številka 10 četrtek, 9. marca 2000 180 tolarjev o "Podarjene" sejmnine na rešetu C» Srečko Meh postavlja piko na 'T C» V kulturi nekaj močno ropota Prekratke počitnice Spet smo si lahko dali duška na račun številnih vsakodnevnih tegob, naših "dragih" politikov In številnih zmot. Takole smo ropotali po Šaleški dolini (slika iz Velenja), Mozirju, Sloveniji in povsod. ■ vos Počitnikovanje v Šmartnem ob Paki Spom/n na zimske počitnice je prf nekaterih učencih danes že zbiedei, drugi se na zaslužen počitek spominjajo zaradi takšnih In drugačnih dogodkov. Med slednji' ml 50 zagotovo otroci iz občine Šmartno ob Paki, ki so se odzvali povabilu tamkajšnjega društva prijateljev mladine. Društvo je namreč zadnji počitniški dan popestri^ io počitnice z delavnico umetelnega zgibanja papirja -Origami. Delavnica Je bila zelo zanimiva, saj so udeleženci vneto sodelovali pri izdelovanju srčkov, raznih predmetov Iz papirja. Tudi komentar nekaterih ob koncu: uf, Je bilo "fajn'\ potrjuje, da so pri tem uživali, UTp ISSN 0350-5561 Gorenje •••••••••••••• Dobri rezultati dela na začeticu leta V Gorenju, d.d, v Velenju so v prvih dveh mesecih leta 2000 na dobri poti, da uresničijo zastavljene poslovne načrte. Podobno kot januarja so tudi februarja v proizvodnji izde-lali več velikih gospodinjskih aparatov kot so načrtovali, saj so v povprečju delovni načrt presegli za 3 odstotke. Skupaj so februarja izdelati nad 171500 aparatov, od tega okrog 53000 kuhalnih, 43500 pralnih In sušilnih ter nad 75000 hiaditno-zamrzoval-nih aparatov. Tudi s prodajo velikih gospodinjskih aparatov so v Gorenju po prvih dveh mese-cib zadovoljni, saj so Jih samo v drugem mesecu pro-dali 40 tisoč več kot februarja lani. V primerjavi z tan^ skima prvima mesecema so letos prodajo že poveča// za dobrih 24 odstotkov. Za prodane izdelke januarja in februarja letos naj bi iztržili 11254 milijonov tolarjev. Sicer pa Je v ponedeljek, 6. marca, v Gorenju po tedenskem kolektivnem dopustu spet stekla redna proizvodnja. ■ Hinko Jercič Prodaja v teh dneh cvete, tako da morajo clo prevozniki čakati na izdelke. Usjj jjj Pravijo, dďke nihče ne poiutl dobro, dokler ok/er 00 pri tavIL Ali pa mu ga Je zastavilo žMJenJe. Ste/fitlp, da cllje, sploh visoke, laije dosegajo moški kot ' ien«ke, Je še vedno prisoten. Ker so manj obre* menjeni, ker Imajo doma iu^Jc/ ^času, ko $kr* r bijoča svojo kariero čuvai^ootroke/posgravVajo, iŠY bi' f pride do cilji k/ si ^e zi jkuhajo.,. A i^^g^^ujujejo prav//o^ ZÛ J letošnjem dnev^Sn^^a mno^ ženski klfga ne potredc^eyoVza iteWfne eneni drH v (étu, predstav/// stirl poMhno t/spesl doktorice znanost/. Dve ste ie spoznali cPrn^erlniHne pa vam predstavl/amo < , P<^gwr objavljamo n^ sedmi stranL. 'dv//aJo, smo o Ko se, recimo, ženska "zapusti" in prične kaza- li sledi časa, lahko gre k kozmetičarki, če je premožna, sipriwšči obrazni lifting. Siwrse da popraviti. Pri mestu ni nič drugače. Le prave kozmetičarje bo Uvba Čim prej poiskati. Ali pa }peracijskega bloka ne koristîjiv Opozoril pa je tudi. da velik del bolnišnice še ni zgrajen, na dokončno izgradnjo Še vedno čaka enajst lisoi kvadratnih metrciv in prav zato je še več kol polovica zmogljivosti ccfjske bolnišnice neustrezne - bolniki bivajo v tet doosemposteljnih sohiih, premalo pa je tudi sanitarnih prostorov. Končno sprejeli proračun M<)Z]RJli)-Mozlrslû občinski svetniki so na lebniarski seji sredi prejšnjega tedna po temeljitih pripnivah in obravnavah vendarle sprejeli letošnji pniračun, ki trenutno dosega 765 miliJon<»v tolarjev. Obravnavali s<"ï ludi nekaj kadnwskih zadev in i^Jh>kov. po pričakovanjih pa se je zaplello pri sprejemanju odloka o ustiinovilvi .Íavncgiivzgojno-izobražcvalncga zavoda Moziijc. Po Jokaj vroči razpravi so sejo prekinili, zadevo bodo dodal-no proučili in skušali opredelili moznc inačicc, vse skupaj pa bodo obravnavali na prihodnji seji. ■ /P Brez Izjem pri plačilu komunalnega prispevka ŠOŠTANJ • Odlok o komunalnem prispevku, ki so ga sprejeli v občini Šoštanj, Je bil v fazi sprejemanja deležen pre-cejšr\jih pripomb. Največ Jih je bilo na predlog, da naj bi bili plačila pris|>e> ka oproščeni i>raditelji na demografsko ogroženih območjih. V občini pa so demografsko ogrožena območja Dele vode, Dru^mirje, Skorno in Šenlvid, pred ireml leli je bil med la območja vključen ludi Šoštanj. Če bi predlagulci odloka le pripombe upoštevali, so meniti, bi glede na to, da velikdel občine sodi med demografsko ogrožena območja, odloka sploh ne potrebovali. I mkp Delavci slovenskih vrtcev na izpopolnjevanju VELENJE - V soboto dopoldne se bodo na stn^kovnem izpo-polr\jevar\ju v mestu srečali delavci številnih slovenskih vrtcev. V glasbeni šoli bodo vadili vrtčevskt pevski zlM>ri, v enoti Lučka pa bodo ustvarjali likovniki, ki bodo ob koncu pripravili tudi prlložnostnf» razstavo. Srečanje se ho pričelo ob 9. uri. ■ bi Dvajset let društva varnostnili inženirjev VELENJE-člani društva varnostnih inženiijevDVl Velenje delujejo na područjti ^umje Savinjske in Šaleške doline ter Kon)Ške • so si začrtali program dela v dvajsetem letu delo* vanja. Priznali so, dajimje pča. predvsem pa se bodo na njej kresala mnenja pravnikov. Presoditi bodo morali odločitev velenjskih svetnikov o odpovedi vsem sejninam in nagradam, ki naj bi jo ti sprejeli na februarski seji. mnenja o tem. kaj so pravzaprav sprejeli, pa so močno različna. "Ze ime komisije pc^e, kakšno Je n«iše delovno področje. Po zakonu o lokalni samoupravi bi bilo dovolj, če bi bila to samo komisija za pripravo statuta in poslovnika. V Velenju smo se odločili, da ista k<»misija bdi tudi "nad" občinskimi akti, ki sov pripravi. Sestajamo se pred rednimi sejami mestn^a sveta. Pankrac Semečnik: ' Tisti, ki nismo pravniki, na stvari včasih gledamo bolj populi-stično.' Na seji komisije presojamo pri* pravljeno gradivo. Predvsem gledamo, če je ustre2no pripravljeno in v skladu s statutom tn poslovnikom," nam je o delu komisije uvodoma povedal predsednik Pankrae Semečnik. Komisija ima običajno na obravnavano gradivo precej pri-jKimb- "Na seji mestnega sveta teh pripomb ne predstavljam. Zame je dovolj, da so vnetne v zapisnik komisije, pripravljaju gradiv pa so Jih dolžni upoštevati. Mora ni pa reči, da Jih v veliki meri upoštevajo. Na^ pripombe največkrat nimajo "globtikih" vsebin. Pogosto gre le za oblikovno pripravo. Želimo, da so gradiva priprav* ijenu tako, da so razum^iva." Na sejah komisije seveda sodelujejo tudi strokovni delavci iz občinske uprave. Predvsem pravniki. "Največkrat sejootvorim in podam svoje poglede na gradivo, potem pa se razbije debata bolj ali manj pripravljenih članov komisije. Vsi laliko podajo vsebinske pripombe. Seveda pa tistih ki nismo pravniki, nimamo vedni» prav. Na stvari gledamo bolj po pu I i stično." Pri nekaij več kot enoletnem delu v sedanji sestavi komisija ni naletela na večje težave pri delu. Pripravili so nov statut in ptîsliw- nik občine. Oba sla že sprejeta. "Ibje bilo najzahtevnejše delo doslej. Sicer pa posebnih pnj-blemov v tem mandatu ni bih». Predvidevam pa^ da bo pot rebrn» pred naskfdnj<» sejo, ko bomt) prejeli z^i pisni k tebniarske seje, presoditi skladnost ikIločitve o odpovedi sejninam in nagradam s statutom in poslovnikom," je prepričan Semečnik. ki o tem osebntï meni: "'li'dnosem prepričan, da nismo sprejeli tegjt, da se odrekamo sejninam in nagradam. Posten pek sprejemanja amandmaja, ki gii je vložil gospod Bojan Kontic, in sprejemanje sklepa, ki gaje prav tako predlagal Konlič na seji. je bil modificiran .s strani župana in za takega sem glasoval. Zalo sem trdno prepričan, do smo sprejeli sklep, da se predlog Bojana Kontiča o odpovedi nabadam in sejninam še prouči in da l>omo o njem odločali pred morebitnim rebalansom proračuna," ■ Bojana Špegel Mladi forum ZLSD Šaleška dolina Poliod v spomin na Hi«' ŠOŠTANJ, 26. febrnaija - Mladi Toruni Združene liste socialnih dem<»kratov Šaleške doline je organiziral pohod k Žlebniku, kjer Je 22. februaija leta 1944, padel Karel Destovnik- Kajuh. Iz Lajs .smo krenili ob 11. uri in k Žlebniku prišli Štiri ure kasneje- Bilo nas je 20 udeležencev. Na poti sta nas spremljala har-monikaša. Ob spomeniku je bil krajši kulturni program. Za sponzorstvo se zahvaljujemo 00 ZLSD Velenje in družini KiKlrun iz LajŠ. ■ Jure Kodrun Pohoćnii I. apríle Ivtos /iicel >x*IJ:it( nov veakon ti upra« vnom pustopku, ki 1x1 korenihi pusugcl vdosvdanji» prnLso urejanja upravnih jaúhw Sprcmembv se i»i)c(itj(» lako dvljvcvni v državni uprH>i kot dr/itvIjAnoni. MmUcíii ko sť prvi na sprcmemlx^ in priprav* ljuji». u lem so /ndiijih štirinajst dni potekala i/.r»liradovanja, pa dri^^vlj^nom se ni povsem jasno, kaj jih àkk». Tudi »Iranke bodo nninroć morule bolj aklivno sodelovati v samem postopku, da bodo njihove »ilitvve hitreje re.^ene. O tem, nH kaj naj iHimo pripravfje-nil smo sc pogovarjali /. Mileno Pećovnik, načclnico Upravne enole Velenje. Mimogrede naj dodamo, da so v (cj upravni enoii lani reševali vej sankcioniran homo lahko tudi mi hitreje ixiločali." 0 mja to samo zo upravne pavtopke ali velja ittdi, denimo, za sodišča ? MILENA PECoVNIK: "Zakon o upravnem poslopku velja za vse upravne (trgane. Po lem zakgovt>rÍ o vzposlaviivi vezav med izdajatelji odločb, lorej upravnimi organi in drugimi orga» ni;^acijamj, ki imajo javna pooblastila ter davčnim uradom. Tako bť>mo imeli evidentirano, Če bodo imeli ljudje do države ^ kakšne obveznosti." 0 Kako pa ho lo izgledalo v praksi ? MÍLENA PEČOVNIK: "Upravnomu dclavcu se bo na ekranu pi> kazala ikona s pluii in minusi. Če se bo izkazalo, da imajo občani ^e kakSne obveznosti, Ix^mo imeli verjetno posebno sobo, kjer se binlo izdajali sklepi o tem. da se odločba ne more izdati. Dogovorjeno pa je, da daike davčne uprave, in če leh povezav drŽava no bo mogla zagoKwiii, ali čo btido nasiali problemi, polcm se 1x5 najbrž izvajanje toga člena prestavikx" 0 Kako pa .^e pripravljeni na odzive Ijntli, li hodo včasih najbrt precej hnrni? MILENA PEČOVNIK: "Mi smoservis občanov in trudimo «.da s prijaznih tKintsom do strank težave, če se pi>javijo. sproti rešujemo. Upam. da bodo ljudje razumeli, da ni delavec za Žalterjcm ali v pisani neposreden krivec za lo. kar so dogaja. '/. dobro voljo, strpm^st-jo in pravilnim odncvsom, upam. bomo lo prebrotlili, Jih pa že sedaj vclikokrai p^^sluSamo za stvari, na katere nimamo nobenega vpliva. V zvezi z zakonom o taksah je žc bilo veliko kritik. Ampak zakon je bil sprejet lako kol je in mi smo ga dolžni dosledno izvajali." H Miiena Krstič • Planine Bolnišnica TopolšIcB Delitev bolnikov ali kako odteka denar iz periferije v center Nvkdj večnih bolnikov med slovenskimi Imlni.snicami marsikdaj kn>ji usodo preostalili, spl<^ inai\)^ih tovrstnih zdravstvenili iislanov. Med temi je bila restriklivnib ukrepov in lo h rez pravih razlogov, velikokrat deležna Bolnii^nica TopolSica. Pu nekaterih informacijah naj bi J i zdravstvena zavarovalnica pH sklť(>anju poj^odbe ^a letos znova omejila i^levilo storitev in tako vplivala, da bi republiško ministrstvo za zdr.ivstvo ponovno razmišlja Ici o njenem zjiprt-ju. Je to res? smo povprašali direktorja Janeza Potesa, dr med., spec. int. medicine. "Podalck je zame presenetljiv. Ob praznovanju 80-lelnicc naše bolnišnic« je republiški minister za zdravstvo v nagovoru dejal, daje ministrstvo ne kani zapreti, čeprav je z nekaterimi ukrepi v obdobju zadnjih nekaj Icl dokazovalo prav nasproino. ( cprav smo se nekako kar nava-dili na vsakoletni zmanjšan obseg dejavnosti, ocenjujem, da so 7a zdaj stvari stabilne," je komentiral vprašanje. Kot jc Se pojasnil, mroža bolnišnic namreč ostaja taksna, koi je bila, pa tudi v dogovoru ZÛ leto 2000 naj bi bil zapisan ob.seg dcjavnosU bolnišnična lanski ravni. Dodatnih "napadov'' lorej ne pričakujejo. Znajo pa se, po mnenju Polesa. stvari zaplesti pri finEinciranju, čc bodo sprejete nekatere sprejnembe, ki jih intenzivno pripravlja strokovni Slab Kj i nič nega contra v sodelo-vanjuzzavamvalniaxTa se zavzema za začasen umik projekta standardizacije oziroma zamenjavo omenjenega projekta z nec. ini. medicine o vk(jučevaf\|u Šaleške doline v njihova priA^deva-nja ne te pn ohmnilvi dejavnosti, ampak tudi p<» večji razpo« /.navnosti bolnišnice v iSirsem slovenskem prostoru:" Dolina se je vedno dobro od/ivala, doslej so bili odnosi kakoviMtnl in dobri. Vesel sem, da snu» iso) končiK» dojeli: pole^ proizvodnje rabimo tudi nadgradnjo in tisto, kar imamo doma, je praviloma bli/u, di^iro in na.^e. V lH»lnišnict .se zavedamo pomena dobrega dela, tesnega sodelovanju / bolniki, po.samezniki, piHljetji, organizacijiimU občinami v diHini in politiko. Prav na takšen način lahko obranimo ter razvijamo to, kiir imamo. Seveda pogrešamo kdaj pa kdaj katóno večjo llnančno injekcijo takrat, kadar priwimo za pomoč pri nakupu aparatur. pc>treb-nili za Še uspešnejše izvajanje prev«niivo, zdravljenje bolnih, pa tudi potencialnih N'ilnikov.mcdkaiorimismo lahko tudi sami. Na žalostjo la pomoč pogosto skromna. Nekaj dona torje v in dobrih ljudi se pojavlja, čc bi uspeli strniti vse niti 1er hotenja, bi lahko v dolini zrasel «udobnejši kompleks. Načrte imamo. Upam.da jiii bomo s pametnimi dogovori in umnimi vlaganji lahko tudi uresničili. Pri tem pa vendarle ne morem ptwsem mimo nečesa. Prav gotovo srni) pričakovali, da btJmo pred leti zastavljen projekt o celoviti nadgradnji in strukJuri zdravstva íransparenln<í razvijali vsi v prosUiru Šaleške doline, ne le mi sami ali Topolšica. Menim, da bi morali tudi skozi dejavnost Turistično informacijskega cenira oziroma ponudbe na usjrezen način promovirali stvari, kot so prcvenirvne dejavnosti, managcrski preglemo na tem področju uspeli zadeve zaokft>žiti, če bomo p<>«>krbcn za dobre namestitvene zmogljivasti, bomt^ lahko gostu, managerju. športniku ponudili pestre in kakovosi-nestorilve. ki jih na lem pn)sloru imamo in ki prav nič ne zaostajajo ZaI storitvami lako znanih centrov kol f^o Bled. Radenci in Šmarješke Toplice. UGODNA DEVIZNA POSOJILA Uvoznikom opreme in repromateiiala nudimo ugodna devizna posojila v nemških markah. ROK VRAČILA: do enega leta. POGOi: plačilni promet se opravi preko Banke Velenje, d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke. ® IZHODIŠČNA OBRESTNA MERA: 6-mesečnl EURIBOR -f 1,70 % nemško marko, s klavzulo o prilagajanju. Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki: 899-52-20 in 899-52-23. za /O j banka Velenje Bènkô Velenje d.d., Velenje, benine skupir\è Nove Ljubljanske benke vlenemstavku UIUBUANA - Opozorilna stavka zaposlenih v vzgoji in izobraževanju bo J2. aprila leUKin ne 14. marca, jc odk>čil glavni odbor sindikata v7goje in izobraževanja in znanosti Slovenije. Enak sklep jc sprejel tudi siavklcni v zdravstvu in swial ne m varstvu terjajo msvc ugodnosti, sc pravi viSjc plače, zalo sindikat zdravstva in sivialnega varstva poziva zdravnike in zobozdravnike k enotnemu nastopu v pogajanjih z vlado, sindikat Fides pa opozarja, da bi labko neenotnost in razdrobljenmt sindikatov dolgoročno le Škodovala. UIUBLJANA - Skupina za oblikovanje volilnih okrajev sc sestaja za zaprtimi vrati, pripravila naj bi predlog volilnih okrajev in ga poslala v obravnavo in potrditev državnemu zboru; pri icm ^e vedno ni znano koliko dela je opravila, niii nima natančnega robi, če bo mogoče, pu naj bi bilo to do prihodnjega tedna. VELÍKA POLANA - Jelko Kacin, predsednik parlamcnlarnc-ga odbora za mednarodne odnasc, jc v občini Velika Polana poslej nezaželen, je povedal župan te občine Štcian Prea, kar jc potrdil javni protest krajanw zaradi Kacinovc izjave na televiziji, da krajani v obmejnem incidentu niso ravnali prav, PIRAN -PcKiancc Istrskega demokratskega sabora v hrva.^kcm parlamentu je ponovil kakšno leto staro zamisel o v/poslavitvi skupne hrvaško-slovenskc uprave nad piraavkim zalivom; lo pismeni, da naj bi sosedi nad spc^rnim zalivom uveljavili začasno sovladje, oziroma skupnem suverenost na tem delu motja. UIUIiUI.ANA - Slovenske banke s 1. aprilom naj nc bi več jiunčile za izplačilo čekov tekočih računov državljanov, saj naj bi bile preveč izpizstavljene tveganju s poslovanjem s čeki menijo pa ludi, da jc prekomerno zadolževanje občanov pri obročnem odplačevanjem,s čeki le umetno vzdrževalo socialni status revnejših slojev, ŽALEC - Stečajni upravitelj Hmezad Kmetijstva Žalec in konzorcij kmelijsldli zadrugsta že pt^pisala kupoprodajno pogodbo, kar naj hi bila zadostna iwnova za rešitev leloSnje leiinc hmelja v Savinjski dolini; finanČJii del še urejajo, nakup tega podjetja v stečaju pa naj bi veljal okoli 630 milijonov lolarjcv. SLADKI VRH - Du^an Rebolj, predsednik Pcrgama, lo jc Kon/cdcracijc sindikatov Slovenije, je poleg vseh svojih sedanjih obveznosti prcv/cl ^ zača.sno vodenje sindikata Pcrgam v Palomi - Sladkogorski tovarni papirja, saj so člani sindikata .s 700 podpisi dosedanjemu vodstvu izrekli nezaupnico. BEGUN.IE- Slovenska razvojna družba ne bo kupovala mačka v žaklju, to sc pravi begunjskega Elana, dokler skupina strokovnjakov ne bo prci^edala cclolnc dokumentacije in odkrila dejaji-sko stanje Elana, katerega i>bveznostÍ naj bi znašale okrog J 05 milijonov nemških mark. LIUDUIANA - (^arinske dajatve pri uvozu osebnih vozil iz Evropske skupna^lisosc letosvprimcijasdz letom 1996 znižale za 80 odstotkov, glede na prejšnje Icio so nižje za polovico (nekatera vozilasi>^ sedaj tJpro^ena carine), Icia 2001 pa bodo odpravljene vse carine za vozila iz Evropske skupnosti. 