SF fmm inženirje ali diplomirane inženirje gradbeništva, z vsaj 2-letnimi delovnimi izkušnjami za naslednja dela: V-"' ■ 'v:-. operativna priprava projektov za objekte nizke in visoke gradnje, priprava razpisne dokumentacije oddaja naročil za izvedbo del nadzor nad izvajanjem del Vse zainteresirane vabimo, da sporočijo svoj interes na naslov: Občina Medvode, Cesta Kom. Staneta 12,1215 Medvode. Občinski svet 22. seja občinskega sveta občine Medvode Opozicija je obmolčala Na seji, ki seje zaključila v slabih dveh urah, je običajna opozicija v občinskem svetu najprej molčala, nato pa še odšla. Skorajda bolj kot same odločitve in sprejeti sklepi, je bila na 22. seji občinskega sveta v torek, 25. septembra, zanimiva pot do glasovanja. Običajna opozicija v občinskem svetu (svetniki iz vrst SDS in nekdanje SKD) je obmolknila, ostali svetniki pa pri posameznih točkah dnevnega reda skoraj niso imeli morebitnih vprašanj ali razprav. Seja se je zato, skupaj z odmori, zaključila v slabih dveh urah. Koalicija v svetu je prišla do konca dnevnega reda, opozicija pa je sejo zapustila že prej. Opozicija v občinskem svetu je namreč spremenila dosedanji slog, ki bi ga lahko poimenovali "Psi lajajo - karavana gre mimo” in ga zamenjali z drugim, za katerega morda upajo, da bo izvenel v smislu "kdor molči, stotim odgovori”. Dejstvo namreč je, da tokrat ni razpravljala, postavljala vprašanj ali kakorkoli izražala svoja mnenja. Ves čas je namreč molčala. Še takrat, ko naj bi svoje strinjanje ali nestrinjanje izražala z dvigom roke, je med drugim izbrala tudi možnost, da ne glasuje. S svojim odhodom je nato skoraj sprožila nesklepčnost, kar je koalicija reševala z odmorom, da seje v tem času okrepila še za enega člana, in speljala sejo do konca. Očinski svet občine Medvode je tokrat, torej brez zapletov in skorajda brez razprav, sprejel idejni načrt za rekonstrukcijo in dozidavo telovadnice pri OŠ Medvode, kjer glede na opravljeno študijo že sicer primanjkuje za celo telovadnico vadbenega prostora. Po idejnem projektu je načrtovana telovadnica, ki bo skladna s standardi za šolski prostor in standardi, ki veljajo za izvajanje tekmovanj v igrah z žogo. Sprejetje takšega projekta hkrati že napoveduje dokončno slovo propadajoči športni dvorani ob Partizanu, kjer se lastniki, še vedno ne morejo dogovoriti okrog lastništva. V nadaljevanju so svetniki soglasno sprejeli predlog spremenjenega zazidalnega načrta za ®t»hama 4294 KRIŽE http://wwww.kara.si, e-mail: tiskarna@kara.si Tel.: (04) 5957-646, tel./fax: (04) 5957-215 mobitel: (041) 633-194 vizitke, kuverte, nalepke, dopisi, računi, dobavnice, naročilnice, prospekti, katalogi, zloženke, vabila, čestitke, reklamni letaki, plakati, knjige, časopisi... Kdor se odloči za tisk v tiskarni , na času, denarju in živcih prišpara! naselje Brezovec, čeprav je odbor za urejanje prostora in ekologijo občine Medvode dal predhodno negativno mnenje. Občinski svet je izglasoval tudi namero občine Medvode, da odkupi strnjeno zemljišče v velikosti 2,5 hektarja ob regionalni cesti Ljubljana Kranj (k.o. Senica) po ceni 1.493 tolarjev za kvadratni meter. Namenili naj bi ga za nadomestna zemljišča, ki jih zahtevajo posameznilastniki zemlje, na kateri se gradi komunalna infrastruktura. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o izvrševanju proračuna za prvo polletje, iz katerega je še enkrat razvidno, da se bodo vse večje naložbe izvajale v tej polovici leta. Nadaljevali bodo tudi vse aktivnosti za sklepanje prijateljskih vezi oziroma pobratenje naše občine s krajem St. Ives iz Anglije, katerega mestni svet je že sprejel sklep o pobratenju. Koliko za delovanje KS in VS? Presenetljivo hitro in brez razprave je občinski svet sprejel tudi nov odlok o osnovah in merilih za financiranje delovanja krajevnih in vaških skupnosti. Vsaki posamezni krajevni skupnosti se za strokovno-administrativno delo zagotavlja letno enakovreden delež od skupaj 30 odstotkov skupne mase sredstev in vsaki vaški skupnosti v ta namen 15 odstotkov. Ostala sredstva se delijo na podlagi kriterijev: število prebivalcev (40 odstotkov), površina krajevne skupnosti (20 odstotkov) in število naselij oz. vasi (10 odstotkov). Po novem odloku bodo prihodnje leto več sredstev kot letos dobili vaški skupnosti Studenčice (417.000 sit) in Tehovec (363.000 sit) ter krajevne skupnosti Katarina (936.000 sit), Pirniče (2.344.000 sit), Preska (1.922.000 sit), Smlednik (2.041.000 sit), Trnovec (833.000 sit) in KS Seničiča Golo brdo (1.085.000), ki ji nov izračun princi se več kot trikrat več sredstev kot letos. Nekaj manj sredstev pa bodo prihodnje leto dobili KS Medvode - Center (2.011.000 sit) in Sora (1.264.000 sit), bistveno manj pa krajevne skupnosti Vaše - Goričane (1.046.000 sit), Senica (954.000 sit) in Zbilje (835.000 sit). Župan Stanislav Žagar je še enkrat poudaril, da krajevne in vaški skupnosti niso imele večjih predhodnih pripomb na novi odlok. novogradnj a VILA PRESKA v stičišču Barletove in Škofjeloške ulice v Preski 6 stanovanj, vrhunsko izdelanih, namenjenih vašim željam in potrebam z upoštevanjem tudi vaše domišljije i" ■ *N!Hb i1 APN, d.o.o., Frankovo naselje 158, Škofja Loka tel./fax: 04/51-34-690, gsm: 041/672-917 SOTOČJE (ISSN 1580-0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci (Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič, Eranci Rozman), odgovorna urednica Marija Volčjak, glavni urednik za priloge Andrej Žalar. Priprava za tisk: Media Art, d.o.o. Tisk: Tiskarna KARA, d.o.o., Senično, Križe. SOTOČJE številka 8 je priloga 78. številke Gorenjskega glasa, 5. oktobra 2001, dobijo pa jo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Slika na naslovnici: Sodar Janez Zavašnik iz Seničice Cesta skozi Pirniče Zožanje ceste - zasebno zemljišče! Kljub dolgi tradiciji prizadevanj za novo cesto, manjkata še dve soglasji. "Projekt se kljub drugačnim zahtevam ne bo spreminjal,” pravijo predstavniki KS. Cesta skozi Zg. Pirniče je v tem trenutku, ko o njej pišemo, še vedno makadam oziroma luknja pri luknji. V vsakem primeru je takšna, kakršne si ne zasluži nihče, še najmanj pa krajani sami. Glede na to, daje za gradnjo plinovoda že pridobljeno gradbeno dovoljenje in da je že izbrano domače gradbeno podjetje za izvajanje rekonstrukcije in asfaltiranje del, naj bi se izgradnja plinovoda začela še v prvi polovici tega meseca. Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo ceste je še vedno v pridobivanju, saj kljub vsem naporom komisije za cesto pri KS Pirniče, še "Vidno niso pridobili treh soglasij lastnikov Zemljišč ob njej, čeprav ima pirniška cesta, takšna, kot je v tem trenutku, svojo dolgo zgodovino. Prvi poskusi rekonstrukcije in prvi projekti so iz leta 1975, drugi poskus nosi letnico 1977 in tretji 1979. Potem pa je očitno zmanjkalo volje in skupina zanesenjakov, ki jim ni bilo vseeno, se je zato ponovno zbrala šele leta 1991. Še istega leta je bil izdelan tudi idejni projekt. Na podlagi tega projekta je komisija, ki je bila ustanovljena pri krajevni skupnosti pod vodstvom Janeza Kneza in je do sedaj opravila več kot 2500 prostovoljnih ur, začela pridobivati soglasja lastnikov zemljišč ob cesti. "Medtem ko so nam nekateri posamezniki zemljo ponujali zastonj, pa so nerešeni še vedno ostali trije primeri,” pravi Janez Knez, ki je sam oseb-Predsednik komisije za no na tem projektu cesto pri KS Pirniče opravil več kot 1000 Janez Knez. prostovoljnih ur. Kl- jub vsemu se je, tako, kolje to običajno, pojavilo med krajani nekaj trditev, da je KS Pirniče, naredila kar nekaj napak, ki so uplivale na potek pogajanj in ki bodo tudi podražile celoten projekt. Predsednik KS Pirniče Štefan Čebašek te očitke zavrača, saj naj bi krajevna skupnost zaradi gradnje novega objekta na trasi, ki je bila predvidena za širitev ceste, obveščala inšpekcijske službe. Po njihovem mnenju je krivda na upravni enoti, ki je izdala gradbeno dovoljenje in to izjemoma brez pridobljenjega mnenja krajevne skupnosti. Dejstvo je, daje občina sporni objekt morala odkupiti za ceno, o kateri še noče govoriti, medtem ko so razlogi