Leto VIII, Stev. 45 Mubliana, torek 22. februarja 1927 PoStnlna oavšaflrarta. Cera 2 Oin «sa »жНаја ob 4. жј«1Јг»|. aa Stane mesečno Din »s—; n Inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Stev. s/L Telefon Stev. 7a, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnittvo: LJubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon »t. 36. inseratnl oddelek« Ljubljana, Preter-nova ulica St. 4. — Telefon St. 49a Podružnici: Maribor, Barvarska ulica 8t t. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri postnem ček. zavodu : Ljub-jana St 11.84a - Praha čislo 78.180. Wien. Nr. to$.S4t. Zmaga centralizma nad idejo samouprave S posebno uredbo je klero-radika!ska vlada odpravila finandisko samostojnost novih oblasti ter jih degradirala v ekspoziture finančnega ministra Pravo proračuna oblasti v vseh podrobnostih odvisno od odobren ja ministra financ. — Sef oblastnega finančnega urada je odgovoren finančnemu minis iu, ki nadzira oblasti tudi po posebnih komisarjih. - Sreske finance bo vodita državna davčna uprava. - Občinska prororačunska samouprava uničera v korist obastnim odborom- Denar oblasti mora v Beograd v Državno Hiootekamo banko. -Slovenski oblasti sta odkazani na to, da iztisneta nove doklade na direktne davke I klade se smatrajo kot državne in tako ostanejo. Klerikalci jih niso zahtevali. Tudi niso zahtevali trošarin za žganje Beograd, 21. februarja, p. Včeraj je izšia od kralja in vseh ministrov podpisana Uredba o oblastnih in srezkih budžetih, katera spreminja zakon o oblastni in srezki samoupravi (tkz. lex Sagadin) v bistvenih točkah ln ukinja proračunsko pravo oblastnih skupščin, ki je degradirano na pravico predlaganja raznih financijelnih ukrepov ministru financ. Uredba je kraljevska menda, ker spreminja zakon. Sklicuje se na čl. 94. in 97. Ustave, dasi vlada nima v nobenem zakonu pooblastila zanjo, za navadno izvršilno uredbo pa Т zadoščali podpisi resornih ministrov. Uredba ukinja in opušča v čl. 74. garantirano pravico oblastnih skupščin, da predpišejo samostojne davščine. Oblastni proračun je postavljen pod cenzuro finančnega ministra, ki ceni ne le zakonitost, temveč tudi umestnost izdatkov z ozirom na ekonomsko moč prebivalstva in sam oceni ali izdatki soglašajo s cilji države in državne finančne politike ali ne! Kar finančni minister briše je obvezno! Uvedba novih ali povečanje starih doklad mora biti v naprej odobrena in ne kakor zakon predpisuje v čl. 76. Šei oblastne finančne uprave ni le odgovoren oblastnemu odboru, odnosno skupščini, ampak tudi glavni kontroli in ministru financ! Finančna samostojnost srezov le suspendirana in vodijo okrajne račune šefi državne srezke davčne uprave. Zakon o državnem računovodstvu velja tudi za oblastne dobave in prodaje. Po zakonu je bil potreben za vsako zadolžitev oblasti sklep skupščine, ki je podvržen odobritvi ministra financ, ako presega zadolžitev 10 milijonov dinarjev. Odslej se mora vsako posojilo brez razlike v naprej predložiti ministru financ, očividno, da dobi tudi za manjša posojila čas in možnost, da jih spre-či. Istotako je tudi za prodaje pod 1 milijon dinarjev odslej potrebna odobritev ministra financ, dasi čl 76. zakona to Izključuje. Vsi občinski proračuni, kjer je doklad do 300 odst., so podvrženi odobritvi oblastnih odborov. Minister financ nadzira delo oblasti po posebnih odposlancih, kojih opombe, naredbe ln navodila so obvezna za vse oblastne organe. Denar oblasti Se sme nalagati le v državno Hipotekarno banko, kjer so fi-lljale, če ne pa v beograjsko centralo. V oblastih, kjer doslej ni bilo samouprave okrožij, morajo oblastne skupščine skleniti doklade na neposredni davek do 50 odst. Naredbo je kralj podpisal 18. februarja in stopi v veljavo 23. februarja. Uredba, ki so jo sopodpisali tudi ministri dr. Gosar, dr. Kulovec in Sernec, je rezultat 10 dnevnega posvetovanja NRS z SLS. Kleroradikalska vlada suspendirala oblastno proračunsko samoupravo, zato pa izročila občinsko avtonomijo oblastnim odborom. Največjo pozornost in ogorčenje vzbuja čl. 9 nove uredbe o oblastnih budžetih v zvezi s čl. 30. Cl. 9. daje skupaj s čl. 13. v jasnem nasprotju s čl. 76. zakona o oblastni samoupravi ministru pravico, da po lastnem preudarku oceni, je-li so potrebni v oblastni proračun postavljeni izdatki, ki niso obligatorni, ampak jih oblastna skupščina uvršča po svobodnem prevdarku, t j. «za zadovoljitev krajevnih, kulturnih in socijalnih potreb, ali ki merijo m podpiranje blagostanja in kulturnega ter gospodarskega ojačenja oblasti ali sreza». Še več. finančni minister jih po novi uredbi more črtati, če se mu zdi. da ne gredo paralelno «z občimi cilji države in državne finančne politike» ali če se mu zdi. «da niso v razmerju z ekonomsko močjo prebivalstva». Zato pa je enaka pravica dana oblastnim odborom nad občinami in njih proračuni Informacija «Jutra», da morata slovenski oblasti skleniti nove doklade na direktne davke v uredbi potrjena! Naša sobotna informacija, da sta ljubljanska in mariborska oblast uvrščeni med one, ki dobita od države za prve izdatke posojilo, za pokritje Izdatkov budžeta pa bodo mogle skleniti do 50 odstotne doklade na neposredne davke se potrjuje. Leta 1920. po vladi Ves-nič-Korošec inkamerirane deželne do- Politična situaci a v Beogradu Vsa politična pozornost je obrnjena na četrtkov sestanek Narodne skupščine, na čije dnevnem redu je radičevska obtožba ministra Maksimoviča. — Pretnja klerikalcev, da bi izsilili nove velike župane. — Demokratska zajednica demantira vesti o izpremembi smeri njene politike. Beograd, 21. februarja p. Ker se Narodna skupščina do prihodnjega četrtka ne sestane in ker v tem času ne bodo delali nobeni odbori, je v Beogradu nastalo popolno politično zatišje. Poslanci so večinoma odšli iz Beograda, da bi prisostvovali dne 23. t. m. otvoritvi oblastnih skupščin, katerih konstituiranje bo v mnogih krajih združeno z velikimi težavami. Že 24. februarja pa bodo vsi poslanci v Beogradu, ker je na dnevnem redu obtožba radičevcev proti ministru za notranje stvari Boži Maksimoviču. Interesantno je, da so davidovičevci danes sprejeli sklep, da se debate o radičevski obtožnici proti Boži Maksimoviču ne bodo aktivno udeležili, ker pripravljajo svojo posebno obtožnico. Vendar bodo verjetno tudi oni glasovali za radičevski predlog. Zanimanje za obtožbo proti Maksimoviču je veliko, posebno radi tega, ker se še vedno širijo glasovi, da pašičevci »niso sigurni«. Mnogo se je govorilo tudi o tem, da bo g. Maksimovič podobno kakor svoj čas g. Lukinič podal ostavko, ako bi radičevski predlog prodrl in bil izročen anketnemu odboru. Te govorice je g. Maksimovič sam zavrnil z Izjavo novinarjem: Nisem podal ostavke ln ne mislim je podati. Zanimivo je, da nocojšnje »Novosti« poročajo o situaciji pod naslovom «Dr. Korošec nezadovoljen«, kako se klerikalci hudujejo nad Maksimovičem. ^Novosti« pripovedujejo, da je dr. Korošec posetil Uzunoviča in protestiral proti obnašanju Maksimoviča, ki da je skrajno osoren napram ministrom in poslancem SLS tako, da je Korošec moral že opetovano intervenirati. Ako Maksimovič ne izpremeni svojega ponašanja, bi Koroščeva skupina morala odpovedati sodelovanje v vladi (!?). Smatra se, da ie to le klerikalni pritisk na ministra Maksimoviča, ker do sedaj SLS še ni mogla doseči Izpremembe velikih županov. Beograd, 21. februarja p. Predsedniško demokratske zajednice je izdalo nastopni komunike: Zagrebški listi so kot senzacijo prinesli vesti o »izpremembi .smeri in o reorganizaciji Demokratske zajednice«. Dalje so prinesli vest o nekakem doseženem sporazumu med Demokratsko zajednico in Narodnim seljaškim klubom o načinu sodelovanja na skupni liniji o vseh siplošnih političnih vprašanjih in o garancijah, katere je g. Davidovič dal HSS klubu glede svoiega osebnega postopanja in postopanja Demokratske zajednice napram mogočim novim političnim kombinacijam za vlado. Kot povod za vse te