' ■ ' "" ■ " " ^ * ■ - " •; ' ' ** ».....— '" " " ' '
»-	■	-V-
, ..., ... -
G--S
r Največji slovenski ^ dnevnik.
V
Velja $3*00
za vse leto.
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki.
S 1. dnem marca smo povečali list, ker je zahtevala potreba.
Entered »s Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., tinder Act of Congress of March 3, 1879.
ŠT. 60.
NEW YORK, V PONEDELJEK, DNE 13. MARCA 1905.
LETNIK m.
0 železniškem
štrajku.
PROMET JE ^E VEDNO POMANJKLJIV; VMAZANE POSTAJE. VARANI ŠTRAJKARJI.
Zopet nesreča na naduličnej železnici pri postaji South. Ferry.
VEČ O SOB RANJENIH.
Štrajk vslužbencev newyoreke In-terborongh Rapid Transit Co. je skoraj končan. Le vlaki še ne vozijo po običajnem normalnem redu. Meščani se poslužujejo sedaj nad- Ln podulične železnice tako, kakor pred štrajkom. Vsaki vlak je natlačeno poln, ker sedaj še ne vozi toliko vlakov, kakor po-preje. Na poduličnej železnici je pa promet popoln. Jedino kar vidi vsakdo na prvi pogled, so neočistene postaje, ktere že dolgo niso bile pome-tene. Ulične železnice (nimajo več toliko potnikov, kakor preje.
Mnogo štrajkarjev že zopet dela in družba jim je obljubila dati razun njihove redne tedenske plače še grati-fikac- jo v znesku dvatedenske plače.
Štrajkarji se jednoglasno pritožujejo radi svojih vodij Jencks in Pepper. o kterih trdijo, da sta jih vodila za nos in jim odvzela službe.
V	nedeljo poooludne zavozil je nek vlak 3. Avenue, dospevši do zadnje postaje South Ferry, z tako močjo v droge, da je več potnikov popadalo na tLa in da je bilo več osob ranjenih, toda le lahko.
Nezgoda se je pripetila kmalo po L uri popoludne.
Na postaji na 170. ulici in 3. Ave., nastopilo je na nekem vlaku službo par štrajkarjev, kteri so zopet pričeli z delom. Kakor hitro so o tem zvedeli nennijski vslužbenci, so vlak ostavili in zahtevali, da se štrajkarje odstrani, kar se je tudi zgodilo. Na to so štraj-karji dobili soj vlak.
V	ostalem pa promet še vedno ni normalen, kajti marsikak vlak potrebuje od West Farms do končne postaje po dve ari.
CHADWICKOVA SPOZNANA KRIVIM.
Porotniki so se par ur posvetovali.
Cleveland, O., 12. marca. Pravda proti znanej goljufici, Cassie Chad-wickovej, je končana, kajti v soboto so jo porotniki po parurnem posveto vanju spoznali krivim v vseh točkah obtožnice.
Obsojena je bila v 141etno ječo in plačanje globe $70.000.
Ponarejale! denarja.
Bingham ton. N. Y., 12. marca. Tukajšnja policija je zaprla brata Lorenzo in Roberta Meemana, ktera sta tekom zednjih par mesecev spravila v promet vse polno ponarejenesra kovanega denarja. V stanovanju Lo-renza so našli popolni aparat za vlivanje denarja.
Koze na parniku Devona.
Portland, Me.. 12. marca. Na parniku Devona, kteri je d<,sj»el semkaj iz Londona, obolel je neki čuvaj živine za kozami, radi česar so parnik poslali v karanteno. Oblast« so odredile vse potrebno, da se nevarna bolezen ne razširi.
Kaznovani volilni goljufi.
	Denve	r. Colo., 12. marca. Sodnik
I?	oth L.	Malone je danr« obsodil Pe-
tra Mil h		'rja in Mike Donda v tro- ozi-
r<	»ma rx	letno ječo, ker sta pri no-
v	embers	iih volitvah vkradia 313 vo-
li	[nih lis	lkov in jih nadomestila z dru-
g	mi. S	to inik je v svojem govoru iz-
javil, d		l zaslužijo one osobe, ktere
s«	jih p	ridobile za ta zločin, še večja
k:	izen nt	»go onadva.
		Mala poročila.
	— Pr	od se d nik Roosevelt je sprejel
v	Belej	biši znanega angležkega pisa-
te	lja 11.	Rider Haggarda.
	— V	•ountvju Montgomery, N. Y.,
	zaprl	klerka Frank F. Hufmaila,
k	eri je	poneveril $4000 občinskega
Ljubezen in
biaženstvo.
KAKO STA SE DVA LJUBEČA SE SRCA NAŠLA. — HRVATSKI ŽUPNIK EVAN DO LINA C DOSEGEL SVOJ CILJ.
Niti zapor, niti razburjeni oče njegove neveste ga ni izneverilo nje-govej dragi.
POROČIL JU JE — ŽID.
larja.
Sova križarka naše mornarice, »ton, odpiuje te dni iz Norfolka .eston in od tam v Newport, R. preizkuševalno potovanje, fakozvana "American Interna-" zasebna banka v Chicagu, je Lala poslovati. Posli banke so majhni.
"Guerra, cazia v amores, para un placer — mill dolores", tako se glasi španjolski pregovor, kteri pa ne velja samo za narod "de los caballeros", temveč tudi v iste j meri za naše Hrvate in vse druge narodnosti.
Da ljubezen ne pozna zapreke, dokazal nam je hrvatski newyorsfki župnik, Rev. Evan Dolinac, zajedno z svojo izvoljenko, ktera sta se kljub vsestranskim težavam ?in zaprekam vendarle vzela ter ravno te dni slavita v New Yonku svoj najslajši "Honey Moon."
Župnika Doiinaca so, ker je pred dobrim mescem dni z svojo zaročenko, tedanjo gospodično Fraterjevo, všel v Chicago, izobčili iz cerkve in mu odvzeli njegovo cerkveno čast; razun tega je moral sedeti več dni v ječi, ker je bil obtožen, da je odvedel nedoletno deklico, ali izvršil čin, kterega naziv-ljamo "kidnapping" — toda končno je zmagala ljubav in sedaj je z svojo izvoljenko poročen ter živita oba srečno, kakor grlice v svojem gnezdu.
Rev. Dolinac je rodom Hrvat. Ko je bil star 30 let, sklenil je, da se izseli v Ameriko in da tukaj napreduje z svojim delovanjem v prid katoliške cerkve. Semkaj je prišel pred dvema leti in se nastanil v dalmatinskem okraju v hiši št. 447 zap. 47. ulici. Gospodična Fraterjeva, stara jedva 18 let. stanovala je le dve hiši dalje od župnikovega stanovanja. Oba st-a se po naključju spoznala in njuna osoda je bila takoj prvi dan določena.
Dolinčeva naloga je bila zgraditi v New Yorku hrvatsko cerkev. V tem ga je tudi nadškof Farley podpiral, zlasti,ker je imel najboljša priporočila iz domovine.
Zaman je skušal gospodično Frater-jevo pozabiti. Kolikorkrat se je z njo sešel z njo, čutil je, da je ne more pozabiti. Ista čuvstva so navdajala tudi krasno Anico, ktera je javno priznala, da ljubi Dolinca. Slednji je uvidei, da z gradnjo cerkve ne bode nič. Da to prepreči, odpotoval je v Chicago, kjer bi rad pozabil svoje zlato. Toda po preteku mesca dni, prišel je zopet nazaj v New York, ter se zopet sha jal z svojo drasro. Ko je o tem njen oče izvedel, pretil je duhovnu z smrtjo. ter svojej hčerki niti ni pustil na ulico. Solze, prošnje in večni jok vse ni koristilo pri očetu in končno je hčerka dejala, da bode odšla v samostan, ako jej ne dajo njenega Dolinca.
Na to sta zaljubljenca všla v Chicago, oče je zasledoval hčerko ter do vedel njo in duhovna nazaj v New York. Na to so Dolinca zaprli radi "kidnapping", toda sodišče s|a je oprostilo. Temu je sledila cerkvena preiskava in tu je izgubil Dolinac svoj talar.
Te dni je pa odvetnik Leo Schack, član židovske tvrdke Semple & Liebes 'dnd. št. 50 Wall St., zaljubljenca poročil in sicer v svojem stanovanju št. 359 iztočna 6S. ulica.
Dolinac, kteri je za svojo soprogo os t a vil vse časti, in vse, kar je imel, živi sedaj srečno in zado\ j. » kot dninar, toda radi njegove odkrite lju bežni so mu že razne tvrdke ponudile dobre službe, tako, da se niti on, niti njegova soproga ne kesata radi čina, kterega sta izvršila po nagonu njunih src.
Nezgoda na železnici.
Warren, Pa., 11. marca. Na Philadelphia & Erie železnici pri Pittsfiel-dn, Pa., zavozii je nek potniški vlak v neko lokomotivo. Obe lokomotivi sta razdejani in tudi več vagonov je poškodovanih. Osem osob je težko, več lahko ranjenih.
Indijanski glavarji pri predsedniku.
Oni indijanski glavarji, kateri so prišli iz jetništva na rezervaciji Fort Sli k predsednikovej inauguraciji v Washington, so včeraj obiskali predsednika v Belej hiši. Geronimo (glavar Apachev) naprosil je predsednika, naj mu da končno vendarle svobodo. Roosevelt mu je odgovoril, da je imel Geronimo nekoč slabo srce (v Arizoni je postreljal vse polno belih), in ako se sedaj vrne v Arizono, zamo-rejo dobiti beli slabo srce ter se osve-t i t i. Vendar mu je pa predsednik obljubil, da bode gledal, da pride Geronimo sedaj v Arizono.
Po bitki pri Mukdenu.
Bflsija mobilizira dve firri ?o|ski za la PaljneM Iztftk«. - Japoiske Testi • ruskih ia japonskih vtjaik izgakak. — Kgre-patkii je sreča* ptredel stojo
vojsko pri prelaza Tie.
40,000 RUSOV V JE TIH. — DRUGE IZGTJBE V JEDNAJSTDNEVNEJ VOJSKI. — GENERAL KUROPATK3N ODSTOPI. JAPONCI PRENEHALI S ZASLEDOVANJEM RUSOV.
Petrograd, 13. marca. Rusija je na Petrograd, 11. marca. General Ku-svoj poraz pri Mukdenu takoj odgo-Jropatkin brzojavlja: '"Naše umikanje vorila z naznanilom, da bode mobili-' napreduje. Sovražnik pritiska na naša zirala in poslala v Mandžur še jedno krila. Drugi vojaški kor, pod vod-vojsko, da bode sedanjo mandžursko! stvom generala Bilderlinga, ima naj-vojsko reorganizirala, da je podadmi-j večje izgube na mrtvih, kakor tudi na ral Rožestvenskij dobil povelje svojo'ranjencih in jetnikih. Koliko voja-pot proti Japonskej nadaljevati in se tkov je obkoljenih, še ni znano. Voj-bojevati z admiralom Togom in da se ska je še v nevarnosti, z vojno nadaljuje do skrajnosti. | Tokio, 11. marca. Popolni izid bitke Tako je torej sedanje mišljenje in pri Mukdenu še ni znan. Japonci so odločba carja Nikolaja. Stališče Ru- ; vplenili mnogo potrebščin. Število vje-sije ostane toraj nespremenjeno in ako t;ih Rusov se ceni na 20,000. žele Japonci mir, morajo sami zanj j Tudi še ni znano kak strategičen prositi. Ako bi hotela Japonska sta- načrt je bil Kuropatkinov, in ako je viti zmerne mirovne pogoje in pripo- bil prepričan, da bodo zamogle nje-znati Rusijo kot velesilo na Daljnem gove čete vsak japonski napad odbiti. Iztoku, potem bi bila morda sklenitev: V minolej noči se je z boji nadalje-miru mogoča. V to pa Japonska se- valo. Rusi so skušali japonske vrste veda ne more privoliti. Zopet na dru- prodreti. Japoncem se še ni posrečilo gej strani hočejo pa Rusi žrtvovati zastaviti pot proti prelazu Tie in tako prelaz Tie in mesto Harbin In končno bodo Rusi najbrže srečno tjekaj prišli, tudi Vladivostok, da na ta način pri-) Japonci so zasedli Sujaton, kjer so silijo Japonce povsodi ostaviti velike vplenili veliko število puškinih na-posadke ter tako oslabe njihovo glav- bojev.
no vojsko.	| Tukaj se zatrjuje, da je vojska ge-
Vlada je sklenila odposlati na Iztok nerala Kaulbarsa obkoljena in da ne dva vojaška kora, med tema tudi 14. more več uiti.
kor iz Poljske in več posameznih čet. J Washington, 11. marca. Tukajšnji Nada na končno zmago Rusije še ni ruski poslanik, grof Cassini izjavlja, oslabila, kajti vsakomur je znano, da da dogodki pri Mukdenu še ne bodo bode Japonska kmalo financijelno izposlovali sklenitve miru in izjavlja: oslabela, tako, da ako nadaljuje z voj- "Po bitki pri Liaovangu, nastale so no, bode njen bankerot neizogiben. govorice o miru. Nato je Rusija odgo-Ko se je te dni vršilo tukaj finan- vorila z novo mobilizacijo. Kakor čno p>osvetovanje, je finančni minister Liaoyang, tako so Rusi ostavili tudi Ivokovzov potrkal po svojej mizi in Mukden in Rusija bode zopet odgovo-dejal:	|rila z mobilizacijo, dočim o miru ne
'' Vojno bodemo dobili na tej mizi l" {1x3(16 govorile.
