1 AVGUST 1972 LETO VI. PREGLED ŠESTMESEČNEGA POSLOVANJA Polletni izgledi za končni uspeh . Poslovno življenje podjetja nezadržno teče naprej, *'jub poletju, ko precejšnje število naših delavcev uživa Zasluženi oddih, bodisi doma ali pa v raznih letoviščih. v tem času pa vsa podjetja, tako tudi naše, na osnovi ^dodičnih obračunov ugotavljajo dosežene pozitivne ali "^gativne poslovne rezultate za pretečeno polletno ■‘b d obje. Na osnovi izdelanih analiz poslovanja bodo naši ^»upravni organi že v prvi polovici avgusta kritično Posojali uspešnost izvršenega dela in nato lahko sprejeli trezne sklepe, ki naj nakažejo smernice za bodoče pokanje. Vsem tistim našim delavcem, ki se razprav samo-Pravljavcev iz kakršnegakoli vzroka ne bodo udeležili, je Omenjen ta članek, z željo, da bi bili z dobrim in slabim ^tanjeni vsi naši delavci ne glede na to, kje se trenutno bajajo. Na . Kljub sedanjim razmero- ™ ^ pos*"1-ki* ji’ ki jih mesečno zašle du-po ’• bilo prvo polletje • Pričakovanju zadovoljivo ll: D.^.iučeno, tako za celotno dajo na tržišču, pa lahko istočasno ugotavljamo, da se tržne razmere iz meseca v mesec zaostrujejo. Zaradi tega se podjetje srečuje na domačih in tujih tržiščih z vedno močnejšo konkurenco. Takšno stanje pa nam narekuje, da si podjetje tudi za bodoče zagotovi dostojno mesto med našimi konkurenti, kar pa bomo dosegli predvsem s kvalitetnim ter ob zahtevanih rokih opravljenim delom oziroma s hitro dobavo kvalitetnih in ce- kakor tudi za posa-J sio^e obrate. Doseženi po-I: mjJ}? uspeh ni posledica na-I jejia> pač pa vztrajnega vztrajnega pa . naših delavcev. Kljub r,a 1,T|izmu, ki je prevladoval ^ Začetku leta, ob sprejeli11 planskih zadolžitev, pQ e perspektivne zasede-L1 razpoložljivih delovnih d Pačitet z delom, lahko se-Vjj Ugotavljamo, da so bili pfe, sti pa montažni obrati pQ ^a$edeni z delom, posreduje njimi pa tudi proizvod-hVo, knatskih naprav. Pro-Tr'ne kapacitete tovarne riCj *n livarne v Ivančni go-rij{eSo bile popolnoma izko-Tratne. saj se je delo na v [k1 vršilo v dveh izmenah, i kl(oar.n* pa celo v treh. Prav j le bila zadovoljivo za-e^ekfla Z delom tudi Tovarna 'kit) naprav> vendar le za b^e v eni izmeni, kar pa naj-bo zadostovalo za Pl^?0 izpolnitev letošnje ks naloge. nenih izdelkov našim naroč-: nikom. Podjetje se je v preteklem obdobju skušalo teh načel dosledno držati in do neke VEČJA realizacija KLJUB MANJ ZAPOSLENIM Planirana letna vrednost mere vsestransko zadovoljiti montažnih storitev in pro-vse naše naročnike. Zaradi1 izvodnje znaša za celotno, takšne gospodarske politike podjetje 450,585.000 din. je podjetje tudi letošnje prvo P° planirani dinamiki je od polletje dokaj uspešno za- *e8a zneska predvideno za ključilo. Sodbo o pravilnosti prvo polletje 205,143.000 te trditve pa prepuščamo na-1 din realizacije, dejansko pa šim delavcem, po presoji ne-'je bila ta dosežena po izda-katerih bistvenih podatkov, ki jih v nadaljevanju nava- „ , , „ .. jamJ0 (Nadalj. na 2. strani) Piranski poletni motiv POLLETNI »ZGLEDI ZA| (Nadalj. s 1. strani) nih fakturah v vrednosti 257.504.500 din. Letni plan je bil tako dosežen 57,2 odstotno, polletni pa presežen za 25,5 % oziroma za 52.361.500 din. Letošnja polletna izvršitev je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta večja za 59,859.358 din ali za 30,3 odstotka. VSI OBRATI denem kriteriju, je ugoden tošnje prvo polletje dosegla de na eksterno 227,7 84.52^ USPEŠNI za vse obrate z izjemo TEN za 14,6 % višjo realizacijo din, interna pa zna$ Za izvršitev planirane let- £ X "K/29’7‘9'976 ^ “ “•54!‘ TredS^eTa ^ PnoPraba pregleda> 6,9-odstotni večji porabi Na osnovi izdanih situacij 5 478 370 efektivnih delov ^ efektivnih delovnih ur, kipa „ faktur so znašala skup«1 5,4/8.3/U efektivnih delov OPRAVIČLJIVI so pretežno porabljene za plačila na naš žiro raču" fetieU2 478 3Mur aES 5% RAZLOGI nedovršeno proizvodnjo. 171,544.010 din ali dneva« letnega plana. Dejansko do- Razlogov, da planska na-* . Pri avtoparku dosežena poprečno 2 151 302 dj sežena realizacija po korek- loga v TEN ni bila dosežena, nižja realizacija od planirane kar je za 34,9 odstotka ve' Po evidenci obratovnega knjigovodstva pa je ugotovljeno, da so nekateri obrati v fakturirani realizaciji izkazali še neizvršena dela v skupni vrednosti 12,707.560 din. Zaradi pravilnosti periodičnega obračuna je potrebno pri teh obratih izvršiti ustrezno korekturo, ki pa na ce1"' ’0 izvršitev plana bistva vpliva. Tako se odnos med letin izvršitvijo v ju po izvršenih liža pri celot-za 2,8 odstot-znih obratih EZETSi Grafični prikaz aosežene realizacije vi.polletju 1972 po obratih O > I| 15 140 130 120 CKV kvjubljana za -4,23 % CKV Koper za - 4,80% Elektromontaža za -6,18% TEN za-2,53% PRSza- 11^3% 100 0 c S "o N O I ^ o Jc 5 o Q c 144,7 o. O. Ul 112,7 77,8 o c 5 "5. ti ? o til tl U) tl