Poštnina pavšalirana.
20.	¥ Ljubljani, dne 26. februarja 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
deželne vlade za Slovenijo.
Vsebina: Ik „Službenih Kovin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Uredba o izpremembah in popolnitvah uredbe <> volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji 7. dne 15. maja 1920. — Razglasi deželne vlade ta Slovenijo: lapremombe v osebju. Razglas, da je oddelek za narodno hrambo ukinjen. Razglasi poverjeništva za notranje zadeve o izpretnembah
v občinskih gerentstvih. Odobritev šolskih knjig. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev.
Iz „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 36 z dne 17. februarja 1921.:
Zapisnik o 96. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 7. junija 1920.
Številka 39 z dne 21. februarja 1921.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 16. decembra
1920.,	s katero se dr. Vilko Bal tič, načelnik
I.	razreda v ministrstvu za notranje zadeve, imenuje za predsednika deželne vlade v Ljubljani.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 20. decembra
1920.,	s katero se profesor dr. Matej Potočnik odlikuje z redom sv. Save V. vrste.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 15. decembra
1920.,	s katero se višji inšpektor Fran Kokalj, šef obratnega vodstva v Celju, strojni komisar Fran Fine, šef kurilnice v Ljubljani, in pristav Adolf šuma, vodja kurilnice na Jesenicah, za požrtvovalno izvrševanje službe in za vzdrževanje miru in reda nä železnici odlikujejo z redom sv. Save, V. vrste.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 20. decembra
1920.,	s katero se sprejemljc ostavka, ki jo je Ivan Domiicelj, tajnik III. razreda pri okrožnem agrarnem uradu v Borovljah, podal na državno službo.
Objava generalne direkcije carin, da je državni cinkarni v Celju dovoljen carine in vseh drugih davščin prost izvoz cinka, cinkove pločevine in cinka v prahu.
Objava ministrstva za pošto in brzojav, da je Edvard Hofmanu, oficial v področju poštno-brzo-javne direkcije v Ljubljani, imenovan za višjega obdata v 1. stopnji IX. plačilnega razreda.
59.
V imena Njegovega Veličanstva I3e "t ir* js, I., po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
JLl«3li:eei.ndLex>t
prestolonaslednik,
na predlog Našega ministra za notranje zadeve in po zaslišanju Našega ministrskega sveta predpisujemo
Uredbo o izpremembah in popolnitvah uredbe o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji z dne 15. maja 1920.
(objavljeno v 123. številki „Službenih Nevin kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca" z dne 8. jnnija 1920.).®
Člen I.
§§ 3., 13., H., 27., 29., 31., 35., 55., 56., 57.,
08.,	59., 60. in 61. stopajo iz veljave.
* Uradni 'list pod št. 245 iz leta 1920.
Člen II.
§§ 1., 2., 5., 7., 8., 9., 10., 12., 15., 17., 18.,
20.,	21., 23., 25., 26., 28., 30., 32., 33., 34., 36.,
37.,	44., 47., 62. in 63. se izpreminjajo ter se glase:
§ K
Pravico voliti imajo vsi moški, ki so do tedaj, ko so se začeli sestavljati volilni imeniki, dovršili 21. leto, ki so bili v tem času državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki imajo vsaj že eno leto svoje redno bivališče v občini ali ki kot javni nameščenci, nameščenci zasebnih železnic (izvzemši one malih železnic), v dušnem pastirstvu ali v službi cerkvenih oblastev nameščeni duhovniki vseh vero izpovedan j, notarji, odvetniki, civilni inženjerji in civilni geometri, k praksi pripuščam zdravniki in živinozdravniki vsaj od začetka prve razgrnitve volilnih imenikov redno bivajo v občini.
Ob istih pogojih imajo pravico voliti tudi eni Slovani po plemenu in jeziku, ki sicer niso naši državljani, ki so se pa do tedaj, ko so se začeli se stavljati volilni imeniki, stalno naselili v občini.
Za izračunjanje časa, kako dolgo biva volilec v občini, je merodajen dan, ko so bili prvič razgrnjeni volilni imeniki.
Odsotnost iz občine vsled vojaškega službovanja se ne smatra za ukinitev bivališča, kakor se tudi ne šteje v to dobo bivanje radi vojaškega službovanja v občini. Isto velja, ako se kdo vsled vojnih dogodkov ni mogel vrniti iz inozemstva na prejšnje bivališče.
§ 2.
Aktivni in neaktivni; častniki in vojaki pod zastavo ne smejo glasovati. Ta izjema ne velja za rezervne častnike in civilne uradnike vojaške stroke.
§ 5.
Za občinske odbornike ali namestnike smejo izvoljene biti vse osebe moškega spola, ki imajo pravico voliti, ki so dopolnile 24. leto svoje dobe in ki niso izvzete od voliinosti.
§ 7.
Izključeni, da ne smejo niti voliti niti voljeni biti, so:
1.	) oni, ki so obsojeni zaradi hudodelstva, kolikor ne gre za politično hudodelstvo, storjeno do ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, dokler trajajo pravne posledice, združene z obsodbo ;
2.	) oni, ki so obsojeni zaradi pregreška ali prestopka, storjenega iz koristoljubja (tatvina, poneverba, goljufija, oderuštvo), ali sicer nečastnih dejanj (beračenje, vlačugarstvo, zvodništvo), dokler ne minejo tri leta po prestani kazni ali zastarani kazni;
3.	) oni, ki so obsojeni zaradi pregreška zoper kazenskopravne določbe v varstvo volilne svobode, ako je bilo dejanje storjeno pri volitvah v poslansko zbornico, v občinski zastop ali v katerokoli korporacijo ali zastopstvo, ki je po zakonu poklicano, da oskrbuje javne stvari, in sicer za dobo šestih let po prestani kazni;
4.	) oni, ki prestajajo sodne kazni, in oni, fci so v prisilni delavnici ali pod policijskim nadzorstvom;
5.	) oni, ki so v konkurzu;
6.	) oni, ki so pod skrbstvom (očetovsko oblastjo, varuštvom, kuratelo);
7.	) oni, ki so brez vladne dovolitve stopili v službo tuje države;
8.	) oni, ki so sodno obsojeni, ker kot pristali nepriznanih ver niso izpolnjevali svojih državljanskih in vojaških dolžnosti.