O sedanjih dogodkih na bojišču se Petrograd, 11. marca. General Ku-le malo poroča. Kuropatkin naznanja ropatkin brzojavlja z včerajšnjim v posebnem brzojavu, da je za izid dnem:
bitke pri Mukdenu osobno odgovoren, j "Umikanje vojske je bilo zelo ne-da je moč JapKmcev napačno cenil in varno, zlasti one čete, ki so bile kraj ne graja nikogar.	i mandarinske ceste, so morale izvršiti
General Kuropatkin bode morda težavno nalogo ■odstopil; demisijo bode car sprejel, j "Japonci so prihajali iz Tawana, dasiravno ne ve, kje bi dobil boljšega-v gorovje, toda naše vojske so vsled generala. Mogoče je, da postane nje-! njihovih dzvanrednih naporov sedaj gov naslednik general Grodekov, go- izven vsakih nevarnosti. Japonci so verner Amurske gubernije, dočim tr-' na iztočno mandarinsko cesto pri Ta-dijo zopet drugi, da postane vrhovni wanu in reki Pu streljali. Naše čete vojskovodja general Dragomirov. j so se junaški držale. General Zerpit-Prelaz Tie, 13. marca. Japonci so'skU Je ranjen, toda ostal je na fronti, s zasledovanjem Rusov prenehali. Del Prelaz Tie, 11. marca. Več vrst da-Jap>oncev je 25 milj daleč od prelaza, leč, v smeri proti prelazu Tie so vsi Mogoče je, da bodo Japonci zopet sku- j dohodi do prelaza polni vojaštva vseh šali obiti rusike pozicije, da jim odvza- vrst, in 25 milj daleč proti jugu boju
koemotiva in voea le onstran rekt Shake je ostalo par vagonov.
Kacih 1500 ranjenih Rusov in Japoncev 9» ostavili cftjsdno z zdravniki v bolnicah v Mukdenu. Te so sedaj prevzeli Japonci v oskrbo. Ostale r»-njenee so p«vedli seboj. Jeden vlak je ostal se pri zadnjih stražah, da odvaža ranjence, ki so v sedanjih bojih ranjeni. Le na dveh mestih so Japon-ei streljali na odhajajoče Ruse, inaee se je pa vršilo umikanje v občudovanja vrednem redu in natančnosti.
Čete zadnje straže so se pod osob-nim vodstvom generala Kuropatkina bojevale izredno hrabro in povsodi je opažati navdušenje, ker Japonci Rusom slede proti severu.
Chicago, 111., 12. marca. Iz Port Luisa, na otoku Mauriciju v Indijskem oceanu, se brzojavlja. da je dospel parnik Akbar iz Madagaskarja tjekaj. Kapitan poroča, da je bilo rusko baltiško brodovje dne 8. marca še tamkaj.
Nasveti grofa Leva Tolstega.
SAMOPOPOLNITEV INDIVIDUA. VSAKA PRISILJENOST JE NAJHUJŠE ZLO, PO ZATRDILU RUSKEGA MODRIJANA.
Zahteve ruskih kmetovalcev. — Tolstojevi nazori o ljudskih zahtevah.
' PROTI VOJNI.
mejo tudi prelaz Tie.
Petrograd, 13. marca. Kuropatkin brzojavlja z dnem 11. marca:
Danes so Japonci napadali le zadnje straže 3. sibirskega kora.
"Prva vojska odhaja na pozicije, ktere so tudi zaostali vojski določene. Tretja vojska zasedla je pozicije ob Mandžurskej cesti, 16*4 milj daleč od prelaza Tie. Od 28. februarja do 11. marca se pogreša 46,391 mož. Ranjence smo poslali proti severu.
Tokio, 13. marca. Ovnma poroča, da so Japonci vjeli 40,000 Rusov, med njim generala Načmova. V kratkem je pričakovati velikih bojev px*i prelazu Tie, kjer bodo skušali Rusi Japonce vstaviti. Japonske izgube znašale so v treh zadnjih dnevih 41,222 mož in od februarja do 8. marca nekoliko več. Ruske izgube so večje.
London, 13. marca. Iz Petrograda se poroča: "General Kuropatkin je na prosil carja, da mu dovoli odsto-piti.
Tokio, 11. marca. Rusi odhajajo iz Mukdena proti severozapadu v treh kolonah; prva se pomika dalje ob železnici, druga po mandarinskej cesti in tretja po cesti na iztoku. Japonci j m slede, toda obe vojski le počasno napredujeta, ker so vojaki do skrajnosti izmučeni.
Petrograd, 11. marca. Pri vojnem posvetovanju, ktero se je vršilo včeraj zvečer, se je baje sk^nilo, da se general Kuropatkin odpoklice. Pri glasovanju o tem vprašanju general Dragomirov ni hotel glasovati, ker je osobm nasprotnik generala Kuropatkina. Tudi se zatrjuje, da pride Kuropatkin zajedno z Stoesse'jem in Gri-penbergom pred vojno sodišče.
Radi sedanjega umikanja pričelo se je zopet govoriti o bližajočem se miru, kar vse ni nič druzega, nego neosno-vasne vesti.
jejo se ruske zadnje čete pod osob-nim vodstvom general Kuropatkina proti Japoncem, kteri se morajo za vsako pod zemlje bojevati. Izgube znašajo na japonskej in ruskej strani kaeih 200,000 ranjenih, mrtvih in vjetih.
Vse ono, kar Rusi niso odvedli iz Mukdena seboj proti severu, so požgali.
Se li bodo Rusi pri prelazu Tie zopet bojevali, ali bodo pa odšli kakor določa načrt proti Harbinu, še ni znano. Možtvo je bilo do ro disciplinirano in v dobrem vodstviv tako, da pride pri Tie najbrže do nove bitke. To se naravno ne bode tako hitro zgodilo, kajti Japonci morajo dobiti za novo bitko Inaijmanj 100.000 novih vojakov, da nadomestijo stdanje izgube. Predno pa dobe nadomestno vojaštvo, bode mmclo dokaj časa, zlasti sedaj, ko se vedno bolj oddaljujejo od Japonske. Drugače je z Rusi, kteri dasiravno so tudi veliko število vojakov izgubili, se bližajo vodno boli Harbinu. kjer imajo rezevne čete. kar velja tudi o Anurskej gubo r ni ji, do kamor upajo povesti Japonce še tekom tega leta.
Kakor je razvidno iz zadnjih poročil. jim Japonci slede, kar je za Ruse več nego ugodno.
Povelje za ostavitev Mukdena in odhod k prelazu Tie, je dal Kuropatkin že dne 9. t. m. ob 9. uri zvečer. Takrat je divjala najhujša bitka in ako bi Japonci prodrli ruske vrste, bi bilo vse izgubljeno. Kuropatkin je sam prevzel povelje in je prepodil Japonce od železnice in iztočnega krila.
Na to je pričela ruska vojska v popolnem redu odhajati proti prelazu Tie v nepreglednih vrstah. Po cestah je vozilo topništvo in proviantne kolone, dočim so po ravnini med cestami odhajali pešci in konjeniki. Ru*>i se niso -ostavili v Mukdenu niti
Bomba ▼ Petrogradu.
PetrogTad, 12. marca. V hotelu Bristol, kraj hotela d'Angleterre, razstrelila se je včeraj zjutraj bomba, ktera je usmrtila onega, ki jo je imel pri sebi. Vsmrteni ptujec se imenuje Alfred Henrv MeCullough. Njegovo truplo je bomba razkosala, nadalje je razdejala sobo kraj njegove in vsmr-tila neko žensko ter več gostov ranila. Razstrelbo je bilo daleč slišati in na ulicah nastalo je velikansko razburjenje.
Brezdvomno je bil po lastni bombi vsmrten ptujec v zvezi z kako zaroto teroristov. Bomba je bila iste oblike, kakor ona, ktera je usmrtila velikega kneza Sergeja Aleksandroviča. Mac-Cullough je najbrže pakiral svoje reči, ker je nameraval hotel o<stavit, ali se je pa pripravljal na izvršitev kakega zločina, ko mu je bomba padla na tla in eksplodirala.
V angležkem poslaništvu, kakor tudi v konzulatu je McCullough nepoznan in najbrže ni Anglež in je najbrže član teroristov. Njegove potne listine so razpravljene naravno na napačno ime, toda on je vsekako ino-zemec ne pa Rus. Umorjeni je preje stanoval v hotelu du Nord, kjer je govoril večinoma francoski. Dva dni pred umorom velikega kneza Sergeja ja za dva dni ostavil imenovani hotel, kar je najbrže v direktnej zvezi z imenovanim zločinom.
Varšava, 12. marca. Tukaj se še vedno agitira za uvedenje poljskega jezika pri krajevnih oblastih. Na-mestni generalni gubernator Podgo-rodnikov je izdal odredbo, koja določa stroge kazni za one, kteri bi nadlegovali krajevne oblasti.
Iz Samare se poroča, da tudi tam ni vse v redu, toda oblasti se zadrže pasivno.. Izgredniki so več osob usmrtili, tako, da se meščani niti ne upajo na ceste.
London, 11. marca. Danes objavili so tukajšnji "Times" v svojej jutra-njej izdaji pismo ruskega pisatelja grofa Leva Tolstega. Pismo ni namenjeno samo ruskej, temveč vsem ostalim vladam, k'te^e j^matra TJblstbj "kot že od nekdaj napačno odobrene zamotane institucije v svrho nasilnega in najstrašnejšega izvajanja socijal-nih zločinov." Radi tega bi bilo po njegovem mnenju potrebno, da skušajo vsi oni, kteri hočejo izboljšati socijalno življenje, oprostiti ljudi od vlad, kterih ničvrednost prihaja dandanašnji vedno bolj na dan Ta cilj je pa mogoče doseči le potom verske in nravnostne izpopolnjenosti posameznikov. Splošno prevladuje mnenje
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Gerty 10. marca iz Trsta z 115S pot. Gera 11. marca iz Bremena z 1753 pot. Brandenburg 11. marca iz Bremena z
1G65 pot. Mongolian 11. marca iz Glasgowa. New York 12. marca iz Southamptc-na.
La Tourraine 12. marca iz Havre.
Dospeti imajo-
Umbria iz Liverpoola. Finland iz Antwerpen. Armenian iz Liverpoola. Ivronprinz Wilhelm iz Bremena. Ultonia iz Reke. Prinz Oscar iz Genove. Noordam iz Rotterdama.
Odpluli so:.
Astoria 11. marca v Glasgow. Caronia 11. marca v Liverpool. St. Paul 11. marca v Southampton. Zeeland 11. marca v Antwerpen. Pr. Luise 11. marca v Genovo. Pennsylvania 11. marca v Hamburg
Odpluli bodo:
Brandenburg 14. marca v Bremen. Oceanic 15. marca v Liverpool. La Touraine 16. marca v Havre. Mongolian IG. marca v Glasgow. Neckar 18. marca v Genovo. Umbria 18. marca v Liverpool. Finlatnd 18. marca v Antwerpen. New York 18. marca v Southampton. Cretic 18. marca v Genovo. Ethiopia 18. marca v Glasgow.
GROF LEV TOLSTOJ.
da je vsem sedanjim neprilikam v Rusiji kriva "grozna in varljiva ruska vlada", da ruska vlada ni vsta-novljena po vzoru drugih vlad itd. Toda tudi druge vlade izvršujejo razne in vsakovrstne zločine proti svojim podanikom. Da bi ljudstva to zadevo uredila, so vpotrebila že vsa sredstva, misleč, da "bode sprememba na zunaj pomenjala tudi spremembo od znotraj." Toda tako ravnanje je brez vsake veljave in je nesmiselno, ker si ljudstvo prilašča pravice, kterih nikdar ne more imeti. Nasilni boj proti svoj obstanek branečej vladi, je komičen z ozirom na mogočost njegovega vspeha in žalosten z ozirom ca nesrečne, zapeljane ljudi, kteri poginejo v nesmiselnem boja. Ruska vlada nima pravice do zahtev, ktere ne najdejo odmeva pri masi ruskega ljudstva. 100 milijonov kmetov ne potrebuje teh zahtev, kajti oni zahtevajo le osvoboditev od posestnega zakona, kar pa liberalci popolnoma prezirajo, dočim tudi socijalisti to le ine-mogrede omenjajo.
Človek se ne sme udeležiti političnega delovanja, ktero bi ga dovedlo do intrig, hlimbe, boja in sovraštva, ktero vodi do umora. Politično delovanje ne vodi človeka do osvoboditve nasilstva od strani vlade, temveč baš nasprotno, ono stori človeka nezmožnim za razvoj svoje moči. ktera jedino ga zamore osvoloditi.
Ljudje omenjenega mišljenja, kteri razsojajo le površno, zla?ti pa oni. kteri so ogorčeni radi krvavih dogodkov v Petrogradu, mislijo, da je temu vzrok le despotizem vlade in ako se odpravi sedanja vlada ter nadomesti z ustavno republikansko, da se kaj ta-cega ne bode vee pripetilo.
Toda glavno zlo vsled kterega trpi rusko ljudstvo, niso dogodki v Petrogradu, temveč grozna vojna, ktero je povzročilo le par osob. Vojna nalaga bodočim generacijnm mnogo davka.
Končno navaja Tolstoj, da je slabi značaj vlad v Ameriki, Franciji, Nemčiji, Japonskej in Angliji, tako očitno videti, da ljudstva teh dežel kažejo na Rusijo in si naivno domišljajo, da se ono, kar se dogaja v Rusiji, nikjer ne more zgoditi, ir. da so ona ljudstva povsem svobodna. Toda ta ljudstva nahajajo se v brezupnem sužnjištvu — sužnjištvu sužnjev, kteri ne vedo. da so sužnji in so na svoj suženjski položaj ponosni. Radi tega naj skušajo Rusi, kakor tudi vsi drugi uarodi, odpraviti vsako vlado, ker še le potem bodo svobodni.
Avstro-ogrska kriza in položaj.
CESAR FRAN JOSIP POTUJE V KRATKEM V BUDIMPEŠTO, DA OSOBNO REŠI TEŽAVNO NALOGO.
