Uredništvo in uprava v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstr. Telefon 77.
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina 6 dinarjev, za inozemstvo pa 8 dinarjev.
Slovanska internacijonala.
V	ponedeljek so prišli v Ljubljano poslanci češkoslovaške države. Nad 10 dni so< se zadrževali v naši državi; obiskali so važna politična in gospodarska središča. Bili so v Beogradu, šli so pogledat v Južno Srbijo, ogledali so si Zagreb in skočili tudi v Split ob morju adrijanskem. Od države so* se poslovili v Ljubljani. Vsa Ljubljana je bila na ulicah pri prihodu in odhodu. Ta dan ni bilo med Slovenci političnih strank. Bili smo eno: Slovani, ki v svoji sredi pozdravljajo voljene zastopnike slovanskega naroda.
Pred vojno se poslanci raznih držav niso med seboj obiskovali. Samo diplomatje so se shajali. Tudi po vojni ti obiski niso posebno običajni. Le tri mlade slovanske države so spoznale njih velik politični in gospodarski pomen. Jugoslavija, Čehoslovaška in Poljska so prišle potom svojih poslancev medsebojno v obiske.
Ta običaj je prav velikega pomena. Tvori
—	iz mednarodnega stališča — močan člen v
verigi prizadevanj, ublažiti mednarodna in meddržavna nasprotstva, se medsebojno spoznavati, se vzljubljati in skupno delovati. Za prereditev človeštva k ljubezni, medsebojni pomoči, za borbo za svetovni mir, za boj za novega človeka, ki bo zmožen ustvariti na zemlji nebeško' kraljestvo enakosti, bratstva in
svobode.
Slovani pred vojno nismo’ imeli pristopa k oltarju miru in sprave. Naša velika srčna kultura, naš mehki značaj, ki nas usposablja za razumevanje vseh velikih • vprašanj etičnosti in človečanstva, nista dobila prilike, da bi v družbi ostalih narodov ali sama iz sebe gradila na zgradbi večnega miru in sreče vseh narodov. Okovani v verige tujih narodov smo bili prisiljeni, da smo vse svoje duševne moči uporabljali za utrditev naših narodnih pravic, naših šol in naše gospodarske osamosvojitve. Sv«ie moči smo izčrpavali v dnevnih borbah za vsakdanji kulturni in gospodarski kruh. V mednarodnem življenju igrajo vlogo le države. I e so stranka, ki more delovati. Mi pa nismo imeli lastnih držav. Le Rusija je bila zunanje močna samostojna država. Toda carski absolutizem je k tlom tlačil vsak razmah kvišku idealom socijalnosti in humanosti. Največja •' Cijalnih revolucij vseh stoletij, svetovna vojnat je pa tudi nam Slovanom prinesla m o ž n o s t, da na vseli poljih človekovega “dcjstvovanja delamo za uresničitev sanj vseh trpečih, 0, mjru jn ]jubezni. Pri tem delu ne sinemo biti sami. Iskati moramo vezi in stike
s9. nam po duši in mišljenju naj-bhzji, da z njimi skupno predstavljamo pred evropsko m svetovno javnostjo močno1 in vplivno skupino, katere beseda mora biti vpoštevana. - Hočemo da zavlada vsepovsod duh novega rodu. Ne medsebojna krvava razračunavanja in izkoriščanja, vlada naj med narodi socijalna pravičnost, možnost vsestranskega kulturnega razvoja. Slovani ho-
: čemo in moramo pri tem delu sodelovati. Ne j samo v Društvu narodov ali drugačnih mednarodnih organizacijah. Hočemo, da pri tem delu velike ljubezni sodeluje ves narod z vsemi svojimi silami. K temu delu je treba narod’ vzbuditi, pokazati mu važnost njegovega sodelovanja, predočiti mu veličino tega dela, da bo vedno in ob vsaki priliki zmožen | in voljan delovati v smeri teh velikih zadev novega človeka. In zato je prav, da ves narod tupatam vzvalovi, da začuti v sebi veliki trenutek, da se zaveda, da v boju ni sam, da ima brate, ki so istih misli, da predi težko nalogo ne klone in ne postane malodušen. Temu namenu naj služi obisk čeških poslancev. Na ulicah, v svečanem razpoloženju, ko vihrajo zastave in se cvetje siplje raz oken ter tisoč in tisoč rok krili v pozdrav in objem in ko so oči od1 sreče solzne, v takih trenutkih je prisegati; kajti taka prisega ostane sveta in večna. In vsakdo se zaveda, da prisega zvestobo velikim idealom.
Poseben pomen mora imeti obisk čeških poslancev za naše delavstvo. Delavec, mož dela rok, mož poštenja in težkih skrbi, je pred1 vojno in med vojno največ trpel. Tudi po vojni mu hoče v nekaterih državah biti usojeno isto življenje. To pa ne sme biti. Brez moralne in materijalne povzdige delovnega naroda ne bo miru, sprave in ljubezni. Kdor trdi, da deluje za kulturni napredek narodov, za svetovni mir, mdra hoteti, da dvigne delavca iz današnjega položaja plačanega sužnja v enakovrednega sočinitelja v vsem gospodarskem in političnem življenju. Neštetokrat smo že v svojem listu poudarjali, da mora delavec v boju za svoje pravice postati aktivnejši, da mora sam poseči v boj in uporabljati ona sredstva, ki so sposobna, da prineso uspeh. Eno najglavnejših sredstev je narodna in državljanska zavest. Uveljavljenje narodnih in državljanskih pra vic je borba proti kapitalističnemu izkoriščanju, ker to uničuje narodno silo in moč države. Ni slučaj, ampak živa naravna potreba, da je dr. Soukup, vodja čeških socialdemokratov, v svojih govorih poudarjal slovanstvo, in po njegovih govorih smo razumeli, zakaj na češkem obstojata dve socialdemokratski stranki: češka in nemška. Dasi imata obe Marxa za boga, vendar nista eno. Nekaj mora biti, kaj ju razdružuje. To je narodnostni moment. Jugoslovansko delavstvo je brez politične in gospodarske moči. Nima strokovnih organizacij. Raztepeno je na devet vetrov. Temu dejstvu primerno odgovarja tudi naša delavsko-varstvena zakonodaja. Naše delavstvo mora svojo slabost zmanjšati s tem, čla poveča svoj vpliv potom lastnih strokovnih organizacij, dalje pa, da sc krepko nasloni na sorodne slovanske narode in od njih dobi moralno pomoč za svoje pravice. Češka je socijalno napredna država. Morda je v tem pogledu najmodernejša. Zanimanje čeških
delavskih narodnih organizacij za naša soci-jalnopolitična vprašanja bi brez dvoma pomenilo velik pritisk na našo javnost, na odgovorne faktorje v državi, ki morajo varovati ugled države na zunaj, torej tudi napram Čehoslovaški, ki bi si svoje mnenje ustvarjala po našem razumevanju za socijalnopolitične zahteve delavstva. Danes se dogaja, da marsikateri zunaj v svetu o naših razmerah laže in kaže povsem drugo sliko, kakor je. Medsebojni stik delavskih narodnih organizacij bi te laži razpršil. Imamo politično vez v Mali antanti. Politična vez brez istočasno gospodarske in soeijalne vezi je fraza, ki realnosti življenja v danem trenutku ne bo prenesla. Delavske organizacije bi utrdile politične vezi, ker bi se medsebojno podpirale v boju za boljši kruh, kateri edini tudi politiki daje trdna tla.
Obisk češkoslovaških poslancev naj ustvari slovansko internaci.icnalo delavskih organizacij. To bo prvi pozitivni uspeh za nas. —ec
^seisko spričevalo.
Nemalo sporov med posli in gospodarji je pripisovati poselskim spričevalom. Ne morda zaradi slabih spričeval, kajti taki gospodarji, ki bi ne vedeli, da se ne sme izdajati za Posla neugodnih spričeval, ki bi bila v stanu onemogočiti nadaljnje službovanje ali vsaj povzročiti poslu velike težkoče, so dandanes redki. Spori izvirajo ponajveč iz slabega poznanja in razumevanja, tozadevnega zakona. Na žalost so oni deli zakona, ki so važni, v zakonu samem premalo raztolmačeni, da bi jih mogel lajik pravilno razumeti. Obrazlaga pa pri tem zakonu manjka.
Razmerje med hišnimi ali gospodarskimi posli v Sloveniji je urejeno z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo, št. 224, z dne 18. junija 1921., ki je še vedno v veljavi.
V	tej naredbi je glede poselskih spričeval rečeno sledeče: «Brez poselskega izkazila ne sme gospodar sprejeti posla v službo. Ko se razveže službeno razmerje, mora potrditi gospodar s svojeročnim podpisom, koliko časa, kje in v kakšni lastnosti je posel služil. D r u -ge pri p o m h e s o n e do p u s t n e.» (§ 25.)
Te «druge pripombe# pa razumeta gospodar kakor posel tako, da se nanašajo samo na slaba spričevala, nikakor pa ne tudi na dobra. Treba je samo pogledati v poselskc knjižice, kjer se lahko vsak prepriča, da je 95 odstotkov vpisanih spričeval, odkar je gornja naredba v veljavi, ki nasprotujejo besedilu zakona. Če ni nič dobrega napisanega, je posel strašno nezadovoljen, istotako se službo-dajalec pri sprejemu v službo ozira samo na dobra spričevala. Sedaj pa recimo, da kdo napiše spričevalo, ki je v skladu z zakonom, da namreč opusti vse opombe, razen navedbe, koliko časa, kje in v kaki lastnosti je posel služil, — ali mislite, da poslu to ne škoduje pri iskanju službe? Vsa prejšnja spričevala mrgole o poštenosti, pridnosti, zvestobi itd.
Naenkrat pa vse to izostane. To se opazi, ker so spričevala v knjižici po vrsti vpisana. Posel toži. Brezuspešno. Gospodar se je maščeval nad poslom s tem, da je ravnal po zakonu. Ali ni to ironija?
Bo' kdo rekel, da smo proti tozadevnim, zgoraj citiranim določilom zakona. Nikakor ne! Zakaj to še nikakor ne pomeni napredka, če se v spričevalo ne sme ničesar slabega vpisati, ker se poslu lahko še vedno škoduje s tem, da se mu nič dobrega ne napiše. Že s tem službodajalec dovolj razločno pokaže nanj. Nekaj drugega je, kar zahtevamo: Sedaj obstoječemu zakonu se naj pripomore do veljave. Kompetentni uradi naj strogo pazijo na. to, da se v poselske knjižice ne bo ničesar slabega pa tudi ne dobrega vpisovalo, marveč izključno le to, kar zakon predpisuje. Potem služkinja ne bo več žalostna kadar sprejme spričevalo, službodajalec pa ne bo imel nobenega oporišča, da takoj zadvomi o poslu, ko dobi knjižico v roke. S tem pa bodo tudi prepiri, ki izvirajo iz poselskih spričeval, odpravljeni s sveta.
Pet dni dela v tednu.
Avtomobilski kralj, amerikanski Ford, je te dni uvedel v svojih zavodih petdnevni delovni teden, ne da bi pri tem podaljšal osemurni delovnik na dan. Za ta korak se je odločil po večletnih poizkusih, pri katerih se je pokazalo, da se pri tej novi upravi delovnega časa produkcija prav nič ne zmanjša. Tudi delavčeva mezda ne bo vsled skrajšanega tedenskega delovnika nič zmanjšana in delavec bo dobil za pet dni dela v tednu prav toliko mezdo, kot jo je dobival do sedaj za šestdnevno delo. Njegova potrošna in konzumptivna moč se torej vsled skrajšanega delovnega časa ne bo nič zmanjšala. 200.000 delavcev, ki so zaposleni v Fordovih podjetjih, ima torej dva dni na teden prosto.