4 KAS VAS GOSPODARSTVO 9. marca 2000 n ONOVitEC e Slovenski menedžerji proti obveznemu članstvu v GZS VELENJE - Doslej je veljalo, daje članstvo v Gospodarski zbornici Slovenije za podjetja obvezno, obvezno pa je seveda tudi plačevanje članarine. Na to je veliko pripomb, še zlasti med menedžerji malih podjetij, ki menijo, da nimajo veliko koristi od zbornice. To je pokazala tudi anketa revije Gospodarski vestnik. Ti predlagajo oblikovanje manjših specializiranih zbornic, saj bi na ta način lažje uveljavili svoje interese. Sicer pa je v tej anketi večina dobro ocenila sedanje vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije. Naprodaj obveznice Nove Ljubljanske banke VELENJE - Po uspešni izdaji obveznic pred tremi leti, seje Nova Ljubljanska banka ponovno odločila za izdajo lastnih vrednostnih papirjev. Celotna izdaja obveznic je razdeljena na dva dela. Višina tolarskega dela znaša štiri milijarde tolarjev po apoenih po 100.000 tolarjev, drugi del pa predstavljajo obveznice z valutno klavzulo, izdali so jih v višini pet milijonov EUR v apoenih po 500 EUR. Obveznice bodo zapadle v plačilo leta 2005. Tolarske obveznice obrestuje banka po TOM+ 5,25 %, obveznice z valutno klavzulo pa po 5,65%. Javna prodajo obveznic seje že začela tudi v Banki Velenje. Po uspešno sklenjeni javni ponudbi bodo imetniki obveznic vključeni v register pri Klirinško depotni družbi, banka pa bo vložila zahtevek za uvrstitev obveznic v borzno kotacijo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. ■ mz Tri hčerinska podjetja naprodaj NAZARJE - V začetku tega tedna se je iztekel javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo osnovnih sredstev družbe Glin Holding ter poslovnih deležev treh njegovih družb ali hčerinskih podjetij, razpis pa sta objavila Slovenska razvojna družba in Holding Glin. Ob vseh ostalih pogojih so morale ponudbe zagotavljati ohranitev delovnih mest in načrt naložb z zagotovilom, da bodo dejansko uresničene. Prva družba je Glin Žagar-stvo, ki zaposluje 267 delavcev, Holding Glin ima 2,67-odstot-ni delež, delež Slovenske razvojne družbe pa je preostalih 97,33 odstotkov. Kupce bo moral kupiti oba poslovna deleža, ponudba za nakup Žagarstva pa je 5 milijonov tolarjev. Enak znesek velja za nakup družbe Glin Pohištvo, ki izdeluje iverne plošče, zaposluje pa 106 delavcev. Holding Glin je lastnik le 0,67 odstotka poslovnega deleža, vse ostalo je v lasti razvojne družbe. Družba Glin Rip se ukvarja s podjetniškim in poslovnim svetovanjem, zaposluje 8 delavcev, Slovenska razvojna družba ima v lasti 93,33 odstotka poslovnega deleža, ostalo Holding Glin, ponudba pa znaša 100.000 tolarjev. Signal bo gradil tudi v KS Lokovica LOKOVICA - Podjetje Signal iz Ljutomera, ki gradi kabelsko omrežje v občini Šmartno ob Paki, je podpisalo pogodbo za izgradnjo omrežja tudi s KS Lokovica. Omrežje gradijo v treh fazah. V osrednjem delu KS so kable položili takrat, ko so izvajalci del za izgradnjo daljinskega toplovodnega sistema polagali cevi, drugi del omrežja naj bi gradili sočasno s Telekomom, tretjega pa naj bi gradili delavci Signala sami. Kot je zatrdil direktor podjetja Janez Godec, bo sistem lahko služil svojemu namenu po opravljenih delih Telekoma oziroma takrat, ko bodo omrežje lahko priključili na obstoječi šoštanjski kabel-sko-razdelilni sistem. Za zdaj na terenu še niso preverjali, kakšno je zanimanje za spremljanje TV in radijskih programov preko kabelskega omrežja med krajani Lokovice. Po besedah Godca tega najbrž tudi ne bodo storili, ampak bodo omrežje zgradili na celotnem terenu in šele kasneje pridobivali naročnike. ■ tp SKinWHWI Do tretjega Marca smo zbrali 2.462.280 SIT. Vsem se za humanost In pomoč najljepše zahvaljujemo. KREKOVA BANKA d.d. Ugodna ponudba kreditiranja prebivalstva DO 5 LET za komitente in nekomltente Poslovalnica ŠOŠTANJ, Ul. Lole Rlbarja 2, Tel.: (063)883-020 VVAVW. krekova-banka. si 'Pa, bo oie-i^^c^^'/ V chve^f^c'. Elektronika Velenje Ima nove lastnike Proizvodnjo bodo podvojili v mesecu februarju je postala multinacionalna družba s svojo poslovno enoto v Angliji, edini družbenik družbe Q TRADE, d.o.o. Velenje, ki je lastnik večinskega paketa navadnih upravljavskih delnic družbe Elektronika Velenje. Ta mednarodna družba ima globalne interese na področju proizvodnje televizorjev in bo s svojimi finančnimi, kadrovskimi, oskrbnimi in tržnimi potenciali prispevala k povečani proizvodnji Elektronike Velenje na okoli petsto tisoč barvnih televizorjev letno. Q TRADE, d.o.o. bo tudi v bodoče upravljala Elektroniko Velenje, predsednik uprave in direktor družbe bo še naprej mag. Drago Šulek, podpredsednik uprave in tehnični direktor pa Zvonko Es. Direktor mag. Drago Šulek je prepričan, da bo povezava z multinacionalno družbo pomembno prispevala k hitrejši rasti Elektronike Velenje, med drugim bodo pridobili potrebna finančna sredstva za načrtovano povečanje proizvodnje. Lansko poslovno leto je Elektronika Velenje uspešno sklenila. Izdelali in prodali so 240.000 televizorjev, pretežno na zahtevna evropska tržišča, že letos pa naj bi jih 360.000. Po besedah Draga Šuleka proizvajajo trenutno 1300 televizorjev dnevno, že v kratkem pa bodo proizvodnjo dvignili na 1500 televizorjev na dan. Na novo so zaenkrat, za določen čas,, zaposlili 130 delavcev, ki bodo, če bo šlo vse po načrtih, dobili kmalu redne zaposlitve. Načrtovano proizvodnjo 500.000 televizorjev pa naj bi dosegli v dveh letih. ■ M. Zakošek Mag. Drago Sulek, predsednik uprave in direktor Elektronike Velenje: "Od povezave z multinacionalno družbo si veliko obetamo, predvsem pa pričakujemo finančna sredstva, ki jih potrebujemo za podvojitev proizvodnje televizorjev, po katerih je trenutno zelo veliko povpraševanja. Gorenje Notranja oprema^ program Keramika Znova aktualna plinifikacija Na predzadnji seji Sveta občine Šmartno ob Paki so svetniki dali zeleno luč za izgradnjo nove proizvodne hale ob obstoječih prostorih programa Keramike Gorenja Notranje opreme v vasi Gorenje. Kot smo že poročali, naj bi tu podjetje zgradilo 6200 kvadratnih metrov velik objekt za suho montažo kopalniških blokov, namenjenih tujemu trgu (vsaj tako predvideva idejni projekt), od tega v prvi fazi 3800 kvadratnih metrov površin. V njem bi dobilo delo približno 100 delavcev. Ko smo pred nedavnim direktorja programa Keramika Petra Letonja vprašah, kako daleč so aktivnosti za začetek naložbe, nam je povedal, da so te v tem trenutku zastale. Za zdaj jim zadoščajo najeti prostori v Velenju, za katere so podpisali pogodbo s Premogovnikom Velenje, njena veljavnost pa poteče v drugi polovici tega leta. Pa tudi sicer so se dogovorili, da bodo k naložbi pristopili le, če bodo tako narekovale potrebe. Bolj kot naložba v nove proizvodne površine jih - po Letonjevih besedah - v tem trenutku zaposlujejo rešitve za sprejemljivejši način oskrbe z energijo. Znova razmišljajo o možnosti plinifikacije proizvodnje programa Keramika. "O tem smo razmišljali že pred leti in naredili tudi prve korake, vendar smo od načrta zaradi predrage naložbe odstopili. Od konca lanskega leta dalje pa se o ekološko sprejemljivi in najbrž kasneje tudi stroškovno zanimivi možnosti energetske oskrbe znova intenzivneje pogovarjamo s predstavniki Petrola in Geo plina. V naslednjih dneh naj bi o tej temi spregovorili še z župani občin Šmartno ob Paki, Polzela, Braslovče in Moziije, za katere bi bila plinifikacija prav tako zanimiva. Glavni vod naj bi namreč zgradili prav na območju omenjenih občin. Mi smo pripravljeni vložiti v plinifikacijo kar precej denarja. Pogovarjamo se celo o tem, da bi sfinancirali izgradnjo podpo-staje za pretvorbo visokotlačnega voda v nizek tlak, kar bo velik zalogaj," je še dejal Peter Letonja. MTp Podjetje Glin GRIF Naložba za industrijo in kraj Podjetje Glin GRIF je družba za proizvodnjo toplotne energije, stisnjenega zraka in za distribucijo električne energije za celotno področje nazarske lesne industrije. Gotovo je in bo še v prihodnje osnovna dejavnost te družbe proizvodnja toplotne energije in oskrba z njo za industrijo in stanovanja Nazarjah. Prav za to področje bo letošnje leto prelomno, saj skupaj z občino Nazarje začenjajo veliko in za vse skupaj pomembno naložbo. "Že lani smo z občino začeli pripravljati projekt povečanja sistema daljinskega ogrevanja. Moderno rečeno je to ogrevanje stanovanj na podlagi kurjenja bio mase. Brez slabih namenov moram pri tem poudariti, da se glede takšnega sistema v zadnjem času v javnosti in sicer poudaija le Gornji Grad, kar seveda ni nič narobe, vedeti pa je treba, da takšen sistem v nazarjah deluje že od leta 1983, ko smo začeli ogrevati podjetje Elkroj, kije bil prvi porabnik te energije izven našega industrijskega območja. Žal takrat naše zmogljivosti še niso bile prirejene zgolj na lesne odpadke, zato smo v posameznih letih "pokurili" tudi precej ekološko spornega mazuta. Na srečo smo v zadnjih dveh letih s predelavami in izboljšavami naprav zagotovili možnosti za kurjenje samo lesnih odpadkov," pravi direktor družbe Glin Grif Božidar Vodovnik. Doslej je družba s toplotno energijo oskrbovala ostale družbe nazarske lesne industrije, objekte skupnega pomena, kot so delavski in gasilski dom, firme v gradu Vrbovec in podobno, tudi nekaj novejših stanovanjskih blokov, njihova želja pa je, da toplovodno ogrevanje razširijo tudi na ostali del Nazarij, torej na preostale stanovanjske bloke in zasebne hiše, posebej v novem naselju. Zato so tudi izdelali temeljito študijo o možnostih razširitve sistema daljinskega ogrevanja, ta pa je bila pogoj, da so uspeli na razpisu programa Phare oziroma čezmejnega sodelovanja, ki ga podpira tudi Evropska skupnost. Božidar Vodovnik: "Čeje doslej toplotna energija za zunanje odjemalce predstavljala 20 odstotkov naše letne proizvodnje, se bo z novo naložbo ta odstotek povečal na 30, morda celo 40 odstotkov. To je pač odvisno od zanimanja krajanov za priključitev na takšen sistem. Pri tem bi rad malo "pihnil na dušo" krajanom, saj morajo vedeti, da bodo prvi deležni znatnih ugodnosti in denarnih olajšav pri izgradnji omrežja in postavljanju podpostaj, kasnejši naročniki pa bodo priključek morali plačati v celotnem znesku." Pomembno je tudi vedeti, da je uradni nosilec celotne naložbe občina Nazarje, ker industrijska podjetja pač ne morejo prejeti nepovratnih sredstev programa Phare in slovenskih ministrstev. Svoj vložek v nakup novega kotla, torej v povečanje kotlovnice, bo nazarska občina spremenila v lastniški delež v družbi, znašal pa bo tretjino. "To seveda pomeni nujen začetek posodabljanja naše kotlovnice, saj trenutno obratujemo z 20 in celo 25 let starimi napravami. Z novim kotlom bomo zadostili celotnim tehnološkim potrebam, prav tako potrebam po sanitarni vodi in ogrevanju celotnih Nazarij, ugodno pa je tudi dejstvo, da bomo s tem pridobili možnost temeljite obnove sedanjih naprav. Temu moram dodati, da je iz tega projekta izpadlo ogrevanje Mozirja, seveda pa je to razmislek za v bodoče. Glede tega bo pač treba izdelati posebno študijo upravičenosti naložbe, za to upravičenost pa bi morali v omrežje priključiti vsaj celoten ožji del Mozirja," pravi Božidar Vodovnik. V zvezi s tem je nazarski občinski svet že sprejel odlok o oskrbi s toplotno energijo v Nazarjah, skladno s tem je podelil koncesijo družbi Glin GRIF za proizvodnjo energije, občinskemu podjetju Dom Nazaije pa koncesijo za dograditev sistema in upravljanje s celotnim omrežjem. Slednjega bodo začeli graditi poleti oziroma jeseni, ker postopek glede javnega razpisa za pridobitev sredstev programa Phare še ni sklenjen, prav tako ne razpis ministrstva za gospodarske dejavnosti. Dejstvo je, da bo nov kotel postavljen še letos, celotno omrežje pa bo zgrajeno najkasneje do začetka prihodnje zime. Vrednost celotnega projekta je 500 milijonov tolarjev, od tega vrednost naložbe v povečanje kotlovnice blizu 240 milijonov. ■ jP Naložbo bodo kmalu začeli 9. marca 2000 INTERVJU KASi iAS 5 Na pogovor smo povabili župana mestne občine Velenje Srečka Meha Pika na i mnogim vprašanjem Dokaj umirjeno in po zastavljeni poti teče živfjenje v mestni občini Velenje, odprtih vprašan), ki povzročajo nezadovoljstva, pa tudi mnoga nesoglasja pa je, če pogledamo zadeve malo bolj podrobno, vseeno veliko. Na pogovor smo povabiti prvega moža mestne občine Velenje^ župana Srečka Meha, v pogovoru z njim pa namenili pozornost Ďasti tem vprašanjem, saj menimo, da uspehe, kijih ni malo, sproti beležimo, 9 Pbia fHÍKfnonias/ za vse, kar xe dofiaja v feni oti/Mju je p» noveli zakona o hkaUti sa» moupra ki daje zs^pamin v(xje phMojmksii. vtxja. Kako ste vi zadovoljni z opravlje-nim iteUmi? SRIÎCKO MEHJ ••PristojiiORli i^upamw so vvCje, so pa večje ludi odgcwornífsli. Meni se /di 10 prav. Menim, da smo / Jelom lahko zadovoljni, proračun jc sprejel, v sveiu smo dosegli reki h v no dohcr Icon-senz. Veliko delamo. predN^em na infrasiruklurnih objckuh. letos bomo /a^eli grćidlli vihJo-voU v Vinski gori, naredili bomo projckie «i kanalizacijske sisîeme, zastavili nadaljnjo slan* wanjsko gradnjo, med pomemt>ne dosc:^kc pa Siejcn^ urcdiiev ireljcga pasu na JsalcJiki cesii (križišč proii Cîiv rid) in posodobitev Cesie lal-cev. Investicijska vlaganja bi>do icUK sicer skromncjáa, ptxstorlli pa bomo vse najnuj-nejSe na šolskih objekiih in vrieihr 0 Uspehe, kijih je ohiina Í e/e-oje tiose^la v ionskem leiu smo v uasem Časopisu ^proii in redno beležili. Mednje vse-kakor sodi uvrstitev Velenja med itajhpša c\'ropska me» sta. '/jtpan vi ste v proekiem teiu piwdurjtdi, da ta akcija mtxíni proraèn/i ni s/a-fa veliko, lahko (orej pricaku-jento. da ho \ eUnjetudi letos tako urejeno kot lani, ko je priiaiiovalo nmlnarodno ko» milijo? SRECkO MEH: "Mislim, da je bilo Velenje vedno lepo in seveda Oisio mesio, lakšncga so ga videli obiskovalci. Mi pa s icm nismo bili zadovoljni, kar je seveda prav in si Želimo lep^ mesio. Žc vrslo lei smo dosegali dobre uspehe na leknnwanjlh Slovenija lepa. urcjcna In Čisui. Lanski diïsc^ck jebila lorcj nadgradnja vsega lega ludi v evropskem merilu. Komiiiiji, ki nas jc oblikalii nismo 5>krivali sla-bosu, p(^ka;'alismoji ludi.Sia-ro Velenje in park, ob icm pa prcdsiavili projekle, kijih imamo na tem področju. Najbolj razveseljivo pri vsem je. da sti se v akcijo lako akiivno vključili na^i prebivalci, ki so naredili veliko, da jc bilo nase mesto, ko nas je obiskala evropska komisija zćircs zasul o s cvetjcm. Prepriian sem, da bomo aklivnosli na lem po-droCju nadaljevali, seveda pa ob lem upam, da nam ne bodo pobrala preveč energije in de- narja potrebna popravila z vandalizmi pov/roOene Škode, /'.al namenimo prcie?ni del denarja nwno za \o. Neposrednih slrt>Skov sodelovanja v tekmovanju Enîenlc riorale pa je bilo blizu 5 mili-jomw." 9 f'*
  • re-stavitvljo smo sprostili kar nekaj muzejskega prosiora na velenjskem p-adu, tuje Kultur-niča in mnoge galerije, ki so jih uredila podjetja. KtiUurni dom ne propada, na njem smo opravili vsa nujno potrebna vzdrl^evalna dela. med drupim smo popravili sireho in (oplovodno omrežje. Res pa [C. da jc la stavba stara H 4i) let in potrebna teme- ljile obnove, za kar bo Ireba pridobili precejšnja íinančna sredsiva. D<îkler jih ne bi>mo pridobili bo treba delali v taksnih razmerah, Spra.5ujem pase, če bi bila vsebina dela, v pasodobljenib prostorih kaj drugačna." ^ Pred leiom smo v Velenju ve-tih) ffnorili o prvst^u owov-nošolskvfío pro.Ktora, pa (a* krat ni bito dn.\eíenega .so}{lasja o (cm niti v s/rokov^ nih kroi>ih. Kaj delate na tem področju, ati ho odtoC'i/ev prt-pnšcena političnim inter^ esom ? SRECKO MEHj "Osnovnošolskega prostora je preveč, čez dve ali tri leia pa ga bo Se veliko več. îmijmo vse prostorske pogoje za prcbod na devetletno izobraževanje. Svet mesine občine Velenje čaka §c v prvi pokwici leta pomembna vsebinska odločitev in sicer bo moral r.izrešiii dilemo o tem, ali bomo iz občinskega proračuna linanciraii prazen Šolski prosi or, ali pa ta sredstva namenili za vsebinske programe m za razrešitev vrste odprtih vprašanj." 0 ÍAio^nJi pronièun Je varčevol-no /laravnan, fwravnati mo-rale dol^it iz preteklosti, ko^ tiko je (eh in kcko je tUf t^jih \plot t prišlo? SRECKO MKH: "Na seji sc^m zelo jasno In odločno povedal, da smo imeli 3l.dea'mbrd (ani za 317 milijonov neplačanih obvezniwli, i>d tcg;i 1511 milij^v mwza glasl^enoSolo. Nato je vplivala uvedba davka na dodano vred nosi, kije občina na pfibodkovni sirani ne more poračunati, delno pa so na to vplivale invcstieije, ki .se vlečejo skozi daljše časovno obdobje. Osebno menim, da deseiodsioina zadolženost proračuna ni problematična in ludi v svclu mestne občine Velenje smo sprejeli zelo konkretne usmeritve, kako to pokriti- l.'^O milijonov smo v ta namen predvideli v lcti>î^njem proračunu, prct>sta-lih 87 milijonov pu prcn.iàiinKî v prilKxinje leto." 0 Torej zanikate fiovorice, da naj bi inieia mestna ohčina Velenje v (em trvnuiku 1,2 mi' lijarde tofarje^' nepora rtianih ohvez/iosii, od tejifi za mi' lijonoy^ íak.^iiih, ki Jim Je rok plačila potekel Že pred 6 in več rrwseci? SRECKO MEH: "Lahko bi a'-kcl. daje nizanje takšnih podatkov oslarija ali pa nepoznavanje. a bo verjetno bolj dr?alo. daje lo zloba in pok'varjemwu î>tojim za številkami, ki sem vam j ill prej povedal." 9 Vodili ste zadnjo sejo. na kateri Je hH sprejel proračun pa iiuii sporen sklep o 4*dporcdi nagrad svetnikov in oheh ne-profesion ainih podinpartov. .Sporen zato, ker menda večina svetnikov ne ve, du je to izffiasovata. Va.š ko» meiitar. SRECKO MEH: "Svetniki in sveinice vedo kaj sprejeli. Bil sem nedvoumno jasen, Bojan Koniič pa tudi, koje predlagal, da se vsi svetniki In .welniee ter neprofe.slonalni podžupan in podžupanja, odpliki. Prav z^tosem predlagal sprejem rebalansa, v katerem sc naj upť>Aleva predlogsvelňika Bojana Kon-tiča, lîik^^npredlogstrokovne službe pripravljajo, na naslednji seji ga bom sveinikom tudi predlagal v potrditev in prepričan sem, da se bodo (xlločili lako, kol so se ob sprejemu sklepa, da se bodotxlpo-vedali sejninam." ^Uemr. ki bise mu na ta način odpo\'edaH svemiki. naj bi na» menih za îzff'adnjo prizidka k rarsfvetto delovnemu centru Jevk. To je osrednja luiloiha. ki se je loteva občina v letosnjan letu. na preizkus po ste postavili .solidarnost lerijčanm'. .saj ste zastavili ah cijo s katero ruý hi zbrali kar / czaključena najkasneje v lelu 2^2." % Občina l^etye Je znana /K) zelo visokem komunalnem standanlu, slišati pa Je, da nam ta propada. Je to res - aii je moi^e. da podobna kot na primerfasade, ztinemarjamo tudi vzilrže^anje teh ^^aprav? SREČKO MEH: '*Kodjctje v tem mcsccu pripraviti ustrezne ukrepe s katerimi bomo Ustavili propadanje komunalne infra.siruklurc. Seveda bodo ti pin'czani z znatnim dvigom cen." ^ Odlagališču komunalnih od* padkfív so šteti dnevi. Kar nekaj smo .slišati u skupni ak» ciji razreŠitw teh vprašanj za celotno severmzhodno Slove-nijo, ki naj bi skupaj zgradila sczjííalnico odpadkov. Ixth-kii o tem poveste zi kaj več? SREČKO MEH: "Trenutno razpravljamo o oblikovanju koncesionamc poglletju podpisali pogodbo in usianwili družbo, ki bo vodila 10 naložbo/^ 9 OospíMlarski .sul^ckíi sv siur pav.sem samostojni, občina pa vsekakor pomembno vpliva na njihov razvoj, za/íoia\iJa jim prostorske moztwsti. Menite, da ta vprašanja zadow-tjivo razrešujete? SREČKO MEH: "Vedno znova poudarjam, da bi morali razmejiti kdo jc za kaj odgovoren in kak-^nc možncwti imamo. Občina nima nobenega izvirnega prihodka, ki bi bil odvisen od moči gospam gospodarstva. Kmahi bo zajvil-njen prU'^lor obrtne cone Simona Blatnika, trenutno pa skupaj z večjimi podjciji opredeljujemo vsebino ccloinega območja pod starim jaSkom," 0 Kraji, ki niso ob p4*memhnih prometnih fjoieh, se te^e raz* vijajo. Še po.\ebiJ, če tudi sami ne storijo veliko, da bi do njih votlile dobre povezave. Pele-/yeJc na obrobju! SREČKO MEH: "Vpra^njc kaj je obrobje. Proti sredotežnim silam Ljubljane sc ne moremo btv rili. Tudi v.sega tistega kar nudijo velika mesta ne zmoremo. Sprijaznili se moramo ssprejeiim nacionalnim programom izgradnje ccst, kjer imajo avlo ce.sie prednost, ob tem pa smo lahko veseli, da smo uspeli dogovorili ptv>odobitevcestc proti Koroški in da je cesla .Arja vas uvrščena v rang iiilrih ccsl (takoj za avle vestami). Seveda pa bomo morali na celovito obnovo počakati. Bolj problematična je cesta proti Polzeli. Krajanom Senli-Ija smo na zadnji razširjeni seji obljubili jH'jnKKS Na nevzdržno stanje bomo pono\mo opozorili Ministrstvo za promel in zveze in Upravo za ccsic.'' 0 Slišati je, da pri oblikovanju oi>cinske uprave niste imeli najbolj srečne wke, da Hada nwd vosšimi sodelavci veliko razpiiij' SREČKO MEH: 'Ne vem zanje. Vsekakor zahtevajo naloge. ki so pred nami veliko doslednost in strpnusi. Dogovori o razpiHejanju skronmo ixJmcrjenih sredsievMi včasih trdi. V upravi jc vsak prcdsli>j-nik odgovoren za svoje področje in razumljivo jc. da skuša doseči zanj Čim več sredstev. Treba pa je vedeti, daje težko pritegnili strokovnjake v ol>čiask(» upravo, kjer so plače adminisi rat i vno določene. dcK» pa pogosto vezano na mandatno obdobje." 0 Varčevalno bo naravnano Idosnje leto, nenehno pmidar-Jate. Kaj konJcret/u» pa (o pO' metli? SREČKO MEH: "Sploh ne gre za to. da hi 5lo za kakžno posebno varčevanje, saj letošnja proračunska poraba ni okrnjena. Poudarjamo pa to. da bomo d<^cdno usklajevali odhtxJke s prihodki. (.