ostalih treh krajanov, ki še vedno ne želijo dati soglasje, za predstavnike krajevne skupnosti nerazumljivi, saj so njihove zahteve vezane bodisi na ožjo cesto od predvidene po projektu (6 m) bodisi na drugačno prometno ureditev. Tako Čebašek kot tudi Knez sta mnenja, da je osnovni projekt dober, saj načrtuje potrebno prometno varnost tako za voznike kot tudi za ostale krajane, ki živijo ob cesti. Dela naj bi se začela v vsakem primeru in naj bi v najboljšem primeru trajala 30 delovnih dni, prilagodila pa se bodo razmeram, kar lahko pomeni tudi zožanje oziroma neurejeno cestišče na spornih mestih. Vrednost prej omenjenih del se po prvih ocenah giblje med 50 in 60 milijoni tolarjev, pri čemer so izvzete odškodnine, medtem ko bo celoten projekt tudi ostalega dosedanjega komunalnega opremljanja s kanalizacijo, obnovo vodovoda in ostalo infrastrukturo presegel vrednost 210 milijonov tolarjev. Predsednik KS Štefan Čebašek Vaška skupnost Tehovec Hitrejša pot v dolino Zaradi dveh kilometrov in pol asfalta je pot v dolino krajša. Vaška skupnosti Tehovec, ki šteje vsega skupaj 24 ljudi, je v soboto, 8. septembra, povabila vse, ki so ji kakorkoli pomagali, da sc skupaj z njimi poveselijo ob pridobitvi, ki bo omogočila nadaljnji razvoj kraja. S prerezom traku so uradno v uporabo predali 2400 metrov asfalta na poti v dolino. Kljub temu da vaška skupnost Tehovec "formalno” obstaja šele tri leta, pa "neformalno" deluje že več kot dvajset let, kajti vaščani so vedno sami zaznali potrebe kraja, se organizirali in v akcijah naredili vse potrebo. Akcija za dostojno asfaltirano cesto se je zanje začela že pred leti, ko so približno 50 tisoč tolarjev in lastno delo prispevali za asfalt od gasilskega doma v Preski do začetka vasi Studenčice, kjer se je delo, vse do letošnjega poletja, tudi ustavilo. Zato so vaščani Tehovca leta 1995 izglasovali samoprispevek. Štiri leta je 18 krajanov, pridružili so se jim tudi trije "vikendaši”, prispevalo po 5 odstotkov neto osebnega oziroma katastrskega dohodka ali pokojnine. Ko so k tem 5 milijonom tolarjev dodali še na stotine delovnih ur. izračun pokaže, da so za as-faltiranje dveh kilometrov in pol lokalne ceste od konca vasi Studenčice do zadnjih hiš na Tehovcu, prispevali skorajda 20 milijonov tolarjev. Delno tudi s pomočjo tistih vaščanov Studenčič, ki so odstopili zemljo za cesto. Preostanek do približno 50 milijonov, kolikor je bil vreden celoten projekt, ki vključuje tudi namestitev 400 metrov zaščitne ograje, pa je prispevala občina Medvode. Dostojna cesta v dolino je dober temelj, da otroci ostanejo doma,” je med drugim dejal predsednik vaške skupnosti Franci Tehovnik, ki je skupaj z županom Stanislavom Žagarjem prerezal trak in predal cesto tudi uradno v uporabo. Za varno pot v dolino pa sta z blagoslovom poskrbela sorški župnik Jožko Čuk in nekdanji katarinski župnik Slavko Kimovec. Trenutno na tej poti v dolino še vedno manjaka dober kilometer asfalta skozi vas Studenčice, kjer ta, takšna, kot je v tem trenutku, ne zasluži svojega imena. Predsednik vaške skupnosti Tehovec Franci Tehovnik in župan občine Medvode Stanislav Žagar sta s prerezom traku predala cesto v uporabo. Tovarna papirja Goričane Papirničarji pred vladno palačo Da vladajo izredne razmere, so besede, s katerimi so predstavniki sindikata Pergam ocenili položaj, v katerem se je v zadnjem mesecu dni znašla papirnica. Čeprav Slovenska razvojna družba (SRD) niti vodstvu niti zaposlenim v goričanski papirnici ne posreduje nikakršnih uradnih podatkov, komu namerava prodati svoj nekaj več kot 85-odstotni delež, sojih neuradne informacije, ki so prišle v javnost in ki kot kupca navajajo italijansko družbo Cartiera Radeče Italiana (CRI), precej razburile. Sindikat in delavci podpirajo ponudbo družbe Papigor, ki jo je ustanovilo razširjeno vodstvo papirnice skupaj s Krekovo družbo. Zato so se v četrtek, 20. septembra, zbrali na protestnem shodu pred poslopjem vlade Republike Slovenije. ”Za delovna mesta gre,” pravijo. "Ta mirni protest je namenjen temu, da vlado in njene institucije opozorimo, naj se drži predpisov in zakonov, ki so jih same postavile. Zaposleni se namreč ne strinjamo, da SRD favorizira ponudbo italijanskega podjetja Cartiera Radeče Italiana,” je med drugim dejal Milija NE DAMO tovarne Milatovič, predsednik sindikata Pergam v gori-čanski papirnici. Pred vladno palačo seje zbralo več kot 150 od skupaj 170 delavcev, kolikor jih je še ostalo zaposlenih v papirnici. Napravljeni so bili v enake modre majice in oboroženi s transparenti, na katerih je bilo zapisano vprašanje "Ponos slovenske papirne industrije tujcem - zakaj???", priporočilo "Goričane so slovensko podjetje, naj tako tudi ostane!” in skorajda opozorilo "Roke stran od Goričan". Zaposleni so vlado RS prosili, naj jim pomaga rešiti, tovarno gotovega propada. To bi se po njihovem mnenju zgodilo, če bi SRD sprejel, kot pravijo, neresno ponudbo italijanskega podjetja CRI. Še enkrat so predstavili svoje stališče, da podjetje s štirimi zaposlenimi in dvema pisarnama, ki živi od provizij in razpolaga s 50 milijoni kreditnega potenciala, ni resen kupec, temveč da njegova ponudba skupaj z vsemi pogoji, kijih postavlja, pomeni le pridobivanje na času za nekoga, ki bi z goričansko papirnico želel delati po svoje. Svoje stališče so predstavili tudi ministrici za gospodarstvo dr. Tei Petrinovi, ki jim je obljubila preverjanje navedenih trditev in posredovanje pri SRD-u v primeru enakovrednih ponudb. Vodstvo SRD-a je predhodno že zanikalo, da bi favoriziralo italijanskega ponudnika, hkrati pa je zgroženo, od kod javnosti vse podrobnosti o danih ponudbah. Dosedaj uradno potrjeno dejstvo namreč je le, da sta na razpis SRD-a za odprodajo 85-odstotnega deleža v papirnici Goričane, svoji ponudbi dali italijansko podjetje CRI in podjetje Papigor, ki sta ga ustanovili razširjeno vodstvo papirnice in Krekova družba. Kot uradno lahko štejemo tudi dejstvo, daje nadzorni svet SRD-a, ki sprejema končne odločitve, dobil predlog njene uprave, Dolar odhaja, Ivančič prihaja Do sredine septembra je bilo poleg neštetih ugibanj o tem, kaj se dogaja v odnosih med Colorjem in Poslovno skupino Sava, katere sestavni del je leto dni, edino uradno in z obeh strani potrjeno dejstvo le eno; da je že pred poletjem predsednik uprave oziroma direktor Colorja Bojan Dolar dal odstopno izjavo in konec oktobra tudi odhaja iz podjetja. Kot razlog za odstop je navedel razhajanja v strategiji, ki je bila pred prevzemom dogovorjena, sedaj pa se ne izvaja. Color naj bi namreč odprodal proizvodnjo sintetičnih smol, nadalje razvijal program praškastih premazov in povečal ter izboljšal barvarski program. Glede na to, da nadzorni svet podjetja Color na svoji zadnji seji, 11. septembra, med 27 kandidati za mesto direktorja, ni izbral nikogar, je določil novo dvočlansko upravo v podjetju. Za predsednika uprave je imenovan Samo Ivančič, dosedanji svetovalec Savine uprave za strateški marketing, ki bo z delom nastopil prvega novembra, naloge člana uprave pa bo opravljal Darko Mikec, ki je član poslovodstva jeseniške družbe SŽ Acroni. Nova uprave bo svojo vizijo nadaljnjega razvoja predstavila na tiskovni konferenci v začetku meseca novembra. Nadzorni svet je poslovanje Colorja v prvih osmih mesecih ocenil za nezadovoljivo, saj je bil načrt prodaje dosežen le 89-odstotno. Prvo polletje je zato zaključil z 88,7 milijona tolarjev izgube. Kot vzrok za tak rezultat je navedel omejitve prodajnih aktivnosti programov avtomobilske industrije, zaradi prevelikega obsega neplačanih terjatev posrednikov, manjši obseg prodaje novega programa praškastih premazov in visokih stroškov razvoja in trženje lega programa. Kljub temu je v izjavi za javnost zapisal tudi pričakovanje, da bo Color, zaradi novih aktivnosti na področju prodaje, letošnje leto zaključil z dobičkom. jo sanirali s svojim odrekanjem!" da se delež proda italijanskemu podjetju. Nadzorni svet pa je predlog zavrnil in razpisni komisiji predlagal ponovno obravnavo. Takšne informacije je namreč posredoval predsednik nadzornega sveta SRD-a Izidor Rejc