vesti je baje razgovor, ki ga je imel Davidovič z bivšim ministrom Košutičem. Pooblaščeni smo, da vse te vesti najodločneje demanti-ramo. Demokratska zajednica ima svoje izdelano stališče giede politike sporazuma in glede vseh socijalnih in političnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Ona nima niti naimanišega razloga, da to svoje stališče izoremeni in da Išče nekakâno novo linijo. Razgo- in vino ln jim ni dovoljeno sklepati o dokladah nanje, kakor tudi ne uvesti samostojne davščine, kar bi bilo važno za slučaj, da država trošarine zniža ali nekatere odpravi. SLS izročila nove samouprave finančni policiji Beograd, 21. februarja, r. Vlada skrbno skriva novo uredbo, ker čuti, da je nezakonita in se boji silnega odpora oblastnih skupščin. Uredba je protiustavna, ker spreminja pozitiven zakon. Uredba pomeni popolno zmago stališča raznih načelnikov finančnega ministra, ki hočejo imeti policijo nad celokupno samoupravo. SLS je fronto odprla, ko je v finančnem zakonu sama predložila, da občine s proračunom preko treh milijonov morajo proračune predložiti ministrstvu v odobrenje. Uredba je popolnoma centralistična, vsaka najmanjša odločitev se predlaga finančnemu ministru v odobritev. Uredba se danes ni še razširila v vsej javnosti, vsi pa. ki so jo prečitali. priznavajo. da pomeni smrtno obsodbo samot stojnosti oblasti. Državni komisarji kot kontrolorji oblasti Beograd, 21. februarja, r. Največje ogorčenje v vseh demokratskih krogih je vzbudila določba kraljevske uredbe, ki so jo podpisali gg. dr. Gosar. dr. Kulovec in Sernec. da bo finančni minister, ki mu je šef oblastnega finančnega urada osebno odgovoren in torej podložen, izvajal po čl. 37 te uredbe kontrolo po posebnih odposlancih, komisarjih. Glasom te uredbe so vse njihove opazke, naročila in navodila brezpogojno obvezna za samoupravne organe. Oblastni denar pojde v beograjsko Hipotekarno banko Beograd, 21. februarja, r. Cl. 36. nove kraljevske uredbe predpisuje, da se viški gotovine oblasti in srezov Imajo vlagati državni Hipotekami banki, tam kjer so filihlke filijaikam, drugače pa centrali v Beogradu. vori med Davidovičem in dr. Košutičem so informativni razgovori, ki niso imeli svrhe zakliučitve kakih sklepov, so se nanašali izključno na eventualno, tehnično, parlamentarno sodelovanje med opozicijskimi skupinami. Interesantni sklepi HSS v Karlovcu Beograd, 31 februarja p. Zvečer je odpotoval v Karlovac Svetozar Pribičevič v spremstvu poslanca dr. Srdjana Bodisav-Ijeviča. da prisostvujeta konferenci kluba oblastnih poslancev SDS za primorsko -krajiško oblast, ki se bo vršila jutri 22. t m. V tej oblasti ima SDS večino. Karlovac, 21 februaria n Danes se je tu vršilo zborovanie radičevskih poslancev oblastne skupščine za primorsko-krajiško oblast, katerega se le udeležil tudi Radič, ki je svoj govor končal s sledičiml besedami: «Olede dela cblastne skupščine kar-lovske Vas vprašam, ali smatrate, da HSS in SDS moreta sodelovati v tej oblasti? Jaz mislim, da je najpravilnejša rešitev, da delate s samostojno demokratsko stranko. Samo tedaj, ako bi to ne moglo uspeti, se bo poskusilo sodelovanje z radikali.« Nato se je razvila dolga razprava, v kateri so se vsi poslanci izjavili za sodelovanje s samostojno demokratsko stranko ter se je v tem smislu sprejela resolucija, katero je prečita' Radič in ki pravi: 1) Pooblašča se predsedništvo kluba, da že jutri stavi predlog samostonjo demokratski stranki za sodelovanje v oblastni skupščini in v vseh odborih, da delajo v oblastnih poslih na temelju enakopravnosti obeh strank. 2) Ako ta predlog s strani SDS ne bi bil sprejet, sc povabijo na sodelovanje člani radikalne stranke in Davidovičeve demokratske stranke s pngoji ki se b^do «sotovill s skupnim sporazumom 3) Če ne uspe ' niti eden teh predlogov, preide klub v obstrukcijo. Italijansko voiaštvo v Alban j ! Italijanski pionirji gradijo albanska pristanišča in železnice. Berlin, 21. februarja, (be.) Po poročilih iz Rima so začeli Italijani graditi pristanišče v Draču. Hkrati se začne tudi gradba železnice lz Drača v Tlra-no. Pri teh delih bodo zaposlene tudi štiri čete italijanskih pijonirjev. Priprave za Bethlenov sestanek z Mussolinijem Grof Bethlen se sestane z Mussolinijem v času, ko bo zborovalo Društvo narodov. čila, da so zunanjepolitični problemi zopet postali aktualni. Kakor poroča »E s t i K u-r i e r«, bo poslanec Julij Pekar že prihodnji teaen sklical zunanji odbor k seji, na kateri se bo razpravljalo o zunanjepolitičnem položaju Madžarske. »Magyar Or-s z a g. čuje lz dobro informiranih krogov, da se bo vršil sestanek med grofom Bethlenom in Mussolinijem okoli 10. marca, to- Budlmpešta, 21. februaria s. Ker so se zadnje dni v prestolici pojavile vesti, da se o potovanju ministrskega predsednika grofa Bethlena v Rim nikdar ni resno razpravljalo, objavlja zunanji minister Valko izjavo, v kateri povdarja, da bo grof Bethlen. kakor ie bilo nameravano, brezpogojno meseca marca odpotoval v Rim. Grof Bethlen namerava v Rimu dokončati pogajanja z italijansko vlado glede madžarske luke na Jadranu. Ta izjava zunanjega ministra Je povzro- rej za časa zasedanja Društva narodov Ženevi. 100.000 stavkaiočih v Sanghaîu Drakonske metode generala Suačuanfanga. — Nad 1300 Kitajcev javno obglavljenih. — Evropske naselbine v neprestani nevarnosti. — Kantonske čete vedno bliže svetovnemu mestu na Daljnem vzhodu. Šanghaj, 21. februarja dbe. Položaj v mestu je vedno bolj opasen Šanghaj je preplavltjen z begunci in umikajočimi se severnimi četami, teda ' vodstvo zbira razbite dele južnovzhodno in zahodno Šanghaja. vendar se ne misli resno upirati južni vojski ker so čete Sunčuanfanga precej demoralizlrane. Na resen odpor Je misliti le severno Šanghaja. Vse se prlpravl'a na sprejem Kan "once v, ki utegnejo priti v mesto že v par dneh. Okrog evropskih koncesij ie napeta bodeča žica. Stavka Kitajcev, ki ie prvotno obsegda kakih 60.000 delavcev, se Je razširila In stavka sedaj že okoli 100.000 delavcev. Stavka, zlasti v prometnih ustanovah. Je popolna. V mestu vlada ogromno razbrj> nje. ker uporab ja guverner general Sun-čuanfang drakonske metode proti stavku-Jočlm. V mestu se le pojavilo precej agitator- jev Južne vojske, ki pozivajo k stavki Policija jih je mnogo prijela ln takoj brez sodnega postopanja Javno obglavlla. Ista kazen je zadela tudi one. ki so razdeljevali letake, ki propsgirajo stavko. Po naredbl komisarja za obrambo Šanghaja je bilo javno obglavljenih nad 1100 Kitajcev. Odsekane glave natikajo redarji na kole In jih Javno razstavljajo v svarilo. Evropejci se boje, da pride zaradi tega do velikih dogodkov, zlasti ker je prebivalstvo slejkoprej ogorčeno proti Inozem-cem. V Ičingu so stavkuioči obkolili evropsko kolonijo kakih 300 duš. Vznemirjenje je tem večje, ker prihajajo vesti o agitaciji za stavko tudi iz Hongkonga. Policija vrši tak teror proti stavkujočim, da so se delavci jel' zatekati v evropske koncesije. Bati se Je, da pride do izgredov v evropskem delu Šanghaja. Angleške čete ostanejo v Šanghaju Sporazum o angleški koncesiji v Hankovu podpisan. Chamberlainove izjave v spodnji zbornici. London, 21. februarja. (Io.) Zunanji mini- | pogajanj o tej zadevi. O' Malley Je izjavil, da a- PlioniKflrlflin io it cn/ulnii ,hnr. • ca rwT,Î!, Hirlï т flnimmî lrltni,t.iml лК1«. Važne ster Chamberlain je naznanil v spodnji zbornici. da je bil 19. t. m. zvečer med angleškim zastopnikom O' Malleyem in kantonskim zunanjim ministrom Čenom podpisan sporazum glede koncesije v Hankovu. Dogovor obsega sledeče točke: Angleške oblasti bodo sklicale vsako leto skupščino davkoplačevalcev v smislu predpisov deželnih zakonov. Petnajstega marca bo razpuščen angleški občinski svet in uprava konresije bo predana novemu kitajskemu občinskemu svetu. Dokler se ta ne izvoli, bodo upravljale občinske posle koncesije kit* >ske oblasti. Po razpustu an-gieškesa občinskega sveta bo upravljala