>bo-jI so v proračunu zapisani v predvideni viSini. Doslej so proračunski porabniki ic áic-vilke sprejemali za dejstvo in jih od oWine skušali izterjati tudi v primeru, čc ni bilo pri-IMn'. Ib bomovlcii^njcm letu sproti usklajevali in tudi dosledno uresničevali. Proračunsko življe nje pa je zastavljeno povsem normalno. Prioriielo pri poravnavanju proračunskih obveznosti bomo dali plačam, na področju naložb pa <3snovnim kt^munal-nim dobrinam." ■ Mira Zakošek Teden boja proti raku Ni toliko pomembno kaico dolgo, ampak kako živimo! Prvi teden v mesecu marcu je svetovna zdravstvena organizacija namenila dnevom boja proti raku. Ob tey priložnosti z vrsto aktivnostmi želi predvsem osveščati množice o bolezni, kije na drugem mestu med vzroki smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja. Čeprav je to še vedno huda bolezen, strokovnjaki zatrjujejo, da ni razloga za obup. Seveda, če smo pozorni do svojega zdravja, do sprememb oziroma opozorilnih znamenj, in če jih čim prej zaupamo zdravniku. Bolezen je v tem trenutku ozdravljiva v približno 50-odstotkih, pa tudi preostalih 50 -odstotkov bolnikov lahko z boleznijo živi dokaj normalno nekaj let. Zdravje je resda človekova osebna zadeva, vendar spet ne tako zelo osebna, da bi ga lahko nekaznovano zanemarjali, še poudarjajo. Osrednja misel Iclošnjcga ledna boja proU raku je Zdravo /ivijenje - manj raka. Sporočilo je zgovorno samo po sebi. Nekaterim rakom se namreč lahko i/ognemo in i/boljšamo svoje zdravstveno slanje, če začnemo živeti iioJj /dravo. Zveza drušlev za hoj proli raku Slovenije bo v sodelovanju z nekaterimi ustanovami, zdravstvenimi delavei, društvi, katerih dejavnost se vključuje v prizadevanja po boljši osveščenosti, vzgoji /n-znamovula leU)snji leden boja proli raku v teh dneh. V Šaleški dolini se v la prizadevanja poieg referata xa zdravstveno vzgojo zavzelo vključujeta dve društvi, in sieer Društvo za biij proti raku, bolnicam z diagnozo rak na dojki, kot najpogostejšim rakavim obolenjem med ženskami, pa nudijo pomoč, delijo nasvete tudi članice Društva onkoloških bolnikov Slovenije Pol k okrevanju, skupina za samopomoč. Obe društvi imata sedež v prostorih Zdravstvenega doma Velenje. Najpogostejši raki v Republiki Sloveniji in najpomembnejši znani dejavniki tveganja: pljuča — kajenje, radon, azbest in nekatere kemikalije koža - maligni melanom (svetla polt. sončne opekline); druiii (prekomerno sončenje in nekatere kemikalije) debelo črevii in dnnka - dednost, hrana / veliko maščobe in malo vlaknin dojka - dednost, porod po 30. letu ali nikoli rodila želodec - okužba s 1 Iclicobacter pylovi, preslana hrana L malo zelenjave maternica - telo (debelost, nikoli rodila); vrat (pogosto menjavanje spolnih partnerjev) usla (moški), žrelo, grlu - kajenje in prekomerno pitje alkoholnih pijač prostata — dednost, hrana sečni mehur - kajenje, aromatski amini jajčniki - nikoli rodila. vsakemu povahilu za zdravstveno predavanje. Vsak zadnji ponedeljek v mesecu v prustorih mnterin.ske šole velenjskej^n zdravstvenega doma organiziramo brezplačne učne ure o sa-miipregledox anju dojk. V tem času, od 19. do 20. ure, je običajno tu prisotna tudi oseba, ki laliku nudi strokoven nasvet, koristmi informacijo, kako ukrepati, na koga se obrniti." Svojo trditev, da ljudje premalo naredimo za svoje zdravje, je podkrepila z ugotovitvijo o slabo obiskanih učnih urah, predavanjih. Nenazadnje tudi o preskromnem uptištevanju sedmih dobrih nasvetov slovenskega kodeksa proti raku: ne kadite in omejite pitje alkoholnih pijač, jejte sadje in zelenjavo ter pazite, da ne boste pretežki, stop pretiranemu sončenju, spoštujte predpise o varnosti pri delu, prisluhnite svojemu telesu, ženske, preglejte si dojke vsak mesec ženske, redno hodite na ginekološke preglede. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije Pot k okrevanju, skupina za samopomoč z rakom na dojki Velenje Društvo za boj proti raku Velenje "Ljudje premalo naredimo za zdravje!" Tako /airjuje predsednica Društva za boj proti raku Velenje Ksenija Karduš Mohorko, dr. med. Dejavnost slednjega je znova zaživela pred dobrim letom dni. usmerjena pa je predvsem na področje preventive, zdravstvenega pro-svetljevanja in vzgoje. Člani društva so laiki, zdravi ali bolni. "Predvsem s svetovanjem, predavanji se trudimo," pravi Kadroševa," ljudem povedati, kako naj zdravo živijo, da raka ne bi nikoli dobili. Tako ki>t na mnogih področjih tudi za to bolezen velja: kolikor znaš, toliko veljaš. Če se posameznik obrne na društvo, mu brezplačno ponudimo kar precej strokovne literature, Ksenija Hardoš Mohorko, dr. ki bo t)h skrbnem prebiranju med: " Predvsem s predava-odgovorila na marsikatero nji in učnimi urami njegovo vprašanje, tudi vide- poskušamo ljudem povedati, okasete. Radi se odzovemo kako naj živijo, da ne bi nikoli zboleli za rakom." "Vedno je upanje, takšno ali drugačno." Pavla Časi je prostovoljka koordinatorka Društva onkoloških bolnikov Slovenije Pot k okrevanju, skupine za samopomoč z rakom na dojki Velenje, .le ena od tistih, ki se ji je ob|)o-stavljeni diagnozi pred 12 leti zamajal svet pod nogami. "Sok sem doživela, ko mi je zdravnik rekel, da bo potrebno zdraviti mojo dojko. Takrat sem bila stara 45 let. Težko bi z besedami opisala, kaj sem doživljala v sebi. Na sreču mi je ob strani stala družina, me podpirala in bodrila. Občutek, da v najtežjih trenutkih nisem bila sam, da so me sprejeli takšno, mi je vlivala upanje. Krizo moraš v sebi premagati, sprejeti ljubezen tvojih najbližjih, zaupati zdravnikom. Kn je to mimo, je najbolje, da se vključiš v okolje in začneš živeli novo življenje. Čeprav ob postavljeni dignozi najprej pomisliš na smrt, temu ni tako. Rak je bolezen, ko je je treba sprejeti in se proti njej burit i," je pripovedovala. Njeno dojko so delno operirali. Zatrdlino je odkrila sama in kot je še posebej podčrtala, tiikoj ukrepala, čeprav o bolezni ni nič vedela, niti veliko slišala. "Čas je pomemben. Prej se odločiš priti stvari do konca, bolje je zate in za tvoje najbližje. Zapiranje vase, negotovost povzročata dodatne težave." Z velikimi in navidez nekaterimi nepremagljivimi se Pavla Časl:"Vedno je bolje več vedeti, kot malo ali nič. Bolezen spremeni življenje. Danes ga cenim drugače kot pred njo. Okoli sebe vidim stvari, za katere prej nisem vedela, da sploh obstajajo. " Rak je skupno ime za najmanj 200 različnih vrst bulez-ni z bolj ali manj znanimi nevarnimi dejavniki. Slovenija sodi med dežele s srednje visoko zbolevnostju in umrlji-vos^o za rak(»m. Po podatkih Registra raka Slovenije, ki deluje v okviru Onkološkega inštituta v Ljubljani, je biUt v letu 1997 v naši republiki na novo odkritih 8178 primerov; od tega 4143 pri moških in 4036 pri ženskah. Na prvem je še vednc» rak na pljučih (818 primemv pri moških in 190 pri ženskah), sledijo mu rak na koži (444 pri moških in 478 pri ženskah), na dojki (8 pri moških in 894 pri ženskah), rak želodca in debelega črevesa. Na območju Šaleške doline so v letu 1997 na novo odkrili 174 primerov, od tega pri 88 moških in 86 ženskah. Najpogosteje odkriti raki pa so bili: pljuča (19 moških, 7 žensk), dojka (16 žensk), rak materničnega ustja (II primemv), pnistate (13 primen)v), rak na želodcu (9 pri moških in 6 pri /.enskah), debelega črevesa (6 pri moških in 2 pri ženskah), kože (7 moški, 6 žensk) ter rak na danki (4 moški in 5 žensk). je srečevala na poti k okrevanju. Premagovala jih je z voljo, vztrajnostjo, optimizmom, oh pomoči družinskih članov, s pogovori na rednih srečanjih članic skupine, v katero zahaja vsa ta leta. " Nikoli ni za nič prepozmi, pravijo. Tudi za bolezen rak to velja. Nikoli se Človek ne sme vdati v usodo, razmišl,jati: kar bo, pa bo. Vedno je upanje, takšno ali drugačno. Boriti seje treba, če tudi podaljšaš življenje za nekaj let." Kako je živeti z boleznijo? Živi dokaj normalno življenje, pravi, a vendarle drugačno kol pred boleznijo. Zna ga ceniti na dnigačen način. "Zavedam se minljivosti vsakega trenutka, mislim na čim več lepih stvari. Zavedam se stvari okoli sebe, za katere prej niti vedela nisem, da obst^sgo. Resnično živim vsak trenutek posebej. Moje živ^enje je šele sedaj pravo, polno. Prej si nisem nikoli vzela časa zase. Ko pa resno zboliš, spoznaš, da ni pomembno nič drugega kol ti in tvoje zdravje. " Zvonka Sevšek, strokovni vodja skupine: "Bolezen ni le grožnja. Laliito je tudi priložnost" Pavla je ena od 35 članic omenjenega društva, ki deluje v Velenju že od leta 19X7 dalje. Članice se srečujejo na pogovorih, srečanjih vsak tretji torek v mesecu ob 18. uri. "'I\i se družijo ženske s sebi enakimi, z ženskami, ki imajo podobne izkušnje kot one. Spozni^jo lahko, da se tudi po lako hudi bolezni, kot je rak, da živeti še naprej. V skupini so nekatere, ki živijo že več kot 20 let po postavljeni diagnozi. Dobijo praktične nasvete za ravnanje, informacije o protezah in drugih pripomočkih, izrazijo .svoja čustva, stkejo prijateljstva, se poveseli-jo. Občasno organiziramo tudi predavanja strokovnjakov o temah, kijih zanimajo," je predstavila delo .skupine njena strokovna vodja Zvonka Sevšek, specialistka klinične psihologije v ZD Velenje. Poleg tega, je še povedala Sevškova. praktično v vseh slovenskih bolnišnicah, kjer so ženske operirane, delujejo pro.stovoljke, ki nudijo individualno pomoč bolnicam takoj po operaciji. Prostovoljke so ženske z diagnozo rak na dojki in sla od njihovega zdravljenja minili vsaj dve leti. Zít nuđenje pomoči so usposobljene, izobražene, vključene so v tako imenovano supervizijo. "Iz pripovedovanja prostovoljk lahko povem, da je njihov ubisk marsikateri pacientki pomagal k pozitivnemu razmišljanju o smiselnosti nadaljnjega življenja. S svojim zgledom te izpričuje, da je tudi po tej bolezni še mogoče živeti in se veseliti življenja. Obe obliki pomoči sta za bolnico zlata vredni. Ku ženske zvedo za diagnozo rak in (udi med zdravljenjem doživlj^o močne občutke strahu, žalosti, tesnobe, ranljivosti, krivde, sovraštva do sebe in drugih, nemoči, osamljenosti, sramu, zavisti, jeze, je pomoč nekoga, kije vse to že prešel kot balzam. Bolezen namreč ne prizadene človeka le telesno, ampak poseže globoko tudi v njegovo življenje, čustvovanje, v odnose, vrednote in podobno." Bolezen običajno jemljemo kol grožnjo, saj najprej pinnislimo na smrt. Sevškova zatrjuje, daje mogoče nanjo gledati tudi pozitivno, kol na en{) od življenjskih priložnosti. Ob njej se zavemo .svojih pravih potreb in vredncjt. preverimo želje in cilje, ocenimo, kaj nam pomenijo najbližji, sprejmemo njihovo pozornost in ljubezen, se osvobodimo nepotrebnih obvezno.sti, navad, škodljivih razvad ter najdemo srečo v majhnih, prej nepomembnih stvareh. "Ljudje se premalo zavedamo, da ni toliko pomembno, kako dolgo živimo, ampak kako," je sklenila pogovor Zvonka Sevšek. "Življenje je vrednota, zatu z osebnim smislom vsakega trenutka povezujmo ga v celoto" je sicer kratko sporočilo Drušlva onkoloških bolnikov Slovenije, o katerem je vredno vsaj razmišljali tudi takrat, kadar smo zdravi. | tp Zvonka Sevšek: "Večkrat poudarjam, da naj bolnice jemljejo besedo rak samo kot besedo, saj se je njen originalni pomen skozi leta spremen//. Svetujem, da naj bolezen jemljejo kot ovinek v svojem življenju, kot nekaj začasnega in naj načrtujejo dolgoročne cilje za svojo prihodnost. Okrevanje v prepričanju, mislih občutno pomaga tudi k telesnemu okrevanju. " 9. marca 2000 OB 8. MARCU KAS i AS 7 Dr. slavistike 6/ze/a Podpečan uživa v vlogi mame Doktorat za pomiritev raziskovalnega nemira Ima redko, malce nenavadno ime. I)i»bihi gaj« po mami. Po 4>čeUi p«i Je verjetno pcHÍedi»va« la ljubezen do nan^ve in pedu-^o^ke^a |M»klka. Njen doktorat, ki ga je uspešno opravila 16. decembra l^iH). je plod doip)letne^a dela in študija predroCje. dok-lorat pa nosi ntiziv "Shwenska sdpravjm (XÎ doma sama in na poti srečam zelo velik«) zanimivih in prijemih ljudi." Rada uČi slovenski jezik. Njen prosti Čas je, pravi, pravzaprav njen poklic, saj lahko v lîjem zdnizuje oboje - konjiček in strokovnost. Zelo veliko ^Iragoccnih izkašonj sije pridiv bila pri poučevanju dijakov v ril/ličnih programih Šolskega centra v Velenju, pri uspo&alv Ijanjii (Hlrasliii. na strokovnih seminarjih y<\ slaviste ter za posamezne skupine, ki želijo pridobili znanje iz slovenskega jezika in komunikolvigijo. Delo v nekdanjem velenjskem izvršnem svetu jo je obogalQi> z novimi spoznanji. Kol tujka je spoznala veliko novih prijateljev, domačinov. Prod Vsemi obveznostmi in zahtevami okolja, družbo, stroke jo in bo poslavlja tudi v pri-htidnje družina». "Vsi smo zelo zaposleni vsak na svojem pc>dn.)čju in načrtno .se trudim, da iz vsakega količka stanovanja v bloku veje di^mačnosl, varnost, udobje, mir. " Nekoliko p*)ZornejŠemu opazovalcu ne uide njen níLsmešek ob srečanju tudi z njoj manj poznami osebi\ prijazna beseda lakral. če jo kdo v pogovoru od nje pričakuje ali ne. ludi resnega izraza na obrazu, kadar je res pnreben. Kakšno mnenje imajo njej dijaki, ki jih poučuje, njeni dve najstnici - gimnazijki Jasna in Nika, mož Marjan, jc nismo vprašali- Niti to ni bil naš namen. Na klepci k njej smo se povabili /aradi S. marca, dneva ž«na. Kako gleda na praznik? Ne pr;tznujc ga. ker so redki prazniki, ki jih Nudejevi sploh praznujejo. Razmišljala pa jc. daje to pomemben dan za žensko. Brez njih življenje gotovo ne bi bilo lepo in prijetno. "Zaslužijo si. da na ta dan družba šo ptisobcj pomisli na ženske, ki se trudijo. da ima dni^ina ol'>čulek varnosti, ui.lobja, miru. sproščemv Sli. negujejo rože. skrbijo za živali- Zakaj na te Ženske? Ker družba leh vrednot ne prizna. Cas je tak, da bolj ceni iwj dni-gega - ambicije, uspeh, denar. Redko so takšne, ki zmi">rejo obivje - tidgovorno opravljali svoje poklicne obveznosli in hkrati i^bčudovanja vredno skrbeti tíí družino ter domače okolje." je sklonila r;izmišljanje o prazniku dneva žena doktorica jezikoslovja Sonja I ludof. m TP PERSPEKTIVA Vsak papež bolj papeškega najde Občasna skrb m vrednote, ki jo del občestva izrazi glefle načina življenja smiobne mladine, mi vedno zn<»va prežene slabt» voljo, ki se j(» utegnem nalepi kds^j če^ dan. Sem ne sodi le vztrajno zatrjevanje mentalno skopljenih dušebrižnikov; ki ne da bi vzgojili en^a samega, dnigim glasno očitajo pomai^ikljivo vzgojo njihovih otrok, pač pa tudi (»dločilve, besede in dejanja nekaterih pitslancev, svetnikov in županov, ki ponavadi kracyčiitek, da so gt^rnji- sodeč po njihovih izjavah • mladost preživeli v lanenih srajčicah na domačih travnikih, loveč metulje. lemntika me živo zanima, saj som bil sam navihan otrok, ki je smehljajivč žrl živce še tako potrpežljivim podagogi>m. Te lini. ko se mi ramena šibij<") p>d pezo civilne vojaške obveznosli. pa mi^ram kakšno ukano, ki bi malo zaposlilo nadrejene, prav zbezali iz sjxîmina, Tako me zadnje čase obhajil hn>mečii skrb. da se p^iliho ne preobriižain v zglednega državljana. Ne dolgo lega me je zaneslo na predstavitev, kakršnih se ponavadi v življenju ognem v širokem kiku. Slo je za knjigo Socialna ranljivost mladih, šlirih avtoric, ki sv, izjav in ug*Hovitev. ki bi kritikom dana.šnje mladine najmjm; kar je, pobrala že tako .šibke argumente. Ce povi^amem, znanstvenice ugotavljajo, da so mladi iznašli povsem nov komplet vrednot- Namesto plače in zavidanja sosedov st» začeli ceniti prosti čas, skladnost s samim sebi^j in druge nematerialne dol'ïrine, ki naj bi po teoriji vodile v dejansko osebno srečo. Če so bile prejšnje mlade generacije zadnjih petdesetih let družbeno angažirane, včasih cek) mililantne, sodiibna mladina, pušča vse to ob strani; Uidi na teh straneh smo ji pogoslo ("včilali apatičnost, koje zmogla protestirali Ic v primeru, da sn ji ukinili subvoncijc za prehrano, podražili inlcrnot. ali pa - še malo bolj nedavno - zavlačevali z gradnjo večnamenske športne ^ivorane. Nikogar med njimi ne skrbi, da .sc s ptililiko. torej odločanjem, ukvarjajo samo še drugi-Navadili sose namreč na nekaterim neprijetno zavest, da so za osnovno raven življenja dolžni pi>skrbeii sami in se lako počutijo od politike neodvisni- V slovenskem primeru, se po obdobju golobradcev lik po osamosvojitvi, s politiko ukvarja aktivno vedno bolj in bolj samo Še btarcjša generacij a. Ta je nad mladino že zdavnaj obupala, Ziiradi sUimsino sestave prebivalstva Slovenijo in vztrajnega zniževanja števila riîjsiev, pa so stranke svojo pozornost že zdavnaj obrnile stran od mladih, in lako se prepad med mladimi in slarimi počasi še poglablja. V leh krajih seje oblast do mladih obnašala Še kar prijazno. Če wamemi') za primerjavi^ Viiomiija Grosav Kranju, kjer pa seje mesta ravno v času njegove vladavine med skoraj popolno prepovedjo različnih koncertov in prireditev, prijela krilatica Kranjsterdam- Med generacijami je zavrelo tudi v našem meslu. Denimo ob sprejemanju akCiw za gradnjo mladinskega cciura. Za liste redke, ki niso uspeli opaziti: prejšnji leden so bili pidalki o njegovem srednje ljubiteljskem dck'vanju razprostrli skupaj s podatki o aktivnosti profesionalcev v Kullurncm centru Ivana Napoinika. Z njimi je občinski uradnik -skušal dokazati manjšo storilnosti slednjih. In čeprav razlika ni tolikšna, kol bi kdcî od tislih, ki so pred Icli požirali mi>raliziranje icrcialk iz mestnega sveta želel, in jc šel mladinskega centra morda zare& še ves poln začetnega elana, pa je vse skupaj vendarle ena mafu zmaga in en mali pokazatelj, da bi bilo treba ljudi, sicer Se ne do roba napolnjenih z življenjskimi m^KJrosimi, pripustili bližje k inslrumenUmi odkKanja in upravljanja. In to ne pokroviteljsko, pač pa partnersko. Dravo LcŠi in ekipa. A bi se nemara hitro pokazalo, da bi mladina ponujeno roko nehvaležno odklonila, in se še naprej raje ukvarjida z zadevami» ki se ličejo njih samih in ozkega kroga ljudi oki^Ii njih. Ib kažejo stavki iz gornje raziskave, ki jih bom kar navedel: «Mlitdi pniklicirajo visoko zanikimje politike. Ostajajo enostavno zunaj. Mladi so končno (xlkríli nekaj zase, kar spravi* Ja odraj>le v paniko • zabavo: zabavo-šport. zabavo-glasbo, 2abavo-potn»šnjo, zabavo-delo, ^abavo-ži v ljenje. Ker politika nima nič opraviti z ziibavo in deluje kol njena uničeval* ka. so mladi po lastnem samo razumevanju raje »nepolitični«. Kljub vsemu je ta političnc»stzel<»pi>llličnt)pc»menljiva; IVIladi se upirajo nesmislom in t>bveznostim, z uresničevanjem katerih se odrasli ne,smiseln<» izčrpavamo, ne da bi se z njimi identificirali.« To velja lako za domobrance, ust)d si prišli gor, da bi kJiko že dolgo živeli zelo srečm>, čc si ne bi vsakdana zapolnjevali z oslarijami in namesto za lastne - skrbeli za vrednoto bližnjega ■ Dare Hriberiek 8 KAS VAS VI PIŠETE 9. marca 2000 MNENJA IN ODMEVI Spoštovani bralci! Vťxií smo vsîikcgB vasiígíi prj>pcvku v nihriki Mnenja in odmevi. Vcndarnaj ne bodo predolgi. Pnspcvl«jv, dalj objavljali iT^iroma jih b*">nio krajSali l;islni presoji.V!^ak prispevek mi>ra bití opremljen z ndt)če sodelovanje. zla,sli ie, če bom mag. Kovaču uspel dokazali da je kul-lurn v mesini občini Velenje (Mniredniki« zii gledališče. temaLske večere, konecrle (poda-iki o lem izvirajo iz port>čila MC v Almanahu 2í)(í0), Ampak kako brez analize teže posameznih prireditev kar pavSalno odrekati »nadp^wprcčnost« I14prinídit-vam Kulturnega centra, ki jih jc pripravil cn in poi strokovnega delavca in O javnib delavcev (mag. Kovač trdi diijihje bilo 81) injihjc obiskalo 11,901) obiskovalcev v dvoranah, 3600 obiskovalcev na prostem in vsaj k: 10.000 med 80.000 obiskovalci Pikincga festivala. Komentar ni potreben! Sem pa prepričan, da Velenje potrebuje in zasluži obe vrsti prireditvenih dejavnosli. polegnjijupasevedii 5e prireditve ljubiteljskih kultumiii dejavn^v sli, pa prireditve v okviru glasbene šole itd... Nato mag. Kovač nasproti mojim trditvam o us^^ebnem delu velenjske knjižnice objavlja (nai^) pi>datke o dtiseganju standardov velenjske knjižnice za katere zapii5c. da pač ne potrebujejo nobenegii komentarja. Tudi .sam sem prepričan, da ki^ me ní ar ni potreben, saj velenjska knjižnica res dosega komaj 2}^ .standardov, pri prostorih pa .samo 1/.^! 1\idi dejstva, da bi morali lu upoštevati .^e druge (predvsem šolske) knjižnice, ne .spremeni ničesar, saj jih imajo tudi drugod, kjer standarde dtwe-gajo! Odgovoru na mojo trditev, da v slovenskih muzejih (med 600 kustosi!) ne bo našel niti enega m uzeja v katerem bi se vsi tam zaposleni icu.stosivlctu 1999 lahko pohvalili s podobnimi uspehi kol »velenjski irije« (s čimer po mojem mnenju menda zaslužijo oznako nadpovprečni!)» se mag. Kovač preprosio izogne. Zalo pa naše uspešno deli> raje «osvcili^z drugega zornega koia. Tako zaptSc, da smo dobili za »knjige in prispevke. kis(m)o jih napisali, dodiitno plačilo, poleg svoje redne plače.« In nato Se zagrozi da bo za bralce »izbr-.skal« tudi podatke o nitjih tozadevnih plačilih, če bi jih zadeva zanimala. Ker bralce zadeva najbrž, zanima, naj jih razkrijem kiir sam. in tako preprečim, da bi gospod predstojnik urada župiuia za negospodarske javne službe mag. Peter Kovač 7. nepoob-la.^'nim razkrivanjem podatkov, ki so v pravni dr^jivi predvidevam zaupni, prekršil kak zakon. Preden pa povem kaj o teh plačilih, naj opozorim da mag. Kovač govori o dodatnem plačilu, name.sto, da bi laka plačila imentA'dl z običajnim imenom - avtorski honorar. Izplačani avtorski honorarji so namreč posledica dejstva, da ima fizična oseba, ki je avtor (objavljene knjige ali strokovnega članka .avtorsko pravico, (ki) je enovita pravica na avtorskem delu. I'katere izhajajo ... moralne avtorske pravice in izključna premoženjska upravičenja • materialne avtor.ske pravice...