodbe na glavi, onesveščenega so nesli domov, deček je v četrtek umrl. Iz Branice. — Na dan Reš. Telesa se je pri streljanju topič razstrelil in je bil Anten Bizjak cd Kodretov precej težko ranjen na obrazu. — Umr.l je Jožef Uk-mar, priden in dober gospodar. Pobrala ga je sušica. — Med otroki je vfadala ne-10lL0lsli1 lfcstl)!l{» 1 sova« proti predlogu skupno,;^ ^Natiomai- finvnn -',,.', ,..x . 1-ver-bandom«, ki hoče imeti" .povšodiVle .5*S^!^^JF^L^?^?*V.'Y*f_i?1ff-:,l?r I «e«"«c« uradnike. Dobri, 0<>šlmcarje : -predlagal, naj se uradnikom zabrani, da tri v Miren na župnl zlet. Na vas je, da bo zlet končal v čast Sokolstva in naše Župe. Vsesokolski žlet v Pragi. „-— Nedeljski nastop naraščaja, ki je bil deloma one-cnogočen radi silnega naliva, je pokazal vendar nekaj jK>sebnega na .'.Spjjplstvn, kar je bilo mogoče opaziti tudi pri nastopu članic 1. 1907. Ko je nevihta pregnala deco vso (premočeno s telovadišča, je sklical vaditelj Sokola Pražkega svoj naraščaj, in ga pozval na nastop. In ako-ravno je divjala nevihta in je bila toča, so otroci vsi do eiii?.'ga, premočeni do kože, nastopili znova in v nevihti pokazali, kaj more tudi deca, če je v pravih rokah, in če je soko.sko vzgojena. Nastopilo jih je 70 in izvedli so krasno vse vaje. [ Jubilejna slavnost Pražkega Sokola v, proslavo petdesetletnice se je vršila dne 6. t. m. -Nastopilo je članstvo s prostimi vajami, s katerimi so nastopili telovadci o priliki otvoritve prvega Sokol-skega doma, sezidanega po Fiignerju, v istih telovadnih oblekah. Cel nastop -je imel namen, pokazati razvoj in napredek sokolske telovadbe od začetka do danes. Ket vrhunec vsporeda so bile izvajane skupinske proste vaje, podobne, toda še težje od '..ndonskih. Godbo je sestavil JV/.spišfI.. verske ter politične momente, marveč samo na sposobnost kompetenta. Predlog pa je sprejet; Klerikalci so gla- Razno. V Carigradu je Inlo oddanih do (\ t. m. 2000 potnih listkov za 5000 oseb. Izgnance v Italiji navdušeno sprejemajo. Med italijanskimi državljani, ki jih Turki izganjajo, pa niso sami čisti Italijani, am- ' ;>ak tudi dragi, ki so pa dobili s prošnjo italijansko državljanstvo v večje varstvo v Turčiji. — Turčija si nabavilja noveka-none. — Pri Tripolisu in Makabecu. so bili majhni spopadi. Iz vodljivih zrakoplovov mečejo Italijani bombe na arabska taborišča. — V Neaplju sta kralj iti kraljica obiskala aošle izgnance. H3zne vesti. Tržaški aviatik Wtdmer je dospel v Ljubljano. Vzletaj bo i6. t. ,m. z vojaškega vežbališča. Ponesrečil ie na Kamniških planinah v četrtek 14 letni trgovski vajenec Ludo-vik Repe. Padel je raz skalo kakih 20 m globoke-. Po sedem ur nem trpljenju je izdrhnil. Velikanska eksplozija. — V Woelers-dorfu pri Dunajskem Novemmestu se'je pnpetila v vojaškem skladišču smodnika velikanska eksplozija. Eksplodiralo; je' 200.000 kg stnodnika. v30 oseb je mrtvih, nad 200 ranjenih. Eksplozijo -so čutili Ho ''m daleč. Okna so popokala daleč naokoli. Mati dvajsetih otrok. — V Kufetehtu na Tirolskem je porodila kmetica Kasfrijer te dni svojega 20. otroka. Stara je 40 Jet. Živi vseh 20 otrok. Požar v Carigradu. — Zopet je bil vcl'kanski požar v Carigradu. Zgorelo je 112 hiš, 119 trgovin, iri mošeje, 6 šol, ena tcslogičn.a visoka šola; dve .kapalTŠci,v-eh mohamedarski samostan. Škodo računafo na 12 imilijc-ov K. Nad 15000 :lju.di )e?fr>re^ strehei ;Po!icija -je prijela večroparjev; 'M .so se klatili in ropali po okolici. ;; '•.. 500 frankov *$ 4 otroke. -^ BiVŽi frasnco&ki - vojni min.Jstef; jef v . zlboriilci prediloži'1 predlog, ki stremi ipo Vdpomoči padanju prebivalstva."Po tem predlogu bi. dobFa vsaka mati, ki.ima 4 otrobe, nagrado 500 frankov,: Težko,: Če bo- kaj pomagalo, > ,'sei&q}Ji «e računa ta vsako besedo 3 vin, Hijprtpr*vn«)se inserlraoje %i trpoTrct In obrtnike Koliko je manjSlli trgovce.