že pred mesecem dni, čeprav jih uprava SRD-a še vedno zanika. Uradno potrjeno dejstvo namreč je, da je večinski delež SRD-a ocenjen na 5,4 milijarde tolarjev in daje italijansko podjetje CRI ponudilo več kot podjetje Papigor. Neuradno pa krožijo podatki o 6,6 milijarde, ki jih je ponudila prva, in 4,5 milijarde, kolikor je ponudila druga ob tem, da je pripravljena dati tudi več. Kljub temu da na SRD-u vsebino ponudb ne komentirajo, pa je vseeno pricurljala v javnost tudi vest, da CRI zahteva predhodno revizijo poslovanja v podjetju za obdobje 75-tih delovnih dni in odvzem pooblastil vodstavu podjetja. Po tem roku naj bi imelo pravico odstopiti od namere in to brez. odškodnine in z vračilom va^ ščinc, ki jo je dalo ob razpisu. "Iz tega je raz^ vidno, da je italijanska družba dala ponudbo z namenom, da bi od nje odstopila, potem ko bi bili zamujeni vsi roki, da bi SRD-ov delež v Goričanah prevzeli PID-i. Tako bi lahko stečajni ali likvidacijski upravitelj SRD-a, delal z Goričanami, kar bi hotel," pravi Milatovič. Zato sindikat ocenjuje za primerno rešitev le ponudbo Papigorja, ker je dosedanje vodstvo že dokazalo, da je sposobno izpeljati velike naložbe v posodobitev papirnega stroja in ker njihova ponudba vključuje desetletno vizijo razvoja in že novembra investicijo v višini 9 milijonov mark. Nove naložbe, ki so zaradi trenutnih razmer, ogrožene, so po mnenju sindikata namreč edino zagotovilo za ohranjanje delavnih mest in socialno varnost zaposlenih v papirnici. Ti namreč še niso pozabili leta 1992, ko je država zaprla proizvodnjo celuloze in tovarno dobesedno porinila v množico slabostoječih podjetij, ki so znašli pod okriljem današnjega SRD-a. Ker so zaposleni sami ob dobršni meri odrekanja sanirali podjetje v uspešno malo papirnico, ki je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila za 140 milijonov tolarjev dobička, menijo, da bi moralo nekaj veljati tudi njihovo mnenje. Teden vseživljenjskega učenja Izobraževanje za uporabno znanje To je ena izmed misli Janeza Mraka, ki mu je pridobivanje novega znanja skozi vse življenje v potrebo in v veselje. Janez in Marinka Mrak Ena od osrednjih prireditev v tednu vseživljenjskega učenja, ki bo potekal od 15. - 21. oktobra, bo podelitev priznanj Andragoškega centra Slovenije posameznikom, skupinam in lokalnim skupnostim, ki veliko vlagajo v učenje in dosegajo lepe uspehe. Med štirinajstimi letošnjimi nagrajenci iz vse Slovenije bo tudi 37-lctni Janez Mrak iz Studenčic, ki pravi, da mora dati izobraževanje praktično znanje, saj so poleg inženirjev in raziskovalcev potrebni tudi obrtniki, ki svoje delo dobro opravljajo. Izhaja iz številne kmečke družine. Dve sestri lOja se poročili in odšli, bratje pa so vsi po vr-^fti ostali v bližini doma in vsak po svoje uresničevali duha podjetnosti, ki so ga bržkone podedovali po svojem očetu. Vsaj tako ugotavlja naš sogovornik Janez, ki ima seveda zaradi svoje vedoželjnosti, vedno na razpolago podatke, ki še podkrepijo njegove trditve. Med take, ki govore v prid podjetnosti vaščanov, sodi tudi tisti, da so Studenčice, edina vas v Sloveniji, kjer je pri podjetnikih na razpolago več delovnih mest, kot pa je aktivnega prebivalstva. Da pa družba, premalo ceni tiste, ki so pripravljeni prevzeti veliko odgovornost in ponuditi delovna mesta tudi drugim, je pa že njegova druga zgodba. In kako se je začela? Janez Mrak se je izučil za mizarja in se zaposlil kot monter v enem izmed škofjeloških podjetij. Čeprav seje njegova želja, da si pridobi popolno srednješolsko izobrazbo porodila v času, ko je družba imela še precej posluha oziroma denarja za dodatno izobraževanje ^zaposlenih, mu v podjetju niso znali prisluhni-y|. Danes prizna, da je bil (že) kot fant morda malo zaletav, pa je vse želel prehitro. Sele potem, ko je na lastne stroške, kar je bilo za tiste čase precej čudno, in brez študijskega dopusta uspel z odliko zaključiti tretji letnik večerne srednje lesarske šole, ga je podjetje rešilo terenskega dela, mu plačalo šolnino in knjige, da je z odliko zaključil še četrti letnik. Po opravljeni vojaščini je zamenjal službo in bil kot vodja lakirnice v tovarni pohištva Sora, postavljen pred nove zahteve. Poleg izpita za viličarja je moral opraviti še preizkus znanja iz gasilstva. Vse pridobljeno znanje mu je še kako služilo, ko se je pred desetimi leti, na prigovarjanje enega izmed mizarjev, odločil za samostojno pot. Odločitve takrat ni bila težka, saj ga ni bilo strah dela, vendarle danes pravi, da se nikakor ni zavedal, kaj ga čaka. Kajti če bi se, bi dobro premislil. Bolj za šalo še doda, da najbrž ni brez razloga že čisto osivel. Pravi tudi, da danes razume, zakaj so jih v šoli podjetništva med drugim učili tudi, kako zapreti podjetje, če... Obseg dela pa je na srečo rasel. Zaposlil je še ženo Marinko in danes nudi kruh običajno trinajstim delavcem. Zahteve na trgu. razvoj tehnologije in zakonodajne spremembe so pred njega postavljale vedno nove izzive. Pridobiti je moral licenco za vožnjo tovornih vozil in za upravljanje visoko specializirane strojene opreme, na novo osvežiti znanje tujih jezikov in obiskovati seminarje o zakonodajnih novostih. Pridobil si je dodatno znanje o površinski obdelavi lesa doma in v tujini, velika novost v delavnici pa je računalniško voden del proizvodnje. Trenutno je vsa njegova in so-delavčeva pozornost posvečena tehnološki pripravi na računalniku za pohištvo po naročilu in ker se zaveda, da je za vse mizarje slovenski prostor premajhen, se pripravlja že na tretji tečja nemščine. Pravi, da družba zahteva od podjetnika, da poskrbi za varnost zaposlenih in da poravna vse obveznosti do nje, vse ostalo pa je stvar posameznik. Zagovornik je mišljenja, da mora človeku vse tisto, česar se loti z veseljem, uspeti oziroma kdor dela z veseljem, mu ni težko kakšno uro dlje ostati v delavnici, onim drugim pa je tudi ”šiht” odveč. Prizna, da bi si sicer marsikatero znanje, za katerega je moral kasneje plačati, lahko pridobil v sistemu izobraževanja, zato je njegov napotek svojim otrokom Janezu, Gašperju, Mihu in Anamariji, naj se učijo, sicer bodo to znanje morali slej ko prej plačati. "Vedno znova sem bil postavljen pred nova spoznanja o tem, katerega znanja ni manjka. Najprej sem naprimer znal narediti dober iz- Krožišče Na klancu - kdaj? Odbor za urejanje prostora in ekologije občine Medvode naj bi na svoji prvi popočit-niški seji obravnaval nadaljnje postopke povezane z načrtovanim krožiščem Na klancu. Vendar so se stvari ponovno, po običajni praksi, zapletle in predlog odloka o lokacijskem načrtu rekonstrukcije križišča, menda še ni zrel za obravnavo. Takšno je namreč mnenje državne birokracije. Župan Stanislav Žagar zato že napoveduje, da bodo v sodelovanju z KS Mcdvode-center organizirali podobno akcijo, kot so jo pred tremi meseci. Krajani so se namreč tako, kot je to dovoljeno, res da večkrat, sprehodili preko ceste tam, kjer je označen prehod za pešce. Kolone vozil so ohromile promet skozi Medvode. Akcija je dosegla ustrezno medijsko podporo, na državnem vrhu pa očitno ni povzročila prepiha. Morda ga bo tokrat, saj je akcija predvidena za tisti čas, ko je promet skozi Medvode najbolj gost. delek, pa se nisem znal dogovoriti s stranko za ustrezno ceno. Ko sem se to naučil, sem se začel ukvarjati s problemom, kako motivirati zaposlene in obdržati homogen kolektiv, kajti velja, da je veriga le toliko močna, kot je močan njen posamezen člen,” je še edno izmed njegovih razmišljanj. Ker ve, da je najboljši kader tisti, ki ga sam vzgojiš, je njegovo podjetje pri Obrtni zbornici Slovenije registrirano kot učna delavnica. Doslej je pri njem opravilo pripravništvo šest tehnikov in mizarjev. Vendar pravi, da je dualni sistem izobraževanja zanj včasih prevelik strošek glede na izkupiček, kajti običajno se zgodi, da najboljši vajenci kaj prehitro poiščejo svojo pot med podjetnike. Konec leta prvi stanovalci Uradno odprtje doma za starejše občane, ki v teh dneh že dobiva končno podobo, ne le navzven, temveč tudi v notranjosti, je načrtovano za 15. novembra. Prvi oskrbovanci se bodo vanj