« (15 člen zakona o avtorskih pravicah) Tako bi seveda bilo marsikomu jasno, da so avtorji (v tem primeru tudi ku.stosi velenjskega muzeja kot avtorji knjig in prispevkov) vendarle tu in lam upravičeni do svojih mi>rćdnih in materialnih avtorskih pravic. Ni me sram priznati da sem dosic) vsvoji skoraj triJescllcini »karieri avtorja« tudi dobil kak avtorski honorar. Navsezadnje to ni tako čudno, če povem, da sem v tem času napisiil skoraj 2t)0 bibliografskih enot, veliko od tega v shrvenskem strokovnem in drugem časopisju, od lega kar 6 samostojnih knjižnih del in knjižic 1er oknig 220 kratkih člankov, sicer pa semvjavnosi poslal kar 250 avtorskih pol gradiva, kar pomeni, da sem vsako leto .svojega službovanja napisal skoraj za eno knjigo leksiov, Mc^rda je bolj sramotn<'» to, da sem doslej za-služil Ae najboljši honorar leta 1974 kol gimnazijce, ko sem za pivi (kratek!) članek v Na.šem času o zsodovini ŠaleSke doline dobil avtorski honorar, s katerim sem si kupil pusten pisalni stroj! Sicer pa, da ne bo posebnih skrivnost i glede vLŠinc ii^slačanih avtorskih honorarjev naj navedem primer, na katerega najbrž misli mag. Kovač: na avtorski honorar za pripravo besedil v monografyi Wlenje. kjer smo vsi trije velenjski kustosi prispevali temeljna Ivscdila o razvoju doline od srednjega veka do najnovejše dobe. Moj prispevek o razvoju Velenja v 18. in 19. stoletju je obsegal avtorske pole (oz. 67 tipkanih strani), avtorski honorar pa je znašal okrog 300.00(Jsil (običajni honorar za lak obseg avtorskega dela bi bil okrog 4.^0.000 sit). Ob tem moram seveda povedati, da je navedeni tek.st nastajal .skozi mnoge nočne ure (zlasli ob vikendih)odsepiembra 1998 do konca februarja 1999. Ob upo,^tevanju ogromnega minulega dela (skoraj tri de,selieija raziskovanja zgodovine Šaleške doline!) pa mi preprost račun pokaže, da je bib moje deli'> za pričujoči lek.sl tokrat ovrednoteno od 100 do 20tl sit na uro oz. 4000 sil na natipkano stran! /a večino od napisanih 250 avtorskih pol lekstovpases'eda nisem dol^il nobenegii aviorskega hontv raija. Morda bi mi g. mag. Kt^vač odgovoril le na vprašanje. Če se mu zdi urna postavka manj kol 2(X)sil na uroprimernjj plačilo/a pripravo stnikovnega teksta. Ko je tako mag. Kovač »razkrinkal« kustasc. kot nepridiprave, ki za svoje delo dobijo poleg plače šc dodatno visoko plačilo, navede še vsebino njiiiowgii dela, kjer zanimivo ni niti z besedico zapisiino. da med njihove delovne obveze sodi pisanje člankdovolj pretresljiv«, dabiimeliznatne finančne težave, čc pa za v-as lo ni »pretresljivo« in znak za preplah, pa to govori predvsem o nez^iinteresi-ranosti za skladen razvoj tistih pomembnih dejavnosti, ki so Vam zaupane! Za tovrstno občutljivost in interen zaskrbljenost vas davkoplačevalci plačujemo! In najslajše na koncu! Vzad-njem odstavku svoje »analize« kulture g. mag. Kovač s prstom pokaže še name osebno! Namesto da bi odgovoril na vprašanje, ali je bil morda KC ali muzej, ali pa mt>rebiti Jože Iludales (nc)uspe§en mi raje očita prcvi.soko plačo in »zavestno goljufanje občinskega proračuna« in kče g. mag. Kovač, da lega ne vesle!? Predvsem pa se mi zdi povsem nemoralno očitali goljufanje in kaznivo dejanje človeku, kije bil plačan prvo deselletjc svojega .službovanja tej dolini in temu meslu (vsi prej omenjeni članki govorijo le o lem meslu in lej dolini!), tako kol so plačevali srednje zahtevna tajniška mesta, kljub svoji visoki strokovni izobrazbi. Potem smo si za nekaj časa vendarle priborili plačila, ki so bila primerljiva 7 učitelji - najslabše plačanimi vi.soko izotv raženim i ljudmi v naši samostojni državi. Danes. g. mag. Kovač, kustosi za plačami velenjskih srednje^t^Ukih učiteljev zaosixi-jamo vsíy Zit kljub magisterijem znantKSti. Sc p»isebcj nemo-ralno pa se mi zdi skromni funkcijski dodaiek za vodenje muzeja očiiati človeku, ki je m uzcj uspešno vodil zadnjih jX'i-najst let in je s članki in prispevki, prediivanji doma in v tujini veliko sti^ril za promocijt> lega mesta in doline. Sicer pa bi le podatke v resnici morali najbolje poznali prav Vi, g, mag. K<^vač, .saj gre /a Vaše resorje oz. za dejavnosti za katere ste v občini zadolženi Vl S lem je moja polemika v tem časopisu z Vami mag. Kovač zaključena, vsaj do Vašega javnega opravičila, potem pa bom mordii z Vami, ker pač nisem zamerljiv človek, spet pripravljen izmenjati kak.Šns)avi ob poimenovanju mesta po Titu. Nadalje) Pametno .ste sklenili, ko ste finančno podprli 'Tasro" in lstoča.sno pismeno sp<^ročili nam. da namenjate tradicionalni htimaniiarni prireditvi "Bolero", ki zbira denar za llospic (pomoč na smrt bolnim ^webam) O ti'»laijev. 7. besedo: nič tolarjev! Pa lep pozdrav! ■ Marjan Marinéek PS. V Domu kulture sprašujejo, kdaj bo magister prinesel denar za 2 vstopnici za laasko predstavo Dan nor(«ti. Kultura malo... /.aradi osvetlitve nekaterih manj znanih razlogov za razhajanja se mi zdi nepovabljen posegvptilcmikomedJožetom 1 ludales(jni in ri:irom Kovačem smiseln kljub temu, da se zavedam nckorcktncfiti takšnega ravnanja. Osnovni ne.sporazum na relaciji kuhuro -politikaje po mojem mnenju šc vedno vprašanje o iîsrednji i>bčiaski iastanci (odbiv ru, komisiji..-) za kulturo. Di^slej pt>litikiio takšnem telesu ni hotela niti slišali, s čimer je wela v zakup nenadzorcwan. naključen pretok informacij in se odKičila za kulturno-politično improvizacijo. Ta vključuje med drugim vprašljivo zastopanost vsebinskih -stvarnih, strokwnih - meril lako pri ugtiiavljanju poireb kot pri načrtovanju ali ocenah dejav-n(Kii. In tam. kjer ni d(M)lj.stvarnih «z. vsebinskih kriterijev, namesto njih pač delujejo luje-rodni vplivi: nerellektirane Ire-nutne odločitve, ocene na ravni simpatij ali osebnih znanstev, znana privlačnost kulturnih »dogodkov« za politike ipd. Drugi nesporazum, da ne rečem nerazumevanje, je neposredna posledica prenapetih občinskih financ. Neobvezno, zgolj čin, investicija v glasbeno Šolo itd-), bistveno udeleženo pri nastajanju oz. vzdrževanju nelikvidnosti proračunskih porabnikov in pri naknadnem(!) zmanjševanju programa. Ce se ve in upošteva, da se npr. pogodbe za posamezne prireditve sklepajo za v.saj nekaj mesecev vtîa-prej ali da ciklus nabave knjižničnega gradiva od izgledov preko naročila in dobave do fakturiranja in iîbdelave traja okrog dveh mesecev, jc praksa zmanjševanja odobrenih sredstev za nazaj, ki snu) ji priče v zadnjih letih, milo rečeno neresna: na koncu leiasmo vsakokrai na novo presenečeni, da smo porabili ves denar, ki ga nismo imeli. Ona njenih redkih pozitivnih plati je skrb za socialni mir, za to, da so vsak mesec plače- V takšnilí razmerah se celo resno mišljeno argumentiranje hiiro sprevrže v manipulacijo, v primerjanje neprimerljivega, v seštevanje jabolk, ki jim po potrebi dodajamo hruške, da bi pod črto dobili spet jabolka, v navajanje (ali opuščzdarskega dfU-Štva žc vrsto let uspešno organiziramo smučarsko tekmovanje v veleslalomu za pokril "Svinjska glava' (predzadnji lekmtwalee namreč dobi za nagrado pečeno svinjsko glavo). Tekmovanje pa kol pišete vi ni namenjeno sindikalni zabavi delavcev /znajo pa .se tudi s predelovalci in odkupovalci lesa in lesnih pri>izvodov. Na ta način kmetje dobijo informacije, da lahko svoje lesne pridelke čim bííljše uvrstijo na tržišče, hkrati pa se sprostijo in rekreirajo. kar za našegii pRîobremenjenega krnela ni nepomembno. Da smo s tovrstnim tekmovanjem zadeli žebjjico na glavico. prej. Menim tudi. da v vsaki dobronamcmisivari pačííc kaže i.skati hudiča. Ce nam zaradi lega nekdo p(^skuša natakniti svinjsko glavo, nam jo pač neupravičeno. Z malo dobre volje lahkt) 10 razumemo tudi kot del predpusine folklore. Čtí bi Zavod za gozdtivc bil dejansko nagnjen h korupciji, kar mu, gospod Rezman, očitale, bi prav gotovo poskušal tovrslno dejavnost skriti ali vsaj prikriti. Mi smo pao "našem" tekmwanju obveščali javnosi s plakatu na katerih so bili napisani vsi ,spon-zorji in kerse nobenemu novinarju ni zdelo vredno pisati o tem tekmovanju, smo za objave v lokalnih časnikih in celo v Kmečkem glasu poskrbeli kar sami. Res čuden primer "korupcije". Zavod za gozdove ima za nadzor dela v7postavljen mehanizem notranjega nadzt>ra. oi>čHsno pa naše delododobra prevetrijo tudi zunanje institucije. Kljub lemu smo kot javna gozdarska služba odprl i Itidi za kritiko, ne želimo pasi neutemeljene ali celo zlonamerne kritike. Zato vas, gasf')od Reznian, vabim, da se. preden baste zojxt napisali kaj o Zavodu za gozdove, oglasile pri nas na Območni enoti v Nazarjah in sc vsaj poskušale z nami pogovoriti in pridobiti tudi naše informacije. ■ Toni Breznik Vodja oe Nazarje 9. marca 2000 KULTURA KAK VAS 9 Rečica ob Savinji Večer Toneta Turnška Minuh petbk xvvùer seje v avli OŠ rv<-!C5i nh Savir^i. preurejeni \ pravo stiinidavno nico**, /br;jlo vetiko *Minenit-nezev, kulturnikov, inielek(u»tcev in pnmemime gospode**, ki kuj diijo nu svoj sloves, kol že /lepu ne. kaJSnje Turistično društvo ReC'ioi ol) Savinji Je namreC phpru>ilo 2e i^etrli óit:jiní^kí veCer, nj katerem sta se pcH menkovala reči^kl krajan, (Icimaćin, dol^a ieta iis|H^en predsednik uprave Pivovarne I^^ko. predsiilnik n»kometne-ua klulia Celje • Pivovurnu I^i^ko ter poek in Darko Refien^elc direktor Upravne enote RS Mo/irje^ l/ka/al se Je tudi kot spreten moderator in poznavalec rokometa donu in v svetu. Po (HÍličncm galshcncm na.sicv pu scsicr Benjamine in Kristine Susicr jc najprej Mtk!«t prijazna razprava s spomini na Čase, koje Rečičan ioníck TurnSck kot kralkohlaćnik priCcl testi i/ i>olskih klopj, pa sko/i leta poklicocga /ivljcnja do sciianje vloge v vodilni evropski pivovarski indusiriji. Iskriv pofgcTvor. od Čustvenih fipomintw na mladost do avio-riiaiivnih i/rekov o bisivu uspesnega gospodarjenja, pa vrhunskem Sportu. I/ pt^govora je bilo čutili pripadnost Ibneia TurnSka rojstnemu kraju. Zgornji Savinjski dolini 1er ljudem, ki /najov/a- Aneon Turnéek in Oarko Repenšek - "Lahko ste ponosni na Rečico in Zgornjo Savinjsko..." dnjih letih iz zavrte doline oiilično voditi podjetja, ustvarjati blaginjo, krajem, kot je Rećiea, pa dajati ncwi> daiti in smisel za bivanje... ■ Jože Mikiavc Edi Mavric - Savinjcan Globočine človeške minljivosti Prijeten in lep kuliurni več?cr je bil prejšnji četrtek v (îornjem C3radu. Številni domaiJini^/nanci, prijatelji in gastje so na njem počastili pcsnisko zbirko Edija Mavrica - SavinjCana, njegwo drugo po prvi pred desetimi leti. "Cilobťxíínc pro/omo-.sij'* je njen naslov, obsega 80 pe.smi, zaioJ:il jo je Zavod z^i kulturo Mozirje, vsi ljubitelji lepe pesmi pa so jo toplo sprejeli. V imenu zalo^.nika je spregovoril direktor peter Sirko, v imenu ol>íinc (uTnji < »rad je avtorju čestital župan Toni Rilelj, spremno strokovno besedo jc prispeval Drago Medved. na samo njemu lasten naiin pa je o sct>i in pesmih spregovoril tudi pesnik sam. Pri tem ne gre pa^zreti dejstva, da je pesnik 10 knjigo posvetil svojemu t^Cetu, ki je ravno tistega dne slavil 7.^. rojstni dan, "prav od njega pa sem prejel vse, kar zmorem m znam," je pt^nosno dejal. "Ta /i^irka ra/kriva človeka, ki je iskriv in duhovit, a se /na oh tem pogliihiti v êlwe-kovcv dušcvnost. To je predsiavitc\' njegovih dosedanjih ustvarjalnih te:^enj tudi na pesniškem ptxiroCju, SHj nesmemopir/ahiii^da je vsestranski kultur- Veifko iepih nik. ki se ukvarja ?. mnogimi drugimi stvarmi, íMí gledali.šča do novinarstva.. Pesmi so polne dvomov in razmišljanj o smislu krivljenja, toda le površen vtis o pesimizmu. V vseh pesmih je namreO tudi veliko življenjske sile in sle, gre za luii. ki nam jo pesnik podaja prikri- 6e$ed )e bilo izrečenih o zares iepi zbirki 10, kar je pravzaprav naj lH>lj dra:^ijivo vvsa-ki umetnosti. Namreč to, dasostvari nakazane in navdahnjene, bralec pamornbistv<,i sam i/Iui^iti in se sam najti v pesnikovih sporočilih," je med drugim povedal Drago Medved. m)P Poklicna In tehnlšl štiridesetih dneh posta. Slovenska kulturna dedi^ina premore mnogo kuharskih nasvetov za io priložnc'ist. Samo za krofe obstaja najmanj trideset imen in menda prav toliko reeepiov: kro-ťi, krapi, krafeljei, hobi, krape i,... Tudi 4>b-like krofovsozclorazlićne: včasih so okrogli, podolgovati, vi^asih so kljukastih oblik, kakor paO veleva rcccpt in krajevni običaj za pripravo. Recepti za so zelo razliCni in vsak ima svojo posebno kuharsko skrivnost, Sla povedali ućiteljivi prakliene^a poultii priprave in serviranja Jedi na Poklicni io tehnli^kí za storitvene dejavnosti ^olske^a centra Veler^e Marijana Novak in Vlasta Čukur. Tudi na tej ^oliso pripravili vesele dni v rnamenju mastnih jedi. Da je dihalo, da je teknilo... mrp Takole izgleda pustni pogrinjek mastnih dobrot, ki so ga pripravile dijakinje Poklicne In tehniške šole ia storitvene ďe;avností. Popravek članka Dne 24. februarja je bil v flunku "80 let MOP/ Kajuh - Marea jubilejni kon-tfcrt" naveden zbor Penîakord i/ Ljubljane. i/objektivnih raj/logovjc priSlod^i spremembe programa, gi^tvijoči zbor na slavnostnem veCeru pa bo CLsto zares MeP/ Svoboda iz SoStanja. .^e enkrai vljudno vabljeni na koncert, po kaseto in broSuro. ■ Vodstvo zbora Galerija KC IN vabi na otvoritev razstave Slike in grafike Almire Bremec Jutri, v petek, oh 19. uri, hodo v velenjski galeriji KC IN (Hlprli novo razstavo, hidi tokrat {že tretjič po vrsti) l>r>do posilil umetnico, slikarko in urafi^irko Almiro Bremec. V spremljajočem programu l>o nastopil kvartet klarinetov velenjske ulasl>ene $ote. v loiterem iurajo Uroi^ Supovec, Dejan Miihiě. Rok Sinček in Matej .levnisek. Almira Bremec doma v Postojni. Na ALU je diplomirala iela 1983, na oddelku za grafiko, razstavljati pa jc/aćela /c med Studijem. Veliko se ukvarja s knjižno opremo, za njii pa je tudi veliko razstav v uglednih ra/stavi.šcih. V katalogu, ki bo i/Sel oh jutriSnji razstavi, je vodja galerije in umetno.stna kritičarka Milena Koren - BcííiCek podrobneje predstavila njeno umel niSko pot in snovanja. Med drugim je zapisala: 'Almira Bremec je v svojem skoraj dvajsetletnem ustvarjai\|iJ svoj umetniški opus «ntdila predvsem na osnovi risbe in grafike, v ban'ni tito^nifljí. Ziiêehije z i/i)t>s t a vijanjem rii*" ure in njenim odnosom do človeka, ryegovei^a ra/|M»Ioženja in bist^*đ. Nadaljevala Je z dodajanjem barve, da je dobila veijo vohimnto/.nost v figurah. Te so velikokrat spremljate se nistline, sade/.i ali živali kot atribiilt ali asociacije iz ni/-mi^ljanja upodobljene osel>e...** Oh koncu se je kritičarki utrnila misel: ''Vsa slikiirkina racionalizacija nas nape^uje na eksaktnost spoznanja, da samo oko uma vidi resnico Ja/a.** Vabljeni na otvoritev in ogled zagotovo spel zanimive ra/i;tave! m bi n ON OVitE' : e Za muzej usnjarstva ni denarja ŠOŠTANJ - Sosltanjski svetniki so lani sprejeli pobudo, da naj bidel nepremičnin 1'ovameusnja SťiSlanj,di>bil status kulturnega spomenika, v njegovih prwiorih pa hi postavili muzej usnjarstva. Uresničitev z.'^misli je povc/ana s prc-eej^njimi denarnimi sredstvi, ki jih obilna nima. ministrstvo 7a kulturo, kamor so se obrnili, pa denarja za lo tudi ni odobrilo. So pa v ol^čini sprejeli odlok o začasni razglasitvi premičnih spomenikov iz Uwarne usnja Sa^tanj. gre za stroje, ptihi^tvo in slike, ki so jih kol predmete //godovi asko in kulturno vrednostjo ovrednotili v Muzeju Velenje. Ti predmeti 50 za^iieni kot kulturna dedikSna. ■ mkp Muzej Vrbovec Odlok pospešil ustanavljanje Na^arski obćiaski swinikí so na nedavni seji sprejeli tudi odlok o ustanovitvi mu/eja lesarstva in gozdarstva, njegovo ime je Mu/ej Vri>ovec, obenem j^a so za vršilko dol:?nasti ravnateljice imenovali Barbaro Soster iz celjskega muzeja nwej^e zgodovme. S pomočjo obćantw in posebnega odbora je Barbara Šoster doslej ?e zbrala veliko gradiva, v sprejetem odloku pa so opredeljeni ludi nadaljnji pastopki s časovnimi roki in bodočo organiziranostjo muzeja, (tradivo seveda zbirajo penem pa bo edini muzej lesarstva in gozdarstva v Sloveniji, /a to pomembno naložbo hodo namenili okrog 50 mili-joncjv tolarjev, kijih hodo poleg občine zagotovila (ilinova in i'JStaJa Ic^no-predelovalna ter gtwdarska pixijelja, obljubljena pa je tudi pomi")i ministrstva za kulturo. Trdno so odločni, da hodo muzej odprli septembra 2001 ob prazniku občine Nazarje, v letu lorej, ko bodo v tem kraju slavili 1 (lO-leinico lesne indasirije. miP Leto je naokrog ('lani Medobčinskegii društva za pomoč du.^vno prizadetim Velenje se hodov nwem tisočletju sestali na svojem rednem letnem občnem zboru. Ta bo v avli Centra za vzgojo, izo-bra;?evanjc in usposabljanje Velenje na Kidričevi 19. Občni zbor bo jutri, v petek, 10, marca, s pričetkom ob 17. uri. Pregledali bodo poslovanje v letu 1999, si zastavili nove smernice za delo v bodoče» i/birali pa hodo tudi novo vodstvo. saj je staremu leios potekel mandat. Povabljeni so vsi člani in ludi tisti, ki lo Mijo piwtati, lahko pa se ga udeleži vsak. ki bi rad o Medobčinskem dniStvu za pomoC duSevno prizadetim Velenje vedel več. ■ Darja Fišer 10 KAS VAS 107,8 Miiz 9. marca 2000 RADUSKI IN ČASOPISNI MOZAIK RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK V gibanju "Cia ni, ga ni takt) je prcjSnji leden odmevajte irursikjc. Skupaj s šolarji so si pt>iíiiincc vzeli tudi slarši. ponekod pa so v icdnu zimskih pi^Ciinic /aposkni imeli k:ir kolcklivnidopiiii. Pri nas to ni bilo niogoCe. Čeprav jc rickaj kolegov in kojcgic pořjvalo skupaj zotroki:Jí>iýnKoi>ula-Špcíielje osvojila Tri kralje. Nndja níalnik Roglo. Nina .luu Krv)nipin/. SCnnc Vovk pred ixJliodoni ni vcdcL kaj bo osvojil, Marjan SJapnlk oslaja /ve^sl /adrečki dolini, tudi Tatjan» Podgoršek se je nekaj dni najbolje pi>ćuiila doma v Re<5ici ob Paki, lako kol pri nobeni radijski uli Casi>piivni liiši tudi pri nas ne gre brez zima njih «'•delavccv, Cniso bolj redni kol drugi, lak je denimo DaiTuan KUigli^. ki v.sak d»n v letu. y. računamo, in poiiebujeiuo pomoC slavistke, lekloiiee. Dwlej se nam je ^ vedno prijaTno od^c/alu in nanjo računamo, .lih je pa še veliko, ki ptimagajt> sestavljali časopisni in radijski mozaik. Breznjiline bi Šlo. ■ mkp Aienka Šalej nam tu in tam pri kakšnih večjih nalogah, kot slavistka pomaga, da teksl ugleda dan. tak kot ga mora. KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO, HIM Finska nI slovela kot drÂiva iz katere bi prihajala zelo sloveCa imena pt>pularne glasbe. Od skandinavskih driUv sta na tem podroCju Vixiiini predvsem Šveske skupine na evropsko pop prizorii^čc. Skupina, ki jo sestavlja pet članov, se imenuje HIM, prtd nekaj tedni pa so se s singlom "Join Me" vfspeliprebili na prvi"» mesto nenîike lestvice singlov. s čimerso si zagotovili tudi redno predvajanje v programih televizij Viva in MTV Skupina je sieer svoj prvi albunî iz-dala Že leta liW7, aje njegov izid minil pre-eei neopaženo. Z drugim albumom "Ra/ort^lade Romajice" pa bo očitno povsem drugače, SMASHING PUMPKINS PrejîJiji (eden se je na pr<ídaj-nih polieah glasbenih trgovin znaiel tudi novi album skupine Smashing Pumpkins. Rvi podobi. Gonilna sila skupine pa jcňe vedno Billy Corgaii. kateremu gre zahvala« Ja skupina povrch težavali ni dokončno ra/padla bi daje uspela izdati nov album, kiiterega naslovje'Machina'IlK' Machines 01'God". RICKY MARTIN Svi^evT^na smola je bi)trova-la otiptïvedi nekaterih nastopov slovitega latino pevea Ricky Mariina v Avstraliji in jugovz-hodn A^iji. Nekaj opreme, kíjo pt>pulami pevec potrbxije za svoj ekstravaganini scenski nastop, so enostavno pozabili p raviičasno vkrcati na ladjo, kije odplula proti Avstraliji. Kol je povedal tiskovni predstavnik organizatorja turneje, hodo d.uume odpovedanih nastopov nadomestili ?. novimi, Ricky namreč ne želi, da bi bili njegc> vi pi%siui^»dci prikrajšani Zii ovic*injegwcg5 bogatega nasicv pa, zato se je raje kol za okrnjene nakope ^xll(^čil za njihovo prestavile v. FUNK YOU Ko smo konec februarja v velenjskem Rudnik Pubu videli in slikali igrati skupino Funk You, je marsikoga presenetila velika kadnwska sprememba. Na mestu vokalistke namreč nI več hrvaške pevke Dijane Kulii, kije sice rs skupino poiine la prvi albuui z naslovom "Intro" in je tudisiiaviorica nekaterih skladb na p!