Madjari odprli pot do svobode avstrijskim slavjanskim narodnostim.
FRAN JOSIPOV PREDLOG.
Ljubljana, 12. marca. Vsled dogodkov na mandžurskem bojišču, stopila je kriza naše monarhije nekoliko v ozadje. Toda politično čakanje bodisi v tej ali onej smeri je tudi pri nas v Avstro-Ogrskej nemogoče, tako, da mora prej ali slej priti do odločitve slede madjarskih, in z njimi zajedno tudi hrvatskih zahtev. Iz Budimpešte =e poroča, da pride te dni tjekaj cesar Fran Josip, da prične osobno z rešitvijo sedanjih izvanrednih potežkoč, ktere so nastale med Avstrijo in Ogrsko. Cesar se je namreč tekom zadnjih dni potom posvetovanja z ogrskimi politiki na Dunaju, natančno in formiral o položaju na Ogrskem.
Glavni vzrok sporu med Avstrijo in Ogrsko je še vedno uvedba madjar-ščine kot službeni jezik v ocrrsko vojsko. Toda cesar ponovno izjavlja, da v to ne bode nikdar privolil. Toda z trdovratnostjo nastopajo tudi Madjari ter izjavljajo, da od te zahteve ne odstopijo niti za las. Ker pa na Dunaju ne morejo ali nečejo odločno nastopiti proti Madjarom in ker so slednji skrajno energični, je mnogim že danes znan izid krize na Ogiskem: cesar se bode moral Madjprom udati. Po zatrjevanju onih, kterim so razmere na Ogrskem, kakor v Avstriji poznane, pa to ne bode koristilo niti habsburškej vladini hiši, niti Madjarom samim. Kakor hitro se program stranke neodvisnosti vresniči, bodo Madjari ločeni od celokupnosti monarhije, dočim bode vstanovitev madjarske n-acijonalne države še za dolgo nemogočn, oziroma popolnoma nemogoča. Brez celokupnosti z Av-strj io, plula bode Ogrska k razpadu v dele posameznih narodnosti, ktere tvorijo v Ogrsirej večino. Kaj neki hoče storiti onih par nrlijonov Ma-djarov, ako so samostojni, preti nepreglednem slavjanskem m-jrju, ktero jih krog in krog obdaja? Z ozirom na to dejstvo, je tudi najnovejše hrvatsko gibanje, (o kterem smo poročali v soboto), velikanske važnosti. Hrvatski vodje zahtevajo, sedaj tudi uvedbo hrvaščine kot službeni jezik v hrvatsko %-ojsko.
Fran Josip je sedaj predlagal, naj se vstanovi začasno kabinet brez kake politične smeri, toda se li bodo z tem zadovoljili Košutovci, je več nego dvomljivo.
Kondor za Centralni park.
San Francisco, Cal., 12. marca. Od tukaj so poslali za menažerijo v new-vorškem Centralnem parku prekrasnega cordiljerskega kondorja (največjega orla), kteri meri z razprosLr-timi peroti jednajst čevljev.
NAPOLEON IN NJEGOV ZDRAVNIK.
Ker se je Napoleon zelo bal bolezni, je vprašal svojega zdravnika Corvi-sarta o značaju bolezni paralize. Paraliza je vedno nevarna, — dejal je zdravnik, — toda ona popreje človeka svari. Prvi napad, kteri ie vedno !e lahak. je bolezen broz str. -!:ov: drugi napad je spojen s stroški in tretji je opojen 7. smrtj >_ — Dejstvo, da je bil Co r visa rt sam umrl pri tretjem napadu. dokazuje, kako malomarni so tudi najbolj inteligentni ljudje. M ne mislimo prvih pojavov bolezni. — kakor slab tek, utrujenost trupla ali glavobol. vendar pa vemo, »la Trinerjevo a:ner:ško grenko vino telo hitro poprav: ter povrne zdravje in moč. Imejte ga toraj vedno pri rokah in rabite ga. kakor hitro se pojavi kaka bolezen — morda Vas že mala količina ozdravi Tudi otrokom zaraorete vino dati. ker v njem ni strupa Pri želodčnih boleznih, kakor tudi pri boleznih na krvi in mišicah, ono takoj deluje. Ako želite očistiti kri naravnim potom, bodete to z tem zdravilom dosegli. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So.
Ave., Chicago. TU.
HRq si namenjen
ženo, otroke
...	- v ali pa
sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti,
Jl-P0]!?1113 in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New Ycfk, N. Y^ ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postreže n. Fr. Sakser je primani zastor nik vseh, imenitnih parol " " kr
"GLAS NARODA"
Li§t slovenskih delavcev v Ameriki.
Urednik:	Editon
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko , . . $3.00
" pol leta............. 1 50
Za Evropo, za vse leto....... 4.50
" pol leta.......2.50
" " " četrt leta...... 1-75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and
Holidays.
Subscription yearly J3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se
ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Prš s- ;<_-membi kraja naročnikov prosimo. d.i se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pcSil uv..:n naredite nrslo' .
»Glas Naroda"
109 Greenwich Str e., N.-v Vcrk City. Tvicfon: 37<;5 Curi IiinJ.
Mnogo niso izgubili.
Ak.i se naeijonal'ii : ' skalni urad* ai:\i kake u iij. p - •• potem se mora kapitalist i n« i '<• v-I« d radosti snu-juti. A ko v kaii'-j •• :ki pod poveljniki ukaže jo napa.i. <i •• i:i da vrhovni poveljnik s i srna I za prt ••:;anje z bit-iko. potem je v<aka zrnata izključena.
Da so naei i ;:alni uradniki delav cev v že priči-tem ') »ju zavzeli stališče proti svoj:m laminim ljudem, kakor povodi ::> >:rajka vslužbeneei newyorSk'1! ; .?!<•;• .>, je nekaj povsem no vetra. K: t: < .ra sploh ne pomni Zirodovii; : i rir nzimmtra delavstva. Moir- <"e je, da ;o pri tem skušali unijo rešitAko se jim je t<> posrečilo, za «edaj še n; znano, t .Ia znano je. da je na svetu mnuiro % nservativnih delavskih vodij, kteri mislijo, da so unijski delavci le radi te<ra na svetu, da plačujejo svoje pristojbine.
Brezdvomno se pa ncwyorSka lokalna železniearska unija ni ''pripravila" na štrajK. ker je menila, da dmžbin predsednik, skrajno miroljubni Belmont, ne bode čakal, da prično njejro "i delavci štrajkat: in da bode v vse privolil. Toda so-li ljudje, kteri dobivajo knežjo plačo po §1, $1.25 in $1.40 na dan. v resnici mnogo izgubili? Ali se sploh izplača za take službe dajati prispevke kake j uniji f
Ako se Belmontu posreči unijo premagati, potem gotovo ne bode dolgo trajalo, ko pride zopet do navskrižja in meščani bodo zopet izpostavljeni vsem sedanjim neprilikam. Štrajki železničarjev se perijodično ponavljajo in bodo prenehali še le potem, ko prevzame mesto promet na naših železnieah ter daje vslužbencem tako plačo, da bodo zamogli po človeški živeti.
Kuropatkin in Džingis Kan.
Od one davne dobe nadalje, ko je slavni Džinjris-Kan na pustinjah in planjavah mongolskih razprostrl svojo devetorokoto zastavo, :n ko je zbra! svoje nepregledne čete za največjo osvojevalno vojno, kar j;h pomni d- • sedaj zjrodov^na, na svetu -e ni bilo tako krvave vojne in tako krvave bitke, kakor jc "na ktera se ravnokf-r završuje te dni v domovini dinastije Mandžu. Grozni so pr zori, kteri ?.» ee tam vršili. In zopet se bojujejo in prodirajo valovi onih žoltopohnih ljudi, kterim je postala njihova domovina premajhna in kteri bi rado svoje meje razširili, toda i zopet se morajo bojevati z Rusi. kteri se po svojej zgodovinskej taktiki, kakor vedno, tako tudi sedaj umikajo. Razlika v med nekdanjo največjo in sedanjo istotoliko vojno je le ta, da so prišli sedaj Rusi v mongolske, a nekdaj Mongolci v ruske dežele, dočim so nekdaj zmagovali Mongolci, kakor zmagujejo danes. Toda nekdanje zmage Džingis-Kana so bile popolne in pravilne, dočim so sedanje le navidezne ter vodijo Mongolce zbrane pod solnčno zastavo Mutsuhita do propasti, ktere se bodo jedva tedaj zavedali, ko ne bode več rešitve.
Pri starem in svetem mestu Mukde-nu in njegovih cesarskih gomilah bi človek mislil, da ostane pokopano ime oneua moža, kteri je dobil stoprav pred večerom svojega življenja nalogo, da pokaže svetu, kake »renerale ima Rusija. Toda že danes lahko izjavljamo, da Kuropatkinovo ime in njegova slava ne bodeta pokopana pri mukdenskib starodavnih gomilah, kajti on računa s svojim načrtom in ne z javnim mnenjem v inozemstvu.
Ko j« Aleksej Nikolajevie Kuropatkin v mareu minolecra leta prevzel velikansko nalogo, in ko ga je vsa Rusija obožavala kot rešitelja ter bodočega triumfatorja, je sicer v šali, toda povsem resno dejal značilne besede: "Sedaj me imajo za pol uboga in me tudi čas te kot tacega. Toda ne
bode trajalo dolgo, ko bodo govorili, da sem tak, kakor vsi drugi. In še kasneje bodo govorili, da sem jedno-stavno blazen; in končno me bodo dolžili, da sem izdajalec. Še le potem bodem vodil Rusijo do zmage."
Vse, kar je tedaj govoril Skobele-vov učenec, se je do pičice uresničilo', 'judje govore sedaj o njem, kot o slabem generalu, ker je ostavil Liao-yang in Mukden Ko "bode ostavil prelaz Tie, bode ves svet dejal, da je blazen, in ko končno i Harbin ostavi, srovorili bodo, da je izdajalec. In potem, iko dozi ve Mongolci — recimo ob meji Amurske — svojo Berezino, bode zopet vsakdo oboževal Nikolaje' viča Kuropatkina, kteri se bode vračal kot triumfator v prestol ico ob Nevi.
DOPISI.
Reforme v Rusiji.
^ Parizu izhajajoči ruski lisf ''Osvoboždenje'ikterega ureduje pisatelj Struve, se bavi natančno z re-i ormami v Rusiji, radi česar smatramo umestnim, da tudi v "Glasu Xa-mda" objavimo nekoliko odlomkov ■ 7. vrlega lista "Osvoboždenje".
Struve pravi, nanašaje se na spise i'ranco.-kega pisatelja profesorja motorne historije, Avatola L§roy-Beau-I:eu:
Soglašam ]>opolnoma z menenjem Leroy Beaulieu, da sta položaj Francije v letu 17S9 in današnji položaj Rusije preje različna, nego jednaka. H'd bi označil le jedno glavno razliko: Sestava današnje ruske države je veliko čvrsteja. nego-li je bila ona takratne Francije. Rusija si je osvojila tudi v svoji upravi vso moderno telur ko. Tudi Lerov-Beaulieu hvali rusko finančno administracijo. Ali tudi na drugih poljih kaže Rusija moderni duh, stremljenje po novodobnih idejah in pripomočkih, da jih upotrebi v svoje svrhe. Ni toraj prav, ako opisujejo rusko državno upravo kakor popolnoma ikorumpirano, slabotno in gnjilo- Neuspehi vojne so večinoma poledica velikanske oddaljenosti ruskih vojnih moči od kraja, kjer se vrši vojna in kamor treba pošiljati spopolnila na ljudeh, materi-jalu in živilu. Celo tista toli zelo zaničevana uprava justice ima v sebi modernega duha. Le tam, 'kjer prihaja v poštev tudi politika, nima just ica uspeha. (To pa je povsodi, v vseh državah!) RevolueijonarnaFran-cija je bolehala pred vsem na upravi in finančnem gospodarstvu, na ostankih srednjega veka in na feudaliteti. 0 vsem tem ni govora v Rusiji. Organizacija Rusije je jedinstvena, preje težeča po centralizaciji in skupnosti. V nekem gotovem smislu moglo bi se tudi trditi, da Rusija ne pozna srednjega veka. V Rusiji niso nikdar obstajala rokodelstva, vezana na predpise. Svoboda rokodelstva, za ktero se zapadna Evropa morala boriti eela stoletja, je obstajala v Rusiji že od nekdaj.
Gibanje, ki danes vlada v Rusiji, moglo bi se pač najbolje primerjati z onim, ki se je pojavilo leta 1S4S na Nemškem in v Avstriji. Cutstvo o nedostojnosti absolutizma je dozorelo in se pojavilo v vsem prebivalstvu. Nedostatki v vojni upravi in nesreče vojne same so razgalile >nemožnost absolutizma ravno tam, kjer bi moral po svoji naravi najbolj služiti. Zakaj ne more absolutizem več zadoščati svojim nalogam, o tem spregovorim pozneje. Za sedaj se zadovoljujem s tem, da povdarjam, da je prepričanje, da je ura neomejenega earevanja odbila,' prodrlo tudi tam, kjer je bilo preje kratko nemožno.
Ako je človek, kakoršen je knez Trubeckoj, ki ni konstitucijonalec, temveč servatinec, pripadnik ideje le " svetujočega zastopstva naroda", ako je ta človek prišel tako daleč, da je rekel carju v zasebnem pogovoru, da je današnje gibanje popolna revolucija, tedaj si moremo misliti, kako misli ljudstvo o potrebi omejitve ar-tokratične sile (Mnenje publicista ne odgovarja tu popolnoma duševnemu spanju naroda in o tem spregovorimo mi na zvršetku svojo besedo.)