lahko naselili že do konca leta. Glede na to, da si je poleti potek del ogledal tudi minister za družino in socialne zadeve Vlado Dimovski in bil z njimi zadovoljen, je direktor družbe Dom za starejše občane Borut Rezar z veliko verjetnostjo že napovedal, da bodo pridobili državno koncesijo za opravljanje dejavnosti, saj bo to edini dom v Sloveniji, ki bo začel z delom v letošnjem letu. Prošenj za nastanitev v domuje več kot 450, prodana pa je tudi velika večina varovanih stanovanj. TLidi povabilu za sodelovanje, torej za 95 delovnih mest v domu, se je odzvalo več kot 450 ljudi, med njimi več kot 100 medicinskih sester. Občina Medvode je lahko uveljavljala svojo zahtevo, da imajo prednost pri zaposlovanju Medvoščani. Kratek pomenek o izdelavi sodov Zadnji sodarski vajenec Veliko je poklicev, ki so izumrli, marsikateri pa je bil na tem, vendar gaje "praksa” poklicala nazaj v življenje. Takšen je tudi poklic sodarja, ki ga še edini v naši občini zna opravljati - Janez Zavašnik iz Seničice - po domače Zav’šnkov Janko z Brda. V meglenem nedeljskem jutru sva se zapletla v kratek pogovor. Kdaj si prvič zašel v sodarsko delavnico? ”Leta 1970 sem se šel "učit” v sodarsko zadrugo v Tacen, šolo pa sem opravil na takrat- ni lesarski šoli v Škofji Loki, kjer so bili poleg mizarjev še kolarji, tesarji in sodarji. V podjetju, ki je pred šestimi leti prenehalo s svojo dejavnostjo, sem bil zadnji "vajenec” in verjetno tudi v nasploh.” Kakšne sode ste največ izdelovali? "Poleg okroglih in ovalnih smo izdelovali kadi za industrijo. Tudi za goričansko celulozo smo jih izdelali za tanin in podobno. Takšne kadi so bile visoke do 6 m in široke 5 m. Sodovi so se izdelovali največ za vinska podjetja in njihove kleti za razne kraje po nekdanji takratni Jugoslaviji." Se spomniš največjega soda, ki si ga napravil? "Največji sod, napravljen v našem podjetju, je meril 41.427 litrov in sicer za Agrario Koper. Za njega smo porabili 7 kubikov slavonskega hrasta ter dve in pol tone železa za vse potrebne obroče. Jaz sam pa sem izdelal največjega, ki je meril 25.000 litrov in je v Vipavi. Takšni sodi morajo biti vedno polni tekočine, drugače je nevarnost, da se na določenem mestu preveč izušijo. Nekdanje stare tako velike "odslužene” sode so si nekateri postavili za svojo počitniško hišico.” Sodarskc zadruge ni več, ali se še kdo ukvarja z izdelovanjem velikih sodov? "Tako velikih ne. Manjše pa v Sloveniji še dva ali trije, ker vinarski strokovnjaki in tudi sami vinarji ugotavljajo, da brez njih ni prave kvalitete pri zorenju vina.” Kaj pa ti? ”Če ima kdo kakšno potrebo po tem, še vedno izdelam manjši sod ali kad za njihove domače potrebe, da ne "pridem iz prakse”.” Spretnost njegovega dela smo lahko opazovali tudi na letošnjem Kmečkem prazniku v Medvodah, ko je praktično izdeloval sod z orodjem in znanjem, ki je še danes v "modi” in tudi njegovi izdelki še posebno v mesecu oktobru - vinotoku. zč Klub medvoških študentov vabi Medvode - Člani medvoškega kluba študentov so že konec junija preuredili ter predali svojemu namenu svoje prostore nasproti občine /nad drogerijo Pago/, kjer so dogovorili, da bodo v začetku oktobra začeli s svojimi aktivnostmi v različnih dejavnostih. Uredili so tri prostore, v katerih bodo imeli prostor za samostojno učenje in uporabo računalnikov, izvajanje tečajev in okroglih miz s posameznih področij, največ prostora pa bodo namenili za druženje članov ob raznih TV prenosih tekem, ogledu filmov, rasztavah in poslušanju glasbe. Člani kluba sc vložili že precej truda za pridobivanje raznih ugodnosti za svoje člane /nabavo cenejših smučarskih vozovnic, popuste pri plesnih tečajih, aerobiki, brezplačno rekreacijo v šolskih telovadnicah v naši občini in podobno/. Vsi člani Kluba imajo možnost fotokopiranja po zelo ugodni ceni /5.- sit za fotokopijo/. Pripravljajo tudi vrsto prireditev ali samostojnih ali samo sodelovanje na drugih prire- ditvah. Konec oktobra bodo organizirali turnir v košarki, sodelovali bodo na študentski Areni - prireditvi namenjeni študentom širom po Sloveniji, ki bo od 16. do 18. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Študentje in dijaki, ki jim je Klub v prvi vrsti namenjen, so se odločili, da bodo začeli izdajati posebni Informator KMŠ (prvo številko so že izdali in jo dobite na sedežu Kluba ali v Turističnem biroju), s katerim bodo obveščali vse zainteresirane o vseh svojih dejavnostih -prireditvah in delu. Srečujejo sc vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 18. do 20.(X) ure svojih v prostorih, kjer se lahko včlanite s potrdilom o šolanju in dobite člansko izkaznico, s katero lahko uveljavljate vse popuste. Poleg študentov in dijakov pričakujejo tudi druge, ki bi s svojimi idejami in predlogi želeli sodelovati pri oblikovanju njihove dejavnosti. Obnovljen Uretov kozolec Kozolci so simbol stavbarstva Uretov kozolec v stoletni zgodovini vsaj dvakrat skoraj na tleh, sedaj obnovljen v turistične in kulturne namene Odkar je tedanji župnik Anton Klemen na angelsko nedeljo leta 1884 blagoslovil novo zbiljsko cerkev, vsako prvo nedeljo v septembru v Zbiljah praznujejo žegnanje. Letos so nas na ta dan povabili še na odprtje obnovljenega Uretovega kozolca. Obnavljanje kozolca je s potrebnim materialom omogočil sam gospodar Vinko Šetina s svojo družino, sredstva za ostala dela v višini 300 tisoč tolarjev pa je prispevala KS Zbilje, TI) Zbilje in Komisija za naravno in kulturno dediščino občine Medvode, ki skrbi za obnovo raznovrstne etnološke dediščine. Ko sta namreč TD Zbilje in KS Zbilje precej uspešno razrešila problematiko parkiranja v jCkraju predvsem ob koncu tedna, saj sta prido-^^ila površine za parkiranje v naravi ob novi dovozni poti do Zbiljskega jezera, sta naletela na problem razpadajočega Uretovega kozolca in se odločili za obnovo, predvsem v turistične in kulturne namene. Zavoljo sodobnih sušilnic, so namreč kozolci svojo funkcijo v kmetijstvu za sušenju pridelkov že izgubil. Uretov kozolec je "kozolec s plajšem”, ki je na Slovenskem sicer zelo razširjena oblika. Kakšen kozolec je dal postaviti gospodar, je bilo poleg pokrajinskih posebnosti, ki so vplivale tudi na uporabljen gradbeni material, odvisno od gmotnega položaja in potreb kmetije. V njih so sušili pridelke, shranjevali poljsko orodje in pod plajšem vozove. Ob prenavljanju in ob tesarskih delih Uretovega kozolca so našli letnico 1891, tako da je najverjetneje last že tretje generacije družine Šetina. Glede na to, da je leta 1924 pogorela slamnata streha, sc obnovljeni kozolec razlikuje v kritini, medtem ko je ohranil podobo izpred stoletja. »Predstavniki TD Zbilje menijo, da je pomen obnove veliko večji, kot daje prvi vtis, saj naj bi Uretov kozolec v prihodnje postal sestavni del turistične ponudbe, privez za konje in izhodišče za krožno pot po Zbiljah z zapravljivčkom. "Naša kmetija nima na voljo dovolj zemlje za resno kmetovanje, je pa na takšni lokaciji, tako kot so Zbilje nasploh, daje možnosti za razvoj turizma dovolj. Imamo tudi pet konjev in tri vozove, ki so že veterani, saj najstarejši nosi letnico 1924,” je načrte nizal gospodar Vinko Šetina. Poleg tega naj bi Uretov kozolec postal prizorišče kulturnih prireditev novega kulturnega društva, podobne, kolje sledila uradnemu odprtju, ko je trak prerezal župan Stanislav Žagar, blagoslov opravil župnik Rafko Kralj, o pomenu obnove kozolca pa spregovoril predsednik TD Zbilje Iztok Pipan, ki je hkrati naštel še nekaj projektov za izboljšanje turistične ponudbe kraja, kot sta pridobitev novih zemljišč ob jezeru in ure- ditev prireditvenega prostora na njem. V kratkem kulturnem programu je zapel cerkveni pevski zbor Sv. Urh iz Smlednika, poezijo Simona Jenka je recitirala Nataša Pust, fotografije pa sta na ogled dala Janez Kne in Urban Hofler. V poklon vaškemu godcu, nekdanjemu gospodarju kozolca Uretovemu Orencu sta s frajtonerico nastopila njegov sin Vinko in vnuk Jure Šetina. O novi turistični ponudbi Zbilj in Slovenije nasploh pa je prav-tako ob spremljavi frajtonarice zapel gledališki igralec Janez Škof, ki je prav pri Uretovem Orencu