PoStnina plačana t gotovini.	^	   '	’	Oena	Din	2*
Izhaja vsak dan zjutraj razven	„ ,	.	.
v ponedeljkih in dnevih po praz.	Rokopisov ne vračam*,
nikih. - Posa,nežna Številka	B —	j.	. B___________________________ l—l	^	TU	II	~ ^ P°	“	g°V°rU'
Din 1 —, na 16 straneh Din 2'—,	KEB ~BSSj k§Em /BrM&ilffluSgnj	Uprava
mesečna naročnina Din 20 —, za	j&£	fifatif	Bšu	Wf8f	jfi	tBIHm	t/Smf jSsf Bfflf JtiSpf	V Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68.
tujino Din 30'—. Uredništvo v	E&M	M?	jEgV	Jt£J	ESU jflHf B	KB	19H	B&ft	ffl&f	Afiff	Podružnica v Mariboru, Aleksan-
Ljuhljani, Gregorčičeva ulica 23.	OBt	BSBLjKM	rIlM	bIhL	JkF/St BW	IIkL	W^k’lr	P l fli T^F JStC JgSff	[drova cesta SL 24, telefon 29-60.
Telefon uredništva	^pr	^H^PlK#	SiBt	S^m0	Podružnica Celju,
Št. 114	Ljubljana,	nedelja,	dne	12.	oktobra	1930	Leto	L
Važni momenti v splošni politiki Francije
Kzid nemških volitev in propaganda proti mirovnim pogodbam stfa izzvala krizno razpoloženje v javnem mnenju - Splošni sirankarsko-politični položaj - Leini kongres največje francoske siranke - Kongres odobrava Briandovo politiko in odklanja revizijo .mirovnih pogodb
Pariz, 10. oktobra. Pozornost tukajšnjih političnih krogov je obrnjena v tem hipu v Grecooble, kjer se je včeraj sestal letni kongres radikalne in socijalno-radikalne stranke, po številu poslancev največje stranke v Franciji. Letošnji kongres te stranke se vrši v hipu, ko preživlja orijen-tacija splošne francoske politike brez dvo-ma precejšnjo krizo, vsled česar zadobiva politično zborovanje, na katerem ima zavzeti tako močna stranka načelno stališče glede najvažnejših problemov notranje in zunanje politike, še posebno pomembnost.
Kriza javnega mnenja.
Kriza, ki karakterizira sedanji politični moment, je predvsem kriza javnega mnenja, ki so ga dogodki zadnjih mesecev spravili iz ravnotežja in ga vznemirili. Ti dogodki so so začeli z izpraznitvijo Porenja, Kateremu je sledilo potem eno razočaranje *a drugim: nemške volitve, Hitler, kampanja proti mirovnim pogodbam, dogodki v Avstriji, stališče Italije glede pomorskega sporazuma, nemška propaganda itd. Vse to je vplivalo od dneva do dneva na javno mnenje in ustvarilo v njem mučno zavest, aa je po desetih letih >konsolidacije miru«
zunanje-politični položaj resen in nepovo-
ji" •	’ ki jih povzročajo zunanji do-
godki prevladujejo nad vsemi drugimi zadevami v obliki občutka, da je preorijen-tacija potrebna predvsem glede zunanje politike. Desničarski listi ne opustijo nobene priložnosti, da bi ne očitali Briandu, da so prišla vsa bridka razočaranja v času, ko on vodi zunanjo politiko, pri čemer da je padal iz ene napake v drugo, med katerimi naj bi bila največja predčasna evakuacija Porenja. Potrebna da je zunanja politika, ki bo slonela na drugačnih podlagah, in ker je dosedanja imela svojo podlago v nekakem »zaupanju v dobro in pošteno voljo Nemčije«, naj novo zunanjo politiko karakterizira nasprotno načelo, t. j. načelo nezaupanja in temu načelu doslednega nastopanja.
Dva tabora, dvoje naziranj.
Briand in njegova zunanja politika pa imata zaupanje večine parlamenta in tako je mogel francoski zunanji minister nastopiti v Ženevi z vso avtoriteto pri svojih prizadevanjih za utrditev miru v smislu federativne organizacije evropskih držav (Panevrope). Vendar velja tudi tu, da je trdnost zunanje politike odvisna od razmer v notranji politiki. V tem pogledu nam nudi sedanji francoski parlament (poslanska zbornica) sledečo sliko: Poslanci, ki jih jo 608, so razdeljeni na sledeče stranke in skupine: ljudski demokrati (democrates populaires) 18, republikanska demokratska zveza (Union republicaine dčmocratique) 87, demokratska in socijalna akcija (Action democratique et sociale) 31, levi republikanci (Republicains de Gauche) 66, socijalna in radikalna levica (Gauche sociale et radicale) 51, neodvisna levica (Indčpen-dants de gauche) 20, socijalni republikanci (Republicains socialistes) 16, francoska socijalistična stranka (Parti socialiste fran-cais) 14, radikalci in socialni radikalci (Ra-dicaux et radicaux socialistes) 114, socialisti 106, komunisti 9, neodvisni poslanci 40, brez skupine 12, drugih 7. Vsa ta pisana mnogostavnost pa postane znatno enostavnejša, čim si predočimo splošno delitev na podlagi običajnih parlamentarnih taborov. V tem pogledu tvorijo radikalci in socijalni radikalci ter socijalisti in komunisti levico, vse ostale skupine pa republikansko^ sredino in desnico. Kot drugod po svetu, je tudi v Franciji značilno obiležje levice internacijonalistično stališče vseh stopenj, od zmerne do skrajne stopnje, do-čim stojita sredina in desnica na doslednem republikansko-nacijonalnem stališču.
Politika radikalne in socijalno-radikalne stranke.
V praktičnem izvajanju svoje politike stoji radikalna stranka na doslednem levičarskem stališču, ki se očituje v prizadevanjih, da se ustvari podlaga za trajno
sodelovanje s socijalisti na podlagi tako-iinenovanega bloka levice (Cartel des gau-ches). Skupno s socijalisti in bližnjimi skupinami sredine so bili na vladi v 1. 1924, a od tedaj se jim ni več posrečilo vzpostaviti tak blok. Socijalisti bi radi videli, da bi imeli oni vodstvo bloka, dočim bi hoteli radikalci s svoje strani izrabljati socijaliste v svojo korist, namreč kot pomočnike, ki naj jim oomogočijo, da se ohranijo na vladi. V ta namen si skušajo pridobiti simpatije socijalistov s prilogaje-vanjem svojega lastnega socijalnega programa, ki bo menda doživel na letošnjem kongresu nov sunek na levo. Kar se tiče zunanje politike, se razume samo ob sebi, da odgovarja tozadevno stališče radikalne stranke glavnemu cilju notranje politike, da je torej če ne isto, pa vsaj mnogo bližje stališče socijalistov nego katerekoli druge stranke.
Z ozirom na kočljivost sedanjega političnega momenta bodo imele resolucije kongresa velik odmev. Le tedaj, če se kongres jasno in odločno izjavi proti revolucionar-
nemu socijalizmu v notranjosti in za odločno spoštovanje mirovnih pogodb napram zunanjemu svetu, pa bodo radikalni socijalisti lahko postali središče za novo zbiranje nacijonalnih sil, dočim si od poostrene opozicije proti Tardieuju in Briandu ne morejo po splošnem prepričanju mnogo obetati.
Kongres za Panevropo in proti reviziji mirovnih pogodb.
Pari*, 11. oktobra. AA. Kongres radikalnih socijalistov v Grenoblu je odobril Briandovo stališče v Ženevi, češ, da nihče ne bi bil mogel storiti v Ženevi tega, kar je storil Briand. To je zlasti poudaril Herriot. Kongres je soglasno sprejel resolucijo, ki izraža brezpogojno pristajanje radikalske stranke k politiki zavarovanja narodnih interesov, ter poudarja, da se sklada s formulo arbitraže, varnosti in razorožitve.
Grenoble, 11. oktobra, d. Na kongresu radikalnih socijalistov je podal Herriot, bivši ministrski predsednik, daljše poročilo o zunanji in notranji politični situaciji. Odobraval je v prvi vrsti Briandov načrt o
evropski federaciji. Obširneje je govoril o vprašanju revizije mirovnih pogodb. Poudarjal je, da ne deli nazorov gotovih politikov glede revizije, ker gotovo ne bi žr-te.r nekaterih določil mirovnih pogodb prinesla pravega miru. Sam je proti reviziji mirovnih pogodb iz leta 1919. Te pogodbe so posebne vrste, ki se jih ne more spremeniti, ne da bi se države odrekle Društva narodov. Gotove točke mirovne pogodbe sicer ne zaslužijo pohvale, toda one obstojajo.
Pred nastopom g. Brianda.
Pariz, 11. oktobra. AA. Poročajo iz Londona, da ima diplomatski dopisnik >Daily Telegrapliac razloga domnevati, da bo Francija, ki jo vznemirja Hitlerjevo početje, krav kmalu zaprosila angleško vlado za izjavo, kako stališče bi angleška vlada zavrela v primeru, če bi Nemčija zahtevala revizijo versailleskih pogodb glede Gdanska in poljskega koridorja, kakor tudi glede vprašanja razorožitve na kopnem, zlasti kolikor se to vprašanje tiče vojnih sil.
Velik govor ministra Semeca v Kosovski Mitroviči
Novi rudnik bo velike važnosti za čitev odlikovanj članom
Beograd, 11. oktobra. 1. Ob priliki včerajšnje svečane otvoritve rudnika Trepča pri Kosovski Mitroviči je imel minister za gozde in rudnike g. inž. Dušan Sernec na banketu pomemben govor. Spočetka se je minister v angleščini zahvailtil za vabilo in naglasil, da so ga zadivile tehnične priprave podjetja. Zatem je v našem jeziku dejal:
»Potujoč te poslednje dni po krajih Var-diarske banovine, sem opazil poileg očivid-nega napredka teh krajev tudi ostanke nekdanjega živega kulturnega in^ gospodarskega delovanja. Posebno pažnjo zahtevajo ostanki sijajnega rudarstva iz dobe srbskih carjev, predvsem Janjevo, Novo Brdo, pa tudi Trepča. Ostanki teh rudnikov so najboljši svedok, kako so bila rudna bogastva teh krajev cenjena po vsej Evropi, ker so bila med največjimi. Do tega razvoja ne bj bilo prišlo, da se niso zavzemali za to srbski carji sami, ki so vso svojo pažnjo posvečali rudarstvu. Da ni prišlo do tragedije srbskega naroda in do otomanske invazije, bi renesansa ne vzniknila v Italiji, nego v tej zibelki naše domovine. In morda ni le gol slučaj, da se moramo baš danes ob tej priliki, ko vse dela na to, da ti divni kraji ponovno vstanejo do &voje nekdanje veličine, zahvaliti pomoči Nj. Vel. kralja, modremu vodji in njegovi posebni brigi, ki jo posveča zibelki naše države. Napredek Vardarske banovine je očividen. Imeli smo priliko, da vidimo ustvarjanje velikih del — velikega trepčan-skega rudnika. Vse okolnosti kažejo, da se bo to podjetje razvilo ne le v korist teh
gospodarstvo vse države — Izro-uprave novega podjetja krajev, temveč da bo postalo velikega pomena za vse gospodarstvo naše države. Ko
sem si ogledal podjetje, sem moral ugotoviti velike tehnične prednosti tega podjetja in z radostjo moram povedati, da predstavljajo stroji kot tudi način dela zares zadnjo besedo rudarskih naukov in tehnike. Zaradi tega čestitam Vardarski banovini,čestitam vsej naši državi kot tudi inozemskemu kapitalu, ki je prišel k nam, da to svoje prepričanje preizkusim, da si je ta kapital, oziroma njegovi zastopniki v sve-sti važnosti svojih socijalnih dolžnosti in nalog in da bodo oni te svoje naloge v pogledu socijalnosti in svojih odmošajev napram delavcem v svrho lajšanja njihovega napornega dela vršili vestno in da jih bodo vsestransko zadovoljili, kot so to že začeli dokazovati.«
Zatem je g. minister v francoščini dejal, da je Nj. Vel. kralj v želji, da da svojemu priznanju glede naporov te družbe in za njeno dosedanje delo viden znak, izvolilo odlikovati člane uprave z redom Sv. Save
I.	reda, g. Božo Banca in g. Alfreda Cho-sterja Betyja, II. roda g. Sokolova, g. Lu-T ^"fcija in še nekatere druge. Minister inž. Sernec je prečita! kraljev ukaz in izročil odlikovanja, kar so vsi prisotni odobravali. Ta velika pažnja Nj. Vel. kralja je napravila zelo ugoden vtis na vse prisotne. Minister Sernec se je nato v spremstvu članov uprave rudnika poslovil in odpotoval v Beograd. Ostali povabljenci pa so si ogledali rudnik. Davi ob 5. uri so se vrnili zadnji izmed njih v Beograd.
Pogreb žrtev zrakoplova »R101«
Turobnemu sprevodu 48 mrtvaških voz je prisostvovala ogromna
množica ljudi
London, 11. oktobra. AA. Davi ob osmih se je pričel s primernimi obredi in slovesnostmi pogreb žrtev zrakoplova »R 101«. Ob ulicah so stale ogromne množice, ki so globoko pretresene in tihe gledale dolgi in turobni sprevod, ki se je vil skozi londonske ulice na postajo v Custonu. Od tu bodo odpeljali krste v Cardington, kjer bo pogreb žrtev v skupni grobnici. Pogreb skozi London je bil civilnega in vojaškega značaja. V sprevodu so igrale žalostinke tri vojaške godbe. Pogreba so se udeležili oddelki vojske, mornarice in letalstva.
Ob ulicah ni bilo vojaštva in red je vzdrževala policija.
Vsako trupi!o 48. žrtev je vozil armadni voz, ki so ga vlekli 4 konji.
Na čelu sprevoda je jahala policija na konjih. Za njo je korakal oddelek kralje-
vega letailstva s tremi kraljevimi venci in z venoi letalskega sveta in letalskih sil. Za njimi je sledilo 24 voaov. Takoj nato je korakal oddelek grenadirske garde z vencem armadnega sveta in godba valeške garde. Nato je prišlo ostalih 24 voz s krstami. Takoj za krstami »o korakali ministrski predsednik Macdonald in drugi zastopniki Anglije, dominijonov in Indije. Za njimi so šli sorodniki, letalski častnik, zastopniki raznih letalskih društev, mestnega sveta in drugih ustanov. Sledili so častniki dominijonov, atašeji inozemskih držav in častniki letalskega in admiralskega sveta.
Pri pogrebu je bila kraljeva mornariška godba in oddelek kraljeve mornarice.
Kakor računajo, je pokropilo včeraj žrtve, ki so ležale v westminstrski dvorani, približno 90.000 ljudi.
Povratek N j. Vel. kralja v Beograd
Beograd, 11. oktobra. 1. Davi ob 9. jo prispel iz južne Srbije v Beograd z dvornim vlakom Nj. Vel. kralj. Z njim se je pripeljal Nj. Vis. knez Pavle in spremljevalec general Dimitrijevih.
N j. Vel. kraljica v Bukarešti
Subotica, 11. oktobra. 1. Nj. Vel. kraljica se je danes pripeljala okrog 13. ure v Subotico z beograjskim brzovlakom. V mestu pa se ni ustavila, marveč je takoj nadaljevala vožnjo v Bukarešto.
Bukarešta, 11. oktobra. AA. NJ. VeL kraljica Marija je prispela danes v spremstvu dvorne dame Ele Hadžičeve in podpolkovnika g. Pogačnika v Sinajo. Popoldne je Nj. Vel. kraljica Marija odšla v Temešvar, kjer je posetila nekatere humanitarne ustanove.
Zadušnica za žrtve z »R 101« v Beogradu
Beograd, 11. oktobra. 1. V saborni cerkvi se je vršila danes zadušnica za žrtvami nesreče zrakoplova »R 101«. Zadušnico je opravil škol Mardarije. Prisostvovali so ji zastopnik kralja podpolkovnik Kilar, ministri general Hadžid, Marinkovič, Srškič in Ncudorfcr, poveljnik mesta general Tomič, admiral Wickcrhauser, ves diplomatski zbor, letalski častniki in mnogo Beograjčanov. Mestno občino je zastopal podžupan Stojadinovič. Po zadušnici je imel škof Mardarije govor, v katerem je v izbranih besedah slavil posadko zrakoplova »R 101«. Zatem je v imenu aerokluba govoril g. Sonder-majer. Po obredu so se zastopniki oblastev odpravili k angleškemu poslaniku Ilendersonu. Prvi mu je izrazil sožalje zunanji minister Marinkovič, za njim vsi ostali ministri, general-teta in drugi.
Sožalna brzojavka dr. Marinkoviča
Beograd, 11. oktobra. AA. Dr. Voja Marinkovič, minister zunanjih zadev, je poslal tole brzojavko britskemu ministru zunanjih zadev:
Njegovi ekscelenci g. Hendersonu, ministru zunanjih zadev, London. — V imenu jugoslovanske vlade hitim sporočiti Vaši ekscelenci izraze globoke bolesti, ki jo občuti naša država nad tragično smrtjo lorda Thomsona ter drugih žrtev pri katastrofi zrakoplova »R 101«. — Ma-rinkovič.
Dr. Marinkovič je prejel tale brzojavni odgovor:
Njegovi ekscelenci dr. Marinkoviču, ministru zunanjih zadev. — Globoko sem ganjen nad simpatijami, ki mi jih je Vaša ekscelenca izrazila, kakor tudi nad toplimi izjavami sožalja velikega jugoslovanskega naroda o priliki nedavne velike katastrofe. — Ilenderson.
Napredovanja in upokojitve
Beograd, 11. oktobra. 1. Po ukazu Nj. Vel. kralja je napredoval: sodnik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Senior Davorin iz I/4a v 1/3, na lastno prošnjo pa je bil vpokojen predsednik okrožnega sodišča v Novem inestu 1/3 dr. I o-leušok >—'
Jubilej reške resolucije
Skoraj prezrla je jugoslovanska javnost, da je minilo dne 3. oktobra 25 let, odkar bo položili hrvatski in istrski politiki s sprejemom reške resolucije nov temelj hrvatski in tudi jugoslovanski politiki. Kako silno je uplivala reška resolucija na vso javnost, se vidi najlepše iz tega, da se je še leta kasneje vodila vsa javna debata le okoli reške resolucije.
V resnici pa je pomenila tudi reška resolucija v naši politični zgodovini izredno pogumen in dalekoviden korak, ki je čisto pretrgal s preteklostjo in naredil prostor za čisto novo jugoslovansko politiko. Pri tem pa je povdariti, da ni bila tako odločilne važnosti vsebina reške resolucije, ko duh, ki jo je ustvaril in ki je vzbudil narodne sile k složnemu in skupnemu delu. Reška resolucija je na zunaj pomenila, da se zveže hrvatsko-srbski narod z madžarskim v svrho skupne borbe za pravice •madžarskega in hrvatsko-srbskega naroda. Dejansko pa je bila reška resolucija mnogo več, odločna napoved, da noče biti hrvatsko-srbski narod več objekt dunajske politike in da se ne pusti več izrabljati za boj Dunaja proti Pešti.
Mogočen: zadosti! je klic reške resolucije Dunaju. S svojim junaškim pohodom pod banom Jelačičem proti madjarskim irevolucijonarjem je rešil hrvatsko-srbski narod Avstro-ogrsko monarhijo. V zahvalo za to svojo veliko uslugo pa je dobil Bachove huzarje in najsilnejšo germanizacijo. Na drugi strani pa je vsled svoje podpore Dunaju izzval še madjarski pritisk, da je trpel dvojno. Pri tem pa so se tudi gospodarsko zanemarjale vse dežele, kjer so prebivali Srbo-Hrvati, da se je moral narod trumoma seliti v tujino in da je zaostajal ves razvoj naroda.
Večkrat so že skušali hrvatski in srbski voditelji z odločno borbo priboriti svojemu narodu njegove pravice, pa vsi ti poizkusi so bili zaman, ker so na eni strani bili Hrvati in Srbi izigrani od Dunaja in Pešte v medsebojnem boju, na drugi strani pa sta bila Dunaj in Pešta vselej složna, kadar je bilo treba zavreti razvoj našega naroda.
Temu stanju pa je nakrat napravil konec Supilo, ki je pravilno spoznal, da se mora najprej doseči sloga med Hrvati in Srbi, da se ti ne bodo več pustili izigravati od Dunaja in Pešte in da potem začno voditi svojo lastno politiko. In baš takrat je bil trenutek za samostojno jugoslovansko politiko nad vse ugoden. Dunaj in Pešta sta si bila v največjem medsebojnem boju in čeprav je posegel v razvoj dogodkov sam cesar, vendar ni bilo mogoče sestaviti ogrske vlade, ki bi imela večino v ogrskem parlamentu. Moral je priti feldcajgmajster Fčjčrvšry, da je sestavil manjšinsko vlado, a pomiriti duhov ni mogel in madjarska opozicija je še naprej vztrajala na uvedbi madjarščine v vojsko.
Ta boj Pešte proti Dunaju je hotel pravilno izkoristiti za Hrvate in Srbe Supilo in to je bil tudi namen reške resolucije. V boju proti Dunaju podpreti Pešto, skleniti z njo dogovor, da bo vse, kar bodo dosegli Madjari za sebe, veljalo tudi za Hr-vatsko in Slavonijo. S tem dogovorom bi bila tudi nujno afirmirana pozicija Hrvat-ske, ker bi ta na ta način aktivno posegla v potek dogodkov in postala zaveznik, do-čim je bila pr'eje le objekt politike. Kolikor je bila s tem oslabljena pozicija Dunaja, za toliko je bila utrjena pozicija Hr-vatske. Glavno pa je bilo to, da je bil zlomljen habsburški princip, ki je vladal le s tem, da je izkoriščal medsebojne boje nenemških naradov. Geslo: divide et im-pera! ni po reški resoluciji več veljalo za naš jug.
Največji in naravnost historičen pomen pa je imela reška resolucija, ker je otvori-la pot hrvatsko-srbskemu sporazumu. Iz reške resolucije je nujno sledila hrvatsko-erbska koalicija, ki je nato tudi pri volitvah zmagala in s tem omogočila, da se je morala madjaronska vlada v saboru umakniti vladi hrvatsko-srbske koalicije.
Na pravih temeljih lastne in složne politike je slonela reška resolucija in zato je imela uspeh, pa čeprav niso držali Madjari svojih obljub in čeprav je prinesel razvoj kasneje mnogo sprememb. A temelji ®o ostali neizpremenjeni in zgodovina je vedno in vedno potrdila, da je temelj vsega napredka jugoslovanskega naroda le v srbsko-hrvatski slogi. Ob jubileju reške resolucije naj znova oživi med nami ta velika resnica in zato s podvojeno silo na delo za edinstvo jugoslovanskega naroda!
Po rešitvi vladne krize na Romunskem
Kabinet za pomirjenje duhov in spravo med strankami — »Konec hegemonije Erdeljcev« — Nova vlada bo imela pet do šest mesecev življenja, do razpusta parlamenta v prihodnji pomladi
Bukarešta, 11. oktobra, n. Nova romunska vlada je sinoči prisegla. Po prisegi so se člani vlade s posebnim vlakom vrnili v Bukarešto, kjer je vlada imela svojo prvo sejo. S seje je bilo izdano poročilo za inozemske liste o sestavi nove vlade. Vsi današnji listi se obširno bavijo s položajem nove vlade in naglašajo, da je to kabinet za pomirjenje duhov in za spravo med političnimi strankami. Opozicija je sprejela novo vlado rezervirano. Tudi opozicijonal-ni listi naglašajo, da je Mironesoova vlada prav za prav vlada dr. Maniua št. 2. Levičarski listi naglašajo, da je Mironescu zelo šibek napram vsem onim intrigam v vladni manjšini in napram težkočam, zaradi katerih je padla vlada dr. Maniua. »Adeve-orul« piše, da je * novim kabinetom prenehala hegemonija Erdeljcev. V Mironescovi vladi je 8 ministrov iz stare kraljevine, dva sta Erdeljca, eden pa je iz Besarabije. Splošno mnenje v političnih krogih je, da ostane Mironesoova vlada kakih pet do šest mesecev. Meseca aprila ali maja pa bo najbrže kralj razpustil sedanji parlament in razpisal nove volitve, ki jih l>o izvedla nova koncentracijska ali uradniška vlada. Vlada, ki bo izšla iz novega parlamenta, bi imela biti vlada za kronanje.
Naloga nove vlade obstoji razen v po-mirjenju duhov tudi v tem, da skrči število generalov in zniža državni proračun za pet milijard lejev ter da pobija veliko
poljedelsko krizo, kakor tudi da ustanovi kmetijski kreditni zavod. Vlada bo prej-kone ukinila radi varčevanja vseh sedem oblastnih samouprav. Poleg tega bo naloga nove vlade tudi sprejem novega volilnega zakona in nekaterih nepopularnih gospodarskih zakonov.
Listi pišejo, da ostane dr. Maniu zaradi nekih poslov, ki jih mora izvršiti, še do
20.	t. m. v Romuniji, potem pa odide za tri mesece v inozemstvo. V njegovi odsotnosti ga bo zastopal kot predsednika stranke notranji minister Mihalake. Kralj Karel bo podpisal dekret, s katerim se odgodi parlament do 15. novembra.
Novi ministrski predsednik v Rumuniji Mironescu.
Državljanska vojna v Braziliji
Vladne čete in vstaši javljajo o velikih uspehih
Buenos Aičres, 11. oktobra. AA. Po vesteh iz Ria Granda do Sud so vstaši okrepili svoje postojanke. Predvidevajo, da bo velika borba na meji države Sao Paola, kjer so se osredotočili veliki oddelki. Njihova naloga je, ustaviti prodiranje zveznih čet, ki so se izkrcale na obalah Florionoipoiisa in ki jih podpira mornarica. Vstaši so zavzeli Loreno v državi Sao Paolo. Tudi jim je uspelo prekiniti železniško zvezo med Riom de Janeiro in Sao Paolom. Vstaši so pod poveljstvom generala Coste. Te dni so zavzeli mesto Boritos v državi Sao Pao-
lo.	Zvezne čete se osredotočujejo na meji države Parane. Odtod bodo prodirale proti severu. Izidor Dias Lopez, znani braziljski general in državnik, ki je vodil revolucijo v Sao Paolu leta 1924., je prispel v Porto Alegre .Sodeloval bo z revolucionarji. V severnih krajih Brazilije je polkovnik Sa-
vora zbral 10 tisoč mož in prodira v državo Bahio.
Rio de Janeiro, 11. oktobra. AA. Vladne čete so včeraj izvojevale pomembno zmago nad uporniki v državi Minas Geraes in nad revolucijonarci v državi Parani. Uporniki so se umaknili. V državi Rio de Janeiro vlada mir in red. Zvezne čete so zavzele Barbaceno in druga mesta po hudih bojih. Zvezna letala oskrbujejo z živili mesto Belles Orizonte, kjer so vladne čete obkrožene.
Pariz, 11. oktobra. AA. Po vesteh iz Buenos Airesa so vstaši po ljuti borbi zavzeli trdnjavo Rio Grande do Sud. Revo-lucijonarcd so imeli 3 mrtve in 13 ranjencev. Vstaši so pri tej priliki ujeli oddelek vojne mornarice 2 oficirjev in 19 mornarjev.
Položaj koroških Slovencev ob desetletnici
Obupno stanje jezikovno-kulturnega življenja naše manjšine Politika teptanja svečano danih obljub tudi na Koroškem
Celovec, 11. oktobra. Zadnji »Koroški Slovenec« objavlja pod naslovom »Desetletnica« članek, v katerem riše obupni položaj, ki je nastal za Slovence, ker koroška in zvezna vlada nista izpolnili niti ene izmed obljub, ki so bile svečano dane pred desetimi leti jugoslovanski manjšini. Glasilo naše manjšine navaja nato dobesedno glavni del sklepa koroškega deželnega zbora od 28. septembra 1920, ki se glasi: »V zavesti odgovornosti polne ure izjavlja deželni zbor v imenu od njega zastopanega ljudstva, da bo varoval slovenskim deželanom njihov jezikovni in narodni značaj zdaj in za vse čase in da bo za njihov duševni in gospodarski procvit enako skrbel kakor za nemške prebivalce dežele.
Natančna izpeljava teh načel se bo po končani združitvi sklenila z zastopniki Slovencev.« Deset let je minulo od tega;
Po svojih izvoljenih zastopnikih — nadaljuje koroški list — smo podali izjavo lojalnosti ter z nobenim dejanjem nismo kršili, četudi so nas nekateri zastopniki nemških strank večkrat izzivali. Pošteno smo dali vseh deset let državi, kar gre državi.
Kaj pa je dala Slovencem država? Kaj je storila, da nam ohrani za vse čase jezikovni in narodni značaj? Kaj je storila za naš duševni in gospodarski procvit?
Ves nemški narod prinaša ogromne žrtve, da ohrani svoje manjšine svoji narodnosti, jih uči ljubezni do materinskega jezika, jih uči zvestobe do značaja in običajev domače hiše, se pri tem sklicuje na naravna, verska in mednarodna načela, pri nas pa del istega nemškega naroda po šoli in javnosti ubija ljubezen do materinskega jezika, ugonablja zvestobo do značaja in običajev domače hiše, neguje zatajevanje lastnega naroda in si je tako vzgojil iz Slovencev ljudi, ki se sramujejo svojega slovenskega rodu, ki nočejo pouka svojega lastnega materinega jezika in ki se dajo celo izrabljati v proteste, če naj zavedni Slovenci dobijo trohico tistih pravic, ki jih Nemci proglašajo za naravno, versko in mednarodno priznanje. Kje je na Koroškem tista šola, v kateri se goji ljubezen do slovenskega materinega jezika? Kje je taka šola, ki nauči slovenskega otroka brati slovensko knjigo in pisati slovensko pismo? Niti svoji materi ne zna otrok več napisati pisma v materini besedi, ako se sam izven šole ni učil. Želimo in zahtevamo, da znamo vsi državni nemški jezik, a grajamo, da se nas ne uči materinega jezika, ker to, kar se rabi v prvem šolskem letu kot materni jezik, ni pouk, ampak edino' pripomoček za razumevanje z otroci.
Res, pričakovali smo, da bo obljuba, dana
pred desetimi leti, postala resnica, a vidimo le, da se koroške Slovence z vsemi mogočimi sredstvi cepi z namenom, da se naš jezikovni in narodni značaj ugonablja. Prišlo je že tako daleč, da se moramo ponekod že boriti za najvažnejše: za pouk veronauka v materinskem jeziku, in prišlo je že tako daleč, da se je posameznim šolskim vodstvom na prosto dalo, ali naj se poslužujejo nemške ali slovenske knjige. Gotovo bi se med učiteljstvom še našlo nekaj narodnopravičnih gospodov, ki čutijo nedoslednost med splošnimi načeli in prakso na naših šolah, a si načel ne upajo izvajati.
»Za vse čase se nam ohrani jezikovni in narodni značaj!«
A vsi taki spomini — zaključuje glasilo slovenske manjšine — nas nikdar ne bodo zapeljali, da bi v boju za naše narodne, kulturne in gospodarske pravice zapustili postavne poti. Ko vidimo padati naše domove, bomo podvojili svoje moči, da jih rešimo, bomo odpirali oči svojim nezavednim bratom, da vidijo namene njihovih navideznih prijateljev in bomo učili in širili ljubezen do domače zemlje, zvestobo do lastnih staršev, da imamo tako mirno zavest: storili smo po svojih močeh vse, da ohranimo svojim otrokom vse in vse tako, kar in kakor smo podedovali po svojih starših: Vero, jezik in dom njihov.
Predsednik avstrijske republike v Celovcu
Celovec, 11. oktobra, d. Danes ob 3. popoldne so prispeli semkaj predsednik avstrijske republike Miklas, zvezni kancelar Vaugoin in poljedelski minister Thaler, da prisostvujejo danes zvečer in jutri koroškim plebiscitnim slavnostim.
Jutri se sestane nemški parlament
Berlin, 11. oktobra, d. Novo izvoljeni državni zbor se sestane v pondeljek popoidne k prvi seji. Predsedoval bo kot najstarejši poslanec Herald (centrum). Seja je povsem formalnega značaja. Narodni socijalisti s Hitlerjem vred napovedujejo, da bodo k seji korporativno prišli v rjavih srajcah. Rjave hitlerjanske srajce pa so doslej na Pruskem prepovedane.
Zaščita civilnega prebivalstva proti kemični vojni
Bruselj, 11. oktobra. AA. Mednarodna konfe renca Rdečega križa je sprejela resolucijo o zaščiti civilnega prebivalstva proti kemični vojni.
Pred koncem preiskave radi Vrhpolja
Trst, 11. oktobra, n. Preiskava o atantatu s Vrhpolju se bliža koncu. »Popolo di Trieste« danes ponovno javlja, da bo policija tekom prihodnjega tedna izročila sodišču nekaj oseb, ki so v zvezi z atentatom. Rezultata svoje preiskave policija noče izdati, niti se ne da zvedeti za imena aretirancev. Neka oseba, ki ima vpogled v preiskavo, čeprav ne vrši nikakšne službene funkcije, je uredniku lista izjavila, da se je nabralo v goričkih zaporih zelo mnogo ljudi in da ima policija z njimi in z njihovim zasliševanjem ter z ureditvijo podatkov, ki se nanašajo posredno ali neposredno na atentat, mnogo posla. Dognanih je mnogo zanimivih momentov in so iztaknili celo konja, ki je bil vprežen v voz, s katerim so se atentatorji pripeljali in po izvršenem umoru odpeljali.
Z izsleditvijo tega konja, poroča list, je preiskava prešla v tretjo zanimivo fazo. Prva faza e imela za bazo sledove čevljev, druga je omogočilo s pomočjo policijskih psov odkritje smeri, v katero so atentatorji pobegnili. Po izpovedi nekaterih ljudi je bila policija prvotno prepričana, da so atentatorji, ko so prišli v Vipavo, izginili v gozdove. Sedaj pa so ugotovili, da so se pripeljali z nekim vozom, in baje je o ra v točno znano, da so se po atentatu odpeljali z istim vozom. Iz Ajdovščine preko Vipave so šli peš po stranskih poteh do Vrhpolja. Medpotoma jih je opazilo nekaj ljudi, ker pa so imeli lovske puške, se nihče zanje ni brigal, meneč, da so lovci.
Po izvršenem atentatu so nekateri mimoidoči baje videli, kako se je nekaj ljudi potikalo okrog šolske zgradbe. Neki človek je baje celo opazil plamen ob izstrelku ter v svetlobi tega plamena videl dve ali tri osebe, ko so streljale.
S tem je dokazano, pravi list, da je bilo več atentatorjev, katere je pa treba sedaj identificirati. Isti list pa je še včeraj trdil, da je znano, kdo so atentatorji. Danes tega več ne ve, pa vendar naglaša, da so atentat izvršili člani neke teroristične organizcije, ki deluje po vsej goriški pokrajini. Končno pravi list, da so člani te nove teroristične organizacije nameravali izvesti še nekatere atentate. Tako so n. pr. hoteli razdejati neki most v goriški pokrajini. Njihova namera pa jim ni uspela, ker — most še stoji. Zaradi vsega tega so bile izvršene mnoge aretacije v Gorici in vzdolž vipavske doline.
Na prvi strani je »Popolo di Trieste« objavil deset mastno tiskanih vrst. Zgraža se nad nekimi mladeniči, ki so v neki vasi v goriški pokrajini baje slavili atentat na fašistovskega učitelja Sottosantija. Tako se morejo, pravi list, ponašati samo divja plemena v Afriki, če ubijejo belega človeka, ki ga smatrajo za svojega so vražnika.
Velik uspeh prve balkanske konference
Dunaj, 11. oktobra, d. Atenskemu dopisniku »Neue Freie Presse« je predsednik jugoslovanske delegacije profesor Jonič označil v daljši izjavi praktične uspehe balkanske konference. Omenil je, da so rezultati konference daleko presegli vsa pričakovanja, zlasti v pogledu mnogih gospodarskih vprašanj. Konferenca se ni samo omejila na razne želje, marveč je tudi sprejela praktične predloge, da se oživotvori zveza balkanskih držav. Mi nismo mogli pričakovati, da bi se dosegli boljši uspehi na političnem polju. Za naše vlade je pripravljen teren in one imajo odločati.
Razpis licitacije
Beograd, 11. oktobra. Direkcija državnih železnic v Sarajevu razpisuje za 13. november licitacijo za nabavo škriljevca in pribora za pritrjevanje škriljevca.
Poroka bolgarskega kralja
Rim, 11. oktobra. AA. Bolgarski kralj Boris je včeraj popoldne dopotoval v Italijo. Danes pričakujejo njegovega prihoda v kraljevski rezidenci San Rossore. Prirede mu svečan sprejem z velikimi častmi.
Rim, 11. oktobra. AA. Rimska »Tribuna« poroča, da je jako verjetno, da se bo poroka italijanske princese Giovanne in bolgarskega kralja Borisa vršila že 26. t. m. in sicer po katoliškem obredu. Glede kraja, kjer bo poroka, se še ne ve nič gotovega; verjetno pa je, da bo to v Assisi.
Smrtna letalska nesreča v Pragi
Praga, 11. oktobra, n. Danes dopoldne ob 9'30 je štabni kapetan Knjažikovski s svojim letalom padel na neko vojašnico. Aeroplan je bil popolnoma uničen, pilot pa se je ubil. Del aparata je padel na nekega vojaka in ga težko ranil.
Sedemnajst kmetov ustreljenih v Rusiji
Varšava, 11. oktobra. AA. Po poročilu iz Lje-ningrada je bilo v Brianku ustreljenih 17 kmetov, ki so bili nedavno tega napadli tamošnjo poljedelsko zadrugo. Pri napadu je bilo ubitih 19 članov zadruge.
Jugoslovanska izseljenka izginila iz vlaka
Pariz, 11. oktobra. AA. »Le Journal« poroča iz Cherbourga, da je med potniki, ki so se 8 posebnim vlakom odpeljali iz Pariza v Cher-bourg, da se tam vkrcajo na prekooceanski parnik »Leviathan«, bila tudi jugoslovanska izseljenka Jovanka Kozak, stara 60 let. V trenutku, ko se je vlak ustavil v Cherbourgu, Jo-vanke Kozak ni bilo več v vlaku. Vsi poskusi, da jo najdejo, so ostali brez uspeha. Starko je še tri ure prej videl neki potnik, ki ga je ona prosila, naj pripazi na njeno prtljago. Pristojne oblasti so uvedle preiskavo.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 11. oktobra, d. Vremenska napoved metereološkega zavoda za jutri: Nestalno vreme. Najbrže močno oblačno. Nagnjenje k padavinam.
25 leinica resice resolucije
Jubilej brvaisko-srbskega sporazuma ier složnega Jela za zmago jugoslovanske misli
Opatijski sestanek
Ostra notranja politična kriza, ki je zavladala v avstro-ogrski monarhiji, vsled zahteve madjarske koalicije, da se uvede v armadi madjarski komandni jezik, je tudi silno poostrila notranje političen položaj na Hrvaškem. Vse hrvaške stranke so zavzele svoje stališče do ogrske krize, zlasti odločno pa hrvaška opozicija. Da hi bil pa nastop opozicije tem močnejši, so skušali nekateri voditelji doseči sporazum med strankami za složen nastop. V ta namen se je vršila dne 27. maja 1905. zaupna konfeprenca poslancev, kateri je predsedoval poslanec Rubetič, poslanec dr. Vrbanič pa je predložil načrt za kooperacijo vseh strank sabora, da bi se tako organizirala odločnejša borba proti vsakemu prizadevanju, ki naj bi oslabilo zakonite pravice hrvatskega jezika kot uradnega jezika v vseh javnih poslih Hrvaške in Slavonije. Poleg tega je bilo sklenjeno, da se izvoli odbor trojice (dr. Derenčin, dr. Frank in Stepan Zagorac), ki naj izdelajo podroben predlog za skupno akcijo opozicijonalnih strank.
Vršile so se nato številne konference med hrvaškimi strankami, tekom katerih se je izkazalo, da gre stranka Starževičeva prava svojo Pot, da narodna stranka vstraja na unionističnem stališču in da se more doseči samo delen sporazum opozicijonalnih strank.
Da se podrobno določi vsebina sporazuma, so ae sestali hrvatski in dalmatinski poslanci dne 15. septembra na predkonferenco v Opatiji, ki
je trajala 3 dni in na kateri se je sklepalo o treh predlogih: o Vrbaničevem, Miličevem in Trumbičevem.
Vrbanič je predlagal, da bi se moralo zahtevati najprej to, da Madjari popravijo vse kršitve pogodbe in da jih Hrvati podpirajo šele potem, ko bodo respektirali hrvatski jezik.
Vicko Milič je predlagal, da se izvrši zedinjenje Dalmacije z Hrvatsko in Slavonijo po zakonitih činiteljih: po dalmatinskem, hrvat-skem in ogrskem saboru. Obenem pa se vrše pogajanja s koalirano opozicijo v Pešti za asa-nacijo političnih, ustavnih, parlamentarnih, finančnih in gospodarskih razmer v Hrvatski in Slavoniji. To začasno in neobhodno potrebno sanacijo imajo v svojem delokrogu izvesti avtonomna vlada v Zagrebu in skupna vlada v Pešti.
Oba ta dva predloga sta bila odklonjena. Sprejet pa je bil predlog, ki ga je predložil dr. Trumbič in čegar duševni oče je bil Supilo.