kantonska vlada koncesijo po določilih, ki bodo naznanjena angleški vladi potom kan-tonskega zunanjega ministra. Te določbe ostanejo v veljavi vse dotlej, dokler se ae končajo pogajanja za fuzijo vseh petih koncesij v enotno občino. Čen Je dalie izjavil: Iz raznih krajev prihajajo poročMa. iz katerih sledi, da mora nacionalistična vlada ponoviti namene svoje politike glede koncesij in mednarodnih naselbin. Kantonska vlada je že v manifestu z dne 22. januarja izjavila, da je pripravljena pogajati se o vseh vprašanjih, ki se tiče.io evropskih koncesij. Kantonska vlada noče uporabiti sile. da premeni pravno stanje tujih naselbin. Kantonska vlada smatra vprašanje spremembe statusa koncesij za tako važno, da si izključno pridržuje pravico do se pogaja tudi z drugimi kitajskimi oblastmi glede koncesij. Čen je nadalje izjavil, da je kaatonaka vlada vzela na znanje izjave Chamberlaina v spodnji zbornici z dne 10. februarja glede ureditve angleške koncesije v Hankovu. vendar pa kantonska vlada protest'ra proti izkrcanju angleških čet r Šanghaju ter ne more smatrati ureditve angleško konceaije v Hankovu kot merilo za ureditev tudi drugih angleških koncesij. Chamberlain je dostavil, da si pridržuje An~Iija polno pravico razpolagati s svojimi četami na Kitajskem ▼ obrambo svojih državljanov. Poslanca Clynes in Lloyd George sta v imenu delavske in liberalne stranke čestitala Chamberlainu na doseženem sporazumu. Končno je Lloyd George vprašal Chamberlaina o potelcu pogajanj s pekinško vlado glede koncesij in o položaju v šanghaju. — Chamberlain je odgovoril, da so pogajanja a Pekingom v teku. kar se pa tiče Šanghaja, je treba naglasiti, da je to mest-) mednarodna koncesija, katere usoda more biti rešena le potom dogovorov narodov, lu imajo z Anglijo identične Interese. Lnndon, 21. februarja, d. Osmo brodovje rušilcev je odpotovalo iz Malte v Šanghaj, iz Tokia pa po tjakaj odpluli ena križarka in štirje rušilci. Angleška nota sovjetski vladi Zaradi propagande na Kitajskem. — Nota že izročena? — Posvetovanja v Moskvi. London, 21 februarja s. Vlada pripravlja noto, ki bo pomenila svarilo sovjetski vladi. V tej noti bo sporočila Moskvi, da se bo razveljavila angleško-ruska trgovinska pogodba, ako Rusija ne bi izpremenlla svo je politike napram Angliji na Kitajskem. London, 21. februaria. Vlada je izročila Rusiji noto, v kateri poziva sovjete, naj nehajo s protiangleško propagando. Moskva, 21. februarja s. Člani izvrševal nega odbora so na sobotni seji naprosili predsedstvo, naj stavi na dnevni red poročilo zunanjega komlsarijata o razmerju do Anglije. Opozorili so na neprestane napade angleških listov, ki hočejo doseči prekl-njenje diplomatskih odnošajev. Na to interpelacijo bo odgovoril Litvinov. Katastrofalni viharji v Ameriki Številne človeške žrtve. — 50 m visoka plima. — Pomorski promet ustavljen. Newyork, 21. februarja ». Na vsej vzhod ni obali Zedinjenih držav so začeli včeraj divjati silni snežni viharji, ki so samo v Newyorku doslej zahtevali 12 človeških žrtev, mnogo ljudi pa je ranjenih. Škodo cenijo nad tri milijone dolarjev. Temperatura naglo pada. Mestna občina ie najela 18.000 delavcev, da odstranijo visoki sneg, ki ga sproti raznaša vihar. Hkrati je nenadoma nastala visoka plima, kakršne že 50 let ne pomnijo. Voda se je na mnogih krajih razlila nad kilometer daleč po pokrajini in je podrla mnogo hiš. Na tisoče ljudi je moralo pobegniti Iz stanovanj. Reka Hudson ie tako narasla, da je na tisoče podgan, ki so se skrivale po kanalih, pobegnilo na dvorišče jetnišnice v Newyorku, kjer so jih pobijali kaznjenci. Visoka plima se je razlila preko obrežja od držav Maine do Delaware in je napravila ogromr.o škodo. Promet po morju so morali popolnoma ustaviti. Več pami-kov in drugih ladij je bilo pokvarjenih in nekaj celo potopljenih. Demisija španskega zunanjega ministra Madrid, 21. februarja, (be.) Zaradi neso» glasia z ministrskim predsednikom Primom de Rivero glede Tangerj« je odstopil zu« nenji minister Yanguas. Zunai.ji resort je sedaj prevzel ministrski predsednik nm. Važne politične konference v Beogradu Seja glavnega odbora SDS. — Zemljoradniki odklanjajo spajanje z Radičem. — Davidovič in Pribičevič o vprašanju zbližanja obeh demokratskih strank. r. Beograd. 20. februarja. Danes je Imel sejo glavni odbor SDS. na kateri je razpravljal o političnem položaju. Glavno poročilo je podal predsednik Sveto-Bar Pribičevič. Glavna razprava se je tikala vprašanja nadaljB£Lj>olitične akcije in razmerja stranke^io drugih strank. Vei govorniki so soglašali v tem, da je stranka pn zadnjih Oblastnih volitvah dosegla nepriča-kovanVuspehe bi da je povso-i. kjer je na-gtopffa napredovala. V bodoče bo treba še bolj pojačatt delo v narodu, ki je izvor vse politične moči. Ugotovljeno je bilo. da je treba odklanjati navidezno napredovanje potom kabinetnih pogajanj in kooperacij. V diskusiji o razmerju do drugih strank se je pokazalo, da obstoja v eamostalni demokratski stranki veliko nernzpoloženje pr-> ti radikalom, ki vodijo nesolidno, verolom-no in nenačelno politiko. Nadalje se je pokazalo enodušno soglasje v tem, da mora sa-moslalna demokratska stranka kar najbolj očuvati svoje dosedanje, povsem svobodno in neodvisno stališče do drugih strank ter svobodo akcije. Soglasno je bilo odobreno stališče, naj stranka ne vstopa v kako delovno vlado, v kateri ne bi mogla v razmerju • svojo sedanjo močjo v Narodni skupščini izvajati svojega programa, zlasti v kolikor se nanaša na seljaštvo. Edini izhod iz sedanjega položaja so evobodne volitve, ki so potrebne tako v interesu krone kakor države. Vodstvu stranke ee priporoča, naj izpoelnje svobodne volitve, ker narod ne more prenašati, da se pri vseh državnih, oblastnih, srezkih in občinskih volitvah bori z dTŽavno oblastjo kol z nekako sovražno velesilo. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so vse vesti o združitvi ali fuziji z Davidovičevo stranko brez podlaee. Davidovi čeva_ stranka se nikoli ni potrudila, da se približa sam) pisalo, da oficijelna Srbija tekom svetovne vojne ni mislila na ujedinjenje celokupnega naroda. Tudi se Da\-idovidu ne dopada, da je ta list trdil, da je bilo ujedinjenje tako posledica zmage na Kaimakčalanu kakor širo-kopotezne akcije bivših avstrijskih Jugoalo-venov. ki eo zrevolucijonirali narod za ujedinjenje. ^ Danes se je vršila v Beogradu tudi seja glavnega odbora zemljoradniške stranke. Pred prehodom na dnevni red je predsednik slavnega odbora Voia Lazič pozdravil novo-vstopivšega člana Milana Pribičeviča. brata Svetozarja Pribičeviča. Milan Pribičevič. ki živi sedaj kot kolonist na Kosovem polju, je povdarjal. da ne vstopa kot dfeidenl kake druge stranke. (Iz SDS je izstopil že 1. 1923.-ko ga stranka ni več kandidirala. Op. ur.) Na seji glavnega odbora eo se pretresala vsa aktualna politična vprašanja. O pogajanjih g Stepanom Radiem radi narodne seliaSke stranke ie poročal predsednik zemlioradni-škera poslanskega kluba. Joea Jovanovič. Po daljši debati je bila spreieta resolucija, ki ostro napada sedanio vlado, ker nima srca za kmeta. Poljedelstvu je v proračunu odmerjenih borih 300 milijonov, dočim ranne-tava vlada za dru?e stvari celih 11 milliard, od teh samo za osebne izdatke nad 4 milijarde. Glavni odbor zaključuje resolucijo z izjavo. da se bo radoval. ako se bo našel v borbi za te ovoje zaMeve na isti črti s hrvatsko (!) seliaško stranko. «Glavni odbor wz> tavlja, da pogaian.ja, ki so se pokrenila na zahtevo H.^S. niso dovedla do rezultata.» Pribičevič zavrača Davidoviča Beograd. 