o. Dlan 18 odstotkov napram la*1' skim v istem času. I Iz sredstev, dospelih # žiro račun, je podjetje sprof poravnavalo svoje obvezi s. nosti do dobaviteljev, kat6' c rim je bilo nakazano v p ret6' „ čenem 6-mesečnem obdobj6 106,324.418 din ali 713.58 ]\ • I din poprečno na dan. PP' čane letošnje obveznosti za 33,4 odstotka večje kot'1 t istem obdobju pretekle# s leta. : i c 5 o. o. Z upoštevanjem popravkov je vrednost izvršene polletne realizacije napram polletnemu planu še vedno večja za 19,9 %. Doseženi rezultat postane takoj še pomembnejši ob ugotovitvi, da je bilo za izvršeno delo število zaposlenih delavcev celo za 1,7 odstotka nižje, kot je bilo po planu predvideno. Podjetje je imelo v prvem polletju dejansko zaposleno poprečno 2689 delavcev in 345 vajencev, po planu pa je bila predvidena zaposlitev 2737 delavcev in 412 vajen- ZM ANJ SATI ZALOGE Slabši rezultati gospoda1-jenja kot lani so bili let°s doseženi na področju veza'61 obratnih sredstev v zaloga*1 materiala, nedokončane pt°’ izvodnje, polizdelkov in g°7 tovih izdelkov. Na osnovl: primerjave poprečnih zal0'j lanskega in letošnjega stanj3 je ugotovljeno, da znaša p0 večanje 18 odstotkov. VišJc| : vrednosti zalog so zabel6j žene pri vseh obratih, raze*1 -- da' letnega oziroma'T¥9,33 % produkcijskega materiala 3 leta, medtem ko so se vsi P/i!u^iftn^nn^ndi noV polletnega plana. Za dose- oziroma montažnili delov iz stroški in osebni dohodki v ““ 0 E * ° !w?ene ' "Ut rs 2MLT3: 9*6. »ktonf rabljeno 2,642.154 efektiv- na na podlagi zalog v ne- Zaradi takšnega stanja je , ^ • 1 11 ‘1 1 . 4 /M rt-OA *-* J n A r\4 K/lf TO Z> /A n A*t1 1 A 4 rt ^ LV-/ ■ roma 106,61 % zaI. polletje zac«e nedovršenih izdelkov po katerih bo tudi ta enota nonnalno^luiefo obrnil1*' planiranih delovnih ur. Ce Pa manjka le nekaj montaž- skupnih služb izpolnila pla- " , ,P , J ^ .jLacV 11 i m -LA z-» ^ n ih Hplrm 17 mimo Vor nro A niranrt tn rv rp H _ & ’ J upoštevamo navedene po- nih delov iz uvoza, kar pred- nirano lemo realizacijo pred- strmnin rpntabU' da tke, lahko ugotovimo, da stavlja največkrat samo 5 do vidoma do konca leta. nQSti poslovanja ki je ‘A VEČJE TERJATVE KOT LANI •važnejše merilo za uspešno1 J gospodarjenja. ti- čev. so bila planirana predvideva- 10% prodajne cene izdel-nja glede na porabljeni de- kov. lovni čas presežena za Razen tega pa je tudi 12,65%, kar je prav gotovo sprejeta planska naloga so- ISlU1 LAm Razen zalog pa ima V°\. zelo dober rezultat. Dose- razmerno visoka, kar po- Od' dosežene fakturirane jetje vezane v obratnih sr6 ženi uspeh, ocenjen po nave- trjuje podatek, daje TEN le- realizacije v I. polletju odpa- stvih tudi terjatve, ki so zfl šale poprečno mese0*\ 85,501.517 din. Skup", obratne naložbe (vredn° j zalog in terjatev) znašaL 136,754,148 din in so za'1 c/dstotkov višje, kot je IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP -Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden, Aleksander Herman, dr. Gabrijel Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, inž. Adolf Potokar, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (urednik), inž. Dušan Udovič, inž. Stane Završnik, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. šalo mesečno poprečje v skem prvem polletju. [končniuspeh Hitrejše obračanje NALOŽB Zaradi dosežene višje le-°šnje realizacije pa nam ^aliza količnikov poslovne ^pešnosti (hitrost obračala. vloženih sredstev) po-. ^aže, da so se naložbe v /6 tratna sredstva za 20 od- Il6' Preteklega leta. Prav tako pa le bil na tem področju dose-žen za 16 odstotkov boljši ^zultat od planiranega. Po F ^seženem količniku 3,6 [j P°slovne uspešnosti, izraču-eZ.: nanem iz razmerja med do-,e, Seženo reaHzacijo in vred-ie. ^stjo obratnih naložb, vidi-‘Po, da so bila obratna sred-gf ?tva vezana v zalogah in ter-,jJ latvah poprečno 100 dni. Za svoje poslovanje upo-gj tablja podjetje tudi osnovna 0 Sredstva, zato moramo za u§otavljanja poslovne uspešnosti upoštevati tudi njihovo bednost. Po podatkih, ki so jj. na voljo po polletnem pe-Jl0dičnem obračunu, je ugo-oljeno, da znaša količnik jj Vračanja za neto osnovne naložbe 7,9 (za lansko prvo' Polletje pa 9), kar je za 13 P^stotkov slabši rezultat kot a0i. Poslabšanje pa ni posledica slabšega poslovanja, pač Pa revalorizacije osnovnih ^cdstev, ki je bila izvršena koncem preteklega leta. Doseženi količnik poslovno uspešnosti za letošnje Pr^o polletje, izračunan za Cetotne naložbe (v obratna in osnovna sredstva), je za 13 odstotkov boljši kot lani. Zaradi tega in nekaj višje stopnje dobička je letošnje prvo polletje dosežena za 7 % boljša stopnja donosa oziroma rentabilnosti poslovanja kot lansko prvo polletje. Ko analiziramo dosežene poslovne rezultate, je nujno primerjati tudi planirane in stvarne stroške, ki so nastali v zvezi z doseženo realizacijo. Tako sestavljena