§ 8.
Za volitev občinskega odbora mora župan (mestni magistrat) sestaviti volilni imenik po abecednem redu.
V	občinah z vsaj 2000 prebivalci more župan (mestni magistrat) po potrebi določiti več volišč in v ta namen razdeliti volilstvo na podstavi rednega bivališča po okrajih. V tem primeru je za vsak volilni okraj napraviti po abecednem redu poseben volilni imenik. V občinah, ki imajo nad 800 volilcev, se mora vršiti volitev na več krajih.
Občinski odbor sestoji v občinah:
z manj kakor 500 prebivalci iz 10 odbornikov in 10 namestnikov,
z manj kakor 2000 prebivalci iz 16 odbornikov in 16 namestnikov,
z manj kakor 5000 prebivalci iz 24 odbornikov in 24 namestnikov,
z manj kakor 10.000 prebivalci iz 32 odbornikov in 32 namestnikov,
z manj kakor 20.000 prebivalci iz 36 odbornikov in 36 namestnikov,
z manj kakor 40.000 prebivalci iz 40 odbornikov in 40 namestnikov,
s 40.000 ali več prebivalci iz 48 odbornikov in 48 namestnikov.
I Merodajno je zadnje ljudsko štetje.
§ 9.
Volitev se vrši na podstavi sorazmernega zastopstva z obveznimi kandidatnimi listami.
Volilni imeniki se morajo razgrniti za dobo I osmih dni, da jih vsakdo lahko vpogleda. Tekom te dobe se smejo zoper nje vlagati pri županu (mestnem magistratu) pismeni ugovori (reklamacije). To je razglasiti na občinski deski in v občinah z lastnim štatutom poleg tega še v Uradnem listu. V razglasu je navesti tudi dan, s katerim se prične osemdnevna reklamacijska doba.
Ugovore sme vlagati vsakdo, ki je vpisan v volilni imenik, kakor tudi vsaka druga oseba, stara vsaj 21 let in redno bivajoča v občini.
Ugovor je vložiti ob vsaki reklamaciji posebe ter mora biti opremljen z dokazili, katera mora stranki na njeno zahtevo vsako oblastvo takoj brezplačno izdati.
Župan (mestni magistrat) mora ugovore z volilnimi imeniki in z enim poverjenim prepisom imenikov (§ 10., odstavek 2.) tekom 3 dni predložiti nadrejenemu okrajnemu glavarstvu (politični ekspozituri), oziroma okrajnemu glavarstvu na sedežu mestnega magistrata, v Ljubljani pa deželni vladi za Slovenijo (poverjeništvu za notranje zadeve).
Razsodba političnega oblastva je glede tekoče volitve končnoveljavna.
Okrajno glavarstvo (politična ekspozitura), oziroma deželna vlada, mora po svojih razsodbah izvršiti potrebne poprave v volilnih imenikih ter jih vrniti županu (mestnemu magistratu). Popravljeni volilni imeniki pa se morajo za pive tri dni po razpisu volitve iznova razgrniti vsakomur na vpogled, kar je objaviti v razglasu o volitvi (§ 12.).
§ 10.
V	občinah z lastnim Statutom mora mestni magistrat dati tako prvotno razgrnjene, kakor tudi popravljene volilne imenike pravočasno in v zadostnem številu razmnožiti in jih na zahtevanje od začetka reklamacijskega roka, oziroma od razglasitve volitve, izročiti vsakomur proti povračilu napravnih stroškov, ki odpadajo na vsak izvod zahtevanih imenikov.
V	ostalih občinah je vsakemu volilcu prepuščeno, da v uradnem prostoru ob navadnih uradnih urah, najmanj pa vsak dan od 9. do 12. ure in v občinah z vsaj 2000 prebivalci tudi še od 15. do 18. ure, v dobi, določeni za razgrnitev imenikov, prepiše te imenike. Občina mora v ta namen napraviti vsaj tri poverjene prepise volilnih imenikov, na ukaz okrajnega glavarstva tudi več.
§ 12.
VoCitev se mora vsaj štiri: tedne prej razglasiti na način, kakršen je predpisan v § 9., odstavku 2.
V	razglas o volitvi je poleg naznanila o volišču in dnevu volitve, o nje začetku in zaključku, o številu občinskih odbornikov in namestnikov, ki jih je izvoliti, sprejeti zlasti tudi objave o razgrnitvi popravljenih volilnih imenikov (§ 9.) in o načinu in roku za prijavo in vezanje kandidatnih list (§§ 15., 15. a).
§ 15.
Občinske odbornike in namestnike je voliti po obveznih kandidatnih listah.
Zato morajo politične, socialne in druge skupine volilcev najpozneje v petih dneh po razpciožitvi pravnomočnih volilnih imenikov predložiti političnemu obiastvu, omenjenemu v § 9., odstavku 5., kandidatne liste za volitev občinskih odbornikov in namestnikov.
Kandidatne liste morajo obsezati toliko imen, kolikor je voliti občinskih odbornikov in namestnikov.
Kandidatne liste se morajo vpisati na uradno izdanem obrazcu, ki ga z dnem prve razgrnitve vodilnih imenikov proti odškodnini vsakdo dobi pri županu, pri okrajnem glavarstvu (politični ekspozituri) ali pri deželni vladi v Ljubljani.
Obrazec za kandidatne liste predpisuje deželna vlada.
Z izvirno kandidatno listo morajo predlagatelji predložiti še po dvakrat toliko prepisov liste, kolikor je v dotični občini volišč. Na prepisih kandidatnih list, za katere je tudi uporabiti uradne obraz:-ce, imena predlagateljev ne smejo biti navedena. Na teh prepisih se morajo označiti samo imena predstavnika in namestnika liste (§ 16. a, odstavek 5.).