21 februarja, r. Pribičevič je danes zelo ostro zavrnil izjavo Ljube Davidoviča. zlasti zavrača trditve gosp. Davidoviča, češ da je v svojem zagrebškem listu («Riječi») trdil, da Srbi tekom svetovne vojne niso mislili na ujedinienje in da brez njegove volje Hrvati ne bi bili došli v Beograd. Faktično pa je Pribičevič iziavil. da ne bi bilo doïlo do u;edinienia kljub zmagi na Kajmakčala-nu, ako bi tega ne želel naš celokupni narod, torej tudi Hrvati in Slovenci. Naglaša razliko med svojo trditvijo in tezo gosp. Davidoviča o ujedinjenju. Gosp. Davidovič nas hoče predstaviti kot nekake zavojevane kraje, dočim je moja teza tu i edin jen je po svobodni volji in odločitvi naroda.» Radič ne zaupa več Pucî u Prevzel bo vodstvo radičevske oolitike sam. — Zemljoradniki so separatisti. — Kleroradikalska vlada bo padla še pred proračunom. — Nove Radičeve kombinacije. — Radicev klic po generalih. Zasreb, 21. februarja n. Danes popoldne se je Stj. Radič vrnil Iz Splita odn. Kar-Ic-vca, kjer je včeraj in danes imel zborovanja. Vašemu dopisniku je na vprašanje, kaj misii o zemljoradnikih. ki nočejo vstopiti v narodni seljaški klub. odgovoril: Ono kar Je delal Božo Maksimovič, dela tudi Joca Pižon, zemljoradniki so separatisti. Med nami in zemljoradniki v programu sicer ni razlike, toda oni vedno trdijo, da so razredna stranka. V politiki pa ni nič absolutnega, vse je relativno, najsposobnejši politiki delajo kompromise. Vse se v ostalem tako razvija, da bomo morali kmalu na volitve. Po mojih informacijah bo klnb Ljube Jovanoviča središče situacije. Jovanovičevcev je v radikalnem klubu gotovo še 40, dočim bosta Uznnovič in Maksimovič Imela slabo situacijo. Smatram. da vlada ne bo mogla niti proračuna spraviti pod stTeho. Mi seveda ne bomo glasovali za proračun. Še pred proračunom bo po mojem mnenju prišla močna vlada. Ako vstopimo v vlado mi in demokrati, gotovo pa ako se nam pridružijo samostojni demokrati, bomo zeio lahko sprejeli proračun in potem bo Boža Maksimovič moral iti. Jaz bom sedaj Slovenijo vzel v svoje roke, Puclju ie ne morem več pustiti. Delali bomo isto, kar smo delali na Hrvatskem, pa bomo videli kaj ie dr. Korošec. Uzunovič govori kralju, da se situacija pri volitvah ne bi popravila. Davidovič misli, da bi mi, radikali in demokrati morali imeti vsak po 80 poslancev. Jaz pa smatram, da radikali pri svobodnih volitvah ne bodo dobili niti polovico. Treba je, da pride dober general za ministra za notranje stvari in dva dobra podtajnika. Naši generali niso niti plemenski, niti strankarski ljudje. Nihče razen nas ali Rusije danes v Evropi nima tako sijajne vojske, tudi Francija ima vojsko, toda zaostaja za našo. Morala naše vojske stoji aa prvem mestu na svetu. Prvo zasedanje oblastnih 1 vv. skupscm Jutri v sredo se prične prvo zasedanje novih oblastnih skupščin v celi državi. Ljubljanska oblastna skupščina bo zborovala v magistratni dvorani, mariborska v dvorani okrožnega sodišča. Kakor znano, šteje ljubljanska skupščina 53, mariborska pa 64 poslancev. V smislu poslovnika se prične prva seja v sredo ob 8. zjutraj. Vodi jo do izvolitve predsedništva po letih najstarejši poslanec (v Ljubljani je to menda bivši minister g. Gostmčar od SLS), ki si izbere dva iz mlajših poslancev za tajnika. Poslanci predložijo začasnemu predsedniku svoja pooblastila ter položijo predpisano prisego. Takoj po prisegi se izvrši volitev predsedništva skupščine, ki sestoji iz predsednika, podpredsednika in 3 tajnikov. volitev je tajna, večina odločuje. Kakor se zatrjuje namerava SLS kot večinska stranka proti principom parlamentarizma izvoliti predsedništvo izključno iz svojih ljudi. To ni bilo niti v starem kranjskem deželnem zboru. Za predsednika v Ljubljani je po eni verziji določen posl. Natlačen, do drugi pa dr. Adlešid, ki dobi ljubljanski klerikalni mandat šele po odstopu posl. dr. Brec-ija; kot predsednik za mariborsko skupščino se navaja dr. Leskovar ali pa posl. Pušenjak. Cim bo izvoljeno predsedništvo. bo prečita! veliki župan kraljevi ukaz o njenem sklicanju. S tem bo skupščina konstituirana in slovesno otvorj^na. v«hkj JWM bo sato pretita! poro- čilo o stanju v oblasti ter bo naštel predloge, katere smatra vlada za potrebne. da jih skupščina reši še v tekočem zasedanju. S tem bi bil po zakonitem poslovniku iz leta 1922. dnevni red prve seje izčrpan. Kakor znano pa je minister notranjih del v zadnjem trenutku na podlagi povsem krivega tolmačenja zakona spremenil poslovnik z novo uredbo ter postavil na dnevni red prve seje tudi še volitev oblastnega odbora, ki sestoji iz predsednika in 5 do 8 odbornikov in ki se je imel po prvotni zakoniti uredbi voliti po proporcu. Tudi ta določba je odpravljena. Klerikalci so sicer javno izjavili, da oni tega ne odo. bravajo. iz česar bi bilo sklepati, da se bo volitev ipak vršila po proporcu, kar bi bilo seveda mogoče, ker v novi uredbi ni izrecno predpisan večinski princip, toda medtem so kakor se čuje. že sklenili, da onemogočijo opoziciji vsako kontrolo v oblastnem odboru. Po volitvi oblastnega odbora se bo prva seja zaključila. Druga se vrši isti dan popoldne. Na tej seji bodo izvoljeni 3 stalni skupščinski odbori, in sicer proračunski, odbor za uredbe in ostale predloge ter odbor za prošnje in pritožbe. Ti odbori se volijo po proporcu. Tozadevna določba je doslovni prepis določbe poslovnika Narodne skupščine, iz česar je razvidno, da je za izraču-nanie rezultatov teh volitev merodajen tako zvani skupščinski ali matematični proporc. Po dosedanjih dispozicijah namerava klerikalna skupščinska večina ob'astne skupščine čim nre.ie od^oditi nod pretvezo. da mora oblastni odbor imeti čas za atalawu ртегобнаа. Panika v klerikalnem taboru Iz strahu pred ljudsko sodbo sedaj že kriče, da je «vera ▼ nevarnosti». — «Slovenčeva» far barij a s pariškimi framasoni. — Strah voditeljev SLS pred SDS in resnico, božjo hčerko. še nobena stranka ni. četudi je Radič delal «prekucijuse» z aeroplansko brzino. Navadno je v Sloveniji «vera v це-varnosti» šele tedaj, ko se bližajo volitve. Takrat se sučejo po «katoliških» odrih sami framasoni in pri zadnjih volitvah se je produciral tudi mehikanski krvoločnež Cailes. Sedaj je klerikalni teater na glavo postavljen. Lažnjivi kljukec v katoliški tiskarni se dere na vse pretege: «Vera v nevarnosti.» volitev pa ni. Kaj neki se je dogodilo tako strašnega? Na dvorišču ljubljanske škofije so framasoni škofovega pomočnika živega zažgali? Kaj še! Za obrambo politike, odkar je SLS v vladi je zmanjkalo «Slovencu» sape. Nemogoče mu ie braniti glasovanje klerikalnih poslancev proti zmanjšanju davčnih bremen, skoraj še težje pa glasovanje v anketnem odboru za zaščito krivcev korupcije. Sedaj prihaja na dan njihova cinična igra z avtonomijo novih samouorav. Razkrinkani so klerikalci pred vso javnostjo. Nihče jim ničesar več ne verjame. Nafarbali so vse stanove, kmeta, obrtnika in delavca, ogoljufali državne nameščence, invalide in penzijoniste speljali na led vse slovenske avtono-miste. V samih vrstah SLS komaj zadržujejo izbruh viharja, zlasti pa je divje levo krilo SLS. krščanski socijalisti. katere je vodstvo SLS nagradilo s tem. da so klerikalni poslanci glasovali nro-ti odpravi davka na ročno delo Sedaj pa še toliko razočaranje nad avtono-misti. ki so glasovali za ukor posl. 2a-niču. ker je ugotovil davčno preobremenitev prečanov nad avtonomisti. ki še prešnjih deželnih doklad niso mogli in znali rešiti za oblastno samoupravo, nad avtonomisti. ki so z najnovejšo uredbo oblastno in občinsko samoupravo centralizirali. Toliko nedoslednosti, politične nepoštenosti in nesposobnosti, kolikor jih je zagrešila SLS v 14 dnevih, odkar je na vladi, jih v Jugoslaviji Politične beležke Kaj je z ljubljanskimi občinskimi volitvami? »Pravda» od 19. t m. poroča: »Po sporazumu vladnih skupin so volitve novega občinskega sveta v Uubljani, ki so bile pred gotovim časom razpisane, — odgode-ne na negotov čas. Dosedanji občinski komisar g Mencinger ostane še nadalje, pristopilo se bo sedaj le k organizaciji novega cbčinskega sveta (sosveta?), ki bo postavljen po rezultatih zadnjih volitev za oblastne skupščine.