primerjalna analiza pokaže, da stroški niso rasli linearno z realizacijo, pač pa za nekaj manj, zato je bil tudi končni poslovni uspeh boljš od planiranega. NIŽJI STROŠKI OD PLANIRANIH Zbrani podatki kažejo, da so dejanski stroški, računani na enoto fakturirane realizacije 100 din, nižji od planiranih za 5,2 %. Znižanje je doseženo pri vseh vrstah stroškov, razen pri amortizaciji in materialu. Na osnovi preje navedenega kriterija pa so glede na doseženo realizacijo imeli nižje stroške od planiranih (v odstotkih) naslednji obrati: — CKV Ljubljana — za 8,9% — CKV Maribor — za 0,2% - CKV Koper - za 7,8 % — Elektromontaža - za 7,1% - Trata - kov. ind. - za 5 7 % — Ivančna gorica — za 9,7% - Projekt, biro — za 17,8% - PRS — za 14,1 % — Alfa — Laval — za 0,4% Višje stroške od planiranih pa sta imela TEN - za 3,7 % — in Avtopark — za 0,6 %. Vzroki za višje stroške pri teh dveh obratih pa so navedeni že v začetku tega članka. Delitev doseženega dohodka je vezana na samoupravni dogovor in na sklepe samoupravnih organov, zato bo znana šele pozneje. Z ozirom na doseženi poslovni uspeh pa je vsem delavcem zagotovljeno, da bo razdelitev sredstev po periodičnem obračunu dokaj ugodna za vsakega posameznika in tudi; za podjetje kot celoto. Pri prehodu v drugo polovico leta so perspektive za bodoče delo dobre, kar lahko sklepamo iz podatkov o sklenjenih pogodbah, namreč da so montažni obrati založeni z delom že do konca leta, tovarne pa tudi do zaključka tretjega tromesečja. ALEKSANDER REMEC Na XXII. športnih igrah gradbincev so nastopale tudi naše odbojkarice in osvojile 4. mesto 40 let dela Stane ROBIDA s Tržaške ceste stopa v pokoj. Odslužil je 40 in pol leta. To je bila dolga, burna doba in trdo življenje ... Že v zgodnji mladosti zgubi starše. Tuji, pa dobri ljudje skrbe zanj. S 16. letom se gre k T. Komu učit vodovodne instalacije. Po štirih letih učne ddbe pri podjetju in obrtni šoli postane konec leta 1929 pomočnik - vodovodni inštalater. Mojster -mentor mu je bil naš pokojni Janez Kropar, ki gaje uvedel v delo in ga še posebno privajal na natančnost v tej obrti. Še sedaj mu je za to hvaležen. Obrtna veščina je bila tedaj mnogo bolj dognana kot je danes. Gospodarska kriza 1932 ga pahne v brezposlenost. Prijeti mora za vsako delo, postane pek - slaščičar. Šele 1935. leta dobi zopet inštalatersko delo. Vojno začne okušati, ko ga italijanska patrulja aretira kar doma v postelji. Po prekladanju po številnih italijanskih taboriščih ga na begu proti Bariju zajamejo na fronti Nemci in odženejo v novo jetniško životarjenje po lageijih na Bavarskem. Julija 1945 zadiha zopet ljubljanski zrak. Sprejme ga Nachtigal, nato pa pride z nacionalizacijo podjetja v Toplovod. Od tedaj dela po vsej Sloveniji, od Lendave pa do Kopra in Ve le ga Lošinja. Ker dobro pozna material in uporabo orodja, postane mentor - učitelj mlajšim bodočim inštalaterjem. Cela vrsta jih je. Stara garda izkušenih monterjev se krči. Stane odhaja ponosno v pokoj, ki si ga je zaslužil s trdim delom. • Počasi bo spregel. Želimo mu, da bi preživel jesen svojega življenja kar najprijetneje. Na mnoga leta! D. G. UPOKOJENCI V zadnjem času so se upokojili še naslednji člani našega kolektiva: - TOMEC Rozalija (na sliki), uprava, direktor nabav. službe in uvoza podjetja, v podjetju od 1. 5. 60 do 30. 6. 72 - RITUPER Rudolf, proj. biro, vodni projektant, v podjetju od 4. 10. 1962 do 30. 6. 72 - C EC Ljudmila, uprava, samost, ref. v knjigov., v podjetju od 1. 7. 62 do 31.7.72 - ROBIDA Stanislav, CKV Ljubljana, VKV monter vodov, in st., v podjetju od 4. 6. 48 do 30. 6. 72 - VRENJAK Leon, TEN, KV ključavničar, v podjetju od 11. 1. 60 do 9. 6. 72 - PERČIČ Slavko, TEN, referent nabave, v podjetju od 1. 2., 57 do 20. 8. 72 VALENT Emil, TEN, VKV električar, v podjetju od 1. 7. 60 do 13. 6. ■ 72 - NOVAK Franc, CKV Maribor, PK klepar, v podjetju od 1. 7. 67 do 30. 6. 72 XXII. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE NA ROB ŠIG 72 Prav vsi, ki smo po tej ali oni plati prisostvovali XXII. letnim športnim igram gradbenih delavcev Slovenije, ki smo bili v športnem parku Kodeljevo od zadnjih dni junija pa tja do 2. julija: kot tekmovalci, organizatorji ali kot gledalci, vemo, da so tudi letošnje igre slovenskih gradbincev dobro uspele. Še posebno, če pomislimo, da je nastopilo rekordno število tekmovalcev in da so, tako kot vsa leta doslej, organizirali veliko športno prireditev v pravem pomenu besede športni amaterji. Ne glede na število sodelujočih so tradicionalna športna srečanja gradbenih delavcev Slovenije, letna in zimska, iz leta v leto kvalitetnejša. Dolgoletna tradicija, spoznanje, da rekreacija in šport ne moreta in ne smeta biti le privilegij redkih izbrancev, prizadevnost in neusahljiva želja po rednih prijateljskih srečanjih so opravili svoje. Eno z