Nadaljnje spričevalo o tem je način, ikako piše rusko časopisje po padcu Port Arthurja. Spravi, ki so se preje razpravljale le v "Osvobožde-nju", prinašajo sedaj vsi liberalni časopisi. Cenzura si ne upa več pose-zati vmes in je popolnoma izključeno, da bi mogli zopet omejiti svobodni duh, ki sedaj vlada v časopisih, in ga zopet vkovati v stare spone.
Ali tudi vlada je prepričana, da ne more več tako dalje. Carjev ukaz o reformah, oni manifest, o kterem govori Leroy-Beaulieu nekoliko preveč zametajoče, ne obsega sicer nikake obljube glede konstitucije, ali reforme, ki jim odpira pot, so vendar le take naravi, da njih uvedenje pome-nja dolg korak naprej na poti osvo-bojenja od absolutizma.
Ta trkaz more vsekako umeti samo Rus, in sicer samo oni, ki popolnoma pozna zgodovino svoje domovine, njene javne in tajne dogodke zadnjih let in ki umeje in si zna razlagati biro kratski jezik ruskega pisarniškega štila.
previden ako pošiljaš novcev staro domovino. Zato se vedno obrni na Fr. Sakserja, t©9 Greenwich Str., New York, kei a- Ve uajbrie in najceneje
I
Milwaukee, Wis., 9. marca.
Ne spominjam ee, da bi bil kedaj ofcširneji dopis v ''Glasu Naroda" iz tukajšnje slovenske naselbine, za-toraj dovolite, g. urednik, predalček za pričujočega, v kterem z veseljem poročam o kulturnem napredku tukajšnjih Slovencev.
Poleg že obstoječih dveh podpornih družtev ustanovilo se je pred kratkem novo družtvo, in sicer pevski zbor "Klub Zvon", koji je pod spretnim vodstvom pevovodje Mr. E. Heima priredil svojo prvo večerno veselico dne 4. marca v dvorani "Harmonie" ob ogromni udeležbi občinstva. Veselica je nad vsa pričakovanja vsestransko sijajno uspela, v jasen dokaz, da smo tudi Slovenci sposobni, če le hočemo, vsporedno napredovati z drugimi narodi.
Program se je otvoril z iklubovim geslom, v kterem je združena lepa melodija s še lepšim besedilom, tako da je res vzpodbudno in mogočno za-[ donel akord krasne slovenske pesmi. Takoj nato se je pela Fajgeljeva "Pobrat imija"; splošno burno odobrava-i nje je bil dokaz, da je naša pesem tudi pri naših nemških in drugih someščanih našla prijeten odmev in si pridobila simpatije. Nemci in drugi so odkrito priznali, kako lepi in v srce ; segajoči so zvoki naših pesmi.
Klub "Zvon" je nadalje pel pesni "O mraku", "Na planine", "Zvezna" in kot zaključek " Bienen-IIaus Marsch" s slovenskim tekstom in spremi je vanjem orkestra. Pelo se je v splošno zadovoljnost in več pesmi se je moralo ponavljati, v kolikor je ! čas dopuščal. Občinstvo je svojo hva ležnost in priznanje izražalo po vsakem nastopu z burnim aplavzom.
Častno in povsem mojstersko je izvajal komiker g. C. Reno svoje uloge v komičnih prizorih in solospevili. | Dasiravno je pel nemški, vendar mu I je po vsakem nastopu zadonela splošna pohvala tudi od strani slovenskega občinstva. Mnogo prisrčnega smeha je vzbudil njegov komičen solo-spev "Pestujoči oče"; mogoče bi se i se njegov debeloglavi varovanec smejal — ko bi se mogel.
Jednako izvrstno sta pela mlada di-J letanta sinova E. Heima svoji ulogi v duetu "Žalostna hlapca" z originalnimi inštrumenti; občinstvo jima je burno ploskalo.
Ob 11. uri se je pričel ples in trajal do 4. ure zjutraj. Kakor je omenjeno, bila je udeležba mnogobrojna in po narodnostih različna. Poleg kranjskih in štajerskih Slovencev je bilo tudi izredno lepo število koroških Slovencev pričujočih. Tudi Slovenci iz bližnjega Port Washingtona in Sheboygan a so bili zastopani. Po-setili so nas tudi bratje Hrvatje. In konečno videli smo v svoji sredi i pristne Nemce, Slovake in Poljake. Toda kljub temu vladalo je vsestranski red in soglasje, ob jednem pa tudi veselje; Slovenei so se obnašali dostojno in vljudno proti vsakemu, in to je za nas še največjega pomena; kajti s tem smo pokazali, da nismo res taki neotesanci, kakor o nas — žal — prepogosto sodijo. Olikano obnašanje Slovencev napravilo je skoz-Inskozi najboljši vtis na naše some ščane drugih narodnosti.
Marsikomu izmed čitateljev bode neprijetno zašumelo, ko bode čital, da se je na slovenski veselici i nemško pelo; toda pomisliti je treba, da živimo kot ptujei v mestu, kjer je čez dve tretini prebivalstva nemške narodnosti; dalje, da smo Slovenci nekaki začetniki v tozadevnih ozirih in vsled teh okolnosti odvisni od Nemcev, kteri pa nas — tkar moramo priznati — ne čr:?jo, in elm bolj bodo imeli priliko nas ob javnih nastopih spoznati, tem bolje za nas Skrbeti nam je le, da bode vsaka uaša veselica naredila na nje tak vtis, kakor prva. Konečno je pa tudi istina, da so Slovenei ravno taiko z veseljem aplavdirali lahko umljive nemške solospeve in due te, kakor Nemci melodije krasnih slovenskih pesmi. Be sed sicer niso umeli, vendar so pa odkrito priznali, kako všeč jim je naša pesem. Ob takih prilikah lahko pokažemo, da smo dostopni napredku; in polagoma bodo zginili tisti predsodki, vsled kterih nas tupatam prezirljivo gledajo. Tem potom bodo spoznali naše dobre lastnosti in omiko; kajti slabe že itak več kot preveč poznajo.
Da se je cela prireditev veselice tako dobro obnesla in donesla "Zvonu" tudi precej gmotne podpore, gre v prvi vrsti vsa čast in hvala spretnemu vodstvu g. E. Heima, kojega izredno neumorno delavnost in veselje do stvari moramo Slovenci občudovati. In to tc-mbolj, ker se kot rojeni Nemec ne sramuje nas, našega jezika in naše pesmi, medtem ko je premnogo rojenih Slovencev — tudi med nami —, kterim se zdi vse, kar je slovenskega, "pregmaj" -— iz-vzemši denar. Zatoraj izpolnuje klub "Zvon" tem potom svojo dolžnost ter izreka c. g. pevovodju E. Heimu najsrčnejšo zahvalo za trud in spodbudno požrtvovalnost. Istotako tudi najsrčnejša hvala vsem drugim rojakom, ki so na jeden ali drugi način pripomogli do častnega uspeha našega prvega nastopa. Storili smo začetek družabno-narodnem življenju, toraj složno dalje, do omike in vsestranskega napredka.
Kot zaključek izražam željo, da bi se pač kmalo uresničila po g. cleve-landskemu dopisniku sprožena ideja
glede ustanovitve pevsko-dramatične jednote, oziroma zveze. Vse povsod pri vsakem javnem nastopu se pokažejo Slovenci vneti za napredek; le agitacije, voditeljev in skupnosti nam manjka. Priznati se mora. da je — žal — še preveč rojakov, kteri ne vedo, da imamo tudi Slovenci dramatiko, da znamo i mi pevati komične kuplete itd., in konečno, da imamo tudi krasnih narodnih in umet-nih pesmi. Zatoraj merodajni prijatelji petja in dramatike delujte skupno, da naše ljudstvo vse to zve in spozna; z ustanovitvijo zveze bode šlo naz-hitreje.
Dal Bog, da bi imeli kmalo priliko kot tako pozdraviti. Vzemimo si zgled in napredujmo tako, fkakor napreduje naš dnevnik "Glas Naroda", kojemu tudi v bodoče: obilo uspeha in vsestranski napredek želi
Dolinski.
K U E Z.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštarino, ker mora biti denarna poši-Ijatev registrirana.
Slovensko katoliško
Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice.
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s "Continental Limited" iz New Yor ka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit. Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vse mi točkami onstran srednjega polu dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen, oskrbljenja Pullmanovih in turisti-ških vagonov dobiti je pr:
H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za tnriste, 176 Washington St., Boston, Mass.
Listnica uredništva.
I. P., Weir, Kans. Ne ugaja vam ? In vendar je baš tako. Tudi ženske jezdijo, dasiravno jih ni mnogo. To so junakinje, je-li? Drugodi ženske običajno ne jezdijo, toda nosijo hlače, kar je še hujše! Tega ni želeti niti Vam, niti Japoncem. Kimi gayova!
Važi* za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovin*.
Krasni poštni parnik Nemški parnik
BRANDENBURG
odpluje dne 14. marca ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Bremen.
Poštni parnik
POTSDAM
odpluje dne 15. marca ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik
LA TOURAINE odpluje dne 1(5. marca ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Havre. Nemški parnik na dva vijaka
HAMBURG
odpluje dne 16. marca opoludne iz Xew Yorka v Hamburg. Krasni poštni parnik
FINLAND
odpluje dne IS. marca ob 10:30 uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik
KRONPRINZ WILHELM
odpluje dne 21. marca ob 6. uri zjutraj iz New Yorka v Bremen. Poštni pari.],k
NOORDAM
odpluje dne 22. marca ob 10 uri dopo-ludne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik
LA SAVOIE
odpluje dne 23. marca ob 10. uri dopo-ludne iz New Yorka v Havre. Nemški parnik
MAIN
odpluje dne 23. marca ob 10. nri do pain d n e iz New Yorka v Bismcn. Krasni poštni parnik
VADERLAND
odpluje dne 25. marca ob 10:30 dofo-ludne iz New Yorka v Antwerpen
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vsluibcuee na postaji, dovede k nam v pLajtrro In spremi na parnik brezplačno. Ak> pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca pa Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov ie sj^p?w Yorku.
Vožnje listlke za navedene paraHcc prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York City.

podp. društvo
.Rojakom. Slovencem, in bratom Hrratom t Mikwan k««, Wis., in okolici priporu
svete Barbare
najtoplej« svoj
SALOON,
aa 17S Reed St. v Milwaukee P«tr«db« uena. fcojaki dobro doili!	(
JAKOB RAKUN,
lastnik.
(li-jun-06 8xw)	|
Mf »II
Wim 2y©dln]ene države Severno Amerika
Sedež: Forest City~, Pa.
put Irano an® 31. Januarja 1902 v državi PennaytvanQk
SVARILO.
Rojake po Zjedinjenih državah svariva pred nekim uzmovičem iz Ruskega Josip Kruger po imenu. Kil >r ga zasači, naj ga naznani nama ali po;:<-:ji, ker je javnost: nevaren.
Dne 26. dereaiijra m. 1. pokradel je iz uajiineua sianovanja obema skupaj -voto	i< r n<-znano kam pobegn .
Stanovali smo vsi skupaj. Ta poštenjak je velike postave, s«ar okoli 40 let, široeega oLra^a in pikiitega so. -a; hojo ima težko. Spredaj v ust h mu manjka polovico zoba
V Ameriki biva že Iti let ter govor: dobro angležko.
Imenovani človek se velno klati okoli Slovencev, ktere goljufa ali krade. Pozor pred njim! Jerry Dolack,	Joe Gempel,
Box 1541, Salida, Colo. ((JmarGapiOo)
SVARILO.
Rojake širom Amerike opozarjam a nekega Fran Avseca, doma iz Cirk-niškega Jezera na Kranjskem. Meni dolguje na hrani in stanovanju 24 dolarjev 15 ct., nek moj znaDec mu je posodil $7, drugi zopet 53, a jednemu je odnesel obleko vredno S4.50. Od tu je neznano kam zginil brez da bi poravnal svoj dolg.
Spozna se ga lahko na vratu, ker ima še znamenje opeklina od smodnika.
Kdor ve za njegov nas-ov, naj ga blagovoli naznaniti:
JOHN ŽIBERT, Bos 63,	Conemaugh, Pa.
(9-3—9-4-05)
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Pa..............
II.	tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Eox 537, Forest City, Pa
NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Bos 28, Forest City Pa ANTON PIRNAT, Box SI. Duryea. Pa FRANK SUNK. P. O., Luzerne. Pa. ANDREJ SUDER. Box 108. Thomas, W. Va.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 23, Forest Citv, Pa. JOHN SKODLAR. P. O. Forest City pa .ANTON BORŠTNIK. P. O., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607 Foreat City, Pa.	'
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Skušnja uči !
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO GRENKO VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož ia korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS, 324 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
Rojakom v Dollar Bay, Mick., im okolici priporočamo našega zastopnika Mike D. Schnellerja, Box 201, Dollar Bay, Mich. On je pooblaičtn sprejemati naročnino ca nai list ia naročila za knjige.
Upramištvo "Glasa Naroda".
* Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, IU.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležaao Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keglliče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
ZASTONJ !
se naši občeznani
"Jersey električni pasovi"
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosed.ij še nepoznani, smo priprav lieni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar po-fiiijflti, ker to je darilo.
Kedai- zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
V»S električni pas je toraj vse uči nil, kar ste mi obljubili, in še več, pas meje ixnova zopet pomladil. F'an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, I1L
Jaz sem uporabljal va& električni pas za neko zelo hudo ia skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St, N. Y. City.
Kar govorimo, tudi držimo! Izreiite to ter nam dopošljiie vaše ime iu naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite:
% Jersey Specialty Co.* 125 Cedar Su,	New York, N. ¥.
GOTOYE
denarj« na]ce*aje kn pii pri F. SAJ53ERJU ioq Graeawich St,
NIC YEC BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONICNIHI Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku.
Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku,
Sr*no se V?.m zahvaljujem za Vaša
uspešna zdravila, s kterimi ste ozdravili moji ga malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dnsi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati.