pridobil prve izkušnje na tem glasbilu. Kot se za žegnanjsko nedeljo spodobi, se je družabno srečanje pod kozolcem zaključilo s pogostitvijo z bobi, flancati in krhljevo vodo. KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE vam v trgovini v MEDVODAH, Cesta oh Sori II tel.: 01/3613-300 VODICAH, Kamniška ti, tel.: 01/8323-011 VIŽMAKJIH, Tacenska 67, tel.: 01/5124-665 KMETUSKA ZADRUGA MEDVODE po ugodnih cenah nudi: - GNOJILA, ZAŠČITNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN, KRMILA IN ŽITA - ZEMLJO IN OKRASNE LONČKE ZA PRESAJANJE RASTLIN - OZIMNA ŽITA IN KRMNE DOSEVKE - FOLIJE ZA PREKRIVANJE - CEMENT, GOSPODINJSKI IN INDUSTRIJSKI PLIN - SEMENA - ČEBULICE TULIPANOV, HIACINT, NARCIS, KOKOSOV - HRANO ZA DOMAČE ŽIVALI '1'rf’ovina v Medvodah in Viimarjih sta odprti vsak dan od S. -19. ure, oh sobotah od S. -12. ure, trgovina v Vodicah je odprta vsak dan od 7.M) -17. ure, oh sobotah od 7.30 ■ 12. ure OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI BOGATI PONUDBI. Elementi za zunanjo ureditev INFO: www.hauraton.sl ■ BONAS d.o.o. Ladja 10, Medvode tel.: 01/36 17 090 E-mall: bonas@slol.net Hiša kulinarike Jezeršek v Sori Ob jubileju pa pohane piske z neba Hrana je že od nekdaj v različnih obdobjih bila nekaj več kot le polnjenje želodcev. Bila je motiv za druženje, za stike med ljudmi, za medsebojno spoznavanje, pogovore, odločitve in dogovore. Oblikovala je pomembne mejnike v človekovem življenju, kot so rojstvo, poroka, smrt, osebni prazniki. -V Hiši kulinarike Jezeršek v Sori so proslavili prvih 20 let. Sora pri Medvodah - Začetki te zgodbe so Pri Matic na Hotavljah, kjer so se mami Tereziji in očetu Jerneju Jezeršku rodili štirje sinovi. Tretji je bil Franci, ki je zrasel ob bratih Karlu, Rajku in Tonetu. Karel, ki živi na Hotavljah, je mizar, Tone pa strojnik. Rajko, elektrotehnik, živi v Žlebeh v občini Medvode, Franci pa v Sori pri Medvodah. Potem ko so kuhali in vsak dan razvažali malice po programu tako imenovane družbene prehrane, ki seje imenovala Catering Jezeršek, so 1994. leta Jezerškov! začeli graditi novo stavbo v Sori. Oh odprtju 29. avgusta 1996 je hiša dobila ime Hiša kulinarike Jezeršek. Že pred tem pa so Jezerškovi s svojo dejavnostjo sooblikovali spoznavanje kultur ob hrani, ob kulinaričnih in spremljajočih prireditvah in doživetjih. Z odprtjem pa je Hiša kulinarike postala dom in priložnost za srečanja z dobrimi jedmi in ljudmi širom Slovenije in prek meja. Dobila je številna priznanja in prijatelje. Tam doma Pri Matic "Marna je bila sicer šivilja,” se spominja Franci. "Bila pa je dobra kuharica in odlična gospodinja. Ker ni bilo dekleta v hiši, smo morali poprijeti tudi za dela v kuhinji. Morda je bilo prav to odločilno, da sem se po končani osnovni šoli na Hotavljah in v Gorenji vasi odločil za šolanje v Gostinski šoli na Bledu." Po blejski šoli je Franci nadaljeval v Ljubljani, kjer je kot 19-ietni fant končal hotelsko šolo. Sledila so leta v Gostinski šoli v Ljubljani. Bil je tudi vodja šolskih delavnic pri Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Tam, v Ljubljani, je spoznal tudi ženo Sonjo, doma iz Logatca. Bila je učenka na Gostinski šoli v Ljubljani, Franci pa je bil strokovni kuharski učitelj. In ko je bil Franci vodja šolskih delavnic, je bila Sonja učiteljica kuhanja. Catering začetnik Hiše kulinarike Leto 1981 je bilo za Francija in Sonjo prelomno. V Sori sta si zgradila hišo in takrat sta skupaj z Alenko Lipovec, prav tako odlično strokovnjakinjo za kuharstvo in strežbo začeli gostinsko dejavnost. Franci Jezeršek se je namreč odločil za gostinsko dejavnost. Za za-i četek je bilo to kuhinje malic, ki pa je kaj kmalu preraslo v organizacijo večjih in-ntanjših kulinaričnih prireditev in pogostitev na prostem. Takrat se je začelo z imenom Catering Jezeršek. "Takrat, v časih tako imenovane družbene prehrane, smo pripravili 500 do 600 malic na dan in jih razvažali podjetjem v Medvodah pa tja do Ljubljane. To je bilo obdobje, ki je bilo naklonjeno družbeni prehrani. Kmalu se je dejavnost razširila, saj so poslala za tovrstno oskrbo in podporo zanimiva tudi različna sindikalna srečanja. To je bila takrat tista tržna niša, ki je spodbujala tudi našo dejavnost. Zapolnili smo jo in uresničili tudi zelo velike prireditve.” Ena takšnih in tudi največja v dvajsetih letih, ki so jo proslavili pred dnevi, je bila Iskriada na travniku ob reki Sori pri Goričanah 1987. leta. Takrat se je zbralo 16.500 zaposlenih v številnih tovarnah in obratih takratne Iskre. Jezerškovi so skuhali golaž v njihovi domačij kuhinji v nekdanji garaži. Porabili so kar tri "Sonja in Franci Jezeršek sta si začrtala skupno življenjsko in poklicno pot. Nista je le začrtala, ampak jo tudi razvijala...,’’ je zapisal avtor knjige Prvih 20 let - Srečanja z dobrimi jedmi in ljudmi. Med številnimi priznanji je na prvem mestu: Zadovoljen gost. Franci pa omeni tudi priznanje Maison de gualite, Turistični nagelj, certifikat ISO 9001 in zadnje: Zlati znak Turistične zveze Slovenije (na sliki). )ne očiščene govedine, dve toni očiščene če-ule, 70 kilogramov mlete rdeče paprike, 150 litrov rdečega vina, 25 kilogramov česna, 6 kilogramov kumine in... Vsega seveda ni moč povedati, saj so največkrat najbolj pomembne stvari skrivnost glavne kuharice; to pa je bila Francijeva žena Sonja Jezeršek. "Potem so se začele pojavljati prireditve v zaprtih prostorih. Prva je bila že dve leti prej, 1985. leta, pred Iskriado v Goričanah, v Cankarjevem domu. Tam smo našim bodočim pri jo je predsednik države Milan Kučan. In danes je Hiša kulinarike Jezeršek Sora pri Medvodah poznana doma in v tujini. "Delali smo za vse kongrese, za domače in tuje v Sloveniji, za domače in evropske, svetovne prireditve in svečanosti ob odpiranju poslovnih prostorov. Seznam pogostitev ob praznovanjih, ob novih mašah, v muzejskih prostorih, na fakultetah, bi bil predolg, če bi hotel našteti vse. Vseeno pa bi morda omenil pogostitev v pariškem in zueriškem WTC, v hotelu ditve, dogodka. "Govore, pobude, sklepe, pisane ali drugačne izjave, nenazadnje poročno slovesnost pred oltarjem in matičarjem pozabimo. Spominjamo pa se druženj. Kongres je sam po sebi pomemben dogodek zaradi govorov in vsega, kar sodi na srečanje v dvorani. Vendar pa takšen govorni ali pisani blišč čez čas zbledi, ostanejo pa prijetna spominjanja na druženja. Prav zato je tudi zelo pomembno, da takšna srečanja naredijo vtis. In zato je v naši hiši osnovno stališče, da pri delu na tovrstnih prireditvah in srečanjih ni popravnega izpita.” Hrana ni le za želodec V zadnjih nekaj desetletjih, tudi po zaslugi Hiše kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah, seje nasploh in še posebno pri nas, kar prehrano zadeva, veliko spremenilo. Franc Jezeršek ugotavlja, da je ponudba živil in pijač neprimerno boljša. Količino je pri hrani zamenjala kvaliteta. Spremenile so se prehranjevalne navade. Danes vse bolj razmišljamo o zdravi, dobro pripravljeni hrani. Polnjenje želodcev že kar nekaj časa ni več pred uživanjem ob hrani. "Gre za to, da smo spoznali in še vedno tudi spoznavamo kulturo hranjenja, pitja, kulturo kulinarike. Čeprav hiša še ni povsem dokončana, saj nas čaka še ureditev domače gostilne, je jutrišnji izziv predvsem razvijanje novih tipov pogostitev in prireditev. Omejitev na tem področju ni. Pri nas namreč že zdaj ne poznamo spodnje in zgornje omejitve na kulinarično prireditvenem področju. Naše geslo pa je tudi, da nobena stvar ni tako dobra, da ne hi bila lahko še boljša." Njihova dejavnost je sestavljena iz veliko različnih strok. Zato se hiša nenehno povezuje z najrazličnejšimi strokovnjaki. To je tudi pogoj, da prireditev s Hišo kulinarike Jezeršek lahko uspe. Uspehi pa združujejo dober team, ki vedno zagotavlja predvsem in samo kvaliteto. In tako so septembra proslavili dvajset let kulinarike. Proslavili pa so s predstavitvijo in potrditvijo, da v Hiši kulinarike, kadar gre za pripravo srečanja in pogostitve, ni nič nemogoče. In tako so ob slovesnosti pohane piške padle dobesedno z neba. Med prireditvami v Hiši kulinarike je bila tudi Glasova