<^i. Dijana je namreč «nlšb v Nemčijo, kjer se menda Zilaj preživlja zdeiom na neki radijski postaji, Njent) mesto v skupini pa je prevzela Mariborčanka Maja, kije pred tem prepevala pri mariborsdti funkv & soul sku- pini Puli Flavour. Sodeč po prvem nastopu, kt je sicer sledil po zelokralkcm obdobju uvajanja nove pevke, bo le ta, kljub nespornim kvalitetam bivSe vokalistke. Rečanke Dijane, tlobra/-unenjava zanjo. KINGSTON Idrijski predstavniki skwen-ske vizije pop reggaeja (ki so, mimogrede, na svojem p\xlti>^u gtîlovo najboljši v drtavl) bodo kmalu izdali svoj novi album, li) bo že četrti album te uspešne skupine, kije slHP itsri fuKfl lani netù^«^ /Kpi («nAiV4i, tokrat bixlu pred» Mavili KvnJ novi allium Pobjeda. Kot prcd.skupina sc biulo prcd-.stavUi Vetenjóini N.E.W.S.. Legendami hrvaSkí puiik-n>ckerji Hladno Pivo so svojo kariero začeli pred dtibrimi desetimi leti v Tdgrebàkum predmestju Gajnica. kjer tudi prei^.ivljali večino svojega prostega časa. Za izhode v srediSce namreč ni bilo nikoli dtwc^lj denarja. V (Jajnici je tako nastala tudi njihova prva plošča Džinovski, ki še danes velja za eno najU>l^ih punk-rock stvaritev na območju bivše Jugoslavije, Sledili sta ploski (iAD-in Desetka, pred kratkim pa si) izdali ludi četrto ploščo Pobjeda. K zasedbi so tokrat pritegnili tudi trobentača in kiaviaiurista ter na plošči predstavili pravi mali glasbeni teater različnih stilov, Besedila skupine govorijo o življenju na obrobju, ptxsebnežev v razčlovečenih blokovskih naseljih, hkrati pa izdajajo, da je pi^liti-ka njihova stalnu življenska spremljevalka. B Student naj bo m m n v lorcjodsinučalismo.sedaj pase nampribljižujc f ' ' 1 t^gledpodjetjaESOleeh.TabovpelekKU.ob i ^Ê 12, uri. Dobimo se pred kapijo. Vse pa vljudno vabimo na Akademski ples, ki bo 18. marca s pričelkoni ob 20. uri v hotelu Paka. Igrali nam bodo Melanholiki. slregli profesionalci, animirali pa prijatelji, kar je zagi'kioMizjnagovabia kombinatija Karte iji vse inlbr-niaeijc dobile na naslednjem nasiovu w\vw.Walk.'Iô/Akademc20(K) kar je tudi primarni iu uradni način naročanja, zat inierneia. pa pokličite 041/576-416, in prijazen glas Vam bt^ pomagal do kart. Zimovanje s kOR)5kimi kolegi bo le teden dni po Akadcinskejn plesu, več informacij pa bo objavljenih kaj kmalu, zato nas spremljajte. H Dražan DAN IN NOC Enkrat samo živimo V leta^njem letu ansambel Dan in noč praznuje petnajsto obletnico delovanja in člani te dt>mače zasedbe jo slavijo na najbtîljSi možen način - z novim albumom. Letos je namreč pri založbi TKM records iz Litije izSel albuiTi z nask>vt>m "Enkrat samo živimo", ki na primeren način zaokrožuje desetljeije in pt>l trajajoče deli>vanje skupine. Zasedba je večini poslui>alcev bolj znana kot narodnozabav-na, čeprav so v času svojega delovanja večino precej pozornosti posvečali tudi popularni zabavni glasbi. V zadnjem časuje ta usmeritev ^ bolj jasna, kar dokazuje tudi zadnja izdaja, ki napoveduje vse večjo uveljavitev .skupine tudi na področju pop glasbe, 'lako usmeritev pa so očitno dobro sprejeli tudi poslui^alci. saj se nekaj n)ihovili /adnjih skladb precej vrti na Številnih radijskih postajah. Prave uspešnice so tako poslale "Navihana Štajerka", "Enkrat samo živimo" in "Marela je kriva". Na kaseli jc sicer trinajst skladb, na zgoi^čenki. ki prikazuje prerez njihovega pelnajstletnega dela, pa kar iriindvajset. "Enkrat samo živimo" je tretja samostojna iždaja skupine Dan in noč. ki pa je sicer s svojimi skladbami večl^rat gostovala ludi naílevilnih konipilaeijskih albumih. Na lese je skupina uvrslila ludi zahvaljujoč pt^givilini udeležbam na rajnih feslivalih, predvsem naa^dncizabavne ^«»b«, na katerih je prejela tudi veliko nagrad in priznanj. Najodmevnejše so seveda tiste z najpomembnejših, kot .sta na primer V\jrbek in Ptuj. Sicer pa je nastopanje» pa ne le listo na festivalih, glavna dejavnosi.skupine.Slis^ati jih je mogoče na Številnih prireditvah in ob različnih priložnmtih, saj se radi odzovejt^ vsakemu pwabilu, nemalokrat pa jih odnese ludi preko meja domovine. S svojim raznovrstnim repertoarjem (evergreeni, pop, latino, country in narodonozabavna glasba) na nasio-pih ustvarjajo prijetno vzdušje, ki ga takoj ?ačuii tudi publika. K sproSčeno.^ii na nastopih veliko prispeva ludl dobro vzdušje v ansamblu samem, ki zdaj že kar nekaj Časa deluje v ustaljeni zasedbi. In kdi^sestavlja.skupino Dan in nc^? Meika Bračko (vokal) in Miso Melansek (kitara in vokal), ki tudi vodita nastope. Sla najbolj odgtworna za prijeten stik z občinstvom. Milan Verboien. sicer oče bolj znane Natalije, jc vcîdja an.sambîa in igra klaviture in harmoniko. Bt^bnar, ki tudi poje in pomaga pri izvedbi sluwprt^gramajc Miro Doki. peti član ansambla pa je basist Prenk Oder, ki jc v skupini zadolžen tudi za tehnično plat njihovega delovanja. Skupina ima svoj sedež v Velenju, njeni člani pa sicer prihajajo tudi iz Širše okolice: Celja. Polzele in Slovenj Gradca. Svojo aktualno ploivčo so naslovili z "Enkriit samo živimo", dodali pa so ji tudi podnaslov "Prvih petnajst let". To daje slutiti, da skupina §e zdaleč ne namerava prenehati s svojim dclonu ampak da v resnici Šele vsiopa v svoje drugo petnajstletno obdobje. 7^1imo jim lahko le. da bo ludi to tako plodno in uspe.šno. ■ MiČ (Št318 tmiiGLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na fíadiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takoie ste glasovali v nedeljo, 5. februarja-. 1. HOVAà: Kje Je Usto leto 10 glasov 2. fíUBIN: Franci in Nažka 9 glasov 3. LiPOVŠEK: Od stare polke boijšega ni 6 ^tesov 4. POUANŠEK: TJaša 3 glasovi 5. PTUJSKÍH S: Lovski podvig 2 glasova Predlogi za nedeljo. junija: 1, IGOR & ZZ: Mornarska 2, IZViR: Odvižedoviže 3, KUNC: KJinc pa taka muz ka 4, PODKRAJSKJ: Venček narodnih 5, VAGABONDI: Za ples ■ VliiGrabner 9. marca 2000 OD TU IN TAM KAK iAS XI Cwen cd 21.3. d) 21.4. Izvedeli bo^fe, do w liiii. ki m »m v družbi pogodio kiihziro. Žilo ccni zarodi nekalenh vabili loilmiii. ki toz«lo oi;riloncnein redke, iie dobi holili, boilezrijírn novezali pcisfen prijofeijtki ifik ki zro rodih ludi dobro poslovno sodelovanje. Veliko bode lozmitljûli opnhodnosli m nxrtih. ki io zelo vnokoleieelarjev, smo Imeli na^ prvi rerHSevanju in zdravstvenemu varstvu ćel)el so ugotovitve (Ido vnaprej sp^Hibiidne. Tako seje zvrstilo kur nekaj dogodkov, o posvetu z naslovom Nakladni panji - njihov zgodovinski razvoj in slan-dardi/jicija ter o obisku avstrijskih čebelarjev pa smo že poročali. Z obiskom so nas ra/.veselilí tudi čebelarji Čl) Lukovica in CD Mengeš. KJjub temu. da kranjiči nelzo|*lbno toneio v |)ozabo, se zavedamo, da Je to tudi del nase kulturne dediščine in da ^ niso rekli zadnje besede. Tako nam je g. Lesjak iz LJubnega ob Savinji p4Hlrol)neJe predstavil čebelar-jeiye i njimi in izlwy.^ave, ki si Jih je zamislil čdielarski mojster Matjaž Vehovec pa nas Je seznanil s sodobnim modulom z nepremičnim satjem, ki imajo svojo zasnovo itudl^ v slovenskem nacrcmalnem |>atiju • krargiču. V okviru debatnega večera smo pregíeilt>va]i tudi mrtvica na nf>sem4», eden izmed rednih mesečnih sestankov |ki je bil iiani^jen vzreji matic. .S tem nas je p^Hln^^neje seznanil vzre-jevalec Miha (îoltnik. To je le nekaj novičk o dejavnosiih drusiva Apis v jirvein letu njegovega obstoja in verjamemo, da jih bo v prihodnje 5e več. lako pripravljamo letošnje osrednje predavanje s posvetom že 9. marca tîb 18. uri na OS Mihe Pinlarja Toleda, Kidričeva 21 v Velenju. Ker menimo» da je aktualna ludi lema tokratnega posveta, pričakujemo udeležb*.» prignanih slovenskih čebelarskih teoretikov in praktikov. Predaval nam bo ii^. Vrf^ Vidmar, avtor Številnih objavljenih tekstov o nakladne m Čebelarjenju pri nas. 'inkrat bomo govorili predvsem opastcli in mikavnaslih naklad- MLADI EXDPISNIKI POROČAJO Osnovnd sola Šalek Velenje Slovensko ljudsko izročilo Ob slovenskem kulturnem prazniku smo Če trtici olci pripravili predstavo o starih šegah in nnvadali ljudi v naácm kraju in okolici. Tciîcn tini prej pa smo učenci pod vodstvom različnih mentorjev usivarjali v petih različnih dclavnicah. IzdclovûU smo predmete, ki so jih v prete-klijsli izdelovali ljudje nami: pletli smo koSkc, oblikovali posodo iz gline 1er i/deloviili cvetlice iz krcp papiija. Spc^znavali smo tudi ljucbkc pesmi in plcsc. Pri likovnem pouku smo risali stare predmete, ki so jih ljudje nekoč uporabljali: npr. i^trolej-ke, kavne mlinčke, likalnike na oglje, kolovrate, koše in koJarc... Na razstavi smo le izdelke tudi pokazali. Vsak razred si je izbral neko Štfg?L> in jo naio podrtv bno predstavil v bkupncm programu starcem, učiloljem in si'àiilcem. Spoznavali smo IjiuLsko pesmi in igre otrok, s katerimi sose kralkočai>ili pri svcîjem vnuk-danjem opravilu - loje bila predvsem paša. Ugotovili smo. da so tudi v preteklosti ljudje na kmetih živeli precej drugače od ljudi v mcsiih ali na gradovih- V okoliških vaseh Sc danes ohranjajo ofiranje, drugod pa ludi lufiranje ali ofreht. Ta običaj prikazuje. kako so sosedje prišli voščil k hiši, ko je imelguspodar god. Po končani predstavitvi smo se skupaj s starši posladkali s suhim sadjem in domačim kruhom. pečenim v kruini peči. Preživeli smo prijelnkcga območja sta sodekv vali tudi Saša Petrovič in Maja Goličnik. učenki nai^e i^ole, ki sta s svojo prozo na svoj način obogatili knji?ico in trenutke na literarnem večeru v (àâleriji sodobne umetnosti Celje. Proza. Poezija, Potopis. Razmwrsina dela po vsebini in obliki- Mladi so pisali o naravi. nega čebelarjenja, ki se ludi pri nas vse bolj uveljavlja. Spregworili bomo ludi o i.i. modularnem čebelarjenju in o njegovih mo:řnostih razvoja v Sloveniji. Vabimo vse, ki vas ta lematika zanima, da se nam pridrui^ite, bodisi kot piJslui^ilci ali kol aktivni soustvarjalci ra/prave, s svojimi lastnimi i/kusnjami ali zgolj kot teoretični razpravljali- ■ Stanka Rtžnar Na podlagi 3. člena uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okotju (Ur. t. RS, šř. 62/95), Uprava Repu bi tke Slovenije za zaščito in reševanje RAZGLAŠA veliko poždrno ogroženost naravnega okolja od 7. marca 2000 na območju celotne Slovenije. Razgias ne velja za območja $ snežno odejo. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okoiju prepovedano kuriti, sežigati aii uporabljati odprti ogenjf puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor. njenih dobrih in slabih straneh, o njeni lepoti. Sanjali so in pre m i izljeva I i, odobravali in prepovedovali. Strah jih je bilo pred nočjo» pred prividi groze, pred vojm\ Vsem Ijudenî tio zaželeli srečo, mir, vescije. ludi s humorjem si> začinili svoje vrstice. Pritoževali so se sami nad sabo, nad starši, učitelji. Ugotavljali so, da l3o svet živel, diikler bt> živela ljubezen ,.. 'Zorek v lemi iMÍkrijc veliko, xkňje ie veČ, " jc napisala Maja v literarni delavnici. Pod vodstvom pesnice in pisjiteljice Bine .^tampe ^.mavc so mladi literati poskusili astva-riti haiku, eno najbolj jedrnatih pesniških oblik na svetu, ki upcs-njuje trenutek Iz življenja narave. Nekaj najboljših so predstavili še isti večer svojim starcem, mentorjem in drugim ljubiteljem lepe besede. 'Srečen nurod, ki ima lako pišoč mhtdi n)d~ jc v spremni besedi zbirke zapisala Ljudmila Con radi, soustanoviteljica Rošcvih diie-vov. Samo pritrdimo lahko njenim besedam ... ■ Mentorica Vlasta Črešnlk Osnovna šola Gorica Velenje XIII. RosevI dnevi "Ztïpel so izbrali vajina prispevka." nama je z navdušenjem povedala najina mentorica Martina Aïhar. /. Markom sva takoj ugotovila, da sva na seznamu izbranih mladih titeratw, piscev literarnih vrstic za XIII. Rošcve tlneve. V hladnem jutru. 22. Februarja, smo si ptxlali rokepn-jateljstva ter v prijetnem klepetu drobili korake po celjskih ulicah. rojstnem kraju pisatelja Frana Ra.^a. V njeg<5vi rt»jstni hiši nam je Roi^eva hčerka razkazala i>čeiovo delovni) «ibo. Spoznali smo delček pisateljevega življenja in dela. Novi literarni izzivi. Bina .štampe ^.mavc, pesnica in pisateljica, nas je .seznanila z japonsko pesniško obliko haiku. To pa ni tako prepriislo." sem zaupal svojemu prijatelju, ko sva poskušala napisati verze o naravi in ustrezno Število ziogcw. Tretji del literarnega srečanja, literarni večer! Učenci smo ob zvokih kiiare recitirali odk^mke svojih del, s katerimi smo se prijavili na natečaj. Vsem poslušalcem smo pričarali svet lepote. Tudi vame so se naselili drobci sreče. "Ljubil sem te, življenje," so bite besede Frana R^'^a, ki jih je ob zaključku z vsem svojim žarom deklamirala amaterska igralka Ljudmila Con radi. ■ Soruř črešnfk, 6,a, OŠ Gorica Velenje Vlado Verdnik« ki je bil dolga leta zvesi občini Velenje, kjer je vodil protokol in skrbel za stike s partnerskimi mesti, baje zdaj odhaja. Slisti je, da ga vleče na Koroáko, od koder je doma. V Slovenj Gradcu naj bi bogatil kulturo. Ob njem je Andreja Petrovič» ki v mest' ni občini skrbi za stike z javnostmi. O Verdnikovem odhodu javnosti ni rekla nič. Oba pa delujeta ^elo zaskrbljeno. Gregor Gojevič, vse bolj prodorni lenjski arhitekt, je za Rdečo dvorano Marjana Klepca zasnoval veôia-menski športno rekreacijski prostor med zimskim bazenom v Velenju in to dvorano. Vpra.iHnc Š^>5ianjot»snul-ku proraCunn minila dokaj mimd.Mcndiije preniajhen. da hi se o njem p«i5lcno skregali. Praznovanje nazaj Zdm?ena liskaje sicer znana po ptiixidah. ki so usmerjene naprej, /daj Dojan KonliČ predlaga "na/adiA'anjc": kul-lurncga pra/iika naj ne hi vei slavili v spomin na PreiSeniovo.smrt, ampak rojstvo. Je pa ludi v lesn nekaj napredovanja: od februarja na dccenU^er. Pustovanja nadvse 7ji domala vsa puslovanja. ki so jih letaš pripravili po najra/iiCnej}>ih krajih, so rekli, da so (o puslovanja, kakrr^nih se nt bilo. Saj jc so ludi dogodki, o kalerihseje nio^ nor^ev;ui. /daj laki< kot jih^ ni bilo. Sa-sa-ko naveza Pa smo dobili Se eno čiufnt) pove/avo, Pri voliivah bi.>sla /gornja Savinjska in SaleSka dotina sodili v kon>i^ko eno-lo. No. siuno pri volilvah za knietijsko-gozdarsko zbornico. Pa }.e lo se /di nekaterih ćudno- Gorí In tli v lem suhem pomladanskem vremenu je pri nas /do veliko pozíinw naravi, Poř-ari v narnvi. v ljudeh pa tli. Nevarno v J^alai je propadel Sinalav /»daj propadu C'oca eola. Pa naj Še kdo rcce. da brc/alktv holne ptjaie nlst) SktxlJjlve. Naš Elan Zdaj homo kontno spel lahko rekli, da iniomo Slovenci e(E)lan. Naprej Driava jc prisluhiulii iLsiim» ki si> lahki>im> govorili, da je ! vncin pri nas Se kar p<'>ccni. In je Alaj že spel po n(M' ccni. Komikj smo se rešili tisočletnega računalniškega hrošča, že so nas obisiiaíe nove nadloge. Včasih so sicer takšne strašile le po Hteku in podobnih temačnih okoljih, sedaj pa jim očitno ne zadoščajo več metle, ampak jim postaja všeč nova računalniška tehnologija. Edina sreča, da se menda vidimo šele ob letu obsorej. REZANJE ŠOŠTANJA »PUa.vtevim s Starale, ki Jim je požar pred èestlml tedni u niôU hišo, vkateioso ssadnjth pet vladali vse svoje prlhranXe. 9o pomagali mnogi, ôlsjil motorističnega klul:« Iz ëc^ar\ja pa BO prav vůer^ postavlU ostreje na novi hiši. Družina. XI zdaj živi v dotrajani hiši moževe mame, se i^h^co piieselilA v novi dom. i»Sploh ne vem, komu se naj najprej zahvalim. ljudje so nam pomagali z vsem mogočim, Oi^ amo po poâamj ostđli bres vce gd. VozlU so nam grebeni material, akorej vsak kmet namje poklonil nekaj lesa, pa de* ziar je pritekal, nosili so obleko In Igraće 2a otroke, hrano In p^aćo paèeK^. Nazad£\je so riéU člani moiiorlstlènega kluba Veterani 12 $tax;|a in se ponudili, da nam v celoti zgi'a-d4}o ostreěje,« je včerčO povedala TerezJJa Fi-javt.« l^oje 1. marca letos poročal eden od velikih slovenskih dnevnikov, ki je na naslovnici pred časom uvedel kratko rubriko z naslovom Dobra novica. In smo po dolgem času prebrali dobro novico, v kateri se ome* Qja nase mesto. Dinagače namreč prevladujejo slabe. Še n^vBČ je tistih v zv^ z zapli'ai^Jem delovnih mest in selltv^o prolzvodnlli zmog ^Ivostl, za kar se lahko »zahvalimo« pi*edv8em Industriji usnja z Vrhnike In BUu'oju I2 Mozirja. Tokrat pa smo le bili deležni âobi'e no* vice predvsem po zaslugi solidarnih zanese» njakov, zbranih okoli znamenite pojave ViH)a PeCovnika. ki vodi klub motoristov z imenom Veterani. Dobra beseda dobro mesto najde In tako vidite se Je pozitivna naiavnanost motoriûtov votoranov obroDtovala tudi v po zltlvnl promociji ne le motorističnega kluba, ampak celega Šoétanjat To. dobra novica pa je dobra za ÊoétgLnj sazi^o zato. ker Iz i^Je zvemo, da v èostai^^u âlvi. Jo dobri m sposobni ljudje. Žal je taksnih dobrih novic še vedno ^^ malo. Tako med do* bre novice zanesljivo ne moremo uvrstiti letoâc^ega osnutka proračuna naâe občine. ne zato. ker bi novi župan že na samem imetku delal napake. Proračun ni dober zato, ker je iz osnutka postalo očitno, da^e prejšnji zapravljal več, kol j© imel. Kritika na tjegov račun pa tudi ni korektna, ssj Je danes tudi Iz osnutka proračuna očitno to, da je bil pi'ejàrijl župan opravilno nesposoben kar ne» časa pi>ed svojim žalostnim odhodom. Tisti, ki Jim Je najbolj zaupal, so pa i^egovo za* upanje debelo zlorab^all in medrx)e lahko brez dvoma u vrstimo sedai^ ega predsednika Iffî Tbpolálcd. Mnogi pa èe vedno menijo, da je nenadomestljiv, kljub dejstvu, daje ravno on »oče« dveh Investtdj, ki bosta letos breme* nlll iiaè proračun za 177 miiyonov. Ti pa so bili zapravljeni že lanlf Ôe k &emu prlátejemo de 64 mUyonov kredita, s katerim se je lani skuéala zapolniti proračunska luki^a Je Jasno, daje bilo leta lOOd v naći občini porab yeno 261 mliyonov već, kot Je bUo mogoče. K tej številki pa lahko mirno pripišemo Se l^ milijonov, ki jih nI ne v lanskem, ne v letošnjem proračunu. «Jihbo pa zanesyivo tre* ba plačati, sa^ bo novi blok ob beualnskl črpalki vsak čas dobil streho, govorice pa, daje bila pogodba ponarejena, so pi'svldno utihnile. Tako že vemo zaskort^ stlrlsto mlUJonov dolga, kar je skoraj polovico letnega proračima naâe občine. Vprašanje pa je. če je to res vse, kar TOmo? To pa ni slaba novica samo za no* vega župana, XI se bo moral tri leta ubyatl z vprašanjem, k^o naj volivcem razloži »^svo« jo« neuspešno Únančno poUilko. ki Je zgolj dedtdčina 2a ojegovim predhodnikom, am* pak je to slaba novica za celo občino. Ôe k temu pridamo še domnevo, da žeUJo novemu županu vešče občinske uradiUce spretno vzeti Iz rok ojegjve zakonite pristojnosti, mu lah* ko le zaželimo veliko sreče. Obenem pa lah* ko upamo, da ga kljub očitnim težavam ne bo premarolla akušr^ava po nadsJJev&ûju načina dela prejši^e oblastne klike, ki Je uradno vodila občino do decembra 1099. Kako zavzeti posamezniki s povzi^x^anjem dobrih novic ne morejo hitro spremeniti oploânega otai^a v Šočtanju, pa dokofiu^e Ô0 ena slaba novica. Potiho seje »namspufalo« 89 eno podjetje. ÎTekdaiOe kleparstvo, ki se Imenuje Eso-KJko d.o.o. je namreč zdrsnilo v prisilno poi^avnavok v kateri se v upniškem odboru pojavljajo v€ler\jBka m Krekova banka, Esotech Veler\]e In slovenska veja nemške flrme Rockwool. Kdo ve, koliko od dv^setlh zaposlenih bo poslej &e lahko delalo v zakotni delavnici pod Goricami, za katero nikakor ne moremo reči, da se je ukvai^alo z defloitar' nod^avnosyo. âeposeby će se spomnimo na vispeène »špenglajje« v Saleèki dolini. ■ Perorez 9. marca 2000 OD TU IN TAM KAS VAS 13 Zimske počitnice (skoraj) brez snega Iz občine Šmartno ob Pakl Prekratke! Zimske pirčitnice so bile letos, tnko '£'d dijake kot osnov-nos<»ke, kfcilke. Le teden dni so imeli Cus. (It) si naberejo nove TTUKi /a natrpjne š(»lske dni, ki s(», sploh pn'ti kimcu šolske- leta, nHpnrni. Nekateri ta teden preživeli nu smučiščih, prí biibicah in dedkih, na mor* Ju... Veliko pa jih jc ostalo doma. V Velenju so različni ot^anizatorji pripravili veliko (l(»bro obiskanih aklivnosli. Tako tistim, ki m» Jih hoteli izkoristiti, res ni bilo doli^ćas. M C do bč j lis k il zveza prijateljev mladine Velenje jc ludi toknil pripravila številne kreativne delavnice, pa sredina peto v Mladinskem centru in enodnevni i/let na morje, ki je kljub burji in de/ju odliCno uspel. Skupaj z društvom i/ mestno Četrti Edvarda Kardelja sa pred tednom dni napolnili telovadnico OS Livada, kjerse jczg*»dila tradicionalna otroška olimpiada. Odlično pa sta bila ves teden obiskana tudi Rdeča dvorana in/imski Iwcn. VeČina športnih aktivnosti je bila brezplačnih, rekreativnega značaja. Mnogi Si) prihajali prav vse počitniške dni. spel drugi so proste trenutke raje preživljali doma. pred računalnikom in televizorjem. Nn otroški olimpiadi, kjer so mladi tekmovali v ra/ličnih družabnih in športnih igrah in na koncu dobili tudi priznanja, smo bili radovedni ludi mi. Naslednji dan smo obiskali še Rdečo dvorano. Da bi od mladih Velenjčanov izvedeli, kaj vse 5o prej.snji teden p<íčclí, kaj so pogrešali in si še želeli. Milanka Krnata: "^Med počitnicami sem si vzcLt čas /a Icnar-jenje, ki ga, koje pouk. potjresam. Ker jc bilo vreme lepo. sem s C tudi veliko sprehajala s sošolkami, 7. njimi pa sem prišla tudi na letošnjo olroško olimpiado. 