Spreimite dragi gospod zdravnik, mojo naj iskreni jšo zahvalo. Žajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na kterikoli bolezni.
Ostajam vedno udana in hvaležna Ida f^utilsky — 3 — 116 — Dimley Pa.
Del« čudovita ozdravljenja.
Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar potrjujejo osebe, kterih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolugo.
Od blizu in daleč
možje in čene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. Vspeh tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški rbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: liavma-tizem, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za sjMjlske bolezni, za hemeruide, odrvenenje kakega udn, kapljavico, sifilis, im-potenco, neredno mesečno čiščenje, krvnein trebušne bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni.
Universal Medical Institute New York
Jar spodaj podpisani potrjujem stem drage volje, da sem več mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju križa, tako, da mi ie bilo življenje neprestano trpljenje. L)anes pa sem hvala Bogu popolnoma zdrav po jedno-mesečnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta.
Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih.
V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springfield Ave, Grantford., N. Y.
To spričevalo je bilo podpisano ^ mojej prisotnosti 8. septembra leta 1902. Nikola Grill, Notary Public,99 Grand St.
Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik!
Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista.
To Vata dokasuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspeliom.
Če imate priliko, posetite nas t New Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, iinpotenco, ter oslabelost organizma.
Ne izgubljajte Časa po nepotrebnem.
Ako bivate daleč, naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Yaš» bolezen in mi Vam j>ošljemo zdravila po „Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Kanade.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vašej družini.
ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU.
NASLOV:
Universal Medical Institute,
30 W.	Street, New York, fetišu Broadway.
USAD NE URE: Vsak dan od 10. do 1. ure pop., Ur od 2. do 6 ure pop. — Ob torkih in sobotah od 2. ure dop» do 5. ure pop., in od?, do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah od 10. ure dop. do 1. ure pop.
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK. P. O. Bor 138, Federal, Pa. I. tajnik: JURIJ L. BROZ1CH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN. 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM. 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ. P. O. Box 114, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA. P. O. Box 1056, Ely, Minn.
P • •■ _ ■ bl: v. : • pošiljati na T. tajnika: GEORGE L. BRO-ZICH, ELY, MINN"., j»> svojem zastopniku in n ihenem drugem.
1«.	t - aive -<■ j • >5x1 jajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O.
BOX 11>."». ELY, Ml NX., in po svojem zastopniku.
Dm" t veno glasilo je: "GLAS NARODA".
t-' » U —> »» <0
Mrtvega
Iva 1
o tn
KRANJSKE KOVICE.
ikn je našel cerkovnik Vidu nad Ljubljano >.iot:iciu p- k< pališeu. Otrok je ar ek«lu 6 mesecev in približno par dnevi tja položen. Matere ,ve še niso našli.
Novih stavb >e bode letošnje leto zgradilo v Ljubljani 20—30. Delavcev jr prišlo iz Furlanije do zdaj že kakih 00.
Sneg. V Ljubljani in okolici je za-padel koncem februarja zelo visok sneg. Sneg je epetovano ustavil električno železnico. Hoja po nekterih ulicah je taka. da bi človek mislil, da je v kaki vasi, ne pa v ''moderni" Ljubljani. Na nekterih krajih so delali prisil jenci.
Zima na Notranjskem. Iz logaškega okraja se poroča: Tukaj je nastopila prava ruska zima. Tri dni že mete in danes 23. februarja imamo po logaških gričih snega 60 cm. Ubogi otroci, ki morajo hoditi po pol in več ure daleč v šolo! Ceste in pota so vse zakidane in oviran poštni promet.
Umrli so v Ljubljani: Marija Fur-!an, vdova glavnega davkarja; Marija Schmelzer, stolarjeva žena, 48 let, Bohoričeve ulice 3; Andrej Bergant, delavčev sin. 14 mes., Streliške ulice 15; Franja Oblak, krojačeva hči, 18 mes., Radeckega cesta 1; Marija Čretnik, šivilja. 68 let, Gradišče 8. — V bolnici: Jera Čuden, dninarica, 74 let, ostarelost.
Iz Belokrajne. Nadležna influenca £e vedno gospodari po Belikrajini. —■ Poštni voz se ie prevrnil na Suhorji dne 17. febr. Voznik je prišel pod kolesa ter se precej poškodoval. Druge nesreče ni bilo.
Nasilen čevljar. Dne 23. februarja okoli 12. ure je pribežal v Štarbeko-vo erostilno v Kolodvorsk;h ulicah v Ljubljani neki pek, za njim pa čevljar Avsništin Čebuli iz Veseloveira. Ker gostilničarica ni trj>ela, da bi Obnlj peka v gostilni tepel, mu je rekla, da naj se gre pretepat tja. kjer se je nap 1. Ta je šel res iz gostilne, ubil okno in žugal, da bode ob 1. uri po noči zopet prišel in pobil vsa okna.. "Pa pojdi sem, ako se upaš. jaz imam nož in ako pridež bližje, jo dobiš v trebuh!" je vpl gostilničarju. Ta pa ni hotel čutiti ("'ebuljevega nora. ampak je šel pri dmsrih vratih po policijskega stražnika, ki je ko« rajžneea f-evljarja odvedel v zapor.
Nepoboljšljiva tatica. Jožefa Medved. delavka iz £martna pri Litiji doma. je bila zaradi tatvine že na pet let težke ječe obsojena. A to je ni poboljšal o, kajti 17. januarja t. 1. je vzela Mariji Raloh v Ljubljani v Kolodvorskih ulicah 10 kron gotovine, pa za eno krilo in za en predpasnik blaga. Zadela jo je občutna kazen: 33 mesecev ječe.
Dva brata naenkrat pokopana. Iz
Šenčurja se piše dne 23. februarja: Dne 20. t. m. je umrl na Miljah J. Likozar. dne 21. febr. pa njegov brat, pospodar v isti hiši. Dne 23. febr. ob 10. uri sta bila oba pokopana.
Nevarne grožnje in požig. 461etni samski podobar Fran Bole iz Koč pri Postojni je zelo nevaren človek, ki vsakemu žuera, da ga bode zaklal ali ubil. če se le v njegovo obližje prikaze. Cela fara Slatina se era izogiblje in boji, in to tembolj, ker je bil že leta 1878 zaradi hudodelstva umora obsojen v 201efno težko ječo. Ivanu Kabeeu, posestniku iz Slavine, je poslal celo pismo, v kterem mu je zagrozil. da ga bode zaklal, če ga le v roke dobi. Ker je Qnake grožnje tudi drugim pošiljal, je bil toraj strah prizadetih osob popolnoma opravičen Zato ga je orožništvo aretovalo in izrodilo v sodne zapore v Postojno. Dognalo se je dalje, da ima navedeni F. Bole tudi požig na vesti, ker je dne 23. marca 1877 nalašč zažgal poslopje Jakoba Boleta v Kočah, za kteri zločin se bode moral pokoriti v ječi.
Interesanten pojav pustolovstva. Kakor smo že poročali, je prišel dne 16. februarja k nefld stranki v Kri-
ževniških ulicah št. 0 v Ljubljani neki ptujec ter reke!, da je strojevodja in ji na coljufiv način "zvabil 40 kron. Dne 22. februarja je prišel neki go-spod k vdovi poštnega ek-pedijenta Frančiški Celnarjevi v Trnovskih ulicah št. 3, vzel v najem mesečno sobo in opoldne odšel, kakor v službo. Istega dne ob 3. uri popoldne pa je pri šel ]io obrazu in rokah črno namazan nazaj in Celnarjevi začel praviti, da ima drugi dan dopust, ker bode prišla >em tudi njegova mati. Priporočal je Celnarjevi, da bode soba morala biti <ar se da cista, ker je pa že itak bila, je ptujec Celnarjevi obljubil 3 krone napitnine, da jo še enkrat očisti. Pr poveuoval je nadalje, kako je njegova mati bogata in kako rada bode imela Čolnarjeve otroke. Pravil je tudi, da ima na kolodvoru 300 litrov vina, 30 litrov naravne slivovke in več kapunov, kakor tudi mnogo dru-rih boljših živil. Celnarjeva mu je nato dala listek v svrho Uglasitve, na kterega se je podpisal: >*Fiktor "Wei-dinger Von, Klein Muenchen II. Be zirk. geb. 1S72 27. Maerz, Ledig, bis ietzd Masehinfuehrer. Statzbahn, Braktikant als Oberfuehrer Kontrolor." Po podpisu se je začel zopet pogovor in ko je prišel čas večerje, je začel "Braktikant" silno zabavljati čez hotele in gostilne, posebno pa čez ljubljanske gospodične, češ, da se proti njemu vse tako hladnokrvno obnašajo. Nato je rekel "Von", da pre večerjat, a se je pa kmalo povrnil in začel C. tožiti, da mu je slabo. Napravila mu je čaj, za kterega ji je dal 40 vin., potem pa je šel spat. Ko je drugi dan vstal in se kakor se spo dobi "Vonu" oblekel, je naroČil voznika, da mu pripelje s kolodvora vino in druge reči. Popoludne je šel voznik Breskvar že ob polu 2. pred skladišče južne železnice z vozom čakat Weidingerja, ta pa je vzel sebojl31et nega Franceta Celnarja, s kterim je šel do postaje južne železnice, kjer je rekel Celnarju. da s*a naj počaka, doki er ne pride iz skladišča. Kmalu je prišel "Braktikant" iz skladišča ter rekel Celnarju, da mu je slučajno zmanjkalo za vožnjo blaga 37 K. Prosil ga je, naj gre takoj k mami, da mu jih posodi, kar se je tudi zgodilo. Za pot mu je obljubil 10 K. Naglo je de-čko z veselim src-em pritekel s 37 K in jih izročil ' Oberfuehrer-Kontrolorju'. Ko je ta imel denar, je rtkel dečku naj ga z voznikom počakata, da bode pri blagajni še ostalo plačal in potem bodo naložili. Celngr in voznik pa sta čakala bogatega ptujca, ki se pa ni več povrnil in se je najbrže odpeljal z go renjskim vlakom.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zaradi snežnih žametov je bil kon
eem februarja na državni železnici med ITnzmarktom in Mura v o, oziroma med Muravo in Mauterndorfom ves železniški promet za več dni ustavljen.
Nesreča. V Spodnjem Dravogradu je lastnik umetnega mlina Jakob Majdič prišel z nogo med dva valjarja, ki sta mu nogo do polovice zmečkala. Dasi so ga takoj prepeljali v slovenjegTaško bolnišnico, ter mu odrezali nogo, je vendar v strašnih mukah umrl.
Umrla je v Št. Ilju pri Velenju mati dr. Josipa Kotnika, sodnijskega tajnika v Celju.
V	Ptnju je umrl posestnik in bivši gostilničar, AJeksij Brunner.
Z bajonetom zabodel je v ptujski okolici neki pijonir kmečkega fanta Antona Ceha. Rana ni nevarna.
Konknrz sta napovedala v Mariboru trgovec Josip Pichler in pek Avgust Zinky.
V	nož se je zaletel z očesom v Stu-denicah pri Mariboru 91etni šolski učenec Tripolt. Deček je oslepel na desnem očesu.
Pred celjskim porotnim sodiščem je bil obsojen 351etni posestnik Anton Tome iz Poprove na tri leta težke ječe. V Ameriki je Tome ponaredil 50 bankovcev po 20 K, ktere je poizkušal spečati, Iko se je povrnil nazaj domov.
Ponemčevalne šole na Spodnjem Štajerskem. Potujoč po Spodnjem Štajerskem, se mora človek Čuditi, da se nahaja v teh krajih toliko an alfa-
)1 AVSTRIJSKO DRUŠTVO J
J1 V NEW YORKU, \ \
\ X 31-33 Broadway, 4. floor.•

n
Daje nasvete na infor« $
^ jf macije, posreduje brez- 0 ^
i* plačno službe, ter deli v
^ j potrebnih slučajih pod- |j ^
pore.	^ j
i j Pisarna odprta: od 9. ure zjutraj do 5. ure popoln dne vzcmži nedel) In praznikov.
f.t
betov, kakor znabiti nikjer drugod. In kaj je temu krivo? V prvi vrsti nemške šole in potem naši predniki, ki so nam zapustili pač vzgojevališča. ktera pa služijo samo v potujčevanje na^e mladine. Vsakdo se lahko prepriča, da ljudje, ki so obiskovali slovenske šole. še danes znnjo pisati in brati, med tem, ko tisti, ki so se učili v nemških šolah, danes ne znajo n:ti svo jeera imena ped pisati in to samo zaradi teira, ker ne rabijo in tudi ne potrebujejo v medsebojnem občevanju tujega jezika, kar je zopet očivi-ilen dokaz, da se j m vsiljpje učenje nemščine, ktera je potem v njih dal jnem življenju popolnoma nepotrebna. Seveda so temu tudi naši duhovniki krivi, ker oznanjujejo božjo besedo v marsikterem kraju v nemškem jeziku, ter ne pomisl jo. da s tem uladijo poL našim nasprotnikom. Toda vse, kar je prav; če nam že vsiljujejo nemške šole, ni treba, da bi mi morali poslušati tudi v cerkvi prid:ge v tujem jeziku. Poglejmo si ljudi \ slovenskem Pohorju in Goricah! Tu se v nekaterih vaseh ne najte sploh nikakor-šnega narečja, temveč govori se neka mešanica, ktere človek, ako pazno ne posluša in je ni navajen, ne more razumeti; tega niso toliko provzročiii privandrani Nemci, kolikor so krive ponemčevalne šole, v kterih sc ljudje niso poučevali v materinščini.
PRIMORSKE NOVICE.
Iz Kringe v Istri se poroča: Tu smo imeli v tej zimi veliko sušo. Tri mesece ni bilo dežja. Zato je začelo primanjkovati vode. Dne 21. februarja smo dobili obilo dežja; sedaj pa razsaja silen vihar. Severna in vzhodna Istra imata snežno odejo. Ljudje so poprodali vino, največ na Kranjsko in v Gorico.