preja o narečjih. kupcem pokazali, da se lahko na kateremkoli kraju in še tako morda v trenutku razmišljanja nenavadnem prostoru ali lokaciji pripravi pogostitev. S tem je Slovenija tudi postala naše delovno področje." Njihova garaža oziroma kuhinja v njej je seveda postala premajhna in tako so v Sori Jezerškov! začeli graditi obratovalnico, objekt -Hišo kulinarike Jezeršek, ki je hkrati dala tudi ime dejavnosti, za katero pravzaprav ves čas ni bilo pravega slovenskega izraza. In tako je nekdanji Catering Jezeršek 29. avgusta leta 1996 zamenjala Hiša kulinarike Jezeršek v Sori. Od- SAS na Dunaju, v kongresnem centru v Davosu... Zelo odmevna je in morda tudi prelomna je bila prireditev ob 40-letnici Rašice, ko smo poletno gledališče v Križankah spremenili v krasno restavracijo z izjemno bogato ponudbo, bogatim kulturnim programom, modno revijo, Big bandom...” Kulinarčna dejavnost Jezerškovih je, kot pravi Franc Jezeršek, kamenček v mozaiku zanimivih prireditev. Najpomembneje pa je, da se Hiša Jezeršek vedno in vedno znova zaveda in potrjuje s stališčem, da je pogostitev vsebinsko najbolj pomembna zadeva srečanja, prirc- Zanimivosti .Vrtnarija Bo^man^ Martin $lo?man Sp. Pirniče 41b, Medvode, tel.: 01/3621-878 PRODAJAMO DROBNOCVETNE IN VELIKOCVETNE MAČEHE VSEH BARV cEZnD KOZMCTtČNt SALON ■ NECA OBRAZA (svetovanje preparatov za nego doma) ■ NECA MLADE PROBLEMATIČNE NOŽE ■ DEPILACIJA (nog, rok, bikini predela, obraza) ANTICELVLITNI PROGRAM ■ PEDIKURA, MAN!KURA ■ UČENJE ZA VSE PRILOŽNOSTI (svetovanje pri nakupu dekorativne kozmetike) VSTAVLJANJE UNANOV (ušesa) ■ DARILNI BON! (za vse kozmetične storitve) - SOLARIJ (paketna ponudba ■ 10 %) Delovni čas: non.: od 10,00 do 20.00 od ponedeljka do petka od tO, do 20. ure dopoldne in ob sobotah po naročilu Naročita sprejemamo po telefonu: Te/.: 01/36-15265 Mobi: 041/2*26-19 ati osebno v salonu: DONAVA CESTA 2 1215 MEDVODE (NOVA STAVBA NA KLANCU) (TITANIK) Najlepše restavriran avto je bil Topolino (letnik 1952) organizator- bilo tudi terensko vozilo Aleša Čarmana ja Boga Kralja. (prvi z leve) iz Žleb. Veterani prvič na Katarini Turistično društvo Katarina je s klubom klasičnih in športnih vozil Codelli pripravilo prvo srečanje ljubiteljev starodobnih vozil. Katarina - Turistično društvo Katarina Topol pri Medvodah, ki deluje že trideset in ima okrog devetdeset članov, je poznano po prizadevanjih za ohranitev naravnih lepot in hkrati predstavljanju Polhograjskih dolomitov. Da bi popestrili dogajanje in vzbudili še večje zanimanje in obisk, so se v Turističnem Najlepše restavrirano vozilo: Motor bianchi 50, letnik 1936, lastnik Max Vrečko; avto: topolino, letnik 1952, lastnik Bogo Kralj Najstarejše vozilo: motor moto guizzi, letnik 1934, lastnica družina Peric; avto: topolino, letnik 1949, lastnica družina Mutič Najbolj atraktivno vozilo: Mercedes benz 220 AC, letnik 1952; najmlajši udeleženec: še ne sedemletni Jan Kralj s čoperjem društvu ob skrbi za urejenost odločili, da bodo k dosedanjim prireditvam dodali še eno. Odločili so se za srečanje strarodobnih vozil pri gostilni Dobnikar na Katarini. Bogo Kralj, ki je tudi član TD Katarina in velik ljubitelj! starodobnih vozil in eden od 440 članov kluba Codelli Škofljica, je bil tokrat med organizatorji tega prvega srečanja. Kljub slabemu vremenu, ki je ljubitelje in lastnike pričakalo na Katarini v nedeljo sredi septembra, je bil s prvim srečanjem zadovoljen tudi predsednik celotne prireditve Jože Jarc. "Vesel sem, da se je zbralo toliko lastnikov starodobnih vozil. Ob iskanju zanimivosti za povabilo na Katarino in Polhograjce v občini Medvode pa se prepričan, da bo v prihodnje to srečanje nedvomno privabilo številne ljubitelje in izletnike.” Nagradno vprašanje Na zastavljeno nagradno vprašanje smo dobili I46 pravilnih odgovorov. Gre za hišo, ki je bila slikana v Medvodah na Scškovi cest. Nagrade Gorenjskega glasa dobijo: Brane Lenardič, Verje 22, 1215 Medvode; Tina Tehovnik, Seničica 21 b, 1215 Medvode; Štefanija Tršan, Valburga 42/a, 1216 Smlednik. Nagrade bomo poslali po pošti. Zdaj pa novo nagradno vprašanje. Zanimiv dogodek smo ta teden zabeležili v občini. Objavljamo detajl. Napišite nam, kaj in kje smo slikali. Odgovore pošljite na dopisnici do 20. oktobra na naslov: Gorenjski glas, 4001 Kranj, Zoisova 1, p.p. 124 - Za Sotočje. Marjan Zupančič VALBURGA 60/c, 1216 Smlednik tel.: 01 362 72 87, 041 610 276 urejanje, zasajanje in vzdrževanje vrtov, zelenic in parkov Autoemona, d.d. Pooblaščeni servis in prodaja vozil Škoda Ljubljana, Celovška 252 telefon prodaja: 01 518 2000 telefon servis: 01 519 1558 Delovni čas: pon - pet 6.00 - 18.00, sob. 8.00 -13.00 AVTOKLEPARSKE IN AVTOLIČARSKE STORITVE DNEVI ODPRTIH VRAT VSAKO SOBOTO OD 08.00. do 14.00 Jesenska tržnica na Katarini Že drugo leto zapored so v nedeljo, 29. septembra. v POŠ Topol učitelji, učenci in njihovi starši uresničili idejo o jesenski tržnici, na kateri so ponudili tisto, kar so lahko pridelali ali predelali doma, torej kmetijske pridelke, sadje, kompote, jabolčnike, sokove, različno zelenjavo in pecivo. Učenci, s katerimi se ni dalo barantati, pravijo, da so si ogledali cene na tržnicah v dolini in da so njihove konkurenčne. V prodajo so ponudili tudi vse tisto, kar so prej učenci, 25 jih je letos v vseh osmih razredih, naredili in vzgojili pri pouku ali izvenšolskih dejavnostih; lončnice, vaze in lončke iz gline. svečnike in ostale okrasne predmete iz testenin, lične okvirje za slike in čestitke. Tako kot lanskoletni izkupiček ho tudi letošnji, namenjen za končni izlet. Sejem bil je živ, le vreme je malo ponagajalo. KARLINA TREINEN, s.p. Zg. Pirniče 2, 1215 Medvode tel.: 01/362 32 26, fox: 01/362 32 27 KOZMETIKA in PEDIKURA nega obraza, vratu in dekolteja nega aken z limfno drenažo celotna nega obraza in telesa (terapija z aroma in eteričnimi olji) barvanje trepalnic in obrvi depilacija na obrazu z voskom anticelulitni program pedikura in manikura refleksna masaža stopal color - image: določanje osebne barve z barvno razpredelnico Na razpolago so DARILNI BONI za različne priložnosti! Končan prvi del obnove Pred slabim letom dni, ko je na Katarino prišel novi župnik, Vinko Malovrh, je opazil, daje tamkajšnja cerkev potrebna obnove. Cerkev sv. Katarine je bila zgrajena leta 1554, v osemnajstem stoletju pa so jo prezidali. Kljub številnim obnovam je zob časa storil svoje in streha, pokrita z navadnimi deščicami, je začela puščati, na več koncih cerkvenih zidov pa so sc pojavile razpoke. Obnovo so začeli z zamenjavo deščic z novo opeko. Na podstrešju so vgradili železobetonske vezi, ki vežejo zidove, žlebove in odtoke. Finančno so pomagali farani s prispevki od 1000 do 5000 tolarjev mesečno listi, ki imajo redne dohodke, pomagala so številna podjetja, Občina Medvode in izletniki, ki obiskujejo cerkev sv. Katarine. Ob koncu prvega dela obnove je blagoslov in sveto mašo vodil ljubljanski pomožni škof msgn. Alojzij Uran, ki je v pridigi poprosil sveto Katarino za zdravo pamet pri vsakdanjih odločitvah, ter pri odločitvah tistih, ki imajo v rokah največ oblasti, pri čemer ni pozabil omeniti tragedije, ki seje pred slabim mesecem zgodila v ZDA. Kraji in ljudje----------------------------------------- Dvakrat na leto po vsej občini Na osnovni šoli Medvode že leta in leta učenci zbirajo star papir Mali princ vabi Danes, v petek, 5. oktobra, ob 19.30 uri, bo v dvorani KUD-a Oton Župančič v Sori nova premiera gledališča mladih Pod svobodnim soncem. V režiji Boštjana Lušlrika vam bodo mladi ustvarjalci skušali približati življenje Malega princa in njegovo dojemanje sveta. Poleg premierne uprizoritve bodo še štiri ponovitve, tj. 6., 7., 12. in 13. oktobra ob 19.30 uri. Ponovno v Evoro Iz VIZ Fran Milčinski so nam sporočili, da so ponovno prejeli povabilo na mednarodno likovno kolonijo v Evoro na jugu Portugalske, kar je ponovno rezultat odličnega uspeha na predhodnem razpisu. Likovni pedagog Slavko Županje tudi tokrat uspel motivirati učence za delo, njemu samemu pa je ponovno uspelo izbrati lista likovna dela, ki so ustvarjena za uspeh. ^ftgot/toa JMfea