« O odgoditvl vzpostavitve avtonomije ljubljanskega mesta na zahtevo klerikalnih avtonomistov smo že poročali, »Pravda« le potrjuje to, kar smo mi pisali o klerikalnih nakanah. Sedaj gre za imenovanje sosveta vladnemu komisarju Mencingerju, ki ga klerikalci kljub svoji želji niso mogli zamenjati s kakim svojim pristašem. To vprašanje pa tudi zadeva na velike težkoče. Sosvet bi bil namreč že imenovan, če bi se klerikalci mogli sporazumeti a osebah, ki naj bi se vanj imenovale. O tem je sedaj nastal nov sipor med volitvami ljubljan. organizacije SLS ter osrednjim vodstvom klerikalne stranke. Pred oblastnimi volitvami je osrednje vodstvo sicer obljubovalo kršč. socijalcem, da bo pri ljubljanskih občinskih volitvah izpolnilo vse njihove zahteve, ker pa so sedaj volitve odgodene. noče o niihovih željah ničesar več slišati zlasti pa ne o imenovanju osib iz rviihovih vrst v sosvet. To zapostavljanje ie ljub'janske krščanske so-ciialce zelo razburilo, tem bolj. ker osrednje vodstvo noče sklicati seje svoječasno izvoljenega razsodišča, ki naj bi poravnalo spore med ljubljanskim vodstvom SLS pod dr Stanovnikom In osrednjim vodstvom. Na nedeljski seji osred. vodstva SLS v Celju se ie sicer tudt o tej stvari razpravljalo, da pa bodo krščanski socljal-ci zopet potegnjeni, je več kot jasno, ker nima Ijublianska organizacija v osrednjem vodstvu nrbenega svojega zastopnika. Za avtonomizem naših klerikalcev je vse to zelo značilno. Klerikalci in ljubljanska univerza Pred dnevi smo poročali o namenu sedanjega prosvetnega ministra Vukičeviča ukiniti nekatere fakultete na naših univerzah. Kakor znana, se je prosvetni minister izjavil proti obstoju dveh katoliških bogoslovnih fakultet, ki imata obe skupaj samo kakih 100 dijakov Poročali smo na podlagi zanesljivih informacij o pripravljenosti slovenskih klerikalcev, da žrtvujejo Bub'jansko medicinsko fakulteto pod pogojem, da ostane še nadalje bogoslovna fakulteta v Ljubljani Kdo bi se ne spominal. kako so se klerikatci kazali še nedavno za odkrite prijatelje neokrnjene ljubljanske univerze? »Slovenec« našega porcd voino in so se po voini tudi vsi borili proti boljševištvu. Novi direktorij more jamčiti mestu za mir. ki ga nihče ne bo več kalil,-tfko da bo mogel Trst mogočno posegati preko morij in vedno bolj daleč nositi ita» iijanske barve. taka kakor ga je zabeleži! «Piccolov» ste» n<»graf in je bil objavljen v «Ultime Noti» zie». Vrhovni poglavar fašizma v Trstu je pač zopet enkrat govoril preodkritosrčno in je potem popravil svojo odkritosrčnost da ne bi bilo zopet takih posledic, kakor jih je imel njegov ravno tako preodkrito. srčni govor na kongresu «Lege Nazionale». Da pokažemo, kako se je govor popravljal objavljamo obe verziji: * RESNIČNI ZAKLJUČEK («Ultime Notizie») «Danes je italijanski narod najdisciplint ranejši, najkompak nejši (oba ta dva izra» z* je rabil on. Barduzzi tudi v svojem go. voru na kongresu «Lege Nazionale», s ka» ttrim je napovedal italijansko okupacijo Dalmacije: prip. ured.), najmonolitičnejši (iz ene kamenite grude) narod na svetu. In če se ima tako moč in če more potem maso dvainštiridesetih milijonov, katerih je potem na celem svetu petdeset, neka kar nsjgenijalnejša, rekel bi skoraj, božanska volja usmeriti v eno samo smer, kdo jo more ustaviti? (Zelo živahno odobravanje.) Nas ne bo mogoče več ustaviti Morali bomo morda juiri razširifi naie meje, ki so dandanes preozke za naše prebivalstvo, kajti ta razlog je človeški, je življenjski rfzlog (Odobravanje.) Tovariši Tržačanif Vas zadeva kar naj> odličnejša naloga: vi ste fašisti v provinci• j: ob meji, kjer na oni sireni morda (ta «morda» je najbrž vrinila uredniška cenzu« ra ki je tudi svoječasno črtala Barduzzi» jeve izjave o Dalmaciji: prip. ured.) prebi« va narod, ki nas ni nikdar (jubiL (Viharno odobravanje.) Vi. tržaški fašisti, ste istočasno straže in izvidnice! Orožje pri roki, pripravljeni za vsako usodo!» (Burno odobravanje.) «Ultime Notizie» pripominjajo: Zadnje govornikove besede !e pozdravno splošno odobravanje, fanfara pa je zasvirala «Gk> vinezzo». POPRAVLJENI ZAKLJUČEK («Piccolo» in <"'-?polo di Trieste») «Italijanski narod more danes pač glas. eo reči, da je eden najkompaktnejših in naj discipliniranejših narodov sveta, in dodaja duhu discipline toliko in tako vse preobra» čajočega iskrenega čustvovanja, kakor ga nima in ga morda nikdar ne bo imel noben drug narod. (Odobravanje.) In če tako silo, maso dobrih dvainštiri» desetih -nilijcmuv ljudi, ki se zvišuje na petdeset in še več na vsem vetu, more ceka kar najgenijalnejša, rekel bi skoraj božanska volja usmeriti v eno samo smer, kdo jo more ustaviti? (Na-živahnejše od-> bravanje.) Nočemo več, da bi bili ustavljeni v naši upravičeni, zakoniti poti navzgOT, ki smo S1 jo priborili s stoletnimi žrtvami, da na temelju elementarne pravičnosti vzpostavi» nio boljšo razdelitev med številom in ozem» l;em, ozkim ali kar najslavnejšim ozem« ljem, v katero smo nepravično stisnjeni! (Odobravanje.) Tovariši Tržačani! Pas zadeva kar najt odličnejša naloga: vi ste fašisti obmejne provinci je in na oni strani meja se ne mo* re nikdar vedeti, ali imamo prijatelje a!i sovražnike. VI ste torej Izvidnice domovU ne. Tržaški fašisti! Bodite vedno pripre ljeni za vsako boljšo usodo, ko je danes usoda domovine trdno začrtana. (Burno odobravanje.) Sklenite svoje vrste okoli svojih pog-!a« varjev, s pogledom uprtim in roko po rim« Ijansko stegnjeno proti «Duceju». ki kaže ort. Liktorsici snop in orli. ki so bili dolga stoletja znak zapovedovaniu in suverene civilizacije, ' odo zopet gledali pota kar naj boli rimljanske slave.» Poročilo pripominja: Zaključek govora je b.l snre'et z dolsotraino nepozabno ovaci« jo. Godba je zasvirala «Giovinezzo». Ne« pr.mična, po rimljanske pozdravl;aioča ne» izmerna množica fašistov je nudila suge» stivno imponuioč prizor. Po tem govoru je sledila zaprisega č!a» nov direktorija po temle besedilu: «Prisegam, da bom brez razpravljanja iz« vrševal «Ducejeve» ukaze ter služil z vse« mi svojimi močmi in. če je treba, s svojo krvjo stvari fašistične revoluciie.» S prisego se je slavnost zaključila. • Naj ie politični sekretar tržaške provrn» cialne fašistične federacije pozneje še tako popravljal svoj tprvor, ie vendar popolro« ma jasno, -»a je bila tudi sedaj, kakor 9. ia. nuarja L L ni kongresu «Lege Nazionale» g'avpa ost niegovcga govora naperiena pro» ti Jugoslaviji Čeprav ie izpremeni! p->7ne» je «me'o» v «meie» in določnost v ncd":loč» Glede zaključka Barduzzijevega govora nost. Za na» ie popolnoma jasno, da je po» . „ A«, «"»"i Pr». c« glavar tržaškega fašizma, nar. posl. Bir. sta v tržaških listih dve verziji. Prve so namreč poročale o svečanosti sinočnje «UL tirne Notizie». večera ia izdaia «Piccola», v katerih se konec Barduzzi jevega govora sil. no razlikuje od poročila v današnjem «Pic» colu» in fašističnem službenem glasilu «Po» polu di Trieste». Te dve poročili se namreč popolnoma skl-dita in ie torej iasno. da sta oba lista dobila govor iz istega vira. od ris':ovnega urada fašistične provinci ia!» I! ■ n- fedcraciie, kakor >e tudi iasno. dt Bar» «potrebno, ugotoviti dejstva Vi odknvaio j duzzi svoicgi govora ni e^'oril tako. ka. tajne načrte tn ifiSe naših klcrikalccv. ker je objavljen v Jnimšiijih UstiL temveč dvzzi. ki ie kakor znano, osebni zaunnik samega Mussolini'», v nai-,vcč«nr>stneišem trenutku z» ves faš:z-m v tržaški provin« ciji, vpričo vseh naivišiih p'ed^aviteliev italiianskih voiaških in clvi'n'"h oblasti, na» s'onaioč ofici'r'ro kof rrred^aviteli vrhov» rega v-ids*va fašistične, vladne stranVe in nienega vrh->vnesa vod:telia. Mn^soliniia. 70T)et ћч?