V	razglasu o volitvi (§ 12.) mora župan (mestni magistrat) objaviti dan in uro, do katere se smejo vlagati kandidatne liste.
V	kandidatno listo se smejo sprejeti kot kandidati vse osebe, ki morejo biti izvoljene.
§ 15. a.
Dvoje ali več v isti občini vloženih kandidatnih list se lahko veže. Dotično izjavo strank morajo pismeno javiti političnemu obiastvu, omenjenemu v § 9., odstavku 5., vsaj 8 dni pred volitvijo njih pooblaščeni zastopniki (§ 16. a, odstavek 8.). Politično obiastvo mora to izjavo izročiti po županu (mestnem magistratu) volilnemu odboru, čim se ta sestane.
§ 17.
Kandidatne liste, ki ne zadoščajo predpisom §§ 15., 16. in 16. a ali pri katerih se je vršila zloraba splošne označbe že obstoječih političnih ali drugih* strank, mora politično obiastvo, omenjeno v § 9., cdstavku 5., tekom treh dni po vložitvi z navedbo razlogov vrniti v popravo.
Poziv se mora proti dostavnici izročiti pooblaščenemu zastopniku ali njegovemu namestniku (§ 16. a odstavek 8.). Ako se pozivu ne zadosti tekom treh dni, je kandidatna lista neveljavna
§ 18.
Ako ima več kandidatnih list enake, podobne ali take označbe, ki bi utegniiite provzročiti zamenjavo, mora politično obiastvo, omenjeno v § 9., odstavku
5.,	pozvati zastopnike pozneje vloženih kandidatnih list, naj izpremene označbe.
Ako pa so bile enako označene liste vložene istočasno, se je s takim pozivom obrniti na vse zastopnike teh list. Če se pozivu ne zadosti v določenem roku, ali če se taka kandidatna lista vloži sploh brez take označbe, se označi kandidatna lista uradoma z imenom zastopnika vseh podpisancev, oziroma z imenom prvega podpisanca.
§ 20.
Kandidatne liste mora politično obiastvo, omenjeno v § 9., odstavku 5., glede njih vsebine pregledati, ali so na njih imenovane fe take osebe, ki smejo biti izvoljene, in aii niso med kandidati raznih kandidatnih list imena istih oseb
V drugonavedenem primeru je dotične kandidate črtati iz vseh kandidatnih list.
§ 21.
Ako posamezni kandidati odpadejo vsled večkratne kandidature, vsled smrti ali odpovedi kandidatove, mora to politično obiastvo, omenjeno v § 9., odstavku 5., nemudoma naznaniti zastopnikom dotičnih kandidatnih list, kateri morajo v tem primeru dopolniti listo s tem, da tekom treh dni imenujejo druge kandidate.
§ 23.
Kandidatne liste, ustrezajoče zakonitim zahtevam (§§ 15. do 22.), potrdi politično obiastvo, omenjeno v § 9., odstavku 5., jih označi s tekočimi številkami 1, 2, itd. po redu, kakor so bile predložene, ter vpo-šlje njih prepise (§ 15., odstavek 4.) županu (mestnemu magistratu), ki jih mora kot liste strank objaviti najkesneje osmi dan pred volitvi j o na občinski deski, oziroma v mestih z lastnim štatutom tudi z razglasom v Uradnem listu. En prepis kandidatnih list izroči župan (mestni magistrat) na dan volitev volilnemu odboru (§ 30., odstavek 2.).
Samo kandidatne liste, objavljene na ta način, je smatrati pri volitvi za veljavne kandidatne liste (liste strank).
§ 25.
Dan volitve določi politično obiastvo, omenjeno v § 9., cdstavku 5.
Doba za glasovanje mora trajati neprekidno od 8. do 17. ure.
Samo če nastane nered, se sme s pritrditvijo večine vorhin ega odbora glasovanje prekiniti, dokler se j ne povrne red. Povod nereda in čas, za katerega sej je moralo glasovanje prekiniti, se mora zabeležiti v volilni zapisnik. Ako se je zaradi nereda glasovanje prekinilo za dalje nego eno uro, se mora glasovanje za toliko časa po 17. uri podaljšati, kar je voliščem objaviti.
Točenje alkoholnih pijač je na dan volitve in na dan poprej v vsej občini prepovedano.
§ 26.
Za volišča je izbrati primerne prostore. Poslopje, v katerem se glasuje, mora imeti, ako- ni samo dovolj prostorno, ograjeno dvorišče, ki se lahko zapre.
Ako je določenih več volilnih okrajev (§ S ), mora župan (mestni magistrat) za vsak okraj pravočasno določiti posebno volišče v dotičnem okraju ter določiti obenem, katero volišče je glavno volišče (§ 36., odstavek 2.).
§ 28.
Volitev vodijo volilni odbori.
Za vsako volišče sestoji volilni odbor iz župana ali enega občinskega svetovalca kot predsednika, iz enega občinskega odbornika, ki ima volilno pravico v dotični občini in ki ga je izvolil občinski odbor, in iz po enega predstavnika ali namestnika kandidatnih list (§ 16. a, odstavek 5.). Kjer občinskih odborov ni, opravlja funkcijo predsednika, oziroma občinskega odbornika v volilnem odboru, volilec, ki ga določi politično obiastvo, omenjeno v § 9., odstavku r.
Volilni odbor je odgovoren za to, da sc volitev izvrši vestno. Njega članom se je zdržati) vsakega vplivanja na glasovanje volilnih upravičencev. Predsednik volilnega odbora skrbi za to, da se ob glasovanju vzdržuje red. Če je treba, sme zahtevati pomoč od občinskega ali državnega oblastva.
Politično obiastvo, omenjeno v § 9., odstavku 5., sme odposlati k volitvam na vsako volišče po enega zastopnika, ki mora paziti na to, da se ravna po zakonu. Pripuščati ne sme, da bi volilni odbor prestopal svoje področje; upravičen je, da tudi med volitvijo odredi odpomoč zoper nezakonitosti.