KONKUREČNE CENE! PO ŽEEJI PRIPRAVIMO NAREZKE! gektiuda Šetinc, s^. ^goknje ^Puntče 91 1215 vUedvode Medvode - Prejšnja sobota na osnovni šoli Medvode ni bila navadna sobota. Tako kot ob prejšnjih akcijah zbiranja starega papirja, seje tudi sobotna začela ob 8. uri zjutraj. Dva pet-najstonska zabojnika sta bila pripravljena za tokratne prinašalce. Čeprav 30 ton ni ravno zanemarljiva teža, učiteljice niso dvomile, da tudi tokrat po končani akciji oba zabojnika ne bi bila polna. Akcija je že tako poznana in uveljavljena tudi med občani Medvod, da v njej sodelujejo praktično vsi. Učenci in razredi med seboj seveda tekmujejo, saj na ta način zberejo denar za izlet, ekskurzijo, za krožek, za različne pripomočke pri pouku oziroma pri tej ali oni šolski dejavnosti. Šola Medvode, ki bo 11. oktobra letos proslavila 20-letnica delovanja, je tudi sicer med tistimi šolami na Gorenjskem oziroma v Sloveniji, kjer akcije zbiranja starega papirja poteka že vsa leto neprekinjeno. To je nedvomno tudi razlog, da že nekaj časa ob dveh akcijah na leto na tej šoli zberejo več kot 60 ton starega papirja. Memorialno gasilsko tekmovanje Pred Hišo kulinarike Jezeršek v Sori se je pomerilo 36 ekip iz Gasilskih zvez Medvode in Vodice. Medvode - Gasilski zvezi Medvode in Vodice, ki že vrsto let sodelujeta pri organizaciji tekmovanj in preverjanj praktičnega znanja gasilcev v svojih prostovoljnih gasilskih društvih, sta v Sori pri Medvodah pripravili memorialno tekmovanje za pokal Matevža Haceta. Tekmovanja se je udeležilo 36 ekip in sicer dvanajst iz Gasilske zveze Medvode in 24 iz. Gasilske zveze Vodice. Vse ekipe so prikazale dobro strokovno usposobljenost, pri doseganju rezultatov pa je odločala tudi tekmovalna sreča. Iz. Gasilske zveze Medvode je bila pri članih A najboljša ekipa Sora 2, pri članih B ekipa PGD Zbilje, pri starejših članih ekipa iz Smlednika, pri članicah B pa ekipa PGD Spodnje Pirniče, Vi krče, Zavrh. Oh predsed- niku tekmovalnega odbora Rajku Jenku je pokale najboljšim podelil svetovalec župana Leopold Knez. Zanimivo je bilo tudi tekmovanje ekip iz Gasilske zveze Vodice. Pokale najboljšim je ob poveljniku Gasilske zveze Vodice Lojzetu Koscu podelil župan občine Vodice Anton Kokalj. Najboljši pa so se uvrstili takole: Pri članicah A je bila najboljša ekipa iz. PGD Polje, pri članicah B ekipa iz Sinkovega TUrna, pri starejših članicah ekipa Polje; pri članih A ekipa Sinkovega Tlirna, pri članih B ekipa Bukovicc-Utik, pri starejših članih pa ekipa iz PGD Polje. Prehodni pokal občine so tokrat osvojile ekipe iz PGD Šinkov TUrn, na drugo mesto so se uvrstile ekipe PGD Polje, na tretje pa ekipe iz PGD Bukovica-Utik. -------------------------------------Ljudje in dogodki Tekmovanje lokostrelcev na Verju V soboto, 15. septembra, je na Verju potekalo lokostrelsko tekmovanje v disciplini 900 krogov za slovenski pokal. Na njem se je zbralo 69 odličnih lokostrelcev, manjkali so le najboljši, ki so bili na evropskih in svetovnih tekmovanjih. Tekmovali so v treh različnih stilih; goli lok, ukrivljeni in sestavljeni lok, v kar dvanajstih kategorijah. Najboljši izmed vseh nastopajočih je bil Tevž Grogi, ki je prejel tudi posebno nagrado glavnega sponzorja, povratno letalsko karto na izbrani linije Adrie Airways. Trije najbolje uvrščeni v posamezni kategoriji so prejeli medalje. Na veliko presenečenje in veselje šmarnogor-skih lokostrelcev je zlato medaljo prejel v kategoriji mlajši dečki, stil ukrivljeni lok, Aleksander Fujs, član Društva lokostrelcev Šmarna Gora. Tekmuje šele prvo leto, zato mu je ta zmaga toliko bolj pomembna. ”Že kot majhen otrok sem si želel streljati z lokom,” pravi, "in želja se mi je uresničila, ko sem dobil svoj prvi lok za novoletno darilo.” In ko seje želja združila še s talentom so prišli tudi dobri rezultati, ter pomembnih 439 točk na sobotnem tekmovanju na Verju, ki mu bodo dale spodbudo na prihodnjih tekmovanjih. Izmed članov šmarno-gorskega društva je tekmoval le še Zdenko Ko- vačič, med člani v stilu sestavljeni lok. Osvojil je 457 točk. Ostali člani LD Šmarna Gora so sodelovali pri pripravi, ki je tokrat zahtevala še poseben trud, saj jim je bilo vreme dan pred tekmovanjem nenaklonjeno. Kljub slabemu vremenu je tekmovanje v celoti uspelo, tako da se bodo najboljši slovenski lokostrelci na Verju še večkrat srečali. MESNICA IN PUB Marjan Ušeničnik s.p. Goričane 14, Medvode tel.: 01/361-77-27 PEČENI ODOJKI, JAGENJČKI... SE PRIPOROČAMO Srečanje balinarjev na Katarini Katarina - V soboto, 8. oktobra, so se na Katarini srečali balinarji Medvod in Katarine. To je sedaj postalo že tradicionalno, kar je privabilo kar lepo število obiskovalcev in navijačev. Pomerili so se v treh ekipah. Zmagali so balinarji - domačini in tako so letos že drugič osvojili pokal. Po tekmovanju so sc dogovorili, da se bodo v zimskem času pomerili med seboj v Medvodah, kjer imajo zaprto balinišče. Th pa jim domačini napovedujejo "povračilne ukrepe”. Na posnetku so člani vseh ekip Medvod in Katarine skupaj z osvojenim pokalom domačinov. Gostitelji zadovoljni z bronom Že drugo leto zapored je OŠ Simona Jenka skupaj s Turistično olepševalnim društvom Smlednik in KS Smlednik in ob finančni pomoči sponzorjev v soboto, 22. septembra, organizirala državno prvenstvo v gorskih tekih za osnovne in srednje šole. Na precej naporni progi okrog Starega gradu so se z ostalimi tekači, iz dobršnega dela Slovenije, pomerili tudi učenci šole organizatorice in OŠ Medvode. Na 2200 metrov dolgo progi, ki je najprej vodila navzdol in nato po hribu navzgor nazaj na Stari grad, seje letos pomerilo 170 učencev in dijakov oziroma 60 več kot leto poprej. Thdi letos je bila za vseh osem kategorij tekmovalcev enako dolga in naporna proga, medtem ko organizator za drugo leto že načrtuje krajše proge za osnovnošolce. Tokrat so prevladovali tekači iz OŠ Stranje pri Kamniku, ki so bili ekipni zmagovalci, pred OŠ Draga Bajca iz Vipave, OŠ Sevnica in domačini, ki so bili s tretjim mestom, ki ga je v kategoriji mlajših deklic dosega Darja Zajc, in četrtim mestom Simona Štera zelo zadovoljni. Iz OŠ Medvode se je tokratnega gorskega teka udeležila kar 17-članska ekipa v vseh štirih kategorija, vidnejši uspeh pa je dosegla Tanja Keber v kategoriji starejših deklic. Najhitrejša med dekleti je bila sedmošolka Mateja Kosovelj iz Nove Gorice, med fanti pa mladinec Peter Kastelic, torej eden izmed četverice, ki se je s svetovnega prvenstva v gorskih tekih v Italiji, sredi meseca septembra, vrnila s presenetljivo bronasto medaljo v ekipnem tekmovanju mladincev. Šport Dirkač Gašper Čarman Prišel, dirkal, zmagal... Eno leto je dirkač na dveh kolesih in že državni prvak - v kategoriji, ki si jo lahko privošči - v kategoriji super stock Gašper Čarman Super Stock. Že avgusta, torej po štirih tekmah za alpsko-jadranski pokal, ki štejejo tudi za državno prvenstvo, si je 23-letni motorist iz Sore Gašper Čarman priboril več kot 60 točk prednosti pred zasledovalcem Marjanom Hudejem. Dve tekmi pred koncem smo torej že vedeli, da ne obstaja niti najmanjša teoretična možnost, da bi mu naslov državnega prvaka v kategoriji super-stock spolzel iz rok. Res je Gašper na grobniškem dirkališču prvič tekmoval že pred dvanajstimi leti in res je po očetu podedoval ljubezen do motorjev, vendar pa je šele lani kupil prvi tekmovalni motor in letos prvič nastopil na dirkah za državno prvenstvo. Nikomur doslej še ni uspelo kar v prvo poseči po samem vrhu. Naslov državnega prvaka mu ne bo prinesel prav veliko, razen potrditve njegove kvalitete in zavzetosti. Slovenski mediji se namreč za kategorijo super stock ne zanimajo prav veliko, zato se okrog dirkačev ne tare veliko možnih sponzorjev. AMZS bo na koncu državnega prvenstva podelila pokale, o kakšnih denarnih nagradah pa ne duha ne sluha. Zato smo Gašperja, med drugim, vprašali, zakaj seje sploh odločil tekmovati v tej kategoriji, saj je po poklicu mehanik, ki zna predelati motor in ga narediti hitrega. "Vzrok je preprost, kajti kategorija super stock je edina, ki si jo lahko privoščim. To je namreč kategorija, kjer se dirka z nepredelanim