«ка! proti naši državi ip poT""«l faši*te. nai so z rrroïiem v rok« pripravlja ni. da '»tM razširi'o me'e Italije! Kam?! Jasno: paatž mil ali kraji in ljudje Dvorec Kmetijske družbe stari lontovž, sedež oblastnih uradov Kadar so vreii v kaki ljubljanski ulici ljudje skupaj in so se vršili nenavadni, hrupni prizori, se je pred polstoletjem skoro vselej glasil v poročilu o njih dostavek: To ie bii lontak! Nekak spomin je bila ta pripominja na čase, ko so v dragocenih kočijah, na iskrih, bogato opremljenih konjih prihajali člani deželnih stanov v veličastnem sprevodu, ki so ga občudovali Ljubljančani, na zborovanje na Novi (sedaj Marfcsov) trg v deželno hdšo — ua lontovž. Letos bo minulo 460 let, odkar se je sezidal prvi deželni dom — lontovž (Land-haus), ki je bil za deželo enakega pomena, kakor rotovž na mesto. Na lontovžu je bilo shajališče m posvetovališče deželnih stanov, ki je imel službo in dohodke stanovskega kaplana. Nekaj časa je opravljal ta posel stolni dekan Ivan Ludovik Schôn-leben. V prostorih zatrte in razsvečene kapelice je dalje časa deloval vložni in eks-peditni urad deželne vlade; v pritličju v prvi sobi na levo se opaža še dandanašnji omotan romanski kapitel — zadnji ostanek kapelice sv. Ahacija. V povečanem lontovžu so oddajali deželni stanovi pritličje zasebnikom za prodajalne v najem, dokler ni leta 1756. zahtevala vlada teh prostorov za svoje urade. Za francoske zasedbe je delovalo na lontovžu sodišče prve in druge stopnje o »črnih in krvavordečih dneh«: sodbe so se verze ia srednješolskih zavodov. Pred sliko pokojnice, ki jo Je naslikal slikar I. Vav-potič, je predavala ga. Minka Govekarie-va, ki je svoj govor zasnovala na obširni korespondenci, v kateri se najbolje kaže duševnost in osebnost pisateljice. Dasi je trajalo predavanje poldrugo uto, nam je odkrilo toliko še neznanega in zanimivega, da je sledilo občinstvo predavateljici z največjo pozornostjo. Ga. Govekarjeva je izčrpno podala domače in narodne razmere, i-z katerih se je razvila naša pisateljica. Bil ie to res zanimiv roman življenja velike žene ki se je iz bornih domačih razmer povapela do uspehov, ki iih doslej ni dosegla nobena Slovenka. Kajti Zofkin talent je priznala tujina, Čehi in Nemci, le doma ni našla priznanja, dasi ie ostala vedno vsa naša. Videli smo, kako se je z lastnimi silami preborila v svet, kako je neprestano snovaila, deflaila ta. ustvarjala, polna navdušenja za novo življenje, srečo, svobodo. Ko bo zbrana vsa njena korespondenca, se bo šele prav pokazala vsa njena duša in nden svet, ki je segal dateč preko mej naše ozke domovine. i. Publika se je oddolžila s ploskanjem predavateljici. ki je z ljubeznijo in globokim razumevanjem podala jasno sliko pisateljice, kakršna je bila in bo le nam v čast, če ji po smrti izkažemo več priznanja, nego v življenju in ba bilo prav, da bi naše ženstvo tudi po drugih mestih proslavilo njen spomin. stanov, ki so ukrepali o važnih deželnih zadevah; tu so bili njihovi uradi osredotočeni okrog stalnega stanovskega ,;db.~ra, predhodnika prejšnjega deželnega in sedanjega oblastnega odbora. Prvi lontovž je ugonobil veliki potres dne 26. marca 1511, ko je bilo posutih mnc-go cerkva, gradov In drugih poslopij v niš: deželi. Za potresom je obiskal Novi trg dne 4. maja 1524 požar, ki je upepelil ves les, kar ga je bilo priprivljenega za zgradit novega lontovža. Kd^j je potem vsta' iz ruševin, se ne ve nataik). Za razširjenje lontovža so prikupili deželni sta-nr.vi ieta 1587. tri sosednje hiše v Gosposki ulic;, in ker je bil še pretesen, ieta lt>20. zcpet eno. Potrebovali s.' dosti prosi; rov, če pomislimo, da je shajalo na rh' rovanja po dvesto rn več stanovskih član c v. Kakšen je bil lontovž za Valvazorja, nam kaže slika na čelu njegove tretje knjige. Leta 1679. je Imel na trgu enonadstrop-ni trakt z uhodom, nad katerim je tičal z železno ograjo obdan pomolček; po potresu podrti trakt v Gosposki ulici je bil dvonadstropen. Sedanje pročelje s slikovitim portalom je menda iz leta 1774., ko se je lontovž temeljito preobrazil. Iz Valvazor-Jevega opisa posnemamo, da je bi! lontovž precej velik s prostrano dvorano in neznansko veliko izbo. kjer so se vršile sodbe in shodi. Nasproti tej izbi je bila lepa kapela sv. Ahacija, nad njo se vidi na Val-vazorjevi sliki stolpič. Kdaj so postavili deželni stanovi zaščitniku kranjske dežele s^eti?če v svojem domu. ni znano, a slutiti moremo, da se je to zgodilo po zmagi nad Turki pri Sisku. To kapelo so odpravili v začetku 18. stoletja, a leta 1737. je zopet oživela. Dne 6. julija i. 1. je prepustno deželno poglavarstvo dednemu stol-niku kranjske dežele in slovenske pokrajine. stanovskemu poslane« Frančišku Karo-lu pl. Hohenwartu s Kolovca ulico, ležečo med njegovo in deželno hišo v porabo, pod pogojem, da čim prej zopet postavi na svoje troške dostojno kapelo. Dne 5. in 38. septembra l. 1. mu je ista oblast zabičila, da imej nova kapela zidan obok in takisto zidane, ne pa lesene stene. Stukature v novem svetišču in menda tudi oltar sv. Ahacija ie izdelal Bavarec Nikolaj Reiss-mayer. Proti tujemu so se uprli domači tfmetniki, sklicevale se na cesarja Leopolda tika z. ki daje zaščito opravičenim umetnikom. V kapeli sv. Ahacila so imeli deželni stanovi mašo, preden so začeli zborovati. Maševal je kak prelat iz deželnih vršiie javno. V pritličju so se nahajali sodni zapori, kamor je dne 5. iebruarja 1813 prispelo 50 arestantov iz prejšnje kaznilnice. Zapori na lontovžu so bili odpravljeni po odhodu Francozov. Preden se je zgradilo vladno poslopje na Bleiweisovi cesti, je bil na lontovžu sedež deželne vlade. Kmetijska družba, sedanja . posestnica lontovža, je uradovala pred potresom v Salendrovi ulici št. 3 (stara 193), ki so jo deželni stanovi prikupili lontovžu l. 1815; sedaj je ta hiša porušena Nato se ie leta 1903 preseKla Kmetijska družba na Novi (tedaj Turjaški) trg v sedanje prostore. Izza sklepa narodne vlade dne 10. januarja 1919 pa je kupila lortovž za 80.000 kron. V prostore nekdanjih kranjskih deželnih stanov pridejo v kratkem gostovat uradi ljubljanske oblastne skupščine. Ko so po potresu leta 1895., ki tudi lontovžu ni prizanôsel. popravljali to poslopje, so našli v podstrešju na dveh dimnikih s črno barvo zvršeni napis: Največi potres 1511 krani. dežele — in: Ta 21. Grudna 1845 tri četrt na 10 zvečer je bil velik potres, 5 dimnikov te hiše je padlo. O Bog nas varuj te šibe. — Pod drugim napisom je b la naslikana ura. kažoča на tričetrt na 10. S. Spominska proslava Zofke Kvedrove Slovensko ženstvo, ki je že v svojem intimnem krogu proslavilo spomin naše velike prijateljice Zoike Kvedrove, je v nedeljo priredilo še slavnostno komemoraci-jo na univerzi. Reči moramo, da so prire-diteljice na najlepši način izvršile svojo dolžnost in je le znak naših razmer, da pri predavanju razen ženstva nismo videli zastopnikov naših literarnih in umetniških krogov, med katerimi je imela naša pisateljica pri drugih narodih povsod mnogo prijateljev. Ravno z ozirom na zadnje čase, v katerih je bila pisateljica težak boj za svoje ideale v borbi s podlimi nasprotniki, ki niso prizanesli niti njeni osebni časti, bi bila naša dolžnost, da pokažemo, da znamo ceniti njeno delo in njen boj. s katerim je globoko posegla v naše narodno življenje, in da popravimo krivico, ta" so jo storili oni, katerim ie darovala svoja najboljša dela. Predavanje je bilo kljub temu tako obiskano. kakor malokatero doslej. Poleg starejših dam je bilo mnogo študentk z uni- Svetosavska beseda v Celju j Pravoslavna srbska cerkvena občina v i Celju ima vsako leto svojo družabno prireditev, koje čisti dobiček je namenjen idealnemu stremljenju, da dobi pravoslav-- no celjsko meščanstvo v kratkem času svojo lastno cerkev. Letos se je vršila Sveto-| savska beseda v soboto v vseh prostorih Celjskega doma, ter je bila hkrati lepa manifestacija vsega narodno čutečega jugo-skxvenskega prebivalstva v Celju. Prireditve se ie pa poteg vseh celjskih stanov in slojev udeležilo tudi mnogo gostov iz raznih okrajev mariborske ш ljubljanske oblasti tako, da je bila prostorna velika dvorana Celjskega doma polna, temu primerno tudi razpoloženje po koncertnem dehi. Po koncertu se ie razvil rb neumornem svira-nju mariborske vojaške godbe pod vodstvom g. kapelnika Čermaka v veliki dvorani zelo animiram ples, ki se je otvoril s Srfoijanko. Esteti so lahke