Ves čas glasovanja morata za glasovalno mizo sedeti vsaj dva člana volilnega odbora. Eden izmed njiju mora biti vedno predsednik ali občinski odbornik, ki je član volilnega odbora, oziroma volilec, ki opravlja funkcijo občinskega odbornika v volilnem odboru. Ako kdo izmed predstavnikov list odide z volišča, ne da bi pustil namestnika, se volitve nadaljujejo tudi brez njega.
§ 30.
Volilno opravilo je javno.
Na dan volitve se morajo vsi člani volilnega od-
kroglicami, abecedni voi’Jilni imenik in en poverjen prepis volilnega imenika, glasovalni seznamek, kandidatne liste, morebitne izjave strank o vezanju list, občinski pečat in drugo, kar je potrebno.
Skrinjice, ki se morajo zapirati in odpirati s tremi raznimi ključi in biti- napravljene tako, da se spuščanje kroglic vanje ne vidi in ne sliši, morajo člani volilnega odbora pregledati in se prepričati, ali so v pravilnem stanju, zlasti ali so prazne in ali so usta skrinjic, skozi katera gredo kroglice, odprta in neza-mašena. Nato se pritrdi na posebno mizo, in sicer nasproti mizi, za katero bodo sedeli člani volilnega odbora, toliko skrinjic, kolikor je kandidatnih list.
Na vsako skrinjico se zunaj prilepi kandidatna lista. Kandidatne liste je prilepiti po vrsti, kakor jih je s tekočimi številkami zaznamenovalo politično obiastvo, omenjeno v § 9., odstavku 5., in sicer se mora kandidatna lista s tekočo številko 1 prilepiti na prvo skrinjico od strani, na kateri se glasovanje začne, lista s številko 2 na drugo skrinjico itd.
Skrinjice se nato zaklenejo z vsemi tremi ključi. En ključ vzame predsednik volilnega odbora, drugega občinski odbornik, oziroma volilec (§ 26., odstavek 1.), tretjega pa predstavnik dotične liste.
§ 32.
Glasovanje je tajno in se vrši s kroglicami. Kroglice morajo biti iz gume ali iz drugega prikladnega materiala ter vse enako velike. Na vsaki kroglici mora biti vtisnjen grb kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Vsak volilec sme samo po enkrat, samo osebno, samo na volišču, kjer je vpisan v volilni imenik, in samo za potrjeno kandidatno listo glasovati.
Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali pa z orodjem, porabnim za boj, razen v primeru § 28., kadar predsednik volilnega odbora, oziroma zastop nik političnega oblastva, pozove oboroženo pomoč, da vzdržuje red na volišču.
Oni, ki stopijo na volišče z orožjem ali z orodjem, porabnim za boj, se kaznujejo v zmisilu § 19.
§ 32. a.
Najprej glasujejo člani volilnega odbora, ki so upravičeni voliti; nato- glasujejo drugi volilci po vrsti, kakor so prišli na volišče.
V sobo, kjer se glasuje, se ne sme spuščati več nego po deset volilcev naenkrat.
Vsak volilec mora, preden glasuje, glasno povedati svoje ime, priimek in poklic, če treba, tudi svoje stanovanje.
Volilni odbor ne sme zabraniti nikomur, ki je vpisan v abecedni volilni imenik, da ne bi glasoval.
Samo v primerih, ako se v volilnem odboru pokažejo upravičeni pomisleki glede istovetnosti tega ali onega voliica ali dvomi glede volilne pravice z ozirom na nastop izključevalnih razlogov po pravnomočnosti volilnega imenika, sme odiiočjti volžlni odbor, ali se tak volilec pripusti h glasovanju ali ne.
Volilni odbor sklepa z absolutno večino glasov. Predsednik volilnega odbora glasuje samo takrat, kadar se glasovi enako porazdelite; v takem primeru odloča s svojim glasom, pridruživši se enemu obeh mnenj.
Volilni odbor mora v vsakem posameznem primeru izreči razsodbo, preden se voli dalje.
' § 32. b.
Predsednik ali eden izmed članov volilnega odbora mora vsakemu volilcu, preden ga pripusti h glasovanju, glasno povedati, katero ali čigavo kandidatno listo predstavljajo glasovalne skrinjice. Vsak predstavnik liste ali njegov namestnik ima pravico volilcu povedati; kateri stranki ali politični skupin: pripada ta ali ona kandidatna lista ali skrinjica.
- Predsednik da volilcu eno kroglico. Volilec jo dene v desno roko, zapre roko in gre s tako zaprto roko po vrsti .v vsako skrinjico, spustivši pri tem kroglico v ono skrinjico, na kateri je prilepljena ena kandidatna lista, za katero hoče glasovati. Ko potegne roko iz poslednje skrinjice, jo mora vpričo vseh odpreti tako, da lahko vsakdo vidi, da nima več kroglice v njej in da je glasoval. Ves čas, dokler volilec glasuje, morajo predsednik in člani volilnegai odbora paziti, da volilec ne dene kroglice v drugo roko in je ne odnese s seboj.
Oni volilec, ki zaradi: tehtne hibe ne bi mogel glasovati tako, kakor je povedano v prejšnjem od-stavku, ima pravico pred volilni odbor privesti poda namesto njega odda glas. Invalidi
bora vsaj eno uro pred začetkom volitve sestati poslopju, določenem za glasovanje.
Volilni odbor sprejme od občinskega urada proti j oblaščenca, potrdilu potrebno število skrinjic in zabojčkov s j brez desne roke morejo glasovati z levico.
V	volilnem imeniku in njega poverjenem prepisu je zaznamenovati poleg volilčevega imena, da je dotični volilec glasoval. Za to oznambo naj bo v volilnem imeniku poseben razpredelek.
Razen tega se morajo vpisati imena volilcev v glasovalnem zaznamku po vrsti, kakor volijo.