Dolga leta se je Ford bavil s to mislijo in če jo je sedaj uresničil, gotovo ni tega storil brez utemeljenih vzrokov. In brez dvoma je, da bo ta njegov neobičajni korak vzbudil veliko pozornost in zanimanje v industrijskih krogih vseh civiliziranih držav. Ker koliko se mora delavstvo boriti še danes v evropskih državah v obrambo osemurnega delovnika, medtem ko Ford-podjetnik črta sam od sebe en delavnik iz tedna, ne da bi zmanjšal mezde in ne da bi padla produkcija. S svojim dejanjem je Ford podal nov dokaz, kako velike in neslutene možnosti se odpirajo racijonalnemu vodstvu podjetniških obratov pri izkoriščanju tehničnih pridobitev tudi v socijalnem pogledu.
O nazorih in načrtih Forda razpravlja v «N. F. P.» John Cravvther na osnovi razgovora s samim Fordom. S poizkusi je prišel Ford do prepričanja, da se da v petih dneh producirati prav toliko kot v šestih. On upa, da bo dosegel še boljše uspehe, ker bo vodstvo podjetij prisiljeno uvesti še boljše delovne metode. Mezda za polni teden mesto za skrajšani teden — pravi Ford — se nam dobro izplača. Industrija naše zemlje bi ne mogla obstati, če bi se tovarne vrnile k deseturnemu delovniku, ker bi potem ljudje ne imeli časa za kon-zumiranje produciranih vrednot. Delavec, ki bi bil zaposlen v tovarni od ranega jutra do poznega večera, ne bi vedel, kaj da naj počne z avtomobilom. Učinek bi se pojavil v neštevilnih smereh. Ker avtomobil, omogočujoč človeku hitrejšega gibanja, mu nudi priložnost, da zve, kaj da se godi po svetu; to zopet vzbuja želje in hrepenenje po življenju širšega obzorja. In kakor nam je osemurni delovnik odprl pot k blagostanju, tako nam bo petdnevni delovni teden pripravil pot k še večjemu blagostanju.
Samo po sebi umevno je, da ima vprašanje skrajšanega delovnega dne in skrajšanega delovnega tedna tudi svojo humano stran. Pred dvaj-
setimi leti bi uvedba petdnevnega delovnega tedna seveda ne vedla k blagostanju, temveč v revščino. Prav tako še pred petimi leti. Izkoriščanje vseh sil in točno premišljenih delovnih strojev, nerazsipanje s časom, materijalom in ljudsko energijo je omogočilo osemurno dnevno delovno dobo. K temu so se seveda priključili tudi prihranki pri eksaktnem delu, ker brez njega se izgube vse koristi produkcije na veliko. Ljudje, ki konzumirajo največji del naše produkcije, so prav isti ljudje, ki te vrednote producirajo. To je dejstvo, na katero se ne sme nikdar pozabiti — to je tajnost našega gospodarskega razcveta. Skrajšanje delovne dobe v Zedinjenih državah je imelo za posledico povečanje produkcije. Ena dobra stvar je povzročila takoj drugo. Ce imajo ljudje več prostega časa, potrebujejo več obleke, več raznoličnosti v jedi, več prometnih sredstev. Povečan konzum pa zahteva večjo produkcijo, kakor jo imamo danes. Povečana pro-
Politični
Demisija vlade. Priznati se mora, da se je Uzunovič silovito trudil, da obdrži sedanjo vladno večino. Radičevci so napravili Uzunoviču veliko neprllik, vendar so se pa vsa sporna vprašanja rešila s kompromisi, izjavami in preklici. Zadnjo koncesijo je Uzunovič dal radičevcem s tem, da je prisilil dr. Nikiča, da zapusti vlado. Med tem je pa Štefan Radič s svojim nekvalificiranim nastopom ob priliki poseta češkoslovaških parlamentarcev izzval konflikt, katerega ni bilo mogoče izravnati. Uzunovič je zahteval od Radiča preklic m obžalovanje izjav, ki jih je izustil na zagrebškem kolodvoru. Na to bi še Radič pristal, ker je navajen demantirati, vendar je pa Uzunovič tudi zahteval, da se Radič umakne iz vidnega mesta v vodstvu stranke, ker bi bita le na ta način podana garancija, da ne bo s svojim dolgim jezikom vznemirjal politične javnosti. Na umik z odličnega mesta v svoji stranki pa Radič razumljivo ni hotel pristati. Uzunovič je nato v imenu celokupne vlade podal de-misijo. Seveda je pa zagrebški incident ie povod za demisijo vlade, vzrok leži mnogo globlje. Že dolgo časa vlada med radičevci in radikali velika napetost. Večje število vodilnih mož iz obeh strank je v takem sporu, da se že v osebnih stikih drug drugega izogibajo. Vlada ni mogla začeti nobenega resnega dela, ker med obema RR ni bilo v to potrebnih skupnih vezi in zaupanja. Uzunovičeva vlada se je držala prav samo zato, ker ni bilo zaenkrat nobenih izgledov, da se ustvari nova kombinacija. Če bi n. pr. Pašičeva skupina v radikalni stranki, ki je najbolj nasprotujoča radičevcem, le mogla sestaviti novo vlado, takoj bi bilo konec zavezništva med radikali in radičevci. RR vlado se je vedno smatralo za prehodni štadij nove vlade — brez radičevcev. Ostal je doslej vedno nerazrešen problem, kako dobiti novo večino. Različne kombinacije so se pojavljale v politični javnosti. Vse je pa ostalo le pri kombinacijah. Ali se bo po demisiji Uzunovičeve vlade uresničila ena izmed kombinacij, je vprašanje. Vse je mogoče, tudi to, da se obnovi RR vlada. Ne bo pa zgrajena na trajnem fundamentu, vedno v nevarnosti, da pade. Edini pra-vilni izhod iz današnje politične situacije bi bile volitve, četudi je popolnoma nejasno, kdo bi jih izvedel!
Zagrebški škandal. Pri sprejemu češkoslovaških parlamentarcev na zagrebškem kolodvoru se je Stefan Radič vedel skrajno nekvalificirano. Takoj ko je prišel s svojimi poslanci Radič na kolodvor in opazil, da vise samo državne, ne pa tudi hrvat-ske zastave, je pričel kričati, da odstavi železniškega direktorja Jovanoviča, ker je zagrešil tako «svinjarijo». Ko je zagledal predsednika češkoslovaškega parlamenta Malypetra, ga je pozdravil z neslano opazko: «0, Vi ste pa Veliki Peter!* — Veliki župan zagrebški je pričel svoj govor s tem, da je pozdravil goste v imenu celokupnega prebivalstva zagrebške oblasti. Radič je prekinil veli-
dukcija pa vodi k večjemu dobičku in ta zopet pomeni višje mezde.
Vodstvo zavodov se mora samo po sebi umevno prilagoditi novim zahtevam. Ne sme se pozabiti, da je uvedba popolnejših strojev omogočila skrajšani delovni dan in skrajšani delovni teden. In čeprav danes še ni mogoče uvesti v vseh zavodih petdnevnega delovnega tedna, vendar bo tam, kjer je to mogoče, vodstvo že našlo pot k rešitvi, kakor hitro bo postavljeno pred nalogo producirati v petih dneh več, nego sedaj v šestih. In petdnevni delovni tednik ni še poslednja beseda, kot ni bila poslednja beseda osemurna dnevna delovna doba. Pa to je stvar bodočnosti. Verjetno pa je, da bo šel razvoj najbližje prihajajoče dobe prej v smeri skrajšanja delovnega dne kot pa v smeri skrajšanja delovnega tedna.
Koristno bi bilo, če bi o gornjih Fordovih besedah resno razmišljali tudi naši delodajalci.
pregled.
lcega župana in zahteval, da govori v imenu hrvat-skega naroda in ne v imenu prebivalstva. Radič je velikega župana neprestano motil z medklici, da je z veliko težavo dokončal svoj govor. Prav tako je Radič na ves glas ozmerjal zagrebškega župana Heinzla, ker je goste pozdravljal v imenu zagrebškega «prebivalstva». Pri miru pa Radič tudi ni pustil češkoslovaških govornikov. Predsedniku Malypetru je neprestano vpadal v govor in kritiziral njegove besede. Ni mu bilo prav, da je Maly-peter poudaril slovansko vzajemnost, ampak je zaklical govorniku, naj govori o človečanski vzajemnosti. Na ukor iz publike, naj vendar Radič molči, je le-ta zaklical: «Jaz sem tu gospodar!* Končno ni bilo prav Radiču, da se je klicalo: «ZiveIi Ceho-slovaki!*, ampak je naravnost demonstrativno kričal: «živeli Čehi! Živeli Slovaki!» — Za Maly-petrom je govoril podpredsednik češkoslovaškega senata dr. Soukup. Govor Soukupa ni naSel odobravanja pri Radiču in ga je neprestano motil z neokusnimi medklici. Češkoslovaški gosti so bili zaradi skrajno netaktnega Radičevega obnaSanja zelo ogorčeni in ni malo manjkalo, da so se od pozdravnih nagovorov takoj vrnili zopet v svoje vagone in odpeljali iz Zagreba naprej. Zagrebčani, ki so bili priča Radičevih izbruhov, je bilo sram pred bratskimi gosti. Nekateri zagovarjajo Radičevo sramotno ponašanje s tem, da je bil baje pijan in neodgovoren za svoje besede.
SLS se pripravlja na umik. Ze na shodu v Brežicah se je dr. Korošec zelo dvoumno izražal o zadržanju svoje stranke napram vladi. Sicer je govoril še vedno opozicijonalno, vendar se je pa čutilo iz njegovih izjav, da bi bila SLS končno pripravljena sodelovati v vladi, če bi tudi zaenkrat svoje avtonomistične zahteve odložila z dnevnega reda. Preteklo nedeljo se je vršila v Ljubljani seja vodstva SLS, kjer se je predvidevalo padec sedanje vlade in sklepalo o tem, kakšno stališče naj zavzame stranka pri sestavljanju nove vlade. Razvila se je zelo burna debata in pokazala so se velika nesoglasja med člani vodstva. Kriza v vodstvu stranke je zavzela tak obseg, da je podpredsednik SLS prof. Remec demisijoniral. Vodstvo stranke je njegov odstop vzelo molče na znanje. Priobčeni komunike o seji vodstva poudarja, da je načelniku stranke na prosto dano, da po svoji uvidevnosti uravnava razmerje SLS do vlade. Poleg tega piše «Slovcncc», da so postala sedaj aktualna predvsem gospodarska in socijalna vprašanja v državi, katerih rešitev je neodložljiva. Z drugimi besedami se to pravi, da bi bila SLS pripravljena sodelovati v vladi, če bi se tudi umaknil njen avtonomistični program dnevnim aktualnim vprašanjem za ceno, da bi stranka prišla do odločilnega vpliva v Beogradu pri izvajanju državne gospodarske in soci-jalne politike. SLS se pripravlja popolnoma do vzorcu Štefana Radiča na kapitulacijo.
Davidovidevci proti Radidu. Demokratski poslanec G. Angjelinovid je naslovil na ministrskega predsednika, na ministra za notranje zadeve in na vojnega ministra interpelacijo, kjer trdi, da je Št. Radid iznova pričel s hujskanjem proti vojski. Na shodu v Vitanju je celo Radid rekel: «Sedaj ima seljak politično puSko, ono drugo puško pa bomo zavrgli, ker je ni treba.* Poleg tega so v Radidevi knjigarni v Zagrebu izšle v zadnjem času knjige in brošure, v katerih- se direktno in indirektno agitira proti naši vojski. — Vsled Angjelinovideve interpelacije je prišlo do burnega prerekanja med davidovidevci in radidevci. Malo je manjkalo, da ni prišlo do osebnega spopada med Angjelinovidem in radidevcem dr. Basaričkom.