'leden dni nikakor ni dovolj za zimske počitnice. Rada bi, da bi bile sc leden dni. Potem bi mogoč« s starši tudi kam odpotovali. Mo/nosli za zabavo smt) imeli tokrat res veliko, zalo sama nisem posesala prav ničesar." Merlsa Ibrahimovič: "Med ptičitnicami nisem le lenarila. Obiskujem sedmi razred. ki je zelo zahteven. zalo sem se tudi učila. Vze- r » i la pa sem si čas tudi za sprehcxle in klepete s prijateljicami. Obiskala sem še teto v Dravogradu, skupaj pa smo šli Še na izlel v Avstrijo. Počitnice Ix^do kar prehitro minile, mislim, da bi se v 14 dneh veliko boij sprostili, lako mi kol učitelji. Čeprav se / zimskimi šporli ne ukvarjam, bi znala ta čas dobro izkoristiti," Sašo Mečava: "Vsako dopoldne sem prihajal v Rdečo dvo- Letošnje otroške olimpiade seje udeležit o vsaj sto mladih, M sose pomeriti v metanju obroča, skakanju čez kozo, košarki, metanju žogice v snežaka. Vsi so zatrjevaii, da je bilo zelo "fajn". rano, kjer sem s prija-teiji igral mali nogi)-mel, Popočiinicah spet veliko učenja. Zalo hi mi bik) všeč. če bi bile pi>čitnice daljše," Uojan Stojnic: *'Ves teden sem veliko spal pi.>čival in lenaril. V tem res u / i v a m . Sporta ne maram preveč, zato sem proste ure izkoristil še za ig-r a n j e računa- luiških igric in gledanje televizije, popoldne pa sem se tudi jaz vozil s svojim motorjem. Će bi bile počitnice vsaj leden dni daljše, bi z veseljem odšel k babici v Bo.sno in Hercegovino. Zdi pa se mi, da počitnice tako nikoli niso dovolj dolge, ker šole nikoli ne pogrešam." Mario Banovič: "Zeki uživam v športu, zato sem večino počitniških dopoldne-vov preživel v Rdeči dvorani. Najprej sem igral namizni tenis, potem mali nogomet, vsako popoldne pa sem Šel še na trening mojega najljubšega šporla - karaleja. Vmes sem vedno našel čas za igro na dvorišču, kjer je bilo v teh dneh veliko mojih prijateljev. Snega nisem pogrešal, ker siže^elim pomladi, sicer pa so se počitnice tudi meni zdele prekratke." mbš ACi Mariborska 202, 3000 Celje. Tel.; 063/425-50-10 Oprema! Servo volan • klima * centralno zaMepanje * elektnčni pomik prednjih stekel * radio * 2 zvočnika * antena Že za 1.699.000 SIT Možnosti nakupa: KREOm NA POLOŽNICE (PRiDOBiïEV ŽE Z OSEBNO IZKAZNICO) BANČNI KREOm DO 5 LET (TUDI DO 51% OD-ja) KREDFTI TUDI ZA TISTE, KI SO ZAPOSLEN! SAMO 3 MESECE... ZA ŠTUDENTE, UPOKOJENCE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE,... RABLJENO ZA NOVO TOREJ ... FINANČNA REŠITEV ZA VSAKOGAR!!! DAEWOO PE Šempeter Tel.: 063/700-13-00 PE Slovenj Gradec Tel.: 0602/ 502-110 MOTOR 1 Na zalogi tudi vsi ostali modeli Daewoo vozili Velika izbira rabljenih vozili {nakup na položnice) Kmalu tudi v Velenju! Zaskrbljeni krajani Podgore v clru^i polovk'i Icloínje^i januarja so krajani vaSke s.kupni>s1i i\>dgi)ru naslovili na OWIm» S marl-ni> ^^b Pakl in njcncgii ^U(iana Ivana Rakuna pismn, v katerom izra/iijo svxijo /askrhljcnitsí /aradi načrlo« vanc i/^radnjť čisíilne naprave v njilum vaskî skiip-m^sti, ob siïloîiju rek hike in Savinje- Ukrali sti k temu pripisali ludi svoje zahteve. 'Ikko med drugim /alWcvaji'i iy.gradnjo in tlckwanje povrni zanesljivo in ekološko varne liislilne napravu, /gradili pa naj hi jo le za poirehe gospod i njří lev vSniarŠki ol>Cini. Nanjo naj hi v prvi lazi i/gradnje priključili vsii g(«p«>-vabili liliji predstavnike izvajalcev del 1er odgovorne za projekt čistilne naprave. Ko so o pismu na zadnji seji ol>Cinske|ia svela razpravljali svetniki, so v celoti sc>i»lasali s predlogi in zahtevami krajanov vaške skupntîsli Podg<^ra. Menili so. da bo le/av ob jasnih dogovorih in sodelovanju vseh zagoiiwo manj, kot bi jih bilo drugaCe, Mladinski center v letu 1999 Za obiuïvo t>hjckta Mladinski center v sredi.^Cu âmarînega ob Paki jc republiško ministrstvo za i^'^Lstvo in Sport lani namenilo 4 milijone 7fX» lisoí SI K donatorji pa 5 milijone iSve. opravili pre/ldavc in dozidave ter připravivše potrebno za notranji omet prosiorw. Veliko so naredili tudi mladi s;imi. ObCina Šmartno ob Psiki pa je lani dejavni »>i javnega zavoda Mladinski center namenila milijon 4(KJ lisoř tolarjev iz proraCuna. Kot so zapisali v poroClUi o delSko itia^karado. V dvorani šmarškega kulturnega doma se jc minulo nedeljsko popoldne zbralo kar nekiij pustnih ma.sk in njihovih spremljevalcev, Po mnenju nekaterih je na ta dan spremenilo podolM» manj najmlajših ol>CaiK)v kol minula Icla in tudi idej o izvirnih pustnih šemah ni bilo prav veliko. Bilo pa je kljub temu zabavno- ■ Tp Maske so se najprej predstavile v povorki po središču Šmartnega ob Paki, pustno rajanje pa so nadaljevale v dvorani šmarškega kulturnega doma. "k 1 '1 Cene veljajo od 9. do 25. 3. 2000 oziroma do odprodaje zalogi BTV Apollo 70 cm, PIP ELEKTRONIKA Velenje $llla Vififcl preko SI»RTpr1Miuei».tolatel3t. 99 prooremiUh mettiOSD prikaz tunkeli aa zatíonu.prednatSavttflv Irfcicpa S'120mln.,Bun»AV Izhod «SCART Zi||l|fllP s :; I 28.386, VIdeorecorder PHILIPS VCR 285 2 v{0«o glavi, turt o drtva. priinz fualnll ita asioou (080), poittno prfdvalanje, 2 SCART vtISflIcK itypaHiand Iti S-ksnain^k Kombiniran hladilnik ZANUSSI ZD 19/4 da pm prostornina 22SI upor« bt« pro ttorrtlaa zamr70V3lr)lka 401 • brtztnona •sa(Súúe|no odtal^evanja mar«è:52.5;V:l41.â: G: B1ACK&DECKER( s Kartico Kovinotehna za gotovino tudi do 5% ceneje! Eielctrićna verižna žaga BaD 1630 T -moč 1600 W • dolžina rezila 300 nt m kovinOtehna K v Nakupovalnem centru Velenje 14 KAK VAS TV SPORED 9. marca 2000 ČETRTEK, B PETEK, H SOBOTA, 9. marca H 10. marca H 11. marca ■ NEDEUA, ■ 1 12. marca 1 PONEDEUEK, ■ TOREK, B SREDA, 13. marca ■ 14, marca B 15. marca SLOVENIJA 1 D9.Û0 Mostovi 09.30 Risanka 09.35 Pisana ďelavrdca 09 40 Mâle sive celice, kviz 10.^ Zgodbe tzškoljks 11.00 Vodnik v sve( narave, 11.55 Skrivnosti. 3;8 1225 Zgodovinski patki in vr* tov^ $k)ven)|e 13.00 Foiočila, vreme, šport UAO Veiernl gost; Božo Dimnik. & med. 1500 Zoom 16.35 Slovenski utrinki 17 00 Enajslsšola, oddajaza rsdDvednele 17.30 Slike iz Seeuana 18,00 ffljzomik. vreme. Sport 1810 Slovenija - umel vodnk 18 25 Slarej§i-bol[ài?3/3 1B.50 l|Ud|e Evrope 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19 55 Šport 20.00 Tednik 21.00 Homo liinsUcus 21 20 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme, ipofI 22.50 C^us 23 20 Dr. Benjitfnin Spock, 2/7 0020 5tareiši-bol|5i?.3/3 SLOVENIJA 2 10.00 siřela 2 osnega, 12/13 11 2) Nič svetega. 3/20 12.05 liga prvakov v nogometu. BAYERNMUEWCHEN-fiSAL MAOR 10. posnetek 13 45 Svet poroča 15, t5 TV prodaja 15.45 Sirene, avstrřil.ang. (ilni 17.15 posk)veni[f 17 50 Schbdming SPvalp. smuč. sl(m), 1. vožnja, prenos 19.25 Videospotnice 20.00 Šport 22 00 Poseben pogled'Najem- nik. amer franc, film OOD5 39. lazz leslival 06.00 Dobro jutn:^, Slovenija 09.00 Topsiœp 09.30 I^vji angel, na^ 10.30 Tri ženske, n^n 11 25 Za tvojo ljubezen, nad. 12.20 Pop'n'roU 13,50 Policfili s srcem, nan M.45 policist, nan. 15.15 Družina la umret, nan, 15 45 Skoral popolni par, nan. 16.15 lïvji angel. n^. 17.15 Tri ženske, nan 1810 1.2.3-kdodobi7 16.15 Za ivojo ljubezen, nan. 19.15 24 ur 20.00 TV dober (lan, nan 20.45 Velik. amer, film 22.35 Prijatelji, nan 23.00 Naiug.nan. 0000 MA.S.H.,nan. 00.30 CybiU.nan Dl 00 24 ur. ponovrtev €3) te art al i 27 aa 09.00 Naj spol dneva 09.05 Video top, ponovitev 09.50 Vabimo k ogledu 0955 Naobisku..pnSlavi Kovačič s Ponikve 10.40 Videoslram 18.55 Naispotdneva 19,00 l^egionalne novice 1905 Otroški program Carobiia péčal, l .del nsanepa lilma 19.25 TV izložba 19.30 (Zvěstila 19.55 Oglasi / Vabimo k ogledu 2000 Poktfci od A do L kontaktna oddaja 21 00 Pogovor s Stanetom Ba&arjem. zbiralcem starin m krqig iz Aidovsčine 2145 Molo sport mondial. 16. oddaja: tedenski pregled dogajanja na podn^ôju moto šporla 2215 Regionalne novice 2220 TV izložba 22.25 Nar spot dneva 22i0 Vidčosirani SLOVENIJA 1 09.30 Otroška oddaja 10 OS Slike IZ Sečuana 10.1S Enajsta éola, oddaja za raiilovedneže 10 45 Slarejši-bcJjši'?,3/3 11 15 LjudieEvrope 11 25 Slovenski magazin 11.55 V žaru somraka, ang. drama 13.UÛ Poročila, vreme, špori 13.40 Opus 1410 Dr Beniamin Spock. 2/7 15.10 Po domače 16.30 Mostovi 17 00 Rešitev ie laži» predlagat), kot izvrèiti. 4/10 1755 Šole je konec 17.30 Oddaja za oircto 18.00 Obzornik, vreme, 1810 Humantstika 18.40 Dosežki 19.10 Písanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Zrcalo tedna 20.15 Pelka 21 35 TV poper 22 00 Dobro je vedeli olimpijski kotiček 2210 Odmevi, vreme. Spori 23.05 PoJnočri klub 00.15 Humanistika 00.45 Dosežki SLOVENIJA 2 10.00 Vkjeospoinice 1035 Mjoe noči so lepže kot vaâi dnevi, franc, lilm 1220 Sport 15.00 Zbogom, mama, am film 16.30 SPvalp smuč..SL(Ž). posnetek 17.30 Po Sloveniji 18.00 Sknta področja znanosli 19 00 Dotuodl^lH 19.35 Vkleospoinice 20.05 Bramv«ll,6/10 20.55 Grace na udaru, 10/25 21 20 Deklica insrr^rj.am Trim 23.00 Umori, 17/22 23.45 Umor l.siopnie, 18/18 00 30 NočzDiclwn. nan 06.00 Dobro juiro, Slovenija 09.00 Top shop 09.30 Divji angel, nan. 10.30 Tríienske.nan 11.25 Za wo|o ljubezen, nad. 1220 TV dober dan. nan. 1350 Policistissrcem, nan. 14 45 Pasji policist, nan. 1515 Družina za umret, nan 15 45 Skoraj popc^ni par. nan. 16.15 Divitangel, nan 1715 Tríienske.nan 1810 1,2,3-kdodotn? 18.15 Za Woio ljubezen, nad 19.15 24 ur 20.00 Highlanders.kanad. Iranc lilm 21.50 Odpadnik, nan. 22.50 Dosjeiix. nan. 23 50 Popolni spomin, nan. 00.50 24 ur. ponovitev kcanall 2r M 02 09.00 Naj spol dneva 09 OS Dobro juiro, informa- tivno-razvednina oddaja 10.05 P(MiciodAdoŽ.pcn. 11.05 Vabimo k ogledu 1110 Pogovor s Stanetom Bacaqem, zbiralcem slannin knjig iz Ajdovščine 11.55 Motorspcrtmundial,16. oddaja, tedenski pregled dogajanja na področju moto špc^ta 12 25 Vkjeostran; 17^ Naj spol dneva 18.00 Miš maš, otroška oddala 19.00 Regionalne novice 19.05 Oiroški program Čarobna piščal,2.de1 risanega filma 19.25 TV izložba 19.30 Obvestila 19.55 Oglasi/Vabimo kogledu 20.00 FiminaVTV Noč čarovnic, am. lilm 21 45 Regionalne novice 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 22.40 TVizlofla 22.45 Naj spol dneva 22.50 Videostrani SLOVENIJA 1 07.50 Zgodbe IZ školjke 08.20 Radovedni Taček 08.40 Enaisla šola. oddaja za radovedneže 09.fO Male sive celice, kviz 10.00 Žabcainkit, kanad, film 11.35 Lassie.nan. 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šporl 13.20 Homo tur^ticus 13.40 TV poper 14 05 Petka 15.30 Počakaj mejranc. lilm I6i0 Mozartova druščina. 10/26 17i0 Čari začimb. 19/20 18 00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrlu 18.35 Ozare 18.40 Spel na poll s Simonom Dnngom. 5/fl 19 05 Risanka 19.30 TV dnevn i k. vreme. špor l 19,55 Utnp 20.15 Onon 21.45 Skrivnosti. 4/8 22 20 Poročila, vreme, šport ^50 Nenavadna dr uščiia 23.15 Hrošči. &20 00.05 Cena ljubezni, amer film SLOVENIJA 2 09.15 Videospctrvca 09.50 SPvalp smuč VSL(MJ, 1. vožnja, prenos 11.00 Nevamizaliv 1155 Svetnik, 8/43 1250 SPvalp.smuč.VSL(M). 2. vožnja, prenos 13,45 Jasr)o in glasno 14 40 V Iflkjvadnicř. 4/50 15.05 Košarka NBA: PHlLAOa- PHlA-NEWYOnK.pos. net^ 19.30 VideosputrHce 20.05 Alriška kraljk^, amer, film 2145 Nič svetega. 9/20 22.30 Svetnik 9/43 23.20 Sobotna noč 0120 SrečanjeslUjcem.3/13 03.00 Formula 1. trening 07 00 Družina Zakaj, ns senia 07 30 Iz knjige vrbn. rts. senja 08.00 Gutiverjeva potovanja, ris. serija 0830 Zverinice, ns.serqa 09.00 Hrosčeborgi. nan 09.30 Pri Addamsovih. nan 10.00 Kalifornijske sanje, nan 10.30 Mlajši bratec, nan, 11.00 Navihanka. nan 11.30 Knjiga o džungli, nan. 12.00 Mladačarovnica.nan. 12.30 Modna popotovanja, pon, 13 00 Deset najzanimivejših minulega leta, dok. odd. 13.30 Formulai.pon.î/eninga 14.30 Bes angelov, 1/4 15.30 Mala D^iela, nad. 16.30 Pop'n'rolI, glasb, oddaja 17.30 Herkul, nan. 18.20 Xena, nan. 19.15 24 ur 20.00 Mreža, amer film 22.00 Ženska sokol, amer fdm 00.00 Erotične lantazije. erot serija 0100 24 ur ponovitev k^nAli «e as SLOVENIJA i 08.00 Čarovnik iz Oza. 15/18 0825 Fračji dol. 22/23 08.50 Babar, 39/65 09.15 Telerime 09.20 Dobri duh iz Avstralije 09.50 Ozare 09 55 NedeijsKa mala, prenos 12 Tomaja 1100 Svet monj, 1/13 11.30 Obzorja dutia 12.00 Ljudje m zemlja 13.00 Poročila, vreme, špon 13.35 4x4 14.05 Carizačimb, 19/20 M.35 Orion 16 05 Prvi m drugi 16.30 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe DonavaJadran 18 40 Razgledi slovenskih vrhov 1910 Žrebanje lota 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Dr.SlavojŽižek.intervju 22.30 Fůročda, vreme, ipon 2250 &iigma Gallus, balet 23.50 Razgledi slovenskih vrhov 00.20 Alpe-Donava Jadran SLOVENIJA 2 08.40 Videc^tnice 09.15 Nikoli v dvoje brez tebe 09.40 Nevamizaliv,nan. 10.30 Popolna tujca. 5/24 10.55 F^ui Newman, dok. sen[a 1125 Oc^ odkritij 12.00 Policija na nasi strani 12.30 Naša pesem 1999 13.00 t}slo:SPvsmuć. sknkrh, prenos 1800 Košaric NBA acbcrn 19.30 Vfdeospotnice 20.05 Prohibcija. 1/3 20,55 Raymonda imajo vsi rsdi 21.15 Trend, oddaia o modi 21 50 Šport v nedeljo 2250 Lakota, nemški titm 03.45 Formula 1:AlbertPark, [^nos dirke 07 00 DružinaZakaj ris serija 07.30 Iz knjige vrtm, ris. serija 08.00 Guliverieva popotovanja. ris. seri)a 08,30 Zverinice, r^s.senia 09 00 Hroščeborgi, nan. 09.30 PnAdamsovih.nan 10.00 Kalifomijske sanje, nan 10.30 Mlajši bralec, nan. 11 00 Navihanka. nan 1130 Herkul,nan. 12.30 Xena, nan. 13.30 Formula 1, Albert Park. pon.dfrke 15.30 Mala Danijela, nao. 1630 Otroci ne lažejo, nan. 17.00 Sam 2 dojenčkom, nan. 1730 Modna popotovanja 18.00 Pod srečno zvezdo 19.15 24 ur 2000 Ukradena sma, amer lilm 21 45 športna scena 22.45 Morilska podat» 0.45 24 UT, ponovitev k»n»ai 87 09.00 Naj spot dneva : 11.10 09.05 Mtšmas. ponovitev 10.05 Vabimo k ogled u 1 11.30 10.10 Noč fiafovnic, am, film 1140 Videostrani 1855 Naj spot dneva 19.00 ÛTroàki program i 11.55 Spoznajmo lih - obisk i 12.45 Živalskega vrta v Ljubi* i 12.50 lani. 4. oddaja i 13.10 19.30 TV IZLOŽBA 1 1400 19.W OBVESTILA 19.55 Oglasi / Vabimo k ogledu : 15.00 20.00 877. VTV MAGAZIN i 15.(S 20,20 GLA58ENI GOST. kontak- 1 1700 tna oddaja Gost v studiu VTV: ALEK- 1 18.00 SANDER MEŽEK 21.20 Filmi na VTV: 1 19.30 Sherlock Bones, am. film 22.30 877. VTV MAGAZIN, pon 1 2015 22 50 TV IZLOŽBA 2255 NAJ SPOT DNEVA I 21.00 23.00 VIDEOSTRAWI 1 21.05 09.00 MIS MAS. ponovitev 10.00 Izpon.oddaledobrojutro 10.50 876. vtv MAGAZIN, regionalni int program SPORTNi TOREK, špori-na informativna oddaja ŠPORTNI GOST: aleSpajovč, rokometaš Celje Pivovarna Laško Iz sred. odd. dobro iutro C^lasi/Vabimo k ogledu 12.50 577. \nV MAGAZIN, pon. Izpet, oddaje Dobro julro ODPRTA TEMA. pon pogovora v studiu Tv iztožba Vkleostrani POKUCi OD A DO Ž. ponovitev oddaie RLMINAVTV' NOČ ČAROVNIC, pon. VIDEO TOR oddaja z glasbenimi videospotf NA OBISKU... pri SU^VI KOVACiC s Ponikve TV izložba Videostrani SLOVENUA 1 09.00 Risanka 09.15 Šole je konec 0920 Rešilevje lažie predlagali, kot izvršili, 4/10 0945 Humanistika 1015 Dosežtó 10.35 Návrtu 11,00 Spel na poti $ Simonom Dnngom, 5/8 11.25 Osmi dan 1155 Utrip 1205 Zrcalotedna 1250 Prviindrugi 1300 Poročila,vreme.šport 1310 Žabica in kil, kanad lilm 14 45 4x4 15.15 Polnočni kfub 1630 Dober dan. Koroška 17.00 Radovedni Taóek 1720 Kotiček-pisanadela\Ti4ca 17^5 Dobri duh iz Avstralije 18,00 Obzomik. vreme, šport 18.10 Volja najde pol. oddaja o invalidih 19.00 Risanka 1910 Žrebanje 3 X 3 plus 6 1930 TVdnevrflk, vreme.špori 20.00 KUnikâ pod palmami. 14/24 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, vreme, šport 22£0 Gospodarska panorama 2350 Volja nd|de pot. oddaja o invalidih SLOVENUA 2 10,00 Bramwefl,6/10 îOiO Sobotna noč 1250 Sknlapodročjaznanosh 13.45 Prohibicija. 1/3 1530 Trend, oddajaomodi 16.00 Poltcqa na naši stram 16.35 Umetnost klavirske igre 17.30 Po Sloveniji 1805 Snežna reka, 3&S2 19,00 Lingo.lvignca 19 30 Videospolnice 20 05 Štafeta mladosii 21.00 Studio cily 2300 Brane Rončet izza odra 00.25 Zbogom, draga, am t. 09.30 Tri ženske, nan 10.30 Divji angel. nan. 11.25 Za tvojo ljubezen, nan 1220 Športnascena 13 20 Topsliop 13iO Policcsti s srcem, nan. 14.45 Pasji policist, nan 1515 Družina za umret, nan 15.45 Skoraj popolnr par, nan. 1815 Tri ženske, nan 17.15 Divji angel. ran. 1810 1.2.3-kdo dobi' 1815 Zatvo^oliubezen.nan. 19.15 24 ur 20,00 Lepojebitimilijonar- kviz z Jonasom 20 55 fztgrano zaupanie. am. f. 22.30 Priiatelji, nan. 23,00 Naiug!. nan 00.00 MA.$.H.,nan. 00.30 Cybili. nan 01,00 24 ur. ponovitev C52) %CMnmtt 2t 0900 Naj spot dneva 09.05 DOBRO JUTRO, infomia-tivno • razvedrena oddaja 10 05 877 VTV MAGAZIN, regionalni inf program 10Í5 VABIMO K OGLEOLt 10.30 GLASBENI GOST, pon. Gost v studiu VTV ALEKSANDER MEZEK 11.30 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Otroški program Otok zakladov; l.ďelrís. i. 19iS TV Iztožba 19.30 Obvest^a 19.55 Oglasi/Vabimo k ogledu 2000 Odprta tema O volilnem sistemu, pog. s Oinlom Ribičičem 21.00 Regionalne novice 21.05 KOŠARKA, posn tekme: SAVItiJKSi HOPSI ; PiVO-VARNAIAŠKQ 22 25 Iz oddaje Dobro jutro 2315 TViztoiba 23.20 i^aj spot dneva 23.25 Videosirani SLOVENIJA 1 09 00 Mostovr 0945 RadovedniTai^k 10 05 Dobri duh iz Avstralije, 8/13 10.30 Volja najde pot. oddaja o invalidih 11.20 Roland Barthes, dokum oddaja 12.05 KImika pod palmami, 14/24 13 00 Poročila, vreme, šport 14.35 Aktualne teme 15.30 Gospodarska panorama 16.30 Prisluhnimo tišrnt 17.00 Sprehodi v naravo 17 15 Kako rada imam šob. 10/26 17.30 Mojaživaiinjaz.10/26 18.00 Obzomik. vreme, šport 18 tO Besede 1910 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, špofl 20.00 Razkošie. 3/18 21.00 Aktualneteme 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Plamen ljubezni, 1/2 00.00 Besede SLOVENIJA 2 10 00 Snežna reka, 36/52 10 45 Videospotnk» 11.20 Počakaj me, Iranc lilm 13.40 7V prodaja 14 10 Živahni svet iz zgodb Rdiarda Scarryja. 14/26 14.35 Sla tela mladosti 15.30 Studio city 17.30 PoSloveniii 1805 Velervhrbet.22/26 19.05 Ljubezen in zakon. 8/9 19,30 Vkleospotnice 20.05 Potovanje, dok. odd^ 21,00 Bral tz Brooktyna. madžarski tilm 22.30 Svet poroča 23.00 O četvenci, portret -TTXy 09.30 Tri ženske, nan 10.30 Divji angel. nan. 11.25 Za ivo)o ljubezen, nan 12.20 Lepo je bitt milijonar-kviz 2 Jonasom. pon. 13.50 Policisti s srcem. nan. 14.4$ Pasji policist, nan 15 15 Družina za umřel. nan. 15 45 Skoraj popolni par nan 1615 Tri ženske, nad 17.15 Divji angel. nad. 1810 1.2.3-kdodobi7 1815 Za tvoio ljubezen, nan. 1915 24 ur 20.00 Vse o Henry)u, amer film 21.55 Urgenca.nan 22.40 Prijatelji, nan 23 10 Na jugl. nan 00 00 MAS.H.,nan 00,30 Cytnll, nan 01.00 24 ur ponovitev HMn^U ar BSt 09.00 Nai spot dneva 09.05 Odprla tema. OVOLILNEMSISTHMU. ponovitev pogovora s Cirilom RfbičiiDm 10.06 VABIMO K OGLEDU 10 tO KOŠARKA, posn. tekme Savir^^i Hopa : Pivovarna Laško 11.30 Vkleostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Oiroici program. OTOK ZAKLADOV. Z det risanega lilma 19.25 TV izJoJba 19.30 Obvestila 19 55 Oglasi / Vabimo k ogledu 20.00 878 VTV MAGAZIN, regionalni ml program 20.20 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20 40 ŠORTNIGOST: JANEZ MUDEJ, atlet, (tetrapl^ik) 21.05 Iz produkcije zdrutenia LTV Slovenije oddaja TV PRIMORKE 21.35 878 VTV MAGAZIN. (wnovilev 2155 ŠPORTNI TOREK. ponovitev 22.15 TV IZLOŽBA 22.20 ^^aj spot dneva 22.25 Videostrani SLOVENIJA 1 09.00 TV prodaja 09 30 Japonske pravljice. 