380
Odkod ime babje leto?
Spisal Dav, Trstenjak.
Zagrebški „Go8p. List" in po njem „Novice" pišejo, da pajcevino, ki jo prede neka vrata jesenskega pajka, slovanski narod imenuje „babje leto", in sicer: Hrvati, Slovenci, Cehi in Poljaci. Tega pajka naravoslovci imenujejo „thomi8US viaticus", pa tudi pajki imenovani „aranea obtectrix, Ijcosa, saccata in setra-gnatha exten8a" predejo takošno pajcevino, in Blumen-bach piše, da z njegovimi besedami govorim: „auch der Thau als Pflanzenausdiinstung sich ver-dichtend tragt zur Bildung dieser Gewebe bei".
Ta tkanina je poganskim narodom bila simbol osodnega 6žeta, vrvi, niti, vezi; mislili so nai-mer starodavni narodi arjanskega plemena, da, kedar se človek narodi, ostopijo ga božiče sojenic^e, in okoli njega spredejo osodno vrv, vez, nit. Človek je toraj koj pri svojem rojstvu bil po o sodu zvezan. V to staro poverje še opominja navada, ktero najdemo pri atirskih Slovencih, da godovnjaka, ako ga v postelji dobijo, na dan njegovega goda, prijatelji z po-vreslom zvežejo, in ne od vežejo pred, dokler ni za rešitvo iz vezil obljubil dati ali kupiti vina, zato namesti „god obhajati" pravijo tudi: ^reševati se, rešitvo imeti". Na osodno vrv, nit, opominja še tudi navada babic pri rojstvu deteta okoli postelje po-rodničine navezati niti, da ne škodujejo sojenice. *)
Učeni Mannhardt piše o tej pajčevini: „das herum-fliegende Gewebe wurde als Arbeit der kunstreich spin-nenden Schicksalsgottinen betrachtet, und darum bringt es nach dem Volksglauben auch Gluck, wenn ein solcher Faden an den Kieidern haagen bleibt". Soje n i c a pa se je mislila ali kot deklica ali kot baba, zato tudi Nemci to prejo imenujejo „Madchensom-mer" in „Alterweibersom mer". V njej so videli stari narodi o so dne niti boga in boginj os ode; zato jo Angličani imenujeje: godsamar, Gottesscheppkleid, in Slovani „babje leto", ker ni samo se slovanska Dem eter, boginja zemlje, imenovala „Baba", nego tudi soj enice so si mislili kot babe. Nemci to pajcevino imenujejo ,,Mariengarn, Marienfaden", in krščanske legende pripovedujejo, da so te niti ostanki grobne obleke, ktera je odpadla, ko je Divica Marija v nebesa šla; prosto bavarsko ljudstvo pa pripoveduje, da v jesenskih nočeh Divica Marija prede z 11.000 di-vicami to prejo. Iz teh povestij se vidi, da so se nazori o boginji sojenici pozneje izložili na najime-nitnišo svetico, kraljico vseh svetnic, v krščanski veri.
Grki in Nemci poznajo tri božiče sojenice, v slovanskem mitu najdemo tudi mož ko bitje, ki se veli: Osod, Usod. Ruski mitolog Potebnja je njegovo bistvo vsestransko pretresal. Kot boginja osode v slovan-
*) Za odvračevanje zlega upliva od strani soj eni c so zaradi tega rodbeniki prinašali novorojenemu detetu darove, ktere so imenovali: vezila, Nemci pa Bindband. Iz prvega je dar gotovo bil, kakor že ime kaže, vrb ca, vez, ali pa so dar otroku privezali, zato nemško „das Ange-binde", da ne bi škodovala rojenica, in prezgodaj odrezala niti življenja.                                             Pis.
skem mitu se še posebno pokazuje „Jaga"j-ali „Ježi-baba"; ona ima belo in črno stran, po svoji črni strani se je predstavljala kot grda zobača, zato se še sedaj posamesno stoječi keri (čeri, Felsspitzen) velijo: babji zob. Tudi mitus te božiče je Potebnja izvrstno razjasnil. Ona je, kakor nemška Berchta „die im Licht und Wolken spielende, wir-kende Gottheit*', vremenska boginja, po zimi neprijetna, po leti prijazna, in ker navadno v jeseni se še potem, ko je že zimsko vreme se oglasilo s svojimi burjami, nekoliko dni razjasni in razvedri, solnce poslednjo svojo moč pokaže, in Jaga-Baba kraljuje še ta kratki čas v toplem svetu, je tudi iz tega razloga utegnilo nastati poznamenovanje „Babje leto". Kdor se hoče na tenje podučiti o tem mitu, naj bere: J. Grimm Myth. 744. 440., Mannhardt, German. Mythen str. 637 seq. Hanušev spis: „Ueber das An-gebinde bei den alten Slaven", Potebnja: ,,o Jagi-Babi*^ v njegovih „myth. označenj." Moskva 1865 itd.