motorjem do 1000 kubičnih centimetrov s serijskimi gumami. Zamenjan je lahko le izpuh Dirkač Gašper Čarman in Božo Hladnik. in originalen oklep s tekmovalnim že sicer so minimalni stroški, da prideš na dirko, odpelješ kvalifikacije, imaš trening dan pred dirko in nove gume, med 200 in 300 tisoč tolarji,” pravi in tako še enkrat potrdi dejstvo, da mora predhodno precej delati, da si potem lahko privošči dirkanje. Gašper meni, da v tej kategoriji še vedno pride najbolj do izraza voznik in njegov talent, čeprav tudi znamka motorja veliko doprinese k uspehu. Njegova 900-kubična honda mu je letos še zagotavljala konkurenčnost, ki je drugo leto, glede na napovedi v razvoju serijskih motorjev, najbrž ne bo več imela. Glede na avgustovsko tekmo v italijanskem Misanu, Gašper sodi okrog 16. mesta znotraj cvropskijf konkurence dirkačev v tej kategoriji, ki običajno, v nasprotju z njim, pride na tekme z bogato opremo in številno spremljevalno ekipo. Njegova ekipa je v najboljšem primeru štela tri ljudi. Največkrat je z njim poleg dekleta Tine le še vsestranski Božo, ki skrbi za kuhinjo (običajno piške), motor in še za splošno počutje dirkača pred in po tekmi. Izmed vseh letošnjih tekem, je Gašperju najbolj pri srcu dirka na grobniškem dirkališču meseca maja, ko je sicer padel, pred tem pa pokazal, kot pravi sam, največ doslej. Gašper jo je odnesel precej dobro, čeprav brez mavčne obloge ni šlo. Za prihodnje leto nima še nobenih načrtov. Pravi, da bo verjetno dirkal še naprej, le čez mejo bi šel morda pogledat, kjer je ta šport očitno bolj cenjen. Kjer se torej dirka, da prideš do denarja, ne pa da cele dneve delaš zato, da si potem lahko privoščiš dirkanje. Svetovno cestno prvenstvo Zadnje dni v avgustu je bilo v St.Johanu na Tirolskem v Avstriji že sedmo svetovno srečanje kolesarjev v desetih različnih kategorijah glede na njihovo starost. Tudi letos je sodeloval Medvodčan Uija Mi-štrafovič. Tekmoval je v peti kategoriji /starost 50 -52 let/ in sicer skupaj z 91 tekmovalci in zasedel zaradi nesreče 34. mesto, kar je kljub nesrečnemu padcu lep uspeh. Tekmovalci so morali prevoziti 76 km dolgo progo. Povprečna hitrost je bila 29,49 km/h, največja hitrost kroga pa je bila 41,94 km/h. Najmlajši planinci v Tamarju Tamar - TU je PD Medvode letos že četrtič organiziralo planinski tabor za najmlajše otroke naše občine. Tabora seje udeležilo 35 otrok, vodila sta ga vodja Boštjan Gortnar ter vodja MPO Urška Vidmar s pomočjo mentorjev planinskih krožkov. Vsi udeleženci so se iz Planice napotili peš v Dom v Tamarju. Že prvi dan so organizirali dva kratka izleta k slapu Črne vode in k izviru Nadiže. Kasneje so skupino razdelili in izkušenejša je odšla na zahtevnejšo pot na Srednjo in Veliko Pončo, ostali pa v Planico in se peš povzpeli na vrh skakalnice -velikanke. Po povratku pa so uživali v slikanju na majice. V večernih urah jih je obiskal nadzornik TNP Marko Pogačnik, ki jim je predstavil z. barvnimi diapozitivi ter v zanimivi besedi rastline in živali iz našega največjega nacionalnega parka. Udeleženci so se v tem času na- učili marsikaj potrebnega, kar mora vedeti vsak, ki se kdaj nameni v hribe. Spoznali so se z vezanjem planinskih vozlov, samovarovanjem ob vrvni ograji in spuščanju po skalni steni ob vrvi. Obiskali so jih tudi odrasli člani PD Medvode ter Rado Malnar, ki jim je v igri predstavil pomembnost orientacije v naravi. Vsak udeleženec tabora seje preizkusil v lokostrelstvu. Četrti dan so se vse podali na Slemenovo Špico nad Tamarjem, kjer so mnogi bili prvič v tako visokih hribih. Zadnji dan pa so imeli "pregled" vsega, kar so se na taboru naučili in pri tem pokazali vso zavzetost, voljo in resnost za tovrstno delo. Vsekakor je bil tabor letos posebej uspešen tako po številu udeležencev kot tudi po rezultatih. Posebno zahvalo zaslužijo njihova voditelja in tudi vsi mentorji. Na "gasilski" fotografiji so udeleženci tabora skupaj s svojimi vodji in mentorji pred Domom PD Medvode v Tamarju. Križanka InP r n SESTAVIL: F. KALAN MESTO POSTANKA AVTOBUSA ZVEZDA V ORLU ZLITINA BAKRA IN DRUGIH KOVIN TENIŠKI REKET DESNI PRITOK VOLGE GORENJSKI GLAS PIJAČA IZ MALINOVIH JAGOD SKLA- DATEU KREK CELJE DRUG IZRAZ ZA TURŠKI MED 2242 KM DOLGA REKA V SIBIRIJI Bk* >■" ~j|piek AvCSr ŠPANSKI SLIKAR PICASSO ČEŠKI SUKAR (ALFONS MARIA) 22 DETE 7 POVRŠINA, OBMOČJE KRAŠKA DEPRESIJA 25 : v NAJVEČJE MESTO V BRAZILIJI 23 LOJZE DOLINAR POKR. V FRANCIJI 6 PRIPRAVA ZA TISK: MEDIAART NAŠ STRELEC (RAJMOND) ZAČIMBA ZA PICO BRITTA BILAČ PEVKA TURNER 15 VISOKO LEŽEČ SVET 8 UTIJ MESEC V LETU NASELJE Z ELEKTRARNO OB SOČI 1 9 ZDRAVILNA RASTLINA 20 18 NORDIJSKA MORSKA BOGINJA SIN 4 KEMIČNI ELEMENT (Er) 3 JAPONSKO MESTO (ENA OD PISAV) ZVEZDA V PERZEJU DRUGO IME MESTA AALST 14 KORUZNI STORŽ KRAVICA, TELICA BRANE IVANC fL GLAS- BENIK CLAPTON LUKA V IZRAELU UREJENA MORSKA PLAŽA REZANČNE TESTENINE Z NADEVOM PREB. IRSKE 11 17 NEKD. SL. TISKARSKA DRUŽINA 12 NEKD. ROMUNSKI TENISAČ NASTASE 21 PRVI VEČNAMENSKI RAČUNALNIK 16 MESTECE JUŽNO OD ATEN 24 10 OBRAZNI LOJNI MOZOLJ 6. IN 3. ČRKA 26 POT ZA PROMET Z VOZILI ATOL V MARSHALLOVIH OTOKIH, ENEVVETOK 19 5 1 : 4 6 r 10 n 12 13 14 15 16 17 18 OSVEŽILNA PIJAČA 13 I 2 1 1 19 , 20 21 22 23 24 25 26 • Gostilna MIHOVEC Nagradna križanka GOSTILNA MIHOVEC Petač Jernej s.p. Zg. Pirniče 54, 1215 Medvode I Tel.: 01/362 30 60 I 01/362 30 66 | Fax: 01/362 13 83 Odprto: 12.00 - 23.00 ure, pet., sob.: 12.00-01.00 ure, nedelja: 11.00 - 18.00 ure, ponedeljek in torek: zaprto, petek in sobota: živa glasba Ansambel Mihovec Velika dvorana sprejme do 150 gostov, manjša do 35 in tudi kakšen intimen kotiček se najde. Veselimo se vsakega vašega obiska! Gostilna Mihovec bo srečnim izžrebancem podarila tri lepe nagrade: 1. nagrada: kosilo za eno osebo 2. nagrada: večerja za eno osebo 3. nagrada: CD ansambla Mihovec Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do 20. oktobra na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v Turističnem društvu Škofja Loka oz. v ma-looglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Gostilna Mihovec se nahaja na sončni strani občine Medvode, v Zgornjih Pirničah, od koder je lep razgled na Šmarno goro, Medvode, Polhograjske dolomite in Triglav. Nanj je bil še psoebno navezan naš sorodnik Jakob Aljaž, ki je bil rojen v sosednji vasi Zavrh. Tako je v naši hiši razstava slik in spominkov, ki jih je zapustil. Mihovec - gostilna in kmetija. Vse temeljne sestavine za pripravo hrane pridelujemo doma in to že od leta 1850, odkoder segajo zapisi o obstoju gostilne. Vse jedi so sezonskega značaja in se iz dneva v dan jedilni list spreminja glede na ponudbo in povpraševanje. Smo pa ena redkih gostiln, kjer se glasbena dejavnost odvija že od leta 1945. Včasih z eno frajtonarco, danes pa s sedemčlanskim narodnozabavnim ansamblom in mamo Ivanko, ki razveseljujejo goste vsak petek in soboto. POPOLNA PONUDBA OD NAKUPA DO VZDRŽEVANJA Zadnja Žctgsn les (tudi umetno posušen) • hlodovina (listavci, iglavci) • lesni repromateriali \LESCOM SkladlšČDo-prodajni center, Barletova cesta 4, SI -1215 Medvode Tel.: 01/3617 440,3617 447; Fax:01/3617 445 Http://www.lescom.si, E-mail: lescom@lescom.si Vpisujemo v naslednje programe strokovnega izobraževanja: Tečaj za voznike viličarjev (začetek: 8.10.) Obnovitveni tečaj higienskega minimuma (začetek: 15.10.) Tečaj za voditelje čolnov (začetek: 16.10.) Prijave in informacije: telefon 506-13-70 www.lu-skofjaloka.si ACCENT CENEJŠI DO 280.000 sit ELANTRA CENEJŠA ZA 300.000 sit GRATIS KOMPLET ZIMSKIH PNEVMATIK + ALU PLATIŠČA! NASLOV: AVTOMEHANIKA LUŠINA FRANC, s.p. Gosteče 8, Škofja Loka VRTNARIJA BILBAN, s p Spodnje Pirniče 42, tel./fax: 01/3621-360 • Pričakujemo vas vsak dan - za vas imamo pripravljene mačehe, lončke krizantem, RESJE. CIPRESE. PESEK. ZEMLJO. SVEČE... GSM: 041/694-890, GSM: 041/306-384, e-mail: vrLnarija.bilban@siol.net • UREDIMO VAM TUDI OKOLICO VAŠEGA DOMA... • OS DNEVU MRTVIH NA VOLJO TUDI REZANO CVETJE IN ARANŽMAJI PO VAŠIH ŽELJAH... V1DEOCENTER MEDVODE izposoja in I) i' ti i. • W 11 J f > S.hiiiii I I., |ai NEZLOMLJIVI presnemavanje videokaset