Suša v Istri. Iz Tinjana: Skozi cela dva meseca ni bilo tukaj kaplje dežja, tako, tako, da smo si ga želeli, kakor v poletju. — Vsi vodnjaki so se izpraznili — a naša slavna "podešta-rija" ima kljub temu vedno druge skrbi, kakor da bi poskrbela za prepo-trebno vodo. Vlada je ponujala že tisočake za napravo občinskega vodnjaka, toda signori so mnenja, da je za hrvatskega kmeta dobra tudi ka-ljuža. Oj tužna Istra pod tujčevo peto!
Zadeva z Lloydom. V italijanskih financielnih krogih vlada veliko razburjenje, ker hoče vlada, da se "Lloyd" reformira in natančneje nadzira z Dunaja. Avstrijsko misleči krogi pa žele, da se tudi tu postopa s tisto strogostjo, ki je potrebna v tukajšnjih razmerah.
HRVATSKE NOVICE-
Zaradi velikega snega, je bil koncem februarja ustavljen poštni promet med Ogulinom in Gospičem.
Umrl je v Makarski naslovni škof Pavlovič-Lučič.
Obrtna komora na Reki se je izrekla za ohranitev skupnega carinstva med Avstrija in Ogrsko.
Bošnjak — japonski major. Pred leti je vstopil v japonsko vojno mornarico Bošnjak Sunarič, doma iz Dol-ea pri Travniku. Te dni je pisal Sunarič svojim sorodnikom, ki žive v Sarajevu. Kakor je povzeti iz tega pisma. se je Sunarič udeležil na japonskem brodovju obleganja Port Ar-thurja; ker se je v boju odlikoval, je bil po kapitulaciji Port Arthurja povišan na čast majorja ali pomorskega kapitana 1. razreda.
BALKANSKE NOVICE.
Avstrijsko brodovje pred Solunom.
Dunaj, 22. febr. Dohod avstro-ogr-skega brodovja pred Solunom je naredil v Carigradu velik vtisek. Napačna so poročila, da se hoče z bro-dovjem pritisniti Turčijo, naj izvrši finančni reglement. Brodovje se bode tudi izkrcalo v Smirni in v drugih turških pristaniščih.
Carigrad, 23. febr. Neprestano se še odpošilja orožje in streljivo preko Soluna v notranje dele Macedonije. Nekteri mislijo, da vse te priprave niso namenjene za vojsko z Bolgarijo, temveč z Avstro-Ogrsko. Nadomestna rezerva se sklicuje skoraj v vseh letnikih pod orožje. Prihod avstro-ogr-skega brodovja v Solun se razlaga tako, da je Avstrija hotela posvariti s to demonstracijo, naj opusti Turčija oboroževanje. Toliko pa je gotovo, da vsaj za sedaj sultan noče prav ničesar slišati o finančni kontroli v Ma-cedoniji ter bi rajši videl, da odloči orožje.
Sofija, 24. febr. Iz Macedonije in Stare Srbije že zopet prihajajo čiru-dalje bolj razburljive vesti. Z bližajočo se pomladjo tudi narašča znova vstaško gibanje in krvavi boji so na dnevnem redu. V Košanih je bil umor-
jen višji 6rbski pop Cvetkovič, pa tudi več drugih uglednih Srbov je tajni revolucijski odbor obsodil na smrt.
Solun, 23. febr. V vilajetu snuje neki dr. Šumalov bolgarske in srbske eete, ki skušajo pridobiti prebivalce zato, daj bi Macedonijo okupirala Avstrija. Temu gibanju pa se Srb" nečejo pridružiti, temveč pa le Bolgari in katoliški Amavti.
Boris Sarafov je izjavil da je nje- I govo mnenje o turških pripravah to le: Turki se oborožujejo v Macedoniji za to, da uduše ustajo. V ta namen bodo morali vojaško zasesti najmanj 350 najvažnejših mest. Vsled tega bo brez dvoma došlo do spopadov med prebivalstvom in vojaštvom. Zato se hoče Sarafov požuriti, da ga dogodki spomladi ne bodo iznenad li. Razni I okrožni četovodje že sedaj marljivo delajo, a Sarafov bode potem uredil skupno vse gibanje.
t
SLOVENCI IN SLOVENKE! Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar!	(v d)
Kje je IVAN GORNIK po domače Skopin, doma iz Žigmaric pri So-dražici na Dolenjskem? Pred 6 leti je bival tukaj na Ely, Minn, a od tedaj se ni več čulo o njem. Rojake po Zjed. državah prosim, da mi naznanijo njegov naslov. MAT. DE-JAK Box 1047, Ely, Minn. (13-15—3)
•Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem britko vest, da je naš preljubi oče
Daniel Predovič
v petek, dne 3. marca 1905 ob jedni uri po dolgej in mučnej bolezni, previden z sv. zakramenti v 63. letu svoje starosti v Gospodu zaspal.
Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 5. marca ob V2II. uri iz hiše žalosti v slovensko farno cerkev m potem na katoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica brala se je v slovenski farni cerkvi.
Nepozabnega rajnkega priporočamo v blag spomin in molitev.
Pueblo, Colo., dne 6. marca 1905.
Frančiška Predovič, roj. Milavec, soproga.
Daniel, Milan, Vladimir in Elias Predovič,
sinovi.
Karolina, Franica, Zorica in Pavlina Predovič,
hčere.
-' —H-;. r:1
/f
Kje je IVAN FEMENZ, doma iz St. Vida na Dolenjskem? Za njego7 naslov bi rad zvedel njegov brat: ALOIS FEMENZ. Weir City, Kansas.	(13-16—3)

SLAVJANSKA TOVARNA TOBAKA,
===== Tobak pošiljamo po pošti ali pa z ekspresom.------
Ker kupujemo in prodajamo Bosanski, Turški in Staro-krajski tot>tii< na ci^bielo, ga moremo oddajati ceneje, nego ktera koli amerikanska tvrdka.
20 zavojev najfinejšega bosanskega tobaka samo........................ $2.00
40 zavojev le................. ........................................50
SO škatelj cigaret, v vsakej po Io0 komadov, skupaj 500 cigaret	00
L0<>0ciSaret...................... .................*----Tli 11 "IZ TJI11 ifiS
ZoO smotk............................................................................................................$300
Denar pošljete lahko v naprej, ali pa pri ekspresu. — Pišite na CROATIAN TOBACCO COMPANY
543 West 47th Street	New York Citv
KO JAKI — DOBK4DO&LI! Taem rojakom, Mofeiu p« i* Clevelanda in okolice, priporo-reiaa svoj« mar«da«
GOSTILNO
ma 1796 St. Clair Street, Cleyelaad, 9.,
kjer se vsakemu postu postreže c dobrim Cslnmbia, redno »v»-žim pivom, okusnim domačim vimen ali dobrim whiskeyem. Na razpolago imam tudi fine smedke.
Rojakom, ki potujejo po Amieriki, ali dotlim iz stara domovine, dajem poceni lepespal-me sobe (prenočišča) ter hrano.
Rojskil oglasite se torej pri domačinu, v mojej star«j in do- E bro znanej gostilni. Pri meni 1 boste dobro, ceno ic gostoijub- P no pestrečeoi,, za kar Vas za- Is gotavljam.	^
Zabeležite si dobro moj na-slov!	'	i
V obilen poset se najtopljeje I priporočam.
Z TslaBpostoranjem
.Tosip Perko, |
gostilničar, 1795 St. Clair St.. h CLEVELAND, O.	p

Cenjenim njam, da so
rojakom nazna- šr
Iščem svojega brata FRAN JANCA, doma iz Trebeljske fare na Dolenjskem. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti JOSIP JANCU, 4817 Harrison St., Pittsburg, Pa. (9-13—3)
Kje sta IVAN VERSCaJ in JOSIP BANOVIC? Pred letom dni bivala sta v Castle Gate, Utah. Za nje bi j rad zvedel: PRAN PAVLIK, L Box 393, Rock Springs, Wyo. (8-11—3)
POZOR!
Rojakom Sle v em c em im bratom Hrvatom ee priporeism naj topleje ter nsrssnjsm, da prodajam raznovrstni , parebretme listke, »emjavsm mevee ter odpošiljam demarje v star« dome rime.
PoetreAa solidna im peitemm.
Z veleepoštevsnjam
BOŽO G0JZ0V1C
tss Okeetmmi St., JOKMATOWN. PA.
NAZNANILO.
Društvo sv. Ivana Krstnika It. 87 J. S. K. J. v Clevelandu. Ohio, ima naslednji odbor:
Predsednik: Fram Spelko. 1130 St. Clair St.; podpredsednik: Ivan Poš. 35 Diemer St.; I. tajnik: Ivan Avseo, 1234 St. Clair St.; IL tajnik: Rudolf Poi, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdi nand Tifold, 86 Munich St.; zastopnik: Josip Perko, 1785 St Clair St Odborniki: I. Fran Krašo7ec. n. Ka-rol Jarc, HI. Ivan Anzelc. Pregledo-valci knjig in računov: Ivan Brodnik. Fran Milavec in Fran Kranj c. Maršal: Miha Pintar; vratar: Fran Milavec; zastavonoša: Ivan Strekalj; spremljevalca: Ivan Lušar in Josip Zupančič. Društveni zdravnik: E. J Kehres, St. Clair St., Cor. Wilsor Avenue.
Družtveme seje se Trie vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Union. 1696 St. Clair St.
Naslov sa pisma je: Ivam Avsec, 1234 St. Clair St., Clovolaad, Ohio.
Vsak novi nd plača pristopnino pj starosti, im sicer: od lt. do 25. lesa $1.00, ed 25. de 30. leta $1.50 od 30. do 35. leta $2.00, od 85. do 40. let^ $3.00, od 4«. do 45. leta $4.00. Pristop k Jednoti znaša $1 za vsake starost.

telefon kadar dospe* ma xako postajo v Nev Tork im ne veš kake priti k FRANK SAJLSSJfc-JU. Pokliči številke 8795 Cortlamdi in govori nI o venske.
harmonike, j
ktere jaz izdelujem, v Washing- S tonu patentirane za Ameriko. 'W Delo je izvrstno in solidno Ce-ne so zelo nizke in sem prepri-čan, da bodo odjemalci zado-voljni.
Najtopleje se p. iporoča	s
John Golob, iS 3 203 Bridge St., Joliet, III.
^'^iOTr^iir,!^?,^;? is^i	v;.;, ^^ijif^
M %
PIRUHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom znancem ali prijateljem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER
109
Greenwich Street, New York, IV, Y,
PODRUŽNICA: 1778 St. Clair St., — Cleveland, Ohio.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj
= pošiljam	_
100 kron av. vel j. za $20.50
in 15 centov poštarine, ktera pa ostane za $1.00 ali $1.000.
fe Ee Ce CoHlflS
M * 9
Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje:
Spoftovani p«sp<>d profesor I
.laz sp"(1:ij jy<ipisnna sp Vara zahvalim za Ya5 trud in za Va?e u?eno /dru 'Ijsiije. Victim nak-mu naredu picelH Ameiiki sporočam, daste Vi pravi iti j»iiin zdravnik, kteri zutnorc ozdraveli vsakejn 1*>1-
NARAVNA
CALIFORNIJSKA VINI
IN A. PRODAJ.
Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo naši bolni rojaki najzanesljivejše na
zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A,
ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on.
A J.a..!	ker on jedi ni pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in
7nrau VSP ilfllH7rlI radi te^a ozdravi vse možke in ženske bolezni bodisi U4iUIUVI 1UU MUIUC.II If akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljučah. prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrali, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja t samega sebe, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje. ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični
Dobro črno ia belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro bel* ali drno via o 50 centov
galona. Reesling 55 centov galona.
.Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo.
Drožnik od $2.25 do $2.75 galona.
SHvovica po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust.
Spoštovanjem
Štefan Jnkše,
P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co„ CaL,
mka. Veliko zdravnikov sem t>osk'.i5nla tuk:ij v mestu I'ueblo. a nije-din mi ni mogel pomnnati. J>"kteri zdravniki so mi rekli, da mi ni nič.a kako more vendar zdrnvčlovek i-kaU zdravila in tro?iti denar, če tnu ni nič. Vi. pa mi niste tako rekli, ampak ste me v svoji veliki žalosti lepo izprašali o mojej te?kej bolezni in mi ]>osiali zdravila, po kterih sem takoj čutila olajšanje v pljučih in prsih, a podruglč poslanih zdravilih sem — hvala lJo;;u i Vam— popolnoma ozdravela, tako da se čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera s<> priobčila v svoih listih tega izvrstnega zdravnika iu nas tako o pozoriia na najboljšega zdravnika.
S tem končam pismo — Vam do gsoba hvaležna.
AN'A GORŠF..
433 Rush St., Pueblo. Cola
Častiti gospod i
Naznanjam Vara. da so me Va?a zdravila prav dobro pozdravile. Že v dveh dueh sem bil veliko boljSi in ko sem porabil vse, sem bil
popolnoma zdrav. Zato se Vara srčno zahvaljujem za Vasa sdravila in ostanem do groba hvaležen Vam Ukani prijatelj.
GEOKGE rilERNIK.
llrowufield, Pa.
Draci gospod profesor •
Kar se tiče uspeha clede poslanih zdravil Vam naznanjam, da sem po uživanju i-tih popolnoma ozdravil i>d kalija in bodenja v prsih in želoaeu. Sjirao ono steklenico, v kteri je zdravil" pr -ti i/padnn-ju las. 5e rabim in kakor vidim, z dobrim uspehom, k-r so mi lasje res preut-hali izpadati in sem prepričan, da zopet zrastejo. Spoštovanjem
Vam udani	VINfENC SUŠTAIL
P, O. Box Hti, Moon Run, Pa.