drugim: delavci slovenskih gradbenih podjetij so dosegli na področju rekreacije to, kar drugod šele poizkušajo. Za več kot 2000 nastopajočimi v finalu stoji namreč nad deset tisoč športnikov, ki merijo svoje moči skozi vse leto, ki vadijo in tekmujejo poleti in pozimi, nekateri tudi večkratna teden. In v tem je glavna vrednost iger! Gre namreč za široko zasnovano delo na športnem področju, v mnogih primerih že za redno teles-nokultumo udejstvovanje gradbenih delavcev. Vsi tisti, ki so se letos športno borili na Kodeljevem, niso prišli v Ljubljano zgolj po naključju. Prišli so tisti, ki so med letom napeč pokazali v okviru podjetij. In to z drugimi besedami pomeni, da gre za zares široko zasnovano ter te-lesnokultumo udejstvovanje in ne le za enkratno športno manifestacijo. Razumljivo, ne gre le za zunanji videz ah gole številke, ki v primerjavi s številom zaposlenih v gradbeništvu res ne povedo veliko. Gre za druge, pomembnejše stvari... Igre predstavljajo za gradbince praznik, ki se ga vesett vsak posameznik in si prizadeva, da bi ga doživel tudi sam, osebno in neposredno. Udeležiti se iger pa pomeni z drugimi besedami: aktivno sodelovati, nenehno vaditi in tekmovati. Kot povsod tudi v tem primeru velja pravilo, da lahko zmagujejo najbolje pripravljeni In tu je tudi odgovor na naš letos dokaj skromen uspeh. Tudi želja po športnem prestižu je opravila marsikaj. Morda celo več, kot si mislimo. Za športno dejavnost in njene rezultate so se zavzeli samoupravni organi, vodilni uslužbenci in vsi tisti, ki imajo besedo, ki odločajo. In marsikje so prav na ta način prišli do športnih objektov in do kontinuirane telesnokul-tume dejavnosti. Skratka, iz skromnih začetkov, ko je vse skupaj zares slonelo bolj na zanesenjaštvu kot na čem drugem, se je rodilo načrtno in široko zasnovano delo, ki krepi telo in duh ter plemeniti odnose. M. D. Odločala je pripravnost Na letošnjih igrah je nastopilo več kot 2.000 športnikov iz 59 podjetij — Celjski Ingrad nepremagljiv — Skromnejši rezultati naših ekip — Prihodnje leto bo organiziralo igre SGP Grosuplje. REZULTATI tenis — ženske Športni park na Kodeljevem v Ljubljani je bil tudi letos prizorišče že XXII. športnih iger gradbincev, ki se jih je udeležilo več kot 2000 športnikov iz 59 delovnih organizacij gradbene operative, industrije gradbenega materiala, montažnih podjetij in projektivnih organizacij. Letošnje igre je organiziralo ljubljansko gradbeno podjetje „0bnova“, ki praznuje tudi petindvajsetletnico svojega obstoja. Pokrovitelj iger pa je bil Tone Kropušek, predsednik slovenskih sindikatov, ki je v programski knjižici za igre med drugim zapisal: „Čeprav je delo zlasti v gradbeništvu težko in bi poprečen opazovalec kaj hitro lahko zaključil, da med gradbinci ni pogojev za razvoj športa, se je prav med delavci te panoge šport razvil do zavidljivih razsežnosti. Letne in zimske igre gradbincev so postale ena najbolj množičnih delavskih športnih manifestacij.“ VSAKO LETO VEČJA UDELEŽBA Šport in rekreacija sta se prav v gradbenih podjetjih izredno razmahnila, kar se med drugim nazorno odraža v številu aktivnih športnikov. Podjetja, ki so še do nedavnega poslala na igre skromno ekipo, se danes udeležujejo iger s številnimi moštvi. Gradis, ki je že vrsto let na drugi poziciji in favorit, tudi letos kljub intenzivnim pripravam ni uspel. Po končanem seštevku je zaostal za prvouvrščenim kar za 22 točk. SKROMNEJŠA UVRSTITEV NAŠEGA PODJETJA Če na kratko analiziramo nastop naših ekip, lahko kaj Skupna uvrstitev podjetij: j >Jngrad“ Celje 1. „Ingrad“, Celje ' "Konstruktor", Maribor 2. „Gradis“, Ljubljana gradiš", Ljubljana 3. konstruktor", Maribor JMp^ Ljubljana 4. »Pionir", Novo mesto j 5. „Šlovenija-ceste“, Ljubil j 6. »Salonit", Anhovo L. 7. „IMP“, Ljubljana ^je moški - 48 ekip: i 'jlgrad", Celje I, gradišče", Cerknica f loven - “ * • 2. „Grosuplje“, Grosupfi ”*MP“, Ljubljana 3. kovinsko podjetje ; Ajdovščina 24. „IMP“, Ljubljana Mali nogomet - 39 ekip: povenija-ceste", Ljub- 1. konstruktor", MariM Ja®a ženske - 19 ekip: ” radis", Ljubljana jtavbenik", Koper teraSL 29 ekip: 'Vjtdnje", Postojna . panika", Ljubljana :'StUbii,Grup,ie - moški - 41 i c!aybar“, Maribor Caktroprojekt“, 1 ! ’iiMp«ST’.ItVbljana > Ljubljana Pomlajena ekipa v malem nogometu ni zadovoljila »INGRAD" IZ CELJA SPET NAJBOLJŠI Kljub temu, da je vsem dobro znano, kako v »Ingradu" delajo sistematično skozi vse leto, niso bili redki, ki so napovedovali na ŠIG 72 preobrat. Toda na koncu so se vse te napovedi izkazale kot nerealne in »Ingrad" je ponovil svoj uspeh že .