Ljubljanska avtonomija. Na pritisk radičev-cev so bili odstavljeni dosedanji gerenti in imenovan za vladnega komisarja dr. Mencinger. Z imenovanjem komisarja pa vlada ni ničesar ukrenila, da sc razpišejo volitve. Izvršila se je sicer partijska izmena gerentov, ni pa bila podana garancija, da se Ljubljani vrne avtonomija. S stališča obrambe avtonomnih pravic ljubljanskega mesta ostane naše stališče napram novemu vladnemu komisarju isto kot napram gerentom: volitve hočemo. Noben gerent ali komisar ne more več zastopati ljubljanskega mesta. Skrajni čas je že, da se da ljubljanskemu volilstvu priložnost, da izvoli svoj občinski svet, ki je edini poklican, da vodi občinsko gospodarstvo. Sumljivo je, da sedaj‘radicevci in radikali
nič več ne vpijejo, da stoje na braniku ljubljanske avtonomije, ampak so čez noč utihnili in se prikrito vesele, da je na magistratu od njih imenovani vladni komisar, ki naj izvršuje občinske posle toliko časa, dokler se bo hotelo gospodom — ki se boje volitev.
Ekspoze zunanjega ministra. Dr. Ninčid je sprejel časnikarje in jim podal ekspoze o našem zunanjepolitičnem položaju, naglašujoč med drugim: Z vstopom Nemčije se je avtoriteta društva narodov zelo povečala. Rumunija je vstopila v Svet društva narodov kot kandidat Male antante. Z naše strani se glede vstopa Rumunije v Svet ni nič popustilo. Bolgariji je bilo od Društva narodov dovoljeno posojilo v znesku 2,250.000 funtov šterlin-gov. Naša država je zastopana v konzultativnem odboru, katerega namen je kontrolirati porabo posojila, ki je namenjeno izključno za begunce, ki so se zatekli v Bolgarijo in katerih materijalni obstoj je ogrožen. Odnošaji naše države z balkanskimi državami so ugodni. Posebno prisrčne zveze goji Jugoslavija s Francijo. Z nemško Avstrijo se je naša država sedaj načelno sporazumela ža sklenitev konvencije o arbitraži in o mirnem reševanju sporov. Kar se tiče izhoda Madžarske na gaše morje, je naša država proti temu, da bi prišle pri tem v poštev naše luke. Odnošaji z Italijo se razvijajo normalno. Nettunske konvencije so sestavljene strokovnjaški in jih napadajo gospodarske j organizacije na zelo neresen način.
Jv pi 11 CUIICV Ivo lepu UbJJvlll,
Strokovni vestnik.
Vsem podružnicam NSZ. Ze parkrat smo prosili vse podružnice NSSZ in Unije, naj vse dopise naslavljajo na: .Tajništvo NSZ, L j u bi j a n a, Narodni dom. Prosimo torej ponovno, da se vse pošilja samo na ta naslov. — Tajništvo.
Skioptična predavanja. Z ozirom na številna vprašanja sporočamo vsem našim -podružnicam, da Delavska zbornica še ni prejela skioptikonov in zato morajo skioptična predavanja do nadaljnjega odpasti. Prirejajte povsod za ta čas druga predavanja, predvsem o zakonu za zaščito delavcev in socijalnem zavarovanju.
Rentnikom iz Nemčije! Vsem onim, ki so se svoj čas obrnili na «Unijo» ali sedaj na NSZ, sporočamo, da smo njih zadeve odposlali na našega zastopnika v Nemčijo, da na licu mesta skuša vse ugodno rešiti. Ko dobimo odgovore, jih vsakemu posamezniku Hporočimo. — Tajništvo Narodno-strokovne zveze.
ČRNA. Naša mlada podružnica je pridno na delu. Odbor je na svoji zadnji seji razdelil funkcije in delo med odborniki. Tudi je sklenil odbor pozvati vse člane in tudi druge delavce, da se v vsakem primeru, če se komu godi krivica, obrne na predsednika ali tajnika podružnice.
MARIBOR, v petek 15. t. m. se vrši pri nas ustan(>vni občni zbor podružnice NSZ. O poteku občnega zbora priobčimo poročilo v prihodnji šte-
vilki.
FALA PRi MARIBORU. Tudi pri nas se je pričelo v zadnjem času živahno gibanje za ustanovitev podružnice NSZ. v kratkem bomo imeli ustanovni občni zbor, ker vidimo, da je ta organizacija za nas prepotrebna.
RUšE. Tukajšnja podružnica «Unije» je priredila 14. t. m. svoj širši članski sestanek, na katerem ie poročal tov. Tumpej iz Maribora. Več o tem sestanku v prihodnji številki lista.
infilrmatf V	m' Se je VrSil pri nas
informativni sestanek, katerega je sklicala Na-
rodno-strokovna zveza. Na sestanku je strokovni tajnik tov. Kravos obširno govoril o pomenu NSZ in o potrebi strokovne organizacije za naše delavstvo. Po govoru tov. tajnika se je sklenilo ustanoviti v Kočevju podružnico NSZ in Se je izvolil pripravljalni odbor, kateremu na čelu stoji agilni tovariš Krajšek. Želimo, da bi dobili res čim preje
podružnico NSZ, ki je za tukajšnje delavstvo prepotrebna.
TRŽIČ. Pripravljalni odbor Narodno-strokovne zveze je sklical v soboto zvečer sestanek, kateremu je prisostvoval tudi strokovni tajnik tovariš Kravos iz Ljubljane. Na tem sestanku se je razpravljalo o korakih, ki jih ima pripravljalni odbor podvzeti zato, da se čim prej ustanovi podružnica. Upati je, da bomo tudi v Tržiču kmalu imeli svojo podružnico.
LOGATEC. Tukajšnji odbor podružnice «Unije» je imel 10. t. m. svojo sejo, na kateri je razpravljal o različnih društvenih zadevah. Da pomore podpornemu fondu za brezposelne, je odbor sklenil prirediti v nedeljo 17. t. m. vinsko trgatev v prostorih gostilne «pri Kuncu*. Prireditev prične ob 6. uri zvečer. Vabimo vse prijatelje in znance, da posetijo to našo prireditev v čim večjem številu. — Podružnica priredi v pondeljek 25. t. m. zvečer predavanje. Predava centralni tajnik tov. Kravos o zakonu za zaščito delavcev. Ker se s tem predavanjem prične podružnično zimsko kulturno delo, prihitite vsi polnoštevilno.
SLADKI VRH. Tukajšnja podružnica «Unije» priredi v nedeljo 17. t. m. članski sestanek v prostorih tov. Franca Roškarja. Na sestanku poroča ! okrožni strokovni tajnik tov. Tumpej iz Maribora.1 Vsi člani naj se tega važnega sestanka udeleže' polnoštevilno.
KRANJ. Podružnica Narodno-strokovne zveze v Kranju je priredila v nedeljo 10. t. m. svojo prvo vinsko trgatev v korist brezposelnih članov. Ta prva njena prireditev, ki se je vršila v spodnjih prostorih Narodnega doma, 'je izpadla nad vse častno. Lep aranžma, ljubka priprostost in prisrčnost je pokazala, da se je veselični odbor, na čelu mu tov. Podlipnik, zavedal svoje naloge. In rešil jo je častno. Cel večer ena sama hvala o prireditvi, ki je doživela lep moralni in najbrže tudi gmotni uspeh. Na prireditvi smo opazili tudi veliko število ostalega naprednega občinstva, med njim tudi kranjskega župana g. Pirca. Delavstvo je bilo zadovoljno, da je napredni Kranj upošteval njegov klic in prihitel v tako častnem številu na prireditev. Poleg običajnega harmonikaša je sviral tamburaški zbor «Edinosti» v Kranju, ki se je rade volje odzval vabilu in podprl tako prireditev. Da
zahvaliti tudi «županstvu», ki je na prireditvi sodelovalo. 1 u spadajo župan, mati županja in tajnik. Posebno mati županja, vsa mlada v lepi narodni noši je rešila svojo nalogo povsem častno, za kar ji je podružnica gotovo hvaležna. Občinski tajnik, nočni čuvaj, viničarke, viničarji, policaji in detektivi, vsi so bili pridno na delu, da pomorejo svoji podružnici; Takih prireditev si v Kranju še želimo. Podružnici NSZ p-a je izreči vse priznanje.
Zahvala. Podružnica Narodno-strokovne zveze v Kranju se tem potom kar najlepše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je naša prva prireditev tako lepo uspela. Posebno zahvalo smo dolžni gdč. Verici Rakovčevi, ki je prevzela težko vlogo matere županje, hvala tudi tamburašem «Edinosti» za sodelovanje, hvala vsem članon>, članicam in nečlanom, ki so sodelovali, hvala pa tudi vsem, ki so nas na katerikoli način podprli. Ako smo iz zahvale katerega nehote izpustili, naj nam verjame, da smo mu tudi hvaležni. Za odbor: Andrej Gašperlin, predsednik, Otmar Zupančič, tajnik.
Zahvala. Podpisana se zahvaljujeva Izvrševal-nemu odboru Narodno-strokovne zveze za podporo v znesku 100 Din, ki sva jo prejela ob priliki bolezni v hiši. Sladki vrh, 12. oktobra 1926 Janez ( in Ana Divja k.
' 10 f ED7 n VAS V BOHINJU- - V nedeljo I	‘	uri	d°Po|dne	se	je	Vršil	v dvorani
1 Občinskega doma ustanovni občni zbor podružnice I Narodno-strokovne zveze, na katerem sta poročala j tov. Ivan Tavčar iz Ljubljane, ter strokovni okrajni j tajnik tov. Poženel z Jesenic. Tov. Tavčar je v j svojem enournem govoru podal jasno sliko o položaju domačega delavstva. Lepemu številu prisotnih | zborovalcev je polagal na srce, da se morajo z vso ; bratsko ljubeznijo okleniti dela za svojo, na novo ( ustanovljeno delavsko organizacijo. Za njegov govor se mu je imenom odbora prisrčno zahvalil I tov. Franc Arh ter takoj nato podal besedo okrož-I nemu tajniku tov. Ivanu Poženelu, ki je pohvalil j agilnost članov, katero so pokazali pri ustanav-, banju organizacije. Nato je sledilo poročilo pri-pravljalnega odbora, katero je bilo vzeto z odobra-! ™niem na zna,,je- Pri v«li‘vah novega odbora so bili izvoljeni tovariši: predsednikom lože Stare podpredsednikom Miha Markula, tajnikom1 Janez Sest, blagajnikom Jožef M i k el, odbornikom ndrej Kavčič in Janez Strgar, pregledovalcem računov Valentin Sodja in Valentin Zupanc, odborniškim namestnikom Jožef Zrn it ek in Primož Kovačič. Tov. predsednik je ob pol 14. uri zaključil ustanovni občni zbor. Po zaključku se je vršila živahna debata med že organiziranimi in neorganiziranimi tovariši in rezultat je bil ta, da so tudi še# ti neorganizirani tovariši — pristopili v naše vrste. Prva seja novoizvoljenega odbora se vrši v n e d e 1 j o, d n e 17. t m,točno obli. uridopoldnevlokal upri g G robotku.	..
LIIIJA. Tukajšnja podružnica Narodno-so-cijalne strokovne zveze je preteklo nedeljo, t. j.
5. oktobra, priredila veliko vinsko trgatev v pro-j storili gosp. Vojka Sribarja. Članstvo in ostalo občinstvo se je prireditve polnoštevilno udeležilo. Članstvo veseličnega odseka se je zelo potrudilo, da je lokale čim lepše okrasilo in na prireditvi skrbelo za čim večji red in zabavo. Zato našim | članom in članicam veseličnega odseka najiskre-nejša hvala. — Odbor.