Cenjeni gospod r
Vam neznanim, da sem prejel Va5e pismo, v kterem me vpra? ate kako se kaj počutim. Sedaj sem popolnoma zdrav iti prav dobro počutim. Zato se Vam srčno zahvalim, ker ste me ozdravili v talco kratkem času. Pozdravljam Vas udano in ostajam s spoštovanjem
GRFGOR SKFRAR. P- O. Roi 61. Cumberland, Wyo.
opišejo svoje spolne balezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo na Dr. E. C. Čollins-ov zdravniški zavod.
Zatoraj, rojaki Slovenci, mi vam priporočamo samo in ocliiio le slavneg-a in izkušenega Dr. E. O. COLLINS, 31. X.
Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov,opišite natančno vašo bolezeni navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter pošlite pismo na ta-le naslov
DR. E. C. COLLINS, M. I.,
140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in poponoma ozdravili.	'

ZEListelr-
Zalost in veselje.
Spisal Andrejčkov Jože.
(Dalje.)
Dan je napočil, ali Aleš se ni mogel prav nič zavedati, proti kteri strani gre. Goščava se je potezala dalje m dalje, in kmalo sta prišla naša dva vjetnika na nfako hribovje, kterega rob se je potezal tja t daljavo. Po tem robu sta sklenila potovati dalje, kajti v dolino si nista upala, ker sta se vedno bala priti sovražniku t pest. Tudi je Aleš nekoliko sklepal, da bode to pogorje brž 3ro ne tisto, kjer je stala poprejšnji dan njegova baterija. Stopala sta urno dalje po grmovju, kolikor je dopuščala neugodna pot, ter vedno vlekla na ušesa, če ne bi slišala od kod streljanja; pa vse zastonj. Aleš jo že jel dvomit'*, da bi hodila po pravi poti in večkrat je rekel svojemu tovarišu, da bi bilo najbolje, ako bi se vrnila, ta pa je silil le dalje, rekoč: "Med ljudi ne smeva. jesti nimava ikaj, ako ne prideva do av-etrijan-sko armade, sva ztrubljena."
Vreme, ki je bilo celo noč neugodno, se je sedaj še bolj popačilo; jelo je deževati in z gostimi oblaki pre-preženo nebo je obetalo, da se ne bo tako brž zvedrilo. To je napravilo še večje težave našima begunoma, ne le da sta bila premočena do kože, ampak tudi pot je bila vsa polzka, da sta le z veliko težavo rila dalje.
Noe se je zopet jela približevati, deževalo pa je še -neprenehoma, ikot bi se bili vsi studenci na nebu odprli. Lakota je obadva hudo trla in le up po rešitvi je jima dajal moči, da nista omagala na poti.
"Polde!" pravi Aleš, ko prideta do neke globeli, podobnej kotlu, "noč je že, ne vem. če bova mojrla dalje v temi po takovej slabej p*.ti. Tufcaj-le je pripraven kraj. Zakuriva si ogenj, da naju ne bode zeblo, in ko dež pojenja ter se nebo nekoliko zjasni, pomahava jo zopet dalje. Ako pa do jutri opoldne ne prideva do našega tabora, morava se vrniti, kajti meni se čudno zdi, da bi bila tako daleč naša vojska.''
Polde je bil popolnoma zadovoljen s tovariševo pogodbo, ker mraz mu je pretresal že vse ude in njegova rana jela sra je vedno bolj skeleti. — Pod robato skalo, kjer je delalo gosto grmovje nekol:ko zavetja pred dežjem, izvolita si ležišče. Aleš nalomi nekaj suhega brstja in po dolgem prizadevanju se mu je sponeslo, da je vpihal ogenj, 'ki je dajal blago gorkoto utrujenim udom.
Aleš je dobro sprevidel, kako tare njcpovejra tovariša lakota in tudi sam je čutil vedno bolje to nadlogo. Ali kako si pomagati? Nikjer v obližju nobent ira človeškega stanovanja, samo gozdna drevesa, ki nerode užitnih j sadov. Ko bi bila imela orožje pri sebi, ubila bi bila med potjo kako divjo žival, pa sovražniki so jima vse odvzeli, samo majhen žepni nož imel je Aleš pri sebi. Tiho sta sedela na mokrih tleh in strmela v eno mer v pla-pajoči ojjenj. Nobeden si ni upal raz-odeti drugemu svoje britke težave, kot bi se bala drug drugemu s tem odvzeti pogum.
To fcihoto kmalo predramijo trdi koraki in — "hvaljen bodi Jezus Kristus!" začuje se možki doneči glas v obližji.
Aleš in Polde planeta obadva h ikratu kviško, začudena gledata krog sebe, od kod bi prišel ta nenavadni človeški glas.
Sedaj se približa iz goščave mož srednje starosti v meniški kuti ter obstane nekoliko korakov pred našima begunoma. Ognjen žar mu je obseval resni obraz, čegar čelo je bilo nabrano v gube; njegove ponosne, pa vendar nekako ljubezen eznanujoče oči so bile vprte na naša dva popotnika. kot bi hotele na mah pregledati vso njuno notranjost. Kro? ledij seiral mu je bel prevoz, na kterem je visel paternoster s križcem. To je vdihnilo beguncoma novi pogum, zraven pa tudi sveto spoštljivost do tega moža. —
"Kdo sta in kam sta namenjena, prijatelja t" praša ju prijazno, ko sta še vedno strmela vanj, nevede prav, bi-Ii verjela lastnim očem, ali ne. da :u obišče tukaj še kr ia človeška duša in v takovem vremenu.
Aleš se je ta čas, odkar je bil na Laškem, že pre.-ej privadil tega jezi ka, zatoraj nemudoma odarovori: "Xe srečna beiruna sva, avstrijnn^ka voia-tka, doma iz Slovenskega blizo Ljubljane. Ušla sva iz vjetja in sedaj hodiva že dva dni po tem hribovji, pa nikakor ne moreva priti do naših čet. Tudi je nama kraj popolnoma neznan, toraj ne veva, hodiva-Ii pravo pot. ali ne?"
"O, siromaka, kam sta vi dva zašla!" odvrne menih, "vi dva sta se obrnila ravno v nasprotno rtran; kje je avstrijanska meja že za vama, še nekaj milj in pri morji bosta."
"Pri morji!" začudi se Aleš, —-i "da, da, lahko je mogoče, saj že hodiva dva dni po dnevi in po noči. Meni se je vedno zdelo, da ne greva prav, pa gotovo vendar nisem vedel. Kaj; nama je sedaj začeti?"
"Počakajte do jutri," pravi menih ter sede k ognju, da bi si posušil nekoliko premočeno obleko, "jutri vaju jaz spremim do kaeega morskega mesta, kjer se morda dobi ikr.ka barka, na ktprej se potem lahko vrneta zopet
domov. Po suhem vama je nemogoče, ne mogla bi se vedno ogibati ljudi."
"Ali, častiti gospod", pravi Aleš, po morji je nama še veliko bolj nemogoče, nego po suhem. Spoznali bi naju takoj, da nisva Laha, razun tega pa tudi nimava denarja, da bi plačala voznino."
"Le v Boga imejta zaupanje, on nikdar ne zapusti revežev; kar se tiče vajinega zavetja, pomagal bodem vama jaz, kolikor bode mogoče, čeravno sem sam tudi revež, izgnanec."
"Vi, častitljivi oče, pregnanec? To je neslišano!" vzklikne Aleš pri teb besedah.
"Da, pregnanec.''
"Pa vendar rakaj?"
"Zavoljo resnice."
"To je hudo. — Ali vendar česa so vas obdolžili? Kaj niste imeli nobenega prijatelja, da bi vas bil zagovarjal in vašo nedolžnost dokazal? Ne zamerite, da se predrznem izpra sevati vas o rečeh, ki mi niso mar; v nesreči se človek nekako bolj vdo-mači z onimi, ki so v enakih okoliščinah."
"O, prijatelji, prijatelji!" pravi menih in nekov pomenljiv smeh se mu je zibal krog ustenj, "svet ve tolikanj pripovedovati o prijateljih, a vendar jih je tako malo, ki zaslužijo to ime. Dokler človeku sije sreča, pri-
"Kdo ve?" pravi menih, "moje misli so ravno te, da potujete z menoj, kajti od ondot vam bode najložje priti zopet domov."
Pri teh besedah je Aleš popolnoma pozabil svoje britke osode in samega vejelja je poHubil častitemu očetu roko. — Rim, to slavno mesto, imel je sedaj videti. Nikdar ne bi si bil tega mislil. Oče Alfonzo mu je pripovedoval razne znamenitosti tega kraja in Aleš si je že v duhu naslikal velike cerkve z visocimi zvoniki, dolge vrste visocih hiš, kakoršne je že videl po nekterih mestih v Italiji in druzega več.
Med temi pogovori je dež pojenjal, nebo se je jelo jasniti in rvezda sa zvezdo se je prikazala na nebu; nastala je ona krasna noč, kakoršne so sploh navadne v gorkej Italiji. Oče Alfonzo je opomnil, da bi bilo sedaj dobro odriniti dalje, da bi prišli &ei mejo, ali Aleš se je spomnil svojega tovariša Poldeta, ki je bil nekoliko zadremal pri ognji ne razumevši nju-
nega pogovora, ter se ravno sedaj probudil. Na bledem obrazu bilo je znati, kako slaboten je in Aleš je zelo dvomil, da bi mogel dalje potovati, ako se ne okrepča z jedilom.
"Častiti oče", dejal je, "moj tovariš je grozno slab, od včerajšnjega večera ni imel ničesar v ustih, razun tega je pa tudi hudo ranjen na roki Bojim se, da ne bi obležal."
"Ranjen je? Pa mi niste prej nič povedali", pravi menih ter stopi bli žje. Polde odvije obvezo, in rana, 'ki jo je naredila kroglja, bila je še nekoliko zatekla, ker vedna mokrota je napravila prisad. Alfonzo ogleda rano, vzame nekovo mazilo iz majhne škatljiee, ki jo je imel pri sebi, ter namaže roko, potem pa zopet obveže "To bode roko varovalo mokrote," pravi, "splahnilo bode oteklino in urno zacelilo rano. Mnogim je ie pomagalo."
Ko je dokončal ovoje delo, odpre popotno torbo, vzame iz nje kos sira in steklenico vina ter ponudi polovico
jazen mu je ves svet, vse bi ga no- i Mali duhovni zaklad, fiuo
silo na rokah, kedar pa ta zbeži, zginejo tudi prijatelji, enako senei, k= se na tihoma umakne mogočnemu solncu ter pripusti pisane cvetke pe-•kočim žarkom, da slednjič popolnoma ovene. Davni rimljasiski pesnik je pel:
"Dokler bodeš srečen, Imel bodeš dokaj prijateljev; Kedar napoči pa čas britki, Ostal bodeš sam." Le nesreča uči spoznavati prijatelje. kaikor ogenj zlato. — Imel sem prijatelje, prijatelje v samostanu, ki
Cenik: knjiga
KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 10» GEEEN-WICH STREET, NEW YORK.
Naš cesar Franc Jožef I., 20c. Navodilo za spisovanje raznih pisem,
80 centov. Nemščina brez učitelja, 40c.
MOLITVENE KNJIGE:
vezane v
usnje $1 ..Q0.
v šasrin-usnie $1.50.	„ » .
e t tt c	Nesrecnica, 30c.
^veta Ura, fino vezana, snjrnn, $lo0.
Zlata šola, z zlato obrezo. $1.00.	jj* preriJ*' ™
Rajski glasovi, platno, zlata obreza,
(mieen molitvenik), $—.40.
Nikslaj Zrini tki. 20«.
Najdsnček, 20c.
Otroška pobožnost, platno vezane, ru- __ . .
deča obreza $-.25	f1\ "»dijskih otokih, 30e.
Vrtec nebeški, platno, zlata obreza,	5as dom' L do IV- zezek> P° 20«-
60 centov.	Naselniksva hce, 20c.
Nebeške iskrice, platno, zlata obreza,	Na™dne pripovedke, L ii IL 4*1.
G0 centov.	vsak 20e.
Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata	0ce nas' Povest-
obreza, $1.20.	°° zon- (Cankar), pesmi, 50c.
smo se ljubili med seboj, ali ti mi Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, tihih ječerih, (Meško), povesti, niso mogli pomagati prav nič, sicer $1.20.	vezano, / Oc.
bi jih doletela enaka osoda z menoj Sv. Rožni venec, platno, zlata obreza, Poduk rojakom Slovencem, 30e. vred. Svetni ljudje pa. oh! ti večjidel $1.20.	Primož Trubar, (Aškerc), pesmi, 50c.
zaničujejo naš stan in največje vese-, Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, Podobice svete, razne male. 3c. lje imajo, ako nas grdijo po raznih ! $1.00.	"	Prst božji ali izgladi, 15c.
časnikih in knjigah." — Pri teh be- Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza, Poslednji Mohikanec, 20e.
sedah je omolknil oče Alfonzo — tako hočemo imenovati meniha. — Cez neikaj časa pa je zopet začel: "Ker nas je osoda nocoj tako čudovito združila, tri pregnance, hočem vama povedati uzrok svojega pregnanstva. —
$1.50.	Prva nemška vadnica, 35e.
Skrbi za dušo, platno, zlata obreza, Pregovori, 30c.
Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Pod turškim jarmom, 20e. Princ Evgen, 20c.
$1.80.
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE.
Abecednik, slovenski, 20c.
Pred nekimi leti sem bil nekaj časa Ahnov> an<*ležko-nemški slovar 50c.
v Ljubljani v samostanu —"
Aladin s čarobno svetilnico, Blikano, PravlJice, 20c.
Prešernove poezijs, broširane, 50c. Prešernove poezije, vezane, 75c.