četrtič po vrsti. hitro ugotovimo, da so bile skoraj vse 'po vrsti premalo pripravljene. Z svojo uvrstitvijo so zadovoljili le moški v namiznem tenisu in odbojkarji, zahvaljujoč svoji rutini Časi, ko smo brez večjega truda lahko zasedali visoka mesta na ŠIG, so za nami. Upajmo, da smo to spoznali vsi! Odbojka moški — 21 ekip' 1. »Salonit", Anhovo 2. »Ingrad", Celje 3. „IMP“, Ljubljana Odbojkaženske — 9 ekip: 1. »Ingrad", Celje 2. »Salonit", Anhovo 3. »Gradis", Ljubljana 4. „IMP“, Ljubljana Namizni tenis — moški -ekip: 1. »Gradis", Ljubljana 2. „IMP“, Ljubljana 3. »Ingrad", Celje ženske - 18 ekip: Vt0riir“, Novo mesto ;s,avbar“ Maribor ijj^nija-ceste", Ljubih Ljubljana P 34 N>ir ekip: ' >,Pnir'\ Novo mesto ISpLo > Ljubljana DRAŽUMERIČ Sij X^Lnerji - večno °dbojki g 3® ' DELO ORGANOV UPRAVLJANJ Zaradi nekaterih neodložljivih tekočih zadev podjetja, o katerih je moral odbor za gospodarjenje nujno razpravljati, se je sestal na seji dne 14. julija. Kot i običajno posredujemo bralcem 1 Glasnika kratko vsebino na tej seji sprejetih sklepov. Po uvodnem pregledu sklepov prejšnje seje je bilo ugotovljeno, da so le-ti izvršeni in da se po njih odvija nadaljnje delo. Takoj za uvodno točko dnevnega reda je odbor obravnaval predlog o spremembi načina obračunavanja norm v montažni dejavnosti. Po izmenjavi mnenj posameznih udeležencev seje je bil sprejet sklep, da se s spremenjenim načinom obračunavanja začne šele po praktičnem pre-' J' - i' da izkusu predloga, in sicer tako. se za preteklo obdobje izvrši na montažnih obratih obračun Ljubljana razpiše delovno mesto pomočnika tehničnega direktorja. Prav tako so bile na seji obravnavane prispele vloge za sprejem v delovno razmerje na razpisano delovno mesto direktorja Tovar-elektronaprav. Dokončno norm po določbah novega predloga in ugotovi razlike, ki nastanejo od starega načina. Na osnovi dobljenih rezultatov pa se potem pripravi dokončni predlog za spremembo, o katerem bo odbor razpravljal na eni izmed prihodnjih sej. V nadaljevanju seje je bilo ‘ odbora podano poročilo o izvršeni realizaciji in sklenjenih pogodbah za mesec junij in skupno za I. polletje. Ugotovljeno je, da so doseženi rezultati, primetjani s planom, ugodni za vse obrate, razen za TEN, kije nekaj odstotkov pod prevzeto plansko nalogo, vendar bo zamujeno po presoji članov odbora nadoknadeno v prihodnjih mesecih. Hkrati s to točko dnevnega reda je bilo obravnavano tudi finančno stanje podjetja in s tem v zvezi uspeh, dosežen z multila-terarno kompenzacijo. Ugotovljeno je, da se teijatve podjetja gibljejo v isti višini kot preteku mesec. Zaradi neUkvidnosti nekaterih podjetij je odbor sklenil, da je treba odslej še pred sklepanjem pogodb preveijati finančne sposobnosti naših kupcev, za kar morajo skrbeti predvsem vodje komercialnih služb obratov in predstavništev. Vse tekoče probleme naj pristojni obravnavajo na svojih rednih sestankih. S temi poostrenimi ukrep: žeU odbor zagotoviti likvidnost podjetja tudi v bodoče, posebno zato, ker bo najbrž že v novem družbenem dogovoru določilo, po katerem bo moralo vsako podjetje znižati doseženi dohodek za vse terjatve, ki so ostale neporavnane dalj kot 90 dni od svoje zapadlosti, in sicer do 25 % neizterjanega zneska. V zvezi z razpisanim delovnim mestom direktorja splošne in kadrovske službe podjetja je odbor obravnaval prispele vloge in po predlogu pristojne komisije za delovna razmerja sklenil, da se centralnemu delavskemu svetu priporoči sprejem tov. Franca Žunka na to delovno mesto. V zvezi s kadrovskimi zadevami je bil nadalje sprejet sklep, da se za potrebe obrata CKV odločitev je odbor preložil na poznejši čas. V zvezi s sprejemom n ovili vajencev primanjkuje podjetju stanovanjski prostor za njihovo nastanitev. Uprava vajeniškega doma v Kersnikovi ulici nudi podjetju prostore za 40 do 60 vajencev, vendar pod pogojem, da uredimo v njihovem domu sanitarije. Odbor za gospodarjenje je ponudbo sprejel in za predvideno adaptacijo odobril 60.000 din. Stroške za ureditev plačajo obrati, razdele pa se po ključu števila vajencev, ki jih bo dom sprejel. jetje Simplex počaka, dokler ne Klima Celje pa je določeno, da dodatek za ločeno življenje »j k; bodo znani rezultati poslovanja prevzamejo začetne razgovore katerim delavcem tega obrata," ^ za I. polletje in šele potem ukre- gl. direktor Stanko Krumpak, sicer Tomažu Gabercu, j v pa dalje. S podjetjem SKIP naj ing. Anton Zima, Janez Zaviršek riku Zelencu in Dragu R^K nadaljuje razgovore obrat Trata, in Jurij Zavec. niku. ks za poslovno-tehnično sodelova- Na predlog obrata ČKV Ko- yc(le ij, nje ali integracijo s podjetjem per je odbor sklenil, da se prizna ALEKSANDER R L - NADALJEVANJE ČLANKA 0 AKTUALNIH TEMAH NO Biološka dekontaminacija I; DEKONTAMINACIJA STANOVANJSKIH PROSTOROV Nagrade vajencem, ki jih vsebuje pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, so nižje, kot pa znaša oskrbovalnina v vajeniških domovih: zato je odbor sklenil, da se socialno šibkim vajencem plača razlika med oskrbovalnim v domu in nagrado. Kriterij, po katerem ta razlika vajencem pripadanje zakonska osnova, ob kateri imajo vajenčevi starši pravico do prejemanja otroškega dodatka. Čeprav je izvajalec montažnih del na Turističnem centru Bovec, naše podjetje še ni član pristojnega konzorcija. Zato je odbor za gospodarjenje glede na bodoči perspektivni razvoj tega centra sklenil, da to postane. V ta namen bo podjetje vložilo v konzorcij za 120.000 din sredstev, kar. predstavlja 2 deleža skupnih naložb. V primeru stečaja turističnega centra jamči IMP za pokritje nastalih izgub samo do višine vloženih sredstev. Sredstva, vložena v počitniška domova v Fiesi in Lošinju, so po mnenju odbora tako velika, da je nujno potrebno razmisliti, kako te domove aktivirati tudi izven sezone. Razen tega je bila s strani delavcev podjetja izražena želja, da bi zgradili v Kranjski gori nov počitniški dom odprtega tipa, za kar je podjetju na voljo lokacija in vsa tehnična dokumentacija. Odbor za gospodarjenje je mnenja, da je treba o teh problemih najprej izdelati primeren osnutek in šele potem sprejeti ustrezne sklepe. Za pripravo takega osnutka je imenovana posebna komisija, ki jo sestavljajo Janez Stanovnik, Alojz Kosi, Stanko Kolbezen in Jurij Zavec. Imenovana komisija naj po sklepu odbora zbere tudi možnosti za gradnjo počitniškega doma v kakšnih toplicah za oddih revmatičnih delavcev. Na dnevnem redu seje je bilo tudi vprašanje integracije podjetij Simplex in SKIP, ter poslovno tehnično sodelovanje ali pa integracija s podjetjem Klima Celje. Odbor je v zvezi s temi vprašanji sklenil, da se za pod- Za zmanjšanje koncentracije bioloških £ aerosolov v stanovanjskih prostorih |C |J zelo priporočljivo napraviti prepih, ki bo * razredčil aerosole in tako zmanjšal ne-J varnost okužbe. ? Popolno dekontaminacijo prostorov £ opravijo enote civilne zaščite ali ustrezne < službe pod strokovnim nadzorstvom ^ zdravstvenih organov. $ / Za £ ustrezne raztopine. S s * t * dekontaminacijo uporabljajo DEKONTAMINACIJA VODE ^ Manjšo količino vode razkužimo tako, < da jo prevremo. Vreti mora najmanj 15 J minut. Dekontaminacijo lahko opravimo > tudi s kloriranjem s tabletami ,,PANTO-£ CID“. Za vsak liter vode porabimo 1-2 ženjem. Posamezne vrste živil dekonta-ilj} ^ tableti in vodo v posodi dobro preme- miniramo takole: i,Mj £ šamo. Vodo lahko uporabljamo pol ure .... . „ lir?1 ^ za tem, ko smo dali vanjo tablete. Raz- .. ~ kruh posušimo v. * »L/ £ kuževanje večjih količin vode (vodnjakov 31710 8a Pn temperaturi 100 — 130 s 0 jL * itd.) pa prepustimo za to pristojnim or- PmJ’ , «ra J ganom — mleko vremo najmanj 10 minut, . £ 5 — meso v kosih kuhamo do tri ure ah JX ^ dobro prepečemo, J Ep * DEKONTAMINACIJA ŽIVIL .... , . ... ... 'k S V , . . - živila, ki jih uporabljamo surova, $ Živila, biološko dekontamimramo s kot sadje, solato in podobno, dobro ope- S V, Jj toploto, torej s kuhanjem, peko ali pra- remo s čisto vodo, nato jih potopimo zaijjil približno 30 minut v enoodstotno raz to- »U pino klorovega apna ter nato ponovn0 J L speremo s čisto vodo. »S , ;h | Živila v skladiščih, trgovinah in indu i striji dekontaininirajo enote civilne ZJjL* [ ščite pod strokovnim zdravstvenim vod", stvom. ;k Gasilska enota civilne zaščite — pomemben dejavnik splošnega ljudskega odpora is »K I * s !h i k * k, !lkXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX% Livarni uspelo povečati kapacitete 2 manjšo rekonstrukcijo tehnološke opreme ter z iz- temperaturo, kar je bilo do sedaj večjo proizvodnjo, kar se bo nadaljnjo razširjanje reproduk- i . 111 ffP j°*jšanjem transporta peska je livarna v času kolektivnega it ^Pusta znatno povečala svoje kapacitete. dč'šy^n°m kolektiva je verjetno dimenzije 1000 mm x 1000 mm, 0®igta°brem spominu, daje naša to pa v glavnem zadošča za celo-iotl1'a v letu 1969 opravila re- ten omenjeni program. Jt j^bukcijo, nabavila nove stro- V ilustracijo naj navedem, da dostikrat problematično, je pa odražalo v finančni realizaciji in za doseganje boljših mehanskih brez dvoma tudi pri skladih lastnosti litine več kot potrebno, obrata, ki pa so spet pogoj za Na omenjenih strojih pa ne bo mogoče proizvajati samo cestni liv, temveč tudi program naše tovarne TRATA, zlasti lovilce rije in razvoj livarne. VALENTIN MENDIŽEVEC higVPodemizirala celotni teh- smo na peskometu, ki je sicer i postopek od priprave razmeroma sodoben stroj, lahko iSpjZ ^o, odlitka. Ta tehnološka proizvajali največ do 25 kalupov JV113 'n 'stroji sov preteklih na osem ur, torej v eni izmeni 75 5it'nedvomno dokazali upravi- kalupov. Na novih strojih, ki hib Rekonstrukcije oz. mo- imajo avtomatsko doziranje mo-l racije livarne. delnega in polnilnega peska ter itNn’ kot je znano, obratuje so opremljeni z valjčnicami za 3 V tre*1 izmenah. Zato ni dovoz praznih kaluparskih okvir-*Ecthp’ ^a j® tr®ha nekatere jev ter odvoz gotovih kalupov in zlasti tiste, za katere imajo za sestavljanje pnevmatska *£2J2*s iBSiK,? * '”J fi- 35MnSG»a; (Hlev‘mer pnevmatski dozator m zicmh naporov možno proizva- • J .Vatski transport peska, ob- jati do 10C I V1 oz. zamenjati. ah 300 na i Pa ni edini razlog za to, da menah. Torej gre za radikalen , P° treh letih obratovanja premik in za resnično občutno 'Noe P°novno rekonstrukcijo povečanje kapacitet, ob prej na-ikču eneSa dela postrojenja: vse štetih dejstvih pa še za zboljšanje 'fili ,le povpraševanje po odlit- kvalitete. •Nit' to Pa i® treba pri- «Liv nove kapacitete. Nove kapacitete bodo ugodno IjVarna je v letu 1971 dosegla vplivale tudi na sam metalurški Nedvomno bo pridobitev no-i2alet^0,n neto proizvodnje, plan proces in na obratovanje kupolk, vih kapacitet ugodno vplivala ib l.1972 pa je 3500 ton, to- sai hnmn « ...a: „.T ---->. JL... »pOO t k**0 potrebno pridobiti ze I (3°n novih kapacitet. večje kot 125 premera, večje odtočne črpalke in še druge odlitke večjih dimenzij. Pnevmatski transport, ki smo ga skoraj v celoti zamenjali s klasičnim, je v preteklih letih brez dvoma odigral svojo vlogo, toda zaradi subjektivnih faktorjev je sedaj postal ozko grlo v nadaljnjem KSaaraTSft di nepazljivost del , cev, vse to nam je povzročalo - , . 00 kalupov na osem ur vgč^jame izpade, ki pa so bili še ah 300 na dan, seveda v treh iz- zlasti pIobiematični v drugi in tretji izmeni, ko je vzdrževalna služba slabše zasedena. Prav zaradi teh in podobnih težav smo zamenjali pnevmatiki transport s klasičnim in tako rešili številne probleme. !Nrf°toyili sm0’ da z maksi-• Nrv Racionalnim izkoristkom površine livarne ter *enri modifikacijo *"1'- saj bomo s tem dosegli boljšo tudi na finančni uspeh obrata, ■ za kontinuiteto obratovanja ku- saj bomo ob istem številu zapo- , _ ■ polke ter s tem tudi boljšo livno slenih ustvarili za okoli 20% 1 " l Strojno kaluparjenje ceno z tehno- Jbj epreme to kapaciteto lah-5« v°sežemo. Vodstvo livarne je Varnostne naprave za toplovodno ogrevanje V projekt in takoj v zaleta 1972 naročilo pri " bcn!!1 Proizvajalcu tehnološke I tn ‘ v-vj^vaja.vu icimuiusic Ne, moremo se pohvaliti, da že pretok skozi razteznostno po-1 lNtre, Gostolu iz Nove Gorice imamo tehnične varnostne pred- sodo. J tehnološko piise za toplovodno ogrevanje, Jekleni radiatoiji so bili pred čeprav je poteklo 27 let od osvo- vojno, razen v Sloveniji, redkost, boditve. Ni moj namen raziskati Pomanjkanje jekla je sprožila zakaj tako, čeprav bi bilo tudi to nova proizvodnja jeklenih ra-zanimivo. diatorjev vsepovsod. Hitrica pri Pri toplovodnem ogrevanju je njihovem izvajanju je povzročila • Kno dodatno !S fecasu kolektivnega dopusta, ,Nja hajal od 26. junija do 5. l!W 3110 opravih generalni re- • w obstoječe opreme, izločili tik pod priključkom za povratno cev, da se omogoči kroženje vode v sistemu. Sistem je imel dve hibi: voda se je vseeno segrela in površina vode, kjer pride do dotika vode z zrakom, je velika. Tako se je rodil zadnji predlog v hladnih prostorih (izpod 0 stopinj C). Predlog je od dosedanjih najboljša rešitev. Pred 15 leti je prišla v Evropo amerikanska rešitev: zaprta razteznostna posoda, ki jo varuje varnostni ventil posebne konstrukcije. Ta rešitev ima neke »1 nPnevmatskega_ transporta bilo zanimivo za iznajditelja prav veliko težav. Jekleni radiatorji sb DIN_ (slika 4), ki naj bi odpravil omejitve. Tako je uporabna le za • Nsn!?st.av’li klasični sistem to, da rii nevarno kot so visoko- imeli kratko življenjsko dobo. prejšnje hibe. Posoda naj bo učinek do 300.000 kcal/h prak- •veSbni-V- . iu, ua m nevarno koi so visoko- micu 11 Ntik turanja Peska preko gu- tlačne parne naprave. Že v prvi Tovarne so začele resno razisko- • flNsk traKov’ vgradiE nad ka- izvedbi so postavili varnostno vati vzroke. Široke analize so (P- Sj| e stroje dodatne bunkerje razteznostno posodo, ki je bila ugotovile, daje vsemu kriv kisik, 'k^lišav6 -Se za moiJ Prahu, ki vse te last- ■ st,Utno zmanjšujejo- z 1 Mj Poromat 40 želimo 1 tMa etlJ$ko proizvodnjo pro-! liva. Ta pro- 1 -ti °!ih pJe Potekala do sedaj na rOrnmat -30 m tolnmo čim manjša azdolja « 0 0(3 volumen vode NOVI POČITNIŠKI DOM Pred letošnjo turistično sezono je bila v prvih dneh junija svečana otvoritev novo-urejenega objekta počitniškega doma v Vele m Lošinju. To je v zadnjih dveh letih že drugi počitniški dom, ki ga je podjetje IMP uredilo za oddih članov kolektiva in njihovih svojcev ob morju. Nova stavba počitniškega doma, ki letos sprejema prve goste, je preurejena iz bivših šolskih prostorov. Z večjo prezidavo in adaptacijo sta v njej urejeni kuhinja in jedilnica za okrog 100 obrokov hkrati. V stavbi je 52 postelj in skupno s starim domom, ki jih ima 24, je sedaj v Lošinju prostora za 76 nočitev. Novi počitniški dom je prav gotovo lepa pridobitev za člane našega kolektiva saj so se