9/13 09 45 Sprehodi v naravo 10.00 Kako rada imam §olo 10,15 Moja žival m jaz. 10/28 10.30 Bab3r,ft'65 1055 Mozartovadruáčina 1120 Besede 12 10 Razko§je,3/18 13.00 F^roaild. vreme, iport 13.15 Medvakivi 13.45 Pnsiuhnimo rišini M 15 Obzorja duha 14 45 Ljudje in zeml|9 1535 Akiujlr^teme 16.30 Mostova 17 00 fcdktobukom 18,00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Vodnik v svet narave 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, âport 20 00 Moja družrna, amer (ilm 22 10 Odmevi, vreme. §port 23.05 Alica,evrop kult. magazin 23.35 Hugo Wolt. portret 00.20 Koncert samospevov Kuga Wolfa, 1 del SLOVENIJA 2 08 50 RnaieSPvalp smuć., smuk (Ž), prenos 1000 Veter v hrt»!, 22/26 iD.sSO Finale SPvalp smuC.. smuk (M), prenos 11 45 Miloš Furman - psovanje, dokum oddaja 12.4U Br^izSrooklyna, mdd2 nim 14 10 Videospotnice 15.45 Kavč v New Yorku, film 17.30 R> Sloveniji 1800 Strela z jasnega, 13/13 18.55 SorodnedLiše. 10/14 19.S VideospotnicG 20 00 Uga prvakov v nogometu: MANCHESTER UNITED-FlORENTIN A. prenos. BARCELONA-HERTHA BERLIN, posnetek, EURO 2000 23.30 Kralj SanktPaulija. 2/6 09.30 Tri ženske, nan 1030 Divji angel, nan. 11 25 Za tvojo ljubezen, nan 12.20 srečno zvezdo, pon. 13.50 R3íicislís$rcem,nan 14 45 Pasji poticaj, nan 15.15 Družina za umret, nan. 15.45 Skoraj popolm par. nan 16 15 Tri ženske, nad 17 15 D(vfi angel, nan. 18.10 1.2.3-kdodotw? IS.IS Za tvojo ljubezen, nan, 19.1S 24 ur 20 00 Tnjnoodločena, am. ním 21 45 Udarci pravice, nan 22 30 Prijatelji, nan 23.00 Na jug!, nan DOœ M.A.S.H,.nan 00 30 Cyl>ili.nan. 01 00 24 ur. ponovitev kanali 2T 09.00 NAJSPOTDNEVA 09.00 DOBRO JUTRO, iniorma. livno-razvedrilna oddaja 10 05 878. VTV MAGAZIN, pon 10.25 ŠPORTNI TOREK infof. mativna oddaja 10.45 \^bimokogtedu 10 50 ŠPORTNI GOST: JANEZ HUDEJ.atlei (tetraplegik) 11 15 IZ PRODUKCIJE ZDPUŽ LTV Sk)veni[e. oddaja TV PRIMORKE 11 45 Videostrani 18.55 Nai spol dneva 1900 Regionalne novice 1905 Otmški program. Otok zakladov. 3 dâris I. 19.a TV izložba 19 30 Obvestila 19.^ Oglast/Vabimokogledu 2000 NAJSPOTDNEVA,glasbena oddaja Gosi v studiu: JAN PLESTENJAK 21.30 REGKMALNE NOVICE 21.35 NOGOMET posnetek tekme: Korote^ : Rudar 23 10 Iz oddaje Dobmju^o 0000 Videostrani 9. marca 2000 MODRO HmL^ KRONIKA NAK mi 15 Gasilci v pekarni v Cciricic, 2. marca, malo po Ifi. uri, jc priSlo do poî'ani v pekarni Kl;kí cesti je razbil večje slekJo in stanovalce i'»iki>diwal za okoli 5.000 tolarjev. Na Prcjsernovi ccsti je na kiosku lasi Bora \\ razbil sleklo in po.'5kodoval kupolo in ga oj5kodoval za 50.000 tolarjev. NaTomSičevi cesti je hodil ali skakal po osebnem avtomobilu seat toledo, last linvtrj.i H. in mu povzročil za vsaj lOO.OOO tolarjev škode, s sosednjega avlo mobi la znamke acccnl. lisi .Antona M. pa je odtrgal registrsko tablico, vseeno pa ga oSkodm'al za l.(M)0 tolarjev. Kazal ga je V ponedeljek, malo po 12. uri,jc na policijsko postajo poklical občan in povedal, da se neznani moSki v bližini Sole na Kidričevi v Velenju neprimerno vede in razkazuje svoje bogastvo. Policisti, ki soodiili na kraj, so (am "prijeli" .Sthasijiin« Z. \z Velenja. Zdaj ga zaradi krikmja javne morale na javnem kraju čaka sodnik za pre kriške. MoáRďi: mm Požar na električnem drogu v sredo, I. marca, malo po 13. uri, je prii^lo do pobara na lese nem drogu električne napeljave v naselju Loke pri Mozirju. Miuijši požar so pogasili gasilci. Delavci Oleklra C*elje so skupaj s policisti ugotovili, da je požar povzročil preboj električne energije na izolatorju, (imoina5kodazna.^a okoli 450.000 tolarjev. Kdo nosi hlače? Med 29. februarjem in 2. marcem je neznanec iz likalnicc podjetja Clkroj v Mozirju odtujil 5 ženskih hlač, v skupni vrednosti 8«.000 tolarjev, Golf zdrsnil s ceste v soboto, 4. marca, ob 18. uri, je voznik z osebnim avtomobilom golf zdrsnil / lokalne ceste Nazarje - Rečica oh Savinji na brezino potoka Rečica ob Savinji, (lasilci so iz vozila reSili pkiSkodovanega voznika, vozilo pa potegnili na cestiSče. Skozi okno k Fani Med torkom in četrtkom preji^tijt leden, v dneb od 20. februarja do 2. marca, jc neznanec • po vsej verjetnosti skozi priprto okno - prijel v notranjost gostinskega lokala 'Tani" v Mazir-ju- Na Škodo IřLStnice ťrančHke K. je odnesel 41.000 tolarjev gotovine. Policista z glavo v obraz v četrtek. 2. marca, okoli 19.30, so mozirski policisti po.sredo-vaii v zasebnem stanovanju v Bočni, kjer je javni red in mir krSil 4»V|tini Vladimir Z. Tase kljub posredovanju policistiw ni umiril, zato sta g:i policista vklenila. Kosta ga v»-Klila v službeni avto, se jima je izmuznil iz prijema, pri iem pa s čelom glave udaril policista v predel obraza in ga pri tem liizje telesno poškodoval. KrSitelja so pridržali do izlreznilvc. Med pregledom ob pridržanju so policisti pří njem naSU dva manjâa zavitka, za katera sumijo, da je marihuana. màm Vlomilca zmotil pri zajtrku Ko je Zdravko O, iz Velenja, v torek. 29. februarja, zjutraj, priAel na .svoj vikend v Siudencah, je s prihodom vznemiril neznanca, kije bil v njem, tako daje ta kar skoz.i oknopobegnil v gozd. Vlomilec je bil ravno pri zajtrku, kjer si je postregel z lastnikovo hrano in pijačo, To bi mu /Jravko morda5c odpustil, a kaj, ko mu je z vlomom povzročilza okoli 30.i)OOtolarjev§kode. Ukradli tovorni in osebni avtomobil v ni>Či na čelriek, 2, marca, je bil.s parkirnega prostima v /A;lez-nem. na območju Žalca, odpeljal tovorni avtomobil znamke citroen jumper, bclc Harve, registrskih oznak CE 44 - 92 K. last R Ke^on vozila je pokrit ? modro ponjavo, na kateri je napis Petre d.o.aje neznanec s (opove ulic^; vŽalcu odpeljal v neznano osebni avto renault 19, niodre barve, registrskih oznak CE C2-981. last Mlekarne Celeia, vreden okoli l.lOO.OOO tolarjev. Tatvina v trgovini v četrtek oziroma petek, 2. ali marca, jc neznance izkoristil nepazljivost prodajalke v trgovini Ona - On na Savinjski cesti v Aalcu. V trgovini jc iz obe^alniktwvzcl iri ženske jakne iz s|'>o-mladaa'^ke kolekcije |»djctij lelma in lop Line iz Ljubljane, pro dajalno jc oškodoval za 74.000 tolarjev. Natočil si je nafte Med 2, in 6, marcem jc neznani nepridiprav na gradbišču avtoceste v Ločici pri Vran-skem iz dveh dcliwnih strojev ukradel približno 24t) liiro%' nafte. Podjetje Ceste - mostovi Celje je oškodoval za okoli 30.000 tolarjev. Prostovoljno gasilsko društvo Velenje "v............................................................ število intervencij raste! Že od sredlnv januarja poteki) jo |M» posaniv/nih pn»sto>4»lj-nih u;4sllskih drušhlli v Šaleški dolini redni tefni 4»]>ćni zJH)ri, ki jili )!»silci vsako letu pripr:)vijj-Jn v prvi tretjini novega leta doma p;i.|eb1lii tudi lokriit polna. e^no deluje v sestavu nasei^a vo/ne-Ua piirlct. 1'ri dt)sedanjih intervencijah seje ijt poka/alo, daje bila odločitev /m ta nakup pra* vílna," je med drugim poudaril predsednik druStva Boris Kovse, V nadaljevanju se je spomnil usrk:Sn<^ pripravljenega Vil. tradicionalnega srečanja mladib gasilcev za pok^'ïl mesta Velenje, pa prizadevanju zoi lep izgled gasilskega doma. ki je bilo tudi nagrajeno. Posebna komisija (îasilske /veze .Slovenije jc namreč draStvu podelila posebno priznanje za vzorno urejen dom in okolico, za kar imata največ zaslug (îreta in Maks Svener. Po Kovictovem prepričanju so veliko vlagali tudi v izobrai^evanje. njihova glavna naloga, pomagati človeku v stiski in pri tem ne podleči pravilom kapitala, pa je bila v celoti izpolnjena. Oasilci namreč Sc vedno večino dela opravijo prostovoljno, brez plačila. Por(5Čilo o delu operative P(îD Velenje, ki gaje podal poveljnik Jo?e Drobe?, je tudi tokrat zgtv vomo, Limi so izvedli 112 intervencij. kar je za 4,7^ več kol v leiu 1998. Od tega so pogasili 41 požarov različnega obsega, 23 tehničnih ínlervcncjj. 4Í pa t.i. ostalih intervencij, kamor prištevajo odklepanje zaklenjenih stanovanj, pomoč pri poplavah... V teh Intervencijah so sodelovali tako gasilci poklicnega k(n prostovoljnega jedra dniiliva. Prvi so porabili 150, drugi pa 4^2 ur svoj ega prostega ča.sa. Stroški intervencij so bil) 4,7 milijonov Sil' V času p^'ncev v St»^tanju. sti .se odleičili, da pregled;ijo 5e reko Paki>. oh kateri so je Jakob v večernih urah verjetno pc.< vračal domiA^. Nameravali pa.st» pre« gledan tudi de! obale ^»štanj&kcga jezera. Osem čianw DruStra za ptxlviHlne dcjavmwi Jezero \ med njimi je veliko policistov) je z akcijo pričelo ok{»li ure. Najprej so |X»tapljači pregledali reko Pakona malem jezu v îv>5ianju. kjer se prične nekoliko gjobjav loki^ijj se jim je razširil in kar poeeli občini, pa tudi izven nje smo ^e poznani. Poklicno jedro danes fíteje 9 članov« posebno pozornost p:i moramo pri njih nnmenitl izobr.i2ev«i- Drobežu priznanje CZS C) deUwanjii in linanciratiju po-sameznih gasilskih društev in zveze je zbranim spregovoril ludi župan Srećko Meh, ^îcsar SÛ bili gasilci, tudi predMavniki drugih druAiev. veseli- izvedeli namreč veliko navcga. Ob koncu pa je zbrane, Se najbolj pa nagrajenca, presenetil s podelitvijo bronastega priznanja Civibe zabite Siovenije (C:ZS), ki gn je ob Icî^'ïSnjcm svetovnem dnevu C/S prejel Jííže Drolwí za dolgoletno, uspešno operativno delo v gasilskih vrstah in vscstňrnsko pcimoí pri reševanju v naravnih in drugih nesrečah. Z izbira nagrajenca so se zagotovo sirinjali vsi v dvorani, êcstitkam pa se pridružuje tudi na.^e uredništvo! mtš 16 KAS VAS SPORT 9. marca 2000 NK Rudar Namučili so se V lutošnjisc/oinje bil» to irct* ja tvknii' ni^omt'lHk'v Rudar j» In V. Pohorja. Vprvunsívunije» Kcní in v pripravah na s|H»Tnla-itdnski del si) domači nuMjlt|*o» k lom kar scdi^m uoIdv. sami pa na vsaki prejeli le pa enc}!:!. V .solH»to na uviiil tudi g<»ije, ki so igro podredil) le enemu cilju: prejeti inaaj goU^v; ii> jim je ludi aspek). pred koncem l>a so inicii ccio veliko priloiřmwi, da se domov vrnejo / debelo ločko. Na srečo domačih pa se ni urcsniCtlo starci nogomeino pravik) • ic ne da.^. dobjj». saj jc vratar Laliř sijajno ubranil nevaren Bk'^udkov si re I- Ob tej prtk^žni"«!! so gostje nekolike nevamcjc /-aprctili iga odbila Med iionchnimi napadi so si prečke, domaii pripravili precej V domači vrsti n-a spomladan» skcm startu ni bik^/aradi rume* Skromna, vendar vzpodbudna zmaga priložnosti, vendar so LavriC (največkrat) in tudi drugi j^al-ci tudiv soboto zelo bolehali za neučinkovitostjo. Preccj ži>gje zletelo {tik) mimo vrat. svoj dan pa je imel tudi gostujoCi vratar Prelet, ki je/aastiwil k^»pico nevarnih dvakrat pa ga je objela ludi sreća. PrviC že v 5. minuli. koje Lavriê zadel vraLnic<\ iji drugič v ko jc bil za ma- nih kartonov Podvinskega: Njegovo mesto je zavzel Spas^ijcvič, ki se je po nekaj se-?:onah vrnil v staro okolje. Č'epravni spic " igralec, je bil na pripravljalnih tekmah najbt^lji^i Rudarjev slrclcc. V soboto ni dosegel nobenega zadetka, vendar pa je tako lepo podal pred gosiujoča vrata, da jc Lavrič moral zadeli. Taksnih podsj je bilo z njeg^wc noge na tej tckniišc precej il) Spast^jcvič je tudi proli Pohorju di'»kazal. da je Rudar storil prav. da ni pozabil nanj, Nedvomno pa si zasluži, čeprav seveda o tem odloča trener, mostov prvi ekipi tuiii v nedeljo v Be Itineili. Kljub skromni zmagi je bila večina gledalccv vendarle zadovoljna po tekmi, kajli PivlK>rje jcssvojobc^rlwnostjo dokazalo, da se ni sprijaznikn da se bo maja po končanem prvenstvu preselilo v drugo ligo. V tem trenutku je bila za sami>zavest Ohjakovoga moJlva najpo-inetnbnejSa zmaga, zato je bil s točkami zadovoljen ludi Rudarjev trener Branko Oblak: "lekmo&mo odigrali v dokaj visokem ritmu. Zadovoljen sem z zmago ne pa z na^o učinkovi-ti«tjo, Šcvedni) težko diweganu> zadetke prtHi ekipam, ki igrajo zaprto." Ciotovo pa ljubitelji nt^gc^meia pričakujejo, da bo inoStvo, ki jřcli mesiopodprvaka. vendarle pokazalo več zbrantisti pred nasprotnikovimi vrati. Vrstni red po IK. krogu: 1, Mariiwr rL3H. 2. SCTOIimpija 34.HIT Cîorica 33.4. Rudar (lekiua manj) 30. 5. Pritucn^e 6. Publikum 2rnta. H vos NK Esotech Šmartno Zdaj v boj za vrh v nedeljo Ixido pomladanski del prvenstva /Jičcli tudi iio^iimv-tail v 2. drtnvni ligi. ^marćani se bodo za uvod na rtomaccm igrišču srečali z mariiKjrskim Železničarjem, s^nrlm zmmccm in nim Ickmvccin /a vrh Ivstvicv, Igralci Ei^oiecha so sc za nadaljevanje prvenstva pripravljali /eîo zavzelo. Ob znhtevnih trenuigih si> kxligrali piijaicljskih tekem, na katerih jc trener Drjgo K<>stanjáck preizkusil vse jgralcc in tudi ?c ol>liki>val ogrixJje prvega moSlva. Nogimietaii ao telesno zelo dobro pripravljeni, opa/en je napredek igre v obrambi, še vedno pa nekoliko ^pata napad in njegiwa učinkovito.st. se slednjcg.i tiče pa je vendarle treba priznati, d.i so bili strelci na zadnjih dveh tekmah za Iren mg dokaj dobrt> razpoloženi. Najprej sov sredo premagali čeirtoligaSn KPv' Vransko & 4:1. v sobotni /adnji prcízkn^jí ped nadaljevanjem prvenstva pa 9.1 bili na svojem igrii^ču prav taku s 4:1 boljši ixJ tretjeliga^d Dravinjc iz Slovenskih Konjic. Vo mirnih prvih 15 minutah se jc igra razvnela iii v 27. minutí.st>dvímači zzadetkon) Dragiča povedli, le minulo za tem pa gostje izenačili. V drugem pničasu je spremenjeno moStvo >niarčanov zaigralo hitreje in z zadetki Borsinarja. Rcpovza in .Sprcčakoviča zagotovilo kočno zniagn s4:l. Nedeljsko tekmo z /elezjiiCarjcm bodo v Smarinem ob Paki začeli ob 15.tK3. Union Olimplja mladi ■ Elektra 76 : 79 (41:32) Zmaga šele v končnici Kiisaiiuirji LteMrvM»v M*lxiti>v ]juh(íaiii v i/umičcnl in aap^.'fi (vknii tesno premazali mhiriv ^oManJřani so si »hstanekv ligi ai^o* lovili 7CV prujšiijcni krogu, LJuh^anćanc pujť bila t» zadnja nai/nost, V (lin skicus'>t>Jrll zHČuli in lakoj povedli 211:0, nu iKlniurp:i h prvd* nu«.ijo diAitih tm'L Igralci Cicktrc so prvi prčili vvodstvo iclc sredi drugega pDičuKa In ga uiipcll zadihali dokonča. Po) Ic devei Okiktrinih ipalccv. V LfiiHljuuizaradi poškodbe, ki jo jc vtaknil na tekmi proti Radovljici prejšnji teden v Sosiaiijii, sc vcdni> ni zaigral Mjgdalič. Elektra jc prc^í zadnjim krogom z desetimi znuiganil in en.ijstimi ixmuzí TK16. mcsiu, redni del leiosnjcscziiiK pa Iw sklenila v soboto v domaČi dvorani, Njeni n;tsprotnikj lîodo ka^rkiirji llrasinlk:i, tekmo pii bodo zaCeli obl7.3(}. ■ TjašaRehar RK Gorenje Obilno so se Jim oddoižiii za Jesen Pred z^éťtknm tek meje tlom act Irenvr Miro Pozun sjKimnil svoje igrakv na pi»niz v Ribnici, zato s<» zji^rali ía: na .samem z^Cetku zelo Mvwto, saj so sc »Idi maščevati izgubljen toćki. Hitro so jim a^lizapct zadetkov (6 : l).nalo rickííliko zajeli sapo. karsogikstje izkoristili in se jitit približali nu dva razlike (6 :4). za tcjn pa so razigrani Velcnjćani s hitro igro in hitrimi nasprotnimi napadi razblinili vsakr'^no upanje gostov na nilćasu so liticli prednost sedmih golov, ki sojo do konca j^we^ali za Štiri, pa Čeprav .so v gl;ïvnein Igrali C K»rciijcvi mladi upi. Podobno ki>t tri dm prtd tem pn>ii?rcventu (1.^ golov) je bil ludi tokrat strelsko zelo razpok>žťn mladi 2lJ-letni Bclorus Rutcnko, ki jc dt^segcl je t«em gokîv, ikJ tega sedem v prvem p<'>Ièiisu. v dru-gent pa ni veliko Igral. V naslednjem krogu lx) mlada Oorenjcvaekipa na veliki preizkušnji v Ljubljanipnni Prulam. Vrstni red po 1^. krogu: 1. Celje PL36.2. Pruk 67 34,3, Trebnje 30.4. Pa'vent M), 5. Gorenje 22.6. Sliwan Iň iul. ■ vos ŽRK Vegrad Utrjujejo se na petem mestu 1oJe bila prva tekma razigravanja m uvrstitev od petejja do desL*-mest2i.'iVener převed zunaj vrai. Raukoviiîova. ki v prejšnji tekuii pr^ui PiraiiCankamiii igrala zaradi vnetne, je z i^*) pokazala, da je bilaželjnažoge./osmimi zadetki je bila najboljša strelka tekme. V domaOi ekipi znova ni bik^ Ihralićevc. ki cek) razmišlja. ^îa bi dala roki>inetu slovo. Kot je p^>ve« dala. ne more uskladili treningov in tekem sslužbfi. /aradi enakega razk'iga jo to 2c storila Ntiioisbcrgova. že nekaj i asa pa ne Igra tudi 'loplčeva. ■ vos Prvačina : Šoštanj - Topolšica 1:3 Pričakovana zmaga Na gostovanju, pred/jidnjvm v sezami so morali IgrnU ci So^lanja • Topolsicc i/, sebe iztisniti vse mo^i. da sr» prcntagali izredno motiviramo ekipo Pi^acinc. DomaCrnl .so odlično zaCelI in |x>kazali. da se ne bt^dc^ zlahka predali. (»ostom pa ni ski od rok in s<'> gladko izgubili prvi niz. Drugi nižje bil vsesktwi zeii» i/cnaCcn in so ga gostje di>b)li sek v podaljšku z 29:27. Od tod naprej so Igralci SoSianja -'Iôp<^l5icc pokazali svoj pravi obraz. Izboljšali so sprejem. preralj priznati preinoC. V predzadnjem kolu to sobtuo ob 20. uri bo v goste v Stïstanj prišla ekipa Ćrnuč. ■ fí.K Atletika J.G, Uspešne priprave v Fiesi Tako so igrali Rudar • Feroterm Pohorje 1 : Q {1:0) Rudar: Laliř. Binkovski. R. Oblak, (iranic. SpasojřviO. iCemljlř> Ck)lt>b, GaŤ^cr, Liivrić {od 8H. Šumnik), Jolić, Viiíojevií ( od K^./eseniřnlk). Strelec 1. SRI - ženske ŽRK Vegrad > Brartik Maribor 34:21 (19:9) Vegrad: ČiruJnlk l.()mer\)vji I. Jukič 4. Dešuiait Cosič, Pejic. RodiC 2. NojinoviC Krajne 5. Haiiiiwic. Stevanovií 4. RaukiwiC K. Lakič. KovaCeviCl.:?.uran2.íipek I, Ik^. 1, SRI-moški, 18. krog Prevent • Gorenje 33:30 ( 15:17) Gorenje: Dnubonossov. TainSe, Rutcnkii 15 ir>).<.'4Wk 2, Kava^ l. Friccij, Piaskan 2 (2). M. 0§tir 4. B. 0§lir. Rozman4(l), SoviC 1, Znjc, (íavrlloski l.Lain^k. 1. SRL • moški Gorenje • Inles Riko 30:21 (17:10) Gorenje: Douhonossov, Tamise 2, Rutenko 8(1). (iajîek 4. Kavaš Fricvij, Plaskan. B.CXtirX M.OStir 4. R(.)zman, SoviC. DobeUck 1. Gavrlla^ki Liiin.^-k, 1.BSKL-moški Union Olrmpija mladi • Elektra 76 : 79 (41 : 32) Clektra: Ruprelit lU. Rizmon 15. Nuhanovie, Boí:ií 2*J. Malićović. Goriek. Milić 15. ("•reSntk 10. 2. 001 • moški Prvačina • Šoštanj Topolšica 1:3 Tako kol vssiko leto med zim^ skimi pitćittttcamil so se atleti AK Velťnjc tudi letos udelei^ili skupnih priprav v Kiesi. H<»U'I harbara v prenovljeni obliki resnično omogoča vse za pripravo na novo sezono. Sc posťhťj so iiili veseli nove opri*' me v titnesu. ki s sodobno opre« mo in povečano |>rostorsko površino nu