občudovali prav okusne toalete. V majbni dvorani so bili medtem pogoščeni dragi gostje »Srbskega pevskega društva« iz Zagreba, kojira se je predsednik pravoslavne cerkvene občine g. polkovnik Naumovič zahvalil v iskrenih besedah za sotmdništvo ter povdarjal njihovo kulturno misijo. V zahvali je član pevskega društva zlasti povdatljal i-dečo jutgo-slovemstva, ki ne pozna raizKke med Srbom. Hrvatom in Slovencem. Prijeten ples iu zabava sta trajala pozno v noč, k čemer so v največji meri pripomogle spoštovane dame in oni gospodje, ki so celo prireditev tako spretno aranžirali. Mešani zbor »Srps'kega pevskega društva« iz Zagreba pod vodstvom g. prof. Stevana Stančiča sicer po številu ni mogočen (štel je 39 oseb), a je na-vzlic temu mogočen v izrazu in zelo prožen — vsaj so člani obenem stalni cerkveni pevci in nekateri tudi člani zagrebške opere. Od skladateljev Mokranjac, Hristič, Binički, Ods-k, Lajovic je bil največ (morda preveč) zastopan pn-i. saj ga tudi Srbi ume-jo najbolj peti. Najbolj so brezdvomno ugajali »Pastirčki« od Lajovica. Želeti bi bilo, da hi pevska društva, ki prihajajo v Slovenijo, izvajala še več del naših skladateljev (poleg Lajovica, Adamiča in dr.). Ravnatelj Glasbene Matice v Celju g. Karel Sancin je s spremljevanjem orkestra mariborske vojaške godbe proizvajal E. Lalo 4. stavek iz op. 21 Synphonie Espagnole ta nato še dodal popularno »Legendo« od Wiemavvskega. Razveselil nas je napredek, ki ga očividno očituje naš resno stremeči umetnik. Želeti je še, da z rastočim tehničnim napredkom uveljavlja čim globlje muzikalno doživljanje Orkester je bil mestoma odločno preglasen in tudi. zlasti v K i K I RONALD COLMAN NORMA TALMADGE Pride v Kino Dvor Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Torek, 22.: Zaprto. Šveda, 23.: Zaprto. Četrtek, 24.: «Božji človek». Premijera. Proslava 251etnice književnega delova» nja M. Begoviča. C. Petek, 25.: «Pahljača ladv Windermere». D. Sobota, 26.: Zaprto. Nedelja, 27.: «Danes bomo tiči». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ljubljanska opera: Torek, 22.: «-Ples v maskah». B. Sieda, 23.: «Sevilski brivec». Gostuje gospa VeseLPoIla. D. Četrtek. 24.: Zaprto. Fetek, 25.: Zaprto. Sobota, 26.: «Prodana nevesta». E. Nedelia 27.: ob 15.: «Grofica Marica». Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Mariborsko gledališče; Torek, 22.: «Tovariši». C. Kuponi. Gostovanje «e. Tinke Vesel - Polle v ljubljanski operi. V sredo, dne 23. t. m. gostuje v ljubljanski operi odlična koloraturna pevka ga. Tinka Vesel -Polla, članica zagrebške opere, ki je v prejšnjih sezonah gostovala na našem odru in to vselej z izrednim uspehom. Je izvrstna koloraturna pevka in ji daje ravno uloga Rosine vso priliko pokazati ves blesk in tehnično izvežbanost dvojega glasu. Predstava se vrši za red D. Ljubljanska opera. Danes, v torek, se poje za red B Verdijeva opera -'Ples v maskah» v običajni zasedbi. Hrvatski pisatelj Milan Begîvié, avtor drame ^Božji človek;-, koje premijera bo v četrtek v ljubljanski drami, se pripelje danes v torek popoldne v Ljubljano. Iz zagrebške gledališke in koncertne dvorane. V soboto se je pel v zagrebški operi «-Fausti- z ruskim bariton isto m Baklanovom v partiii Mefista. Naslovno ulogo je pel naš rojak Rijtavec, ulogo Margarete pa ga. Vika Čaleta. Baklanov nastopi v Zagrebu še dvakrat; pel bo Verdijevega «Riaroletta» in naslovno partijo «Borisa Godnnora». — V pondeljek se je izvajal v Zagrebu «Večni mornar» z go. Čaleto in Knittlnm. —- V petek zvečer koncertira v zagrebški koncertni dvorani eden najboljših domačih zagrebških pianistov Svetislar Stancié, dne 3. marca pa nastopi nemški koncertni virtuoz Baekhaus. Jugoslovanska drama na praškem odrn. Prošlo nedeljo je bila v Pragi premijera drame clzorana njiva>, katero je napisal tajnik jugoslovanskega-' poelaniâiva v Pragi, Stevo Kluič. Pisatelj obdeluje v igri problem uboja med srbskimi kolonisti. Umetniške priloge «Ljubljanskega Zvona» Z drugo številko je vpeljal «Ljubljanski Zvon» novost, ki ne sme ostati neopažena: Kakor smo že zabeležili, je tej številki priložena prva umetniška slika, reprodukcija portreta slikarja R. Jakopiča. Vsak letnik bo imel deset takih prilog. Prihodnji številki bo priložen portret pesnika O. Župančiča ali skladatelja A. Lajovica, nato pa bodo prišli na vrsto drugi živeči in neživeči predsta-vitelji naše kulture. Tako bodo imeli vZvo-rtovi> naročniki lepo zbirko portretov, Id so že sami na sebi velike trajne vrednosti. Umetniške priloge "Ljubljanskega Zvona bodo izdelane v bàkrotisku Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Prva slika je lahko dokaz velike tehnične zmožnosti novega oddelka te tiskarne. Izvedena je na finem papirju, okusno in plastično; umetnikovo glavo z dolgo karakteristično brado je posnel fotografski aparat v pozi zamišljenega gledanja, z močnim svetlobnim refleksom, kar reprodukciji ni omogočilo polne plastične zaokroženostih. Navzlic temu pa je že ta slika pokazala, da lahko Delniška tiskarna, ki je šele nedavno vpeljala bakrotisk, -konkurira na tem polju z v.»emi podjetji te vrste v naši domovini. Umetniške priloge značijo pomembno pridobitev za «Ljubljanski Zvon», našo najstarejšo in ' najuglednejšo literarno revijo- španski simfoniji, ponekod r kritično nesigu-ren (sinkopiran bas), v ostalem pa se je dobro prilagodil. Bil Je v splošnem prav dobro uspel večer, kakršnih si v Celju v bodoče želimo. C. P. Tragičen konec starega črkostavca Stanovalci hiše št. 14 na Gosposvetski cesti v Ljubljani, kjer je tudi znana gostilna »Novi svet«, so bili včeraj dopoldne zelo začudeni, ko so opazili, da Karel Fuohs, ki ima v hiši svoj lokal, ni odprl svoje male trgovinice. Sprva so menili, da je bolan. Ko pa je pozneje prišla njegova postrežnica Tončka Tavčar in trkala na vrata, pa se ni nikdo oglasil, so pričeli misliti na nesrečo. Tavčarjeva je skočila k ključavničarju Geyeriu v Vošnjakovo ulico, nakar so šiloma odprli vrata. Pri tem se jim je nudil žalosten prizor. Našli so Fuchsa mrtvega — obešenega poleg postelje. Slučaj ie bil 'akoj prijavljen policiji, nakar so na odredbo policijskega zdrav-bika dr. Avramovida prepeljali truplo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kaj je pognalo nesrečneža v smrt, ni ugotovljeno, ker ni zapusti! nikakih poslovilnih pisem. Zdi se pa, da je 63'emi po-kojmiik postal na stara leta kot zelo zapuščen samec melanholičen, kajti zadrie čase se je ogiba! prav vsake družbe. Na predvečer svojega obupnega čina ie po-sedel 7 znanci dalj časa v gostilni »Pri fajmoštru;, ni pa kaizal nikakih znakov razburjenosti. Fuchs ie bil po poklicu £rko-stavec, stopil pa je že pred leti radi slabih oči v pokoj in si ustvaril malo trgovinico. O njegovi žalostni smrti so ljudje takoj obvestiti njegovo edino v Zagrebu poročeno sestro. Urban Zupane c f V nedeljo je preminul v Ljubljani v Kri-ževniški ulici sirom Slovenije znanj lovec, posestnik in trgovec gospod Urban Zupanec. Odšel je v večna lovišča, kjer bo v prihodnji spomladi prisluškoval bajnemu spevu v družbi svojih najboljših prijateljev dr. Ivana Tavčarja in industrijalca Rakovca. Pokojnik se je posvetil trgovskemu stann in ie bil več let tudi solastnik Samo še danes velike tvrdke SkaDerne. Kljub lepi starosti 75 let je ostal vedno zvest svojim mladostnim idealom. Prosti čas je prebil v družbi svojih najboljših prijateljev najraje v gorenjskih gozdovih. Posebna prijatelja sta bila z dr. Tavčarjem, ki omenja Urbana v knjigi »Cvetje v jeseni«, kako sta se borila za znane fantovske krivce ln sicer kot nasprotnika iz sosednih far. Menda ui starejšega domačina iz poljanskih in selških hribov, ki ne bi pokojnika poznal. Njegova hčerka Anica je znana slovenska slikarica. Politično se rajnki ni udejstvoval, bil pa je vedno odločen naprednjak in navdušen Sokol do smrti. Zadnja leta je bil član jezdnega odseka Sokola in je še pri Vsesokol-skem zletu v Ljubljani ponosno