jim s tem ustrezno izboljšali pogoji letovanja tudi na Lošinju. E. S. ZDRAVNIK SVETUJE • ZDRAVNIK SVETUJE • ZDRAVNIK SVETUJE # ZDRAVNIK SVETUJE • ZDRAVNIK SVETUJE PRED ODHODOM NA MORJE * Že dolgo je znano, da obmorska klima zdravilno vpliva na razne bolezni, pa tudi zdrav organizem se ob morju okrepi, tako da je sposoben kljubovati dodatnim naporom v jesenskih in zimskih dneh. Ze dalj časa opazujejo pojav, da obmorska klima zlasti močno vpliva na tiste ljudi, ki so spremenili svoje okolje, znatno manj pa na domačine. Kljub pretežno ugodnim vplivom obmorske klime pa ne smemo prezreti raznih nevarnosti, ki pretijo ljudem ob prihodu v novo klimatsko okolje. Pretirano sončenje in podhlajevanje imata neredko za posledico prehladna obolenja, za katera so zlasti občutljivi otroci v predšolskem obdobju. Prevelika količina sončnih žarkov pogosto pripelje do hudih opeklin ali celo do_ sončarice. Pogosto zdravniki opažajo, da se po pretiranem sončenju pojavljajo rane na želodcu in dvanajsterniku. Pri starejših in debelih osebah pa mnogokrat pride celo do nenadne oslabelosti in odpovedi srca. Ob vseh teh nevarnostih bi si dopustnik, ki je črnogled, verjetno premislil in se odpovedal prijetnostim, ki jih nudi morje. Toda narava je obdarila človeški organi- zem z regulacijskim mehanizmom, ki skrbi, da se človek v novo nastalem okolju čimpreje prilagodi. % Nekateri ljudje le težko prenašajo klimatske spremembe, drugim le-te prijajo. Osebe, ki so suhe, mnogo lažje prenašajo vročino, ker imajo vččjo telesno površino glede na svojo težo ter zato lažje oddajajo povečano količino telesne toplote v okolje. Tudi regulacijski mehanizmi, ki pojačano delujejo v novem okolju, se lahko izčrpajo. Vsako pretirano izpostavljanje sončenju ali premrzli vodi lahko vodi v stanje izčrpanja, katerega posledice so oslabelost, izguba apetita in naknadno pojava najrazličnejših vnetij. Tako stanje na srečo traja le nekaj dni, organizem si zatem opomore, pojavi se dobro počutje, ki je znak dobre prilagoditve na spremenjene klimatske pogoje. ZRAČNE KOPELI delujejo v prvi vrsti na dihalne organe. Zaradi stalnega izhlapevanja morske vode se tvorijo v zraku aero-soli, bogate z minerali morske vode in jodovimi solmi, ki ugodno vplivajo predvsem pri kroničnih bronhitisih, astmatičnih stanjih, povečanih ton- zilah in vegetativnih živčnih motnjah. SONČNE KOPELI močno vplivajo na presnovo organizma, zato so lahko dvorezen nož. Rdeči in infrardeči žarki delujejo na toplotno in vodno ravnotežje, violični in ultra-violični žarki pa sodelujejo v tvorbi vitamina D in barvila melanina, ki daje koži značilno porjavelost. Če sončna energija ni postopno in pravilno dozirana, lahko povzroči opekline ali celo son-Č3rico MORSKE KOPELI imajo svojstven učinek na kožo in mišičevje ter posredno odlično deluje proti povišanemu pritisku pri nevrovege-tativnih motnjah, pri boleznih žlez z notranjim izločanjem in tudi pri infarktu srca, če je po njem preteklo vsaj šest mesecev ter se oseba nahaja v dobri fizični kondiciji. Prvi dan izpostavimo sončenju samo noge za 5 minut, šele naslednje dni izpostavljamo soncu tudi dmge telesne površine postopoma od ene do več ur dnevno. Veljalo bi upoštevati naslednja pravila: 1. pred prvo sončno kopeljo naj vas pregleda zdravnik 2. čuvajte pred sončarico zlasti otroke 3. ne sončite se med 11. in 16. uro 4. na plaži imejte glavo pokrito 5. ne uživajte na plaži alkoholnih pijač, lahko pokvarljivih jedi in maščob 6. pred sončenjem natrite kožo z oljem ali kremo, zlasti občutljive za sončne žarke so svetlolase osebe- In še kratek nasvet zdravljenje sončarice: j Bolnik spada v hladei* senčen prostor. Vzglavje ' ' k .iM Če j pojavi otrdelost tilnika, koj pokličimo zdravnika. « dr. BORIS STOP^ bo visoko, na glavo pa ^ damo vrečko z ledom. pri zavesti, mu dajemo h* ne limonade in čaje. č , V CENTRALNI KOMISIJI V zadnji številki Glasnika je bila objavljena kompleta8 nova sestava organov upravljanja v podjetju In v obratih-Pri tem pa smo naknadno ugotovili, da ni bila objavljen8 celotna sestava dveh centralnih komisij, ta izpad pa v nadaljnjem popravljamo: Komisija za delovna razmerja, štipendije in strokovno izobraževanje: 1. BERNETIČ Boris - TEN, predsednik 2. ŽAGAR Slavko - CKV Ljubljana 3. BUKOVEC RUDI - TRATA 4. Sekretar obrata - TEN 5. GRUDEN Anton - CKV Maribor 6. LOPATIC Franc — skupne službe 7. PRUŠEK Ludvik - zastop. sind. 8. GRIČAR Franc - Elektromontaža 9. MIHELČIČ Miran - skupne službe Komisija za razvijanje sistema delitve dohodka i*1 osebnih dohodkov: 1. MARTINC Ciril - Elektromontaža, predsednik 2. REMEC Aleksander - skupnne službe 3. PRIMC Anton - CKV Ljubljana 4. PER Karlo - TRATA 5. FLORJANČIČ Franc - TEN 6. Predsednik sind. organizacije 7. Predsedniki obratnih komisij $e V< Ol hi V M h je N 0 Č n v č si v P v s t t 5 1 I I I ]