Ako se volilcu ni dopustio glasovanje (§ 32. a, odstavek 5.), je to posebe zabeležiti v volilnem imeniku in njega prepisu.
§ 32. c.
Ves čas glasovanja se mora voditi zapisnik o vsem, kar bi se dogodilo in kar smatra katerikoli član volilnega odbora za vredno, da se zabeleži.
Ako volilni odbor voililcu ni dopustil glasovanja (§ 32. a, odstavek 5.), je treba v zapisniku v vsakem primeru imenoma navesti vsakega člana volilnega odbora, ki je glasoval zoper pripustitev h glasovanju, in pri vsakem točno navesti razloge, ki so bili za njegovo odločitev merodajni.
§ 33.
Oddajanje glasov je skleniti ob določeni uri (§ 25.) ter zapreti volilno poslopje, oziroma dvorišče (§ 26.). Vendar se od glasovanja ne smejo izključiti volilci, ki so prišli še pred zaključno uro k volitvi v volilno poslopje, oziroma na dvorišče.
§ 34.
Ko je glasovanje končano, mora volilni odbor na volišču takoj pričeti skrutinij.	^
Predvsem se morajo takoj zakleniti in zapečatiti zabojčki; iz katerih je predsednik jemal kroglice ter jih dajal volilcem. Ključ ostane pri predsedniku.
Potem se prešteje po glasovalnem zaznamku, koliko volilcev je glasovalo. To število se mora zapisati z besedami na koncu zaznamka.
Nato se prično odpirati skrinjice in šteti kroglice po oni vrsti, kakor so skrinjice postavljene po § 30., odstavku 5.
Najprej se odpre skrinjica s tekočo številko 1, iz nje se iztresejo vse kroglice in se preštejejo. Ko so vse kroglice iz te skrinjice preštete, je takoj, še preden se odpre naslednja skrinjica, zabeležiti v volilnem imeniku z besedami tekočo številko te skrinjice, dalije, za katero kandidatno listo je ta skrinjica prejemala glasove in koliko je bilo kroglic v njej. Pod to zabeležbo se takoj podpišejo vsi člani odbora.
Prav tako se morajo prešteti kroglice iz druge skrinjice, nato iz tretje itd.
V	volilni zapisnik je še posebe napisati število volilnih upravičencev, koliko je volilcev glasovalo in katere stranke so prijavile vezanje list. Dotične prijave je priložiti zapisniku.
§ 36.
Po končanem skrutiniju zaključi volilni odbor volilni zapisnik. Volilni zapisnik, glasovalni zaznamek, volilne imenike in prepis volilnih imenikov (§ 32. b) podpišejo vsi člani volilnega odbora in nanj se pritisne tudi občinski pečat.
Volilne spise razen onih na glavnem volišču je zapečatiti in pod nadzorstvom predsednikovim ali pod nadzorstvom drugega zato clo'bčenega člana volilnega odbora prenesti na glavno volišče (§ 26., odstavek 2.).
Tam se morajo volilni spisi vseh volišč odpreti in volilni odbor glavnega volišča mora skupni izid po uspehu glasovanj, ki so jih ugotovili posamezni odbori, dognati in vpisati v volilni zapisnik.
§ 37.
Skupna vsota oddanih glasov se razdeli z za eno zvišanem številom občinskih odbornikov, ki jih je voliti. Če se pri tej delitvi pokaže ostanek:, se mora dobljeno število zaokrožiti na prvo večje celo število; če pa ni ostanka, je dobljeno število zvišati na eno.
Zadnje, število je volilno število.
Nato se razdele z volilnim številom števila glasov, ki so jih dobile posamezne kandidatne liste. Tako dobljeno celo število pokaže, koliko občinskih odbornikov pripade posamezni kandidatni listi.
■ i : --v, § 44.
Ako se pri volilnilnpripravali ali pa med volitvijo samo gode nezakonitosti, ima politično obastvo, omenjeno v § 9., odstavku 5., dolžnost, ukreniti vse, kar je potrebno, da se nezakonitosti takoj odpravijo. Sploh pa sme, če se gode nerednosti, ali: na utemeljeno pritožbo volilnih upravičencev odrediti v vsakem stadiju volilnega postopanja, da prevzame vsa opravila, ki pripadajo po tej uredbi županu (mest-
nemu magistratu), oziroma gerentu, poseben volilni komisar. Posel volilnega komisarja je časten.
Tudi mora politično oblastvo gledati na to, da se vse priprave in vsa uradna opravila, ki jih predpisujeta II. in III. oddelek tega-poglavja, izvrše tako pravočasno, da more po preteku volitvene dobe že pričeti s poslovanjem novi občinski zastop.
§ 47. (
Za župana (podžupana) in občinske svetovalce se smejo voliti le občinski odborniki. Izvzeti so:
1.	) aktivni, državni in javni zakladni uradniki, poduradniki in sluge in
2.	) duhovniki.
Nadalje vsi istočasni člani občinskega starejšin-stva (župan, podžupan, občinski svetovalci) ne smejo biti v I. ali II. kolenu v sorodstvu aliil v svaštvu.
§ 62.
Državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki imajo po § 17. uredbe o pridobitvi in izgubi državljanstva kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 25. novembra 1920. pravico opcije za tujo državo, ne smejo niti voliti niti izvoljeni biti, dokler enoletni rok za opiiranje ni pretekel.
§ 63.
Občinski odborniki, omenjeni v tej uredbi, pomenijo člane občinskega odbora kot sklepajočega in nadzorujočega občinskega organa, občinski svetovalci pa župana podpirajoče člane občinskega starej-šinstva kot upravljajočega in izvršilnega občinskega organa. (Člen XII. avstr, zakona z dne 5. marca
1862.,	drž. zak. št. 18.)
Za mestne magistrate, omenjene v tej uredbi, je razumevati občinske urade v občinah z lastnim statutom.
Člen 11 L
Za §§ 16., 38. in 64. se vstavljajo novi §§ 16. a, 38.a in 64.a, ki se glase:
§ 16. a.
Kandidatne liste se morajo sestaviti takole:
Na čelu liste se zapiše ime občine, dan volitve, za katero liste veljajo, in pa jasna in dotočna označba skupine volilcev, ki predlaga listo, tako da se lahko loči od vsake druge.
Potem pod L:
S tekočimi številkami 1, 2 itd. označena imena in priimki, prebivališče in poklic predlaganih kandidatov za občinske odbornike. Teh kandidatov mora biti toliko, kolikor je izvoliti občinskih odbornikov.
Potem pod II.:
S tekočimi številkami 1, 2 itd. označena imena in priimki, prebivališče in poklic kandidatov za namestnike. Teh kandidatov mora biti tudi toliko, koi*i ?r je izvoliti namestnikov.
Pod imena kandidatov se napišejo imena enega predstavnika in enega namestnika te liste za volilni odbor (§ 28.).
Ako se voli na več krajih v občini, se napiše za vsako volišče ime po enega predstavnika in po enega namestnika 'liste v volilnem odboru.
Pod vse to se podpišejo svojeročno in čitljivo predlagatelji in pa kandidati, poslednji z opombo, kakor je predpisano v § 16.
Na kandidatni listi je dalje imenovati, izmed podpisancev eno osebo in nje namestnika, katera naj v imenu in po naročilu podpisancev občujeta z županom (mestnim magistratom), oziroma političnim oblastvom kot pooblaščena zastopnika.
Ako take prijave ni, se smatra prvi podpisanec za zastopnika, drugi podpisanec pa za njegovega namestnika.
Za predstavnike list v volilnem odboru smejo biti označeni ailfi predlagatelji sami ali druge osebe, ki so vpisane v volilnem imeniku dotične občine.
Brez privolitve se ne sme nihče označiti za predstavnika iiste ali njegovega namestnika.
§ 38. a.
Kjer je priglašeno vezanje list (§ 15. a), se pri računjanju po §§ 37. in 38. vezane stranke najprej smatrajo za eno stranko in se njih glasovi seštejejo. Kandidati, ki so jih na ta način vezane liste dobile skupaj, se med njimi razdele z uporabo načel in predpisov §§ 37. in 38.
§ 64. a.
Prve občinske volitve, ki se razpišejo po tej uredbi, se morajo izvršiti na podlagi pravnomočnih
volilnih imenikov za volitve v ustavotvorno skupščino, izvršene dne 28. novembra 1920., brez novega reklamacijskega postopanja.
Deželna vlada pa sme v občinah, ker je vsled določbe člena 9., odstavka 2., zakona o volitvah narodnih poslancev za ustavotvorno skupščino kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 3. septembra 1920. v volilnih imenikih vpisanih razmeroma malo voli In ih upravičencev, po svojem lastnem preudarku odrediti, da se občinske volitve izvedejo na podlagi novih imenikov, ki se morajo sestaviti in razpoložiti po predpisih §§ 8. do 10.
Člen IV.
Ta uredba dobi moč z dnem razglasitve.
Naš minister za notranje zadeve naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 17. februarja 1921.
Aleksander s. r
Minister za notranje zadeve:
M. Drašković s. r.	1
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebju.
Premeščma sta: konceptnji praktikant Maitija Malešič pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu na lastno prošnjo k civilnemu komisariatu za Prekmurje v Mursko Soboto; konceptni praktikant Adolf M o r i č od civilnega komisariata za Prekmurje k okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradeč.
Dr. Pitamic s. r.
Konceptni praktikant pri okrajnem glavarstvu v Krškem dr. Stanko Žitko izstopi dne 28. februarja 1921. iz državne službe.
Imenovani so pri knjigovodstvu deželne vlade za Slovenijo: računski asistenti Miroslav Logar, Ivan Marinko in Alojzij P en ga 1 za računske oficiale, računski praktikant Anton Intihar za
računskega asistenta.	..	, ,
Kremensek s. r.
Sodni sluga Simon C var v Celju je na lastno prošnjo trajno upokojen.	'Kavčuik s r
Št. 1403.
Razglas.
V zmislu naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 13. februarja 1920., št. 115 Ur. 1., s katero se je začasno uredila pristojnost poverjeništva za notranje zadeve, se je oddelek za narodno hrambo, doslej podrejen predsedništvu deželne vlade, ukinil. Njegovi posli so prešli na poverjeništvo za notranje zadeve.
V Ljubljani, dne 17.februarja 1921.
Vodja deželne vlade za Siovenlj*: dr. Pitamic s. r.
Razglasi psverjeuištva za uolranje zadeve
o izpromembah v občinskih gerentstvih.
Št. 3141.
Dr. Som rek, dr. Capuder, Drago Kobi, F. Veber, Anton Krepek, Fraiijo Horvat, Josip Goleč, Franc Veronek in Matija Obran, ki so izstopili iz sosveta, in Hubert M i s e r a, ki se je izselil iz občine, so razrešeni kot prisedniki ge-rentskega sosveta mestne občine mariborske.
Poleg ostalih prisednikov,-to so: finančni tajnik dr. Valjavec, učitelj Ivan Tomažič, trgovec Franc Starčič, hranilnični uradnik Ferdo Leskovar, hišni posestnik Ferdo Vincetič, so še imenovani za prisednike gerentskega sosveta mestne občine mariborske: profesor Fran Voglar, odvetnik ' dr. Vladimir Sernec, ravnatelj „Balkana“ Ivan Kaj Žar, zdravnik dr. Viktor Kac, železničar Andrej Bahun, pek Karel Čeh, tiskar Viktor Eržen, krojač Ivan Hojnik, mizar Ivan Klane-n i k, železničar Franc P o s t r a k, delavec Simon P š u n d e r, učitelj Viktor Grčar, profesor dr. Franjo Rostohar, vodja odvetniške pisarne Martin Planinšek, čevljarski mojster Josip Sulič, višji revident južne železnice Franjo Jarh, ravnatelj Cirilove tiskarne dr. Anton Jerovšek, odvetnik dr. Josip Leskovar in hišni posestnik Franjo Žebot.
Št. 3615.
Paleg dosedanjih prisednikov občinskega gerent-skega sosveta v Ormožu je imenovan za prišednika še dr. Anton Hrovat, okrožni zdravnik v Ormožu.
Št. 3705.
Tuuradni razglas z dne 7. decembra 1920,, j št. 18.577, se izpreminja v toliko, da ostane Josip Roškarič, posestnik v Nasovi, še nadalje občinski gerent v Nasovi in da je za njegovega namestnika imenovan Franc Ž 1 a b a r, posestnik istotam.
V	Ljubljani, dne 15. februarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Vodja poverjeništva: dr. Pitamic s. r.
st 853 Odobritev šolski!* knjig.
Poverjeništvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 18. februarja 1921., št. 853, odobrilo šolsko knjigo: „Slovenska stenografija. Priredil Franc Novak. Prvi del. Korespondenčno pismo, četrta, bistveno neizpremenjena izdaja. Cena poltrdo vezanega izvoda 52 K. V Ljubljani, 1921. Založila jugoslovanska knjigarna.“
Št. 964.
Poverjeništvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 21. februarja 1921., št. 964, odobrilo šolsko knjigo: „Berilo za obče ljudske šole. L deli.: Abecednik. Prvo šolsko leto. Sestavila Fr. Gabršek in A. Razinger. Neizpremenjena izdaja iz leta 1919. Cena 14 K. V Ljubljani 1921. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.“
Št. 993.
Poverjeništvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 21. februarja 1921., št. 993,’ odobrilo šolsko knjigo: „Geometrija za 4. in 5.razred srednjih šol1. Spisal prof. B. Matek. Izpopolnil J. Mazi, re-alčni ravnatelj. Drago popravljeno in razširjeno izdajo priredil Fran Jeran, realčni profesor v Ljubljani. Cena poltrdno vezani knjigi 56 K. Ljubljana 1921. Založila Jugoslovanska knjigama.“
V	Ljubljani, dne 22. februarja 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Vodja poverjeništva: dr.Skaberne s. r.
Razglasi rirngiti aratot in oislastet,
Št. 2534—1921.	"	331
Razglas.
Tobačna glavna zaloga v Prevaljah št. 84 (davčni okraj prevaljski), spojena z založno trafiko, se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju.
V enoletnem času od dne 1. januarja 1920. do dne 31. decembra 1920. se je v tej zalogi pridelje-nim prodajam oddalo tobačnih materialij za 2,189.464 K 41 v kupne cene, v založno trafiko pa, po konsumentski (tarifni) ceni zaračunjeno, za 361.755 K 78 v, od: česar je založniku pripadel trati-kantski dobiček 24.453 K 78 v.
Natančnejši podatki o dosedanjih donosih prodaje in o stroških, katere je imel prejšnji imetnik prodaje, so razvidni iz izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Maribora ali pri okrajni upravi finančne kontrole v Prevaljah.
Jamščina znaša 20.000 K ter se mora položiti, preden se ponudba izroči pri davčnem uradu v Prevaljah.
Ponudbe je napraviti na predpisani tiskovini in jih je najpozneje dne 2 2. marca 1921. ob desetih v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkih odeto ti pri predpisanem prodajnem oblastvu.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Maribora,
dne 19. februarja 1921.
Dr. Jos. Povalej s. r.
C 20/21—1.	333
Obilo.
Alojzij Zaplotnik v Zgornjih Dupljah št. 23 je vložil zoper slaboumno Marijo Zalokarjevo nestalnega bivališča tožbo zaradi 2460 K.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 5. marca 19 2 1.
ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 8.
Ker je bivališče Marije Zalokarjeve neznano in se ne ve, ali ima že kuratorja, se ji postavlja za skrbnika gospod Rajko Peterlin v Kranju, ki jo bo zastopal na nje nevarnost in stroške,
Okrajno sodišče v Kranju, oddelek III.,
dne 21. februarja 1921.
233 Vpisa delniških družb.
Vpisali sta se danes delniški družbi:
Firm. 41/21, Rg. B I 8/1.
a)	Drava, lesna industrijska delniška družba, Drava, dioničko društvo za industriju drva, Drava, Holzindustrie-Aktiengesellschaft,
Drava, Faipar raszveny tarsasag,
Drava, Soeiete anonyme pour 1’ Industrie des bois, Drava, Societä anonima per 1’ industria in legnami, Drava, Wood industry Company limited.
Kraj gtovne naselbine: Maribor, Aleksandrova cesta št. 51.
Obratni predmet: Družba
a)	trguje z lesom na debelo in na drobno, kupuje in prodaja gozde in nepremičnine, izdeluje in pridobiva sirov in obdelan les, oziroma industrijske lesne izdelke in drva ter se lahko vobče bavi z vsemi trgovinskimi in industrijskimi posli, ki spadajo v področje lesne trgovine in lesne industrije;
b)	ustanavlja slična podjetja, odnosno se udeležuje pri ustanavljanju takih podjetij;
c)	posreduje pri poslih, navedenih pod a), in pri sličnih podjetjih;
č) se bavi z vsemi posli, ki so v posrednji ali ne-posrednji zvezi s predmetom podjetja ali ki mu morejo biti koristni.
Višina osnovne glavnice: 2,000.000 K.
Višina posameznih delnic: 4000 delnic po 500 K, ki se glase na prinosnika ter so vplačane v popolnem znesku.	-Luršl
Imena članov upravnega sveta: Družbeno pred-stojništvo — upravni svet — sestoji iz treh do šestih upravnih svetnikov; člani upravnega sveta so:
a)	inž. Oskar Dračar v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 51;
b)	Alojzij Križnič, indiistrijec istotam;
c)	Franc Lepušček, industrijec istotam;
č) Drago Klobučar, bančni ravnatelj v Maribora;
d)	dr. Siegfried Wildi, veleindustrijec na Polzeli;
e)	Josip Skalar, računski višji svetnik v Ljubljani. Pravne razmere družbe: Delniška družba; ustanovitev dovoljena z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 9. novembra 1920., VI. št. 3197; pravila potrjena s koncesijsko listino ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, z dne 21. decembra 1920., št. 9915/20.