Po sprejemu Trumbičeve resolucije, je bilo sklenjeno, da se vrši plenarni sestanek poslancev na Beki, dne 3. oktobra. Iz Zagreba so prišli na konferenco zastopniki hrvatske stranke prava in dr. Vrbanič, ki ni pripadal nobeni stranki. Iz Dalmacije pa člani kluba hrvatske stranke in dr. Maistrovič od »čiste« stranke prava. Kot gosti so prisostvovali konferenci tu-dičlani hrvaškega istrskega kluba. Po daljšem
fiosvetovanju je bil Trumbičev, oziroma Supi-ov predlog v celoti sprejet in to je bila reška resolucija.
Besedilo rešite resolucije
Povodom političnega stanja, v katerega jo prišla monarhija vsled krize na Ogrskem, so s© sestali hrvatski zastopniki v svrho, da določijo svoje stališče do tega stanja in da označijo smer političnemu delu hrvaškega naroda v vprašanjih, ki so nesporna in vsem skupna, a pri tem brez prejudica na načelno stališče, na katerem se bore v parlamentarnem življenju bodisi kot člani posameznih klubov, bodisi kot poedinci.
Hrvatski poslanci so mnenja, da so se-oanje javne razmere v Ogrski nastale vsled borbe, ki gre za tem, da pride kraljevina Ogrska postopoma do popolne državne samostojnosti.
Hrvatski poslanci smatrajo to težnjo za upravičeno, že zato, ker ima vsak narod pravico, da svobodno in neodvisno odloča o svojem bitju in svoji usodi.
Hrvatski poslanci so prepričani, da sta oba naroda, hrvatski in ogrski, ne saino z ozirom na njih zgodovinske odnoSaje, temveč še bolj iz ozira na činjenico neposrednega sosedstva in na realne potrebe svojega življenja ter medsebojne samoobrambe navezana eden na drugega ter da morata vsled tega izbegavati vsak povod in vzrok za medsebojno trenje.
Izhajajoč iz teh predpostavk smatrajo hrvatski zastopniki za svojo dolžnost, da se bore vzporedno z ogrskim narodom za dosego vseli državnih pravic in svoboščin v prepričanju, da bodo te pravice in svoboščine v korist hrvatskemu in ogrskemu narodu; s- tem pa se bodo položili temelji za trajen sporazum obeh narodov.
Dosega te svrhe, namenjene obojestranski koristi, je odvisna najprej od reinkor-poracije Dalmacije kraljevinam Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji, katerim že virtualno in pravno pripada.
Da se more pričeti s pripravami za re-inkorporacijo Dalmacije, je treba najprej odstraniti sedanje neznosne parlamentarne *a upravno politične razmere v Hrvatski in Slavoniji in uvesti take razmere, ki bodo odgovarjale potrebam kulturne zemljo in zahtevam ustave in svobode, kakor ®o zajamčene po svobodoumnih ustavnih odredbah, kakor so v glavnem: volivni red, ki bo omogočil in zasigural volitev takšnega narodnega zastopstva, ki bo veren izraz ^©preprečene in svobodne volje naroda; Popolna svoboda tiska z odpravo objektivnega postopanja in uvedbo porote za tiskovne in politične prestopke; svoboda sestajanja, združevanja in izražanja misli; ustvaritev sodniške neodvisnosti, zajamčene vsakemu sodniku z nepremestljivostjo
in neodgovornostjo za sodna dela; ustanovitev izrednih instanc upravno-državnega sodišča za zaščito interesov in političnih pravic državljanov proti upravni samovolji; ustanovitev posebnega sodišča za kazensko odgovornost vseh javnih činovnikov za kršitev zakona.
Hrvatski poslanci so prepričani, da se more trajen sporazum med hrvatskim in ogrskim narodom doseči najhitreje s točnim in strogim izvajanjem pravic hrvatskega naroda, obseženih v veljavni hrvat-sko-ogrski nagodbi ter s spremembo od-nošajev, ki spadajo v področje poslov, ki so danes Hrvatski in Ogrski skupni kakor tudi z zapadnim delom monarhije, in to na način, da bo hrvatskemu narodu osiguran samostojen političen, kulturen, finančni in splošno gospodarski obsitoj ter napredek.
Z naravnim razvojem dogodkov bo ugod-no uplival vsak napredek naroda v Hrvatski, Slavoniji in Dalmaciji tudi na razmere našega ljudstva, ki živi v drugih deželah, zlasti na one, ki so v najbolj izpostavljenem kraju, v posest rimi Istri.
Da se morejo izvesti in uresničiti ta tu pcvdarjena načela in, težnje in zahteve, se izvoli odbor petrih poslancev, ki ima še na-daljno nalogo, da razgrne in pripravi za rešitev še druga vprašanja, ki so našim deželam skupna ali pa so v korist splošnemu blagru naroda.
Iz sestanka hrvatskih narodnih poslancev.
Reka, 3. oktobra 1905.
Predsednik: dr. Pero Čingrija. Dr. Roko Ameri, dr. Ivan Banjavčič, Erazmo Borčič, Lovro Borčič, dr. Melko Čingrija, dr. Ante Dulibič, dr. Eduard Grgič, dr. August Ha-rambašič, dr. Nikola Kotnič, Milan pl. Kie-pach, dr. Pero Klaič, dr. Ivan Maistrovič, dr. Ivan Mangjer, dr. Ivan Marovič, Vicko Matas, Vicko Milič, Anton Radič, Mato Ra-dimiri, Nikola Ribičič, 'Cvjetko Rubetič, Ivan Šašel, dr. Ivan Štamouh, dr. Ante Tresič-Pavičič, dr. Ante Trumbič, Grga Tu-škan, Antun Uoovič, dr. Fran Vrbanič, dr. Adam Verona, dr. Božo Vinkovič, Stje-pan Zagorac.
Naknadno so še podpisali resolucijo poslanci Biankini, Carič, Vukovič in dr. Ma-žuranič, dočim so odklonili podpis dalmatinski poslanci Perič, Korlact, Ivkovič, Zaffron, dr. Maistrovič pa je kasneje postal iz navdušenega zagovornika odločen •nasprotnik resolucije.
V odbor peterice pa so bili izvoljeni: dr. Pero Čingrija, Vinko Milič. dr. Ante Trumbič, dr. August Harambašič in Stjepan Zagorac.
Po sprejemu reške resolucije
Takoj po sprejemu reške resolucije so odšli “lani reške eksekutive v Zagreb, da se dogovore s strankami o koaliciji na temelju reške re-bilUR^6' 0 tem medstrankarskem sestanku je “• oktobra izdan komunike, v katerem se
>D »Bi,n Pravi: ske sV arambašič in Stepan Zagorac od hrvat-od j., nk® Prava, dr. Lorkovič in dr. Dežman z«atonVal8ke naPrRdne stranke, dr. Neuman kot voniii e ,>zc*ružene hrvatske opozicije v Sla-selbjtu’ Stjepan Radič kot predsednik hrvatske Pribifl6. ®tr;luke, dr. Medakovič in Svetozar Cihlar 23 8rbsko samostojno stranko, dr. uredništ111 ^an Marjanovič kot zastopnika ciji jn va j^Obzora« so sklepali o reški resolu-je SterS^ n1 lš.em posvetovanju, s katerega pa 80 skliči J ^ odšel predčasno, sklenili, da strank za t te^om oktobra nova konferenca nih	uftvaritev	koalicije	vseh opozicijonal-
m«ksk us*"1'” ^
stranknCi^-„na^ bi obsegala te-le stranki: hrv.
P ava, hrvatsko napredno stranko,
Odmev na Madjarskem in v Avstriji
Je bil odmev reške resolucije zelo ugoden in v »Obzoru< je napisal grof Apponyi članek, v katerem zagotavlja Hrvatom, da se bodo Madjari borili s Hrvati za njih pravice. Tudi Kossuth sam je v istem smislu govoril hrvatskim zastopnikom. Na vse te lepe obljube pa so Madjari že po dveh letih čisto pozabili. Avstrijska vlada pa je sprejela reško resolucijo s silno nejevoljo in nekatere stranke so jo smatrale naravnost za veleizdajo. Imela pa je resolucija ta učinek, da so na Dunaju spoznali, kako silno so zanemarjali Dalmacijo in da so vsled tega sklenili, da se prične delati za napredek Dalmacije. Ali tudi ta sklep je ostal le na papirju.
Zadrska resolucija
Veliko važnosti je bilo, kako stališče zavzamejo do reške resolucije srbske stranke. Da se srbske stranke med seboj o tem dogovore, je bil sklican 16. oktobra v Zadru sestanek srbskih strank. Od dalmatinskih poslancev Srbov in zastopnikov stranke je bilo navzočih 13, iz Hrvatske pa 10 zastopnikov. Predsednik sestanka je bil dr. Anton Pugliesi. Dne 17. oktobra je bila sprejeta resolucija, ki je dobila ime zadrske resolucije. V tej resoluciji se med drugim pravi:
Težnja vsakega naroda je, da sam odloča o svojem bitju in o svoji usodi in ta težnja mora izzvati simpatije vsakogar, ki je tudi za svobodo. Današnjo borbo madjarskega naroda pozdravljamo tembolj radostno, ker je ta državni skup, proti čemur je naperjena vsa mržnja, z vso silo oviral in še danes ovira razvoj naše domovine hrvatskega in srbskega naroda. Treba pa je najti sporazum tudi z vsemi nemadjar-skimi narodi Ogrske. Zato so srbski poslanci za reško resolucijo, zahtevajo pa, da se dajo realne garancije, da se bodo izpolnile zahteve Hrvatske in Slavonije. Stoječ na tem stališču pričakujemo, da bodo tudi madjarske koalirane stranke spremenile svoj odnošaj do nemadjar-skih narodov v Ogrski. Priznati pa se mora tudi popolna ravnopravnost srbskega naroda s hrvaškim. Obenem se izvoli odbor treh oseb, ki naj se dogovori z brati Hrvati za skupen nastop.
Tudi italijanski poslanci so sklepali o reški resoluciji, a sklenili, da si pridrže svobodne roke.
Reška resolucija je nato prišla pred hrvatski sabor in se je na njem razpravljalo v sejah od 23. novembra do 11. decembra. Na teh zasedanjih se je situacija silno razčistila in ustvarila podlago za ustanovitev hrvatsko-srbsko koalicije, ki je nastopila nato na saborskih volitvah. Dne 25. novembra je bila nato sklicana seja plenuma koalicije in na tej seji je bil definitivno stiliziran proglas na narod, ki je bil nato 12. decembra objavljen v vseh listih Jkoali-ranih strank in v tolikih posebnih iztisih, da je naravnost poplavil deželo. Proglas so podpisali:
za hrvatsko stranko prava: Grga Tuškan, dr. Avgust Harambašič in Stjepan Zagorac;
za hrvatsko napredno stranko: dr. Ivan Lorkovič, Josip Pasarič;
za srbsko narodno samostalno stranko: dr. Bogdan Medakovič in S. Pribičevič;
za srbsko narodno radikalno strnako: dr. Nikola Djurdjevič in Jovan Jovanovič;
za socijalno demokratsko stranko:	Vitomir
Korač in Vilim Bukšek; za politike izven strank: dr. Franjo Potočnjak. Z ustanovitvijo hrvatsko-srbske koalicije je bil položen temelj novi hrvatsko-srbski politiki, ki je postala glavna propagatorica jugoslovanske misli. Hrvatska srbska koalicija je pri volitvah zmagala na vsej črti, prevzela vlado in uravnala vse delo sabora v smer odločne narodne misli. S lirvatsko-srsko koalicijo je bila ustvarjena podlaga za Jugoslavijo.
Poslužujte se za oglašanje »Jugoslovana«!
Modernizacija Zagorja
Zagorje, 10. oktobra 1930. Poročali smo že o raznih novih delih, ki jili je izvršila TPD v svojem zagorskem revirju; danes podamo še kratek pregled že dovršenih in onih del, ki bodo gotova večinoma še tekoče leto.
Tvrdka inž. Dukič je pričela kopati teren po stopoma na 2900 metrov dolgi dovlačni progi, ki bo spajala separacijo s postajo, že leta 1928 Odcep proge se je izvršil na desnem tiru drž. železnice in vodi v vzponu 6% mimo rudniških apnenic čez novo zgrajeni betonski most s 27 m propustne odprtine. Od mostu naprej se je^ klanec znižal za približno en meter, pri rudniškem kamnolomu pa so razstrelili precejšen del obcestnega hriba in odstranili so apnenice, da se je razširil prostor. Cez Kotredežco je zgrajen nov železobetonski most in pri pisarni g. Weinber-gerja je vložen kretnik, ki bo spajal Blepi tir do kina, kjer se bo po potrebi deponiral kosove*'. Pri Resniku je čez Medijo zgrajen nov most železne konstrukcije in od tu naprej do separacije se je ozemlje razširilo v dolžini 175 m in dvignilo približno 120 m. Tu se ureja moderen ranžirni kolodvor s štirimi progami in na strani ob Mediji stoji že nova strojarna za lokomotive. Južno-zapadno steno tega prostora so ob vznožju hriba podprli z močnim podpornim zidom; nad njim bo urejena deponija vseh pralnih vrst premoga in bo prostora za čez 3000 vagonov premo* ga. Strugo Medije so zaradi nezadostnega terena prestavili bližje ceste pod »Skalo« in njeno prvotno strugo so zasuli, podreti so morali^ poslopja srednje brusilnice, kovačnice in ključavničarske delavnice in na tem mestu zbctonirali novo strugo Medije.
Sedanjo separacijo bodo podaljšali do vzhodne stene novega bunkerja; ta je visok 19 50 m in je razdeljen na pet oddelkov. Tik Beparacije ob bunkerju bo zgrajen velik bazen, iz katerega bodo dvigali prenešenl premog avtomatično z dvigalom na vrh bunkerja na cesto, kjer ga bodo sortirali. Zraven velikega bunkerja bo zgrajen še manjši, lesen bunker, ki bo služil privatni oddaji premoga.
Zapadno od separacije že betonirajo veliko, mo-drno nakladališče. Ker je tu teren mehak, so zbctonirali pod temelje 70 cm debele železobetonske plošče. Pod velikim bunkerjem in pod nakladi-ščem bodo montirali vagonske tehtnice.
Gradnjo bunkerjev in preureditev separacije Je prevzela tvrdka Slograd, ki bo zgradila prihodnje leto zapadno od novega nakladališča še en manj-ši bunker za deponiranje kosovca in malo višje, vštric rudniške restavracije pa velik premikalni oder.
Vse te naprave in banovinska cesta bodo drugo leto premoščene z velikim, lepim mostom, ki bo segal od srede -klanca g. Mihelčiča do rudniške mostne tehtnice pred graščinskim vrtom. Cesto proti graščini in proti Korbarju bodo zasuli do višine novega mosta. S premo-sčenjem ceste in rudniških naprav bodo odstranjene nevarnosti, združene s sedanjim prometom in bo tudi mnogo doprineslo k olepšavi kraja.
F. R. KOVAČIČ • Ljubljana
Zajutrkovalnica MikloiKeva c. 32
Tu- In Inozemske delikatese. Vinarna in špecerija.
Spremembe v železniški službi
1’remeSčeni so zvaničniki: I. kategorije, I. skupine: Bukovec Franc, vlakovodja, Novo mesto na Pragersko; II. skupine: Pavčič Franc, sprevodnik, Pragersko v Maribor glav.kol.; IV. skupine: Gregori Josip, prometni zvaničnik, Rogatec v Rogaško Slatino; Akički Franc, prometni zvničnik, Verd v Borovnico; Belič Ivan, strojevodja, strojna postaja Rogatec v kurilnico Maribor; zvaničniki II. kategorije, I. skupine: Kuštrin Tomaž, vlakovodja, Kočevje v Tržič; II. skupine: Bedenikovič Mihajlo, skladiščni desetar, Metlika za vodjo postaje Stara cerkev pri Kočevju; dnevničar: Jovanovič Sava, Slovenj-gradec v Ormož.
Napredoval je za zvaničnika I. kategorije. III. skupine: Medvešček Martin, strojevodja, kurilnica Maribor, dosedaj zvaničnik II-II.
Postavljen je za uradnika III. kategorije. IV. skupine: Štrajher Miroslav, nadzornik elektr. razsvetljave, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.
Sprejet je za dnevničarja: Vovk Ivan v Pod-nart-Kropa.
združeno opozicijo v Slavoniji, hrv. pučko se-ljačko stranko, srbske samostalce in srbsko radikalno stranko, vse opozicijonalce izven strank in ugledne politične osebnosti.
Narodna stranka, ki jo je vodil dr. pl. Tomašič je reško resolucijo odklonila in se postavila navidezno na še bolj radikalno stališče. Tudi eksekutiva Starčevičeve hrv. stranke prava je na svoji seji z dne 14. oktobra odločno odklonila resolucijo.
V svoji resoluciij naglaša, da stoji stranka prava na temelju hrvatskega državnega in narodnega prava in da zahteva, da se vsi Hrvati v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji, na Reki, v Medjimurju, v Bosni, Hercegovini in Istri združijo v eno samostojno državno telo v okviru habsburške monarhije in da bodo z vso silo podpirali brate Slovence, da se tudi slovenske dežele priključijo k temu državnemu telesu. Nadalje bo stranka prava delala na to, da postane krljevina Hrvatska v resnici pravna država in da se bo vladalo v hrvatskem saboru na parlamentaren način in v sporazumu 8 krono.
Reprezentanca radio-tovarne „INGELEN“ Ljubljana
Telefon 3198 — Poštni predal 281 — Brzojavke Gleichrichter, Ljubljana
INGELEN
U3
Ue
583
TRIELEKTRONSKI APARAT
s priključkom na izmenični tok obsega valovne dolžine 20—200 m
Največja selektivnost pri zelo glasnem sprejemanju
ŠESTCEVNI SUPERHETERODYNSKI
aparat s priključkom na izmenični tok. Sprejem valov od 12—2000 m brez izmenjave tuljav Največja selektivnost, elegantna vnanjost, dveletna garancija
AMERIKA - AVSTRALIJA - EVROPA
NA KRATKIH, NORMALNIH IN DOLGIH VALOVIH
V ZVOČNIKU
Zahtevajte specijalne brošure — Pustite si aparat predvajati pri Vašem trgovcu!
JVevornosi povoden/
Ljubljana, 11. oktobra.
Prebivalstvo Dravske banovine je po mnogih krajih s strahom motrilo nenavadno naglo naraščanje rek, potokov in hudournikov, ki so vsi drveli zaradi silnega naliva velikanske mase vode nizdol svojih strug, katere so na več mestih bile močno razruvan? in celo spremenjene. Ko je videlo prebivalstvo, kako nekatere večje reke naraščajo, je hitelo z največjimi napori in v najsilnejšem nalivu reševat s svojih njiv, ležečih v bližini rek in potokov, še vse poznojesenske pridelke. Po mnogih krajih so kmetje delali ob najhujšem nalivu ves dan, do kosti premočeni in tudi premraženi. Mnogim se je posrečilo spraviti svoje pridelke na varno. Po nekaterih krajih, ki so po povodnjih najbolj ogroženi, pa so si kmetje pomagali drug drugemu kakor brat bratu. Pač priznanja vredna požrtvovalnosti
Tako silne plohe, ki bi bila lahko za več krajev izredno katastrofalna, ljudje v pozni jeseni kmalu ne pomnijo.
Silen naliv je trajal 24 ur
Po ombrometričnih zaznamkih ljubljanskega metereološkega zavoda je že v četrtek 9. t. m. okoli 6. popoldne začelo deževati. Sprva je prav pohlevno rosilo. Marsikdo niti slutil ni, da se bližamo hudi in težki plohi. V petek okoli B‘45 zjutraj pa se je sprva pohlevni dežek spremenil nad našimi kraji v ploho, kakor jo Je napovedala dunajska metereološka postaja. Pio-ka se je nato od ure do ure stopnjevala ter se Je ponekod spremenila v pravi orkan.
Nad Ljubljano in okolico
Je včeraj 10. t. m. med 9. in 10. uro dopoldne divjal najbesnejši vihar, ki pa je potem začel na jakosti ponehavati ter je naliv ob 6. zvečer popolnoma prenehal. To je bila za vso Dravsko banovino prava sreča, kajti če bi naliv trajal še najmanj eno noč, bi danes doživeli po mnogih krajih veliko povodenjsbo katastrofo, ki b! gotovo napravila po mnogih krajih neprecenljivo škodo. Po 6. zvečer se je v Ljubljani zjasnilo ter so na nebu zasijale lepo vreme obeta-
joče zvezde.
V Ljubljani naliv splošno ni povzročil večje škode. Pač pa so naglo naraščajoči potoki v bližnji okolici poplavili polja ter pokvarili nekatere zadnje jesenske pridelke.
Delavci mestne vrtnarije so imeli v petek ves čas naliva prav naporno delo. Ves dan so neumorno in vsi premočeni spravljali na varno razne cvetlice, ki so bile še na prostem, da bi jih prvič obvarovali pred poškodbo po nalivu in drugič so računali, da prihodnji dan pade slana.
Koliko Je padlo nad Ljubljano in bližnjo okolico dežja? Zanimivo vprašanje, ki se da približno rešiti. V Ljubljani je od četrtka zvečer do petka, torej v 24 urah padlo 88-4 mm dežja, samo v petek pa 74'4 mm. 2e iz teh številk si lahko ustvarimo približno sliko, kako ogromen in silen Je bil petkov naliv. Kakor znano, znači 0’1 mm padavin toliko, da pade v tej višini na ploskvi 1 kv. km 100.000 1 vode. Ako vzamemo okoli Ljubljane ploskev 10 kv. km, dobimo po matematičnem računu, da je padlo nad Ljubljano in nje bližnjo okolico
8,340.000 hi dežja ali samo na petek, med glavnim nalivom,
7,440.000	hi. Gotovo ogromne mase vode.
Centrum najhujše depresije je šel preko Ljubljane 10. t. m. okoli 8. zjutraj. Takrat je stal barometer najnižje (758-8), nakar se je začel polagoma zopet dvigati in sicer v silni krivulji. Okoli 8. dopoldne v petek je prišel nad Ljubljano hladen val s polarnih krajev. Depresija se je potem pomaknila proti jugovzhodu.
V Mariboru je v petek padlo 51 m dežja.
Nevarnost odstranjena
Ker je v petek zvečer naliv naglo prenehal, je bila nevarnost povodcnjske katastrofe odstranjena. Danes so začele povsod reke s potoki naglo padati. 2e včeraj smo objavili nekatera kratka poročila iz posameznih krajev, kako je tam divjala jesenska ploha. V naslednjem objavljamo še nekatera poročila.
f*cz>cčzf<z c peffeovll* nalivih
Kamnik, 11. oktobra.
V noči od četrtka na petek je pričelo zopet močno deževati. Bistrica in Nevljica sta silno narasli in na nekaterih mestih prestopili bregove. V Nevljah je Nevljica drla čez brv, da ljudje niso mogli priti iz ene strani na drugo, 100 metrov nad kopališčem pa se je razlila po Prašnikarjevem travniku in poplavila Resnikove njive. Nevljica je nosila s seboj ogromne množine gramoza in peska in ga odložila v kopališču.
Kamničani so razočarani, ker so mislili, da bo voda sedaj, ki je kopališče očiščeno in poglobljeno, odnesla ves materijal naprej. Ža-libog pa ga ni in sedaj nas čaka zopet novo delo in novi stroški.
Hudournik, ki prihaja iz Vrhpolja in se izliva pri kopališču v Nevljico, je bil tako poln vode, da se ni mogla sproti odtekati. Tudi Bistrica je narasla kot že dolgo ne. Poplavila je lesno skladišče nasproti smodnišnice, kjer je stala voda mestoma do pol metra visoko. Nekaj posebnega je bil pogled iz mosta na bobneče valove, ki so z veliko naglico drveli naprej in nosili s seboj velike množine lesa, dračja in listja.
Novotržki jez je kljub temu, da ga je voda močno izpodjedla, junaško kljuboval valovom, pač pa je voda vdrla na vrt gostilničarja g. Ponikvarja in pričela svoje razdiralno delo. Odplavila je kakih 5 m’ vrta in odtrgala od lesne škarpe dva debela, 7 m dolga hloda in ju odnesla naprej. Takoj so prihiteli ljudje, da re-
— w
Pri Siemburfu
Tujec, ki je prišel v Novo mesto, je prav gotovo vprašal po Štemburju, ker to ime mu je bilo znano, če tudi sicer ni vedel ne kod ne kam. Stemburjevo gostilno, njegovo vino in nedosežne njegove burke je poznala cela dežela.
Na zračnem senčnem vrtu nad počasno Krko se je prav imenitno sedelo. Onstran slikoviti novomeški Breg s Kapitljem, na Krki živahni čolni in kričavi kopalci, pod zidom tutajoči avtomobil, za mizo pa zajetni debeluhar z dobrodušnim nasmeškom in neusahljivim virom vedno novih štorij in prigod, da človek skoro ni prišel do sape.
če je bil Štembur dobre volje, se je gostu na njegovem vrtu pretelovadil želodec, da je imel
šijo še ostali ogroženi les. Lastnik je privezal z verigo deblo, katerega so nato s konjem potegnili iz vode. Naenkrat pa se je konj najbrž zbal in prehitro potegnil, tako da so g. Ponikvar ni mogel pravočasno umakniti in hlod ga je zadel z veliko silo v desno nogo in mu zlomil kost nad gležnjem. Poklicani okrožni zdravnik g. dr. Matjašič mu je nudil prvo pomoč in odredil poznejši prevoz v bolnico.
*
Litija, 11. oktobra.
Ponoči še vedno kljub nehanju naliva naraščajoča Sava je prestopila bregove ter poplavila vsa polja in travnike. Kmetje, ki imajo svoja polja v ravnini, so včeraj med najhujšim nalivom neprenehoma delali na polju ter spravljali na varno vse poznojesenske pridelke. Zelje in koruza sta bila mahoma pospravljena z njiv in tako oteta pred poplavo. V veliki nevarnosti je bil litijski most, kajti manjkalo je še poldrugi meter in Sava bi tekla preko mostu. Voda je vdrla v nekatere kleti, iz katerih so ljudje skušali oteti vsa tam shranjena živila in pridelke. Davi je Sava začela naglo vpadati. Večja povodenjska nevarnost Je odstranjena.
*
Zagorje ob Savi, 11. oktobra.
Skoro ves teden se je že pripravljalo k dežju. V petek okoli 4. zjutraj je pričelo močno deževati in je lilo z malimi presledki ves dan. Po okoliških planinah je močno snežilo. Čemše-niška in Sv. Planina se že ponašata z belo snežno odejo. Tudi po drugih višjih grebenih,
volčji apetit. Diplomatsko so gostitelju vrele ša-ljivke iz ust, po gostovem grlu pa je polzelo izborno Stemburjevo pivo ali še boljše njegovo vino. Pa sta bila oba zadovoljna.
In ste izvedeli, kako je mladi prevejanec kot dragomarski četovodja lagotno živel na račun svojega veselega baronskega lajtnanta, ki je u-žival v Štemburjevih burkah. In sta bila spet oba zadovoljna!
Najlepše pa so one iz njegovega županovanja. Saj je četrt stoletja vedril in oblačil v največji slovenski občini Šmihel-Stopiče, bo vendar vedel kaj povedati.
Njegov prednik na županskem stolcu je bil stari Penca, doma tam nekje pod gorami, menda na Težki vodi. Tudi on je bil velik šaljivec. Če sta prišla vkup Štembur in Penca, je bilo čuti vse naokoli le krohot, če pa se jima je pridružil še šentpeterski dobričina Bojane, so ljudje od smeha kar jokali.
Pod Gorjanci je nekje gorelo in novomeški glavar si je šel z županom Zurcem službeno ogledat pogorišče. Na povratku srečata starega Penco, ki se je veselo majal proti domu. Štembur ga ustavi ter ga predstavi glavarju kot svojega županskega prednika.
Pokroviteljsko stisne dolgi koščeni Penca glavarju roko in meni:
»Me zelo veseli, gospod baron, da jih poznam! Ampak majhni so, majhni! Kaj bi dejal, če bi kak višji gospod zdaj prišel v Novo mesto: glavar majhen, prošt (dr. Elbert) majhen, prezi-dent (okr. sodišča Gerdešič) majhen, župan (Sladovič) majhen, vsi majhni. Pa bi dejal: »»Lejte no, um in voljo imajo, telesa pa ne!« Namuzal se je in se odzibal dalje.
Štembur je imel v Kandiji soseda »kuliršmi-ta« Bobnarja iz »Koltenpruna pr Iblan«. Bil je
kakor Vrh, Mali Vrh in Zelena trava so bili deležni snega, ki je padal med dežjem in se vsled tega ni prijel.
Okrog 4. popoldne so pričele silno naraščati vode. Potok Medija je takoj prestopil strugo na več mestih in voda se je razlila po poljih in odnašala še nespravljene sadeže, kot buče, repo itd. Ogromen tok vode je odnašal tudi ob vodi zložene skladovnice drv in desk ter tramove in drevje. Okoli 5. pa je naraščajoča voda prestopila tudi nekatere mostove, tako je bil železobetonski most, katerega je letos zgradila tvrdka Dukič in drug na Švepovni, deležen močnega krsta vode.
Tudi bistra Kotredežica se je razljutila in prestopila bregove, se razlila po polju, odnašala z njiv še nespravljene pridelke in stopila tako visoko, da so bile nekatere hiše do pol metra v vodi in v veliki nevarnosti. Tako Je bila hiša in gospodarsko poslopje ge. Drnovškove, vulgo Bajdetove, z vseh strani obdana z maso vode, ki je segala do Uleta pod zagorskim klancem. Edina pot, katere se poslužujejo vozniki in avtomobilisti, ki veže Zagorje in Trbovlje, je bila vsled ogromne mase vode neprehodna in je bil vsled tega vsak promet med Zagorjem in Trbovljami nemogoč. Dolgo že ni bilo tako velike poplave v našem kraju, vendar pa moramo omeniti, da bi bil že skrajni čas, da se s pomočjo odločilnih faktorjev izvede regulacija Kotredežice.
*
Provizoričen most v Medvodah podrt
Medvode, 11. oktobra.
Zaradi silnega in neprestanega naliva so včeraj z največjo naglico začele naraščati reke Poljanščica, Seljščica in Sora. Sora je pridrvela nenavadno hitro in s takim pritiskom, da »o bile ob bregovih stoječe hiše v veliki nevarnosti. Vse reke so na nekaterih krajih narasle do 2 m nad normalo. Take višine letos te reke še niso dosegle. Reke so odplavile tudi mnogo plodne zemlje. Sora je popolnoma rdečkasto barvasta. Vse tri reke so z raznih krajev v Medvode privalile ogromne množine rezanega in drugega lesa.
Zaradi hudih nalivov je Sora pri Medvodah narasla za 2 in pol m ter so močni valovi odnesli provizoričen most, ki ga je postavila Ljubljanska gradbena družba, ki gradi nov most. Škoda znaša približno
20.000	Din. Promet je bil od orožništva iz varnostnih razlogov zabranjen čez stari državni most, ker so se ob njem zajezile mase lesa in vse ogrodje podrtega provizoričnega mostu. Ogromno škodo trpijo tudi lastniki ob Sori ležečih posestev.
*
Povodenj v Dravinjski dolini
Cela Dravinjska dolina eno samo veliko jezero
Poljčane, 10. oktobra.
Komaj se je polegla zadnja nevihta z nalivom, ki je prešla med gromom, bliskom in treskom v pravo jesensko deževje (bilo je to v ponedeljek), grozeč s poplavami, že smo dobili novo ploho.
Včeraj (v četrtek) proti 22. je začelo kar na lepem spet deževati, sprva polagoma, pozneje vedno huje. Vmes pa je stresal silen piš hiše, da je bilo vsakogar kar groza.
V polsnu so ljudje s strahom pričakovali jutra, nič dobrega sluteč. V prvem jutranjem svitu so ljudje z obupom zrli na prostrano jezero, ki se je v nedogled širilo pred njihovimi očmi, pokrivajoč travnike in polja. Z bojaznijo so motrili delovanje uničujoče vodne sile preko cele doline. Izstopili sta Dravinja, Brežnica in še druge vode s svojih strug, zajele vse in po-
srednjevelik lep mož z mogočnimi brki in z gorenjsko govorico. Po poklicu kovač, se je izučil tudi zdravit živino in se je rad imenoval in podpisoval »kuliršmit«.
Bobnar je bil podčastnik pri novomeških »purgarjih«. Na Telovo so novomeški meščanski gardisti delali parado pri procesijah. Od vseh je bila najlepša v Šmihelu. In šmihelski župnik Peterlin je med drugo gospodo povabil tudi purgarske oficirje in podoficirje na slavnostni banket, ki ga je priredil vsako leto na imenovani praznik. Navzoči so bili vsi mestni in vaški odličniki in tudi Bobnarja jd doletela ta čast. Sedel je baš nasproti Štemburja. Župnik Peterlin je stregel gostom sam.
Pridejo na mizo šparglji. Štembur takoj opazi, da so že stari. Bilo je že proti koncu njihove sezone in trdi so bili kot biči.
»Gospod župnik, Bobnar ima zelo rad šparg-lje«, opomni Štembur v strahu, da jih dobi preveč na krožnik. Pa jih je gostoljubni župnik nasul Bobnarju z obema rokama. Zaman se je revež branil in zahvaljeval. Saj niti vedel ni, kaj je to.
Zrezal jih je kot klobaso in se basal z njimi, med tem ko so drugi gostje pokušali že kaj boljšega.
Od kosila sta se soseda skupno vračala domov.
»No, Bobnar, danes je bilo pa imenitno kosilo, kaj?« previdno potiplje Štembur.
»O, prav imenitno in dobro, veš, le tista zlodjeva koruzna slama, ki mi jo je natresel faj-mošter, je bila trda od sile,« je potožil Bobnar.
»Zakaj ste jih pa jedli?«
»Solze so mi prihajale v oči, ko sem tega zlodja požiral. Saj bi jih bil pustil, pa sem se bal, da ne bi župnik rekel, da ne razumem manire. Ampak veš, sem jih pa tudi zalival. Se-
plavile tudi ceste, tako da je zaprt dohod v Poljčane, bodisi skozi Pekel, bodisi z druge strani skozi Sp. Poljčane. Vsi jesenski pridelki, ki so bili še na njivah, so uničeni. Krompir bo zgnil pod vlažno zemljo, buče plavajo po prostrani vodni gladini med razno drugo ropotijo, ki jo prinaša Breznica od bogvekod. Tudi cesta v Dražji vasi je vsa pod vodo, tako tudi tir konjiške proge v Ločah, zato je izostal tudi današnji tovor.
Obe elektrarni sta skoro popolnoma odpovedali, tako da so bile Poljčane brez električne luči. Tako silna povodenj je bila leta 1925.
Univerza kralja Aleksandra v Ljubljani
V petek popoldne je bila seja univerzitetnega sveta, ki je imel voliti rektorja univerze Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in dekane posameznik fakultet. Volitve so se vršile že na podlagi določil novega univerzitetnega zakona z dne 29. junija 1930. Izvoljeni so bili ti-le univerzitetni funkcijonarji:
kot rektor univerze za študijski leti 1930/31 in 1931/32 phil. et med. dr. šerko Alfred.
kot dekani za študijsko leto 1930/31: na filozofski fakulteti phil. dr. Plemelj Josip, na juri-dični iur. dr. Polec Janko, na medicinski phil. et med. dr. Kansky Evgen, na tehnični phil. dr. Hinterlechner Karol in na teološki theol. dr. Slavič Matija.
Poročali smo že pred dnevi o uspehih inskrib-cije na ljubljansko univerzo v zimskem semestru 1930/31. Naknadno je bilo vpisanih še več slušateljev ter je sedaj število slušateljev ljubljanske univerze preseglo že 1600. Do včeraj je bilo na univerzi vpisanih 1606 slušateljev odnosno slušateljic, dočim je bilo v lanskem zimskem semestru vpisanih 1353, tako se je število zvišalo za 253. Na posameznih fakultetah je vpisanih: na filozofski 423, na juridični 399, na medicinski 91, na tehnični 553 in na teološki 139. Na vseh fakultetah je število slušateljev znatno naraslo, zlasti na filozofski, tehnični in teološki.
Omenjeno število pa še ni definitivno, ker bo dovoljenih še več naknadnih inskribcij.
Sadni sejmi v Slovenskih Goricah
Sadna letina v Slov. goricah je letos malo da ne tako povoljna kakor 1928. leta. Posebno jabolka so se obnesla ter se pridno obirajo, prevažajo in nakladajo na železniških postajah za izvoz v inozemstvo. Posebno ob postajah Pesnica in Št. Ilj se nudi sedaj podoba sadnega sejma. Vse drvi, prevaža, nosi, da zdrči žlahtni sad v razna mesta. Slišijo se opazke: Vzorna sadjereja je bodočnost Slov. goric. Jaz pa trdim, sadjarstvo je bodočnost vse Slovenije. Naša jabolka so po izbornem okusu povsod zaželjena. Brežične lege so kakor nalašč ustvarjene za sadjerejo. Sadimo pa le prvovrstne vrste: pari-žanko (kanada rajneta), zlato rajnetko, bobovec, mošande itd. Pardnevni sadjarski tečaji se naj prirejajo po vseh župnijah, da bo prebivalstvo na jasnem, kako naj postopa. Bodimo odkriti. Vinarstvo stopa v ozadje. Slabše lege so že o-puščene in se nadalje opuščajo, pa zasajajo s sadnim drevjem. Znabiti že po nekaj letih bo še le ob najboljših legah čriček prepeval. Kako tudi ne, prosim: za 1 kg jabolk dobiš na licu mesta 2 in pol do 3, za kanadke celo 4 do 5 Din. Vinske cene pa so za letošnji mošt nastavljene tako nizko, da nudijo za 1 1 pri 20 alkoholnih stopinjah le 4 in pol Din, (lani 6 do 8 Din). Kam to gre, si lahko mislimo. Sveta vojska tudi vedno bolj zmaguje v boju proti alkoholu. Torej racijonelna sadjereja je naša bodočnost.
dem polliterčkov vina sem spil, da se bodo zmehčali.«
Take in slične spomine je večni veseljak obujal na stare dni. Pripovedoval je o prašičji razstavi, posnemal v glasu, govoru in kretnjah vse mogoče ljudi, govoril o Madžarih in Nemcih, o Polentarjih in Kočevarjih, najraje pa se je pošalil z Ribničani. Poslušajte eno izmed tisočerih!
Vsako leto so morali vsi Ribničani v farovž k izpraševanju. Tomaž Klun pa je bolj obrajtal štarijo kot farovž in se je župnika vedno izmikal. Nazadnje pa ga je fajmošter le vjel in hočeš nočeš, alo v farovž in k izpraševanju. Tomaž pa je bil nepoboljšljiv šaljivec kot oče Štembur.
«»No Tomaž, pa mi povej, kakšna je sveta katoliška cerkev?« prične izpraševanje.
»»Naša sv. Štefana je rujava, sv. Frančiška je rdeča, druge so pa vse bele.«
»Kako se pripravljaš k spovedi?«
»»Kot drugi. Ob zidu se ripsam do spovednice, to je vsa priprava.««
»Koliko je šest resnic?« »»Ne vein.«
»Saj ti povem, da jih je šest.«
»»Dosti jih je, gospod, če jih je šest.«
»Kam je šel Kristus, ko je bil 12 let star?«
»»1 kam, v trinajsto leto.«
»Veš, Tomaž, še nekaj ti moram položiti na srce. Svojo ženo moraš spoštovati in rad imeti, ne pa vedno preklinjati nad njo! Ali ne veš, kaj je rekel sv. Pavel v svojih listih, da se mora ženska ljubiti in spoštovati!«
»Ja, gospod, da bi bil imel sv. Pavel mojo babo, bi.bil drugače pisal! Kaj bo on govoril o ženskah, ko je bil samec, jaz imam pa že tretjo. Bom pa vendar jaz bolj vedel kot on! Ta je bosa!« In je pustil spraševanje in odšel.
Tudi Štembur je odšel, njegov spomin pa bo živel med narodom. — P. V.
Avsirija na robu lažšsma
Zadnji dnevi so prinesli popolno spremembo v notranji in zunanji politike avstrijske republike. Malo preij še je imela Avstrija močno pol-parlamentarno in pduradniško vlado pod vodstvom dr. Sehobra, moža močne roke, ki se je opirala na silno, izborno oboroženo in bivšemu prezidentu docela udarno policijsko armado.
Nakrat pa je bila ta močna vlada kakoir da bi jo bila zadela streila z jasnega odstranjena in prezident republike jo je nadomestil z vlado ■bivšega podikancelanja in vojnega ministra Vaugoina, ki se korenito razlikuje od prejšnje vlade dr. Sehobra, M so ga točno pred letom poklicali na vlado kot rrešitelja Avstrijec. Tekom kratkega leta je Schober dokazal, da je •nož sposoben, da državo reši iz najtežjih položajev ter iz gospodarskega propada, in je iz nezaupanja inozemstva ustvaril zopet polno vero in miren raavoj ta napredek te maile srednjeevropske republike. Schober se je v •parlamentu mogel ponašati s silno večino koalicije krščanskih socialistov, velikanemcev in Landbunda, torej vseh meščanskih strank, Jd »o bile edine v borbi z obsovraienimi avstro-marksisti. Da še več: mogel je računati * lojalno opozicijo socialistov, ki so vodili v parlamentu samo stvarno opozicijo po načelih modernega demokratizma.
Vaiigoin pa sme računati samo na podporo krščanskih socialistov, proti katerim so se najodločneje upnli tudi dosedanji zavezniki veliko-neincl in landbundovci, ki v zvezi s socialisti tvorijo veliko večino. Zato se Vaugoiin niti ni upal v talk parlament, temveč ga je dal kratko malo razpustiti in razpisali so nove volitve pred koncem parlamentarne dolbe. Tako je dobila manjšina v roke vlado, ki naj vodi vodilno bonbo.