jezdil med drugimi brati Sokoli. Urban Zupane je bil tudi član upravnega sveta Ljubli. kreditne banke. Pogreb bo danes, ob 14.30 iz Kri-ževniške ulice št. 8. Naj mu bo lahka domača žemljica, preostalim pa naše iskreno sožalje! Strašna nesreča pod Ratitovcem Oče In sin žrtev granate. Kočar Josip Gartner in njegov sin Gašper iz Torke obc'na Sorica. sta odšla dne 17. t. m. okoli 13 ure s sankami v uro oddaljeni gozd pod Rafitovec po drva, ki sta jih vlačila z brega do bližnje steze, od tam pa dalje na svoj dom. Potoma sta se srečala z orožffliško patruljo lz Podporezna, kateri je stari Gartner še izjavil, da se vrne šele zvečer domov, češ, da bosta sekala in vlačila drva izipod Ratitovca. Okoli 15. ure so zaslišali ljudje v gozdu pod Ratitovcem v smeri proti Prtov-čam nenadoma močan pok. Vendar pa na to niso polagali nobene važnosti, ker so pač mislili, da je padel strel iz lovske puške. Ker pa se oče in sin zvečer do 20. ure še vedno nista vrnila domov, je postala stvar domačinom sumljiva. Zato je odšel posestnik Josip Kopač končno pogledat, aH se morda p,>grešaniraa ni pripetila kaka nesreča. In res je Kopač po enournem iskanju po gozdu naletel na strašen prizor: Josip in Gašper Gartner sta ležala v razdalji enega metra mrtva in vsa krvava v snegu. Ves prestrašen je Kopač zdirjal trazaj, da obvestil o dogodku orožnike. Sam ni mogel presoditi, ali gre za strašen zločin ali pa za težko nesrečo. Poleg mrtvecev je ležala sekira in žaga. ki sta ju rabi'a pri delu. Dne 18. t m.' so odšli na kraj nesreče orožniki iz Podporezna, ki so končno ugo- «S VETA GORA» Danes ob 4., »tričetrt na 6Ч У: 8. in K10. Kino »Dvor«. Telefon 397 tovili po ranah in ekrazitu, da sta našla nesrečneža v nekem bukovem drevesu ročno granate Ocivkmo sta zelo neprevidno manipulirala z njo, nakar je eksiplodirala. Jožeta Girtuerja je strahovito razmesari-lo: imel je nešteto drobcev v glavi in pc vsem telesu in mu je odtrgalo tudi vse prste na rokah, iz česar se lahko z gotovostjo sodi, da je imel granato v rokah on. Njegov sin Gašper je najbrže stal na njegovi desni strani in so ga drobci zadeli naravnost v srce. Smrt obeh ponesrečencev je nastopila gotovo takoj. Splošno se domneva. da je bila granata italijanskega izvora, ker je bil ta kraj precej časa zaseden od Italijanov, ki so imeii tamkaj tudi svoje stalne straže. Mrtvega očeta in sina so prenesli v domačo hišo, odkoder se je vršil potem pogreb. Gartner je bil vdovec in je zapustil tri nepreskrbljene mlade hčerke. Prostovoljna smrt marljivega mladeniča Neki posestnik, stanujoč pod Šmarjetuo goro št 13., ki je šel včeraj dopoldne proti Stražišču po poti, ki pelje s šmarjetne gore do Šeitpeteiske graščine, je našel nekoliko v stran v gozdu truplo lepo oblečenega mladeniča. Poleg je ležal samokres, s katerim si je nesrečnež prestrelil prša. Samokres je bil že nekoliko zarjavel, kar priča, da je mrtvec ležal že več dni. Pri podrobni preiskavi sta orožnika iz legitimacije ugotovila, da je nesrečnež 20-letni Srečko Pavlin, bivši pomočnik pri trgovcu Ljudevilu Sircu v Kokriškem predmestju, pri katereim je pred kratkim napravil svojo vajeniško učno dobo. V nedeljo, dne 13. t. m. je še igral na odru v Narodnem domu v igri »Olimpijske igre« kot srezki poglavar, naslednji dan pa je Imel z gospodarjem prepir, ki je bil za fanta fatalen. Še istega dne je odšel, ne da bi kdo vedel, kam. Le nekemu svojemu prijatelju je poslal poslovilno pismo. Pokojni mladenič je bil mirnega, tihega značaja, prikupnega vedenja, vsakomur zelo simpatičen. Bil je agilen član raznih naprednih in nacionalnih organizacij. Zlasti se je v zadnjem času udejstvoval pri gledališkem odru kranjske Narodne čitalnice. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Šmartnem, kjer ie bodo danes pokopali. Tragična smrt mladeniča je vzbudila obče sočutje. K bestijalnema umoru beračice pri Sv. Miklavžu K zverinskemu umoru neznane beračice, ki se je dogodil pretekli torek pri Sv. Miklavžu, smo zvedeli še Hekatere podrobnosti. L%iorjena beračica je v ponedeljek prenočila v neki gostilni v Št. Janžu na Dravskem polju, kjer so opazili, da le Imela večjo vsoto drobiža pri sebi, ker je v njenem žeipu zažvenketalo, ko je plačala svol račun. To se ujema tudi z dejstvom, da so ljudje zadmje dni minulega tedna našli večjo množino papirnatega in kovanega drobiža raztresenega v gozdu, v katerem je neki fant v torek zvečer slučajno našel umorienko Brez dvoma gre v tem slučaju za roiparsk' umor, ker pri umorjenki ni bilo najti denaria. razen neke malenkosti, pa tudi ne nahrbtnika, ki ga Je Imela, ko je zaipustila gostilno pri Št Janžu in odšla v smeri proti Sv. Miklavžu. Ker le ta beračica imela večji znesek denarja pri sebi, ljudje govorijo o 1500 Din, ji je neznan pohotmež oropal nahrbtnik z denarjem, drobiž pa ie ali namenoma raztresel po gozdu ali рч ga slučajno izgubil. V bližini kraja dejanja se je našlo nekaj zmečkanega časniškega papirja in račun restavracije »Grajska klet« v Mariboru. To daje varnostnim oblastwm migljaj za zasledovanje do sedaj še neznanega morilca. NClAVICE ШИ najboljše .naftrpažnejše, zato najcenejšei Domače vesti Kiril Hristov Otonu Župančiču V Politiki» (od 14. januarja, pravoslavno novo leto) je objavil Oton Zupančič pesniško poslanico bolgarskemu pisatelju Kirilu Hristovu, ki se je prvi med bolgarskimi književniki izjavil za kulturno vzajemnost med Bolgari in Jugosloveni. «Politika» od nedelje, dne 20. februaria. prinaša odgovor Hristo-va Otonu Župančiču. Pesem se glasi v originalu: «Otveta ti, poete vdahnoven, Kambana e v studa na nošt roždest- venna, 1 po-vazmožno dues se čini men — Ot Carigrad do Triest njakoj den Simfonija da zazvuči božestvenna.» V prostem prevodu: Odgovarjam ti, navdahnjeni poet. suženjstvo se je rodilo v mrzli noči. verjetno se mi danes zdi, da bo od Carigrada do Trsta nekega dne zazvenela božanstvena simfonija. Zanimivo je, da si slovenski pesnik in bolgarski književnik podajata roke preko srbske «Politike». * Odlikovanje ministrskega predsednika. Poljski poslanik na našem dvoru g. Okenski je v nedeljo izroči! ministrskemu predsedniku g. Uzunoviču red sPolonia restitua« prvega razreda. * Imenovanja v naši vojski. S kraljevim ukazom so imenovani: za pomočnika komandanta Dravske divizije brigadni general Sava Tripkovlč; za komandanta Potiske pehotne brigade brigadni general Alek sander Daskaiovič; za vršilca dolžnosti komandanta Dravske pehotne brigade polkovnik Dimitrije Spasič: za komandanta Dravske artlljerljske brigade brigadni general Aleksander Vukovič za vršilca dolžnosti upravnika Dravskega intendantskega skladišča pa administrativni major Stevan Zivkovič. * Izpremembe v poštni službi. Kontrak-tualni poštarici Julka Pavlič in Roza Jerman sta imenovani za poštni uradnici in sicer prva pri poštnem uradu v Slunju, dru ga pa pri poštnem uradu v Kamenici Pripravnica Marija Krulc ie imenovana za arhivko pri poštni direkciji v Splitu. Uradnik Gabri'el Marušid jc od poštnega urada v Žireh premeščen k pošti Maribor 2. * Nov doktor ljubljanske univerze. Včeraj dopoldne je na ljubljanski univerzi položil pred izpitno komlsjio rigoroz iz £eo-graiije g. Anton Mcllk. profesor tretje državne gimnazije v LJubljani. Disertacija, ki jo je predložil komisiji, razpravlja o zanimivih vprašanjih Ljubljanskega barja, profesorjeve domačije. Novemu doktorju, našemu odličnemu sotrudniku. iskreno čestitamo. * Povratek naše parlamentarne delegacije iz Prage. Naša parlamentarna delegacija se je iz Prage vrnila v domovino. Z meje so poslali brzojavne pozdrave predsedniku češkoslovaškega senata in predsedniku zbornice. Dogovorjeno je, da pridejo meseca julija češki parlamentarci zopet na obisk v Jugoslavijo in da se bo vršil sestanek na Jadranu. * Poslanec dr. Pivko v Pragi. Kakor nam poroča naš praški dopisnik je izmed članov jugoslov. parlamentarne delegacije, ki je minule dni posetila Prago, vzbujal izredno pozornost poslanec dr. