Svetonočni utrinki i.
padel, oj padel 3 jutranjim dihom                ,,^ueta noi, pridi!" — S silo mogoino
Snejsec srebrni je vrh gord,                        Tisoi se dviga sfritih jšelja,
Pa mi je pravil: ,,Skoro prismeje               Po neijrajlenem tistem pokoju
f}/ajena noi ss 3 nebd.1"                            U tajnih globinah srca . . .
Slujsal 3avjet ssm čarobno bajko                AfeA^c noi, vzplavaj 3 lahnimi /crili,
Snežca srebmega vrh gora,                         V3budi mi bajko 13 trudnega sna,
Pa sem 3ak,lenil v globine jo tajne              ){i šepetal jo u jutranjem dihu
V verni objem nedolšnega sna.                    ŠnsŠec srebrni je vrh gora !
II.
^veta noc, o daj, da plat^am                       H^ai da spst nadnjo ra3grne
Vročs ti v pojdrav S0I3Š,                            Tajnostna se tvoja moč,
J(i nocoj v oiesu jasnem                             šjojlajočih, mirnih hipou
Tiho sreine mi drhte!                                  V meh%em /crilu ji nesoi.
Spst prihajas kot devojka                           Jfoc božicna, nekdaj v tebi
rjlaga . . . L   meni ti nocoj,                       Ustala u e č n a je Jfiuiojf,
Spet dotika moje dušs                                 Jn nad toSni svet ra3lila
Vnst, sanjav poljub se tvoj.      .    .              Sre^e> blaženstva sladfast . ¦ .
Jiak 5e cakala ts3ko js,                               Čarna noč, s kr ' v n os t velika
Ona neutolajena,                        ^                ft{eni s am a t i S' vsa,
Jfdaj da milostno rose ts            '                Veliiasten dih bojšanstva
Spst nebesa blajena;                                   U dihih tvojih trepsta.
—    203    —
Tuji st/et in boj srdit sta                            Tiha noi, ja/caj prijigaš
Vjela čutesvetemi...                        Urh nebes jvejda nebroj?
Jfo pa tebe 3rem, spet — vera                 CleJ, kot nikdar.prej— tjubezen
jifočna v srcu ?e budi.                                h[oja spet iari nocoj!
Jfot re3edic vonj nocoj mi                           $veta noč, o daj, da plaf;am
Tvoj dchti pofaj presvet;                            Cor/ce ti v pojdrav S0I3Š !
H° Šeljan ga pijem, v srcu                         )t[orda k;ot nocoj nikoli
UP 5e Živ poraja spst . . .                          Vei ne bom te jrl... ^fdo vs?! ...
Stadko zasnivalu vasica                             /focoj še mamici ne^abni
žagorska je sred rodnih tal,                       ^ajjasnil se obraj je vel.
S&ivnostno V3trepetale luil^e                      Mad jaslicami v fatu verno
Hadnjo so 3 jasnih rajskih dalj . . .                Poglsd ji moli 3daj vesel.
Ostavil delavec je truden                            Vesel? ... O da! % še srečnejša
Tejjaven, 3nojsn posel svoj,                          Hocoj bi mamica bild,
Po3abil boj 30 kruh grenak je                     Če s'"l;a dragega bi spet ji
Jn boli teške vse nocoj.                               Urnila daljna, tuja tla.
Pc3abil on celo 30 hip je,                           Po njej pa tudi sinku tojši
Z>a v sol3nem svetu je —   trpin;                 J/ocoj se tu na tujih 11 e h,
2daj v koii borni mirno sanja,                    Jn po bojiini sueti noii
){ak srečen ;'e le on        edin ...                 Ob lepih S^vinih bregeh . . .
Sloni bojiicna noč Ijubeče,                            Pokoj hladei in tiha radost
Had širno 3emljico sloni                              Pač i nad njim nocoj f;ipi,
Jn 3 neinimi jo 3?e očesci,                          J njemu 3ve3dic šar smehlja ss,
){ak v nje objemu Ijub^o spi-                       A uendar i s t i, i S t' "' • • ¦
Jn ista v tujini hladni
//oč biserna bojšična ta,
y(ot tam v 3agors%i je vasici
Pri Ijubi mamici —  doma . . .
Savo Zagorski