Iz NSS.
| SLOVENJGRADEC. Krajevna organizacija NSS sklicuje za dan 23. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni j Rup š rši članski sestanek, katerega se udeleži za-stopmk načelstva NSS iz Ljubljane. Udeležba vseh članov obvezna.
tnterirajte v„Novi Pravdi**!
Mladinski vestnik.
JESENICE. Tekom jesensko-zimske sezone se priredi pri nas ciklus predavanj kulturno-prosvet-nega odseka Delavske zbornice za Slovenijo. S tem bo dana možnost našemu delavstvu, da dvigne svoje duševno obzorje, ker je pač zadnji čas in skrajna potreba, kajti baš zaostalost je velik greh, ki se le prerad maščuje. Predavalo se bo o naslednjih temah: 1.) Večni Rim. 2.) London. 3.) V deželo piramid (Egipt). 4.) Starc Atene. 5.) Velika francoska revolucija. 6.) Dunajska revolucija 1848. 7.) Resnično lice vojne. 8.) Broizem in tudizem. 9.) Eno uro v Pompejih. 10.) Pračlovek. 11.) Dar-win in njegov nauk. 12.) Sedem čudežev sveta. Vsa predavanja bodo spremljana s skioptičnimi slikami. Vršila se bodo v lokalu «Bratstva» pri g. Kobelu na Savi vsako drugo nedeljo ob 10. uri dopoldne. Otvoritveno predavanje se pravočasno naznani, kar zdaj še ni mogoče, ker še ni skioptikona. Predavanja bodo popolnoma brezplačna in vsakomur
dostopna, na kar se izredno opozarja. Vedno bo sodelovala godba «Bratstva» in nudila primerno razvedrilo. — Nihče naj ne zamudi te lepe prilike izobraževanja in naj predavanja poseča. Brez kulture p r o 1 e t a r i j a t a ni kulture naroda!
«Bratstvo» v Zagorju ob Savi javlja vsem bratom in sestram, da se vrši v nedeljo dne 24. t. m. v društvenem lokalu (nad kino «Triglav») V. redni občni zbor. Začetek točno ob pol 3. uri popoldne. Bratje in sestre! Udeležite se zbora polnoštevilno! Bodite točni!	O d b o r.
«Bratstvo» v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 17. t. m. v kavarni Mtiller veliko vinsko trgatev, spojeno s plesom, šaljivo pošto in razno drugo zabavo. Začetek ob 7. uri zvečer. Sodeluje društveni sekstet. Vstopnina 5 Din za osebo. Vse naše prijatelje in uzmoviče sladkega grozdja vabimo k obilni udeležbi.	Odbor.
• ki pa še niso potrjene, poročajo, da bodo opozicijo-nalni voditelji Zinovjev, Trocki in Radek izgnani v Sibirijo. Kakor se vidi, je torej možno, da bo večina morda skušala odločiti boj v svojo korist še pred vsezvezno konferenco, ker se boji, da bi do takrat opozicija postala preveč močna. O dogodkih, ki se pripravljajo, bomo še poročali.
Po drugih državah.
Nova opozicija v Rusiji.
Po poslednjih, sedaj še uradnih vesteh iz sovjetske Rusije se spor med Stalinovimi pristaši, ki zastopajo oficijelno smer, in med novo opozicijo od julijskega XIV. kongresa komunistične stranke ni prav nič ublažil, temveč se je nasprotno še bolj poostril. Protizakonito delo opozicije napreduje in zdi se, da se vodstvo stranke prav dobro zaveda dalekosežnosti tega delovanja. Prejšnja nasprotnika, Zinovjev in Trocki, kot da sta pozabila na nekdanja nasprotja, sc pripravljata, da na bodoči vsezvezni konferenci, ki je napovedana za 25. t. m., odločno nastopita za zakonito priznanje frakcij in skupin v okviru stranke in za svobodo diskuzije.
Oficijelno vodstvo, vedoč, da se mu bo očitalo preveliko zbirokratiziranje strankinih organizacij, propagira in se trudi udejstviti v stranki principe demokracije. Pri tem pa pozablja seveda, da zahteva demokracija ravno dopustnost frakcij in svobodo razpravljanja.
Stalinovi neomajno branijo Leninovo stališče o nedopustnosti frakcij in skupin. V tem smislu se je tudi početkom meseca obrnila pisarna osrednjega strankinega odbora na vse boljševiške celice s pozivom, da naj se v resolucijah izrečejo proti svobodi razpravljanja. Istočasno objavljajo listi sklep strankinih kontrolnih organov o izključitvi nekaterih manj pomembnih članov opozicije (Smir-nova, Ginzburga, Vasiljeva). Izključitev se utemeljuje s tem, da so izključeni razširjali tajne, tendenciozno sestavljene dokumente osrednjega odbora, da so poskušali organizirati frakcije v provinci, da so prirejali tajne shode in sestanke, na katerih so nastopali proti oficijelni liniji stranke itd.
Dopisniki evropskih listov niso pretiravali, ko so poročali, da sc komunistična stranka bliža svojemu razpadu. Moskovska «Pravda» je napisala, govoreč najzvestejšim med zvestimi, početkom meseca na uvodnem mestu sledeče stavke: «... ljudje začenjajo plakati, širiti paniko in skačejo iz ene skrajnosti v drugo! — Proti temu skakanju, ki razbija stranko, moramo postaviti trezno statistiko dejstev. — Stranka predelava najtežjo preizkušnjo v neobičajno težkem položaju.*
S čim pojasnjuje oficijelni organ komunistične stranke porast opozicijonalnega rezpoloženja in kje išče vzroke zanj? Argumentira sledeče: Nesporno je, da se je izvedla rekonstrukcija industrije v hitrem tempu in da je bila končana preje, kot se je prvotno pričakovalo. Posrečilo se je namreč centralizirati v rokah državnih in društvenih organov 90 odstotkov veletrgovskih obratov in 61 odstotkov male trgovine. Sedaj nastaja nadaljna, težja naloga: obvladati vso trgovino in prikleniti
kmeta na socijalizem. Samo da te naloge ni mogoče izvesti v istem tempu, kot je bila izvedena rekonstrukcija industrije. Velika napaka bi bila ta proces forsirati, ne računati z vreli, ki so na razpolago in tako podkopati vero v proletarijat.
«Kričači» iz opozicije ne morejo zapopasti, da moramo vzeti sedaj drug tempo, sicer propademo. Položaj — po »Pravdi* — Je sledeči: ali pristopimo k rešitvi naših najveličastnejših problemov z nujno opreznostjo, počasi, toda gotovo, ali pa poj-demo za opozicijo, poskusimo s povečanim pritiskom na kmeta «zvečati tempo*, naletimo, razdražimo in razdvojimo kmeta od proletarijata in tako gotovo zlomimo diktaturi tilnik.
Politika osrednjega strankinega odbora je politika vztrajnega, drobnega in vsakdanjega dela. Za kogar je to delo «dolgočasno, nezanimivo*, tega je najbolje «oprostiti dela* in ga vreči v arhiv! — kliče osrednji organ stranke po Leninovih besedah.
Spor med oficijelnim vodstvom in opozicijo je
—	če se ne oziramo na osebna nasprotstva — tipičen spor med politiko realnih možnosti in prevelikim radikalizmom. Gospodarski položaj države je nezadovoljiv. Po pasivni trgovski bilanci iz lanskega leta so tudi letos izgledi na večji izvoz živil in drugih poljedelskih produktov zelo slabi. Napovedi o letošnji žetvi so čim dalje slabše. Tudi domači trgovski aparat ima ogromno režijo in posluje, po priznanju komisarja za trgovino, Mikojana, še vedno zelo slabo. Davki se na kmetih neredno pobirajo in to ogroža, po podatkih komisarijata, izvedbo določenega davčnega režima. Odgovorni činitelji v SSSR imajo nesporno dovolj vzrokov, da se zamislijo nad napredovanjem in tempom sovjetske «zgradbe». Cim dalje bolj jasno postaja, da se v tipično poljedelski državi ne da vladati brez zdravega agrarnega programa. Odtod stalni klic po spojitvi mestnega proletarijata s poljedelcem, posebno s srednjimi kmečkimi sloji.
Toda tempo ruskega kmeta je počasen, preveč počasen. Ruski mužik se težko prilagaja zahtevam in željam sedanjega vodstva stranke. Oe pa pride na krmilo opozicija, bi to pomenilo nadaljno odtujitev med mestnim proletarijatom in kmetom, ker Zinovjev, Trocki in Kamen jev so izrečni ideologi industrijskega proletarijata in bi vere nevernega muzika k režimu gotovo ne povečali. Treba počak-ati dogodkov, katere prinese tomesečna konferenca.
*
Zadnje vesti iz Rusije poročajo o izredno nagli poostritvi razmerja med večino in opozicijo v komunistični stranki. Večina je pustila zapreti več sto opozicijonalniii delavcev in namerava zatreti opo-zicijonalno gibanje z najostrejšimi sredstvi. Vesti,
Nova češkoslovaška vlada. 2e dolgo se je napovedoval odstop uradniške vlade v Češkoslovaški republiki. Nova vladna večina se je stvorila že v zadnjem zasedanju narodne skupščine pri glasovanju o carinah. Takrat so podprli vlado poleg raznih čeških strank tudi Nemci, ki so zapustili s tem svoje načelno opozicijonalno stališče. Od tega časa dalje so češki vplivni politiki zagovarjali misel, da se v bodočnosti ozira pri sestavi vlade tudi na nemško manjšino. Politične razmere so se sedaj razvile tako daleč, da je bil Nemcem omogočen vstop v vlado. Z vstopom Nemcev v vlado začenja v Češkoslovaški novo razdobje, kar ima tudi zunanjepolitičen pomen. Nemci ne bodo mogli več v zunanjem svetu nastopati s propagando, da jim je onemogočeno sodelovanje v nacijonalni češkoslovaški državi. V nobeni nacijonalni državi v Evropi po vojni še ni bila poklicana narodna manjšina v vlado. Na Češkoslovaškem je to slučaj in Nemci uživajo vse pravice, prav tako kot ustvaritelji države, Čehi in Slovaki. Pri sestavi nove češkoslovaške vlade je važno tudi t,o, da so 7,a avtonomistične slovaške hlinkovce rezervirani ministrski portfelji. S sigurnostjo se računa, da vstopijo hlinkovci takoj v vlado, kakor hitro se vrne njih voditelj Hlinka iz Amerike. V novi vladi socijalističnc stranke niso zastopane. Ako je v vladi narodni socijalist dr. Be-neš, ni zastopana v vladi stranka kot taka. Dr. Be-neš je v vodstvu zunanje politike iz državnih ozirov nepogrešljiv in je v vladi lo kot oseba 111 ne kot stvankar. Nova vlada jo sestavljena tako-Ie: predsedstvo Antonin Švehla (agrarec), notranje zadeve dr. Ivan Černy (izvenparl.), zunanje zadeve dr. E. Beneš, justiea dr. R. Meyer-IIarting (Nemec), promet Josip Najman (obrt. stranka), javna dela dr. Fran Spina (Nemec), poljedelstvo dr. O. Srdinka (agrarec), vojska (Fran Udržal (agrarec), socijalna politika Ivan Šramek (klerikalec), pošta dr. Fr. Nosek (klerikalec), finance dr. Karel Engliš| (izvenparl.), industrija dr. Fr. Peroutka (izvenparl.), Slovaško .zastopa Josip Kallay (izvenparl.). Prehrana in zdravje sta ostali rezervirani za hlinkovce.