- in obrtnikov t dortcl, kftUufc *» dntVli (In velo r mestu) r^te n» porim, kar mkjtr «• t»ttrira]o. Skndc nt majhen ! IfnAita (P«nie) in prsna vpreg* za dva konja j lUNiljU se zeio cen« proda. — Naslov povo upravništvo. CfouhioPD za trJ "»vadile hišo z malim vrti-I OlOlUlobo čem so n;i prodaj pod Kostanjevico [ pred tunelom. Cena prav zmerna. Poizvedbe v -, Goriški Tiskarni. I Ifnnfnricfinio z šestletno prakso išče piHssr-KOniOllSlIilja niškeaa mesta. Ponudbo je nasloviti pod kontoristinja na upr. Soče . i llafa čedna, a>eblovana sobica s prostim ¦ Rldldi vhodom se odda v najem v sredini mesta. Ona E I2-— Kmečka posojilnica in hranilnica Književnost. Veda. — Vsebina tretje številke: Dr. Bogumil Vošnjak: Praktično jugoslovan-stvo. Dr. Perdo pl. Šišič: iRijeka i riječko pitanje (Ranac slijedi), Jos. Mandelf: Nekaj številk iz kranjskega dež. gospodarstva, Dr. iM. iBrezigar: Konjunktura, kriza in depresija (Konec prib.) iMllan Križa-nič: Dali je požedjno »strojenje jednog me- Lahek zaslužek dajam na dom za proste ure, 30-40 vin. na uro, aH na dan 3—4 krone za obojni spol, že od 14. leta naprej, brez posebne učenosti. Kdor želi pojasnilu in uz«>rec od te službe, naj pošlje 60 vin. v znamkah, katere se mu pa vraejor a ko sprejme službo. IzrezJjarska trgovina Šmarje pri Jelšah — Štajersko. vubi svoje člane k IV. rBiiiiBOin obciiemn zboru. ki se vrši dne 16. iurija 1912, ob 7'2 ari zjutraj i? zadružnih prostorih z dnevnim redom: 1. Overovljenje zapisnika III. rednega obe. zbora. 2. Poročilo načetstva. 3. Poročilo nadzorstva 4. Odobrenje rač. zaključka za 1911. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. HaLelsiDO. Proda se posestuo obstoječe iz travnikov, vinograda, gojzdov, zraven, pripadajočimi gospodarskimi poslopji in 3 hiš z dvema vrtoma in dvoriščom. Kupni .pogoji jako ugodni. Blagovoli naj se vprašati pri Vekoslavu Lokjsrju v Ajdovščini. Continental je najboljši pisalni stroj. Primerjajte in prepričali se bodel o, da je to res. Zastopslvo in zaloga tvrdke \VanoVr«T-- VVerke ake. družba v Ahenmitz- S c h u n a u Ed. Roeper - Gorica magistratih ulica šf. 15. pobi se ose stroje za pisarne in drage potrebščine. ZAHVALA. Za dokaze sočutja ob priliki smrti naše preljubljene soproge, matere, hčere in sestre Josipine Plesničar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili nepozabno rajnko k' zadnjemu počitku in vsem onim, ki so nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje. Bog plačaj! V GORICI, 8. junija 1912. Žalniofil ostali. Občni zbor okrajne posojilnice rep. zadruge] v Kanalu se rrši v nedeljo, čine 23. t. m j ob 3*|« url pop. v smislu § 30. drušlveivh pravil v| občinski dvorani. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenjf> računov za leto 1911. 4. Volilov načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. ODBOR. floua trgouina z železni«© Pinter & henard a Varstvena znamka: ..SMro" iiniment. Capsict comp K«doaaat«k ta Anker :'ain-Expeller Je povsod pripoznano kot mfboljše sredstvo proti preblajenja iti Za ceno 80 vin., K 1-40 in 2'— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, so je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z našo varstveno zaamko Ng{. drom'5, ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr, RICHTERJEVA LMARNA pri ..tlateii '^ya"_v Pragi j sabathgBriBe Štev. -L. awt. Dnevni« tMpcSUJuj«. J12 ^ Gorici % ^ašrelju št.-.f. Velika zaloga traverz, železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. cosetov, peči, štedilnikov \\ sen v to stroko spadajo; , predmetov. Edina lastna izdelovalnica telo-vadnih uu^ov v Gorici. Cene zmerne, postrežba solidna, prijava in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočata ____________________ Pinter 3 lenaril, Podružnica .Ljubljanske kreditne banke' v GORICI — se bavi z vsemi v bančno stroke spadajočimi posli. — Vlagi aa knjižice obrestuje po 4Vlo, vloge v tekočem računu po dogovoru. -- Petam, gtonie« K 8,000.000. - - Centrala O LjUblianl. - Re^ml .aU»