Družbena doba ni omejena na določen čas. Podpis finne: Firmo podpisujeta kolektivno ali dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta in po upravnem svetu imenovan ravnatelj kot prokurist ali pa en član upravnega sveta in en uradnik družbe, ki mu je podeljena prokura. Podpisuje se fiima tako, da za to pooblaščeni osebi pod poprej napisano, natisnjeno ali s štampiljo označeno firmo pristavljata svoja podpisa, prokurist z označbo: per prokura ali okrajšano: p.p.
Družbene objave se razglašajo pravnomočno v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“ v Ljubljani.
Firm. 43/21, Rg. B I 9/1.
b)	Splošna stavbna dražba,
Societe generale des constructions,
General construetion Company,
Societä generali costruzioni,
Allgemeine Baugesellschalt.
Kraj glavne naselbine: Maribor, Aleksandrova cesta Št. 12.
Obratni predmet: Družba prevzema in izvršuje stavbe in gradbene naprave vseh strok in vsa s tem združena dela in podjetja, zlasti:
a)	gradi visoke stavbe, železnice, mostove, železniške konstrukcije, vodne, električne in druge sorodne naprave za lastni ali za tuj račun;
b)	izvršuje podtalne gradbe in vrtanje ter obratuje bagerska podjetja;
c)	izvršuje tehnično in pravno pripravo za stavbe, navedene pod a) in b), z izdelovanjem ali z nabavo za to potrebnih projektov, pridobiva in ukorišča dotične koncesije;
d)	nabavlja in obratuje naprave za izdelovanje in ) predelovanje gradbenega materiala vseh strok,
zlasti nabavlja in obratuje lesne žage ter izdeluje lesne fabrikate vseh vrst;
e)	kupuje in prodaja zemljišča v zvezi z obratom pod a) in b);
f)	financira stavbe, navedene ped a) in b), z udeležbo ali z ustanavljanjem novih družb ter prevzema in oddaja njih poslovne deleže, delnice ali obligacije;
g)	izvršuje vse trgovske posle in obrate, ki služijo pospeševanju navedenih namenov.
Višina osnovne glavnice: 20,000.000 K.
Višina in značaj posameznih delnic: 50,000 delnic po 400 K, ki se glase na prinosnika ter so v gotovini popolnoma vplačane.
Člani upravnega sveta:
Maks Drosch!, ravnatelj družbe „Steiermärkisclie Elektrizitäts-Gesellschaft“ v Gradcu, Annenstraße 48.
Martin Pilar, arhitekt in upravni svetnik 1. hrvatske štedionice v Zagrebu;
Avgust Praprotnik, ravnatelj Jadranske banke v Ljubljani;
Josip Rohshändler, generalni ravnatelj elektrarne „Fala“ na Dunaju, IV., Lothringerstraße 2;
Holm Reutter, ravnatelj dražbe „Österreichische Baugesellschaft für Verkehr und Kraftanlagen“ na Dunaju, Alserstraße 35;
Ernest Schwarz, ravnatelj delniške dražbe „Merkur“ na Dunaju, Wollzeile 1;
dr. Ivan Slokar, ravnatelj Zadražne gospodarske banke v Ljubljani;
Alojzij Tykač, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani;
dr. Fran Zupanc, odvetnik v Ljubljani.
Prokurist in likvidator: ravnatelj inž. Monc Naeff v Maribora.
Pravne razmere družbe:
Družbena oblika: delniška dražba; ustanovitev in pravila potrjena z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 31. decembra 1920., št. 10.376 iz leta 1920. Ustanovni občni zbor dne 6. januarja 1921.
Dražba je ustanovljena na nedoločen čas.
Podpis firme: Kolektivno se podpisujeta p-od njeno odtisnjeno ali kakorkoli napisano besedilo v enem izmed registriranih jezikov ali dva člana upravnega sveta ali en član upravnega sveta in en ravnatelj ali dva ravnatelja ali en upravni svetnik in en prokurist. Prokuristi morajo dostavljati svojemu podpisu označbo prokure (p. p.).
Upravni svet sestoji iz sedmih do enajstih članov. Družba objavlja svoje razglase po upravnem svetu pravn»veljavno v „Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo“ v Ljubljani; upravni svet pa je upravičen objavljati razglase tudi v drugih tuzemskih in inozemskih časopisih.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Maribora, odd. L,
dne L februarja 1921.
Št. 2818.	342 3-1
Razglas.
Na podstavil členov 128. in 129. carinskega zakona bo podpisana carinarnica dne
5.	marca 1921.
na javni dražbi prodajala 36 zabojev E. L. Nr. 9302/14, 9305/1—10, 9309/1—12 in 9310/1 v skupni teži btto. kg 1719 raznih likerjev — svojina A. Butscherja iz Ljubljane.
Licitacija bo ob petnajstih (ob treh popoldne) v skladišču carinarnice.
Licitanti morajo položiti za kavcijo v gotovini 20 % cenjene vrednosti, ki znaša 9500 dinarjev.
Iz pisarne ljubljanske glavne carinarnice,
dne 24. februarja 1921.
Št. 150.	'	335
Razglas.
Na Opatovi gori pri Kostanjevici na Dolenjskem se poseka to pomlad do 1000 m3 bukovega porabnr-ga lesa in napravi okoli 1000m3 bukovih drv. la material se spravi po žičnici v skladišče pri Orehovcu.
Interesenti naj vlože ponudbe do dne
6.	marca 1921.
opoldne pri podpisanem oskrbništvu, kjer so natančnejši pogoji na razpolago.
Kr. gozdno in graščinsko oskrbništvo v Kostanjevici,
dne 22. februarja 1921.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.