Socijalna zakonodaja na Japonskem. Japonska sedaj pripravlja socijalne zakone v zmislu sklepa Mednarodne konference dela. O tem priča zanimiva slika o pravkar izdanih naredbah na Japonskem', ki jo prinaša zadnja številka »Socijalnih vesti*, tednika Mednarodnega urada dela v Ženevi. Pred kratkim je generalni sekretarijat Društva narodov prejel obvestilo o japonski ratifikaciji mednarodne pogodbe glede najnižje starosti za pripustitev k delu. Zadevni japonski zakoni o najnižji starosti za pripustitev k industrijskemu in tovarniškemu delu so stopili v veljavo že 1. julija t. 1. 1 'a dv.\ zakona pomenjata znaten napredek japonske socijalne zakonodaje. Zakon o tovarnah obsega 46.000 obratov, ki zaposlujejo 1,636.000 delavcev in okoli
896.000	delavk. Znižuje delovno dobo, zabranj»Je nočno delo žensk in otrok, ščiti matere itcl-nižja starost, potrebna za pripustitev k in(lustr|j-skomu delu, se je določila v principu na 14 lot. (prej 12). — Omenimo naj tudi zakon o zavarovanju delavcev, ki se nanaša na 2,160.000 delavcev v tovarnah in rudnikih za p> imei bolezni, nezgodo, smrti in materinstva, in zakon o ureditvi delovnih sporov, katera zakona sta tudi stopila v veljavo 1. julija t. 1. Daljo je bil izdan društveni zakon in potem naredbo se je uredilo delo v rudnikih. Torej tudi Japonska sledi moderni socijalni zakonodaji.
Zahtevaite v vseh lavnih lokalih „Novo Pravdo"!
Tedenske vesti.
Češkoslovaški parlamentarci v prestolici Slovenije.
V	nedeljo zvečer so se češkoslovaški, parlamentarci odpeljali iz Karlovca, kamor so prispeli iz Spjita, v Ljubljano. Navzlic poznim, oziroma zgodnjim uram so bili parlamentarci na vseh postajah v Sloveniji najprisrčneje sprejeti. Glavni sprejemi so se vršili v Metliki, Gradacu, Črnomlju, Novem mestu, Trebnjem in na Grosupljem, kamor jim je prišla nasproti delegacija Jugoslovansko-češkoslo-vaške lige v Ljubljani.
S polurno zamudo je privozil češkoslovaški brzovlak z dragimi gosti v Ljubljano. Na kolodvoru so jih sprejele deputacije političnih, kulturnih in gospodarskih organizacij in veliki župan ljubljanski je izrekel pozdravni govor. Za pozdrav se je zahvalil predsednik češkoslovaške poslanske zbornice Jan Malypeter. Nato so gostje sedli, v avtomobile in se ob špalirju ogromne množice ljudstva odpeljali pred mestni magistrat. Po pozdravu vladnega komisarja in temperamentnem odgovoru podpredsednika češkoslovaškega senata dr. Soukupa, so se gostje odpeljali z avtomobili po mestu, da si ogledajo vse njegove znamenitosti. Ob eni uri se je vršil v Unionski dvorani banket, katerega je na čast gostom priredila vlada.
Sprejem' češkoslovaških gostov je bil v Ljubljani triumfalen. Ljubljana že dolgo ni prekipevala v tako silnem navdušenju kot v pondeljek, ko je sprejemala severne slovanske brate. Do dvajset tisoč ljudstva je bilo na cestah, kjer so se vozili češki parlamentarci. Avtomobili gostov so bili dobesedno zasuti s cvetjcm in mogočni vzkliki navdušenja tisoč- in tisočglave množice so pretresali ozračje. Češkoslovaški parlamentarci so bili prevzeti od navdušenega sprejema in preizkušenim borcem za pravice in svobodo češkoslovaškega naroda so se rosile oči od ganotja nad ljubeznijo in bratstvom, katero je izkazovalo ljubljansko ljudstvo vsepovsod, kjer so se pojavili. Ponovno je bil doprinešen dokaz, da bratstvo med CSR in Jugoslavijo ni le utemeljeno s prisrčnimi oficijelnimi stiki in pogodbami, ampak da ima že svojo tradicijo in temelj v narodu samem.
Zvečer so bili češkoslovaški parlamentarci na čajanki v kazinski dvorani, katero je priredila mestna občina. Na čajanko je bilo povabljenih okrog sto predstavnikov ljubljanskih političnih in kulturnih organizacij, ki so imeli priliko več ur razgovarjati se z bratskimi gosti. Večer je potekel v najlepšem razpoloženju in navdušenju.
Med čajanko se je zbralo pred kazino na tisoče ljudstva in manifestiralo za bratstvo med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Parlamentarci so prišli na balkon in Malypeter se je zahvalil za spontano in mogočno manifestacijo. V razgovorih so gostje Ponovno zatrjevali, da niso na vsej poti po Jugoslaviji doživeli tako velikih in prisrčnih manifestacij in Pozdravov kot v Ljubljani. Marsikje je bilo •preveč oficijeinega, dočim je v Ljubljani govorilo ljudstvo.
Ob osmih zvečer so se češkoslovaški gostje odpeljali z avtomobili na kolodvor. Pred avtomobilsko kolono je korakala godba z latnpijoni. Od kazine do kolodvora je bil na obeli straneh ceste špalir ljudstva, ki sc je poslavljal od dragih gostov. Na kolodvoru samem je bilo zopet na tisoče ljudstva, ki je vzklikalo gostom in prepevalo nac'ionalne pesmi. Nepopisen je bil prizor, ko se je Vlak pričel pomikati s postaje. Vsi gostje so bili Pn oknih, Podajali roke manifestantom in množica je prekipevala v navdušenju.
Večkrat sc je že reklo: Ljubljana je zaspana. Povedati se pa mora tudi: Kadar se pa Ljubljana zbudi, takrat je neprekosljiva. i„ tokrat je bila pri sprejemu Celioslovakov v vsem .svojem zanosu,
navdušena in velika. Ljubljana se
ie zavedala, da
>ma v imenu cele Slovenije izraziti čuvstva brat-
stva in hvaležnosti Cehoslovakom. Vsi Slovenci smo lahko ponosni, da je Ljubljana tako veličastno vršila svojo nalogo.
*
Omeniti je še, da so po banketu poslanci in senatorji CSR obiskali v Ljubljani njim sorodne in bratske politične in kulturne organizacije. Depu-tacija češkoslovaških narodnih socijalistov je prišla v tajništvo NSS v Narodnem domu in ostala v daljšem razgovoru s predstavniki stranke. Goste je pozdravil načelnik NSS tov. Rudolf Juvan. Za pozdrav se je zahvalil brat senator Klečak, sestri senatorici Planinkova in Reichstadterova. Češkoslovaški gostje so obiskali tudi prostore «Brat-stva», kjer je bilo sestram senatoricam izročeno cvetje. — Pri gospej dr. Tavčarjevi se je vršil sestanek slovenskih ženskih organizacij, katerega sta se udeležili sestri senatorici Plaminkova in Relch-stadterjeva in socijalnodemokratična poslankinja Karpiskova. — Socijalno-demokratični poslanci iz CSR so obiskali prostore SSJ in klerikalni poslanci iz CSR tajništvo SLS.
— Inozemski promet potnikov. Maribor je po
uradni statistiki pasiralo 26.165 oseb. Od teh je bilo 5426 naših državljanov, 34 Amerikancev, 4670 Avstrijcev, 1153 Cehov, 440 Nemcev, 152 Poljakov, 116 Italijanov, 21 Madžarov, 58 Švicarjev, 43 Bolgarov, 24 Romunov, 20 Angležev, 16 Francozov, 14 Grkov; ostali potniki so bili iz drugih držav.
— Vozni red poštnih avtomobilov. Direkcija po 8te in telegrafa v Ljubljani je izdala od 1. oktobra 1926. veljavni zimski vozni red državnih poštnih avtomobilnih prog v področju te direkcije ter cenik za potnike in prtljago, na kar opozarjamo interesente. Vonzi red obsega proge; Brežice-Novo me sto, Brežice-Št. Peter pod Svetimi gorami, Rečica na Paki-Mozirje-Gornji grad-Solčava ter Murska So-bota-Dolnja Lendava.
— Tovarna za avtomobile v Splitu. Znana ameriška tvrdka za avtomobile Ford zgradi v Splitu tovarno za montiranje svojih avtomobilov. Delokrog tovarne bo obsegal vso jugovzhodno Evropo.
— Spomenik kralju Petru. V Baški Topoli postavijo velik spomenik kralju Petru-Osvoboditelju.
— Oblastni odbor Udruženja državnih služiteljev za Slovenijo poziva vse nižje državne nameščence, da prijavijo v lastnem interesu vsak svoj natančen naslov, da more oblastni odbor poslati vsem nižjim državnim nameščencem nova pravila (Udruženja državnih služiteljev iz Beograda). Prejšnje društvo nižjih državnih nameščencev je namreč na izrednem občnem zboru z dne 30. maja likvidiralo ter se priključilo Udruženju državnih služiteljev v Beogradu.	Oblastni	odbor	za Slovenijo.
— Vseslovanski kongres mest. Leta 1928. se vrši v Pragi vseslovanski hongres mest.
— Beogradčanka poročila zamorca. Senegalski črnec Satri je artist pri jazz-bandu v beogradskem varijeteju Luksor. Tam je bila uslužbena tudi Beogradčanka Anica. Jankovič. Ljubezen jo bila tako velika, da sta se zamorec in Beogradčanka pretekli teden — poročila. Beograd je za ono senzacijo bogatejši.
— Falzifikatorji. V Vršcu so bili aretirani falzi-fikatorji lOOdinarskih bankovcev. Falzifikati so slabo ponarejeni in jih menda ni veliko v prometu.
— Najboljši češkoslovaški letalec Lhota se jo smrtno ponesrečil v Rimu. Italijanska vlada je odredila, da se izvrši žalni sprevod ponosrečenega do meje na državne stroške in z vojaškimi častmi.
— Emil Burian umrl. Slavni baritonist češkoslovaškega narodnega gledališča Emil Burian je umrl.
— Fašistovski bič. Fašistovsko oblasti so na Primorskem in Goriškem prepovedale vso kulturne prireditve. Med drugim jo ustavljeno delovanje s o venskega dramskega društva v Gorici m gledališča v Idriji.
—1 Iz obupa v smrt. Vsled zastrupljenja z lizolom je umrl v Zagrebu Ivan Lindi iz Begunj na Gorenjskem. V pismu, ki ga je zapustil samomorilec, piše, da je bil vse svoje življenje nesrečen; bil je nezakonski otrok. Potikal se je po vsem svetu. Slednjič je priromal v Zagreb bolan. Nobena bolnica ga ni hotela sprejeti. Brez sredstev jo ostal na cesti in ni mu kazalo drugega, kot da si konča življenje.
— Neurje v Severni Nemčiji. Ob hamburški obali so pretekli teden divjali silni viharji. Vse luke so močno poškodovane, več manjših ladij je razbitih.
— Požar v kinematografu. V Zillenburgu na Saksonskem je izbruhnil v kinematografu požar, pri katerem je bilo težko ranjenih trideset otrok.
— Eksplozija parnega stroja. V Daruvaru je v tovarni strojev topilnik parnega stroja nenadoma eksplodiral. Poldrugi kilogram težak kos železa je prebil okno in ubil v sosednem delovnem prostoru nahajajočega se delavca. Poleg tega je bilo še večje število delavcev težko ranjenih.
— Železniška nesreča na Goriškem. V bližini Sv. Lucije so plazovi zasuli progo v trenutku, ko je tovorni vlak pasiral nevarno mesto. Tovorni vlak je skočil s tira in se popolnoma razbil. Človeških žrtev ni bilo.
— Mednarodni jekleni trust je bil ustanovljen v Parizu. Pristopili so v trust industrijci iz Nemčije, Francije, Belgije in Luksemburga.
Dopisi.
JESENICE. V ponedeljek zvečer so se preko Jesenic odpeljali v svojo domovino češkoslovaški parlamentarci. Jesenice so doživele ta dan nepozabno manifestacijo češko - jugoslovenskega bratstva, kajti dana jim je bila izredna prilika, da kot poslednji pozdravijo mile goste. 2e dobro uro pred prihodom brzovlaka je občinstvo napolnilo obširni prostor na postaji. Poleg občinskega zastopa so bili zbrani gasilci, Sokoli, Orli, Kovinarji, Skalaši in druge korporacije. Narodne socijalne organizacije so se udeležile sprejema korporativno s praporom NSSJ. Sodelovale so tri godbe ter združeni pevski zbori. Prvi je pozdravil goste župan g. Andrej Cufer, za njim je govoril župnik gosp. Anton Kastelic, a nato g. dr. Frančišek Kogoj. Poudarjale so se zgodovinske vezi obeh narodov in stremljenje po čim boljšem bratstvu. Po doigranju naše himne je spregovoril br. Stane Bokal tako mogočno, da si je na mah osvojil vso maso zbranega naroda, a brate Cehoslovake je naravnost iznena-dil. Od vseh govorov in pozdravov je bil njegov najlepši. V kratkih, izklesanih stavkih je pozdravil v imenu naših organizacij vse senatorje in poslance kot legitimne predstavnike bratskega naroda, predvsem je prisrčno pozdravil delegacijo češkoslovaške narodno-socijalistične stranke, a istočasno izrekel globoko obžalovanje, da se ne nahaja med gosti naš skupni vodja- in borec, predsednik senata br. Vaclav Kiofač. Želel je, da se z našega juga povrnejo mili gostje z najlepšimi vtisi na svoje domove, a ko prestopijo mejo naše države, naj vedo, da meje naše zemlje niso prestopili, kajti za Karavankami smo tudi mi, kri naše krvi.
Z vzklikom1: «Naj živi Masaryk!» «Naj živi medsebojno bratstvo!» je zaključil br. Bokal svoj učinkujoči govor. Našim sestram poslankinjam so bili poklonjeni šopki krasnih planink. I reba je omeniti, da so se med nami in senatorji ter poslanci bratske stranke vršili, kolikor je dopuščal čas, prav bratski razgovori. To je opazila vsa jeseniška javnost in imela priliko, spoznati resnično iskrene vezi, ki nas spajajo s Cehi. Slovo je bilo težko in lepo, v poslednji pozdrav je vse ljudstvo klicalo dragim gostom «Nazdar, Cehi!».
TRŽIČ. Po dolgem času zopet par vrstic iz naše kotline. V tukajšnji predilnici in tkalnici imamo par zelo brihtnih glavic, ki so tako pametne, da se jim vse neumno zdi. Posebno se v tem odlikuje delavec Š. v skladišču, ki bi na vsak način bil prav rad nekaj več kot ostali. On je «socijalist» in pravi, da sploh ne bo treba delati, ko bo vse delavstvo šlo
za njim v internacijonalo. Že to dokazuje, da je posebno brihten in ve zelo veliko o socijalizmu. Priporočamo mu, da več dela in manj besediči. Njegovega hujskanja bomo kmalu siti in potem spregovorimo resnejšo besedo. Za danes samo toliko.
ČRNA. Gotovo mi boste oprostili, da se vam iz našega grabna skoro nič ne javljamo. Morda ste mnenja, da so nas, narodne delavce, že snedli tukajšnji naši ljubi nasprotniki. O, ne, še živimo, čeravno najbrže ne bomo dolgo, ker nam vsi pro-rokujejo skorajšnjo smrt. Sicer so še precej umer-
Mednarodni urad dela se že pripravlja na deseto mednarodno konferenco dela, ki se bo vršila prihodnjo pomlad v Ženevi. Pravkar je razposlal posameznim vladam vprašalne pole, tikajoče se prve in glavne točke programa — bolniškega zavarovanja, ki bo predmet predloga za mednarodne pogodbe.
Ko je upravni svet Mednarodnega urada dela letos januarja meseca sklenil, da mora priti to vprašanje na vrsto pri bodoči mednarodni konferenci dela, je storil to zato, ker so bile že pri prejšnjih zasedanjih konference sprejete pogodbe in nasveti, tikajoči se so-cijalnega zavarovanja: o zaposlovanju žen pred porodom in po porodu, o odškodninah pri nezgodah in boleznih, vzniklih in povzročenih pri poklicu in o brezposelnosti. Poleg tega je lanska konferenca razpravljala obširno o splošnih problemih socijalnega zavarovanja in so pripravljalne primerjalne študije Mednarodnega urada dela že dovolj napredovale. Kakor torej vidimo, se obrača pozornost Mednarodne organizacije dela vedno bolj k aktuelnim vprašanjem socijalnega zavarovanja.
To ima poleg svetovnega pomena za razširjenje in napredek bolniškega zavarovanja v socijalno zaostalejših državah tudi še poseben pomen za industrijsko močne države, ki imajo kot naprednejše države interes na tem, da se socijalne uredbe in vsled njih nastala bremena v vseh državah vsaj približno izenačijo, da se tako prepreči konkurenca socijalno zaostalih držav na svetovnih tržiščih.
Zanimiv je celoten pregled stanja bolniškega zavarovanja v posameznih državah, ki je podan v omenjenih vprašalnih polah Mednarodnega urada dela. Te vprašalne pole imajo namen vnaprej spoznati stališče posameznih držav napram vprašanjem, ki nastajajo v bolniškem zavarovanju.
Od 22 držav, ki so izdale zakon o obveznem bolniškem zavarovanju, jih je samo 12, v katerih s o temu zakonu podvržene vse od gospodarske delavnosti odvisne osebe. Sedem držav,, med njimi Madžarska, Rumunska,
jeni in nam dajo življenja še za eno leto. Cez leto dni pa nas ne bo nikjer več. No ja, bomo pa videli, če smo res tako šibkega zdravja. Doslej se dobro držimo in prav nič ne kaže, da bi se nas lotila bolezen razkroja, kot se je ravno onih, ki nam želijo pogin. Le nič preveč kričanja, gospodje so-drugi, mirno kri in pamet, pa bo šlo. Mar ne vidite, kako se razkrajate. Zakaj potem ne iščete leka sebi in nas pustite v miru. Mi smo mladi in smo ■šele pričeli živeti, vi ste pa že odigrali svojo vlogo in danes, jutri vzamete slovo. Za danes le toliko, ako bo treba, pišemo več. — Eden iz Crne.
rovanje na nameščence v industriji in trgovini. V osmih državah, med katerimi je Belgija, Francija, Švica, Danska, Švedska in Avstralija, je bolniško zavarovanje neobvezno, toda za pomoči države. Popolno in obvezno bolniška zavarovanje je uvedeno v Nemčiji, češkoslovaški, Avstriji, Poljski, Jugoslaviji, Angliji, Norveški, Bolgarski, Rusiji in Chile. Stremljenje Mednarodnega urada dela gre naravno za tem, da se bolniško zavarovanje postopno splošno razširi v obvezni obliki.
Kar se tiče obsega bolniškega zavarovanja, je le-ta splošen v industriji in trgovini. V poljedelstvu nekatere države, med’ njimi Madžarska, Jugoslavija, Rumunska in Japonska, še niso uvedle obveznega bolniškega zavarovanja. V tem pogledu je že tretja mednarodna konferenca dela nasvetovala, da naj se poljedelskemu delavstvu nudijo iste ugodnosti, kot industrijskemu delavstvu.
Prav tako je potrebno, da se obvezno bolniško zavarovanje povsod razširi tudi na nameščence v domačih gospodinjstvih.
Kar se tiče nameščencev in privatnih uradnikov določajo nekatere zakonodaje maksimalno mejo prejemkov, do katere je bolniško zavarovanje obvezno ali do katere je bolniško zavarovanje dopustno.
Glede delavcev v domači obrti vladajo v poedinih zakonodajah znatne razlike. Prav tako so v nekaterih državah izločeni iz bolniškega zavarovanja začasni, sezonski, slučaj-nostni delavci in pa oni, ki iščejo v dotični stroki samo postranski zaslužek.
Nekatere omejitve se tičejo političnih in osebnih strani. Narodnost večinoma ne igra nobene vloge, razen pri delavcih, ki so začasno nameščeni v obmejnih krajih, zato pa določajo nekatere zakonodaje minimalno ali maksimalno starostno mejo in razlikujejo se tudi v vprašanju zavarovalne Obveznosti nameščencev pri sorodnikih.
Glede nudenih dajatev naprednejše zakono-
svojem ozemlju. Višina podpore znaša v celoti med 50 in 66 odstotki mezde. Doba, v kaieri se daje podpora, se giblje v poedinih državah med 16 in 52 tedni.
Glede naturalnih dajatev obstojajo glavna vprašanja v svobodni izbiri zdravnika, o pravici do zdravljenja po specijalistu, oziroma o pravici do oskrbovanja v sanatorijih in okrevališčih. Važno je tudi vprašanje pravice na zdravljenje rodbinskih članov zavarovanca in doplačilnih prispevkov zanje.
Zavodi, ki izvajajo zavarovanje, so večinoma avtonomni pod vplivom in kontrolo države. Ponekod, kot v latinskih državah in v Angliji, so organizirani na osnovi vzajemnosti,'drugod na osnovi okrajev. Tu nastaja vprašanje glede svobodne izbire ali obveznega članstva pri gotovi blagajni. Upravo organizacije zavarovalnih zavodov vodijo nekod, n. pr. v Angliji, samo zavarovanci, večinoma pa zavarovanci in delodajalci, katerim so v nekaterih državah pridani še zastopniki države in pa strokovnjaki.
Prispevki za bolniško zavarovanje so povečini razdeljeni med delodajalce in nameščence, nekod z enakimi, nekod z neenakimi deleži: tako plačujejo v Nemčiji in Avstriji zavarovanci dve tretjini, delodajalci pa eno tretjino, medtem ko plačujejo n. pr. v Poljski zavarovanci dve petini, delodajalci pa tri petine. Ponekod, kot n. pr. v Angliji in Norveški, prispeva tudi država. V državah, kjer je zavarovanje svobodno in neobvezno, je tudi podpirano od države. Spori v zavarovalni stroki se rešujejo ponekod pred rednimi sodišči, drugod zopet pred posebnimi instancami.
K vsem tem vprašanjem, katerih primerjalni pregled nudijo omenjene vprašalne Poje, morajo pocdinc države zavzeti svoje staliscc, ki bo služilo kot osnova za predlog mednarodne pogodbe o bolniškem zavarovanju, katerega bo izdelal Mednarodni urad dela. To vprašanje je v ostalem idejno v zvezi z vprašanjem enakega postopanja x domačimi in tujimi delavci, ki so postali žrtev delovnih nezgod in s katerim vprašanjem sc je Mednarodna organizacija dela bavila že na preteklih zasedanjih.
Z enotno rešitvijo vprašanj bolniškega zavarovanja bo napravljen nadaljnji korak k mednarodnemu izenačenju socijalne zakonodaje v napredni smeri.
Zabavni kotiček.
Na tekmi. Obiskovalec konjske dirke k jahaču: «Gospod, ali mi morete povedati siguren tip za današnjo tekmo?* — Jahač: »Seveda,, spravite svoj denar lepo v žep!»
Ona to ve. Gospod dvori gospodični in hoteč se, ji laskati, pravi: «Ali je na svetu še kaj manjšega od vaše nožiče?* — Toda gospodična se s tem laskavim vprašanjem ne <1:1 spraviti iz ravnotežja in odgovori: »Seveda, moji — čeveljčki.*
Grška in Japonska, omejujejo bolniško zava-
daje ne določajo več meja, toda nekatere zahtevajo minimum že plačanih prispevkov, ali pa gotovo dobo prebivanja zavarovanca na
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica
Din 50,000.000'—
Rezervni zaklad ca.