Da bi' pomiril inozemstvo, ki je bilo vsa leta do Avstrije silno obzirno ta popustljivo, je poveril vodstvo zunanje politike prelatu dr. Seijflu v nekak dokaz, da ostane kurz zunanje politike tudi po odhodu dr. Sehobra nespremenjen.
Nov kurz v Avstriji.
Toda ta krinka je kmalu razočarala vso javnost v Evropi. Vlada Vaugoinova zinači zares popolno spremembo dosedanjega kurza, bodisi notranjega kakor zunanjega. V svojo vlado je namreč pozval dva zastopnika neparlamentarne stranke, namreč heinrvvehrovcev, ki so za-J>i iseženi sovražniki demokracije ta parlamentarizma »ploh. Poveril jim je kar dvoje najvažnejših portfelje-v: ministrstvo notranjih poslov in pravosodja. Že prvi dnevi ministrovanja kneza Starhemberga in njegovega oprode, doslej docela neznanega gomjoav®trij®kega notarja Huebra, eo pokazali popolen pogreb večletnega vladnega kurza, ki sta ga v zadnjem letu vzdržavala dr. Schober ta koroški land-bundovec 8chumy. Demokracija, parlamentarizem ta republikanska ustava so nakrat prestali biti ideal vladanja v moderni Evropi. Nov šef notranje politike je pretrgal vse niti k svojim prednikom in se je brutalno postavil na stališče, da ministrstvo z vso svojo močjo ne pripada ni vladi mi državi, marveč doslej iz-venparilamentami stranki heimvvehrovcev. Da bi to stališče še posebe podčrtal, je podpisal proklamarijo na narod, da si hciinwehrovci na noben način ne bodo pustili iztrgati moči iz rok, niti v slučaju, ako na volitvah zmagajo socialisti. Oni piskajo na izraz ljudske volje: sic volo sic jubeo! Starhemtoerg je in ostane gospodar položaja, naj dokončajo volitve kakor hočejo. — Čemu torej volitve? Ali naj so volitve le komedija?
Takih izjav so se prestrašili celo krščanski socialisti, tako da je Starhemberg drugi dan oslabil to svojo proklamacijo, pa se je par dni Pozneje zopet povrnil k prejšnjim nazorom, »lasti ko je v soboto večer na Heldenplatzu SOvoril heimwehrovcem z besedami Hitlerja, da se bo morala glava Breitnerjeva valjati po — pesku. V Gradcu je dan kasneje klical heim-'Wehrovcem, da jim niti ni treba delati pučev, da pridejo na vrhunec moči ta vladanja, kajti vse to, kar jim je potrebno, itak pade v kratkem v njihove roke. Tako je odgovorni avstrijski minister potrdil trditve nem&konacionalnih listov po besedah praške »Bohemiec, da je sprenieml>a avstrijske vlade podobna — »mrzlemu puču«.
Vlada bo nasilno nastopila proti opoziciji.
Toda ne samo besede, tudi dejanja nove vlade dokazujejo, v kakšni smeri se razvija kurz pod vodstvom Vaugoina ta Starhemberga. žalostno prosluli dr. Strafella iz Gradca je bil postavljen za generalnega ravnatelja avstrijskih železnic, a izgnani major Pabst je dobil dovoljenje za povrat v Avstrijo ter dobi celo ta državljanstvo, po vrhu jako važno javno mesto.
Zato ni nikako čudo, ako so nastale govorce o nasilnem nastopu proti opoziciji, o preganjanju opozicijskega tiska — razne neverjetne konfiskacije smo že doživeli — o zapi-raniu poslancev, o razpustu dunajskega dežel-n«ga zbora in zastopa, razpustu socialistiških organizacij itd. D« bodo piskali na uspeh teh volitev, je Starhemberg javno proglasil. — In tako je situacija še bolj napela nego pred lanj-m dohodom Sehobra na vladino krmilo.
Tudi vnanja politika spremenjena.
Pa tudi zunanja politika dobiva vse drugačno lice: staroavstrijsko, monarhistiško, madja-
rofiteko ta italofilsko. Povsem po vzorcu Hitlerja in etahlhelmovskem v Nemčiji, kamor na njihove slavnosti kličejo črnosrajčnike, da jih uče starorimskega pozdravljanja in ejajamja.
Vaugoin je, kakor znano, up ta ponos vseh monarhistov — njegov kabinet se je dal takoj slikati pod veliko podobo Karla Habsburškega — Starhemberg je vodja staroavstrijskega plemstva, a Seipel je postal oboževatelj laškega fašizma in nemškega hackenkrajolerstva, pa čeprav je nemški škof prepovedal vernikom to stranko.
Razvoj avstrijske politike smeruje torej k jako nevarnim ciljem tako za to državo samo kakor za vso soseščino in dela Evropi resne skrbi.
Napačni računi na heimverovce.
Talko se namreč kaže ta avstrijska kriza v Javnosti. Toda mi menimo, da tako vroče ne bodo jedli, kakor kuhajo. Poznavalcem razmer je danes jasno, da po novih volitvah bodo morali zopet slkrpati meščanski blok, ki bo imel proti sebi lojalno socialistično opozicijo. Dr. Schober sam bo nositelj liste srednjih demo-
kratskih strank ta bo združil s svojim Imenom dovolj velike mase volilcev, ki bi sicer ostali doma, ali celo volili socialiste, kakor lela 1927. Socialisti se vrnejo dovolj močni, da bodo mogli v parlamentu izvajati uspešno opozicijo. Krščanski socialisti pa tudi ne bodo močni dovolj, da bi mogli vladati po svoji volji. Ne preostane drugo nego iskati potom kompromisov bodočo vladino večino. In tu bodo izneoadenja mogoča, n. pr. rdeiSe-zelena koalicija.
Zdi se, da so se krščanski socialisti zaračunali s Starhembergom in njegovimi heinrvveh-rovci. Mnoga znamenja kažejo, da bodo ti poslednji jako različno volili, kajti med njimi so razna svetovna naziranja, ki so za nje mero-dajinejša nego hetamehrovstvo. Pojavljajo ee hudi 6pori med njimi in nič se še ne more vedeti, kake bodo posledice na uspeh volitev. Hitlerovci so po nalogu Hitlerja samega *a samostojne kandidature. Starhemberg niti svojega polka »Starhemberg Jfiger« ni gotov.
Sicer pa se tu že šepeta za kulisami o novi krizi vsled nastopov notranjega ministra Starhemberga. Ako se Starhemberg povsem ne uda zahtevam gospodarskih krogov, moramo računati s skorajšnjo vladno krizo v celoti, kajti Starhemberg sam — noče iti.
ZEardnji dnevi manevrov
Generaliteta opazuje grad h jo pontonskega mosta
Izkrcavanje te/ko artilerije
Vesela idila med manevri v Slov. Goricah
Poireba nove sole v Šmartnem ob Paki
Šmartno ob Paki, 11. okt.
Iz članka, ki smo ga na tem mestu zadnjič priobčili, je bilo razvidno, da so razmere na šmarski šoli nevzdržne. Poslopje absolutno ne odgovarja več časovnim in modernim pedagoškim načelom. Po izjavi okrožnega zdravnika traja to stanje že trideset let, le da se od leta do leta potencirano razvija v negativno smer. Kljub temu, da je temeljito popravilo neob-hodno potrebno, se krajevni merodajni faktorji vedno in povsod izgovarjajo z denarno krizo. Danes bi morda to izgovarjanje bilo deloma še opravičljivo, ni pa bilo opravičljivo takrat, ko je hmelj, glavna pridobitvena panoga v Šmartnem, bil po 120 in več dinarjev. Takrat bi se dalo vse narediti, a tudi takrat so tarnali, da — ni denarja. Iz tega je jasno razvidno, da je nekaterim ljudem zelo malo ali nič do novega šolskega poslopja.
Z otvoritvijo obrtno-nadaljevalne šole in ustanovitvijo Sokola je pomanjkanje prostora še bolj pereče. Šest osnovnošlskih razredov, obrtna šola, sokolske seje, sokolska telovadba, vse v treh sobah I V četrti sobi se pa, kakor smo že poročali, pogreza pod. Po šolskem upravitelju že v začetku septembra zaprošenega komisio-nalnega pregleda tega lokala še ni bilo.
Kadar je verouk, se v zimskem času oni uči-
Pismo iz Kočevja
V četrtek je šla skozi Kočevje na poti v Francijo večja skupina dclavcev iz Delnic, da si v tujini prislužijo grenki vsakdanji kruli, ki jixn ga ne more dati domača zemlja. S harmoniko in vriskajoč so šli na kolodvor, toda na obrazih se jim je bralo, da se poslavljajo z bolestjo v srcu od domače grude. Tako gredo in umirajo v tujini drug za drugim.
Spričo gospodarske krize je izseljevanje v ma' sah razumljivo. Pred nekoliko leti je delalo samo na rudniku okoli 1300 delavcev. Danes jih je tu zaposlenih le še okoli 300. In še ti delajo samo štirikrat na teden, če pa dežuje, pa še manj. Tako si je moralo okoli 1000 delavcev iskati zaslužka drugod.
Prav težke čase pa preživljajo ljudje, ki prebivajo na ozemlju med Kočevjem in Kolpo. Zgraditev železniške zveze Kočevje—Sušak bi bila edina rešitev teh krajev. Kako bi dvignil gospodarstvo že sam tujski promet! Še vsakdo se je čudil krasotam tega dela naše zemlje, kdorkoli jih je videl. Toda preveč bo oddaljeni od železnic, zato jih malokdo pozna. Na drugi strani pa bi lahko kmetje svoje pridelke lažje spravljali v denar. In ravno v tem tiči jedro večne gospodarske krize teh krajev. Poljedelstvo in živinoreja no napredujeta, temveč propadata ravno zaradi tega, ker kmet nima komu prodajati svojih pridelkov. Zato pridela le toliko, kolikor potre buje za svojo družino. Ker nima nobenih dru gih denarnih virov* je navezan na uporabo teg« kar je sam pridelal, t. j. krompir, koruzo itd. To je edina hrana teh ljudi; zaradi tega vladala tukaj večno siromaštvo in beda. Da pa morejo kriti izdatke za davke, obleko, obutev itd., pa odhajajo možje za zaslužkom v svet, čim so končana dela na polju. Včasih zapuščajo domove kar v trumah. Nič čudnega ni, če manjka preko zime v kakšni vasi do polovice moških. Cesto se zgodi, da ostanejo doma samo ženske in otroci. Na stotine mož odhaja v gozdove Hrvatske in Bosne, kjer delajo kot drvarji in oglarji. Drugi zopet krošnjarijo, tretji služijo denar s pečenjem kostanja itd. Tako srečavamo naše ljudi po vseh mestih širom naše države. Na spomlad pa, ko se spet začno dela na polju, se povrnejo s prihranjenim denarjem domov.
Eden glavnih virov dohodkov vsega prebivalstva na tem koncu naše zemlje je bilo v prejšnjih časih krošnjarstvo. Cvetelo je posebno v bivši Avstriji. Zaradi novonastalih držav in mej pa je začelo nazadovati, predvsem v kočevski okolici. Nekoliko bolj se drži v krajih, 'oddaljenih od železnice. Cim bo pa zgrajena proga Kočevje— Sušak, bo pa ugasnilo tudi tukaj, ker bodo tudi gospodarske prilike drugačne. Šele tedaj se bo kmetijstvo v teh krajih izplačalo.
telji, ki stanujejo po pol ure daleč, nimajo kam dati. »Pisarna« je namreč nezakurjena! Kam naj gredo drugam, kot v gostilno? Kdo naj jim te stroške povrne?
Ali se to stanje res ne da spremeniti? Ob priliki zadnjega uradnega dneva na tukajšnji občini je gospod sreski načelnik svetoval občinskemu načelniku, naj v svrho zidanja nove šole zbira kraj. šolski odbor potrebni fond, v katerega naj votira letno 5—15.000 Din. Po tem predlogu bi šolsko vprašanje bilo rešeno po preteku sedemdesetih let. Med tem časom se šola lahko že podere. Sicer bi pa nekaterim gospodom to bilo celo všeč. Pri proračunski seji krajevnega šol. odbora je neki odbornik kratko zavrnil šolskega upravitelja, ki je ponovno opozarjal na nevzdržne razmere z besedami: »Naj pa šolo zaprejo!«
Taka neresnost se ne da dovolj ostro kritizi-ruti. Krajevni činitelji naj bi se zavedali, da bi samo z vinskimi dokladami, ki jih je bilo lansko leto n. pr. okrog 60.000 Din, lahko odplačevali dobršen del eventuelnega posojila za zidavo novega šolskega poslopja. In to posojilo bi se lahko dobilo, če bi se količkaj resno šlo na delo. Če dobivajo brezobrestna posojila različne, manj važne industrije, bi ga spričo nujnosti zadeve dobil tudi krajevni šolski odbor v Šmartnem ob Paki. Treba je le, da sresko načelstvo izda odlok, s katerim odredi zidavo novega šolskega poslopja in vsa stvar bi takoj prišla v tek. Že drugo leto bi se lahko pričelo z delom
Pismo iz Zagorja
Trgatve.
Poželjonje po klobasah. — Športne vesti.
Zagorje, 10. oktobra.
Na vseh dovoljenih in nedovoljenih mestih so nalepljeni lepaki v kričečih barvah, ki vabijo na to ali ono trgatev. Prireditve te vrste so pri nas zelo priljubljene in v navadi, kajti tu pridejo na svoj račun prireditelji, kakor tudi oni, ki ne vedo, kam bi se dali ob dolgih jesenskih nedeljah. Posebno mladina je vneta za trgatve, kajti silno se zabava, ko »krade« vabljivo grozdje iz »obljubljene dežele«. Največje veselje povzroča pač vsem, starim in mladim, »arest«, ki je za vse one, ki še niso dovolj izvežbani.
Pa čas beži, še to nedeljo in grozdja ne bo več v te namene, ker se bo med tem časom že izpremenilo v sladko rajsko kapljico. Kaj pa sedaj? Jesenska puščoba sili vedno bolj v nas, megla, dež, blato — mar se naj predamo melanholiji? Ne, tisto pa ne, saj smo vendar znani kot veseli ljudje in ta sloves moramo obdržati tudi tedaj, ko se kisa narava. Zato pa so se pričele priprave za vrtenje po namazanih deskah, ali bolje rečeno, priprave za plesne veselice. Zanimanje za te ni nič manjše kakor lansko leto, ko so bile v naši dolini kar štiri plesne šole. Za letos se obeta še boljša plesna sezona, posebno ko ni mnogo novitet na tem polju. Veliko je povpraševanje, kdaj bo že vendar pričetek, pa povemo v pomirjenje, da bomo že pravočasno javili.
Pred kratkim je imel neki možakar hudo po-željenje po kranjskih klobasah in prekajenih rebrcah.- Da bi zadostil svojim željam, se je napotil sredi noči v Čolniše k Drnovškovi gostilni. Tam je prislonil dolgo lestev k oknu, skozi katero so mu prihajali tako omamljivi duhovi. Toda smola nikjer ne počiva. Ko si je delal najlepše iluzije, kako bo junaško goltal klobase, je bil prepoden. Škode sicer ni bilo, domačim po je le povzročil nekoliko strahu.
Jesensko deževje menda najbolj nagaja našim nogometašem, ki jim je bila dana možnost vsestranskega razvoja. Govorilo se je in celo pisalo o tem, da se vršijo nepovoljna pogajanja glede najvažnejšega — to je radi prostora. Temu pa ni tako, kajti ravnatelj T. P. D. g. inž. Loscot je šel SK Zagorju v vseh ozirih rade-volje na roko, za kar mu gre vse priznanje. Sportaši so dobili za letos v najem brezplačno rudniški prostor ob železniški progi, dolg 95 m in širok 50 m. Tudi les za prečke jim je ome njena družba darovala. Prepričani pa smo, da bo dala ista, ko bo videla napredek SK Za gorja, potrebno igrišče brezplačno v najem tudi še dalje. Zadnje dni se je vršil na dobljenem prostoru kuluk, kajti treba ga je dobro splani rati, da bo odgovarjal svojemu namenu.
Nemčija bo izpolnila svoje obveze
Newyork, 10. oktobra, n. Bivši predsednil nemške državne banke dr. Schacht je imel sno č‘ predavanje, ki so mu prisostvovali prvak ameriškega gospodarstva. Dr. Schacht je izjavil da ni dvoma, da bo Nemčija izpolnila vse svoj', roparacijske ta druge obveznosti, ker je gosp'1 darska moč Nemčije ostala nezlomljena in t>( njene gospodarske možnosti velike. Glavni pro blem leži v tem, da Nemčija najde tržišča « svoje blago. Sedaj je gospodarski položaj Ne.n čij težak in sicer v glavnem zaradi notranje*' ta finančnega položaja. Trdi trpi velikih davkov. Govornik upa, da bo gospodarstvo zopet cvetelo kakor
©e Ije
* Bivši komandant celjskega 39. peš. polka divizijski general g. Jovan Naumovič se je te dni mudil v Celju na obisku pri znancih, pred-no je nastopil svoje novo službeno mesto v Subotici.
* Sokolska plesna šola se otvarja nocoj ob 20. Vpisovanje bo eno uro pred začetkom v posvetovalnici Sokola. Poučeval bo g. Ljubo Černe iz Ljubljane.
* Iz državne službe. Gdč. Zdenka Krašovic, suplentka na drž. real. gimnaziji v Celju, je premeščena na II. žensko drž. realno gimnazijo v Zagrebu, g. dr. Kajetan Gantar, suplent na drž. real. gimnaziji v Novem mestu, pa na drž. real. gimnazijo v Celju. G. Rudoll Ahtik, doslej dodeljen davčni upravi v Celju, je premeščen za pomožnega arhivarja davčne uprave v Brežice.
* Uradni dan Srezkega gremija trgovcev v
Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se vrši v sredo, dne 15. t. m. v Rogatcu v posebni sobi hotela Spoim. Uradovanje od 9. do 12. ure predpoldan. Načelstvo.
* Nov prostor za odlaganj« smeti. Ker je železniška uprava prepovedala, odlagati smeti v železniškem trikotu med glavno in velenjsko progo, je mestno načelstvo določilo novi prostor za odlaganje smeti in sicer na Sp. Lanovžu med novo stanovanjsko kolonijo, Koprivnico in potjo, ki vodi severno od VVestnovega zemljišča. Dovoz do tega prostora je dovoljen samo preko Kersnikove ulice.
* Smrtna kosa. Dne 10. t m. je v Gosposki ulici 26 umrl zasebni uradnik g. Josip Benkoč v rani mladosti 28 let. Njegovi rodbini iskreno sožalje!
* Izgube. V zadnjih dneh je bilo izgubljeno: na Jožefovem hribu rmenkast otroški plašč ter bele usnjene rokavice, v Mestnem gozdu službeni znak mestnega vrtnarja, na Dolgem polju 100-dinarski bankovec, na Mariborski cesti pred Delakordovo trgovino je neko dekle izgubilo 58 Din, ki jih je v trgovini dobilo zn nmdana jabolka.
noMUCA
S
f
te
Novo mesto
Roko si je zlomil petletni Joško Dular, sinček lel. strojevodje iz Novega mesta. Zlezel je na voz za prevažanje peska, »truga« se je nagnila, dečko je štrbunknil na tla in si pri tem zlomil levo roko. Prepeljali so ga k usmiljenim bratom v Kandijo.
Relief novomeške okolice je razstavil v izložbenem oknu Svetčeve brivnice na trgu Kraljeviča Petra mestni učitelj Lojze Ivanetič. Natančno so zarisane vse vasi in naznačene vse višine, pogrešamo le še zaznamek gozdov, ki so bas tu doli tako obširni. Krasno delo bo izvrstno služilo v prvi vrsti šolam kot izborno učilo, enako pa tudi nekuterim uradom kot tudi okoliškim grajskim veleposestnikom.
Akademični slikar Božidar Jakac, Novomeščan, ki se mudi že dalje časa v Severni Ameriki, je dobil spet podaljšano dovoljenje za naduljno polletno bivanje v U. S. A.
V Rokodelskem domu prirede pomočniki nocoj ob 8. uri zvečer šaljivo igro »Revček Andrej-ček«.
Višnja gora
Vagon pšenice za seme smo dobili te dni. Dobili smo jo pod pogojeni, da vsak vrne prihodnje leto isto količino, kolikor je letos dobil semena.
Nevihta s točo. V torek popoldne se je vlila močna ploha, vmes pa je padala tudi kot lešnik debela toča. Bilo je takoj vse belo, kot bi zapadel sneg. Ker so poljski pridelki večinoma že pospravljeni, ni naredila toča posebne škode. Za prihodnje leto bo najbolj kazalo kmetovalcem, da si zavarujejo svoja polja proti toči.
Griža. V okolici precej razsaja griža, zlasti na Velikih in Malih vrheh. Dve ženski sta na griži že umrli.
Šoštanj
Industrija. V zadnjem času opažamo, da gre ve lenjski premog nekoliko bolj v promet. Tega so zelo veseli delavci na rudniku, ker jim ni treba praznovati delavnikov. — V tukajšnji tovarni usnja pa je bilo odpuščenih več delavcev, ker tovarna baje nima dovolj naročil.
Učiteljsko zborovanje. 8. t. m. je imelo šoštanj-sko učiteljsko društvo svoje zborovanje in občni zbor. Delegati so podali svoja poročila in utise, ki so jih dobili o delu v organizaciji. Izvoljen je bil novi odbor s predsednikom g. Mlinšekom iz Velenja.
Brežice
Osebna vest. Na osnovno šolo na Čatežu ob Savi je premeščena gdč. Šinigoj.
Izpremembe v službi. Za mestnega stražnika v Brežicah je bil prošle dni imenovan gosp. Saveli, rodom iz Primorja. Dolgoletni splošno znani me-stni stražnik gospod Narat pa je bil upokojen. Imenovani je bil v službi poznan kot izredno trezen in marljiv ter je užival popolno zaupanje. Želimo mu prijetno življenje v toliko zasluženem pokoju!
Snuženje poštnih prostorov. Pred dnevi so za-čeli snažiti prostore naše pošte. Dela sta opravila slikarska mojstra g. Sikovšek in g. Cater.
V dveh mesecih tri sokolska društva! Sokolstvo pri nas res lepo napreduje. Tekom dveh mesecev so 6e ustanovila kar tri sokolska društva; kar jo gotovo jasen dokaz resnega zanimanja. Najprej ge je ustanovilo sokolsko društvo v Dobovi, nato v Globokem in pred tednom v Cerkljah ob Krki. Vsa društva imajo že lepo število telovadcev in telovadkinj. Za ustanovitev Sokola v omenjenih krajih so sc pobrigali večinoma učitelji, nekaj pa gre tudi na račun sokolskega društva v Bre žicah. Zelo vneto deluje sokolsko društvo v Do-bovi, pa tudi ostali nista nič manj agilni. Organizator sokolskega društva v Dobovi je učitelj g. Vandal. Največ zaslug za ustanovitev »Sokola« v Cerkljah ob Krki pa si je pridobil nadučitelj g. Ljudevit Kobaj. Najbolj pereče vprašanje vseh treh društev je potreba prostora za telovadbo,
Krško
Nagrade je priznala kr. banska uprava trem tuk. posestnikom, ki dobe za liccncovane bike lepe vsote po 500—650 Din.
Za slajenje mošta žlahtnih vrst grozdja je dovoljeno uporabiti 4 kg sladkorja na 1 hi. Mešanje mošta samorodnih vrst z žlahtnim moštom je prepovedano.
Zlorabe vinotočev, ki so se vršile tako, da so pili preko policijske ure in celo noč, prirejali godbe in plesali, hoče oblast preprečiti s tem, da je pod kaznijo z odvzemom pravice do točenja prepovedala točiti preko 21. ure in prirejati godbe in plese.
Škrlatinka, ki pri nas pojenjava, je začela razsajati preko Save na Vidmu. Stavbeniku Ciuhi je včeraj umrla hčrka-šolarica, fantek pa je še v opasnosti.
Regulacijska dela na banski cesti v Leskovcu, ob vrtu posestnika Vakseljna so končana.' Napravili so betonirano in zamreženo ograjo ob vrtu trgovca Starca, ki je odstopil nekaj sveta za cestne namene. Kmalo napravijo tudi gasilci svoj vodni rezervoar ob gasilskem hramu. Tudi obcestna kanalizacija na tem kraju vasi je zelo dobro urejena.
Škofja Loka
Električne instalacije. Do letošnjega leta v pozno poletje si je škofjeloška elktrarna pridrževala izključno pravico do izvršitve vseh inštalacijskih del ter do prodaje električnih predmetov. Ker elektrarna od sedaj, naprej dovoljuje instalacijo tudi koncesijoniranim tvrdkam, bo zahtevala od vsakega dela, ki ga sama ne izvršuje, posebno priklopno takso v znesku Din 30'— za vsak izvod; za motorje do 5 ks Din 150'—; za močnejše motorje od vsakih nadaljnih 5 ks Din 150'—. —: Obveščamo v uredbi vse interesente škofjeloške elektrarne, da ne bo nepotrebnih nejasnosti.
Izpust iz državljanstva. Za izpust iz jugoslo' vanskega državljanstva prosi Pintar Lovro, rojen 23. julija 1886. v Železnikih, stanujoč sedaj v Kreuthu na Koroškem; njegova žena Marta in otroci Marija, Hilda, Lovrenc, Tomaž in Albin. Družina želi sprejeti avstrijsko državljanstvo. Morebitni ugovori naj se predlože izpostavi sreskega načelstva v Škofji Loki direktno, ali pa potom pristojnih občin do 15. oktobra 1930.
Marenberg
Osebna vest. Po odhodu predstojnika okr. so dišča g. Julija Kudra, ki je bil premeščen v Ma ribor, je bilo njegovo mesto pri tukajšnjem sodišču ves mesec nezasedeno. Te dni pa smo dobili novega sodnega predstojnika g. čerčeka, ki je služboval do sedaj pri sodišču v Metliki. Zavednemu sokolskemu in narodnemu delavcu želimo, da se počuti med nami kar najbolje. — Od tukajšnjega oddelka finančne kontrole pa je bil premeščen v Trbovlje fin. podpreglednik g. J. Krajnc.
Vrenie. Po zadnjih za zgodnjo jesen izredno mrzlih dnevih, ki so prinesli vsako jutro slano, je nastopil nenaden preokret. yčeraj je postalo zopet toplo in solnčno; ponoči je bilo jasno, toda proti jutru so se privlekle izza gora jesenske megle z dežjem. Kakor vse kaze, je nastopilo pravo jesensko deževje, ki je ukanilo naše kmete, kateri še niso pospravili s polja vseh, svojih pridelkov, posebno krompirja, ki bo v tem deževju pričel gnjiti.
Sprememba posesti. Zlatar Peter, posestnik pri Sv. Treh Kraljih, se je vselil na svoje novo posestvo v Radeljskem grabnu, katero je kupil od posestnika Jurija Grossa, svoje staro posestvo p. d. Simonovo pri Sv. Treh Kraljih pa je prodal Pavlu Zlatar za 60.000 Din. - Rižnik Franc, posestnik v Spodnji Vizingi, pa je prodal pred kratkim svoje posestvo Josipu Alt
bH" U Slovenska Bistrica
Danes slovesna blagoslovitev vodovoda v Tinju na Pohorju. Začetek slovesne blagoslovitve ob 11. uri dopoldne. Blagoslavljal bo domači župnik g. Hafner Urh. Podružnica SPD v Slov. Bistrici poziva svoje člane in tudi druge ljubitelje našega zelenega Pohorja, naj ne udeleže te slavnosti naše sosedne občine. Za dobro postrežbo je obilo preskrbljeno.
Sneg na Pohorju. V noči od petka na soboto je zapadel na vrhovih Pohorja sneg. Medtem ko se zbirajo v okolici Laporja ogromne mase vode in ogrožajo lokalno železnico in cesto Laporje—Slov. Bistrico, se blišči na Velikem vrhu snežna kopa. Sneg je zapadel tudi pri Are-hu in Klopnem vrhu.
Vihar. V četrtek je divjal celi dan strašen vi. har ki je raz streh trgal opeko, lomil veje ter razbil nebroj šip. Kako močen je bil vihar, nam dokazuje najbolj to, da je v lesni industriji g. Žuraja podrl dimnik, ki je visok 25 m. Odtrgalo ga je zgoraj kakih 6 m ter ta del zagnalo s tako silo na tla, da je prodrl streho žage in padel v notranjost. Sreča v nesreči je bila, da se tamkaj zaposlenim delavcem ni nič zgodilo.
Trgatev. Na podlagi določil zakona o vinu je dovoljena trgatev za- kraje od Visol preko Kovače vasi do Ritoznoja od 15. t. m. dalje.
Šmartno ob Paki
Novo ustanovljeni Sokol je razvil živahno delovanje. 25 članov in 22 članic telovadijo v šoli po dvakrat na teden. Uči jih župni vaditelj, ki se vsakokrat pripelje iz Celja. Kljub malo primernemu prostoru telovadijo fantje in dekleta zelo marljivo. Društvo bo poslalo dva člana in dve članici v vaditeljske tečaje, ki so se sedaj pričeli v Celju. Dece se je priglasilo k telovadbi nad 100. Bodoči vaditelji bodo toraj imeli mnogo posla. N. zadnji odborovi seji se je sklenilo nabaviti najpotrebnsj”” orodje. Ker je spričo tolikega števila članstva telovadnica nujno potrebna, se je osnoval gradbeni odbor, ki je bil ’ o-verjen z nalogo, pripraviti vse potrebno, da se drugo leto postavi v Šmartnem lesen, a soliudn Sokolski dom. V to svrho bodo takoj spomladi priredili tombolo. Ideja lastnega doma je članstvo tako navdušila, da v njeno realizacijo ni več dvomiti. Z novim domom bi na mah bilo rešeno vedno pereče vprašanje kulturnih in sličnih prireditev ter telovadbe. Na isti odborovi seji so izvolili tudi kulturno prosvetni odsek, ki ima li-ilogo oživeti knjižnioo, gojiti petje, prirejati predavanja in sploh skrbeti za čim intenzivnejše prosvetno delo.
Gospodinjski tečaj, ki se Je pričel prošli mesec, zelo dobro uspeva. Pod vodstvom gdč. Sittig in gdč. Mikuš se v dnevnem tečaju uči raznih gospodinjskih umetnosti 18 deklet, v večernem tečaju pa 7 gospodinj.
Poskušan vlom. V noči od 30. septembra na 1. oktobra so neznani storilci hoteli vlomiti v tukajšnji poštni urad. Po njihovem delu sodeč so bili še »vajenci«. Najprej so si »izposodili« v baraki, kjer hranijo železniški delavci orodje, kramp, železen drog, sekiro in kladivo to s lem naskočili vrata. O Sivi dno jih je nekdo prepodil, ker 90 svoj posel le napol opravili. Izvili so le ključavnico in nalomili vrata ter odšli. Na licu mesta so pustili vse orodje.
Pragersko
Preselitev trgovine. Dosedanji tukajšnji trgovec g. Franjo Pernarčič se je te dni preselil v Celje, kjer bo otvoril novo trgovino. Pred odhodom je imel razprodajo starih zalog.
Vihar. V četrtek je divjal na Pragerskem Bilen vihar, ki je napravil na drevju precej škode. Posestniku Alojziju Luršaku je podrl vso ograjo.
Tečaj za šivanje in pletenje. Na Pragerskem smo imeli dvotedenski tečaj za šivanje in pletenje, ki je bil razmeroma dobro obiskan.
Vojaške vaje. Letošnje jesenske vojaške vaje so bile tudi v naši okolici. Vojaške čete so nekaj dni taborile na šikolski gmajni in pod Ptujsko goro.
Vpisovanje trgovskih in obrtnih vajencev na Spodnji Polskavi bo danes v nedeljo od 8. do 12. ure. Reden pouk se bo pričel prihodnjo nedeljo 19. t. m. ob 8. uri zjutraj.
Vselitev. G. Ivan Plobl se je te dni vselil v svojo novo hišo, katero je letos zgradil v Gaju pri Pragerskem.
Povodenj. Vsled silnega deževja v noči od četrtka na petek je bila cesta med Pragerskim in Spodnjo Poljskavo 30 cm visoko poplavljena.
Zlata poroka. V sredo 8. t. m. sta tu obhajala zlato poroko g. Mihael Ceder in njegova žena. Želimo jima še veliko let zdrav”' >n sreče!
Braslovče
Nesreča celjskega avtobusa, ki vozi na progi Celje-Nazarje, bi bila kmalu usodna. V Št. Petru je v avtobusu nastal v motorju defekt. Par hipov nato se je vnel, in sprednji del voza je bil hipoma v plamenu. Pasažirjev se je polotil velik strah, a z njihovo pomočjo se je posrečilo ogenj kmalu udušiti. Iz Celja došli rezervni voz je odpeljal potnike po tri in polurni zamudi.
Puncerjev spomenik. Savinjskemu junaku, ki je žrtvoval v bojih za Koroško svoje mlado življenje, bo odkrit na tukajšnjem pokopališču spomenik. Vsa tozadevna dela in priprave so v polnem teku. Te dni prično graditi podstavek, spomenik pa bo pripeljan semkaj prihodnji teden Učiteljsko zborovanje za vranski okraj je bilo 9. t. m. v Braslovčah pod predsedstvom g. Zdolška. Poročila o pokrajinski oziroma državni skupščini delegatov so bila sprejeta v vednost. Stanje blagajne izkaztlje 1286 Din prebitka. Članarina za bodoče leto se določi na 20 Din mesečno. Sprejet je bil predlog, da se ob zaključku šolskega leta priredi razstava pismenih izdelkov in ročnih del učencev v okraju. Ob tej priliki se naj vrši javni telovadni nastop vse sokolske dece v okraju.
Apnenica. V Podrinu gradi g. Vodlak iz Celja na mestu stare podrapane apnenice novo v modernem stilu. Delo bo dovršeno v nekaj dneh, a obratovati bo začela apnenica šele prihodnjo spomlad. Apnenica je zidana iz negorljive opeke. Dnevna produkcija bo znašala 1 vagon apna. Kakovost apnenca, ki ga bodo žgali, je odlična.
Zagorje
Preložitev filmske predstave. Predvajanje filma o sokolskih nastopih, ki je napovedano za danes, je vsled nepredvidenih zadržkov preloženo na poznejši čas. Kdaj se bo vršilo, sporočimo pravočasno.
Preselitev. Oddelek finančne kontrole v Zagorju se je preselil iz Ranzingerjeve hiše v Dolenjo vas in posluje sedaj v hiši trgovca gosp. Josipa Arnejca.
Osebno vest. Celjska sokolska župa bo priredila v času od 12. do 26. t. m. prednjački tečaj za učitelje, v katerega je sprejet tudi načelnik zagorskega Sokola g. France Klun. V tečaj za učiteljice pa bo odšla pozneje načelnica gdč, Fanči Žitnikova.
Koletarska nadloga. Kljub neštetim opominom se kolesarji ne morejo privaditi umirnejši vožnji po cestah zlasti proti postaji. Zlasti neprevidno vozijo na križiščih cest. Tako je te dni kolesar Karl M. povozil, drvež s postaje, na križišču ceste v Dolenji vasi, šolarko Elo Z. K sreči ni dobilo dekle razen par prask in strahu, ki ga je prestalo, nikakih nevarnejših poškodb.'
Kokoši je zastrupil. Dogodilo se je, da so poginile kokoši v delu Zagorja in sicer posestnikom v bližini cerkve. Mizarskemu mojstru V. je baje
poginilo 13 kokoši, kramarju in trafikantu gosp. J. dve gosi in po par kokoši, še drugim, tam v bližini stanujočim prebivalcem. Da je temu nekdo kriv, je povsem jasno, zlasti ker so oškodovanci našli strup, ki je bil nasut v travi. Strup so poslali v svrho ugotovitve kemičnemu inštitutu v Ljubljani.
Izlet na Sv. Planino. V nedeljo 12. t. m. pridejo na Sv. Planino v večjem številu člani HPD »Sleme«. Tudi prejšnjo nedeljo se je zbralo na tej priljubljeni izletniški točki prav lepo število planincev iz različnih krajev, ki se niso preplašili dežja in mraza. V dobro oskrbovani koči jim ni manjkalo vsakovrstne zabave. V nedeljo bo najbrže zadnji večji jesenski poset hrvatskih planincev, zato vabi SPD v Zagorju vse ljubitelje narave, da se udeležijo tega izleta.
Deževje. V petek je pri nas od polnoči naprej nepretrgoma deževalo ves dan. Sava in Medija sta močno narastli, ker drvijo z obrežnih hribov mase vode, liki hudourniki v dolino. Ceste, posebno gorska pota in kolovozi, so močno raz-orani. Ako deževje ne preneha, se je bati poplave in tudi Sv. Planino ne bo danes obiskalo ono število turistov, kakor se je pričakovalo.
Litija
Spominski večer. V nedeljo, 12. t. m. priredi Sokol v Litiji ob 8. uri zvečer v litijskem sokolskem domu spominski večer na koroški plebiscit. Govori brat Fakin. Koroške narodne pesmi poje pevsko društvo »Lipa«. Vstop prost
Hrastnik
Škrlatinka. V Hrastniku je par novih slučajev škrlatinke, tako da so v nekaj razredih dekliške šole za tri dni ukinili pouk.
Preselitev orožnikov. Naše orožništvo se preseli v nekaj dneh v rudniško hišo, v kateri je stanoval prej rudniški uradnik g. Kobale. Hišica je tik okrajne ceste, po kateri mora vsakdo, ki gre skozi Hrastnik ter je torej za žandarmerijo posebno prikladna.
Ribnica
Smrt zaslužnega moža. Komaj pred 3 meseci je še slavil vpokojeni šolski upravitelj g. Fran Stefančič 40-letnico mature s svojimi tovariši pri najboljšem zdravju, pa ga je že nenadoma pograbila smrt. Umrl je 9. t. m. zvečer. 2 njim izgubimo moža, ki je res bil vedno mož na svojem mestu, moža neutrudnega dela, neupogljive volje in kremenitega značaja. Blag mu spomin!
Tatvina kolesa. Izpred gostilne Kirbiš je bilo ukradeno kolo finančnemu pregledniku Damjanu Viktorju.
Trpinčenje živali. Orožniki so ustavili na cesti hlapca trgovca Weissa iz Serdice, ker je imel prenatovorjen voz in je mučil konja, ki nista zmogla tovora.
Dražba v Szaparyjevem gradu. Kupčije na dražbi niso več tako živahne kakor so bile od začetka. Pohištvo, ki je bilo boljše ohranjeno, je že prodano. Sedaj prodajajo porcelan. Kupcev pa je bolj malo in se bo dražba precej zavlekla.
Sprememba posesti. Trgovec Holcman je kupil hišo dr. Škrileca na Lendavski cesti.
Premestitev. Premeščen je bil v Maribor g. prof. Simon Milač, ki je več let poučeval na tukajšnji gimnaziji. G. Milaču je prekmurska pokrajina zelo ugajala in se je mnogo zanimal za njeno zgodovino in zemljepis.
Gospodarski in prosvetni tečaj. V nedeljo so vrše ves dan predavanja o umnem gospodarstvu in higijeni v kinu Dittrich. Predavanje bo spremljano s filmi.
Dolenji Logatec
Novi učitelj. Pred dnevi je nastopil na osnovni šoli učiteljsko mesto g. Milan Sartorij. Vnetega sokolskega delavca iskreno pozdravljamo in mu želimo, da ostane še dolgo med nami.
Divji lovci so se pojavili zopet po dolgem času s svojilni zanjkami. Na več krajih najdejo zanjke, osobito okrog železniške proge. Tako so v petek zakupci lova zgodaj zjutraj zasledovali lovskega tata, ki pa jim je ušel.
Poplava vsled večnega dežja je bila neizogibna, kajti uboga »Jacka« ne more vse vode požreti, ker je spodnji del struge močno zaraščen s protjem in vrbjem. Struga sama tudi že ni bila očiščena več let.
Sokol v Dol. Logatcu je začel z intenzivnim delom. Vsak dan pridno telovadi in se vežba za skorajšno akademijo. Veselo je gledati to mrgolenje v telovadnici. Zadnji čas so začeli vežbati tudi stari Sokoli. Prav je tako, starina naj daje vzgled mladini in jo naj vodi na novi poti do jugoslovanstva.
Cerknica
Kolesarska dirka. Danes bo na progi Vrh-nika-Logatec-Planina-Rakek-Cerknica kolesarska dirka za prvenstvo Notranjske. Dirkači morajo prevoziti progo tja in nazaj (90 km). Obrat bo v Cerknici pred hotelom Žumer. Dirkajo tudi juniorji, a za vse dirkače je pogoj, da so No-tranjci, ker je dirka samo zanje odprta.
Nevihta, deževje in poplava. Pri nas dežuje že skoro štirinajst dni neprestano. V petek se je zgrnila nad našo dolino huda ploha in nevihta. Nevihta je polomila na nekaterih krajih več dreves. Tudi strela jih je nekaj razklala. Sreča, da strela nič ni vžgala. Razumljivo je, da je nastala po tem neprestanem deževju velika povodenj. V petek popoldne je Cerknišca prestopila bregove in tako je cesta pri mostu, ki drži na Jezero, popolnoma pod vodo. Voda je odnesla dosedaj tudi že precej lesa z žag. V petek proti večeru so kar zaporedoma v potoku plavali debeli hlodi in deske. A tufli raznim drugim stvarem voda ne prizanese.
Naše ceste. Dolgotrajno deževje je naše ceste zelo pokvarilo. Posebno proti Rakeku in Grahovem so pota taka, da se Bog usmili. Blata je na cesti do kolen. Vse ceste so potrebne temeljitega popravila.	t	#
Begunje pri Cerknici
Semenj. Kljub temu, da je v torek popoldne razsajala huda nevihta z gromom in točo, je prišlo še precej ljudi na semenj. Na živinskem sejmišču je bilo še dosti živo. Izredno mnogo je bilo pujskov, okrog 120 glav. Cene niso bile pretirane: 300—400 Din za par. Goveje živine pa je bilo približno 70 glav. Prodanih je bilo nekaj parov volov in pa par krav. kramarski semenj pa je bil mrtev. Se je pač pokazalo, da kmet nima denarja.
Manufaktura
Ljubljana, Aleksandrova c. 8
Mi ne vodimo
blaga cenejše kvalitete, kajti dokazano je, da se kupi najboljše vedno, ako se kupi le prvovrstno robo za zmerno ceno.
Kreditiramo
Vam na © mesečnih obrokov. Poselite nasl Zahtevajte potnika!
9nevne vesfz
I* zdravniške službe. Banska uprava Dravske banovine je poslala znanega kirurga dr. j Vladimirja Guzela v študijske svrhe v inozemstvo.
— Napredovanje v železniški službi. S sklepom ministra za promet 6ta povišana med drugimi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za uradnika v 8/1 Boris K a r i s in Emil Franc, dozdaj uradnika v 9/1.
— člani izpraševalne komisije za državoslov-izpit. Minister prosvete je na predlog kralj.
banske uprave Dravske banovine imenoval: za predsednika izpraševalne komisije za državo-slovni državni izpit in za člana izpraševalne komisije za ustavno pravo in za upravno pravo dr. Otmarja Pirkmajerja, vršilca dolžnosti bana Oravske banovine, a za Člana komisije za dr-Žavoslovni izpit iz narodnega gospodarstva dr. Andreja Gosarja, izrednega profesorja vseučilišča kralja Aleksandra v Ljubljani.
— Dopolnilni tečaj za že izvežbane avtogenske varilce. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice /TOI priredi v livarni Tehniške srednje šole v [Ljubljani od 23.—31. t. m. poseben avtogenski itečaj za dopolnitev že izvežbanih varilcev, ki so (tak začetniški tečaj že obiskovali, odnosno bili zaposleni; delj časa z avtogenskim varenjein. iiVežbalo se bo varenje na desno, levo, naprej in navpično nad glavo, zvarni šiv kot konstrukcijski element pri železu, bakru, mesingu, aluminiju in zlitinah, dalje kalkulacija in rentabil-nos|' Pri lem se bo vse vežbanje vršilo po možnosti na komplicaranejših popravilih predmetov,
i spadajo v mehaniško, ključavničarsko, inšta-i'n strojno stroko. Pozivamo mojstre, po-°cnike in tovarniške varilce, ki so že izvež-in bi se radi v svoji stroki izpopolnili, da 7n Pj1*5 neposredno ustmeno ali pismeno Ti Ti-1* f8 pospe®eva'nje obrta Zbornice TOI v lduMjani in sicer najkasneje do 18. t. m. Vsak
TnJt°- enen? Preskrbi kak kompliciranejši pred'
ir)nnrnv-?V°lejStr0ke’ da ga Prinese s seboj radi ,pop i a, odnosno vežbanja. Pristojbina zna-I za mojstre in delovodje Din 150—, za po-j močnike^ pa Din 100-—. Podrobnejša navodila dobe prijavljene! pismeno.
®p. France 2*avlcčič
specijalisi za zobne in ustne bolezni,
ordinira vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Pražakovi ulici št. 8 (ogelna rumeno-modra hiša), I. nadstropje.
bo 19. t. m. v Beogradu. Udeleženci te proslave kupijo na odhodni postaji listek za polovično ceno, ki ga dobe s potrdilom mestnega oblastva, da zares potujejo na to svečanost. Z istim listkom se vrnejo nazaj, če dobe potrdilo prireditelj skega odbora, da so se proslave v resnici udeležili. Te ugodnosti veljajo od 17. do 21. t. m. za vse vlake razen ekspresa.
Vreme. Po hudih nalivih v Dravski banovini se je včeraj nekoliko zjasnilo. V Ljubljani in tudi po mnogih drugih ravninah je bila včeraj zjutraj močna megla, ponekod je padla slana. Razen v Dravski banovini so oili hudi nalivi tudi v Savski banovini. V Zagrebu je včeraj padlo do 23. 6mm dežja, prav močno je deževalo tudi ob dalmatinski obali. Tako je v petek padlo na Rabu dežja za 520 mm. Po drugih pokrajinah ni bilo v petek dežja. V Dravski banovini je barometerski pritisk variral med 7669 in 7709, po drugih banovinah med 764 an 771. Barometer se je začel znatno dvigati ter je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 7669 (prejšnji dan 762-5), Maribor 770-9 (prejšnji dan 763 1), Zagreb 771, Beograd 770-8, Skoplje 768-4, Sarajevo 769-8 Split 765-5, Rab 765-4 in Vis 764-8. Jutranja temperatura je v Dravski banovini padla kar za 6 do 10 C, a tudi po drugih banovinah je beležiti znaten padec temperature. Splošno je varirala med 3 do 16 C. Termometer je včeraj ob 7. zjutraj kazal: Ljubljana 4, Maribor 3 (najnižja 2), Zagreb 5, Beograd 8, Skoplje 14, Sarajevo 8, Split 14, Rab 16 in Vis 14. Povsod je bilo včeraj močno oblačno. V Ljubljani je bila najvišja temperatura 8 4 C, najnižja 4 C.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa/
Šunko, sir,
Gavrilovič - salamo
ter razne druge delikatese, odprta in razna buteljčna vina priporoča F. R. KOVAČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 84. VVYVWW»VWVVV>YvVyVVl
— Brezplačno popravilo strojev, avtomobilskih blokov, kraterjev itd. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi od
23.	do 31. t. m. dopolnilni tečaj za že izvežbane avtogenske varilce. Pri tej priliki se bodo izvršila tudi kompliciranejša popravila raznih strojev in strojnih delov, avtomobilskih in avtobusnih karterjev in blokov ter raznih drugih podobnih pokvarjenih ali zlomljenih kovinskih konstrukcij iz železa, jekla, aluminija, bakra ali mesinga. Varenje in popravilo se vrši pod vodstvom strokovnjaka inženjerja in varilnega mojstra strokovnjaško. Da se morejo dobiti primerni predmeti, pojava podpisani zavod industrijske In obrtniške tvrdke, lastnike avtobusov in avtomobilov in ostale imetnike gori omenjenih predmetov, da pošljejo, odnosno pripeljejo popravila Potrebne predmete v livarno Tehniške srednje sole, kjer se jim bode izvršilo popravilo brezplačno. Zavod bo zahteval samo povračilo za Uporabljeni materiijal. Vsak interesent mora Priti ob zaključku tečaja sam po poslani predmet, Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI ^ Ljubljani.
— Rodoljubi! Podpirajmo Ciril Metodovo druž-oo! Kupujmo in razpečavajmo družbene razglednice!	(586)
JVa/trpcžne/ša
jn najbolj higijenična je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najceneje in v največji izberi pri tvrdki s železnino	103
STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35.
že i ^nan8tvena predavanja. Zveza delavskih jala	M	Slovenijo v Ljubljani bo prire-
nih P ^tošnjem zimskem času nekaj znanstve-n uornih in zdravstvenih predavanj. Pr.'o ob naVai^e 86 vr^' v sredo, dne 15. oktobra Čičev’ Ur* 8^er v Delavski zbornici, na Miklo-o ten ’CeS*' *>re<lava zdravnica ga. dr. Fin« ova imaio , ensI{p bolezni«. K temu predavanju DredivV . p samo ženske. Vabimo, da se teh deleže vse ženske brez ra-like s1 jev borcem1 m”8 T0*nia k spominski proslavi padlim na četrt- ,i8trs,vo Pr°meta je odobrilo popust diah vs m ceno na državnih železnicah in lasi a ve	udeležencem svečane spominske pro-
padlim herojem — branilcem Beograda, ki
Hftibljana
■ Prcporodovcem. Kakor že objavljeno, se naš sestanek, ki bd prvotno imel biti dne 7. in 8. septembra, vrši dne 1. in 2. novembra t. 1. Spored je sledeča: Dne 1. novembra ob 9. zvečer prijateljski sestanek v restavraciji Beldevue. Dne 2. novembra ob 10. dopoludee zborovanje Breporodovcev v mali dvorana Kazine. Po zborovanju odhod na pokopališče k Sv. Križu, kjer 'bo na Endlicherjevem grobu poklonitev spominu pokojnih Preporodcev. Nato skupno kosilo v restavraciji Zvezdi. — Vse tovariše Pre-porodovce in vse prijatelje preporodovskega gibanja iskreno vabimo na vse te prireditve. Opozarjamo, da izide ob tej priliki obširen hi-etorijat našega gibanja, ki ga je sestavil prof. Ivan Kolar. — Pripravljalni odbor.
■ Nekdanji člani akad. društva »Ilirija« v Pragi imajo prijateljski sestanek v ponedeljek zvečer, dne 13. oktobra v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani. V kolikor so znani njih naslovi, so jih sklicatelji pismeno povabili. Kdor pa ni prejel vabila, naj smatra to obvestilo kot tako. — Tudi vsi ostali nekdanji tovariši Pražani bodo dobrodošli na tem sestanku. Naj torej ne manjka nihče!
Primarij dr. FR. DERGANC se je vrnil s študijskega potovanja in
ZOPET REDNO ORDINIRA od 11. do 1. ure.
Ljubljana, Komenskega ul. 4.
melodije«; 5. Leopold: »Praha«, češke pesmi. Dirigent višji kapelnik g. dr. Job. Čerin.
Fr. Zelenik:
■ Moderna hladilnica slanine v mestni klavnici. V petek so monterji Skodovih zavodov iz Plznja pričeli montirati nove hladilne naprave v prizidku, kjer bo nameščena moderna hladilnica slanine. V tej hladilnici bo prostora za 14 posebnih hladilnih miz, kjer bodo lahko hladili svežo slanino od 168 komadov prašičev. Vsa naprava bo veljala približno 1 milijon Din. Hladilnica bo do konca leta gotova.
■ Novo uradno poslopje mestne klavnice. Ko bodo gotove še nekatere dopolnitvene zgradbe pri mestni klavnici dograjene, bo mestna občina pričela z gradnjo novega modernega administrativnega in uradnega poslopja mestne klavnice. Lepo, moderno poslopje bo stalo ob Poljanski cesti na mestu, od koder vodi potem cesta v glavno vežo. Dosedanji gradbeni stroški mestne klavnice znašajo približno 25 milijonov Din. Vsi stroški za celotno preureditev klavnice bodo znašali nad 30 milijonov dinarjev.
Teltstilbazar <1. z o. z. Ljubljana, Krekov kg SL 10
nudi po zelo ugodni ceni vsakovrstno ma-nufakturno blago najboljše kvalitete za dame in gospodo	447
Nov patentiran način izdelave. Garantirano nepremočljivi. Oblika po žeiji in meri. DETAJLNA PRODAJA »PRI POLLAKU«
Duajska cesta, 28 — Dvorišče
m Odlikovanja na državni realni gimnaziji. Na državni realni gimnaziji so bili odlikovani redom sv. Save 4. stopnje profesorji Luka Brolih, Filip G a spari n in dr. Janko Kotnik. Odlikovanja jim je izročil ravnatelj Jakob Zupančič. V imenu profesorskega zbora pa je odlikovancem častital dr. Heric.
m Pevski nastop v parku. Med današnjim koncertom »Drave« bo v mestnem parku nastopi’ tudi moški zbor vseh združenih mariborskih in okoliških pevskih društev pod vodstvom profesorja Vasilija Mirka.
limske obleke
raglane, suknje, trenchcoate in usnjate suknjiče kupite najceneje pri konfekcijski industriji JOSIP IVAlČiC, Ijubljano
Danajska cesta 7.	529
■ Gradnja kontumačne klavnice. Drugo leto prično pri mestni klavnici graditi posebno kon tumačno klavnico med Gruberjevem prekopom in staro domobransko vojašnioo,
■ Krompir na ljubljanskem trgu. Na včerajšnji sobotni trg so kmetje z Gorenjske in bližnje okolice pripeljali že večjo množino letošnjega krompirja. Bilo je okrog 30 voz. Na debelo eo krompir prodajali ipo 0’75 Din, a celo že po 0’50 Din ikg. Tudi več voz zelnatih glav je bilo pripeljanih. Zelnate glave so bile po 1—2 Din kom. to po velikosti.
Perutnina in jajca še vedno draga. Perutnina na ljubljanskem trgu, čeprav jo je v večji množini na prodaj, je razmeroma draga. Prav droben piščanec stane 25 Din. Jajca so še vedno draga. Prodajalke zahtevajo za boljša in sveža jajca 1’75 Din, za slabša pa 1’50 Din komad. Na sobotnem trgu je bilo po daljšem času izredno mnogo jajc.
Drobiž z policijske kronike. Od petka do včeraj se je policiji posrečilo prijeti več tatičev in dva berača. Drugače je včeraj bila policijska kronika prav revna. Policiji je bila prijavljena samo tatvina grozdja, dalje neki avtomobilski karainbol, 1 ponočnjak zaradi kaljenja nočnega miru, neki gostilničar zaradi prekoračenja policijske ure, 2 trgovki zaradi kršitve naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 4 prekrški avtopredpisov in 8 prekrški cestnopolicijskega reda.
■ Tatvina grozdja. V Levčevi ulica št. 11 stanujoči zasebnici Frančiški Dolenc eo štirje neznani zlikovci porabutali na njenem vrtu vse grozdje. Dolenčeva trpi okoli 150 Din škode. Rabutanji so bili najprej okoli 21. po noči pre-podeni, a so se pozneje okoli polnoči zopet zglasili in pošteno obrali domačo trto sladkega sadeža.
■ Dr. Pavel Avramovič se je vrnil in zopet redno ordinira od 9. do 11. in od 2 do 4. v Beethovnovi ulici 9.
■ Visoka starost. Danes, dne 12. oktobra dovrši ga. Maksimilijana Šega, okr. sodnega predstojnika vdova in mati veroučitelja Viktorja Šega, v krogu svojih preostalih treh otrok devetdeseto leto svojega življenja. Od visoke starosti sicer uklonjena je vendar še primeroma pri dobrem zdravju in bistrem umu, zanima se za vse dogodke in marljivo še vedno prebira časopise in se spominja še vseh podrobnosti iz svojega življenja. Rojena je bila v Ljubljani 12. oktobra 1840. pri Sv. Jakobu iz družine Nikel, katere dedje so vsi pred 40 leti za jetiko umrli. Vzgojila je 6 otrok, od katerih so trije že umrli, trije pa so se zbrali ta dan okoli nje, da primerno proslave 901etnico svoje mamice.
■ Promenadni koncert muzike 40. p. p. »Tri-glarskog« bo v nedeljo 12. t. m. ob 11. uri v »Zvezdi«. Spored: 1. Vinš: »Banjaluka«, srbski marš; 2. Offenbach: uvertura »Orfeus«; 3. Čerin: »Miljenci«, slov. pesmi; 4. Gleisner: »Operne
Josip olup
&	LJUBLJANA,	Stari trg 2.
Za gospode in dečke velika izbira oblek, klobukov, čepic, kravat in perila lastnega Izdelka. Po najnižjih konkurenčnih cenah.
Za jesensko in zimsko sezijo
se priporoča
krojaiki atelje FRAN IGLIC
LJUBLJANA, Pražakova ul. 10.
Mavibov
m Današnje prireditve. Od 11. do 12. promenadni koncert »Drave« v Mestnem parku. V Grajskem kinu se igra zvočni film »Zadnja četa«, v kinu »Union« pa »Noetova barka«. V Narodnem gledališču je zvečer repriza operete »Aleksandra«.
m Lekarniška služba. Od danes v nedeljo opoldne do nedelje 19. t. m. opoldne ima lekarniško nočno službo lekarna Sirak »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti.
m Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 13. oktobra predava arhitekt Jelenc iz Maribora o najlepših katedralah Francije, posebno v gotskem slogu. Gotika je nastala na francoskih tleh in prišla do najdivnejšega izraza ravno v Franciji. Predavanje pojasnjuje mnogo lepih skioptičnih slik. V ponedeljek 20. okt. bo pričetek oikla »Rodbina in otrok« s predavanjem univ. prof. Ozwalda o pomenu rodbine za vzgojo otroka.
m Himen. Poročila sta se v četrtek tukajšnji odvetnik g. dr. Igor Rosina in gdč. Tončke Mirnikova, hčerka poštnega ravnatelja v pokoj" iz Celja. Obilo sreče!
m Srebrna poroka. Včeraj je slavil publicist in časnikar, sedanji urednik »Večernika« g. Vekoslav Špindler s svojo soprogo 251etnico poroke. Pridružujemo se vsem mnogoštevilnim gratu-lantom, želeč tovarišu Špindlerju še obilo jubilejev.
m Dijaška kuhinja. Tukajšnja dijaška kuhinja, ki je te dni pričela poslovati, daje 97 dijakom srednjih šol 397 obedov in 218 večerij na teden.
m Smrtna kosa. Na Rogoznici pri Ptuju je umrla gospodična Elizabeta Arnuš, sestra Jan-kota Arnuša, bivšega župnika v Kotmari vasi na Koroškem. — V Mariboru je včeraj preminul 811etni Jakob Nedelko, cerkovnik frančiškanske cerkve.
m Sneg na Pohorju. V noči od petka na soboto je na Pohorju zapadel prvi sneg, v Mariboru pa je bila včeraj zjutraj slana. Temperatura je padla ponoči na 3 stopinje C.
m Uporabna dovoljenja. Na zadnji seji mestnega sveta so bila izdana sledeča uporabna dovoljenja: Mariji Horvatovi za prizidek pri hiši v Jadranski ulici; Viljemu Freundu za prizidek za pisarne in skladišča v Kacijanerjevi ulici 12; Viljemu Abtu za ledenico v Kejžarjevi ulici 8; Josipu in Ljudmili Tomažič za pritlično stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje na Radvanjski cesti 26; Ivanu Koražiji za enonadstropno hišo v Stritarjevi ul. 29; Alojzu Pe-klairju. za pritlično hišo v Tomšičevi ulici 28; dr. R. Perhavcu za enonadstropno hišo v Ro-sinovi ul. 29; Francu Klopu za pritlično hišo v Koseskega ul. 63; R. Kodeli za preureditev hiše na Radvanjski cesti; K. in F. Vetrihu za pritlično hišo v Jelačičevi ul. 7 ter Tilki in Josipu Stuhecu za enonadstropno hišo v Vrtni ulici 21.
m Zopet redukcije v Rušah. Pred nekaj dneva srno poročali, da so bili pri tvornici za dušik v Rušah zopet sprejeti skoraj vsi nedavno odpuščeni delavci. Sedaj pa je ravnateljstvo razglasilo, da bo moralo znova reducirati 40 delavcev, ker bo začasno ukinilo oddelek za karbid. Odpuščeni bodo v prvi vrsti tisti delavci, ki imajo lastna posestva.
m Slaninarski trg. Na včerajšnjem slaninar-skem trgu je bila na 41 stojnicah 101 zaklana svinja, 2 goved, 2 telet in 2 ovc. Cene nespremenjene.
m Trg za seno in slamo. Vsled poplave je bilo v soboto na trgu samo troje voz sena. Prodajalo se je po 75 do 90 Din za 100 kg.
m Onesvešfenje. V bližini Scherbaunvovega mlina v Kopališki ulici se je v petek opoldne nenadoma onesvestila Marija Majerjeva, žena delavca. Pozvani rešilni avto jo je prepeljal domov.
m Padec z avtomobila. V petek popoldne je 151etni delavec Marijan Sigolin skočil pri železniškem skladišču na Glavnem kolodvoru od zadaj na nek tovorni avto. Peljal se je tako do odcepka Danjkove ulice na Tržaški cesti, kjer je skočil na tla in pri tem tako nevarno padel, da je obležal v nezavesti. Ko je prišel rešilni avto, se je pa deček že zavedel in je sam odšel domov. Takega skakanja na vozove je v Mariboru veliko, zato bi bilo treba uvesti strožje postopanje, da se preprečijo še večje nesreče.
m Živčni napad. V petek ponoči se je precej opita delavka A. S. v kavarni »Promenada« sprla s svojim zaročencem in dobila potem na ulici živčni napad, tako da je morala posredovati rešilna postaja.
m Požarni alarm. Včeraj okrog 7. ure zjutraj je opazovalnica na stolpu stolnice javila požar na Aleksandrovi cesti. Gasilci so takoj odšli k hiši trgovca Goleža na oglu Aleksandrove in Meljske ceste, kjer so pa ugotovili, da je dim nastal zaradi tega, ker je dimnikar zažgal saje v dimniku, kar je poprej tudi telefonično javil pisarni požarne brambe.
m Preskakovanje železniških zatvornic. Železniški čuvaj je včeraj javil policiji tri vojake, ker so na Tržaški cesti preskočili zatvor-nice tik pred prihodom vlaka in bi se bila kmalu dogodila nesreča. Kakor smo že včeraj omenili, postajajo zatvomice na Tržaški cesti in v Jadranski ulici vedno večja ovira za promet in priložnost za nove nesreče. Preureditev je tu nujno potrebna.
m Vlom v urad Borze dela. V noči od petka na soboto je neznanec vlomil v urad Borze dela na Rotovškem trgu, kjer je s trdim predmetom odprl predal pisalne mize šefa in ukra--del 4564T1 Din gotovine, iz sosednje sobe pa’ dva koleka, enega za 20 in enega za 5 Din. O vlomu je bila takoj uvedena obširna preiskava in so baje storilcu že na sledu.
m Dan brez aretacij. V petek ni bi v n riboru nihče aretiran. Tudi prijav je prejela samo 6, poročil pa 7.
Stran 8	JUGOSLOVAN
ScihctIsfv©
Film beograjskega zleta
Film vsesokolskega zleta v Beogradu je do-gotovljen. Od posnetih 7000 m je bilo izbranih najboljših ‘2200 m, ki so razdeljeni v 6 delov: I. sprejem, II. tekme, III. sprevod in proslava Vidovega dne, IV. proste vaje dijakov, V. nastopi Sokolov in VI. nastopi vojaštva. Film se lahko naroči pri Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije. Na film opozarjamo zlasti sokolska društva, ki imajo svoj kinematograf.
Jesensko zasedanje osrednjih odborov C. O. S.
Sokolski uredniki se sestanejo 26. t. m. in bodo razpravljali o novi organizaciji zbora sokolskih urednikov, kakor tudi o živahnejši sokolski poročevalski službi. Prosvetni odbor bo imel sejo 8. in 9. novembra, ženski prednjaški zbor 15. in 16. novembra, moški prednjaški zbor 22. in 23. novembra in odbor 6. in 7. decembra. Vsa zborovanja se bodo vršila v Tyrše-vein domu.
Tekme v igrah za prvenstvo C. O. S.
V nedeljo 5. t. m. so se vršile tekme za prvenstvo C. O. S. v igrah. Člani so tekmovali v Brnu, članice v Prostejovu. V odbojki so zmagali člani iz KromSfiza, članice iz Plzna, v bazeni člani iz Plzefi-Doudlevic, članice iz Žiline, v koškovi igri člani iz Dejvic (Praga) in članice iz Bratislave.
Kongres »Bolgarskih junakov«
V dneh 21. do 23. septembra se je vršil v Razgradu XVIII. kongres bolgarske telovadne zveze »Junak«, ki je potekel jako burno. Že pred letošnjim zletom v Sofiji so nastali v organizaciji spori, ki so imeli za posledico izmeno staroste Lazeva, na čigar mesto je prišel profesor sofijske univerze dr. Vatev. Ker je imel pa odstopivši starosta Lazev za seboj še celo vrsto žup, zlasti podeželskih, so trajali spori tudi po njegovem odstopu naprej in so povsod željno pričakovali kongres, ki naj bi prinesel razčiščenje. Kongres bi se imel vršiti že dne 28. avgusta, vendar je moral biti ravno zaradi teh sporov preložen na kasnejši datum. Bati se je bilo celo, da bo prišlo do cepitve v junaški organizaciji in da bo sklical vsak tabor svoj kongres.
Na kongresu se je Lazev zagovarjal glede ob-dolžitev, da je kršil disciplino, da je razmetaval zvezno premoženje, da je kriv nerazpoloženja oblasti napram »Junaku« in zaradi neurejenih odnošajev napram ostalim slovanskim sokolskim organizacijam. Zavračal je kategorično te očitke in je izjavil, da je postal žrtev intrig. Preklical je svojo kandidaturo za mesto staroste, kar je mnogo doprineslo k razčiščenju situacije. Pri volitvah je zmagala lista dr. Vateva z 74 glasovi, napram listi Lazove skupine, ki je imela na čelu dr. Čakarova In je dobila 52 glasov. Novi odbor je sestavljen tako: dr. Vatev (starosta), Fotinov (načelnik), Koleva (načelnica), dr. Kesjakov, Elefterov, N. Stojanov, Karšovski in M. Dimitrov.
O priliki kongresa je bilo izdano letno poročilo, ki vsebuje zanimiv materijal. V prošlem letu je bilo ustanovljeno 18 novih društev, 14 društev je pa obnovilo svoje delovanje. Zveza izdaja svoj mesečnik »Zdravje in sila«, ki se tiska v 4000 izvodih, in strokoven vaditeljski list v 200 izvodih. V avgustu se je vršil v Varni
Siari grad
Slikovita je novomeška okolica in sprehodi po njej so pravi užitek. Zadostiti pa je treba duši in telesu, in če se v poletni vročini potite skozi bujne vinograde, se vam nemalo prileže, ko vas objame en prijeten hlad starinskega hrama, kamor vas je povabil gostoljubni veseljačina — gazdi, da na obeljenem hlodu malo počijete ter se uredite za obisk na bližnjem Starem gradu. Požirek cvička, pa košček domače klobase in črnega kruha, to vam je južina, da vas Bog zavida zanjo.
Okoli samo vinska trta, vriskanje, dolina vsa pisana in zelena, ozadje temno, in ažurno nebo z žarečim poletnim solnem, to so dolenjski po-podnevi:
Skozi zeleno trtje in bujne listovce vas motri silno grozeče zidovje. Očrnele njegove stene pričajo o davnem njegovem rojstvu, položaj sam kaže na važnost in nekdanjo silo Starega gradu, ki v resnici zasluži svoje ime.
Je to najbrž najstarejši grad v novomeški okolici. Zgodovinarji so mnenja, da je nastal v devetem stoletju. Prvotno je stal le mogočni štirioglati stolp, ki še zdaj budno zre preko vse stavbe v dolino. Do dva metra debelo zidovje 'da misliti, kaj je 6tolp pomenil v nesigurni dobi roparskih vitezov. Kdo jim je mogel do živega? Vrata visoko v prvem nadstropju, ozke strelne line, silne stene — nepremagljivo.
Kasneje se je seveda še mnogo prizidavalo. Tisto zidovje ni tako mogočno, a spoštovanje vzbujajoča je cela ponosna stavba.
Ko bi rastla iz malega gozdiča sredi samih vinogradov, ošabno in grozeče se steguje proti nebu in mrko zre v veselo dolino pod se.
O postanku Starega gradu kroži sledeča pravljica:
Tam gori pod Velebitom so nekdaj živeli velikani. Naveličani pečin in vročine, so se kaj radi izpreliajali po jadranskih otokih. Včasih so tudi polegli po pečevju in z vsemi pljuči pihali v Planinski kanal, da so se prevračale požrešne beneške galeje. Do danes nam je ostal spomin na to: znamenita senjska burja.
Majniškega jutra so jo mahnili proti zaledju.
prednjaški tečaj, ki se ga je udeležilo 22 članov in 39 članic. V tečaj C. O. S., ki počne v sredi septembra, pošlje zveza 8 članov in 4 članice. V minulem letu je bila zveza »Junakov« sprejeta v mednarodno telovadno federacijo.
Z resignacijo Lazeva je sicer nastalo momen-tano umirjenje v organizaciji, vendar je gotovo, da bo novo starešinstvo imelo še velike potež-koče z opozicijo, ki je jako močna in je sestavljena v prvi vrsti iz onih junakov, ki so člani nacionalistične organizacije »Rodna zaščita«, ustanovljene od generala Škojnova, ki je bil še do nedavna ravnatelj največjega časopisnega koncerna, ki izdaja dnevnike »Utro«, »Dnevnik« in »Zarja«. Rodna zaščita, ki razvija silno antisemitsko in fašistično propagando, je mnogo močnejša organizacija kakor »Junak«, kateremu prednjači zlasti v pogledu discipline. Sedanjemu starešinstvu zamerjajo zlasti prijateljske odnošaje k židovski telovadni organizaciji »Makabejcev« in k turški telovadni organizaciji »Turan« v Bolgariji. Pripravlja se baje skupen vstop članov »Rodne zaštite« v »Junaka«, kar bi sedanjo situacijo znatno spremenilo.
Večer sokolskega naraščaja v Mostah
Z nedeljsko prireditvijo se je začelo v sokolski telovadnici v Mostah zopet prosvetno delo. Kot otvoritveno predstavo v tej sezoni je vpri-zoril sokolski naraščaj otroško-poučno igrico Manice Romanove »Sestrin varuh«.
Prijatelji mladine, stariši in številni znanci naše Manice so napolnili sokolsko dvorano do zadnjega kotička. Navzoča je bila tudi pisateljica sama.
Uvodoma je nagovoril prisotne starosta br. Pavčič. V svojem govoru je omenjal program naše viteške organizacije — Sokola, spominjal se je našega najvišjega protektorja in priporočil starišem, naj pošiljajo svojo deco v telovadnico, kjer se bodo fizično utrdili, pa tudi za duševno razvedrilo bo poskrbelo društvo. Želel je, naj bi stariši večkrat prišli sami v telovadnico, da bi videli, kako se skrbi za njih otroke.
Sledila je skupna deklamacija treh malčkov Maničine pesnitve »Mladini«, nakar je pevsko društvo »Moste« pod vodstvom agilnega pevovodje učitelja Rupnika odpelo pesmi »Slava Slovencem« in koroško »Juhe-juhe«. Pevski zbor se je od minulega leta številčno zelo izpopolnil, pa tudi v glasbeno-tehničnem oziru je precej napredoval. Izvajanje je bilo zelo zadovoljivo in je moral zbor na opetovano zahtevo publike še dodajati.
Maničina igrica »Sestrin varuh« je ljubka trodejanka zabavne in vzgojne vsebine in so jo otroci podali toplo ter naravno. Po drugem dejanju je pozdravil pričujočo pisateljico z odra br. Vlado Pfeifer in ji želel k njenemu petdesetemu jubileju, da ostane še nadalje zvesta prijateljica otrok in agilna kulturna delavka, ter ji je v imenu društva izročil krasen šopek rdečih nageljnov. Vidno ginjena se je Manica zahvalila za viharne ovacije in spregovorila na mladino par zlatih resnic.
Nastop sokolskega društva Šenčur
Na Gorenjskem je bilo letos ustanovljenih 5 novih sokolskih društev, med njimi tudi društvo Šenčur, ki je dne 5. t. m. priredilo svoj prvi javen telovadni nastop. Kljub neugodnemu vremenu se je ob 2. uri popoldne zbralo pri mlajih ob začetku vasi številno občinstvo in gostje iz Kranja, Stražišča, Naklega, Tržiča, Škofje Loke in Rčteč, ki so se formirali v dolg sprevod z domačo gasilsko godbo na čelu in
Prestopili so Veliko Kapelo, umili se v Kulpi noge, še nekaj kratkih korakov in stali so vrh temnih Gorjancev, pod katerimi se je vil od zpada proti vzhodu srebrn trak, dolenjska Krka. Onstran doline nizka brda, posejana z vinogradi, hrami in cerkvicami. Prijetno za oko in srce.
Posedli so po obširnih gorjanskih košenicah, podvili noge pod sc, ker niso vedeli kam z njimi, le neugnan mladič je prešerno zajahal sloko uskoško goro, moleč eno nogo v Belo Krajino, drugo pa v novomeško kotlino. Šele proti večeru so se vrnili domov.
Drugo jutro so bili že na vse zgodaj spet na Gorjancih. Izvlekli so iz žepov ogromne skale, silno kamenje, zadnji pa je prinesel pod pazduho laško barko, ki ji je izmetal njeno drobovje in jo napolnil z grenkoslano vodo.
Nadrobili so v barko apno, ki ga je nosil v globoki torbi objestni mladiči, in primešali drobnega morskega peska, ki je istotako puromal tja v brezdanjem velikanovem žepu.
Med tem ko so eni pripravljali malto, so drugi že nakopali in izgrebli dovoljne jame za temelj, in pričelo je najčudovitejše zidanje, ki so ga kdaj gledali Podgorci.
Z eno nogo na Gorjancih, z drugo onstran doline na vinorodni Trški gori, sta stala najdaljša dva velikana ter prodajala tu in tam zaposlenim tovarišem zidarjem kot hiše obsežne kamne, jih v rokah drobila in na kolenih lomila. Ce je zmanjkalo malte, je brzonogi mladič hitro skočil doli in bil z dvajsetimi koraki spet pri zidarjih.
Kot gobe po dežju sta rastli ob obeh bregovih Krške doline dvanajst kilometrov vsaksebi silni stavbi in bili ob solnčncm zahodu pod streho.
Na koničastem stožcu tik Gorjancev je grozilo mogočno zidovje Mcliovskcga gradu, 'onstran Krke pa je mrko zrl na valovito podnožje ponosni Stari grad.	g
Prešli so velikani, minila je slava Mehovega. Le kuščarji in martinčki se preganjajo po njegovih razvalinah, kljubujoče pa še stoji neuklonljivi Stari grad. Zob časa mu ne more 'do živega, ker bil je zgrajen z morsko vodo in vclebitskimi pečinami.
Slika na očrnefi grajski steni še danes priča o nenavadnem njegovem postanku.
dvema praporoma sok. društva Kranj na čelu. Živahno pozdravljen je sprevod šel skozi vso vas na telovadišče, ki je bilo na velikem vrtu br. staroste.
Točno ob treh se je, ne oziraje se na dež. pričela telovadba s prostimi vajami domačih članic pod vodstvom podnačelnice s. Danice Kusselnik. Nastopilo je 22 članic s preprostimi, toda efektnimi vajami, ki so jih izvajale na splošno zadovoljstvo navzočega občinstva. Splošno odobravanje pa je vzbujalo število članic
— toliko jih ne postavijo niti najmočnejša društva v župi — čeprav niso vse nastopile, ker so bile ali drugod zaposlene ali niso imele telovadnih oblek. Za njimi je prikorakalo na telovadišče 24 članov pod vodstvom načelnika br. Ropreta Ivana. Izvajali so dovolj težke vaje
— sestavo br. Brilly-ja Hinka — zelo dobro. Kot 3. točka so bile proste vaje članov iz Naklega, katerim se je pozualo, da že tretjič javno nastopajo. Kažejo izboren materijal. Naslednje točke so dala sosednja društva, o katerih je bilo že večkrat pisano. Slaba je bila orodna telovadba, kar pa je treba v veliki meri pripisati vremenu in nesigurnim tlom. Poslednja točka je bilo kolo domačink, ki bi na drugačnem terenu še vse boljše izpadlo, čeprav tudi tako ni bilo slabo. Po javni telovadbi je mlado društvo pozdravil župni starosta br. J. Sajovic in nato je imel br. Jaka Špicar daljši govor, v katerem je na njemu lasten izredno poljuden in učinkovit način obrazložil navzočemu narodu smisel in pomen sokolstva.
Po javni telovadbi se je vršila ljudska veselica, ki je moralno zelo dobro izpadla. Tudi ni bilo nobenega popivanja, ki je na takih ljudskih veselicah v navadi. Upamo, da se bo mladi Sokol krepko razvijal in napredoval in da ostane po številu telovadcev in telovadk najmočnejše društvo v župi. — Zdravo I
Sokolsko društvo na Blejski Dobravi
V nedeljo, dne 28. septembra se je pri nas oficijelno ustanovilo Sokolsko društvo, ki so lepo razvija ter šteje okrog 60 članov in članic ter približno 60 naraščajnikov(ie).
Omenjeno nedeljo se je zbralo na prostornem dvorišču nekdanje Zajčeve gostilne mnogo telovadcev in telovadk z Javornika, Koroške Bele, Jesenic, Bleda in Bohinja, ki so nastopili in bratsko pripomogli k čim sijajnejši manifestaciji sokolske ideje ter novi nacijonalni telesni vzgoji na Dobravi. Nastopili so v prostih vajah in na orodju. Telovadci so v izvajanju svojih vaj nad vse dobro uspeli ter so številno publiko iz raznih krajev vsesplošno zadovoljili.
Omenjeni nastop bi se imel vršiti že v nedeljo 21. septembra, kakor je bil javljen na lepakih, toda je moral biti vsled dežja preložen na naslednjo nedeljo. A tudi drugi nastop je motil dež, toda javna telovadba so Je vtteeno vršila ter nadvse nepričakovano dobro izpadla.
škofjeloški Sokol
priredi češko-jugoslovanski večer v soboto dne 25. oktobra s sodelovanjem pevskega zbora, društvenega orkestra. Večer je zamišljen kot izraz slovanske vzajemnosti in hvaležnosti češkoslovaškemu narodu za krepko oporo ob dnevih našega trpljenja. K slavnostni akademiji bodo vabljeni zastopniki vseh državnih in civilnih u-radov; po vseh vidikih bo izredna proslava sijajna manifestacija dveh bratskih slovanskih narodov. — Sokolsko gibanje je v polnem razmahu. Telovadnica šteje 55 telovadcev in ni čuda, da nujno primanjkuje vzornih vaditeljev. Zupa Kranj namerava prirediti župni tečaj; pa tudi loško društvo misli na slično šolo. 1. decembra se vrši telovadna akademija vseh oddelkov. V obče se število članstva v društvo stalno viša in je že doslej sprejetih na novo nad 70 bratov in sester. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je po večletnem odmoru pričel
Vhod v ozko in podolgovato dvorišče straži nekakšna čuvajnica, inočno in visoko obzidje zapira na prednji strani dvorišče. Zadaj grad, dve, tri nadstropja — skoro se težko zunaj spoznaš.
Nad stopnicami, ki vodijo v prvo nadstropje, je zidana v steno kamenita turška glava, spomin na osmanske napade, ki so baje prodrli le pred vhod v prvo nadstropje, dalje se jim ni nikdar posrečilo. Ujetniki pa so se morali pokoriti v strašnih v skalo vsekanih grajskih ječah, ki so še zdaj vidne.	*
Če je grajski gospodi predla trda, so se umaknili po tajnem, tudi v skalo vsekanem hodniku v za gozdom ležeči vinograd in od tam v varno zavetje.
Cel grad je takorekoč vzidan oziroma postavljen na ogromno pečino.
In razgled, ki se odpre iz grajskih oken! Kot bi gledal lepo pisano polje pod nogami iz aeroplana. Krka liže podnožje veselega Št. Petra in tam preko doline temni Gorjanci in zeleno šentjernejsko polje. Za oblim rogom se ob jasnem vremenu zabliska zasužnjeni Snežnik in tam preko vinogradov ob Trški gori se zabelijo gorenjske planine.
V tihem grmovju pod grajskim obzidjem sanjarijo ptički in gori na oknu sanjariš, božji človek, če imaš količkaj čuta za naravne lepote. Tod se šele vidi, kako lep je dolenjski svet in s kako ^ rafiniranim okusom so razpolagali ustanovitelji teli silnih zidov tam sredi vinogradov z zavarovanim hrbtom proti mrzlim vetrovom.
Po Sclionlebnovem zatrdilu je bil to rodni grad slavnih Starograjskih grofov. Prva sta omenjena grof Frišo in njegov sin Filip, ki sta živela tod leta 1300. 86 let kasneje omenja Eberharda in štiri leta za njim grofa Ivana Starogorskega.
Jurij Starograjski je leta 1430. poročil neko vdovo Turjačanko. Ker ni bilo nasledstva, je prešlo lastništvo v roke Celjskih grofov. V grajskem arhivu se še najdejo listine teh mogočnikov. Grof Friderik je prodal leta 1447 grad Petru Obričanu.
Sto sedemdeset let so gospodarili Obričani na Starem gradu. Največ spominov je zapustil lovec na predpasnike Erazem Obričan. Še mladoleten se je pod kaznijo obvezal, da poroči hčerko
zopet pevski zbor z rednimi vajami, ki se vrše ob sredah. Ne dvomimo, da bo pevovodja, predstojnik davčne uprave g. Franc Adamič dosegel najlepše uspehe, kar mu tudi iz srca želimo. Prosvetni odbor prireja predavanja. Vsak teden dvoje; eno doma, drugo v Ratečah. Zanimanje za sokolsko stvar se širi, raste in se dviga. Prav je tako, saj bomo z močnim sokolom imeli močno jugoslovansko fronto.
Darujte Podpornemu društvu slepih Ljubljana, Pod Trančo št. 2
O dr. Tumovem imenoslovju Julijskih Alp
prinašajo »Mutteilungen des Deutschen und Osterreichischen Alpenvereines« v letošnji 8. številki tole poročilo: To delo, ki je bilo že priobčeno v letnikih 1928. in 1929. »Planinskega Vestnika« (glasila Slovenskega planinskega društva), je sedaj izdalo »Slovensko planinsko društvo« v posebni brošuri, opremljeni z obširnim kazalom. Tuma je hodil 50 let po Julijskih Alpah in je gotovo njihov najboljši poznavalec na topograiičnem in imenoslovnem po-priSču. V zadnjih 30 letih je imel obrnjeno svoje oko posebno na zadnje. S starimi, krajevno veščimi pastirji dn lovci je obredel leto za letom si temi ati eno eno skupino za drugo in je dospel tako do imenoslovja, kakor je podano v njegovem spisu. Tuma dokazuje, da so vsa imena ozemlja slovenskega izvira in da so vsi romanski in germanski elementi nastaU pod poznejšimi vplivi. Njegovo dokazovanje in prevajanje označb na njihovo prvotno obliko sta za jezikovno veščega lajika neodoljivo logični iin bosta gotovo tudi prenesli znanstveno preizkušnjo. V nekaj malo slučajih kajpada ne bi mogli pisatelju pritrjevati brezpogojno. Navedba primerov bi prekoračila prostor, ki nam je tu na razpolago. Čeprav hoče Tuma, da se a oSan B3au9A}suBuz z ft[oq sids aoSoFu Bfoso.id turističnega stališča in ne odreka marsikateremu turističnemu imenu upravičenosti, se obrača vendar v splošnem ostro proti imenom, uvedenim od turističnih odkriteljev, in pobija dostikrat tudi od dr. Kugyja porabljano imenoslovje. Kakor tudi cenimo Tumovo delo, se bomo mi planinoi raje držali kratkih od turistov izumljenih imen tam, kjer prihaja Tinra do opisujočih in nekoliko dolgoširnih označb. Za zahodni del Julijskih Alp govore razen tega od leta 1918. tudi praktični razlogi proti temu, da hi razširjali Tumovo imenoslovje nemški turisti. Na vsak način pa je ustvaril Tuma • svojim spisom pomembno delo, ki vzbuja željo, da ga priobči pisatelj tudi v nemščini, ki jo obvlada popolnoma v pismu in besedi. Tuma, ki je preteklo leto dovršil svoje 70. leto, se je udejstvovali zelo uspešno tudi kot gorohodec. V gotovem pogledu se lahko reče, da je on slovenski nasprotek dr. Kugyja. V mladih letih je bil Tuma vihrav in samohodec kakor Lam-mer, in marsikateri prvenstveni vzpon je zvezan z njegovim imenom. Sestavil je tudi ogrod-ni zemljevid Julijskih Alp v merilu 1:25.000, Id temeljito pometa z vsemi napačnimi narisi drugih zemljevidov. Zalibog ovirajo do sedaj izdelavo iz izdajo zemljevida nepremagljive težave, ki so deloma tehnične in finančne, deloma *u M politične narave.
Podpirajmo Ciril - Metodovo družbo!
Ivana Scharpfena. Kasneje se je mož premislil in bil zato težko obsojen. Leta 1508. mu je cesar Maksimilijan izpregledal tozadevno kazen. Dvajset šest let kasneje ga je domovina klicala na branile. Kranjski stanovi so ga izbrali in poslali na ne-vernike m turška sablja mu je končala burno življenje.
Ko je zadnji tega rodu Krištof Običan leta 1615. preminul, se je njegova zapuščina razdelila na šestdest delov. Stari grad je dobil Ivan Jurij Hohcnwart in od tega Jernej Valvasor, oče našega slavnega kronista. Ta je prodal grad hrvaškemu plemiču Malešiču von Seetal und Selnitt zur Altenburg. Matešič je bil tudi posestnik Gracarjevega turna pod Gorjanci in sedanja Bergmanova hiša v Novem mestu je bila enako njegova last. Njegovi nasledniki, ki so se na kratico nazivali ^ »von Seetal« (Jezerska dolina onstran starograjska grebena, kjer leže danes šmarješke toplice), so dolga desetletja upravljali z gradom.
•i n u stoletja je bil starograjski lastnik Breckcrfeldt, ki je dal leta 1692. prizidati novomeški frančiškanski cerkvi škapulirsko kapelico. Neki Breckerfeldt si je prostovoljno vzel življenje in pokopali so ga v domači grajski grobnici, ki se zdaj več ne uporablja, temveč propada, ljudska govorica pa trdi, da je ondi pokopano zlato tele. V rabi pa je še grajska kapelica.
Nad.pol stoletja pripada Stori grad grofovski rodbini Margheri di Commandona, koje zadnji moški potomec, 75 letni grof Rudolf, je lansko jesen odšel za predniki. Zdaj gospodari na gradu njegova sestra komtesa Alba.
Prejšnji lastniki so mnogo žrtvovali za plemenito divjačino, kar pričajo v bližnjem gozdu se nahajajoči ostanki visokega in obsežnega zidu, ki je oklepal obširen prostor, koder so se prosto pasli jeleni, damjahi in srne.
Pa čas beži. Danes ni tam gori več plemenite divjačine, izginili so mogočni rodovi starograjskih prebivalcev, razpal je onstran doline silni Me* hovski grad, le trdne starograjske pečine se Se dičijo s ponosnim zidovjem, ki se še dolgo ne misli umakniti iz veselih goric.
Dobra volja tudi njemu pomaga preko vseh križev in težav	V.	P.
Ulovi koBBraanelaiii dravske
Z ukazom Nj. Vel. Kralja je imenovan za vršilca dolžnosti komandanta Dravske divizijske oblasti g. Jovan D. Veselinovič, generalštabni brigadni general, dočim odide dosedanji komandant, divizijski general Tripkovič na dolžnost upravnika vojne akademije v Beogradu.
■
■
/
m i
jesenskih manevrih
Osebnost g. Jovana Veselinoviča je zelo nobro znana v vojaških in meščanskih krogih v Beogradu in je ena od onih velikih vojaških osebnosti, ki so vodili našo vojsko s tako velikimi uspehi, da je zadivila ves svet. G. Veselinovič prihaja na novi položaj Po življenju, ka je vse izpolnjeno z delom m izkušnjami ter z velikimi sposobnostmi
vemn Ta °j0 ^e'°‘ K»t Prvi pozdrav no-svoio i?iidantu smatra »Jugoslovan« za
0'Se'biinJf^009 ’ a oeznani svoje bravce z osebnostjo novega komandanta.
v Sme?W Veselinovič s® j® rodil J. 1882. Dimitrij., vU T- u"ledl11 trgovski rodbini uspehom n Sx-!n0vliča- Ko J® z odličnim v svojem rodno Shn, ^»mazijske razrede kjer je l So®1 mes u’]e 0(1 Sel v Beograd, dovršil eni,j. z eiIla' ° odličnim uspehom akademijo knf7	aato vstopil v vojno
akademiL’ P®roč™k 32. klase vojne leta 19oi dovršil z odličnim uspehom
Bataljonu SwTVa"fa vodnika v I. inž.
H. inž. liatalj(ma. LTaSl^1Zn0St adi.utanta višjo vojno akadcMidin	Je uPllsal raa
1907. in bil nat« im	J'° J® dovršil leta
metnem oddml? TIK,Van na slu^ v pro-ba. Leta 1900 ' 8 avnega generalnega šta-
I. klase T.m ,L povišan v kapetana g' i • ia 1912. je dovršil artilerijsko Solo za merjenje. Od leta 1913. do 1914 je major m pripravnik za general-štabmo stroko v glavnem general-štabu. Za časa svetovne vojne je bil leta 1915. imenovan za podpolkovnika. Po vojni je postal načelnik generalnega štaba Donavske divizijske ob-
asti in bil nato leta 1921. imenovan za pol-
&42' n\'fih 1925'26' je M koman-vršdW dn^ .,neRa^olka> nakar i® podal Ik«io!?noTs<1 načelnika štaba II. armij-
gtera ln nri^e,taw19(2T- Postaa® brigadi
mstrsitvu. S tega položaja je bil imenovan
slT^dhdzije d,olziM>slti koimandanta drav-
Vseh_ prejšnjih velikih vojn se je g. Ve-
vUna°mllif ° udeleževal ia ujegova šte-Šiio hra wJ n]a naLiasneie Pviuajo, s kak-je vršit I ^ j’ fP°lS°Bnostjo in vestnostjo no vJTli10 do,znosit m kralia in domovi-komandi	I	1 vaini 1 191243- i'° Bil
skeira nn» P/ Vi° Donavskega pijonir-ni h, BolBataljona, v srbsko-bolgarski voj-voiia i,sto dolžnost. V začetku svetovne Časa, j1*0-. , najprvo na istem mestu, za
inžen«3 4SJa m- 3915> pa -ie P0Sltal komandir 0(L?f a T]m°čke divizije I. poziva. Med dri„[;faTm ,na Kld j® deloval v štabu van i < lvizlje.’, na Krfu Pa .i® Bil imeno-ske d,a .Pamočnika načelnika štaba donav-
borhi'VIZioe',V tem P0,lOzaiu i® ostal za časa j, ‘>® na Solunski fronti do decembra 1917
bBilaSa ofen1zi,ve >• 1918- “ vse do derno-vrhm je1ie delaval v operativnem oddelku snovne komande.
Vedno vršeč svojo dolžnost v zadovolj-limL* , predpostavljenih se je g. Vese-kove li odlikoval v borbah na Mač-Borbaf kamnu> Pri obrambi Beograda, v fetelia J S^m,u.in pri preganjanju nepri-novii i Cerski bitki. G. general Veseli-od kam pdlikovan s številnimi odlikovanji, Zlot navajamo samo nekatera:
Iji za “ 1?6d0ij° za hrabrost, 2 zlati meda-V. stol ?110 služBo, Red Belega orla IV. in
IV.	sitkF'10’ Karadjordjevo zvezdo z meči III. stonn;|e in r®d Jugoslovanske krone ediikovT^6' P°Bil pa je tudi številna tuja Brno '/v„	ia’	tako francoski zlati križ s sre-
G.	Tr&ki z,ati križ HI. stopnje itd.
taktu vIa	v ®®1 in°vič je znan po svojem
lifM> L	cesar je bil vedno zelo nri i jih-
Ptuj, 10. oktobra.
V dežju so se pričeli, v dežju so se končali. Bilo je pravo jesensko vreme, kislo, hudomušno in zopet krasno, tako, da človek ni vedel ali bi preklinjal ali bi se smejal. Že sam uvod v manevre — dovoz čet, je bil spremljan po obilnem dežju, ki ni prenehal niti naslednjega dne v torek. Sledila sta dva krasna solnčna dneva, sreda in četrtek, le da je bilo v četrtek precej vetrovno. V petek, poslednji dan manevrov je bil nebeški vratar sv. Peter zopet slabe volje in je poslal na zemljo mrzel dež, pomešan s precejšnjo burjo, tako, da je človeka stresalo do kosti.
V ponedeljek, dne 6. t. m. so se zbirale čete in so tekom dneva zavzele odrejene jim položaje; v torek ob 6. uri zjutraj je bilo vse pripravljeno in manevri so se pričeli. Trudapolne, nadvse naporne a kljub temu vesele dneve so preživeli naši vojaki. Med našimi vrlimi Štajerci so jim hitro potekale ure. In kako bi tudi ne? Saj smo baš v času trgatve in rumeno grozdje se je tako prijazno in vabljivo v debelih težkih jagodah zibalo po vinogradih, da je vsakemu moralo zaigrati srce. Niso se zastonj obračale oči mimo korakajočih čet na vinske gorice. Pri vsakem odmoru, posebno pa zvečer so prinašale zale viničarke polne košare grozdja in ko so naši hrabri fantje pridno zobali, je marsikateri pogled ušel lepim donašalkam tega zemeljskega blagra. Ob slovesu je bilo dosti žalostnih in strtih src — naš narod se je mogel ponovno in temeljito prepričati, da so naši bratje iz južnih delov države najboljši družabniki in človek je prišel do prepričanja, da vlada tudi danes ono toplo prijateljstvo med narodom in vojsko, ki je bilo v bivši Srbiji naravnost legendarno. Preprost kmečki narod se ni mogel dovolj na-
Ijen istotfi ar kil v®,dno zel° pnijub P°clrcjeTli), ’ p,ri svojih starejšiuah ko pri pisatelj t' cenjen je tudi kot vojni 1928. valil ji mnogih del je izdal leta Zemljišč« °	:	^Fortifikacijska	ureditev
»v;n	,v maneverski in v voini v strel-
svoje glavne sile prepeljati na levi breg Drave in postaviti pri Ptuju širši mostobran.
Pomikanje čet je bilo izvedeno sledeče: komandant desnega brzega odreda (velocipedski bataljon in en divizion motorizirane konjeniške artilerije), je takoj, ko je stvoril veržejski mostobran podvzel forsirano premikanje svojih sil v smeri Ptuja. Ko pa je prišel do vasi Kokoriči, je sprejel poročilo od svojih izvidniških čet, da drži neprijatelj (zaščitne čete južne vojske, pol bataljona pešadije in 1 baterija topništva) položaj s slabimi in že utrujenimi silami na črti Cerkvenjak-Senčana-Godomerica do Eisenturna. Na podlagi tega poročila je zapovedal koncentracijo svojih sil, da bi hitro in nenadoma napadel najvažnejšo točko neprijateljske fronte in izvršil po možnosti prodor ter nato energično nadaljeval pohod v smeri Ptuja in ptujskih mostov. To povelje je dal tudi radi tega, ker je dobil od svojih aeroplanov poročilo, da sovražnik intenzivno izkrcava svoje čete pri Rogatcu, Poljčanah in Grobelnu ter koraka v smeri Ormoža in Ptuja. Komandantu desnega brzega odreda je načrt popolnoma uspel. Napad, ki je bil izvršen ob 5. zjutraj 7. t. m. je uspel popolnoma in neprijateljske zaščitne čete so se morale hitro umakniti k Dravi. Z energičnim zasledovanjem je desni brzi odred še istega dne okoli 8. ure prispel do Drave. Brzi odred severne armade sestoječ iz velocipedskega bataljona, motoriziranega diviziona konjeniške artilerije in pomožnih motoriziranih sredstev je pri tem svojem napadu delal naravnost čudeže. Po največjem dežju in blatu je prevozil pot 08 km v 1 uri 50 minut. Tq je uspeh, kakršnega do-sedaj ni dosegla niti ena evropska vojska. Sovražnikove zaščitne čete so se morale tako hitro umikati, da niso morda nonnlnoma po-
sivih jarkih*- nIan®v®rsBi in v vojni v strel-profesor . v.°’ni i® Bil nekaj časa tudi *ta vojni akademiji.
-	»S*	5-
čuditi vzorni disciplini moštva, ki kljub temu, da ni bila izdana nikaka tozadevna prepoved, ni nikdar samovoljno poseglo po grozdju.
Osnovna ideja manevra je bila ta: severna vojska (sovražna), ki je bila s svojo mobilizacijo mnogo prej gotova kot južna vojska, je izkoristila pridobljen čas in prešla v napad, ker je tudi prej izvršila koncentracijo. Južna armada, ki je zakasnila v mobilizaciji, je izvršila koncentracijo svojih glavnih sil v dveh dnevih marša izza namišljene meje ter je poslala v boj samo nekatere dele, ki so bili lahko takoj mobilizirani. Ti prednji deli, ki so korakali v smeri meje, so imeli namen zaščititi koncentracijo glavnih sil.
Severni diviziji je takoj po končani svoji mobilizaciji z energičnim delom uspelo, da je prodrla in obvladala levi breg Mure. Tu je naletela na sovražne zaščitne čete južne armade, ki so se postavile v bran. Severna vojska je izkoristila svojo veliko premoč in je zavzela veržejski mostobran in še enega južno od njega. (Mostobran s« imenuje zemljišče pred mostom, katerega je treba zastražiti v polkrogu. Ako ima mostobran polumer do 3 km, se imenuje to ožji mostobran, do 15 km pa širši mostobran.) Ker pa niso dospeli trenski deli severno divizije pravočasno in ker doli v zaledju (provijantska, ubojna kolona etc.) niso mogli razviti svoje polne funkcije, je komandant severne vojske stvoril dva hitra odreda, s katerima je hotel izkoristiti dobljeni čas in prodreti v sovražnikovo zemljo. Zapovedal jima je, da čim hitreje z,a-vzameta najvažnejše točke. Levi brzi odred je prodiral v smeri Ormoža, desni pa na Ptuj z nalogo, da zavzame tam že obstoječe mostove in jih ščiti, dokler ne dospejo preostale čete severne vojske iz zaledja.
Komandant južne armade je takoj uvidel položaj svojih prednjih delov, ki so imeli nalogo kolikor mogoče dalje časa staviti sovražniku odpor. Zapovedal je, da zavzamejo zaščitne čete položaje v Slovenskih goricah in da tam zadrže neprijateljske prednje straže, da bi tako glavna gila južne vojske pridobila na času in mogla
Z g. Veselinovicdl pride v naše mesto ena od najmarkantnejših vojnih osebnosti, katere teoretična sposobnost tekmuje z bogatimi izkušnjami in delavno sposobnostjo. Po napornem in požrtvovalnem delu je postavljen g. Veselinovič na eno najvažnejših mest v naši dragi vojski, ki nam čuva naše drage kraje in kjer bo gen. Veselinovič še mnogo storil za njen napredek. Prepričani smo, da govorimo v duhu vsega našega patrijotičnega prebivalstva, če želimo novemu komandantu naše drage vojske iskreno dobrodošlico in prijetno bivanje v naši eredi.
rušiti obeh mostov pri Rtuju, niti niso mogle uničiti privatnih plovnih objektov (čolnov). To okolnost je brzi odred takoj izkoristil in je vse svoje čete prepeljal na desni breg Drave.
Napredovanje sovražnika ustavljeno
V tem trenutku, ko je bila nevarnost največja, so dospele glavne sile južne vojske, kateri je v kratkem, toda energičnem napadu uspelo, da vrže desni brzi odred nazaj na levi breg. Odredu pa se je posrečilo, da se je umaknil v redu in da je popolnoma porušil vse mostove za seboj in zasedel levi breg Drave od Ptuja do vasi Markovci.
Pri prehodu južne vojske preko Drave je bila mostovna zaščita prepeljana s pontoni in sicer 1 bataljon z motornimi pontonskimi vlačilci v 35 minutah preko skrajno deroče Drave, ki ima na tem mestu 18 km hitrost na uro in širino 120 m. 15 pontonov je oskrbovalo prevoz. Po prevozu mostovne zaščite je bil na istem mestu zgrajen pontonski most v rekordnem času 55 minut in to kljub silnemu viharju, ki je stavljal v nevarnost življenja vsakega posameznega vojaka in je zelo oviral gradnjo. Bil pa je zgrajen tako stabilno, da je preko njega prešla kompletna kolona pešadije ter poljska ter težka artilerija. Sovražnik se je radi nastale situacije hitro umaknil z namenom, da zadrži južno armado na črti Ptuj-Ragoznica-Podvinci-Dornava-Mez-govce-železniška proga-Sv. Marjeta-Mala vas-Mu-retinci. To mu je deloma uspelo. Čete, ki so bile koncentrirane pri pomožnem prehodu so se hitro pomaknile preko Podvinca in Pacinje do samega Gabrnika. Treba je bilo osigurati svojo komunikacijsko smer: Gabrnik-Sv. Lo-vrenc-Senčak-Kokoriči-Veržej,
Južna armada v protinapadu
Južna vojska je medtem prepeljala že zadosti pešadije in topništva na levi breg Drave. Naveravala je raztegniti mostobran in je v ta •namen 11. t. m. ob 5. zjutraj v silnem nalivu in preko popolnoma poplavljenega terena (dolina potoka Rogoznice) izvršila energičen napad, ki je popolnoma uspel. Glavno zaslugo na tem uspehu ima leva kolona, ki je brodeč po vodi do grla skomandantom na čelu dospela na desni bok severnega brzega odreda in je s tem ustvarila situacijo, iz katere je imel sovražnik samo dva izhoda: ali da se hitro umakne, ali pa da s protinapadom — jurišem na nož, vrže levo kolono južne vojske nazaj v Dravo. Odred je izbral poslednjo možnost. Juriš je uspel kljub peklenskemu ognju topništva. To je bil obenem višek manevra in s tem protinapadom je bil manever končan, ker je bil namen razširit mostobran, dosežen.
Tekom vsega manevra so vse čete: pešadija, konjenica, artilerija, inženerija in pomožni rodovi bivakirali, to je prenočevali pod malimi
šotori. Hrana se ie kuhala v modernih kuhi
General Sava Tripkovič
Eden Izmed najmarkantnijih vojaških dostojanstvenikov, kar jih je služilo v Sloveniji, je brez dvojbe gospod divizijski general Sava Tripkovič, dosedanji komandant dravske divizijske oblasti, ki odhaja te dni na svoje novo važno mesto v Beograd.
Gospod general, rojen Kragujevčan, je dokončal svoje prve nauke v rodnem Kragujevcu, po končani srednji šoli je absol-
iH
viral vojno akademijo ter se izobraževal v Parizu za svoj poklic. V dobi politične renesanse je bil odločen pobornik svoje zemlje, udeležil se je kasneje srbsko-turške in srbsko-bolgarske vojne. Doživljal je zmage in poraze, je skozi neizmerno težke peripetije življenja kljuboval in po zmagovitem poboju solunske fronte došel v Ljubljano. In to v dobi, ko s-mo bojevali svoj boj za Koroško.
Prevzel je poveljstvo Ljubelskega odreda in s peščico takrat precej neredne vojske korakal v neverjetnem elanu preko Ljubelja, Borovelj, Drave v — Celovec, in odtam dalje proti Beljaku, kjer je bila naša mala tedanja vojska ustavljena par kilometrov pred Beljakom od — Italijanov.
Vsem koroškim soborcem bo ostal general Tripkovič v najlepšem spominu. Sam kot vojak strog, kot komandant pa dober, razumen in pošten oče.
Skozi skoro osem let je spoznal Slovenijo v potankosti in žrtvoval sebe, svoj prosti čas in vse svoje delo — svoji domovini I Izven službe je posvečal svojo paž-njo vsem in vsakomur, skrbno je motril ves razvoj Slovenije, zlasti Ljubljane, zato mu želimo, da mu bodi ohranjena Slovenija v najlepšem spominu, kakor ostane on nam.
Želimo gospodu generalu i na njegovem novem mestu veliko in velikih uspehov!
njah tekom marša ali boja in sicer pri brzih odredih v kuhinjah na avtomobilih, pri južnih četah pa na voznih kuhinjah najmodernejšega tipa.
Manevri so bili izvedeni v prisotnosti komandanta IV. armije generala Aleksa Stojšiča ter načelnika štaba, generala Milkoviča. Manevre je vodil komandant dravske divizije, divizijski general Sava Tripkovič s svojim načelnikom štaba polkovnikom Todorom Miličevičem. Po končanih manevrih je bila kritika in sicer nadvse laskava za poveljnike obeh vojsk, kakor tudi za vse ostale častnike in moštvo. Manevri so pokazali ne samo visoko in legendarno pripravljenost naših častnikov, temveč tudi idealno vzdržljivost in moralo moštva, ki je bilo kljub neprestanemu deževju vedno veselo razpoloženo in je ob vsaki priliki prepevalo in zbijalo šale.
V petek zvečer, po končanih manevrih je priredil komandant dravske divizije v hotelu Osterberger svečan banket, na katerega je povabil častniški zbor in novinarje. Zakuska je potekla ob prijetnih pomenkih in spominih o izvršenih manevrih.
Dolžnost nam je, da na tem mestu izrečemo zahvalo komandantu dravske divizije, kakor tudi vsem častnikom sodniškega zbora, ki so bili poročevalcem vedno in ob vsakem času radevolje na razpolago.
Vodja manevrov divizijski general Sava Tripkovič je izdal po končanih mnnevrih sledečo naredbo:
Naredba generala Tripkoviča
U petodnevnom manevru trupa: Mariborskog, Slovensko-Bistričkog, Celjskog, Ptujskog 1 jed-nog dela Ljubljanskog garnizona — izvodjenom n okolinl Ptuja pod mojim rukovodstvom:
Starešine i trupe pokazali su visoku discipli-nu, vrlo dobru izvežbanost i veliku izdržljivost.
Pohvaljujem rad trupa i blagodarim njihovim starešinama na svesrdnom radi i postignutom uspehu.
Danas pri završetku vežbi i pred povratak u vaše garnizone, potsečam vas na vaše visoke dužnosti, koje ste zakletvom preduzeli prema Kralju i Otadžbini. pa vas pozivam da pozdravimo Vrhovnog Komandanta naše sveukupne oružane sile - da živi Njegovo Vehčanstvo Kralj Jugoslavije Aloksandar I. i Njegov Svetli Dom. Ziveol
Spomenik Borštniku in Verovšku
V Ljubljani, dne 11. okt. 1930.
NaSe Narodno gledališče stoji pred pomembnim zgodovinskim dogodkom. Na praznik, dne L novembra, bo Udruženje gledaliških igralcev na pokopalifiču pri Sv. Križu odkrilo spomenik Borštniku in Verovšku, prvakoma in umetniškima stebroma slovenske gledališke umetnosti. Pri tej priliki je dobro, da oživimo spomin na ta dva velika duhova naše umetniške tvornosti, iz katerih je zrastla prav za prav vsa umetniška tradicija našega narodnega gledališča in katerima je naša kulturna javnost dolžna pretežen del hvale, da je naše Narodno gledališče dandanes na kulturno, evropsko dostojnem nivoju, na kakršnem je.
Ignac BorStnik
Borštnik se je rodil v Cerkljah na Gorenjskem 1859. leta. V Ljubljani je obiskoval gimnazijo do pete šole, potem je životaril najprej kot uradniček, vmes posečal dramatično šolo in je v decembru 1882. prvič Javno nastopil. Dramatično društvo je tedaj prepoznalo njegov nenavadni igralski talent in ga je poslalo na Dunaj, kjer se je šolal med drugim tudi pri dr. Tyroldu, enem prvih predstavnikov realistične preprostosti in naturalistične igre. Po tej poti je Borštnik šel in dosegel svoje velike uspehe.
Ko se je vrnil v Ljubljano, je kmalu postal duša vsega gledališkega življenja. Celih 11 let je delal kot igralec in režiser in postal tudi upravnik, prevedel je celo vrsto del iz svetovne literature in se je tudi sam poskušal kot avtor. Leta 1894. je bil angažiran na zagrebško gledališče in je tam — kakor za njim mnogo drugih najpomembnejših slovenskih igralcev — kmalu postal eden izmed vrhov.
Bistvo njegove umetnosti je bil naturalizem, včasih elementaren in robusten, včasih stiliziran in fin, včasih ciničen in sarkastičen. Borštnik se je v svoji igri zanimal za vsak detajl in včasih je tudi on kakor Zola hodil med ljudi na dnu, da je med njimi za svoje vloge študiral nijanse in posameznosti. Na odru je dajal celega človeka, brez šablone in brez virtuoznosti, in je šel samo za svojim instinktom, bil je vedno •koz in skoz naraven, brez velikih gest in afek-tacije, v svesti si je bil svoje umetniške sile in ni gledal ne na avtorja, ne na milje, ne na stil, temveč je videl predvsem samo človeka, ki ga |e igral, vse drugo pa mu je bilo samo okvir, ki je šele drugotnega pomena. Med njegovimi največjimi kreacijami so bili Satin in Stric Vanja »Na dnu«, Shylok, Rihard III. Macbeth, Hamlet, Franc Moor, Rosmersholm, Tartuffe, Neron itd.
Po prevratu se je Borštnik vrnil na novo otvorjeno Narodno gledališče v Ljubljani in mu pomagal polagati temelje, toda ni mu bilo dano, da bi svoji ožji domovini še dolgo posvečal svoje velike darove in moči. Umrl je dne 23. septembra 1919.
Anton Verovšek
O Verovšku so o priliki njegove 25-letnice (1910), v času, ko je Borštnik delal v Zagrebu, zapisali: »Anton Verovšek — to je slovensko gledališče.«
Verovšek se je rodil dne 18. januarja 1866. kot sin uglednega ljubljanskega vrtnarja. Kako je prišel h gledališču in kako je delal in živel, pripoveduje sam:
»Do svojega poklica sem prišel slučajno. Ko sem kot sedemnajstleten mladenič postopal nekoč po Zvezdi, me ustavi odbornik ljubljanske čitalnice in pravi: Igrali bi Prešernov Krst, pa nam manjka duhovna. Ali bi hoteli Vi prevzeti to vlogo? Jaz sem jo prevzel in tako ugajal, da so me kar pritegnili k staremu gledališču, kjer sem najprej nastopil v Borštnikovi »Ponesrečeni glavni skušnji«. Prvo večjo vlogo sem imel v »Revizorju«. Izkušnje smo imeli v čitalnici, igrali pa smo v gledališču. Občinstvo je bilo tedaj naše predmestje; kadar sem stopil na oder, so se mi v avditoriju kar zableščale zlate veri-iice in broše naših mesarskih mam; v parterju so sedele Siškarice v pečah, obrtniki, gostilničarji in gostilničarke, ki so posebno rade hodile jokat k »Mlinarju in njegovi hčeri«. Vsaka predstava se mi je zdela nekako narodno slavje. Tedaj smo imeli početke — ljudskega gledališča, ki smo danes tako daleč od njega. — Razen v starem gledališču sem tačas nastopal tudi na odru Rokodelskega doma.
Najprej sem igral karakterje; iz teh Bern pre-Sel v ljubimce in junake ter predstavljal Karla Moora, Othella, Risslerja sen., Mortimerja. Pozneje sta me poslala Dramatično društvo in deželni odbor na Dunaj in v Prago, kjer sem hodil v Raimundovo in Ljudsko gledališče ter v Narodni divadlo k izkušnjam. Odslej sem dobival vloge Junaških očetov.
Kmalu nato je nastopila pri nas era takozva-nih ljudskih iger. V teh so se mi posebno podale vloge humorističnih očetov, najbolj pa sem ugajal občinstvu v kmetskih tipih, ker sem vpeljal v gledališče slovensko govorico in kopiral slovenske značaje. To je Govekarja izpodbudilo, da je začel pisati narodne igre — dramatične produkte, ki so bili najbolj v korist blagajni in pisatelju samemu, manj našemu občinstvu in slovstvu, najmanj pa meni, ki sem igral glavne junake. Pri teh igrah so se mi namreč ljudje navadili smejati in tako sem moral nekaj časa igrati same pajace, izmed katerih omenim zlasti »Krasno Lido«, v kateri sem nastopal kot baletka.
Dasi sem vsled teh figur postal popularen — pa po krivici, ker bi bil ta košček priznanja bolje zaslužil za druge vloge — sem tudi sam izprevidel, da je bila doba narodnih iger moji umetnosti le v škodo. Zato so se mi te vloge
uprle, kakor so se uprle tudi drugim. Medtem so namreč »Rokovnjači« razbojnikovali po vseh slovenskih deželah, krjavljevalo in krpanajsalo se je v zadnji goriški vasi, dokler se ni pri občinstvu in kritiki pojavil odpor, ki je z narodnimi igrami nepričakovano hitro pometel.
V teh letih so se hitro menjale intendance in odbori in z vsakim novim režimom se je začelo novo eksperimentiranje v gledališču: Dramatično društvo se je počasi desorganiziralo. U-mevno Je, da v tem času igralec ni užil veliko sladkosti in da sem rad sprejel engagement, ki so mi ga ponudili v Trstu. Nikamor nisem šel s takim veseljem kakor v Trst, toda nikjer tudi nisem bil tako globoko razočaran. Tržaški narodnjaki so trgovci in tako ni čudno, da mi je ondotno bivanje materialno škodovalo in da sem bil vesel, ko sem se vrnil zopet v Ljubljano, kjer sedaj igram karaktere in karakternoko-mične vloge.«
L. 1913. je doživel še propad slovenskega deželnega gledališča in ni učakal njegovega vstajenja več. Dne 23. decembra 1914. je ta naš igralski orjak podlegel tuberkulozi.
Akcija za spomenik
G. Ivan Jerman, član Drame in tajnik Udru-ženja gledaliških igralcev, nam na prošnjo pripoveduje:
Misel, da naj se prvakoma slovenskih igralcev in stebroma našega Narodnega gledališča Borštniku in Verovšku postavi nagroben spomenik, je že stara. V 1. 1922. je Lojze Drenovec, tedanji predsednik ljubljanskega Udruženja gledaliških igralcev, na občnem zboru stavil predlog, naj društvo započne akcijo za postavitev spomenika pokojnima igralcema, in sicer naj bi se za ta spomenik sezidala grobnica, v kateri bi bilo prostora tudi za druge umrle slovenske igralce. Udruženje je takoj tedaj začelo zbirati fond, v katerega so se stekali dohodki v ta namen igranih predstav našega Narodnega gledališča, prireditev Udruženja (veselica v Tivoliju, nogometna tekma med Opero in Dramo), v lepi meri pa so se te akcije udeležili tudi slovenski diletantski odri in je prispevala ostala javnost. Kapital, ki ga je upravljalo Udruženje, se je od leta do leta večal tudi s prostovoljnimi prispevki posameznih članov. V teku &sa pa so igralci opustili misel na grobnico in lani je dozorel sklep, naj Udruženje z zbranim denarjem sezida dom, ki bi bil posvečen spominu Borštnika in Verovška in ki bi nudil zatočišče onemoglim igralcem. Vendar se ta sklep ni realiziral, in ko je letos prevzel predsedstvo Udruženja prof. Šest, se je vprašanje rešilo na ta način, da postavimo Borštniku in Verovšku na pokopališču spomenik. Osnutek zanj Je napravil inž. arh. Rohrman in spomenik bo pri vsei svoji preprostosti lep, veličasten in izrazit.
Avtor o spomeniku
Inž. arh. Stanislav Rohrman naprošen tolmači zamisel svojega dela:
Napraviti osnutek za spomenik dvema velikima igralskima umetnikoma — to je pač ena najhvaležnejših nalog, kar si jih more arhitekt želeti. O stvari je težko govoriti in naj bi rajši govoril osnutek sam. Spomenik predstavlja močan blok iz podpeškega kamna, ki je jekleno-sive barve in ki že po svoji strukturi izraža neko silo, spojeno s plemenitostjo. Blok je v povsem enostavnih oblikah komponiran v absolutno enoto, vendar tako, da simbolizira dvoje velikih duhov. Vertikalno je razdeljen s fino zarezo v rdeči barvi in je z obeh strani okle-njen z dvema kockama, od katerih vsaka nosi napis in na horizontalni ploskvi križ, vse prav tako v rdeči barvi. Blok predstavlja tako dva stebra, ki sta simbola dveh velikih nosilcev naše gledališke umetnosti, spojena v eno, pa silo še potencirata. — Okvir je izdelan iz istega materijala, fino štokan, in je izpolnjen z zemljo, na kateri je posejana angleška trava, ki leži kakor preproga pred spomenikom. Kakšne priprave za rože, sveče in podobno pri spomeniku niso predvidene, ker bi vsak manjši detajl kvaril enotnost in veličino spomenika. — Kamnoseško obdelavo spomenika izvršuje znano kamnoseško podjetje Feliks Toman.
»Sftetfi plamen« v mari-j, horskem gledališču
Anglež Somerset Maugham je s »Svetim plamenom« ustvaril dramo, ki ni toliko močna po zunanjem dogajanju kakor po notranji tragiki in neizprosnosti življenja. Dialogi so mestoma celo preveč literarni, toda spretna režija jih lahko poživi in približa resničnosti. Zato pa je tudi usoda te drame zelo različna. Med tem ko je nekod doživela triumfe, so jo drugod odklonili ali vsaj hladno sprejeli.
Na našem odru je uspela. Režiser gospod Vladimir Skrbinšek jo je prijel s prave strani, podčrtal njeno čuvstveno idejnost, poživel dialoge in izoblikoval jo v skladno in harmonično se razvijajočo enoto. Tako je tisti silni »sveti plamen« materinske ljubezni, ki se niti zločina ne straši, ki sinu, kateremu je življenju dala, to življenje rajši vzame kakor da bi doživel bolečino razočaranja nad ljubeznijo mlade, lepe in oboževane žene.
Središče povoda in vsega konflikta je v »Svetem plamenu« sin Maurice Tabret, ki je ranjen pri aeroplanski nesreči prikovan na posteljo in bolniški stol. G. Hinko Tomašič je dobro pogodil Tabretovo bistvo, škoda le, da mu je slovenščina, posebno pri naglašanju in vokalni modulaciji kdaj pa kdaj še delala težkoče. Ta-bretova žena Stella, ki prav za prav izven svojo
moči zakrivi vso tragedijo ko se zaljubi v Colina Tabreta in i njim postane mati, je dobila v gdč. Elviri Kraljevi najboljšo interpretko, močno, resnično in globoko po celoti in najbolj subtilnih odtenkih.
Glavni idejni lik in nositeljica vsega bistva je pa mati mrs. Tabret. Kreirala jo je kot go-stinja ga. Poldi Menart-Šturmova, ki se je po večletnem presledku vrnila na oder, kar se ji je tudi poznalo. V prvem in tudi še drugem dejanju se ni mogla oprostiti neke nesigurnosti, zaradi katere je bila premalo resnična in učinkujoča. Sele v zadnjem dejanju se je mestoma ogrela in pokazala precej tvorne sile. S celoto ansambla ni dovolj harmonirala. Izvrstno je pa tokrat podala gdč. Ema Starčeva bolniško sestro Waylandovo. Ustvarila je iz te poštene, a v svoji tajni ljubezni do Maurica zagrenjene žene svojo doslej gotovo najboljšo kreacijo. S tem je znova potrdila vero, da je na pravem mestu talentirana in ambicijozna igralka.
Karakterno zelo posrečen lik je napravil tudi g. Maks Furijan iz majorja Liconda. Ta major je sicer v drami nekak deus ex machina, a v Furijanovi interpretaciji je zares zaživel. G. Vladimir Skrbinšek je bil v svoji mestoma nehvaležni vlogi zdravnika dr. Harvesterja gent-leman. Pavze je izpolnil z nemo igro in tako pokazal nove sposobnosti, ki marsikateremu našemu igralcu in režiserju manjkajo. Malo šibkejši je bil g. Edo Grom kot Colin Tabret. Vloga je postranska, čeprav je Colin mnogo na odru. Za igralca je to težavna stvar. Zelo diskretna sobarica je bila tudi ga. Slava Gorin-Skova.
V celoti je tedaj »Sveti plamen« uspel. Obisk pa letos ni tako dober kakor je bil lani. Mar je res nemški zvočni film zamamil tudi tisto slovensko občinstvo, ki se je doslej zavedalo velikega poslanstva našega odra? R. R.
Borodin: »Knez Igor«
O premijcri te velike ruske opere na našem odru je napisal eden najodličnejših ljubljanskih glasbenikov sledeče misli:
Opera zame ni nova, prisostvoval sem njeni premij eri v Zagrebu, III. dejanje sem pa videl tudi na beograjskih deskah. Mirnim srcem, pa tudi s ponosom trdim, da nas slovenske premijcre nikakor ni treba biti sram ne pred našo, pa tudi ne pred drugo velikomestno publiko. Trdim, da je bil velik del opere pri nas boljš izvajan kakor na preje omenjenih mestih, kar se pa tiče inscenacije, kostumov, pa je brez dvoma taka, ka-koršne še nismo imeli več let na našem odru. Zato je premijera opere »Knez Igor« ena najboljših opernih predstav več zaporednih sezon, saj je bila njena premijera za naš glasbeni razvoj velepomembno, vprizoritev pa tako za gledališko upravo kakor za vse sodelujoče nad vse častna.
Ysi sodelujoči so v resnici podali najboljše kar morejo. V prvi vrsti omenjam kapelnika Nika Štritofa, ki je z velikim trudom pripravljal in vzorno vodil premijero. Vsi detajli so bili precizno izdelani, predvsem v orkestru, ki je bil po zaslugi opernega vodstva za to predstavo pomnožen. Na drugem mestu pa moram omeniti odličnega režiserja g. Primožiča. Že veliko let ga poznam kot izvrstnegae, ambicijoznga pevca, novo mi je njegovo režisersko delovanje. Od prvega nastopa pa do zadnjega je bilo celo delo veleza-nimivo zrežirano, scene, v katerih nastopa veliki zbor, 80 bile tako enotno uvežbane, da jih je bilo naravnost veselje gledati in uživati. Izredno pestra slika je sledila od prizora do prizora.
Zasedba posameznih vlog je bila za naše razmere prav dobra. Gospod Primožič v naslovni vlogi je bil mojstrski kot igralec, kot pevec pa velikega formata. Imel bi samo eno željo, da bi malo manje tremoniral, potem bi bila njegova krc acija v vsakem pogledu na višku. Gospa Thierrv-Kavčnikova je za Jaroslavno kakor predestinira-na. Ona je naša najodličnejša domača moč, ki vsikdar vzorno izvrši dano nalogo. Zanimivo je pri tej pevki, kako se je povzpela iz altovskih vlog v dramatsko sopranske, ne da bi trpela na glasu in s kolikim uspehom jih izvaja. Gospodu Janku moram šteti v posebno zaslugo njegovo jasno in vzOrno izgovarjavo. Kneza Gališke-ga je odlično odpel in odigral. Gospod Marčec me je v vlogi Vladimira Igoreviča tako v petju kakor v igri popolnoma zadovoljil. Z lepim nastopom je sodelovala gospa Kogojeva, predvsem v duetu z Igorevičem, ki spada med najlepše točke vse opere. Izvrsten je bil gospod Rumpl kot Kon-čak in to glasovno kakor tudi v maski. Za razvedrilo sta prispevala gg. Zupan in Kovač, izborna v vsakem pogledu, čeprav sta v igri malce pretiravala. Vsi ostali: gg .Španova, Ramšakova in Sancin so z lepimi nastopi pripomogli k celotni zaokroženi sliki. Velik aplavz je dosegel v po-lovskih plesih naš, čeprav skromen balet. Izvrstno ga je uvežbal g. Golovin in vse članice so z vso ljubeznijo in vnemo sodelovale v posam /.• nih plesih. Tudi operni zbor je bil popoInc::ia na svojem mestu. Knez Igor, ki je prav za prav zborovska opera v pravem pomenu besede, stavi na zbor izredno velike in težke naloge, ki so po zaslugi našega zbora bile odlično izvedene. Vsi njegovi nastopi so bili prav lepi in tudi glasovno se je izvrstno držal.
Velike zasluge na zunanji vprizoritvi dela samega pa ima g. Uljaniščev, ki je izvrstno rešil vprašanje inscenacije in preskrbel prelepe osnutke za različne kostume. Gledališke delavnice so se pri izvedbi opreme za to opero v vsakem oziru izkazale.
še na nekaj moram prav posebno opozoriti: menda je bil gospod Niko Štritof prvič zapisan na gledališkem listu kot prevajalec, in njemu sc imamo zahvaliti za naravnost odličen prevod. Hvala Bogu, da imamo enkrat operni tekst, ki se v vseh akcentih in celi deklamaciji popolnoma ujema z glasbo. Pri marsikaterem izmed naših prevodov smo to žal skoro dosledno pogrešali.
Po premijeri tega krasnega dela moram izreči prisrčne čestitke gledališki upravi, ki je z vsemi svojimi sodelavci preskrbela naravnost vzorno izvedbo zelo pomembnega dela ruske literature.
Kulturne vesti
»Koroška Slovenija«. Leta 1919 je izšla v L«
a Slovenija«, kt jo je spisal dr. Joe. C. Oblak
u °Ibr?vnavai° različni načrti, ki so se predlagali glede Koroške od naše in n<-m£lr.
»Usti naša d°!0?itVijo PIebi8<*a ter se obravnava
pisateljv\ZZmc\n* H* kak°r j° Pret,,a*" • O V ,GumPl0Vic*:eve teorije kot pri-
vil", T,"' ,S"'"h	!»*"• «*> 51
ni, P,s p,£j"rr.
iESJTS
T'
z ozirom n« t„ J. s . Se danes aktualna
kakor jo imajo Nemci tostran. Obeh brošur je še omejeno število na razpolago.
Conan DoyIe: »Napoleon Bonaparte€ (zapiski francoskega plemiča). Roman. Poslovenil VUdi mir Levsuk Založila »Tiskovna zadruga« v Lit,h-
v"'i.XL ’	hM	40	Din,
v celo platno vezani 52 Din. — »Zgodbe N«
po eonovega huzarja« ki jih imamo sedaj že v
Tudi L 80 k i V tem, romanu dopolnilo, ludi ju spozna bralec snovalca detektivskih po-
ves i iz njegove druge, morda Se boljše stran"
fov °V ^Nanrf 2g£d0vinskih ^ obrai Dovle nrei!. re0nu ?onaPartu<:	«am Conan
kiJi in maUnt ,CeTJf 8Bmega * V8em* veli‘ Kirni in malenkostnimi lastnostmi njgovega zna-
bRžnifn ŽIY,°j.i Pred bra1™" Napoleon v "ej
»	^ 8am° V Prizo»b dvor.
V . j,aJlnllmne.lšcga rodbinskega življenja T • V ’ V .,8v.°,jih Političnih koncepcijah in zgodovmsko-usodmh načrtih. Vse to je nisateli
kantskenz0arotaPletel V *u.dovito Prigodo republi-.zaro,e ?°Per življenje velikega moža. Pride Lavala^ki • "8t m,aI,e&a emigranta Louisa e Lavala, ki se je ravnokar vrnil v Francijo
šolskTmTn* i ‘BI' P!'.,P°.roo"amo j° slasti tudi
im.lt ^ ? .)aVnT kn"žnlcam; «aj menda nismo doslej v slovenščini nobene povesti ki bi seznanjala naše ljudstvo in doraščajočo mladino
(gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
DRAMA
Začetek ob 20. uri zvečer S	>M1adoJetje«. Izven.
1'““ «*«; ™ a
OPERA
„ . Začetek ob 20. uri zvečer
?b 15, >Grof Luksemburški«, opereta. Ljudska predstava pri zniž. cenah, izven; ob 20. uri »Evgenij Onjegdn«. Gostuje gospa Zlata Gjumgjemac. Ljudska pred. stava pri znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 13. otot.: zaprto.
T°Te^	>M.adame Buitterfly«. Gostuje
ga. Zlata Gjungjenac. Red B.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
NedeKupont °ktobra ob 20’ uri »Aleksandra«.
Ponedeljek, 13 oiktobra: zaprto
TOrta<14AbMB>ra °b 2°' UPi: *G0S1>a mMeiTW-
Sreda, 15. oktobra: zaprto.
Četrtek 16. oiktobra ob 20. uri: »škrjančkov gaj«. Ab. A.
Ljubljanska opera. Danes 12. t. m. se vprizori opera enega izmed najpriljubljenejžih ruskih skl!' '°ljev, Čajkovskega »Evgenij Onjegin« Iz dela izžareva globoka čista slovanska duša prepojena s sentimentalnostjo svopsa veliWi’ narod:-. Prvič na našem odru poie partijo^ jane priljubljena gospa Zlata Gjungienac. Na-
1J0 trP°ie >g' Primožie> vlogo Kneza Gremina — g. Križaj, Lenskega — a. Gostič itd. Nastopi baletni zbor. Dirigent g. Štritof. Predstava se vrži izven aboomana, pri znižanih cenah. — V torek, 14. t. m. se poje Puccinijeva »Madame Butterfly« z gospo Zlato Gjungjenac v naslovni partiji. Odlična pevka in igralka je žela koncem lanske sezone v tej tragično- dramatični vlogi velik uspeh. V partiji Pinkertona nastopi prvič ia naSem < dru g. Marčec. Predstava se vrši za abonma B.
Prva repriza ruske drame »Mladoletje« bo v nedeljo, dne 12. t. m. zvečer ob 20. uri. Delo, ki se odlikuje po globoki in čuvstveni vsebini, Je doseglo pri letošnji premijeri posebno lep uspen v drami je 7 poslen skoro ves dramski ansambel. Režijo ima ravnatelj Golia. Veljajo običajne dramske cene.
Nedelja v mariborskem gledališču. Danes v nedeljo se bo ponovila modema Szirmajeva opereta »Aleksandra«, kd je dosegla pri vseh svojih prireditvah zelo lep uspeh. Vsebina te operete je velezabavna, tako, da bo ljubiteljem smeha zelo ustreženo. Veljajo kuponi. Začetek ob 20. uri.
Uprizoritev Strindbergovega »Očeta«. Na Vrhniki vlada za nocojšnje gostovanje dramske skupine »Soče«, ki uprizori ob 20. uri v »Rokodelskem domu« Strindbergovo dramo »Oče«, splošno zanimanje. Predprodaja vstopnic pri g. Jezerščku v Rokodelskem domu.
Zahtevajte »Jugoslovana«
v vseh gostilnah, restavracijah, hotelih, kavarnah, brivnicah ter sploh v vseh čakalnicah.
%C letnica pr aške »^finerve"
V veliki dvorani staromestnega magistrata v Pragi se je vršilo dne 30. septembra slavnostno zborovanje o priliki štiridesetletnice društva za ženski študij »Minerva«. Sestali so se na tem zborovanju srednje- in visokošolski profesorji, ravnatelji zavoda, oficijelni zastopniki, sedanje in bivše študentke, med temi marsikatera s svojo hčerko študentko.
Po zaslugi ženskega društva »Minerva« so Čehinje dobile svojo prvo žensko gimnazijo v Pragi, ki je bila obenem prva ženska gimnazija v srednji Evropi sploh. U-stanoviteljica »Minerve« je bila Eliska Krasnohorskš, plemenita, skromna in ne-obično energična žena, katera si je že v
24.	letu svoje dobe napravila načrt za ustanovitev ženske srednje šole, ker je razumela bolj ko vsi njeni vrstniki, kaj pomeni za narod izobražena žena. Izrabivši slučajno cesarjevo dovoljenje, da smejo žene, ki so dosegle zdravniško diplomo v tujini, vršiti svoj poklic v Avstriji, je pregovorila Krasnohorskd mestni svet in šolske nadzornike, da so odprli, tri mesece po tem cesarjevem dovoljenju, žensko gimnazijo v Pragi. Oprla se je v prvi vrsti na češki narod in češki starši, polni zaupanja v njeno šolo, so pošiljali svoje hčerke v »Mi-
nervo«.
Ko je prišla za češki narod odločilna doba, so bile češke žene pripravljene stopiti med žene ostalih svobodnih narodov. So-li mislile tedaj na Krasnohorsko? MU dr. Ana Honz&kovA, bivša gojenka »Minerve« in prva češka zdravnica, je v krasnem govoru orisala zgodovino »Minerve«, polno bojev in radosti ter opisala zaupanje in navdušenje, ki je družilo tedanjo prvo generacijo študentk s profesorji in ustanoviteljicami. Med drugimi odličnimi govorniki je župan mesta Prage dr. Baxa govoril o boju za žensko svobodo, ki je nekdaj delil češko javnost v dva tabora in v katerem so prijatelji žene zmagali v njeno in narodovo dobro. Senatorka Plaminkovd je povdarjala sodelovanje »Minerve« z Zenskim narodnim svetom, ki ju spaja idejna nekompromisnost. Najbolj je segal v srce sedanjim, posebno pa nekdanjim študentkam »Minerve«, govor bivšega njenega profesorja dr. Nov&ka, ki je poklical v spomin mladega duha šole, ki je bil sicer potisnjen v tesne prostore, med oguljene klopi in v siromašne kabinete, ki je pa toliko jasneje pronikal in vplival na kulturo naroda. Češkoslovaška žena je danes prava tovarišica moža in ponos naroda.
lugoslovanslti ženski savez
Te dni se vrši v Zagrebu deveta redna skupščina Jugoslovanskega ženskega sa-veza. Glavno vprašanje vseh razprav, ki se bodo vodile na tej skupščini, je: sodelovanje žen pri ekonomskem in kulturnem dviganju našega naroda. Program zborovanja je takrat izredno zanimiv. Med drugim so na dnevnem redu te razprave: Splošni pogled na važnost dela na selu. — Kulturno dviganje sela. — Higijensko delo v narodu. — Zenska meščanska šola kot faktor kulturno ekonomskih sil našega naroda. — Organizacija gospodinj in njihovih pomočnic na ekonomski in ne na strankarski podlagi. — Organizacija hišnih pomočnic. — o ženski domači industriji. — wacrt za reformo pouka v ročnih delih na dekliških šolah. — Razvoj socijalne zavesti Pj,™0 življenje. — O reorganizaciji učiteljskih šol. — O pouku družinske pedagogike. — Zborovanje se zaključi v sredo 15. t. m.	J
Dekliška kmetijska visoka šola
Zalibog ne pri nas — ainpak v Pommernu Imajo tako šolo. Sledeči posnetek iz pisma neke učenke nam kaže ustroj tega zavoda. Dekle piše: Vsakemu dekletu bi privoščila, da bi preživelo nekaj časa v tem krasnem kraju. Zjutraj ob V«7. telovadimo, ako je lepo vreme, na obali. Pot tja napravimo v teku. Ob V28. v teku nazaj, naravnost v umivalnico. Ob 8. skupna molitev, nato k zajtrku; sijajno nam tekne ovsena kaša s črnim kruhom. Dopoldne se vrši teoretični pouk: literatura, zgodovina, življenje-znanstvo, zgodovina umetnosti, pravljične ure itd. Marsikatera izmed nas je šele sedaj spoznala lepoto naših pravljic. Popoldne nas je delala polovica na vrtu, druga polovica je pa tkala. Stkale smo si bele oblekce s pestro bor-duro raznovrstnih vzorcev in s ponosom nosimo oblačila, ki smo jih same stkale in sešile. — Najlepše so bile večerne ure, ko smo sedele vse okrog velike mize v čitalnici, pele naše pesmi in si pripovedovale naše starodavne pravljice. — Vse je bilo v našem domu preprosto in svetlo. Prinašale smo polno naročje poljskih cvetic in si ž njimi krasile dom. Vsako nedeljo je bil ljudski ples, na katerega smo se veselile ves teden. Plesale smo samo naše domače stare plese, tako da se nam je tisto moderno drsa-nie kar pristudilo. Zal je vse prehitro minilo Četrtletje in smo morale zaključiti učno dobo, kar se je zgodilo na slovesen način. Zaključni Prečnik je bil krona vsega in nobena izmed ga ne pozabi.
Zena v verigah
, Moderna žena se ne pusti vklepati v verige, prenaša pa z vso potrpežljivostjo raz-he verige in verižice, ki ji jih obeša na vrat in okrog zapestij kapricijozna moda.
. Danes se žena sveti, kakor zvezda repatica. Seveda ne na cesti, ampak pod streho irl v poznih večernih urah. Vsak migljaj njene glave, vsak gib njenih rok in njenih ^kovanih prstov meče tisoče žarkov, ki se .ejo v stoterih barvah in obdajajo ženo _ migljajočim sijajem. Moda zahteva velike ezde, velike bisere, zato ni ravno tako ‘ r°ga z ozirom na pristnost teh biserov in v? kamnov, nri1 daYno temu, ko bi se vsaki, še tako L ')rosJ> ženi zdelo za malo, da bi nosila s	lePotičje. Raje	se je zadovoljila
leta r0iInno verižico, ki jo	je nosila	dolga
j)aj1 0 roS vratu. Danes je vse drugače. Prsni* vi' n* dovolj, da imamo lepo na-ki _ ?• Danes potrebujemo eno na oble-za’ na m 1si Pripnemo šal, tretjo rabimo v skl Q a ^ *n vse tri morajo biti strogo sivih	„i'	2 °grlico, ki je	lahko iz	belih,
11	pestrih biserov,	iz ovitih	zlatih
bisernih vrvic, iz malih kovinastih cevk, in visi včasih doli do pasu.
Moderni lišp je nekoliko eksotične narave: leseni, roženi, slonokoščeni, gravirani in cizelirani obročki ali verige oklepajo vrat in zapestja v toliki množini, da mora človek s sočutjem zreti na toliko suženjstvo. Sicer pa je sočutje neosnovano, saj lepotice te verige gotovo ne ovirajo niti pri delu niti pri športu: s knjigo v roki leži na divanu, čita, spi, se vozi v avtu...
Resnično: lišp, ki ga obeša nase moderna Evropejka je vedno bolj podoben onemu, nad katerim imajo rujave dame na drugi polovici zemeljske oble svoje veselje, čeravno, hvalabogu, še nismo dospeli do — obročka v nosu.
9«
ELITE
M
d. z o. z*
LJUBLJANA, Preiernova ulica 9
prodaja damske, moške ln deške konfekcije. Na drobnot	Na debelol
Prvovrstno izvrševanje po meril 660
O haržunu
Zdi se, da bo baržun zopet obvladal modni trg, zato ne bo odveč, ako mu posvetimo malo več pozornosti. O volnenem žametu smo se prepričale, da je topel, mehak, poceni, toda rad se mečka pri sedenju, tudi na laktih se kvari. Boljše kvalitete, ki jo rabimo za kostime in plašče se lepše nosi; svilen baržun se sveti povsod enako; najmanj se mečka in sveti vsled sedenja moderen tlačen pliš, ki je podoben kožuhovini. Je to zelo praktično blago, ki se res izplača.
Pri krilih zvonaste oblike moramo paziti, kadar se usedemo. Stari način dviganja krila pri sedenju je danes nedopustljiv. To so lahko delale naše mame in babice, ki so nosile široka in dolga spodnja krila. Zato pa delamo danes naša tesna krila iz dobrega volnenega blaga ali iz svilenega krepa, ki se pri sedenju prav nič ne mečkajo, oziroma se takoj naravnajo sami od sebe. Zato danes pazljivo naravnamo naša volnena in naša pralna krila, predno sedemo, ter se držimo negibno, kakor kipi — vsekakor ne molčeči kipi.
Baržun dobimo v vseh barvah in v neštetih nijansah. Težko je reči, katera barva je najmodernejša. Za mlada dekleta so razne svetlejše nijanse modre barve, zelena, temno-rdeča, predvsem pa razni toni rujave. Rujava barva je pač primerna za vse starosti od vnukinje do babice. Zelo lepa je črnomodra, ki je tudi zelo moderna. Zelene barve bomo letos videli mnogo v vseh dnevnih časih in v vseh blagovih: baržunu, svili, suknu. Kateri pristoja temnordeča, si jo tudi lahko privošči brez strahu, da bi ne bila moderna. Seveda ne smemo pozabiti črne barve, ki je skupaj z belo vedno lepa in zato tudi vedno moderna.
Jope iz krokodilove kože
Usnjata jopa si je že davno prisvojila stalno mesto v ženski garderobi. Različne vrste usnja in v vseh mogočih barvah so se že uporabljale za izdelovanje jop. Sedaj se je pokazala na obzorju t. j. pri konjskih dirkah v Auteuillu jopa iz krokodilove kože. Seveda je malo dam, katerim je dano ponašati se s — krokodilovo kožo, ker je ta zelo draga. Zato pa imamo že prav uspele imitacije. To je, mi jih še nimamo, pač pa jih imajo v Parizu in morda še kje drugje. Te jope iz imitirane krokodilove kože so popolnoma gladko ukrojene in imajo ovratnik iz pravega ali ponarejenega skunksa ali drugega dolgodlakega krzna v skladu z barvo usnja. Ozki
}>as je opremljen z zaponko iz želve, jopa e toplo podložena in primerna za mrzle in deževne dni.
Jesenski kostim
Jesenski kostim prikazuje, ako ne v liniji, vendar v malenkostih, mnogo fantazije. Izrecna priprostost ni več aktuelna; vsaka žena hoče pokazati na njem svojo osebno noto in eleganco.
Jope se vidijo v vseh dolgostih; so take, ki sežejo komaj čez boke, a so tudi dolge in manj dolge. Nekatere so ukrojene tesno po životu, druge so nekoliko manj tesne, zopet druge čisto ravne.
Po kakovosti blaga se ravna tudi kroj; ako je blago gladko, ima kostim bolj kompliciran kroj ter je napravljen z več fantazije; vzorčasta blaga so primernejša za športni kroj. Baržunaste kostime okrasimo z velikimi kožuhovinastimi ovratniki in manšetami ter jih nosimo popoldne.
Krila pri kostimih so daljša nego so bila preteklo leto ter segajo do polovice meč. Vidni šivi, ravne gube, votle gube ter prišiti deli, kakor tudi gumbi z gumbnicami tvorijo najljubši okrasek letošnjim kostimom.
O blazinah
Malokatero mestno stanovanje, bodisi v modernem ali zastarelem slogu je danes brez blazin. Blazina bi morala vedno biti taka, da popolnoma zadosti svojemu dvojnemu namenu: dekorativnosti in udobnosti. In vendar vidimo blazine, ki po veliki večini ne ustrezajo niti enemu niti drugemu namenu. Trde, z mnogoštevilnimi nesmiselnimi našivki so vse prej nego udobne, ako položiš glavo nanje; kar se pa tiče dekorativne strani se ti včasih zdi, da je v njih koncentriran slab okus dveh ženskih pokoljenj v hiši in njihovih prijateljic, ki jih obkladajo z blazinami za god, za poroko. Taka ljubezniva darovalka vidi nekje blazino; bel rišelje z rumenim podložena — lepa je. Kakor nalašč za poročni dar. Nariše, veze dolge večere na njej, potrosi za svilo, se muči z montažo (ki pač največkrat ne priča o velikem trudu) in končno pride dan, ko jo prinese slavljenki ter jo zmagoslavno položi na rdečo zofo prijateljice. Pride druga prijateljica, zopet z blazino. Tej je najlepša barva na svetu lila. Lila baržun z modro in rumeno cvetico v sredi — krasna blazinal Tudi ta pride v sosedstvo belo-rumene vrstnice na — rdečo zofo! Vsak god in vsak rojstni dan prinese vsaj še eno blazino poleg —
S
v
Novosti za damske plašče pravkar došlet
A. & E. Skabemfc Ljubljana
če imaš le količkaj prijateljic ali pridnih mlajših sorodnic. In kar je še domačega prirastka poleg, pa je kmalu zbirka tu, ki mora spraviti iz ravnotežja vsakogar, ki ima le količkaj pojma o dobrem okusu.
So pa tudi izjeme, hvala Bogu. So tudi take gospodinje, ki si znajo zbrati svoje blazine, ki znajo tudi pestre barve zložiti tako skupaj, da tvorijo očem prijetno celoto. Brez dolgotrajnega vezenja, par pisanih krpic sešitih skupaj, pa ti napravi iz nje blazino, ki je mora biti vsaka vesela Temno zofo oživi blazina iz svetlega bar žuna z eno samo stilizirano cvetko v sredi. Geometrične risbe so vedno lepe; večno lepi so tudi naši narodni vzorci, vezeni s primernim materijalom in pravilno izbranimi barvami.
Blazine grupiramo ležerno na divan, ne razvrstimo jih kakor vojake, in jih ne polagamo simetrično kakor na oltarju.
‘Hazgled p© ženskem svcfa
Žene ne smejo kaditi
Med Številnimi pametnimi in manj pametnimi odredbami, ki jih je Italija izdala zadnje čase, je tudi ta, da ženske ne smejo kaditi v javnih lokalih. Prva žena, ki je občutila strogost te odredbe, je bila milanska igralka Maria Alessandri. Prižgala si je cigareto v nekem milanskem restoranu, pa sta v hipu pristopila dva stražnika ter sta jo odvedla skozi mesto na kvesturo. Igralka je morala plačati 300 lir globe!
Otroci v cestnem prometu
Neki pariški list je predlagal, naj bi vsi otroci, ki hodijo v šolo, nosili rdeče kapice. Na ta način bi se lahko opazil otrok že od daleč in bi se preprečila marsikatera nezgoda. Na sličen način so v Nemčiji zavarovani slepci, ki se spoznajo že od daleč, ker nosijo na rokavu širok rumen trak.
Žalostne številke
Na peteroglavo družine' pride v Združenih državah po 5 stanovanjskih prostorov, na Angleškem po 3, v Franciji po 2-5 in v Nemčiji po 2’4. — Glasom podatkov pruskega socijal-nega ministrstva iz leta 1927. je imelo od 60 tisoč otrok samo 41% svojo posteljo, 11% je stanovalo skupaj s tuberkuloznimi člani družine, 4% je moralo celo spati s tuberkuloznimi v eni postelji.
Stroga naredba amerikanskih velikih bank
Bančna velepodjetja v Ameriki so izdala na-redbo, po kateri se takoj odslovi vsaka nastav-ljenka, ki se pudra ali šminka med uradnimi urami.
Dota na obleki
Čudna moda vlada še danes v Bretaniji. Dekleta nosijo na svojih modrčkih in krilih zlate in srebrne porte, ki označajo doto, ki jo bo dekle imelo. Vsaka zlata porta pomeni 1000 frankov, srebrna pa sto frankov.
Čudne ženske šole
London ima dokaj originalnih ženskih šol. Tako je bilo ustanovljenih pred kratkim v enem izmed najimenitnejših delov mesta, We-stendu, več šol za manekine, ki pa niso namenjene dekletom, ki se mislijo posvetiti tej stroki, marveč mladim gospodičnam iz višjih krogov, katere se v teh šolah uče — nositi dolge obleke! Mlade Angležinje, vajene kratkih oblek in športnih manir, se namreč le težko prilagodijo dolgim oblekam in umerjenemu nastopu v salonu. Zato jih starši pošiljajo, čim so dovršile šole, v šolo za manekine, kjer se nauče »odlično« nastopati ter se privadijo ne le uglajenim kretnjam, marveč tudi — tihemu govorjenju. Dolge obleke namreč ne prenašajo buršikoznosti. — Nič manj originalna ni šola za govornike, ki jo vodi neka M.me d’Esterre. Obiskuieio jo ne le ženske,
marveč tudi znani politiki, lordi in maharadže, ki se jim ne zdi za malo, da jih uči govorništva 721etna starka. Med njenimi učenkami so ženske vseh starosti, od 16. leta naprej, najstarejša med njimi šteje — 94 let! M.me d’Esterre trdi, da pripravi svoje gojence brez vsakih predhodnih študij do tega, da se lahko udeleže vsakršne debate o čemurkoli.
Nove ženske organizacije
V Berlinu se je ustanovila organizacija voditeljic domov. Oglas za ustanovitev nove organizacije pravi med drugim: Voditeljica doma stoji osamljena na čelu doma, zavoda, zato Je organizacija voditeljic tembolj potrebna. Ko! glava zavoda, kot mati velike družine v domu mora zastopati žena posebne interese. Paziti treba na to, da se na taka odgovorna mesta ne nastavljajo neizkušene moči. Izmenjava izkušenj, medsebojna posvetovanja so neobhodne potrebna in te hoče nuditi organizacija svojim članicam. Dalje ima nalogo sodelovati pri načrtih za gradnjo domov in zavodov. Dobri domovi potrebujejo dobrih voditeljic.
Za vitko linijo
V Parizu opažajo, da se znatno manjša kon-sum kruha in sicer v zadnjih petih letih se Je znižal za nič manj nego za 5 milijonov kruhov letno. Domneva se, da je to zmanjšanje kon-suma pripisovati ženskam, ki se vzdržujejo kruha, zato da ne postanejo preveč debele.
Borza peric
V Budimpešti imajo perice svojo borzo, katero tujec takoj opazi. Perice si ne iščejo dela v posredovalnici, marveč čakajo na ulici, sedeče poleg svojih kadi, da pridejo gospodinje ponje.
gfospodfin/sfvo
Preveč osoljene jedi popravimo s tem, da jim dodamo malo sladkorja. Jed ne postane pri tem sladka, marveč se sladek in slan okus medsebojno uničita.
Bel ovratnik iz krep de šina osvežimo na ta način, da ga odrgnemo s špiritom in kredo. Pri tem izginejo tudi vsi madeži.
Za čiščenje svetlih oblek uporabimo tud) lahko žgano magnezijo. Krilo povlečemo na li kalno desko, potresemo z magnezijo ter drgnemo s čisto, belo krpo v smeri, kakor tečejc nitke. Ako ima krilo madeže, jih odpravimo 1 zmesjo iz rafiniranega bencina in krompirjeve moke. Seveda moramo s tem blago le nalahke drgniti v smeri nitk. Ko smo tako očistili krilr in bluzo, drgnemo oboje še enkrat s čisto krpo
Ekonomični in pikantni kruhki. Sesekljamo zelo na drobno zelenega peteršilja, čebule ali česna, dodamo malo gorgonzole ter zmešamo vse skupaj z maslom. — Količino trav vzamemo po okusu. — Za spremembo dodamo lahko malo majarona, pehtrene, melise ali drugih di av. Tako obloženi kruhki so okusni in poceni.
m
Ivane je premišljeval. Po njegovih mislih je bil Sesia od obeh najbolj premeten. Toda kaj bo, če ne bo hotel sprejeti predloga?
»Dobro,« je rekel Ivane, »prični ti!«
»No, brate,« je rekel Sesia, »moj oče je imel par gosi. Vsako soboto ju je vpregel v jarem, naložil vsaki voz sadja ali drugega blaga, ju pognal v mesto ter je tam prodal, kar je imel. Dve leti sta mu goski zvesto služili. Toda končno ga je zapustila sreča. Jarem je bil nekoč pretežak in je poškodoval eno izmed obeh gosi. Ves svet je prepotoval moj oče z bolno gosjo, dokler ni končno prišel v Indijo, kjer mu je nekdo povedal zdravila za ubogo gosko: ,Daj svežega gorkega konjskega gumna na rano in drži gosko en dan na žrjavici’. To je moj oče tudi storil, toda zlodjevi Indijec ga je opeharil. Vročina je izlegla v gumnu črve, ki so takoj snedli gumno ter potem začeli jesti še gosko. Ko je pa druga gos videla črve, jih je snedla in s tem tudi svojo tovarišico, toda služila nam je še do časa lakote, ko smo jo spekli in snedli... ... Tako... zdaj je tvoja vrsta...«
»Kaj naj povem, brate! Tudi nas je zadela nesreča. Moj oče je bil premožen kmetovalec. Imel je sto panjev, sto let je gojil svoje čebele ter se za nje žrtvoval, tako da se niti ena ni izgubila. Vsako jutro in vsak večer smo šteli čebele; enkrat oče, enkrat jaz. Nekega jutra je pa prišla nesreča, in od naših stokrat stotisoč čebel je manjkal en par. Kakor strela je zadela ta žalostna novica našo družino. In vsi smo šli, da poiščemo izgubljeni par. Zdaj se ne čudi: šli smo tudi v Indijo. Tam smo srečali moža, ki je imel naši dve čebeli vpre-ženi v plug. Midva, moj oče in jaz, sva kar zdivjala radi tega, tem bolj, ker je jarem ožulil eni čebeli vrat. Indijcu nisva dala toliko čaas miru, da nama je povedal zdravilo za ožuljeni vrat čebelin. ,Vzemita orehovo jedrce,’ je rekel, ,ter ga privežita na rano’. Odšla sva torej s svojima čebelicama in sva obvezala eno, kakor je naju naučil mož. Zdaj si misli, kaj sva videla naslednjega dne! Iz orehovega jedrca je zraslo drevo. Na tem je sedela vrana ter kričala: ,Kra, kraa, kraaa!’ — ,Glej, da izgineš!’ jo je prevpil moj oče, vzel kepo zemlje ter jo vrgel za ptičem. Ta je odfrčal. Kepa je pa obvisela v vejevju oreha ter je rasla, rasla... tako da je naslednjega jutra narasla na tri orale polja. Moj oče je zapre-gel svoje bivole in vole v plug, preoral nova polja, posejal žito ter mirno čakal na žetev. Ko je prišel čas žetve, sva šla na delo. Tedaj pa skoči zajed. Teče pred nama in midva kosiva za njim. Tedaj zadene moj oče s koso zajca sredi života in ga skoraj prereže. In iz njegovih črev je viselo pismo...«
»No, in kaj je bilo pisano v njem?« je vprašal Sesia.
»Da zna Ivane bolj lagati in da sta kruh in fižol njegova.«
Radivoj Rehar:
Trgatev
Spet je soince posijalo, grozdje sladko dozorelo, po goricah vseh veselo in živahno je postalo.
Že v bogate vinograde šli bo radostni trgači z noži, koši in brentači — polni upov, polni nade.
S sladko bero obloženi škripljejo domov vozovi, z duhom vrenja vsi hramovi so že davno prepojeni.
Seisa in Bvane
Gruzinska pravljica. Priredil Milan S.
Nekoč je bila grozovita lakota. Stari sovražniki so se pobotali, celo sprijateljili so se spričo splošne bede. Od nikoder ni bilo pričakovati pomoči. In tako so se morali nekateri izseliti, drugi so pa postali berači. Tedaj sta se pobratila tudi Sesia in Ivane. Sesia je bil prej bogat kmetovalec; toda tudi zdaj je bil še vedno ponosen in ošaben. Razen tega je bil še velik gostobesednem. Ivane je pa H' navaden ubog mož.
Dolgo, dolgo sta oba beračila po deželi. Ko sta naberačila dva centa kruha, cent fižola in še več drugih stvari, sta se vrnila domov, da si nabrano razdelita. Tedaj se je spomnil Sesia dobrih starih časov in si je mislil pri sebi: »Če si to malenkost še razdeliti morava, kaj bom potem imel? Morala bi imeti pač več blaga, toda kje naj ga vzameva?« In potem je pričel premišljevati, kako bi osleparil Ivaneja za njegov del. Končno je prišel na dobro misel.
»Čuj, Ivane, stopi sem in pogovorim se! Glej, če si razdeliva kruh, fižol in drugo, ne dobi nobeden mnogo. Če hočeš, bratec, staviva. Kdor si izmisli največjo, najzvitej-go laž, ta naj dobi vse. Ali hočeš?«
le po grehih seru	ga	vprašal.
Pojdite do prilepskega mesta, tja, do dvorov Kraljeviča Marka, tja do Marka, mojega učenca; on pisar pri rajnem carju bil je, on edini hrani vse postave.
Vedite na Kosovo ga polje, tam resnico čisto bo povedal, ker nikogar ne boji se Marko razen Njega, ki je car nebeški.«
In odšli so štirje sli junački tja do dvorov kraljeviča Marka.
Ko so bili pred ponosnim gradom s kladivom so udarili po vratih, da je čula mati Jevrosima, da poklicala je Marka sina:
»Sin moj Marko, dete moje drago, kdo udarja s kladivom po vratih? Najbrž so očetovi poslanci...«
Vstane Marko in odpre jim vrata — in poklonijo se sli mu vdano:
»Bog pomagaj, gospodar ti, Marko!« Ogovarja sin jih Jevrosimin:
Mož z lajno.
(S Škarjami izrezana slika).
Pesmi o kraljeviču Marku
Prevaja Radivoj Rehar.
(Dalje.)
I.	Kraljevič Marko in spor v carstvu. »Brž iz cerkve pojdite, junaki, da molitve svete dokončamo, da izvemo za razsodbo pravo!«
In so vdali hrabri se junaki...
A ko služba božja je minila, spet pred cerkev so se povrnili, kjer jim rekel starec je Nedeljko:
»Deca draga, vi junaki hrabri, res mazilil rajnega sem carja, res pred smrtjo sem ga izpovedal, pa ga vprašal nisem -sledstvu,
»Dobro došli, dragi vi junaki!
So li zdravi vitežki mi Srbi in čestiti carji in pa kralji?«
Vdano sli poklonijo se Marku:
»Gospodar naš, kraljevič naš Marko,
vsi so zdravi ali složni niso;
sprli so se vitezi junaški
tam na Kosovem, na polju širnem,
tam pri beli samodraški cerkvi
pravdajo se za cesarsko krono,
med seboj se hočejo pobiti,
s pozlačenimi pobosti noži
in ne vejo, kdo naj car postane;
tebe kličejo na polje ravno,
da poveš jim, kdo dobi naj carstvo!«
Vrne Marko se v sobane svoje
in pokliče mater Jevrosimo:
»Jevrosima, mila moja mati,
sprli so se vitezi junaški
tam na Kosovem, na polju ravnem,
tam pri beli samodreški cerkvi
pravdajo se za cesarsko krono,
hočejo se med seboj pobiti,
s pozlačenimi pobosti noži
in ne vejo, kdo naj car postane;
mene kličejo na polje ravno,
da razsodim, kdo dobi naj krono.«
Kolikor pravičen bil je Marko —
toliko ga je prosila mati:
»Marko, sin moj dragi in edini, kakor ti ljubav je moja sveta, ne razsojaj pravde po krivici, ne po stricih in ne po očetu, le po zakonu Boga v nebesih!
Ne izgubljaj, sin moj, svoje duše, glavo svojo rajši mi izgubi ko da s krivo obtežiš se sodbo!«
(Se bo nadaljevalo.)
Uganka
R. R.
V posteljici mirno ležijo, glavice skupaj tiščijo, vendar le kratko živijo —
druga za drugo zgorijo ...
Rešitev uganke v prejšnji prilogi: soince. Pravilnih rešitev je urednišlvo prejelo 17. Nagrado je žreb določil Jošku Juraku, učencu I. b razreda realne gimnazije v Novem mestu. Ke-šitve današnje uganke sprejema uredništvo mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, A-leksandrova cesta 24, do srede 15. t. m. opoldne.
Arniin Arwing:
Kako fe Mačkov Janez prvič in zadnjič ribe lovil
(Dalje.)
Ker pa ni bilo v notranjosti pokrajine najti nikjer primernega prostora (ves kraj je bil gosto obraščen z gozdovjem in grmičjem!), so sklenili, da si poiščejo kar na bregu primerno ognjišče. Tain-le za onimi skalami, prav tik moža, se dviga gol bre-žuljček, vprav prikladen za mastno gostijo. Rečeno, storjeno! Dva nalomita brž suhega dračja, zneseta ga na hribček in so jima vsi, razen enega pomagali pri tem delu. Stali so v krogu ob grmadici in so v veselem pričakovanju zrli, kako je pred njimi zaprasketalo goreče dračje. V dobri pol uri bo kozliček, tako so žival imenovali, užiten in so komaj pričakovali tega hipa. Tako so bili zaglobljena v svoje jnisli, da niso niti zapazili, kako so se tla pod njimi zganila, se parkrat valovito zamajala in se je končno goli brežuljček kakor da je živ, z njimi vred odtrgal od skalnatega brega ter je odplaval na široko morje! Kar onemeli so, ko so gledali, kako se razdalja med njimi in samotno pokrajino veča in veča! Dobro so vedeli, da jim je odbila zadnja ura. Pa se ni mogel domisliti, kaj jih nosi v gotovo smrt? In je naenkrat tam od sprednje strani čudovitega splava nekaj za-briizgalo, voda je v visokem curku šinila v zrak in se je iz valovja prikazala ogromna glava — kita. A ko je še od vzadi gro-
zeče vstal njegov ploščati rep ter parkrat lopnil s silo pod se, da se je morje zmešalo in zavrtelo ko pod udarcem velikega vijaka, in ko so še ob straneh zaplavale pod vodo ogromne ribje plavuti, tedaj je postalo vsem jasno: Na kitu stoje in ta se pomika z njimi vred z ogromno brzino neka naprej... sam Bog vedi, kam?
Tim
To je^ bila ona strašna zgodba, in bi bila smrt in pokončanje, če se ribiči ne bi bili rešili na prečudežen način. Kako to, vprašajte Mačlkonovegfi Janeza, če ga srečate kdaj v lepem mestu Trstu, ki ga je bil vendar kasneje v življenju tako vzljubil, da živi še danes v njem. Živi v njem in ga ljubi, čeprav, ni od svoje mladosti sem videl tam ne enega strašnega kita, ne enega
požrešnega soma in vseh enakih zveri, ki eo takrat razburjale njegove mlade sanje.
Pa je vendar bil doživel o njem zgodbo, ne strahovito in žalostno, kakršne si je želel, pač pa smešno in veselo, taiko čudovito smešno, da ga je še danes sram, ko se sipo-mni nanjo, in bi vam je gotovo ne pravil, če ne bi znal, da boste molčali...
Tedaj Mačkonov Janez je hodil ob prostih dnevih po mestu gori in doli, oprezoval je in gledal, poslušal in sklepal ter se končno domislil znane kitje zgodbe. Pa je sklenil: »Ribe pojdem lovit! Morda mi bo sreča mila in ujamem kakšno tako zver, ki jo ponesem pokazat Mrkonu, Cefuti in Kobilici, da bodo kar zijali od začudenja. Če bo kit ali som, vseeno! Da bo le strašna in grozovita žival!« —
Mreže ni imel — i kako naj bi si jo tudi omislil, ko pa so denar, potreben za tako veliko lovsko pripravo, komaj, komaj zmogli okoliški ribiči, pri katerih je bil povprašal, tako-le bolj iz previdnosti! Pa se je spomnil, da ga je bil že vpeljal v vse skrivnosti ribjega lova Morellijev Mar-chetto, ko mu je bil nekega večera tam za oglom hiše potožil o vseh svojih mukah in skrbeh.
Stopil je k bližnjemu kramarju, da si nakupi potrebne žime, plutovine in trnekov. In kako se je razveselil, ko je bil našel v njegovi zalogi že vso reč pripravljeno! »čas je zlato«, si je mislil doma, v svoji sobici, odvijajoč dolgo žimnato vrvico, ki je bila spretno nasukana na skrbno izrezljanem kosu plutovine. »Dobrih šest, sedem
sežnjev zajamem z njo«, je preudaril in jo izmeril parkrat s koraki. In -je še, takole za vajo, stopil na mizo v kotu ter je zagnal svoj trnek z žimnato vrvico vred parkrat navzdolž po sobici, da bi vedel, kako se s to rečjo onegavi. Sam s seboj je bil zadovoljen in z nakupom svojim tudi, pa je začel skrbno spravljati svoje lovsko orodje, da bi se mu na kak način ne izpridilo.
Ali, joj, nesreče! Trnek je romal polagoma ob postelji navzgor, se povzpel hrabro na spleteno pogrinjalo in se tam nekje na sredi zataknil vanj, da se je dragoceno blago začelo grozeče grbančiti, in se je na postelji vzdignilo, zdrknilo neslišno na tla ter začelo plaziti k strmečemu Janezu. Zastonj je opletal z rokama sem; in tja, zaman se sklanjal, vrtel in napenjal! Pogrinjalo se je krčevito držalo kavljastega trnka in zdelo se je, da se kar rjič ne meni za ves Janezov trud. Skočil je z mize in skušal stvar odmotati s prsti. A se je bil jekleni spaček s svojim nazaj zakrivljenim zob-čkom tako pomešal med svilene niti, da ni bilo drugačne rešitve: ali blago raztrgati, ali pa trnek odrezati? In si Mačkonov Janez prvega storiti ni upal, drugo pa je opravil le napol, ter se je tako zgodilo, da je trnek ostal v zagrinjalu.
Treba je bilo tedaj misliti na nadomestilo 1 — Ugibaj sem, ugibaj tja, kmalu je bila zadeva rešena! »Iglo vzamem«, si je izmislil Janez, »zvijem jo v podobo trneka in bo prav!«
(Se bo nadaljevalo.)
K«aj pripovedna!©
Škoti so znani po vsem svetu kot silno varčni, da, skopi ljudje in na račun škotske skoposti kroži na Angleškem od sile dovtipov.
Nekaj takih dovtipov je povedal pred nekaj dnevi profesor angleškega jezika na dunajskem vseučilišču Mac Collam v dunajskem radiju. Mac Collam je sam Škot in sicer iz Aberdeerna, kjer Žive najbolj skopi Škoti. Tam živi tudi mati gospoda profesorja, ki gotovo z zadovoljstvom posluša n radiju, kaj pripoveduje o svojem rojstnem kraju in onjegovih prebivalcih njen učeni sin na nekaj tisoč kilometrov od nje oddaljenem Dunaju.
Začnimo torej!
Neki Aberdeeničan, ki tudi 2 minuti ni mogel držati svojega jezika za zobmi, je prosil svojega prijatelja letalca, naj vendar enkrat vzame nje-f?a in njegovo ženo s seboj v Pariz. Seveda brezplačno.
»Dobro,« je rekel pilot, »toda le pod pogojem, da od Aberdeena do Pariza vso pot ne boš spregovoril niti besedice, če boš pa zinil, boš plačal polno ceno za oba.«
Mož je bil zadovoljen in vsi trije so se odpeljali. Ko so se dvignili že 4000 metrov visoko,
Je pa začel pilot uganjati svoje letalske umetnosti. Dosegel pa ni nič, kajti Škot je molčal in molčal, ker je rajši hotel biti junak, kakor da W odprl usta in plačal potem v Parizu polno ceno.
Ko so prileteli v Pariz, je rekel pilot:
»Veš, prijatelj, res si molčal! Tega nisem pričakoval !«
»Hm, veš, težko je pa le bilo molčati, zlasti ko sem opazil med potjo, da mi je padla z višine moja žena iz letala!«
Druga:
Neka ženska iz Aberdeena je šla v nedeljo Popoldne k nauku, kjer je duhovnik ravno prikoval, kako lepa čednost je krščansko usmilje-nze in kako zaslužno delo je delitev miloščine.
uhovnik je pridigoval tako prepričevalno, da ®‘]e skopi Aberdeenčanki omehčalo srce, a v° a je sklenila, da bo tudi ona poslej reveže podpirala.
Že .naslednjega dne je zapel zvonček na vra-
spokorjene ženske. Zena odpre in zagleda
°ra a- Prvi hip se je kar ustrašila, ker se je
tpM"k SV0^e ol)liube. Trenotek na to pa je
Bob ft °.ra®u: »Počakajte!« Naglo je skočila v
o svoje najemnice, kjer je brž odrezala debel
s njene štruce in ta kruh je podarila beraču.
pa mrmrala: »Bog ne gleda na prste, ampak na srce«.
Gospodična Preisinger, ki je igrala pi znanih pasijonskih igrah v Ober-ammergau-u vlogo Marije Magdalene, se je poročila v Monakovem z dr. ing. Otonom Kirsch-nerjem, voditeljem zavoda za zgradbe na vodi.
© Škotih?
Še ena:
Neki Aberdeenec je dolgo premišljeval, kaj bi naredil, da ga smrt ne bi nič veljala.
Dolgo je ugibal, nazadnje je pa uganil to: Čakal je, da je umrl njegov bolni sosed. Ko je pa zvedel za njegovo smrt, je hitro šel v sosedovo kuhinjo in tam odprl sosadov plin in se zadušil na sosedove stroške.
Dober je tudi ta-le:
Kmet iz okolice Aberdeena pride v mesto s svojim sinčkom. Oba vstopita v cestno železnico, ki je peljala do športnega prostora. »Koliko stane vožnja?« vpraša kmet. »Two pence«, (dva krajcarja) odgovori sprevodnik. »In za sina?« — Sprevodnik postavi sina k meri in ker deček še ni imel mere, odgovori: »Nič — je še premajhen«. — »Dobro«, pravi kmet, »obdržite torej sina notri in mu povejte, kje naj izstopi, jaz pridem pa peš za njim!«
feča, kjer |e Ganclhi zapri
Kakor je našim bralcem gotovo že znano iz dnevnih poročil, je dala angleška vlada pred nekaj meseci zapreti voditelja borcev za neodvisnost Indije Ghandija, čegar ime dandanes ni znano le po celi Indiji, ampak po vsem kulturnem svetu.
Ghandi je zaprt v mestecu Puna, ki leži približno 150 km daleč od velikega pomorskega mesta Bombay-a. V mestu Puna se nahaja slovita »ferada« — kaznilnica. Policijski avtomobil pripelje jetnika pred velikansko, trdnjavi podobno poslopje, ki ga obdaja 10 metrov visok siv zid. Jetnik vstopi v poslopje skozi dvojna železna vrata. Lepo tlakovana pota vodijo k posameznim oddelkom, posebno lepa pot pa vodi do oddelka za Evropejce, kjer je zaprt tudi Ghandi. Oddelek za Evropejce obdaja še en poseben 7 metrov visok zid. Ko pa vstopiš v evropski oddelek, doživiš prijetno razočaranje: zagledaš namreč najprej krasen vrt, za vrtom pa stojita dve poslopji, v vsakem pa je po 20 celic, ki ima vsaka svojo verando z razgledom na vrt.
Ghandiju so nakazali 6 celic skupaj, zraven njega pa so nakazali nekaj celic njegovemu tovarišu Kolelkov-ju, ki je dolgo let bil učitelj na Ghandijevi šoli. Vse celice so prostorne in zračne, vrata so zamrežena, okna pa so visoka. »Pohištvo« obstoji iz zidanega podstavka v obliki kocke, na kocki pa je nametanih cel kup preprog in odej. Ghandi pa ima poleg tega v svoji celici še posteljo z žimnico in rjuhami, da za časa svojega zapora ne zboli, kajti on ni zaprt zaradi hudodelstva po sodnijski obsodbi, ampak je le »politični« zločinec.
Ghandi vstaja v zaporu vsak dan zjutraj ob štirih in bere svete indijske knjige. Potem govori in se zabava brez skrbi z angleškimi oficirji, piše, prede in vživa mleko in sadje. Popoldne se sprehaja po vrtu, kjer stoji paviljon s knjižnico. Ker imajo dostop do knjižnice jetniki iz vseh oddelkov, se zbere tam navadno vsak večer skoraj vsa jetnišnica, ki gleda svojega slavnega tovariša.
Točno ob 8. uri zvečer gre Ghandi spat, pre-dno pa zaspi, opravi še pobožno molitev za svobodo svojega naroda.
81avni igralec Jannings v svoji vlogi pevca Winkelmanna v najnovejšen »Ufa«-filmu »Ljubljenec bogov«.
Sola za modo v Berlinu
Oblačilna industrija in vse obrti, ki delajo za modo, do danes niso imele nobenih strokovnjakov, ki bi bili izučeni samo za modo, ampak so si vsi pomagali z učenca umetnoobrtnih šol alti pa so se obračali na umetnike za svet. Ker pa industrija ne rabi le strokovnih tehnikov, ampak tudi svetovalce za okus, ssaito so v Berlinu ustanovili prvo špecijalno Solo za modo.
Berlinsko modno šolo vodi ravnatelj Dillenz, kii že dolgo zastopa misel o potrebi posebne Sole za modo. V Berlinu upajo, da bo imela Sola za modo velik uspeh, ker bodo na njej ufiilii priznani umetniki. Učence in učenke bodo izobrazili za modne strokovnjake, ki bodo z lahkoto našli dobro plačana mesta v modni industriji.
Častna straža ob mrtvaškem odru ponesrečenih lctalcev zrakoplova »R 101«
Angleški torpedni rušilec »Tempest« je prepeljal žrtve nesreče, ki je zadela zrakoplov »R 101«, v Anglijo v pristanišče Dover. Med potjo so stali mornarji ob mrtvaškem odru na-častni straži.
Dolina
»Dolina smrti«, kakor ji pravijo, leži na južno-*apadni meji Kalifornije. Obdaja jo prekrasna, j^jska pokrajina. Dolina se vleče skoro 150 milj aleč do Nevade, široka pa je ponekod do 25 ameriških milj. Dolina je popolnoma brez rasti n nikjer ne vidiš nobenega drevesa in niti najmanjšega grmička. Kolikor daleč nese oko, le vse suho in golo, smo kamenje in čeri. Tu Pa tam naletiš tudi na bodljive kristale boraksa, na preperelo lavo in na osušene človeške in ž*valske kosti.
Od zgodnje spomladi do pozne jeseni ne pade * »dolini smrti« niti kapljica dežja. Vročina raste od dne do dne in se stopnjuje na 50 do v st°pinj v senci. Vroč in suh veter dela vro-no še hujšo, tako da je v »dolini smrti« še jn°v3j bolj vroče kakor v zakurjeni peči. Ljudje str i!Va1'’ ki P°R'nei° v tem peklu, sploh ne mi' ^ amPak 8e v nekaj dneh posuše v mu-1 • Drobovina pa počasi razpade v prah, ki nein	raznese na vse strani, tako da osta-
K Vf *ruPel l0 še obeljene kosti, lahk* Sna vro^na mora vladati v tej dolini, si rec v SPe<*stav*iamoi če pomislimo, da se koza-tej r]°| .na solncu v eni uri posuši. Človek v v0de°>ln' n'*i eno uro ne more izdržati brez Sevati f	se ho^e narava iz človeka nor-
naikr« • ° mu ^ara v *ei puščavi pred oči |ejo bis*1^6 ze*ene travnike, po katerih se vi-najslai« Pot°ki, na sadnem drevju pa ga mika yedno h ,fa<^e' Nesrečneža zvabijo take slike v nierm	daleč v dolino, pa tudi vedno bližje
kler V° P°£ubo. Človek sanjari le o vodi, done domišlja, da brede po njej. Naleteli
smrti
so že na ljudi, ki so se slekli v veri, da brodijo po vodi, in ki so zato svojo obleko držali v rokah visoko nad glavo, pri tem pa so begali v resnici okrog po razbeljenem pesku.
Grobna tišina, ki vlada v »dolini smrti«, vpliva na popotnika porazno. Edini šum, ki ga sliši, je šumeči obtok krvi po njegovih lastnih žilah. Srce mu bije, kakor da nekdo tolče po naklu. Včasih se mu zdi, da sliši zvoniti, potem pa zopet, da sliši ptičje petje. Počasi pa začne človeku zmanjkovati sline in grlo se izsuši. Pred očmi vidi vse rudeče in če ne dobi brž vode, je po njem.
Podnevi je »dolina smrti« res mrtva in brez življenja. Oživi pa se, ko zaide solnce za gore. Sicer vlada tudi ponoči tam silna vročina, ampak vendar prileze ponoči na dan vsa mogoča golazen iz svojih lukenj in skrivališč: kuščarji, kače, škorpijoni itd., ki iščejo svoj plen. Neki potnik, ki se je udeležil znanstvene ekspedicije v te kraje, pripoveduje, da je v 6 dneh, kolikor je trajala pot po dolini, vsak izmed njih izgubil po 15 do 20 funtov svoje teže. Prekajeno meso, ki so ga vzeli s seboj, je postalo tako trdo, da je bilo neužitno, krompir pa se jim je v vrečah že tretji dan posušil. Trdo kuhana jajca so vsa razpokala in so se sesula v prah. Voda je neverjetno naglo hlapela in samo ogromna množina sadnih konzerv je članom ekspedicije rešila življenje.
Razširjajte Jugoslovana!
Pomagati si je zrna!
Pri konjskih dirkali ljudje radi stavijo, kateri konj bo zmagal. Kdor ugane, dobi stavljeni znesek večkrat povrnjen, kar je mogoče, kajti vsi konji ne morejo zmagati, ljudje pa stavijo tudi na konje, ki izgube. Težko pa je za človeka, ki se na konje ne spozna, pravo zadeti in zaito so na dirkališčih v velikih čislih ljudje, ki dajejo dobre »tipe«, t. j. ki se delajo, kakor da znajo brezhibno uganiti, kateri konj bo zmagal. Za svoje »tipe« zahtevajo seveda primerno nagrado, če konj res zmaga.
Na dirkališču pri Parizu pa je te dni vodstvo dirkališča pregnalo nekega moža, ki je s »tipi« prav srečno operiral na ta-le način: Mož je hodil po dirkališču gor in dol in klical z več pisemskimi zavoji v roki: »Jaz vtfm, kdo bo zmagovalec! V vsakem zavoju se nahaja po en »tip«. Vsak »tip« stane 5 frankov. Ako ne uganem, vrnem 5 frankov!« Za »tipe« so se ljudje kar trgali.
Res je, da niso vsi konji zmagali, katerih imena so bila v zavojih napisana, in res je tudi, da je mož vsakih izgubljenih 5 frankov vrnil. Kljub temu pa je nap-taval lep dobiček, Računal je namreč tako: Če je nastopilo pri dirki 5 konjev, je mož izdal 50 zavojev in sicer je bilo ime vsakega k dirki prijavljenega konja zapisano lOkrat. Tako se je moralo zgoditi, da so bila v 40 zavojih napisana napačna Imena (ker štirje konji niso zmagali), v 10 zavojih pa je bilo res ime zmagovalca. Če je torej 40 oseb zahtevalo svojih 5 frankov nazaj, je možu še vedno ostalo 50 frankov dobička od zmagovalca.
lOOO dolarjev v 5 minutah
Filmski junaki v Ameriki so prišli na nov vir postranskih dohodkov. Razne velike trgovine, bazarji in modne trgovine so namreč začeli najemati filmske igralce in igralke za svoje poslovne lokale, da igrajo tam vloge nekakih privlačevalcev. V časopisih stoji n. pr. Bledeža reklama: »Jutri okoli 10. dopoldne bo slavni filmski igralec X. posloval v trgovini z rokavicami na ... cesti, št. 30. Med prodajo se bo i ljudmi tudi pogovarjal.« Res je sicer, da privabi taka reklama dosti kupcev v trgovino in res je tudi, da dobe imenitne »zvezde« po 1000 dolarjev nagrade za 5 minut bivanja v t ego vini, vprašanje pa je, že zasluži trgovina v tem kratkem času toliko čistega dobička, kolikor plača igralcu nagrade.
Humor
Skupina artistov, »Štirje skakači«, maže svo) avtomobil.
Gost v hotelu: »Natakar, pokličite mi 'akol gospodarja — to je škandal!«
Natakar: »Obžalujem, gospod je pravkar odšel na kosilo k „črni mački".«
Ona: »Zakaj pa ne držiš, kar si mi obljubil?«
On: »Ti bom pa obljubil kaj druzega.«
Spor med Nemčijo in Litvo
Slika nam kaže litvanskega ministra za vnanje zadeve Zauni-us-a in pa litvanskega poslanika v Berlinu Sidzikauskas-a, ki sta oba odstopila, ker se nista mogla sporazumeti z Nemčijo zaradi nekega obmejnega spora, ki se tiče reke Memel.
Koliko je we«Sna noga?
V Bratislavi bodo te dni razpravljali pred sodiščem o zanimivi tožbi, ki jo je vložila 211etna uradnica Adolfina Schvvankmeier proti lastniku nekega avtomobila. Uradnico je namreč povozil tovorni avto in ji je levo nogo tako pohabil, da noga ne bo po izreku zdravnikov nikdar več tako lepa kakor je bila. Zaradi pohabljene noge pa se bo uradnica po njenem mnenju težje omožila ali pa sploh ne in zato toži za odškodnino v znesku 200.000 čeških kron.
Najmodernejše usnje
Najnovejša ameriška modna senzacija glede usnja je posnemanje kože dinozaurijcev. Dino-zauri so bile ogromne živali, ki so živele pred milijoni let. Podobni so bili »martinčkom«, ampak visoki so bili do 5 metrov in silno dolgi. V muzeju v Newyorku imajo odtis kože te ogromne živali, po tem odtisu so pa napravili odliv, in po tem vzorcu izdelujejo sedaj usnje za ženske čeveljčke in ročne torbice.
Andrej Žmavc, Maribor:
Od organiziranega rfrsničarsiva do vinarske
zadruge
V članku »Glavni vzroki vinske krize v Ju-goslaviji« smo na tem mestu dne 17. VIII. t. 1. med drugim naglasili nujno potrebo, da odpravimo škodljivo zmešnjavo s trsnimi vrstami. V nadaljnji razpravi »Vinogradniki — zdaj!« dne 24., 27., 28. in 81. VIII. t. 1. smo skušali to potrebo bolje utemeljiti in dokazati tudi na zgledih iz naprednejših vinorodnih držav z ozirom na aktualno vprašanje, feakšen naj bo naš bodoči trsni sortiment. To je za nas generalno vprašanje baš zdaj, ko se pripravljamo na opetno obnovo naših vinskih goric in se zavedamo, da po starem, dosedanjem načinu ne moremo več uspešno vinariti.
Podlaga sedanjemu in še za nedogledno dobo bodočemu vinogradništvu je smotrno urejeno trsničarstvo, to so znani matičnjaki za vzgojo ameriških trsnih podlag in trsnice za vzgojo trsnih cepljenk. Misliti pa je treba pri tem bolj kot doslej tudi na cepiče od žlahtnih, vestno selekcioniranih domačih (evropskih) trsnih vrst, katere naj po točno določenem načrtu v dotičnem okolju razmnožujemo. Za to svrho urejeni nasad bi lahko poimenovali sortimentni vinograd, še boljše pa, mislimo, matični vinograd. Tako bi trsničarstvo obsegalo prav za prav tri vrste nasadov: matičnjak, trsnico in matični vinograd.
Tudi v naslednjih izvajanjih se bomo omejili na vinarstvo Dravske banovine. Tu navedena števila so le približna in povprečna radi lažjih računskih primerov, ker nam je v glavnem na tem, da vzbudimo zanimanje za stvar, podajajoč zgolj nadaljnje smernice za podrobno izvršitev določene naloge, ki je neodložljiva.
Domnevamo, da bomo mogli ohraniti v Dravski banovini za naprej še 20.000 ha vinogradov. Ker le-ti niso »večni«, kakor smo nekdaj rekli, jih moramo obnavljati, n. pr. — vštevši nekoliko let za »počivanje zemlje« — vsakih 40 let, t. j. vsako leto 2.5% navedene površine ali 500 ha. Ako računamo za 1 ha povprečno 8.000 trsnih sadik (cepljenk), jih rabimo na leto (500 ha š 8.000 cepljenk) 4 milijone. Ker se pa — mnogo računano — morda 80% cepljenih trt dobro prime in zarase, moramo napraviti vsako leto okroglo 5 milijonov cepljenk, za kar rabimo prav toliko ameriških ključev iz matičnjakov in prav toliko cepičev iz matičnih vinogradov.
Na 1 ha matičnjaka je — v razmaku 1.5 X 1.5 m — 4.444 ameriških trt, ki dajejo na leto po kakih 20—25, skupno okroglo 100 tisoč prvovrstnih ključev. Za 5 milijonov ključev je torej treba približno 50 ha matičnjaka, t. j. 0.25%> ali V<oo vse vinogradniške površine v Dravski banovini od 20.000 ha.
Na 1 ha trsnice je prostora za V« milijona cepljenk, za 5 milijonov cepljenk bi torej rabili 20 ha trsnice, t. j. 0.1°/o ali Viooo celokupne vinogradniške površine od 20.000 ha. Uvaževati pa je, da trsnica ne uspeva zaporedoma na istem mestu, marveč mora »kolobariti« vsaj v triletnem turnusu; zanjo rabimo tedaj prav za prav 3 X 20 ha — 60 ha sveta, od tega % ali 40 ha sicer redno za druge kulture. Pri tem nismo upoštevali zemljišča za vzgojo ameriških korenjakov ali živic, katere potrebujemo za napravo matičnjakov, za podsajanje, odnosno za sajenje na stalno mesto in poznejše cepljenje na zeleno v vinogradu.
Od enega trsa v matičnem vinogradu dobimo nemara toliko dobrih, izbranih cepičev — mnogo se jih potrati in pokvari osobito po toči itd. —, da pocepimo z njimi lahko kakih 30 ključev. Za 5 milijonov cepljenk je treba prav toliko cepičev, odnosno 166.666 matičnih trsov po 30 cepičev, tedaj približno tudi 20 ha matičnega vinograda & okroglo 8.000 trsov, t. j.
0.1% ali Viooo vse vinogradniške površine od
20.000	ha.
Moderni kompletni trsničarski obrat za redno obnavljanje na leto 500 ha od skupnih 20.000 ha, t. j. 2.5% vinogradov Dravske banovine v 401etnem turnusu ob gorenjih pogojih, ki obsegal poleg vzornih vinskih kleti in ne vštevši sveta za »potovanje« (kolobarjenje) s trsnico: vrsta nasada površina t. j. v % vseh vinogr. matičnjak	50	ha	0.25%
trsnica	20	ha	0.10%
matični vinograd	20	ha	0.10%
skupaj	90	ha	0.45%
V resnici je seve marsikaj drugače: mnoge manjše vinograde obnavljajo brez trsnice, s cepljenjem ameriških divjakov na zeleno na stalnem mestu; vsako leto ne obnavljajo enake površine, izražene v procentih od vse vinogradniške ploskve (2.5% = 500 ha); matičnjaki so dobri in slabi, včasih jih zbije toča, poškodujejo druge uime, dajejo torej več ali manj uporabnega lesa (rozg za ključe), nego smo vzeli zgoraj za računsko podlago; prav tako je glede trsnice in matičnega vinograda.
Imamo privatno in javnoupravno — sedaj banovinsko — trsničarstvo. Privatno trsničarstvo je po zakonu pod oblastno kontrolo, vendar pa je trenutno še precej zakotnega in šuš-marskega trsničarstva, katero je treba radikalno zatreti. Tudi društveno ali zadružno trsničarstvo (n. pr. v Juršincih) je seveda privatno, čeprav morda dobiva kake podpore iz javnih sredstev.
Javna uprava ima popoln vpliv na način izvedbe celokupne vinarske obnove baš potom trsničarstva s svojimi zakonitimi, moralnimi in materialnimi sredstvi. Tega važnega momenta se moramo dodobra zavedati. Idealno bi bilo, ako bi iavna uprava sama vzela v roke vse trs-
ničarstvo, v kolikor pa prepušča to delo sicer dobrodošli privatni iniciativi, se mora kontrolirano zasebno trsničarstvo dosledno ravnati po smernicah, katere določi javna uprava.
Naše trsničarstvo bi se moglo organizirati tudi povsem zadružno s sodelovanjem javne uprave. Taka zadruga naj bi bila začetek, izhodna, vodilna, zadružno-vzgojna matica za bodočo prvo vinarsko zadrugo, v katere področje spada itak tudi trsničarstvo, potem drevesničarstvo i. dr. Na ta način organizirano trsničarstvo za določeno vinarsko okolje bi poimenovali lahko že kar »vinarska zadruga«, ki bi o pravem času samo razširila svoje delovanje tudi na zadružno uporabo vseh pridelkov naših goric.
Pod pogojem, da bi trsničarstvo v Dravski banovini porazdelili po ključu: 80% vinarsko-zadružno, 20% privatno, bi odpadlo po gorenji sestavi:
na vinarske od zadruge na privatnike skupno matičnjakov	40	ha	10	ha	50	ha
trsnic (%)	16	ha	4	ha	20	ha
mat. vinogradov	16	ha	4	ha	20	ha
skupaj	72	ha	18	ha	90	ha
V načelu in iz praktičnih razlogov naj bi imel vsak vinarski okoliš tako »vinarsko zadrugo«. Ako bi bilo v Dravski banovini 12 vinarskih okolišev, toliko jih resnično predvidevajo, potem bi prišlo na eno tako organizacijo, oziroma kolje po prednji kombinaciji — razen vzorne vinske kleti — povprečno:
matičnjaka	3‘/i ha
trsnice (Vs)	l‘/» ha
matičnega vinograda IV« ha skupaj 6 ha Tehnične vodje takih zadrug naj bi baš za to svrho vzgojila ena od obstoječih banovinskih viničarskih šol (Kapela pri Slatini Radencih ali Pekre pri Limbušu). Javna uprava naj nudi zadrugi pod striktnimi pogoji izdatno moralno in materialno pomoč, torej razen stvarnega pouka s strokovnimi navodili ter denarnih sredstev tudi trsni material za napravo matičnjaka in matičnega vinograda po določenem trsnem sortimentu, posebej še brezobrestno obratno posojilo itd. Trte cepljenke bi zadruga prodajala v svojem zadružnem rajonu po zmerni, oblastveno odobreni ceni, prvenstveno svojim članom, n. pr. s 25% popusta, šele v slučaju nadprodukcije v druge vinarske okoliše Dravske banovine, eventualno še odvišni trsni material pa v sosedno banovino s sličnimi razmerami vinske produkcije itd.
V podrobnosti se tu ne moremo spuščati. Naj to, kar smo nakratko povedali, služi kot po-budna ideja, kot skromen prispevek k načetku vprašanja o velikopoteznem delu za kar mogoče srečno rešitev pereče zadeve glede trsnega sortimenta, obnove vinogradov, vinarskega zadružništva. Do le-tega mora priti! V nekoliko potezah orisana pot »od organiziranega trsničarstva do vinarske zadruge« se nam zdi primerna, hkratu pa najbolj sigurna.
Vinarstvo Dravske banovine daje — poleg drugih rednih davščin — na leto nekako 60 do 80 milijonov Din samo raznih vrst trošarine na vino in zategadelj tem bolj zasluži vso pozornost in skrbno pospeševanje, da ne u-sahne ta izredno bogati vir dohodkov za javno blagajno in da ohranimo sveto domačo goričko grudo stotisočem pridnega vinarskega ljudstva, ki svojo domorodno, s svojim znojem prepojeno, za druge kulture pa iz večine popolnoma neuporabno zemljo tako neskončno ljubi.
Kršenje predpisov po zavarovalnicah
Maribor, 11. oktobra.
Z odlokom VI. št. 1649 (Sl. N. št. 48 od 2. III. 1923.) in z rešitvijo VI. št. 975 (Sl. N. št. 52 od 8. III. 1921.) je minister za trgovino in industrijo odredil, da mora pri zavarovalnih policah biti kot kraj izdaje označen tuzemski sedež glavnega zastopstva, ako je izdajalec tuja družba, da morajo biti police pisane v državnem jeziku in izdane v domači, ne tuji valuti.
Vseh teh odlokov in predpisov se pa nekatere tuje družbe, ki poslujejo v naši državi pod originalnim domačim imenom ali pa pod novo, na videz »jugoslovansko« firmo, ne držijo. Znan nam je na pr. konkreten slučaj, ko je bila od družbe »Riunione Adriatica di Sicurtš, Trieste« izdana polica, ki krši ministrov odlok v vseh treh točkah. Ta polica je bila namreč izdana v nemškem jeziku, se glasi na tujo valuto, in sicer na švicarske franke in je bila izdana v Trstu, čeprav ima zavarovalnica svoj tuzemski sedež v Zagrebu, odnosno v Ljubljani.
Toda, ne samo to. Ko je bila ta zavarovalna družba pozvana, naj prizna, da je taka zavarovalna pogodba neveljavna, ker nasprotuje citiranim ministrskim naredbam, in sicer na naslov glavnega zastopstva v Ljubljani, katero je pogodbo izvršilo, je filijalna direkcija v Ljubljani odgovorila, da v tej zadevi ni kompetentna in da naj se stranka obrne na njeno centralo v Trstu, ker je bila polica tam izstavljena. Kljub temu, da je polica protipostavno izstavljena v Trstu, odkazuje direkcija v Ljubljani našega državljana na italijansko sodišče.
Namen te zavarovalnice je torej, da pritegne naše državljane h kompetenci italijanskega fašističnega sodišča, ki naj odloči o veljavnosti za
varovalnih pogodb naših državljanov in ki bo gotovo odločilo v škodo prizadetih. Ta slučaj pa ni osamljen in bi mogli navesti točno še več drugih, ko se je ministrska odredba kršila v vseh treh, v dveh ali v samo enem slučaju. Poznamo tudi polico, kjer je neka druga, tudi italijanska družba, naznačila kompetenco nekega švicarskega sodišča in bi tedaj moral zavarovanec voditi tožbo za svoje pravice v Švici. S kakšnimi težkočami in ogromnimi stroški je to združeno, bo pač uvidel vsakdo brez komentarja.
Bilo bi tedaj nujno potrebno, da bi merodajne oblasti, posebno pa ministrstvo za trgovino in industrijo, ki je oba citirana odloka izdalo, ukrenile vse potrebno, da se v bodoče tako kršenje naših naredb po tujih zavarovalnih družbah enkrat za vselej prepreči in onemogoči. To so dolžne ne samo zaradi ugleda države, ampak tudi zato, da zaščitijo legalne pravice jugoslovanskih državljanov.
Gospodarske vesli
X Direkcija državnega rudnika v Ljubiji razpisuje direktno pogodbo za dobavo raznega pisarniškega materijala. Ponudbe bi bilo vložiti najkasneje do 20. oktobra letos. Več je razvidno iz razglasa in tozadevnega seznama materijala, ki je nabit na mestni deski mestnega načelstva v Ljubljani.
X Beograjsik trgovinski muzej. Končana so dela na organizaciji in ureditvi modernega velikega trgovinskega muzeja, ki bo ta mesec svečano otvorjen. Organizacija in delo v tem muzeju je predpisano s pravilnikom, ki ga je odobril trgovinski minister. Namen osnovanja novega muzeja je ta, da se s propagando ustvari čim večje zanimanje za naše pridelke in proizvode.
X Oddaja del za napravo požarnega hidranta pri vodni postaji Zelše pri Rakeku. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje del za napravo požarnega hidranta pri vodni postaji Zelše pri Rakeku. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
X Adresar zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu namerava izdati s sodelovanjem zbornic za trgovino, obrt in industrijo adresar, kjer bo obsegal vse industrijske tvrdke, kakor tudi večja obrtna podjetja, izvozne in uvozne tvrdke, bančne zavode itd. V ta namen je Zbornica za TOI v Ljubljani razposlala zainteresiranim tvrdkam vprašalne pole, ki jih je zbornici vrniti v predpisanem roku. Tvrdke, ki slučajno ne bi prejele teh pol, naj se obrnejo radi dostavitve pol na zbornični urad, Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Hmeljarska porodila
Savinjska dolina. Povpraševanje po štajerskem hmelju je še vedno jako živahno. Cene so zelo čvrste in se plača za prvovrstno blago po 10 do 13 Din, za slabše pa po 8 do 10 Din za kg. Vendar pa je bila večina letošnjega pridelka razprodana že preje po nižjih cenah in se nahaja v rokah producentov le še največ 400 me-terskih stotov hmelja. Tako izgleda, da bodo zadnji ostanki letošnjega pridelka najdražje prodani, da so bile torej tozadevne kalkulacije in navodila »Slovenskega hmeljarja« glede letošnje prodaje docela pravilna in da bodo tisti hmeljarji, ki so se po teh navodilih ravnali, najbolje odrezali. Ako se bodo razmere na tržiščih razvijale v dosedanjem pravcu, zna priti tudi še dobro ohranjen lanski pridelek boljše kakovosti na vrsto.
Češkoslovaška. Prodaja hmelja na Češkoslovaškem letos zelo počasi napreduje in je dose-daj prodana komaj polovico letošnjega pridelka. Cene v poedinih okoliših so sledeče: V Žat-cu 10—18 Din, Roudnici in UštSku 8—12 Din, v Dubč (Zelenjak) 5—7 Din in na Moravskem 8—12 Din za kg. K temu pa je treba pripomniti, da so višje cene plačevale le domače pivovarne, ki so pokupile do 20 odstotkov letošnjega pridelka, dočim inozemstvo kupuje le po
nižjih cenah. Zadnji čas je povpraševanje slabše in tudi cene popuščajo. Pričakuje se, da bo že prihodnje dni ustanovljen z državno podporo hmeljarsko-trgovski sindikat, ki bo nakupa-val večje množine hmelja in na ta način dvignil povpraševanje. Hmeljarji so prepričani, da je za ozdravitev teh žalostnih razmer neobhod-no potrebno znatno skrčiti nasade.
Nemčija. Položaj je v splošnem neizpreme-njen. Tendenca je čvrsta in so se cene nekoliko dvignile. Za hallertauski hmelj se plača po 14 do 26 Din, za vriirttemberški po 22—26 Din, za badenski po 14—22 Din in gorski hmelj po 9 do 17 Din za kg. Največ se prodaja le srednji hallertauski hmelj po 17—21 Din za kg.
DOBAVE
Gredbcni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 24 komadov »Lutlevih« peči in 10 komadov litoželeznih delavniških peči. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
Direkcija Državnega rudnika Velenje sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave stikalnih doz in pripadajočih vtikačev, 50.000 kg port land-cementa,. razne pločevine, železa, jermenic, verig za lokomotive, zakovic, kovinskih žagic, plinovih cevi, viscinovega filtrimega olja, varoval, varovalnih vložkov, jamskih vodotesnih telefonov, 1 transformatorja in 1 naprave za preizkušanje olja
Borzna poročila
dne 11. oktobra 1930.
Jugoslovanske efektne in devizne borze danes niso poslovale. V prostem prometu so se na ljubljanskem tržišču imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22-75, Berlin 13-455, Bruselj 7'8663, Budimpešta 9-8796, Curih 1095'9, Dunaj 795-5, Newyork 56-27, Pariz 221-27, Praga 167-46, Trst 295*05
Curih, 11. okt. Beograd 9-1275, Pariz 20-185, London 25-20, Newyork 514-525, Bruselj 71-78, Milan 26-94, Madrid 51-75, Amsterdam 207-52, Berlin 122-38, Dunaj 72'57, Stockholm 138-20, Oslo 137-65, Kopenhagen 13765, Sofija 3-73, Praga 15-265, Varšava 57-65, Budimpešta 90-15.
Dunaj, 11. okt. d. Amsterdam 285-91, Beograd 12-5787, Berlin 168‘58, Bruselj 98-89, Budimpešta 124-1487, Bukarešta 4'2167, Kopenhagen 189-50, London 34-45, Madrid 72, Milan 37-115, Newyork 708'90, Pariš 27-80, Praga 21-0387, Sofija 13-75, Stockholm 190 40, Varšava 79 42, Curih 137-84.
Vrednostni papirji.
Dunaj, 11. oktobra, d. Bankverein 17-50, Kreditni zavod 47-20, Dunav-Sava-Adria 10-65, Prioritete 88-50, Ruše 34'25, Trbovlje 44-50.
Žitna tržišča.
Novi Sad, 11. oktobra. Vse neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: Pšenica 33 vagonov, moka 8 vagonov, koruza 20 vagonov, otrobi _ 3 vagoni. Vse ostalo brez izpremembe.
Budimpešta, 11. oktobra. Tendenca stalna, promet šibak, Pšenica: okt. 15-41—15-51 (15-40 do 15-41), marc 16-40—16-50 (16-40—16-41), maj 16-80-16-90, (16-80-16-81). Rrž: okt. 8-68 (8-75), marc 9-60—9-75, Koruza: 12-50—12-6ŠJ (12-50-12-51), trs. maj 11-41.
A. Gaslraun
Ljubljana
Prešernova ulica 4S
Tvornica dežnikov in soln&t nikov — Sprejemalo se po-pravila in preobleke
Smučarji, lovci in luristi
naj si pravočasno oskrbe
specijalne če vije
pri dobrem strokovnjaku Škraba Franc, lovi irg (Turjaški) 2
Zahvala
Naš skrbni in nepozabni soprog, oče, stari oče, svak, tast in stric, gospod
Josip Zurc
sanja večni sen na šmihelskem pokopališču. Težke in bridke ure so nas zadele in zato iskrena in prisrčna hvala vsem vam, ki ste se v tužnih dneh spomnili njega in nas. Mnogo hvale smo dolžni zdravniku dr. Milanu Ropasu za požrtvovalno nego pokojnika v njegovi dolgotrajni bolezni in neštetim obiskom, ki so bolniku lajšali trpljenje. Predvsem častitemu g. patru Vilibaldu Belcu, delegatu usmiljenih bratov, kot tudi časititi duhovščini, pokojnikovim prijateljem, tovarišem in znancem in dalje vam vsem, ki ste mu s svojim nad vse častnim spremstvom poslednjič izkazali ljubezen in spoštovanje.
Zadnja pokojnikova pot je bila vredna njegovega življenja. Hvala vam, ki ste prihiteli od drugod, da ga spremite na poslednji njegov dom. Za toplo besedo ob pokojnikovem odprtem grobu zahvaljena g. Kavčič iz Ljubljane in novomeški učitelj g. Viktor Pirnat, hvala za poslovilno pesem novomeških pevcev, zastopnikom novomeških uradov, šol, društev, osobito častnim gasilskim četam iz Novega mesta, Šmihela, Toplic in od drugod, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem; ki ste posvetili ljubljenemu pokojniku dobro misel! Tisočkrat Bog plačaj! Ohranite ga v dobrem spominu!
Novo mesto - Kandija, 12. oktobra 1920.
Žalujoči ostali.
<Spori
Balkanska olimpijada
(Od našega posebnega poročevalca.)
Atene, 6. oktobra 1930. Skok y Tišino: 1. Papanikolau (Grčija), 180 cm, 2. Mantelos (Grčija), 175 cm, 3. Kallay (Jugoslavija), 175 cm, 4. Shop (Rumunija), 175 cm, 5. Tončič (Jugoslavija), 170 cm. V tej disciplini »e je vršila zelo ostra borba, ki je končala s sigurno zmago obeh Grkov. Zmagovalec Papanikolau Je bil v izredni formi in je sigurno preskočil 1.80 m; višino 185 cm je zrušil samo vsled dotika i roko.
Od naših reprezentantov, Kallaya in Tončiča, smo pričakovali več, toda radi nastopa publike in dolgega čakanja sta bila tako nerazpoložena, da jima ni niti v enem poizkusu uspelo preskočiti svoje najboljše marke 180 cm.
Tek 1500 m: 1. Pedan (Bolgarija), 4 :18; 2. Georgakopulos (Grčija), 4:18.2; 8. Paveliac (Rumunija); 4. Peef (Bolgarija); 5. Morisseos (Grčija).
Ta tek je bil od vseh najzanimivejši. Takoj v začetku prevzame vodstvo jug. rekorder Predanič, ki je slovel kot favorit, in ga obdrži skozi eno rundo in pol. Sedaj ga prehiti sigurno Bolgar Pedan, ki vodi naprej ostro. Predanič popolnoma odpada in ga vsi po redu prehite. V zadnji rundi pride do obupne borbe za vodstvo, ki ga zadrži Pedan. V zadnjih sto metrih se borita prva dva s skrajnimi silami prsa v prsa, Grk Georgakopulos se vrže na ciljno vrvico in pada na tekališče. Vkljub temu je prvi Pedan, ker je prešel cilj s prsmi kot prvi, dočim je imel Grk istočasno na vrvici samo dlani. Publika je burno aklamirala zmagovalca.
Finale 100 m: 1. Nauticas (Grčija), 11.2 sek.; J; Semih (Turčija), 11.1 sek.; 3. Vamvakas (Grčija), 11.2 sek.; 4. Mehmed Ali (Turčija); 5. He-mbrand ^Jugoslavija). Tu je izostala zmaga Turka Semiha, ki je po predtekih veljal kot favorit. Starter je bil naravnost nemogoč. Ne zna, kaj pomeni kontakt s tekmovalci, vsled česar je bilo več nepravilnih startov.
Finale 400 m z zaprekami: 1. Manticas (Grčija), 56.6; 2. Miropulos (Grčija), 56.8; 3. Virgil t umunija); 4. Bauščak (Jugoslavija); 5. Vita-yos (Rumunija). Manticas je zmagal v izbor-bf*-1 j fU Za *° iekališče. V samem tekmovanju J izdal vso moč, tako da je na cilju od napora Pa e • ,° parminutnem ležanju na cilju je vstal
x Publike pozdravljen z velikanskim navdušenjem.
Jugoslovan Bauščak je imel skrajno zunanjo progo in je bil s tem vsled nezadostne rutine ze o handicapiran. V kaki notranji progi bi mu se vsekakor bila nudila možnost boljšega place-menta. Boril se je pa vseeno odlično.
Balkanska štafeta: 800 m X 400 m X 200 m X 100 m. 1. Jugoslavija, 3 :84.2; 2. Grčija, 8 :36.2; 8. Turčija, 3 :87.4; 4. Rumunija; 5. Bolgarija.
Za vse prisotne Jugoslovane je bila ta štafeta glavna točka celega tekmovanja. Vsak za sebe je mislil: Samo ako Rittig ne odpove. In ni odpovedali Po prvih 100 m je prešel na vodstvo in pretek prvih 400 m v 60 sekundah, ostro spremljan od drugih tekmovalcev, ki so vsi bili v grupi. Po 500 m potegne močno, poostruje tempo in si pribori 8—12 m naskoka. Sledita mu Turk in Grk.
Naš štiristometraš Ferenščak zgubi par metrov na sami predaji, ker je spremenil mesto in ga ni Rittig takoj videl, toda sigurno zbeži, zviša naskok na 15 m in v dobri kondiciji preda Schreiberju. Slednji zadrži vso prednost, vsled česar finalist Hellebrand reže kot siguren prvi cilj z naskokom preko 10 m. Ta zmaga je zelo povzdignila borbenost pri naši reprezentanci.
Konečno stanje prvega dneva je: Grčija 44 točk, Rumunija 16 točk, Jugoslavija 13 točk, Turčija 9 točk, Bolgarija 8 točk.
V ponedeljek so se tekmovanja, in sicer v
metu diska, nadaljevala na Stadionu Panelinios, ker je glavni stadion preozek in bi se lahko ponovil slučaj minulega leta, da bi diskosi padali na mramornate tribine.
Našima odličnima reprezentantoma, dr. Naran-čiču in Manojloviču, je uspelo zasesti oba prva mesta in nas s tem potisniti v končni klasifikaciji na drugo mesto.
1.	Dr. Narančič (Jugoslavija), 42.57 m; 2. Ma-nojlovič (Jugoslavija), 41.98 m; 3. Havaletz (Rumunija) ,41.52; 4. Maliodopulos (Grčija), 39.01 m; 5. Dalionis (Grčija), 38.96 m.
Stanje točk po tem tekmovanju je:
Grčija 47, Jugoslavija 22, Rumunija 19, Turčija 9, Bolgarija 8.
V torek so se na istem igrišču nadaljevala tekmovanja, in sicer v metu kladiva. Rezultati so sledeči: 1. Bodea (Romunija), 37.98 m; 2. Ferkovič (Jugoslavija), 36.15 m; 8. Karabatis (Grčija), 81.68 m; 4. Manojlovič (Jugoslavija), 81.20 m; 5. Britz (Rumunija), 80.96 m.
Zmagal je, kakor se je z gotovostjo računalo, kapetan romunske vojske Bodea, ki stalno pre-baci marko 40 m. Ostali tekmovalci so razen Ferkoviča vsi zelo slabi, tako da bi jih drugi naši atleti brez velikega truda premagali. Zgubili smo tukaj sigurno tretje mesto; da je nastopil Gašpar, ki je bil službeno zadržan, bi bili lahko zasedli celo prvo mesto.
Po torkovem tekmovanju je stanje sledeče: Grčija 50, Jugoslavija 28, Romunija 25, Turčija 9, Bolgarija 8.
Pri naših tekmovalcih je moral dober. S samozavestjo pričakujemo tekmovanja v soboto in nedeljo.
SK Bled — Tenis iumir za prvenstvo.
Pred kratkim se je vršil na Bledu interni tenis turnir za prvenstvo SK Bled. Izvajale so se le single igre dam in gospodov, pri katerem je sodelovalo 9 gospodov in 6 dam. Prvakinja kluba je postala Lise Mayer, ki je odigrala vse igre sigurno, ter je na koncu sezone pokazala največji napredek. Prvenstvo gospodov si je zasluženo osvojil g. Pavel Luckman z Jesenic.
S tem turnirjem je tenis sekcija zaključila letošnji spored. Izvedla je v prvem letu svojega obstoja tri medklubske turnirje, dva zmagovito: proti TD Ateni 4 : 2, proti Villacher Tcnnis-Klubs 11 : 6 proti ljubljanski Iliriji pa je podlegla s 3 t 10.
Balkanski pokal.
Za prihodnje leto pripravlja sekcija obširen in pester spored, ki bo kulminiral v internacijonal-nem treningu. Agilni sekciji je želeti mnogo uspeha.
Sofija, 10. oktobra. V nedeljo 12. t. m. se sestane tu konferenca za balkanski pokal. Isti dan bo tudi mednarodna nogometna tekma med Bolgarijo in Rumunijo. Sodil jo bo Jovan Ružič (Beograd).
SMUČARJI!
Pri Savinjski podružnici SPD v Celju se je ustanovil poseben zimsko-športni odsek, katerega namen je gojiti zimBki šport, smučanje, sanjkanje itd. Odsek je že prijavljen pri Mariborskem zimskošportnem podsavezu kot član. Vsi smučarji so vabljeni na sodelovanje. Radi verifikacije pri Podsavezu se naj zglase vsi pri g. Krajncu ali Kopinšku najkasneje do 20. okt. t. 1., da odsek ne zamudi roka prijave. Po zimi se bo vršil teden dni trajajoči smuški tečaj za novince. Priredilo se bo več skupnih izletov na Celjsko kočo, Šmohor, Mrzlico, Kum in Sv. Planino, da bodo lahko smučarji spoznali krasoto narave po zimi. Smuški odsek bo oskrboval meseca aprila Kocbekov dom na Korošici za svoje člane in za druge prijavljence le v tolikem številu, v kolikor bo prostora. Meseca februarja se bo vršila hitrostna tekma navzdol od Celjske koče. Upati je, da bo Celjska koča po zimi toliko bolj polna, kolikor je sedaj prazna in malo obiskana. Da se zbudi zanimanje tudi pri mladini, si je odsek nadel nalogo, posvetiti jej posebno pažnjo. — Zimsko-športni odsek SPD.
SEdvavniška posvetovalnica
G. V. R. v L.: Edino resno sredstvo za to, kajpada na abnormalni presnovi temelječo »razvado« je nadzorstvo. Poskusite dajati otroku ribje olje, ali učinkovitejši in seveda dražji preparat: vigantol. Poleg tega tečno, osobito mlečno hrano.
G. D. R. v N. B.: Sodi v resnici v kozmetiko. Toda, da vam ustrežemo, vam izpolnimo izjemoma vašo željo. Učinek preparatov, napravljenih is kumar, je skoro vedno enak učinku, ki ga morejo uveljavljati njihove primesi. Evo nekaj receptov iz prejšnjih dni. J. Esenca, Naskubi 500 gr čim tanjše mogoče in nalij nanje 600 gr vinskega cveta ter dobro pokrij posodo. Po preteku 8—10 dni jih izžmi ter precedi tekočino.
2.	Krema. Zmešaj 5 gr mandeljevega olja, 25 gr lamolina. Polagoma dodajaj pozneje pol grama borove kisline, raztopljene v 30—50 gr kumarine-ga soka. 3. Mleko. 1 gr citrononinega olja, 3 gr lavandulovega olja, 5 gr kalijevega karbonata,
5 gr boraksa, 5 gr stearina, 15 gr mila v prah zdrobljenega, 15 gr belega voska. 150 gr alkohola, 350 gr soka, 400 gr glicerina in 500 gr deževnice.
G. A. E. v B. Mažite in umivajte si roke morda s sledečo esenco: strojne kisline 0'1 gr, očetove kisline 3 gr, alkohola ali kolinske vode 100 do 150 gr. Parfem poljuben.
»Marija«. Vsakdar, ko se napolnijo prebavila z Jedjo, brzi kri k njim v svrho prebavljanja. Ker več krvi, ki jo ima telo na razpolago, krene v trebušno votlino, jo je nekaj manj v glavi, torej tudi v možganih. Ta relativna razbreme-njenost je tudi vzrok, da postane mnogo ljudi, ki so dobro obedovali, zaspanih in lenih po kosilu. Tudi vaše glavobolje bi se v smislu našega opisa dalo tako razlagati.
G. D. T. v M. Kar pišete o vaših opazovanjih na seči, ne stoji v nikaki zvezi z dejstvi, navedenimi v vašem pismu.
»Šolnik«. Poleg črevesnega imamo dvoje specifičnih organov za izločevanje za telo neporab-nih ali celo strupenih in torej kvarnih izločnin iz krvi kot končnih produktov presnove: seči in znoja, namreč ledice in kože. Skozi nje izločujemo razne soli in druge snovi raztopljene več ali manj v vodi. Z znojem daleko toliko teh snovi ne izločujemo kot s sečjo, vendar n. pr. poskusne živali, če jim vzamemo možnost izločanja potom kože, poginejo na zastrupljenju. Oba organa sta tudi v medsebojni zvezi glede izločevanja vode in seveda tudi v njih raztopljenih snovi, katerih količina je zopet odvisna od njih raztopljivosti. V mrazu, ko se neznatno potimo, izločujemo pretežno količino vode s seŽjo. V velik vročini in napornem delu v nji, ko se močno potimo, se reducira količina seči lahko na minimum. Seč, ki jo tedaj izločujemo, je gosta, neprozorna, prekomerno nasičena z raztopninami, in postane lahko celo jedka. Ko se razhladi izpadejo sesedki, neraztopljivi v sedaj nizko temperirani seči in poskorjč posodo. To ni treba, da bi bila posledica kake bolezni. Vedeti je nujno treba samo to, da se ta -proces pravilno razume, da v isti količini vode raztopiš maksimalno lahko samo gotovo količino kake soli. Ker ista količina razhlajene vode ne raztopi v sebi tako visoko količino soli, količina, ki je za nižje temperature prevelika, izpade kot sesedek.
G. A. K. — Anonimno. Koš!
G. B. R. v Z. K. — Če so organi sicer zdravi pred starostno dobo, ni moči govoriti o drugi impotenci, kot taki, ki se pojavlja iz živčnih ali psihičnih vzrokov. S primerno terapijo, o kateri ne velja razpravljati na tem mestu, se da skoro vedno spretnemu strokovnemu zdravniku doseči popoln efekt. Na medikamente pa se je prav malo zanesti; skoro vedno puste na cedilu oba — bolnika in zdravnika.
Izdeluj« 5T..X-
212 in i porine Čevlje.
Ima v zalogi in iz« deluje po meri.
A. ZALOKAR
GOSPOSVETSKA C 8.
'Mali	o
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega znata ja: najmanj Din 10'— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priloiite znamko.
5? Trboveljski premog 53
SpeeijalnJ »KOKS« za kurjavo naročite pri »ILIRIJI«.
Dunajska cest* 46. — Telefon 28—20, 25—95.
Ako želite kupiti na
obroke
obrnite ae na
BETIH TRGOVCEV
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova 1 (zr. pos.)
Tvornica štampiljk
Teodor Rabič
Ljubljana . Miklošičeva cesta 15
Štampiljke v moderni Izdelavi
izdeluje in popravlja tvrdka 576
Ivan Pavlin
Ljubljana Florjanska ulica 11
Solidna postrežba!
Eleldroielinttno
podjetje
Ivan Ceme
Ljubljana Sv. Petro nasip 55
Telelon 2059
** Premog /\ suha drva
PegaCnik, Boherileve ulico 5
Militi iVBisl
tapetnik in dekoratei
vhod Dvofakova ul. 3 dvorišče (T3nniesova hiša) izvršuje vsa 589
fapetf niška dela.
Želasninika valetvrdka Seli namestiti
mladega absolventa
Trgovske akademije
za sedaj kot praktikanta v knjigovodstvu. Plača po dogovoru. Stalno mesto. Ponudbe s prepisom spričevala na Upravništvo lista „Ju-goslovan* pod značko: Trgovski akademik št. 2727.	584
Posestva, gozdove,
hiše, gostilne, trgovine, mline žage. Nakup, prodaja, najem, zamenjava. Najceneje, naj-solidneje pri posredovalnici „Marstan“ Maribor, Koroška 10. Ponudbe brezplačno.
581
Vašo usodo 1931.
in še to leto v osebnih, družinskih, gospodarskih zadevah izveste potom:,r.arstana“po-svetovalnioa, Maribor, Koroška c. 10. - Vpis-snina Din 10-—,
3 znamke.	682
Stavbno In pohlitvono mizarstvo s parno silo
FRAN $ K A FA R
Ljubljana, Rimska cesta 16 Stalna naloga modernega pohiStva ter amerlkansklh pisarniških oprav
680
Strojno podjetje
R-Willmann, Ljubljana
Slomškova ul. 5
Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jarmeniki, krožne žage, nihalne žage, transmisij ski deli.
154
n
ST«DEU
tluatlANA
(UUMA7IN0VA13
4
%
e
%
Telefon 2718
SLOVEMA-TRANSPORT
^PMJaaa, MlkloSISevn ceeta štev. 86.
KLIIAiaiAfr-Dill
Kmetijska družba v Ljubljani
TURIASKI TRG 5
je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in šteie nad 380 kmet. podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 20 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list
VSAK KMET MORA BITI CLA1 KMETIJSKE DRUŽBE
»KMETOVALEC«
Ta list iim uudi strokovni pouk in navodila za umno gospodar- _ stvo. Družba dobavlia čJunom |
tudi razne kmeti jske potrebščine j
L. MIKUS
LlUBUAHfl, MESTNITRG15
TELEFON STEV. 2282. USTANOVLJENO 1839
Na malo! Na veliko!
Najvarneje in najugodneje
• * < * ' ■ - * ■
vM&nrtFfr
eSenar
pilarnovarnem zavodu, ki
DUNAV
Zavarovalna delniška družba v Zagrebu Podružnica v Ljubljani
Telefon 24-05 Selenburgova ulica 3 Zavaruje
po najugodnejših pogojih proti škodam: vslod požara, vlomsko tatvine, razbitju stekla, transporta, nezgod in zakonitega jamstva. Prevzema tudi zavarovanja avtotaksa, avso-jamstva ter sklepa življenjska zavarovanja vseh vrst z in brez zdravniške proiskave za slučaj doživetja in smrti, otroška in štedilna zavarovanja po najmodernejših kombina&ijah iu cenili tarifih. Polioe naše družbe sprejema ministrstvo vojne in mornarice kot kavcijo
pri ženitvi gg. oficirjev.
Vsa potrebna pojasnila so na razpolago pri vseh naših glavnih in krajevnih zastopstvih	505
Cenjenemu občinstvu se priporoča na novo ustanovljena tvrdka
Trgovina ses železnino
Jos. Zalla & Cov
Ljubljana^ Dunajska cesta št. 9
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
v Ljubljani, Miklošičeva 21, Masarykova 12.
Sprejema v zavarovanje:
1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe;
b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako ; c) poljske pridelke, žito in krmo.
2. Zvonove in stelo proti razpoki in prelomu.
3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanja na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in farah.
Garantirana konstrukcija 1
franc Jager
tapetništvo Llubllono, St. Petra nasip 29
Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vseh vrst modroce,
Najmodernejša oblika 1
poatoijnino. "	otomane	itd.
Ustanovljeno 1. 1852.
Teod. Korn
Ljubljana
Poljanska c. št. 8
(prej Henrik Korn)
krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov in central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke ni klosetne naprave
Bibožen šiudeni
bi rad v prostih urah zaslužil za preživljanje s prevajenjem v srbohrvaščino ali Iz francoščine In nemščine v slovenščino. Pogoji v upravi.	807
ŠIMENC
uu bujanm
Prlfatteij I
Zakaj so francoske linije najkrajše in najboljše v Južno in Severno Ameriko?
Zalo, ker |e črla Le Havre—New-York najbolj priljubljena in ima velike prednosti posebno zalo, ker velikanski francoski brzo-parniki „Ile de France**, „Paris“ itd. so v hitrosti nepreVos-ljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v III. razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino .Bordo" brezplačno pri vsakem obedu. Vse to dokazujejo priznalna in zahvalna pisma.
Najkrajša pot v Južno Ameriko pa <jre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino.
tis. 1. Tnalnliip,
Urp urs-Rnis in 80 Transparts-ltoritiMS
Pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica St. 35.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Hih&Iek. — Urednik Janea Debevec. — Za luseratnl del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.
m*
SpedicifsLo podjeije
it. RANZINGER
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče Z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Carinsko skladišče. Mestne trošarine prosto skladišče. Carinsko posredovanje.
Telefon it. 20-60	PreVOZ	pohištva	s	pohištvenimi	vozovi in avtomobili.
LJUBLJANA
NOVOSTI
7 i
Dvokolesa >eža uo
7 kg
napre)
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprosteišega modela Izdeluleio se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorli, pneumallka, posamezni deli. Velika izbera nainižje cene. Prodaia na obroke. Ceniki iranko.
,#T3tlI54IRIA'* S1- K. L., tovarna dvokoles in oiroskih vozičkov.
LJUBLJANA, Karlovška cesla štev. 4.
SPLOŠNA MALOŽELEZNISKA D. D. V LJUBLJANI razpisuje gradnjo
40 odvodnih kanalov za kretnice.
Ponudbo je vložiti do 12. ure dne 15. oktobra 1930. — Vse pogoje in skice je dobiti pri naslovu.	(567)
IISKARl A
MERKUR
ljbbliaha
Gregorčičeva 23
Tiska časopise, knjige, brošure, da-bete, cenike i. L d.
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
Službena cfbjttvc
Razglasi kraljevske banske uprave
II. No. 30.809.
Razpust društva.
Društvo Podružnica Krščanske šole v Motniku, srez Kamnik, je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
v Ljubljani, 1. oktobra 19?r'
_ Po odredbi pomočnika br načelnik upravnega oddelka: dr..
II.	No. 30.900.
Razpust društva.
Društvo Podružnica krščanske šole v župniji Sela pri Šumberku, srez Novo mesto, je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogoje za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, 1. oktobra 1930,
Po odredbi pomočnika bana načelnik upravnega oddelka: dr. Starč s. r.
*
V.	No. 3298/1-1930.	3-3 2362
Razglas o licitaciji
«ra* banska uprava razpisuje za pre-■r . Ur©ditve ulice Zgornja Murava na Šanem k Z karminskega f°nda v skraj-
*• javno pismeno ofertno licitacijo Da daa 2 9. oktobra 193 0. ob enajstih
LMi!!i?DŽUPTail8tva mestne občine na Je-banoi ’ n odseku tehničnega oddelka med nrnHP-ra^e V f'jub,iani se dobivajo iasniln ; ^ u^ain*. Potrebni podatki, po-iianr	.	ni pripomočki proti plačilu
napravmh stroškov.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša Din 166.208-20
(enstošestdesetšesttisočdvestoosem dinarjev 20 par).
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in in na razglasni deski županstva na Jesenicah ter tehničnega oddelka kralj, banske uprave.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 9. oktobra 1930.
*
, V. No. 3510/1—1930.	3—3 2363
Razglas o licitaciji.
Kralj, banska uprava razpisuje za prevzem gradnje mostov preko Save in potoka Jesenice na Jesenicah iz kaldrmin-skega fonda v skrajšanem roku
!• javno pismeno ofertno licitacijo na dan 2 9. oktobra 193 0. ob enajstih v Pisarni županstva mestne občine na Jesenicah. Pri I. odseku tehničnega oddelka anske uprave v Ljubljani se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, Pojasnila in ofertni pripomočki proti platnu napravnih stroškov.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša Din 456.088-41 (štiristopetdesetšesttisočosemdesetosem dinarjev 41 par).
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« ll) na razglasni deski županstva na Jesenicah ter tehničnega oddelka kralj, banske uprave.
K ’•
v*ka banska uprava Dravsko banovine r Ljubljani, dne 9. oktobra 1930.
V v	4*
v • «0. 5302/3.	2396—3—1
Razglas o licitaciji
L,- ^-banska uprava Dravske banovine v zida razpisuje za prevzem težaških in mi?/ i l1’ tesarskih, krovskih, kleparskih, ? ključavničarskih, steklarskih, traln arSi1<ih.*n slikarskih del, montaže cen-mo .ev kurjave, instalacije vodovoda in Novo^6 ?vteaia pri preureditvi posestva jj0j ^elje pri Žalcu v'hiralnico za umo-
I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 30. oktobra 1930. ob 11. uri
v sobi št. 17. tehničnega oddelka v Ljubljani. Vsi potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškoh dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 22.
Ponudbe naj se glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. Težaška in zidarska dela
2. Tesarska dela
3. Krovska dela
4. Kleparska dela
5. Mizarska dela
6. Ključavničarska dela
7. Steklarska dela
8. Pleskarska dela
9. Slikarska dela
10. Montažo centralne kurjave
11. Inštalacijo vodovoda
12. Montažo dvigala Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kr. banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 9. oktobra 1930.
Din 2,405.871-46 „	300.199-35
„	120.029-17
„	126.622-80
„	396.744-40
„	180.137-08
„	40.178-95
„	76.536-62
„	49.896-66
„	565.024-70
„	755.255-20
50.000—
skrbnika za navedene odsotne dediče, oziroma njih potomstvo.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 2. oktobra 1930.
E 526/30—5.	2393
Dražbenl oklic.
Dne 2 4. novembra 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolnja Lendava, vi. št. 1413.
Cenilna vrednost: 17.570 Din; vrednost pritikline: 235 Din; najmanjši ponudek:
11.714 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, kd je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 9. oktoobra 1930.
*
2394
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 1100 4/30—1.
Razpis.
Razpisuje se mesto pisarniškega pripravnika 5. skupine II. kategorije za območje višjega deželnega sodišča ljubljanskega.
Pravilno kolekovane in po predpisu člena 12. čin. zak. opremljene prošnje naj se vlože pri predsedništvu višjega deželnega sodišča v Ljubljani v teku 6 tednov po objavi pričujočega razpisa v »Jugoslovanu«. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 10. oktobra 1930.
$
Kps 470/30—7.	2386
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 2. oktobra 1930., da je Debelak Terezija, trgovka v Murski Soboti, Soteska št. 5, stara 42 let, kriva prestopka po čl.
6 zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, st or jenega s tem, da je prodajala dne 25. avgusta 1930. na sejmu v Murski Soboti kot prodajalka klobas, mesnih izdelkov ter žemelj, ne da bi imela na vidnem mestu niti su-marno niti pbdrobno naznačenih cen.
Zaradi tega je bila obsojena po 81. 6 navedenega zakona na 1 dan zapora in 25 dinarjev denarne kazni ali v slučaju neiz terljivosti na 1 dan zapora.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. III., dne 2. oktobra 1930.
$
Kps 466/30-7.	2385
V Imenu Njegovega Veličan stva kralja!
Podpisano okrajno sodišče je razsodilo s sodbo z dne 3. oktobra 1930., da je Koren Jožef trgovec v Renkovcih št. 45, star 57 let, kriv prestopka po čl. 6. zak. z dne 80. decembra 1922. »1 rad. list« št. 60 o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da je prodajal dne 25. avgusta 1930. na sejmu v Murski Soboti kot trgovec manufakturno blago, ne da bi imel na vidnem mestu niti su-marno, niti podrobno naznačenih cen.
Zaradi tega je bil obsojen po čl. 6. navedenega zakona na 1 dan zapora in na 25 Din denarne kazni, ali v slučaju neizterljivosti na 1 dan zapora.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. III., dne 2. oktobra 1630.
•j.
A 141/30-5.	2365	3—2
Oklic
dedičev neznanega bivališča.
Kovačevič Janko, posestnik iz Tisovca št. 8, občina Kalje, je dne 19. maja 1930. v Tisovcu št. 8 umrl. Poslednja volja se ni našla.
Dediči otroci — ozir. njih potomstvo, in sicer Kovačevič Vašo, Kovačevič Niko, Kovačevič Janko, Kovačevič Miloš, Kovačevič Tomo, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivajo, da se v teku enega leta od danes naprej zglasijo pri tem sodišču.
Po preteku tega roka se bo zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Makarovič Jožetom iz Dobe št. 1, ki se je postavil za
E 664/30-5.
Dražb eni oklic.
Dne 2 7. novembra 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjigi: Zamostje, vi. št. 41.
Cenilna vrednost: 40.000 Din; vrednost pritikline: 591 Din; najmanjši ponudek: 26.667 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje p-i dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitevlja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dol. Lendava,
dne 9. oktoobra 1930.
*
E 527/30—5.	2395
Dražbenl oklic.
Dne 4. decembra 193 0. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica, vi. št. 695.
Cenilna vrednost: 5500 Din; najmanjši ponudek: 3667 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dol. Lendava, dne 9. oktoobra 1930.
E 505/30-7.	2378
Dražbenl oklic.
Dne 4. decembra 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Navarda, vi. št. 62 in 64.
Cenilna vrednost: Din 6472; najmanjši ponudek: Din 4314.—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na d raž beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče St. Lenart v Slov. gor.
dne 7. oktobra 1930.
Poslovodji:	Fellacher	Rado,	zasebni
uradnik v Ljubljani, Bethovnova ulica št. 6, in Battelino Alojzij, pečarski mojster in posestnik v Malem Mengšu št. 81, začasno v Ljubljani, Tesarska ulica št. 5.
Za namesto vanje upravičen: Družbo zastopata in njeno tvrdko podpisujeta oba poslovodji kolektivno tako, da podpišeta kolektivno svoje ime pod pisano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo tvrdke. . Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. oktobra 1930.
Firm 1771/30 Rg C IV 217/1.
643.	Sedež: Preserje pri Ljubljani.
Dan vpisa: 4. oktobra 1930.
Besedilo: Pristavec & Golja, lesna industrija družba i o. z.
Obratni predmet: Nakup neobdelanega in prodaja obdelanega lesa in lesnih izdelkov.
Družbena pogodba z dne 26. septembra
1930.,	opr. št. 17.127. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: Din 100.000-—. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 100.000-—. Poslovodji: Pristavec Leopold, posestnik in trgovec z Jezera št. 9, Golja Franc, trgovec iz Podpeči.
Za namestovanje upravičen: Družbo za-srtopata in njeno tvrdko .podpisujeta oba siovodji kolektivno na ta način, da pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita oba poslovodji kolektivno lastnoročno svoja podpisa.
Deželno kot trgovsko sodišče r Ljubljani,
odd. III., dne 4. oktobra 1930.
Firm 1768/30 Rg C IV 215/1.
Vpisi v trgovinski register.
I.	Vpisale so se nastopne firm®:
642.	Sedež: Mengeš.
Dan vpisa: 4. oktobra 1930.
Besedilo: Keramični in gradbeni mate-rijal, L. Battelino & Co., družba * o. z. v Mengšu.
Obratni predmet: Nakup in prodaja, uvoz ter izdelovanje vsakovrstnega keramičnega in gradbenega materijala, ustanavljanje podružnic, prevzemanje in udeležba na enakih podjetjih.
Družbena pogodba z dne 20. septembra
1930.,	opr. štev. 3041. Družba je ustanov ljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice Din 5000-—. Na to vplačani zne siki v gotovini: Din 5000-—.
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
644. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. oktobra 1930.
Besedilo: Kranjska industrijska družba. V seji eksekutive upravnega sveta z dne
21.	julija 1930. je bil imenovan gospod ing. Dostal Leo za tehničnega ravnatelja družbe ter se mu je podelila prOkura v svoj-stvu direktorja po § 22. družbenih pravil.
Prokura se je podelila višjemu imen er-u in obratovodji tovarne elektrod na Dobravi gospodu dr. Viktorju Somogyu. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. oktobra 1930.
Firm 1762/30 Rg B I 12/65.
*
645. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. oktobra 1930. *
Besedilo: »Sikor«, družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 26. septembra 1930., opr. št. 3062, se je spremenila družabna pogodba z dne 13. avgusta
1930.,	opr. št. 2959, v odstavkih »Devetič« in »Desetič«.
Poslovodja družbe obstoji iz enega poslovodje, ki družbo zastopa in njeno tvrdko podpisuje samostojno na ta način, da pristavi pod natisnjeno ali od kogarkoli napisano ali s pečatom odtisnjeno besedilo tvrdke svoj podpis.
Izbriše se poslovodja ing. Koronini Mak so.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. oktobra 1930.
Firm 1780/30 Rg C IV 199/2.
*
646. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. oktobra 1930.
Besedilo: Svečarna Pax, Kopač & Stele,
družba i o. >.
Po sklepu občnega zbora z dne 17. septembra 1930., opr. štev. 14.317, se je ustanovil pri družbi nadzorstveni svet in sta se dopolnila odstavka Sedmič in Dvanajstič družabne pogodbe z dne 31. maja 1929, opr. štev. 13.181.
Člani nadzorstva so: dr. Kulovec Franc, minister n. r. v Ljubljani,
Mlakar Janko, profesor v pok., Ljubljana, Ilirska ul. št. 25, in
dr. Benkovič Ivo, odvetnik v Ljubljani. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. oktobra 1930.
Firm 1767/30 Rg C IV 44/2.
Vpisi v zadružni register. .
I.	Vpisala se je nastopna zadruga:
Dan vpisa: dne 25. septembra 1930. 64?. Sedež: Makole.	.
Besedilo: Vodovodna aadruga r MaKO-lah, registrirana zadruga ■ omejeno zavezo.
plomaki izpit. Tako opremljene prošnje naj se vložijo pri rektoratu do
3.	novembra 193 0.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega
v Ljubljani, dne 10. oktobra 1930.
L. S.	Prorektor: Dolenc, s. r.
*
Štev. 697/30/prez.
Razpis.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto docenta za analitsko kemijo v kemičnem institutu tehniške fakultete. Službeni pogoji so navedeni v § 20. odst. 1., 2., 7., 9., § 30. v) in § 91. zakona o univerzah.
Prošnje naj se opremijo z listinami po določilu § 12. uradniškega zakona in naj ee jim v zmislu § 20. priloži doktorska di-
Eloma oziroma izpričevalo o diplomskem ipitu, znanstveni spisi in dokazilo, da so pretekla, tri leta, odkar je prosilec naredil doktorski ali diplomski izpit. Tako opremljene naj se vložijo pri rektoratu do
3.	novembra 193 0.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega
v Ljubljani, dne 10. oktobra 1930.
L. S.	Prorektor:	Dolenc, s. r.
Zadruga ima namen: 1. Napraviti zadružni vodovod, ki preskrbuje z vodo občine Makole, Sv. Ana, Štatenberg, Hrastovec in Pečke ter ga vzdrževati v dobrem stanju;
2. izvajati za svoje zadružnike vse potrebne instalacije;
3. nabavljati za svoje člane vse potrebščine za napeljavo vode v posamezna po-elopja.
Zadružna pogodba (Statut) z dne 2C. julija 1929.
Opravilni delež znaša 100 Din za vsako pipo.
Vsak zadružnik jamči s petkratnim zneskom deleža.
Oznanila se izvršujejo po objavi v listu »Narodni gospodar«, ki izhaja v Ljubljani, ali »Slovenski gospodar« v Mariboru.
Načelstvo obstoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva »o: načelnik Ivan Rogina, po-
Estnik, Makole št. 1; namestnik Štefan
et, posestnik, Sv. Ana št. 46; tajnik Ludvik Čemej, šolski nadzornik v p.,, Makole št. 6; člani: Lovro Novak, posestnik Stopno št. 17, Anton Pobere, posestnik Pečke št. 19.
Pravico zastopati zadrugo lima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta načelnik oziroma njegov namestnik m eden od načelstva, in sicer na ta način, da pristavita podpisnika ziraven firme zadruge svoje ime in priimek.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 25. septembra 1930.
Firm 817/30 Zadr IV 80/1
Vpisale so se lzpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
648.	Sedež: Sodražica.
Dan vpisa: 1. aprila 1930.
Besedilo: Živinorejska zadruga za Sodražico in okolico v Sodražici.
Vpiše se sprememba pravil, in sicer se glasi odslej:
Člen 9.: Vsak zadružnik plača takoj pri ■prejemu 25 Din pristopnine in delež v znesku 10 Din.
Clen 14.: Odbor sestoji iz 15 odbornikov, katere voli občni zbor na 8 leta.
Novo mesto, 1. aprila 1930.
Firm. 11/30 - Zadr. II 134/30.
649. Sedež: Stari trg pri Ložu.
Dan vpisa: 16. septembra 1930.
Besedilo: Kmetijska zadruga, registro-
vana zadruga z omejeno zavezo v Starem trgu pri Ložu.
Izbrišeta se člana načelstva Antončič Ivan in Ponuda Anton.
Vpišeta ee člana načelstva Truden Franc, posestnik, Podgora št. 16 ter Hace Anton, posestnik, PodceTkev št. 17.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. septembra 1930.
Firm 1609, 1610/30 Zadr. I 63/88/89.
*
650. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. septembra 1930.
Besedilo: Splošno kreditno društvo v Ljubljani, regastrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Anton Kristan, vpiše pa kooptirani dlan načelstva Kristan Boris v Ljubljani, Miklošičeva cetsta 13. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. septembra 1930.
Firm 1670 Zadr. I 91/76.
651: Sedež: Makole.
Dan vpisa: dne 25. septembra 1930.
Besedilo: Gospodarska in prometna zadruga v Makolah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrisala sta se dosedanja člana načelstva: šoster Josip, trgovec v Makolah, in Poharc Anton, posestnik in župan Pečke, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva: Ludovik Čemej in Andrej Mahorič, oba posestnika v Makolah.
Vpisala se je izprememba § 28. I. odstavka zadružnih pravil.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 25. septembra 1930.
Firm 826/30 Zadr. IV 16/5.
¥
652. Sedež: Sv. Urban pri Ptuju.
Dan vpisa: 25. septembra 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Urbanu pri Ptuju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrisala sta se dosedanja člana načelstva Josip Hauptman in Matija Holc, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva: Grabar Martin, posestnik in župan na Der-stelju, in Rašl Mihael, posestnik in župan, Sv. Urban pri Ptuju.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 25. septembra 1930.
Firm. 818/30 — Zadr. II 78/10.
*
653. Sedež: Šmartno na Pohorju.
Dan vpisa: 25. septembra 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v
Šmartnem na Pohorju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrisala sta se dosedanja člana načelstva Pečovnik Štefan in Motaln Anton, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva: Vrečko Peter, posestnik, Gornje Prebu-kovje št. 18, in Podvršnik Pavel, posestnik v Šmartnu št. 6.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 25. septembra 1930.
Firm. 816/30 — Zadr. II 82/24.
#
654. Sedež: Fram.
Dan vpisa: 25. septembra 1930.
Besedilo: Posojilnica v Framu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vpiše se novoizvoljeni član načelstva Koren Henrik, posestnik v Morju št. 42 pri Framu.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 25. septembra 1930.
Firm. 834/30 — Zadr. I 20/35.
655.	Sedež: Uršulska planina v Kotljah. Dan vpisa: 25. septembra 1930.
Besedilo: Živinorejska in pašniška zadruga Uršulska planina v Kotljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora od 19. maja 1930. so se spremenila pravila v § 4.
Opravilni delež znaša po tem 250 Din. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 25. septembra 1930.
Konkurzni razglasi
S 11/30—70.	2391
656. Odprava konkurza.
Prezadolženec Traun Pavla, trgovka v Mariboru.
Konkurz, ki je bil razglašen e sklepom, opravilna številka S 11/30—1, o imovini prezadolženke, se odpravi, ker ee je sklenila prisilna poravnava, po § 157 k. r. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 8. oktobra 1930.
S 9/29—39.	*	2370
kh* Odprava konkurza.
Prezadoiženca Franzi Jožefa iin zapuščina po Jožefu Franzi iz Kresnik.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom, oprav. št. S 9/29—2, o imovini prezadoiženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa po § 139 k. r.
Okrožno sodišče v Celju, odd, I., dne 8. Oktobra 1930.
S 8/30—96.	*	2369
658- Odprava konkurza.
Prezadolženec Vincenc Kveder, trgovec v Žalcu.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom, opr. št. S 3/30—2, o imovini prezadoiženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 157 k. r.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 8. oktobra 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 7689/2.	2367
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine Kumen ee da potom javne dražbe do 31. marca 1935. v zakup. Dražba se bo vršila v petek dne 2 4. oktobra 1930. ob 9. uri predpoldne v prostorih sreskega načelstva v Maribora v sobi št. 35.
Sresko načelstvo v Mariboru desni breg, dne 4. oktobra 1930.
Štev. 8946/11.	*	2378 2—1
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 20. oktobra 1030. ob
11.	uri nabavo:
5000 kg ovsa.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 7. oktobra 1930.
*
Štev. 698/30/prez.
Razpis.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani razpisuje mesto docenta za nauk o trdnosti pri institutu tehniške mehanike na tehniški fakulteti. Službeni pogoji so navedeni v § 20. odst. 1., 2., 7.,
9.,	§ 30. v) in § 81. zakona o univerzah.
Prošnje naj se opremijo z listinami po določilu § 12. uradniškega zakona in naj se jim po zahtevi § 20. priložijo: diploma, znanstveni spisi in dokazilo, da so pretekla tri leta, odkar je prosilec naredil di-
Conan Doyle:	1
Pozna csvefa
(It angleiiine prevedel z avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.)
»Veste, gospod, to je resnica,« je rekel, »dasi more sam Bog vedeti, kako morete to'vedeti. Veste, ko sem dospel do vrat, je bilo vse tako tiho in samotno, da sem si mislil, da bi ne bilo napačno, ako bi bil še kdo drugi z menoj. Jaz se sicer ne bojim ničesar tostran groba, vendar mi je prišlo na misel, da je nemara oni, ki je umrl za legarjem, prišel nazaj zaradi odtočnih jarkov, ki so zakrivili njegovo smrt. Ta misel me je nekako zasukala in stopil sem nazaj do vrat, če bi morda zagledal Murcherjevo svetilko; vendar nisem ugledal niti njega niti koga drugega.«
»Ali ni bilo nikogar na ulici?«
»Niti žive duše, gospod, niti psa. Nato sem se pa ojunačil, šel nazaj in odprl vrata. Znotraj je bilo vse mirno; zavoljo tega sem stopil v sobo, kjer je gorela luč. Tam na kaminovem okrajku je brlela sveča — iz rdečega voska — in pri njeni svetlobi sem videl .«
»Da vse mi je znano, kar ste videli. Šli ste nekoli-kokrat po sobi okoli, pokleknili poleg trupla, potem pa ste šli dalje, poskušali kuhinjska vrata in zatem .«
John Rance je skočil pokonci; njegov obraz je bil pretrašen, oči pa so sumljivo gledale. »Kje pa ste bili skriti, da ste vse to videli?« je zavpil. »Vse kaže, da veste mnogo več nego bi smeli.«
Holmes se je pa nasmejal ter mu vrgel čez mizo svojo posetnico. »Nikari me vendar ne primite zaradi umora,« je rekel. »Jaz sam sem eden izmed psov in ne volk; gospod Gregson ali gospod Lestrade vam lahko to povesta. Sedaj pa nadaljujte. Kaj ste po tem storili?«
Rance je zopet sedel, izraz njegovega obraza pa' se ni izpremenil. Šel sem nazaj do vrat in zažvižgal na pi-
ščalko. To je priklicalo Murcherja in še dva druga tovariša.«
»Ali je bila cesta takrat prazna?«
»No, bila je, kolikor se to lahko tudi v navadnem pomenu besede.«
»Kaj hočete s tem reči?«
Stražnikov obraz se je zarežal. »V svojem življenju sem videl že marsikakega pijanca,« je dejal, »nikoli pa se tako strahovito pijanega človeka kakor je bil oni. Stal je pri vratih, ko sem prišel iz hiše, se naslanjal ob ograjo in pel na vse grlo neko pesem o zastavi ali nekaj podobnega. Ni se mogel vzdržati pokonci, še vse manj seveda, da bi si bil pomagal.«
»Kakšen človek pa je bil to?« je vprašal Sherlock Holmes.
John Rance je bil spričo te postranske opazke videti nekoliko vznemirjen. »Bil je neznansko pijan,« je odvrnil. »Gotovo bi se bil pozneje znašel na policijski postaji, ako bi mi ne bili imeli toliko posla.«
»Njegov obraz — njegova obleka — ali niste opazili vsega tega?« mu je Holmes nepotrpežljivo segel v besedo.
»Seveda sem opazil, ko sem videl, da bi ga bil moral vtakniti v luknjo — to se pravi jaz in Murcher. Dolg človek je bil, rdečega obraza, spodnji del ovil---------------«
»To zadostuje!« je vzkliknil Holmes. »Kaj pa se je ž njim zgodilo?«
»Imeli smo itak toliko opravila, da se nismo mogli še zanj zanimati,« je odgovoril stražnik z razjezenim glasom. »Stavim pa, da je vseeno našel pot do doma.«
»Kako je bil oblečen?«
»Rjav površnik je imel.«
»Ali je imel bič v roki?«
»Bič — ne.«
»Potem ga je moral zadaj pustiti,« je zamrmral moj tovariš sam pri sebi. »Ali ste nato morda slučajno videli ali slišali kak voz?«
»Ne.«
Razne objave
2375
Vabilo na IX. redni občni zbor
delničarjev,
ki ga bo imela firma CARL POLLAK, D.D.
(industrija usnja in usnjatih izdelkov v Ljubljani),
dne 29. oktobra 1930. ob 11. uri v Ljubljani,
Usnjarska ulica št. 1, s tem dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1929.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta.
8.	Razvrstitev in odobritev bilance, kakor tudi računa o izgubi in dobičku.
4. Valitev tretjine upravnih svetnikov po § 18. pravilnika delniške družbe.
5. Volitev v nadzorstvu sveta po § 27 pravilnika delniške družbe.
6. Slučajnosti.
Posest ene delnice upravičuje do enega glasu. Občnega zbora se smejo udeležiti po § 88. družbenih pravil oni delničarji, ki polože potrebno število delnic z nejtapn-d-
limi kuponi vred šest dni pred občnim zborom pri blagajni delniške družbe.
Upravni svet.
*
Objava.	2%88
Izgubil sem šolsko odpustnico ljudske šole Sv. Jurij ob j. žel. za leto 1917./1918. in ga proglašam za neveljavno.
Oset Karl, s. r.
*
2376
Ob]ava.
Izgubila sem izpričevalo VIII. razreda mestne dekliške osnovne šole v Ljubljani za leto 1907. na ime:. Gostinčar Antonija rodom iz Ljubljane.
Proglašam ga za neveljavno.
Gostinčar Antonija, s. r.
»Tu imate pol zlata,« je rekel moj tovariš, vstal in vzel klobuk. »Bojim se pa, Rance, da ne boste pri policiji nikoli napredovali. Svojo glavo morate imeti tudi za uporabo, ne pa samo za okrasek. Snoči bi si lahko pridobili našive nadzornika. Tisti človek, ki ste ga imeli v rokah, je človek, ki ima ključ do tega skrivnostnega dogodka in ki ga mi iščemo. Sedaj nima pomena, da bi se o tem pričkali, povem vam pa, da je res tako. Pojdiva doktor.«
Odšla sva proti vozu ter pustila najinega obveščevalca z neverjetnim obrazom, toda z očividno neprijetnimi občutki za seboj.
»Ta bedasti norec!« je rekel Holmes srdito, ko sva se vozila nazaj proti najinemu stanovanju. »Ako človek pomisli, da je imel tako neprimerno ugodno priliko, pa je ni izrabil!«
»Meni še vedno ni vse jasno. Resnica je, da se ujema popis tega človeka z vašo idejo drugega udeleženca pri tem skrivnostnem dogodku. Toda čemu bi bil prišel nazaj v hišo, potem ko je že bil odšel iz nje? To ni navada zločincev.«
»Prstan, moj dragi, prstan, to je -tisto, po kar je prišel nazaj. Ako se nam drugače ne posreči, da ga ujamemo, moremo še vedno ta prstan porabiti kot vado. Dobil ga bom, doktor — dve proti eni stavim z vami, da ga že imam. Zahvaliti vas moram za vse. Ako bi vas ne bilo, bi ne bil šel tja in bi tako prišel ob najlepšo študijo, kar mi jih je še kdaj prišlo pod roke: študijo v škrlatu, kaj? Čemu se ne bi malo poslužili žargona? Škrlatasto rdeča nit umora teče po brezbarvnem pre denu življenja in naša dolžnost je, da jo razmotamo, jo osamimo in izločimo vsako njeno ped. Sedaj pa k obedu, potem pa k Norman Nerudi. Njeno sviranje in njeno držanje loka je sijajno. Kako se že glasi ona mala Chopinova stvar, ki jo igra tako krasno: tra-la-la-lira-lira-la.«
Ta amaterski krvnik se je naslonil v vozu nazaj in žgolel kakor škrjanec, jaz pa sem razmišljal o mnogo-stranosti človeškega duha.