  • delil .íe pokale sedemnajsiini atletom» ki so minulo sezono osvojili medalje na državnih prvenstvih terpto rvi glaUič (SK Velenje). 2. Maroli (SK Níwinar), 3. Aijià Pavlih (SK Mozirje, 5. Bla? Scli^nik (SK LuCe), 6. Jnkři Pi/orn, 10. Uroš Polovlak (oba SK Velenje); cicibankc 1992: i. 'lèja I lofinger (SK Velenje), 2. Zala Kuhur (SK Novinar), 3. Tamani šmaljcelj (SK Krka Rog); cicibani 1992: I. An^v /avoliwšek (SK Fužinar), 2. Robnik (SK Luic),3. Vasja Pie,sec (SK Ćrna), S. Janez Robnik (SK LuCe), U). Tri Gojzdnik (SK Velenje): cicibankc 1991: I.Tina Robnik (SK LuCc). 2- Kaja CilinSck, 3. l^asija Lesnik (olv SK Velenje), 6. Monika Robnik (SK Lućc): cicibani 1991: L /Oan Pušnik(SK Ciordnik J^alcc), 2. Tiien Debelak (SK (''rna), 3. Žan Siiov^ck, 4. Matic Ogrizek, 6. An/c Pokwi^k, 10. Urban I^ich Pogladiš (vsi SK Velenje). ■ SK Alpsko smučanje Ana Drev niza zmage Mliide smuCarkc SKVvIcrúc sn v tednu dni cIdm.'cIc nck;^! odmvvniii uvrstitev. N;\J|)r40 je Aini Dre\ včmí n» Koroškem nK'd starejšimi kici>ri (lobrck odri7.ali Spela O.sterc s 6. in Ak*nka VhšI s 14 mestom. Koncc tninukgH tedna je bila Ana Drev na drřjvni Ickiîïi na Slarcni vrim nad SkoljoLokodnig;t. Sj>;la Osterc pii nicd inLtj^iini Je klicani i deveta naKobli. B Namizni tenis Bron Urošu Slatinšku N» 9. dr>;ivnem |)r%ensMi Slovenije v n»mi/.iiem tenisu m Člane in ^^bt' nice v I Jubynni je imeniten mpehdos(.i$elć]an NTKKRA- fcmpitVulenje lirait .Slatinsek, kije v konkurenci nKMinih pnniv osvojil tretje mesto. V igri niesanih parj'^vjc skupyj ^ Ljubljančanko Spelo PolonOIC i?pa« del Scle vj>»ilfiiialu in osviijíl svojo hn">nasla medaljo v dlan ski konkurenci in hkrati luílidnigoílajií^komedaíjo na dr^avnilipivenstviii v diiviiiivclcnjskcgi« nam i/ju^tcni. Njegov |>ra t Jure jc prav tako^lwcgol /do lop uspeh. sc je mtd pv^saiiiozniki uvrstil mod osem najboljših ignilccv Slovenije ■ OK Tenfs Odločno po stopinjah veliMh vzornikov Nacionalna smučarska šola squash Martinsek v cetrtfinalu Koikc tedna je bil v Ljubljani vxiprii turnir xa fante do [H (et. lep uspeh je dosegel malcj MarlÍn§i:k(AS N^lcnjc), ki $c jc itvtsííI v i2etrl finale, kjer je s 6:7 in 3:6 izgubil / Maikoiïi Sal\)llte privabila mno/tee IJttbileljev smučanja, med njimt tudi risle, ki tU} prviê stopili na smitCke, prvih »ivojev \}n so jih sln»kovn<> učili smučarski učitelji. /e ireije lelCJjvt^ bili med njimj uCenei naci(înalne smučarske .iole Slovenije, ki jona<3olteh i/vaja la TRC'Jezero in RTCilohe, jepu ena i/mcd osmih na slovetiskih smuCii^ih- NaCiolteh seje lakov icj Soli letcxs zvrstilo 65 gladki zmagi nad doinačbikolligginsiwojojc v odločil nem dvolwjuzFraneoziiyoBrunicro ZAu«avi| krč in se ji po zmagi v prvem ni/u /y:6 In vr>lvtno tradicijo sodclr»v.ir\|e mťd partnerskimi mesti n^ida^i^c» jn tudi v nuilem nojsumelu, pri čemiT so se mladi ncigometasi Veleiga to* kmi %c poselxg izka^jdi. Na vsakoletnem lurnirju v l^sslingenu so na mednarodnem turniiju med 24 ekipami zanesljivo zm:i{!alí in po/ell pri* /Jianje gledalcev tn strokovnjakov. V prcdtckitKwanju io Wle^jl^ani premagali vse tri nasprotnike: TSCi CUslingen 2;0. SC Althach 2:0 in SG Hintracht l:a;vpbi[i y 2:1 K>lj5iodcki|>cMeilingen.vffnalu^>s3:l premagali E)enkvvcndorr»vcKlil pa jih je trener Franci Oblak, z;« zmago je mladim Milcnjča no m čestital in jim izročil velik pi'chixini p\^al hipnnEssIiiîgcnaUdo ni>liinan,Vk>clja ve-1 enj více ekipe C íustlTimjsťk seje zahvalil za go^toljuhn«^st.piwabil tokratne gostiteljev Velenje, obenem pa so gostje iz Velenja vsem razdelili priv >pckie Velenja in hvtteln Paka. /elod<^rodc^aje hiJa tudi ^upna razstava turističnih zanimívťttliobeh mest, neka) pinlobncp pa so pred tem opnivÍÍÍ tudi predst^avnikl partner* $keca me la Vienne iz Francije. ■ G.r Lepa zmaga in predstavitev Velenja Najmalajši so z veseljem zaplavali Plavalni klub Mladinski servis Odpravljanje piavaine nepismenosti Tudi v tem SnI.skem letu se je Plavalni kluh Mladinski servis Velenje odkâ'Mi d:i pomaga vsem osnovnim šolam pri izpeljavi preverjanju znanju plavanja. Financiranje preverjanja poteka preko Ministrstva m Mstvn in sport RS že petu leto /iipi»red. Ker podatki kanejo, da je v velenjskih osnovnih Šolah 5e v pelem razrešili tretjina ota^k neplavalcev (pogoj je 50 metrov plavanja) in da je tudi v srednji šoli se vedn^> več kot deset Jstotkov neplavalcev, je potrebno več storiti za vzpodbujanje znanja plavanja. Veliko miadiiï se namreč ne vidloči za vključitev v plavalne tečaje. f lovecko Življenje je najvišja osebna in družbena vrednota, zalo je ziigt^tavljanje vartwanja njegštcno borbo in /:mago. Dekleta Ixxlo svoje srečanje igralev Lendavi, kjer jíiipričakujeúT dekleta Nafte. ■ LF. Smučarski skoki Tekme vsepovsod Cbinrupre/entunceSknende Rolando K:ill^arr>jc tia ?ikanfllnavsiu tur* neji nastopil na Irch tekmah svetovnega pokala na znamenitem l^htiju. Na prvi tekmi sije s Petrom Žonlo delil 42. mestu, aa dru^i pa Jv z«isedel •15. mesto. Odlncilnoje k ekipnemu 6. mestu pripomoi>ul rudi tm. V petek in snimio bn nastopil se na dveh tekmah, in sicer na llolmenkiilnu in Ldillju. V Ljubljanije bila v soboto tekma pkalna tekma za cicibnnc 8 let. mladi lómiiř /iiek pa Je /asedci 22. mcNlt). Srctli iec. lojoe.sřin, ki danes p(Ksia{^|o mija za oblikovanje človekove osebnosti, pridobivanje snmo^atipanja in tudi varnosti, (slocasiio pa ga lahko gojite tudi kot sp<»rt. Vpi-ťiTvali bodo ob 8. do 1.^. marai ob 18.U0 v stari telovadnici centra «^retlnjili ^il. Vpi.^cjose lahko žei^ske in tnoškú^tarej^ii^dB IcL Možno je obročiw odplačevanje, pc^a^t p;i velja za kartice SD. Informacije: (W1-419-860 (Borwnik). ■ Šaleški rafting klub S kolesi no Novo Zelandi|o člani ^alc^kega raftinc kluba Velenje bodo svojo pretekle^ ilejavnasi in načrte za leto2íMKi predstavili na novinai'ski konferenci, ki jo botlo v petek, 10. marca, v pri"«torih Muzeja premoei)vniitva Velenje začeli ob ly.OtK Po u'^peini islpravi s kc^lesi po.Itihti Ameriki leta IWÍI, ko prekolc-šarili kontinent tned ohenia oecanonia. se Ixxlo letos p<-klah na Nova Zelandijo in jc>.s kolesi previvilo ixi najbolj ju^e do n«jbv"»lj neverne točke oioku. Vo?nja bv^ cU>lga 14t)0 kiionictn^v» odprava bc\ na |x>t krenila 1.**. marca, trajala pa bo 38 dni. H 18 KAS VAS OBVESCEVALEC 9. marca 2000 KINO VELENJE- V hotelu PAKA ^HtkA NEMIRNA SRCA Ojubezemka drama) Razija: Sidney Pollack Vloge: Harrison Ford, Kristin Scott Tito mas Dolžina: 133 minul Četrtek S.3. ob17.3Q Petek 10.3. ob 20.30 Sobota 11.3. ob 17.30 Nedelja 12.3. ob 20.30 Torak14.3. eb 20.00 Poročnik Oulch in kongresni ca Chandler sta karieri In družino gradila na zaupanji;. Toda po letalski nesreč L ko njuna partnerja i3gubíta živlienji» se jima poraia vrsto vprašanj o lem kako sla živela. Njuna zakonca sla namreč v letalu sedela skupai, vpisana kol mož in žena, v žepih sta imela enaka ključa. Dutch začne zadevo raziskoval in bol| kopllela po dejstvih, boljirpilain vse bližje sta si. dokler svoje naključno poznanstvo ne spremenita v romanco. KLUB Gt)UH PEHI (drama, triler) Rezija: David Fincher V lege: Brad Pitt. Edward Norton Dolžina: 140 minul Petek 10.3. ob 23.00 • P red premi era Tyler Durden je mladenič, ki je ustanovil Klub golih pesti. Njegovo prvo pravilo pa je, da se O Klubu golih pest' ne govori in tudi drugo pravilo kluba je takšno. Zato samo nekai besed o Tyler^]. T/ler pravi, da si stvari, ki so tvoia last na koncu prilastijo tebe. Šele pot^, ko izgubiš vse, si končno svoboden. da dela§ karkoli. In Klub goliii pesti je ta svoboda, POKAŽI Mi LJUBEZEN drama Režija: Lu kas Moodysson Vloge: Alexandra Da h Istrom, Rebecca liiberg Dolžina: 89 minul Sobota 11.3. ob 23.00 P red premiera Nedelja 12.3. ob 11.00 P red premiera Lin in sovrslnice odraščalo v malem mestecu Amal, v katerem se nič ne dogaja, dokler se Elin ne znajde na napačnem ^ru in njeno življenje se obrne v popoinoma drugo smer. Uieta med dvema ljubeznima v malomeščanskem mestecu, skuša Oin odkriti resnico o sebi, saj obremenjena z okoljem še sama ni prepričana, kakšna so njena resnična čustva. IVANA ORLEANSKA {zgodovinski speMakel) Rezija: Luc 8esson Vloge: Milla Jovovich, John Malkovich Dolžina: 161 minul Četrtek 9.3. ob 20.00 Petek 10.3, ob 17.30 Sobota 11.3. ob 20.00 Nedelja 12.3. ob 17.30 Ponedeljek 13.3. ob 20.00 Ml si! k, devica, mučenica, rešitelii-ca, svetnica, junakinja in še in še. To je Ivana Orleanska. Pri trinajstih je slišala glas boga, ki ji je zadâi poslanstvo naj reši Francijo, prj sedemnajstih jo je popel-iala v zmago nad Angleži, pri osemnajstih sojo ujeli In prodali njenim sovražnikom, pri devetnajstih so jo razglasili za čarovnico in jo sežgali na gnuadi. Vse to se je zgodilo kmečkemu dekletu, ki nikoli ni hodila v šoli, ni znala jahati, se boriti... Petindvajset let po usmrtitvi so jo spoznali za nedolžno, jo r^^asiii za svetnico, dobila je slalus ikone, ki bo vedno predmet vročih razprav AMERIŠKA PITA najstniška komedija Režija: Paul Weitz Vloge: Jas on Biggs, Jennifer Coolidge Dolžina: 95 minul Sreda 15.3. ob 17.30 In 20.00 Predpremiernol Jim je povprečen najstnik, še vedno nedolžen. Odkar pa ga starši zalotifo pn gledanju pomičev, se mu svet postavi na ^avo. Oče mu s svoiimi nasveti greni življenje, v šoli mu škri(Mje, izkušnja s prelio Nadio se Izkaže za katastrofalno, klepetava Michelle je njegov poslednji up toda na koncu vseh spolniti zgod in nezgod mu navadna jabolčna pita korenito spremeni življenjel Filmski ti i t, ki spominja na uspešnico lORAZlOGOV... ! OTROŠKA MATINEJA Sobota in nedelja IlJn 12, 3. ob 17.00 SRE traili* cionalnih kotťílovan-jih ohele^ilt i>e svojo ntco s Ivorice rlom, ki soi>a pripravili v Iťloviiclnici u^no^ne fSole v Smiklďvžii, sliivťsnost pa so i nastopi olMisutlli s^C Jerca Mr/d, kv>irt«t Svil ans:iml>hi Simona Plu/hizGrď!^kť uore m TRS i/ Vojnikii. ťlani skupine »liranjajo staro ljudsko pc^cm in stare kmcCkc običaje, ob spremljavi fraj-tonaricc prepevajo po domač i li vaseh, obogalijti pa tudi marsikatero prireditev. Tako so osvojiti 7.C kar nckiij priznanj. MlJ drugim jim jc mestna ob;3ina Slovenj (îradcc podciila srebrno plaketo, /veza kulturnih organizacij Slovenijo zlate Gallusove značke. Tliristićna /veza Slovenj Gradec pa maJo plaketo Vcneukega konja za prispevek pri razvoju turizma v mcsrni obiiini Slovenj Cîmdcc. fx pred teli pa so dobili tudi Dcrncrjcvo plaketo, Skupino sestavljajo tvan Sirgar. Mirko Rožanc, Jože Mirkac. Jože Rožanc in Drago P(a/1. ■ mz y SVET 2AV00A MtADIN$K( CENTER VELENJE razpisuje prosto delovno mesto receptorja za delo v Mladlr>skem centru Velenje z naslednitmi rozpisnimi pogo|i; • V. stopnja dfuzbosksvne aH tehnične smeri, - nojmonl 1 feto delovnih izkušen) pri delu z miodlmL - poznavanje OS WINDOWS (98/NT), ' znanje ongleškega leziico, * državljan Reput^ike Slovenije, DekDvno razmerje bo stóen]eno za nedoločen čas s polnim delovnim čosom In 2-mesečnfm poskusnim dekXT^. Prl)ave z dokazni in kratkim življenjepisom pc^jlte no naslov: Mladinsid center šaleško cesto 3, Velenie. Rok za prijavo je 8 dnf po oktavi razpisa. O Izbiri bomo kandfdote c^^vestili v 15 dn^ po Izteku roko za prliavo. Svet zavoda r^odlnskJ center Velen)e Aluminij montai Komen Podjetje al. shivimih in liru^ih kon.slnikcy KOMEN 6223K()MI:N SLOVICNijA^ Ponujamo Vam PVC in ALU okna, polkna, vrata, zimske vrtove, fasade... ugoden kredit: OD 6 mesecev DO SWlodT^ aluminij mentol kom«n CELJE, LAVA 7 e (pri posl. zgradbi Ingrad) Tel: (063) 41^ 49 ^S. Fax: (063) 425 49 39 Gsm: (041)345 37iS JJlBUAN^OCm/.lN: Icl:(i>f>I) 162 Ink> l«lU0.<;yn ({MJ) W217 KOMKN: TdtiW)?) 3V5 ^ki Pfotlaja PVC .^95955, ALI? OKI. {IJiS?) 955 Pf ^ II111 V I? p, 1=: J jp. s: 497 66 80/ 497 66 81 ŽETRT£K, morcar g.oO Dobro Mro: 6.30 Poroeila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 7,20 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec; 7,30 Poročila: 8.00 Pollciiskl nasvelt; 8.30 Poročila; 8,4$ Kličemo Policijsko upravo Celje: 9.00 Zammivosli in vedeževanje; 9.30 Poročita; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 KasvUeffleM^.OO Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj.hje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18,00 DJTiews:1S.30Poročila: 19.00 Na svidenje, PETiK, 10. marca: 6.00 Pozdrav 6.30 PorotS^: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Av(o moto zveze Slovenije; 7,20 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8 00 Za-nimivosU: 8.30 Poročita: 8.45 Kličemo Poiiciisko upravo Celje; 9.00 Za-nimivosli: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenj^ 14.00 Po2cfev;'14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 18.® Kdaj,kie,kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Glasbene novosť; 18,30 Porcàte; 19.00 Nas^nje. SOBOTAr 11. maua: 6,00 Dobro jLiiro; 6.30 Poročila; 5.45 Ka današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cesine infomlacIfB - poročilo Avlo moto zveze Siovenije; 7,20 Kličemo Poiiciisko postajo Slovenj Gradec; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobolno jutro; 8,30 Po(očila; 9.3J).Poročila; l^or pesmi tedna; 10.00 Nasvid^^nje; 14,00 i^ajrav; 0dstt1kêr 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaf: '16.30 Poročila: 18.00 V imenu sove (študentska oddaja); 19.00M$yklenie. NIDEUA, 11 ntQřca: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7,15 Cesine informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Ouhovna iskanja; 8.30 Poročila: 9.00 Kdaj. kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I blok čestitk; 14.45 EPP, 15.00 II. blok čestitk: 15.45 EPP; 17.05 Nartoe «estitke; 17.30 Minule z dernačimf ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. PONEOEUK, 13. morca: 6.00 Dobro juïo; 6.30 Porotffîa; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoslwp; 7.15 Cestne informacije -po^Dčilo Avto fnoto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo Policijsko postajo Slovsnl Gradec; 7.30 m 8.30 Poročila; 8,45 Kličemo policijsko postajo CeQe; 9.00107,8 Avto moto liercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14 00 Pozdrav; 14.30 Pofočila; 15.00 Aktualno; 15,30 Poročila; 18.00 Kdaj. kfe, kaj; 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenja. TOREK, 14. mflrra uprizorilo igrano luikovno predstavo ''Prihaja cirkus''- ^HHjr^mt» rnairftdHm konontrvl» l2SiiMta>9 nmZ it7vndaM#dneh AMP toUnfíf W mlkrthq ^Otm AMP Oiatk» QOfd M mlkro-q $02m3 PM? Giièka QOfê 129 mikto-q 28.2. 29,2. 3.1 MESTNA OSCiN VELEfiJE URAÛ ZA OKOUE IHPnomH MAKSIHALKe URNE KONCENTRACIJE S02 M 2A. Muili deS. mm nOO iNî^g 802 /1(3 vM} iiiinja »"«»»«nMnta raaiinmc TnnMr^fnarMm» Mtw lONLÎKA zawoou 0IUIIUO □ 2U. BU. BU MX Wti. 9. marca 2000 OBVEŠČEVALEC NAS i AS 19 mali OGLASI APARATI IN STROJI KLETKE ZA KOKOŠI NESNICE (NSK 120 in H20) z avtomatskim in mčnim napajalnikom, 2 kom, prodam. Telefon 041-344-844. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK Gorenje, na štiri grelne plošče, prodam. Telefon 869-902. jZGUBLJENO NAJDITELJA VRTALNEGA STROJA BOSCH prosimo, naj pokliče po telefonu 041 - 546-718, čaka ga nagrada. LOKALI UGODNO ODDAM MANJŠI POSLOVNI PROSTOR Telefon 063-871-156 ali 041-201-248. POSESTI HIŠO, Z GOSTILNO v obratovanju, prodam. Telefon 875-808. V MATKAH, ob cesti na Hom, prodamo 2100 m2 zemlje (sadovnjak, njiva, travnik), na kateri je brunarica. Telefon 708-872. RAZNO PRODAM KVALITETEN ULEŽAN GNOJ, z dostavo prodam. Telefon 041-344-883. ROLARJE, št, 32, prodam za 5000 SIT Telefon 874-181, KUPIM CCA 50 kg domačega neškropljenega krompirja (belega). Telefon 874-874, SUDKO SENO PRODAM, Telefon 886-007. LETNE GUME, 14 col In platišča, prodam. Telefon 041-334-002. VINO, BELO IN RDEČE, slivovko, manjšo frezo, primerno za obdelavo vrtov in nahrbtno škropilnico Schtil, pradam. Telefon: 763-238. STANOV. OPREMA SOBNO, tridelno omaro, poceni pmdam. Telefon 868-509, UGODNO PRODAM SPALNICO. Telefon 875-591. USNJENO SEDEŽNO GARNITURO, eno leto staro, prodamo. Telefon 041-643-582. STANOVANJA KUPIM GARSONJERO, 25 m2,z gotovino, Telefon 041-670-835. STORITVE DAIHATSU APUUS 1,6, letnik 90, metalno sive barve, reg, 2000/11, prodam. Telefon 041-864-861. ZAPOSLITEV IŠČEM DEKLE ZA DELO V BISTROJU. Telefon 893-425, ETS-ELEKTRO JEZERNIK, zaposli elektroinženirja starost od 25 do 30 let in dva elektromonterja stara 20 do 25 let. Telefon 897-30-90 ali 041-624-912. pljene, odličnih staršev, prodam. Telefon 063-869-299. PODARIM ŠTIRILETNEGA, rjavo rdečega, koker španjela, z rodovnikom. Telefon 041-504-109, TELIČKO KRIŽANKO, za zakol. 150 kg, prodam. Telefon; 041 - 583-576, VODIMO POSLOVNE KNJIGE za podjetja in samostojne podjetnike, enostavno in dvostavno knjigovoodstvo, strokovno in ažurno, GSM: 041-727-400, ŽIVALI PRIJAZNIM LJUDEM PRODAMO Čistokrvnega belega hišnega kužka, brez rodovnika, starega 2 meseca. Cena 50,000 SIT Telefon 875-288, BIKCE IN TELIČKE SIMENTALCE, prodam. Telefon 041-861-309, TELICO,TEŽKO 270 kg, pmdam. Telefon 881-838. KRAVO ZA ZAKOL PRODAM. Telefon 885-485 zvečer ZLATE PRINAŠALCE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, ce- NUDIM VARSTVO NA DOMU. Telefon 865-069. fOZILA JUGO 60 PRODAM. Telefon 888-673. DEŽURSTVA ALI 2ELrTi PRODATI •KUPITI DELNICE? VELENJE, Foltova 2 063/870-070 SLO>^NJ GRADEC, Ozka ul. 4 0602/511 • 161 NAJNltlA PROVIZUA v SU3VENUI 0,7% 7 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne međicinsl prvlh \»n\ »{mjvfi v CTTupikD /clni>vr\)i> luirriii>'uMtih mmU ^ l^in pit 5i> Ajvcjvli dfvcausil. Irf jlh ^ a-(iiti II. ncnuni Ci'lo prv&v^li. Ki\r iv V Mn/iiju (uHi AfMtdnhi! ťí icni pnč.ijo pÊSTii vtri. (cm na dni|u&l2unipn&) ludj raz- nolik in nih prin:lir;inili in celo po|x?sTrilt ótifo^tíjkj i/rod] II. Ac V s2cdt> pu jc pričAktw:injii. na}pro|. i)}v ísk.ilíCv. U.si.tljcncoiu pr<' dciúulí cikvtviii. ki k^CIlnonn^ bik 17.1 rte A1ÎC- /-1 vse lo jc hilu koruj^ia pi^Muvrtcv yn JuUaih k;k vvl;«! /il rcsI;is'iiu:i>sko piYU(cUx>. kijojc Aigaluvijiil vclci))ski Gosi. |M « je mjiiï 'aile!" Ne v svt-jjili pí»/-idcvanjih, poC pa v /.ijcini Dinamici /abuvv in toiivvdnlu ^cfj-nih 1)11(11 <^'cmck >ii pi;tck bllu k kt>)iksirik>íikii"ií0niiaítu."sfc'íxv Ifljc pnmdilj ^icCv« Kijcnc p^^nv 01 (L'Ut jf i\ú i v ucik Ijo pk>(>i>ktnc. ko io ilcvilni<*4alipic mrktn'i vcM^ju pus( prcoi índ. pa tuiU nc kaíť p/cvcO hc- Xiki>lti: tcu^jc ir.ske provKV m> p<^d%;Iili i;tvnaiclju ma^itskc i^iiťvnv ítoW Anuuni Vviicku. m TiiW{> kjmov.il.sko kr.iliko AO iU tem izhrali Di)roicji) .Nicíick. pa-ladj litmunja m dctjn p\U4ti]|iiki Indi "i/incnlj" in ivkv p*>pxyvfli. & p.wťdťljkovini •'oki>!onriii)jcm**5J(upisic iž v.sc SkA'ciiijc.^piv icd pi>pv sílili ^'«odjc I/ ^iťiCktf iltiiini; in jiiiistoinvr-ntU sistKnní in Tra sv« MC^o p^ ?»4> bc pi> iick.ij Iclih íAii/uli Ulili ïwlIDi / ta, tA'irniiinux'kiinii, ''rs>aiOiir» rSíiřc in "gjjcvw",« pravi vitnnï-jc (nflj obiiji lo vxsinicji*» Aires), if^akrp.ili îuknjt; n;« cgstoh iii v občinskem pjx)ni0ui)u, jinvir>ko kiipoit^tf (kopclcc)20liKJi Ufcdh li, pň fe pwfK'kattfro Aircv potrudili. l>i]i i^imi in ilo* pi^lnHikptip^xIi^iku^njop pu-sunMiijii. JôiJ icie tn» K'ài okro^i 1 in-kuiù.11 i Nb- nit u\dj M> pitola vMcdo "kwníiřitlí,*' fn přehráli Tijcs!im> opmtik»» - all pj prav ^'inadi njc! mjp 31. pustni karneval v Velenju Direkcija za zidove, asfai Pusioa sol>otn je Min r \V'k>nju klu» lukStUL kmjc (rvhih Or^nn)* znciji>kl odl)»r m pH])rHVo Ivto^nieK» imMnv(>u K^irnouln. fv 51. po VF^li.ic i mi^hnimi fl* rwn^mii srvflstvl in /»^nnrinstio puMinKzaIktiv v Turi>tknl m-n. drust>ih in kr;ûonlh ^kllpn(»í>(ih, u^pvl ri/):ibiiti niistu in mu pri-dďhniti imrCav Ciir piiNlnih M. Dtig^anjv \ ohčini in dr^vi 50 dtihni iipn/t^rili nn ne« NMkr fn » piiMm» kmrrîkn fK>skr-IK'11 tíy »meh Msoeglnve rnnoi^icc riHTitmvm Ir^u. PiuJni k:irncNM^ je. koi je nii-pOkj|» ob pnti. picdvîicnivoktv lici 'Iržflice na Kklričcvi, /bralo prcec) ïadi*vcdnc«v. Šc vcC. pfv liv;]lnovcltko. jili je pii.m. niik:itercm je /«isedal pu5i* nl »xlbor. f^ zvr>ilili ^'^Alje i/ Mtvitja, ki w> prišli pre- testno kamcviijsko k niljia) in an* ^ibel Boj ^ SkdOa jc izvirna ii^failna bii^a, ki jo KkIo p<\slavi|iv2>kaJiih. kjei konji tako moćno uničujejo eesie. da )o bodo o^iilno p<>íKl>*wuli. sc bodo velenjski sveiniki labko itkvarjali / bolj pomcmbnnni vpra^nji**. je kiiCul nup& na ki&o inu sledili i^leviln i konjcni' ki. V KavCjib se bodo oíitno pričeli ukvarjali & praiiCcfejo, v ViiihVi Ciori, kjer sc }c dolgo vs< vrti ok/aji!i))ivpro)ekl.&o rekli pust-nj^iki! V Velenju je bil. t/^Jcdn. n.njveiji "dv^^dek" posi«vi(ev ul velenjskega /idu. Pusti.so usmi)' vilik.ir diickcijo/a i/d;ij.inje do« viiljcrij /»lîije. v prepriiianju, \in bi* zelja po njih veliko. Pfl^im^ Uidi kurenti, pa »('«taitibkipu&li... lUdi velenjski pasini kamev»il ni mogel mimo/?;u)njil) akUtalnih do- gi>dk«w v državi: virfelt snjo mi »lino zdelan avii> Vil^a RssjiB;;!. (udi ^.iCa^no nadomeM-no vozilo 7a uknideiieiia Podnbnikivvega atkli^a.... Cil;i\iii p^^ain so kUts (po fiekajletnem premo* m)î»pei zaupali MIhi Vá-kncij u. >A ari>Jí vek njsk iii kamçv.ilw, ki si je Iwdi kKt> nadel pii&bk^ inre liin \ Icrc' telcr. Vpustili kroniki je "pomo- konagIxspiWç (im^rda rw>) le na pusta. Obiskovalci, mdi kUtsbolj maio u^ďskiranf.sosiccr uinJuene* c^uli nad poCa^no. rahlo ra?-vleûMio dh ^IcdaJ. Res jo videl /^bavc in razvedrila ?ven. LajS. Loko-vice. 'lôpcïlàicc. Skomcgo. Sen-Ulja. Kavo. Šale ka in Pesja. Policijska plaja ^(^(anj. plazovi v Skornein. inlinika cesia vTopol:siei.vle?uica vLokovici, Policijska "enota" v Šoštanju je pripravljana In usposobljena Zares Izvirna toàka. M pa niobibe.elckiro in Šport» n0-fckrea!lvac zadev«, in ře marsikaj sc jc našlo, kar jc opozarjalo na percCe zadeve, kijih pustniCôh>eveda nebt^ rcSil. je pa nanje Šaljivo opo» zorii in nii^rdti dal spodbudo so opominjate tn razvese^jevata listini, ki /ares lahko pomagajo, Bilojc prijetno, zagolovo II) di za \'/xn i le vihtim v bli?Jiji in daljni okolici, ki &e preveč napi-liujejo v namišljenem i>lii>Cu. Na svidenje prihodnje Ido. m/P