Din 10,000.000 -
Centrala: 0181111III, Dunajska cesta
Podružnice:
Brežice Kranj Ptuj
Celje Logatec Sarajevo Črnomelj Maribor Split Gorica Metkovič Trst Novi Sad
Brzojavni naslov:
Banka
Ljubljana
Telefon štev.: 26, 413, 502, 503, 504
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle
Ali ste že poravnali naročnino za Novo Pravdo
?
Svetovno stanje bolniškega zavarovanja.
Pogovor o tem in onem.
Če gre kraljica v Ameriko.
Prejšnjo soboto se je odpeljala v Ameriko ru-munska kraljica Marija in v istem trenutku šo vest že nesli telegrami po vsem svetu. Zdelo bi se, da na tem potovanju ni nič tako posebnega. Saj potuje vsak dan sto in sto ljudi v Ameriko, ne da bi o tem pisalo časopisje. Toda če gre rumunska kraljica, je to senzacija in vedeti mora to vsakdo, kakor hitro prime zjutraj novine v roko.
In tokrat je to v resnici senzacijonalno potovanje, ali vsaj bilo je senzacijonalno za vso Ameriko, dokler se ni dogodilo to, česar Amerika v svoji domišljavosti ni pričakovala. Ker Amerika zelo rada pošilja po svetu svoje slavne ljudi, toda še rajše navdušeno sprejema slavne ljudi iz Evrope. Morda že zato, ker ima slavni človek iz Evrope v Ameriki mnogo več veljave, kot doma, kot sploh evropske tradicije nikdar ne bo preplavila dolarska Poplava. In če slaven človek iz Evrope še odkloni dolarje, pa če mu še tako vabeče cingljajo na uho, potem je igro dobil: tak človek pomeni najsen-zacijonalnejši obisk novega sveta in Amerika mu leži pred nogami. In vsa Amerika se veseli, kako se bo klanjala v spoštovanju in občudovanju lepi Mariji rumunski.
Ameriški manažerji se pri vesti, da pride v oktobru na obisk v Ameriko kraljica Marija, kar zvrstiti niso mogli na telegramskih oddajnih postajah, da ji ponudijo najugodnejše, kar morejo. Največja kinematografska tvrdka je ponudila kraljici Mariji 500.000 dolarjev, če odigra malenkostno vlogo v treh filmih in je pozneje popustila še tako daleč, da sc je zadovoljila z nekaj ducati metrov filma, katere bi potem vlagala v nekatere filme. Najslavnejši krojač v New Yorku ji je ponudil bagatelo 100.000 dolarjev, če prisostvuje njegovi modni reviji. Znan založnik romanov ji ponuja
250.000	dolarjev za knjigo, katere niti ni treba, da jo spiše sama, samo da jo sprejme za svojo. V neskončnost so šle ponudbe lepi Mariji rumunski: samo da bi trenotek postala, izpregovorila nekaj besed, se oblekla, kot bi želeli vsi ti ljudje, pa bi se sipali v njeno naročje ne milijoni, sipale bi se milijarde romunskih lejev, ker samo one večje ponudbe, ki presega-jo 10.000 dolarjev, znašajo skupno preko poltretje milijarde naših dinarjev. In to vse bi si na najlažji način, prav za prav s samimi smehljaji mogla zaslužiti rumunska kraljica v dobrih treh tednih, če bi kraljicam ne bilo prepovedano — zaslužiti. Tudi to je tragedija: imeti v rokah milijarde, pa jih pustiti, ker se je kraljica 	
Zadnje vesti pa pravijo, da je kraljica Marija sprejela ponudbo omenjene filmske tvrdke in da bo na ta način pridobljene dolarje posvetila siromašni deci svoje domovine.
Delavski sovražnik.
Naš delavec ima vse polno sovražnikov, skritih in odkritih. Vsakega pozna in proti vsakomur bije najhujši boj. Le enemu sovražniku, ki je, kakor se vzame, skrit ali odkrit, posveča vso svojo pažnjo in se proti njemu ne bori. Pa ne samo, da se ne bori, celo poveličuje «a in mu včasih poje največjo čast in hvalo.
In vendar je ta sovražnik ravno tako krut in škodljiv, kakor vsi ostali, morda večkrat še eden najhujših. I a sovražnik ubija, mori, pošilja de-
lavce v bolnico, umobolnico, jih' onesposablja za delo, pohablja itd. In vendar mu pojemo hvalo.
Pa ne samo hvalo mu dajemo, dajemo mu tudi večji del naših zaslužkov, da, včasih celo vso plačo.
Za zahvalo, da smo mu žrtvovali vse, kar smo si s trudom in muko zaslužili, nas ob svojem času pošlje ta naš sovražnik v bolnice, umobolnice, hiralnice itd.
Kdo naj bi bil ta naš sovražnik in kako, da se ga ne branimo. Saj nam je življenje drago in tudi v bolnice in umobolnice ne gremo radi.
Nihče drugi kot alkohol.
Naš delavec, pa bodisi kjerkoli, mu danes znosi največji del zaslužka, katerega največkrat odtrga otrokom od ust. Naš delavec pije ob vsakem času in priliki. To dela, da si odpočije in dobi moč, pred delom, da si pomore, večkrat med delom, da ne opeša itd., ob plačilnih dnevih pa je že kot pribito, da mora v gostilno, saj je denar v žepu in za svoj denar lahko pije. V nedeljo zjutraj gre na običajen «ferkelc», da prežene mačka prejšnjega dne in ostane potem pri par «ferkelcih» celo nedeljo.
Žalostno je o tem pisati in priznati kruto resnico, a je potrebno.
Naš delavec bi moral dodobra spoznati tega svojega največjega škodljivca in sovražnika, ter stopiti z njim v najhujši in neizprosen boj.
Pa ne samo delavec, tudi drugi faktorji bi morali z vso odločnostjo pričeti boj proti njemu. Nam ne sme biti dovolj, da trosi ministrstvo zdravja na sto in sto tisoče dinarjev za brošure, plakate, predavanja itd., več bi nam bilo poma-gano, če bi izdejstvoval ukinitev prekoštevilnih gostiln, točilnic itd. Poglejmo okrog nas, pa bomo videli, da je vsaka druga hiša gostilna ali pa vsaj točilnica. Lahko bi kdo dejal, da tudi s tem ne bo pomagano, češ, bodo pa ostale gostilne bolj polne. Toda temu ni tako. Danes imaš gostilno na vsakem koraku in lahko kar vanjo stopiš, če bi ti bilo treba iti le nekoliko delj do nje, bi si morda premislil. In takih, ki posetijo gostilne le vsled priložnosti, je mnogo. In vsaj ti bi krenili na boljšo pot. Pa če že ni mogoče odpraviti gostiln, naj bi se polovico njih pretvorilo v brezalkoholne gostilne. Teni' bi se naj nudile vse ugodnosti in se jim olajšal tudi obstoj, pa bi tudi mnogo napravili v borbi proti alkoholu.
■Rop kot v kinematografu.
Nedaleč od Chicaga se je dogodil eden onih v resnici amerikanskih roparskih napadov na vlak, ki jih vidimo pri nas samo v kinematografih in pri katerih je vse mobilizirano: od lOOkilometrske brzine vlaka pa do rafinirane izvedbe napada, vezanja uradnikov, izpraznenje blagajne, beg v avtomobilu in zasledovanje z vlakom, avtomobili in aeroplani. Dejanstvenost je včasih le v toliko revnejša od filma, ker so na filmu roparji končno navadno vjeti, kar pa se v resnici ne dogodi vedno.
V	električnem vlaku, ki vozi iz Chicaga do Port Hurona, je v poštnem vozu začela goreti električna izolacija in vsled tega je zavirač zapustil svojo kolibo, da popravi izolacijo. Ker je bil vagon poln dima, je uradnik, ki je urejal pošto,- odprl vrata vagona, dasi je to proti predpisom. Na ostrem ovinku, kjer mora vlak znižati svojo brzino na 50 kilometrov, zaslišita oba poštna uradnika za svojim hrbtom nenadoma grozeč glas: roke kvišku. Ker sta imela svoje ^pištole v žepu, jima ni preostalo- drugega, kot ubogati. Eden od njiju je sicer
skušal potegniti nevarnostno zavoro, toda ropar ga je takoj pobil na tla. Medtem se je v vagonu pojavil še tretji ropar, ki je na tleh ležečega uradnika takoj trdno zvezal, vrgel v kot in nametal nanj tiskovine in vreče z običajno pošto. Nato je drugi uradnik moral roparjema pokazati, kje da se nahajajo priporočene in denarne pošiljke, od katerih sta roparja vzela dve, eno s 47 in drugo z 90 milijoni dolarji. Bil je denar v manjših bankovcih, katerega so poslale čikaške firme za izplačilo delavcev v provincijalnih podjetjih.
Roparja sta zložila svežnje bankovcev v pripravljeno torbo, ki sta jo vrgla na progo', ko sta si poprej pozorno ogledala okolico. Bankovci so padli na progo blizu 87. ulice, torej še v samem predmestju Chicaga, kjer so na plen najbrže čakali' pomočniki. Nato sta roparja, stalno ogrožajoč s pištolo drugega uradnika in vrnivšega se zavirača, mirno nadaljevala vožnjo do Evergreen Parka, kjer sta poskakala iz vagona, dasi je vlak vozil s hitrostjo 75 kilometrov na uro. Ob progi je čakal nanje modro pleskati avtomobil, s katerim sta se takoj odpeljala.
Na najbližji postaji je bila takoj obveščena policija in sedaj se je pričel lov za roparji resnično kot v kinematografu. Od najbližjega komisarijata se je takoj razpršilo na vse strani osem motociklov in štirje avtomobili, da dohite modri avtomobil. Telefon in radioaparati so obvestili čikaško policijo, na katerem mestu je bila vržena torba iz vagona in deset minut kasneje sta se dvignila v zrak dva aeroplana, da pregledata z viška ves okraj in najdeta modri avto. Čete policistov in detektivov pa so se razpršile po čikaških ulicah in parkih na lov za avtom in roparji.
Pregledavajoč sumljive beznice v okolici mesta, kjer je bil denar vržen iz vlaka, so hoteli policisti preiskati tudi neko sumljivo hišo. Ker se ni njihovemu pozivu nikdo odzval, so vdrli vrata s silo. Hiša je bila prazna, toda našli so v njej polno pištol, pušk, nabojev in celo neki zapisnik, v katerem ni bilo sicer ničesar omenjenega o napadu na vlak, ki pa je policijo vendarle privedel na sled večih, že dolgo časa iskanih zločincev. Po mnenju policije se je izvršil napad na vlak s tem namenom, da bi bilo mogoče dvema zločincema, ki imata v kratkem priti pred poroto, podkupiti stražnike in zbežati. Ta novi predrzen napad na vlak ob belem dnevu, v samem predmestju Chicaga, je vzbudil seveda velikansko senzacijo in spravil na noge vso čikaško policijo. Toda roparjev do sedaj še niso prijeli.
Zabavni kotiček.
Skrbi moderne dame. Gospa M. kupuje v modni trgovini klobuk za 250 dinarjev. Ko ga je izbrala in plačala, zahteva sedem računov: enega na 100 dinarjev za svojega moža, enega na 600 dinarjev za svoje prijateljice in pet po 400 dinarjev za svoje častilce.
Nepotreben nasvet. Novi jetniški zdravnik k bolnemu jetniku (raztreseno): «Na vsak način no hodite na sprehod ob tem grdem vremenu.*
Lahka izbira. Gospod se pelje s svojo ženo in otroci po morju. V viharju pride ladja v nevarnost, da se potopi, in potniki hite v reSilne čolne. Gospod išče svojo ženo in vpraša nekega mornarja: «Ali je moja žena že na varnem?* •— «Je) gospod!* — «In mojih sedem otrok tudi?* — «Vsi so na varnem, gospod, toda tudi vi se požuiite v čoln, sicer ostanete tukaj.* — Gospod odgovori nato z globokim vzdihom: »Hvala! Ne grem na čoln. Ostanem tukaj!*
NAJPOPOLNEJŠI 15letna aaranciia BREZPLAČEN POUK
ti?	šivalni	8tr°i' za šivi,ie> krojače, čev- A	m	ffk
S I & J g? BMfl bSp*	Ijarje in za vsak dom. Preden nabavite 1	EM jjLJf fll E m MM
0	Uto	vW	SSSS	stroj, si oglejte to izrednost pri tvrdki iBO
Šelenburgova ul. 6/1. LJUBLJANA
Telefon štev. 980.