"Oh, v Ljubljani ste bili!" seže ^0 centov, mu Aleš v besedo, ki se ni mogel zdr- Andrej Hofer, 20c. žati veselega vzklika pri menihovem Avstrijski junaki, 90e. omenu o lljnbljanskem mestu.	Admiral Tegetthof, 20e.
"Da. v Ljubljani, v vašej deželi. Ave Marija, 10c. kakor ste mi prej pravili, in še sedaj Earon Trenk 20e
me prešine radost, kedar se spomnim Belgrajski biserf z*animiYa povest. 15c.
onih časov. Ne le da je dežela krasna. Berag
polna naravnih čudežev, temveč tudi g^ek, v jrevo ypreženi vitez, prav- „
ljudje so ondi blagi, pobožni, kolikor	10e>	±tusKo-japonska vojna, z slikami, iz
sem se prepričal. — Pozneje pa sem genetska vedeževalka, 20c.
moral zapustiti prijazni ljubljanski Burska vojska, 30e.
samostan, ker sem bil poklican nazaj Božični darovi, 20c.
V svojo deželo Sardinsko, kjer sera Bleiweis8i Slovenka kuharica, $1.80
živel v blasri zadovoljnosti in edinosti _	.	.
, .. . , .. . • i - • -rr- Cvetke, pesmice in povesti, 20c.
med svojimi sobrati v tihej celici. Ko - . /rJ. .	.. ' . .
Potovanje ▼ Liliput, 20e.
Pavliha, 20c.
Pravila dostojnosti, 20e.
Ročni slov.-nemški slovar, broš. 40e.
Ročni slov.-nemški slovar broš., 75e.
Ročni slov.-angležki besednjak, novi.
30 centov. Rodbina Polaneških, Sienkiewicz, 1-3 $3.00.
haja v nedoločenem času. do seda.; izšli 1—5, skup 50c. Ribičev sin, 10c. Radecki, 20c. Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča, 40e.
e je potem vnela vojska med Sardi- Cesarica Elizabeta, življenjepis, 10c Reposter, 20C.
^ni bratje, 20c	,n	Roparsko življenje, 20c.
Cerkvica na skali, pravljica 10e.
nijo in Avstrijo, iskali so nekteri sovražniki duhovščine povsod prilike, obdolžiti nas kakih pregreškov, najbolj pa so prežali na samostane, ker ti so jim vedno trn v peti. Ker smo prijazno sprejeli nektere avstrijanske
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina borograjska, 30c.
Cesar Maksimilijan L, cesar mehikan
ski, 20c.
poveljnike v svoj samostan — kar je 9as je zlato» 30c" dolžnost vsakega ikristijana —, ob- Cetrto beril° za slovenske «clt, 50e. dolžili so nas skrivne zveze s sovraž- Druga nemška slovnica, vezana, 50c. Sanjske knjige, male, 15c.
Razglednice, newyorske, 3c.
ti narodna noša, 3e. „ ljubljanske, 3c n velikonočne, slov., 3c. Spisovnik ljubavnih in ženitovan^skih
pisem, 30c. Sanjske knjige, velike, 30c.
niki. Posebno mene, ki sem živel dalj	Darinka, 20e
časa v Avstriji, dolžili so izdajstva.	Doma in na tujem, 20c.
podpihovanja ljudstva itd. Zastonj	Evstahija, 15e.
sem opravičeval sebe in svoje sobrate,	Eno leto med Indijanci, 20c.
izgnali so nas iz samostana, onim je	Evangelij, 50c.
bilo dovoljeno ostati v deželi in iskati	Erazem Predjamski, 15c.
pribežališča v kakem drusrem samo-	Grofica beračica, od 1—100 stanu, meni pa je bilo zaukazano za- 6.50.
pustiti deželo v treh dneh. Nikomur	General Lavdon, 30c.
ni vest nič hudega očitala; bili smo	Golobček in kanarček, 15c.
si popolnoma svesti svoje nedolžnosti,	George gtefenson, oče železnic, 50c.
zatoraj nas tudi ta bntka osoda ni	Goj!dovnikf L ^ IL del> ^ 7Qc>
tolikanj oplašila. Udali smo se v voljo	Godčevski katekizem, 15c.
božjo, poslovili se s solzami v očeh	u^dvifc^ i5c
ter razšli <na razne kraje. — Danes
od rana hodim že neprenehoma in
nocoj sem mislil priti do kaeega pa- .
, . --- 4. i , -u-u v Hitri racunar, 40c
stirskega stantca v teh hribih, ali v	. '
Hirlanda, 20e. Hildegarda, 20e.
Spretna kuharica, broširana, 80e. Spretna kuharica, vezana, 80c. Stric Tomova koča, ginljiva povest,
50 centov. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c.
zvezek, Sl0venski Saljivec, L in IL knjiga, ' vsaka 20c. Stanley vAfriki, 20e. Srečolovec, 20c. Senilja, 15c. Spis je 15c.
Stoletna pratika, 60e. Spominski listi, 25c. Sv. Notbnrga, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20c. S prestola namorišču, 20c. Stezosledec, 20c.
temi sem zgreSil pravo ter dol-o Hubadl PriPoved^e, L in H. del, vsak Spisi v ljudskih šolah, 30c.
-	. ^ .	1 . -	° po 20»	StT-ola« on.
šaril po hosti; slednjič zagledam ne-
/ ,	,	i j • • -	Izza mladih let, 40c.
kako s\itlobo izmed d revi a in sreen	T	.	'
, ,	-v ,	.	Izanami. 20c.
je nanesla, da sem prišel ravno k va-
Alešu so menihove besedo globoko v srce segale; nikdar ne bi si bil mislil, da morejo ljudje tako hudobni biti in preganjati po nedolžnem take može. Če mu je že prej vdihnil duhovnikov častljivi obraz in resno pa ven-
Strelec, 20e. Šaljivi Slovenec, 90c.
v _ .	ŠalJivi Jaka. I- in IL del, jedna fenji
Izidor, pobožni kmet, 25e.	ga, 20c.
Izdajalca domovine, 20c.	Štiri povesti. 20c.
Jaromil. 20c.	Timotej in Filomena, 20c.
Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11, Tisoč in ena noč, $6.50.
skupaj f^.00 — posamezno $1.00. Tiun Ling, 20c.
Krištof Kolumb, zgodovinski roman. Voščilna knjižica za vse prilike, 20c.
(novo). 50c.	V gorskem zakotju, 20c.
11-1 •• 1 v .	' Kneipi), domači zdravnik vezan Venček pripo7esti, 20c.
iar ljubeznjivo obnašanje mnogo spo-	' ^ezan, oue. Vse2na]ec
Krvna osveta. 15e.
Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30c. Vrtomirov prstan. 20c.
štovanja do nje-a, zgodilo s^ je to	Crni Jurij' 20c'
sedaj še tem bolj. ko je videl, kako Kako je zginil	20(5
voljno prenaša božji služabnik vse te
nezgode.	„„ ,
.	Kalan, povesti. 20e.
,vnm Pf,Jp	namenjeno vašo Lažnjivi kljukec, 20c.
potovanje? prasa	Aleš "Idite zo- Lurške podobicei 5c.
pet v Ljubljano, ondi vas ne bodo Leban, sto beril 20c preganjali, gotovo ne."	MaIi yitpz< j ^ jjj deL $2 5Q
Oče Alfonzo se je nasmehnil tem MIadi samotar( j5e. pnprustim mislim avstrijans-kega vo- Mati Eožja z Bled-., 15c. laka ter dejal: "Namenil sem se v Mali katekizem, 15c. Rim. v sredisee katoličanstva; v obli- Marija> hči	20c.
zji svetega o<'0ta bodem preživel svo- Marjetica 50c je dni Ne bodem zapustil Laške, svo Mala pesmarica, 30e. je nule dežele, čeravno mi je nehva- Materina žrtev, 50c. lezna, ljubim jo za Bogom najbolj, Mirko Poštenjakovič 20e. vekaJ "	vsacega poštenega člo- Miklova Zala, 30c.
"	Mrtvi gostač, 20c.
"V Rim? — oh, to mora biti kras- May, Ery, 20c. no mesto, tolikanj lepega sem že sli- Mlinarjev Janez, 40c. šal in čital o njem, ali jaz vem, da Nezgoda na Palavann, 20c. ne boaem nikdar tako srečen videti Narodna biblioteka, posamezno, 20c.
, Nedolžnost, preganjena, 20c.
Veliki katekizem, 30c. V delu je rešitev, 30c.
Vojska na Turškem, 40c. V zarji mladosti, 25c.
Vstajenje, 20c.
Zemljevid Združenih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 23c. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25?. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30e. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja. 50c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, vse
skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60e. Zlata vas. 20e.
Zgodovinske povesti, (Vrhovec), I., II.
1IL, vsak zvezek, 40c. Žalost in veselje, zanimiva povest, 40e Zeninova skrivnost, 25c. 60 malih povesti, 20c. Opomba. Naročilom je pridejati de nar. Knjige pošiljamo poštnine proste.
Poldetu, polovico pa Alešu. "To-le", pravi, "razdelim vama, ikar imam vzemita blagovoljno in okrepčajta se, kajti pot je še dolga."
Aleš si ni upal 'takoj vzeti ponuja-ne hrane, prosil je meniha, naj le da polovico Poldetu, polovico pa naj obdrži za-se, ker on se čuti še dovolj trdnega potrpeti do jutri. Ali duhoven je vedel Aleševe blage misli in spoznal je njegovo pošteno srce, zatoraj ga je silil, naj le vzame, ker sam za-se ima še košček kruha, ikar je popolnoma dovolj zanj.
Počitek in krepčavno vino sta dala zopet novih meči Poldetu. Neutego-ma so se napotili dalje, in kmalo potem so prišli iz goščave na kolovozno pot, ki se je vila polagoma navzdol.
Med potoma je ponovil Alee Poldetu V9e Alfonzo re besede, ker ta ni razumel ladeine, ter mu povedal, da pojdet* sedaj v Rim * njim. Kdo je imel večje veselje, nego Polde, upal je morda zopet kmalo in srečno priti domov, ali vsaj k domačej vojski.
(Dalje prihodnjič.)
Nad SO let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI

SIDRO

CUNARD LINE
PARINIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM.
PASKIH IMAJf J1I# 9BSEŽ1N POKRIT PROSTOR NA KROTU ZA SSTANJS POTNIKOV TRETJEGA RAZRIBA.
o lpluje iz New Yorka dne 7. marca 1905. odpluje iz New Yorka due 21. marca 1905.
odpluje iz New Yorka dne 28. marca 1905.
ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA m parniM u dva vijak«. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja ia zal« prikladai aa tretji razred. JEDILA ao dobra ia potnikom trikrat ma dam pal miši poetrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje ia
The Cunard Steamship Co,, Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Beston.
67 Dearborn St., Chicago.
CARPATH1A ULTONIA SLAYONIA
Pain Expeller
kot najboljSi lek zoper
RETJMATIZEII, P0E0ST1TIC0, F0DAGR0 ita.
in razne reumatične neprilike.
SAnO; 2Set, In 5Oct." v \sch lekarnah
P. Ai: Ric&ter & Co.
. 215 Pearl Street, -rijflk New York.
NAZNANILX).
Rojakom Slovencem In Hrvatom, kteri potujejo če* Duluth, .naznanjam, da sem se preselil z ' mojim saloonom, in sicer prav blizo kolodvora.
MoJ S A L.OON se nahaja pod št1 409 W. Michigan St.,
| in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, ) kreni na desno in si takoj pri menu
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo ) naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-jkemu najboljSo postrežbo zago-' tavljam.
S spoštovanjem
JOSIP SCHARABON,
'•400 W. Michigan St.,
DULUTH, MINN.
Compagnie Generale Transatlantique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA CRTA DO HAVRE. PARIZA, SVJCE, INSMCSfA IN UURUANL
POŠTNI PARNIKI SOl
"La Lorraine'* na dva vijaka. -................12,000 ton,	25,000 konjskih	moč4
"LaSavoie" " " " ..................12,000	"	25,000	"	"
"La Touraine" " " " ..................10,000	"	12,000	**	"
"L'Aquitaine" ** - * ..................10,000	"	16,000	"	"
"La B»e»agne"............................... 8,000	"	9,000	"	"
"La Chan-pagne"............................. 8,000	"	9,u00	"	m
"La Gascognc"............................... 8,000	"	9,000	«	-
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Pfernlld odpišejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ori dopoludec Is ■iSča it. 42 North Rivet, ob Morton St., New York:
•LA TOURAINE •LA SAVOIE La Bretagne ♦LA LORRAINE •LA TOURAINE
16. marca 1905.'LA SAVOIE	20. aprila 1905.
23. marca 1905.La Bretaene	27. aprila 1905.
30. marca 1905 *I.A LORRAINE	4. niaja 1905.
6. aprila 1905 1 LA TOURAINE	11. maja 1905.
13. aprila 1905 * LA SAVO IK	IS n-aja 1905.
Farnika s zvesto zaznamovani imajo po dva vijaka.
H

=DCL
Frank Sakser^
109 Greenwich Street, New York
USTANOVLJENO LETA 1893.
o a
USTANOVLJENO LETA 1893.


DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro do* movino« IVIilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti t Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.
Sedaj pošljem lOO kron $20,50
m 13 centov poštar!ne, bodisi da kdo pošlje 85 ali 8500.
PAPflRPfinNP I SQTlk'F	P" izvirnih conah in potnikom koli-
i r^iVwaJlVV/l^il lu Lioi	kor mogoče olajšiim trud in skrbi. Vsakdo naj
—--—-- mi javi, po kterej železnici 111 kedaj pride v
Now York in nas mož počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj gre na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlandt iiv potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
HRAINK SAKSER,
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IV. Y.
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da ie druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon« 379g Cortlandt =

Telefon: 37915 Cortlandt



a-	^ .