Taiinsfv@ni morilec
Kili® (Nadaljevanje.)
Ellena je bila pač uverjena, da vsa njegova dejanja izvirajo le iz slepe krvoželjnosti, iz živalske krvoločnosti, in da je William popolnoma zavržen, zgubljen človek.
Tudi ni bilo žive duše, ki bi ji njeno zmoto razjasnil. Kajti stari oskrbnik, kateri edini bi ji bil mogel vso zadevo pojasniti, se je skrbno izogibal, da bi kdaj prišlo preko njegovih ustnic tudi le ime njegovega nekdanjega gospodarja.
Ali naj te grozne muke res nikoli ne končajo? O, da, rešitev je pač, toda edinole smrt! Strašna misel, katero skuša Ellena na vsak način pregnati, tembolj, če se zmisli na življenje po smrti.
Ellena stopi sedaj k oknu. Občutek ima, kot da ga mora odpreti, da z ledeno mrzlim nočnim zrakom prežene žgoče misli. Naenkrat se Ellena umiri. Tiho štrli na obzidje parka, ki tik pod njo sega prav do gradiča.
Ali ne stoji oh. zidu človeško bitje? — Da, moško bitje je tamkaj, oh, Ellena pozna tega moža, med tisoči in tisoči bi ga bila spoznala!
Zagonetni mož, zavit v črn plašč, ki tamkaj nepremično stoji in upira svoje oči v stolp gradu, to jo on, katerega ne more nikdar izbrisati iz svojega srca, William Moeris.
Ali pa se morda vara, ali so to le sanje, namišljeno strašilo, ki nepremično zre v njo? — Ne, to ni noben duh, mož tamkaj spodaj je strašni človek, pri čigar imenu se vsakdo trese, Jak, morilec deklet.
Kako utriplje Ellenino srce, kako se Ellena hropeče prime za desko pod oknom, da ne omahne. Oh, če jo je zapazil, če pride k njej! Grozno, strašno!
Ne, videti je ni mogel, saj stoji v 'temni, nerazsvetljeni dvorani, dočim stoji on v svitu ravnokar vzhajajoče lune.
Ampak je prišel semkaj? Ali je zvedel, da še živi? Tudi to vprašanje mora Ellena zanikati. Ona dobro pozna Williama, ve, da zanj ni ovire, da pride do nje. Mož, ki razpolaga s takimi neizmernimi sredstvi, se ne ustraši ne zidov ne stolpov.
In sedaj navda Ellenino dušo čuden občutek. On živi, živi, — on ni umrl, morda se more svojih pregreh še skesati in jih obžalovati! Le s težavo se drži Ellena pokonci. Občutek ima, da ga mora sovražiti, če se le zmisli njegovih krvavih dejanj. Prevzame jo gnus, kateremu se ni v stanu upirati: Ne, ne ljubi ga več, ne ljubi ga več od onega dne, ko ji je Tereza razodela grozno vest.
Oh, če bi bila Ellena mogla pogledati v svoje srce! Tamkaj je stalo z gorečimi črkami napisano:
«Ljubila ga bom kljub njegovim dejanjem, toda zopet se je spozabil s tem, da je onesrečil Terezo.
—	Kljub svojim' prisegam je znova prelomil zvestobo, sedaj mu ne verjamem nič več!»
Uboga Ellena! Revica ne ve, da jo je Tereza nalagala, da zapeljiva lahkoživka njenega dragega Williama sploh nikdar videla ni. Seveda, Ellena je morala vendar brezsrčni pustolovki verjeti, kajti vse, kar ji je povedala, se je izkazalo kot resnica. Cernu naj bi dvomila o njeni resnicoljubnosti?
Zopet se plaho ozira tja doli, Temna postava stoji še vedno nepremično ob zidu. Ellena ga takoj
spozna, edinole potez njegovega obraza ne more razločiti, ker je vsled črne krinke skoro spačen. In še več zapazi- mlada deklica. William ima na glavi čepico mornarskega kapetana, — da, ko je veter za hip dvignil plašč, zapazi krasno uniformo.
Ali je pa to tudi vse resnica, kar vidijo njene oči? Kako vprašanje! — Deklica, ki tako vroče ljubi, bi izvoljenca svojega srca zapazila tudi med brezštevilno množico.
In sedaj ga vidi Ellena iz neposredne bližine, prvikrat po preteku mnogih tednov. Visoka atletska postava, njegova skoro majestetična zunanjost, kdo bi še dvomil, da je on, William Morris.
Kaki občutki navdajajo sedaj Elleno, se pač ne da popisati. Zdi se ji, da mora planiti doli, potern pa ima zopet občutek, da jo ledeni mrzla roka vleče nazaj. Roka mrtve matere. Elleni se zdi, kot bi stala poleg nje mrtva mati, ki svareče dviguje svoji roki, da jo obvaruje pogina. Da, še več, kot da ji hoče zaklicati:
«Ostani tukaj, otrok moj, oni tam doli je zločinec, zaradi katerega ti je počilo srce; pridi! za menoj, moja Ellena, v tihi grob,'tamkaj najdeš tako zaželjeni mir!»
Ellena je v naravnost groznem položaju. Še vedno upira svoje oči v nekoč tako ljubljenega Williama obenem pa ji doni na uho opomin iz dežele duhov. In slednjega sluša. Njej je sedaj Wil-liam, za katerega bi bila nekoč z veseljem dala ■tudi svojo srčno kri, popolnoma tuj človek. Tako misli vsaj.'Seveda, njeno utripajoče srce je drugih misli. Da, ljubezen, — ljubezen, ki se ne da iztrgati iz njega, ljubezen, ki se ne da utolažiti z besedami, ki jih narekuje razum.
In to je morala Ellena preizkusiti tudi sama na sebi.
«William, William, zakaj si postal zločinec, zakaj si me tako onesrečil, mene, ki bi bila šla za tebe na prvo besedo tudi v smrt?»
Zaman! Ponosni mož tam doli ne čuje s šepetom izgovorjenih besed svoje po njegovem mišljenju že mrtve Ellene. Nepremično štrli v od luninega svita razsvetljeni grad, v katerem je nekoč bivalo najdražje, kar je imel. In sedaj se s počasnimi koraki odstrani. Kam? To ne ve nihče! Kaj bi bila Ellena dala, če bi mogla rešiti to uganko. Kje je sedaj živel? — Oh, brez dvoma je zopet prispel semkaj na svoji zagonetni ladji, da vidi še enkrat kraj, kjer je preživel toliko srečnih ur s svojo izvoljenko. Da, edino to ga je prignalo semkaj.
Ellena se ne more več držati pokonci. S tihim tarnanjem se zgrudi na preprogo. Z ro-ko sc trdno oprijemlje za stol, vendar so ji moči tako odpovedale, da se ne more več dvigniti.
In v nezavesti na tleh ležečo najde končno stari oskrbnik, ki je že povsod v težkih skrbeh iskal svojo mlado gospodarico. Nezavestno dvigne ter jo odnese v njeno sobo, pri tem pa sam sebe obtožuje malomarnosti, da je komaj ozdravelo gospodarico pustil samo.
Tedaj pa odpre Ellena oči.
«Milostiva gospodična, oh, bog, jaz-------------»
«Tiho, popolnoma tiho, mogel bi naju slišati!«
Stari mož ves preplašen gleda mlado gospodarico.
«Da, tiho, tiho, on je bil tukaj, William, — jaz
—	sem — ga — videla!»
Hvaležnost pustolovke.
Nikdar ni Manueli čas tako počasi potekal, kot tisto popoldne, ko je omamila Francisa s svojo namišljeno ljubeznijo. Težke skrbi so znova navdale lepo pustolovko, čim je mladi mož odšel iz celice. Kajti kaj lahko se pripeti, da se ga vsled izdajstva polasti kes. In če se to v resnici zgodi, potem je izgubljena. Kaj ji pomaga, če ga obdolži izdajstva, saj bi ji itak nihče ne verjel. In njena bojazen narašča, čim več časa poteče, ne da se Francis zopet vrne, uverjena, da komaj čaka trenotka, da more zopet biti pri nji. Zanj, ki je bil njen čuvaj, je bilo to vendar kaj enostavno, tem bolj, ker doslej še ni noben drug mož s podmornice prestopil praga njene celice.
Ura za uro ji poteka z nestrpno počasnostjo. Francis ne pride. Manuela postaja vedno bolj nemirna, njena bojazen narašča od minute do minute. Sedaj je trdno uverjena, da je mladi mož v strahu pred svojim gospodarjem opustil misel, da jo reši. Ali pa — pri tej misli se Manuela grozno prestraši — je vsekakor tudi mogoče, da je kdo prisluškoval pri vratih, ko je Francisu zatrjevala svojo hlinjeno ljubezen ter ga privijala k sebi.
Morda je Francis ravno tako jetnik kot ona? To se ji zdi skoro verjetno. Kajti če se zmisli, s kako strastjo ji je poljuboval ustnice, kako ga je prevzela njena lepota, ji postane jasno, da je izključeno, da bi jo pustil na cedilu, če se ni nič pripetilo vmes, potem mora priti.
Manuela seveda ne ve, koliko je že na uri. Ko so jo zagrabili, je pač vtaknila v naglici v žep denarnico z večjo svoto denarja, uro pa je pustila na mizi. Denarja ji niso odvzeli ter je bila odločena, da poskusi s podkupovanjem, če ne uspe pri Francisu s svojo hlinjeno ljubeznijo. Toda glede podkupovanja je bila že od vsega poCetka uverjena, da ni upanja na uspeh.
Manuele se polašča sedaj že brezmejen obup. Mrzel pot obliva njeno čelo, če se zmisli na strašen konec, ki jo čaka. Strah pred groznim maščevalcem ji ohromi vse čute, smrtne muke naraščajo od sekunde do sekunde.
Tedaj pa končno vendarle zasliši znane ji korake. Lc s težavo more Manuela zadušiti glasen vzklik veselja. In res jo ne vara domneva, da prihaja Francis. Kajti hip na to se že prikaže med vrati. Kot običajno ji prinaša večerjo, njegov izraz je resen, miren kot vedno, prav nič ga ne izdaja, kako grozen vihar divja v duši mladega, strastnega moža.
Lepa Spanjolka plane' k njemu.
«Slednjič — slednjič si vendar prišel!» šepeče s tresočim glasom. «Oh, Francis, mislila sem, da sl me tudi ti pustil na cedilu. Sedaj šele prideš, — tako pozno ponoči?«
«Ponoči?» ponovi začuden. «Komaj se je zmračilo.*
«Ni mogoče! Zdi sc, da je pretekla že ccla večnost, odkar si odšel.*	(Dalje	prih	)
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan v Ljubljani. Urednik Franj« Rupnik v Ljubljani.
Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (odgovoren Miroslav Ambrožič).
Biol® telesa io Šivalni siraji
so edino
PETELINČEVI
znamke
Grifzner, Adfier, Phdnix
sadom, obrt in industrijo. Brezplač. pouk, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija.
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj
„Dubied“
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Naročajte
in
zahtevajte
Novo
Pravdo!
KRAVATE,
ovratnike, naramnico, »ra)ce, nogavice, nahrbtnike In palice, modno blago, toaletne potreb-iiinc, jedilno orodje Ima v bogati izberi ln po najnlijih cenah edino
Josip Peteline
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.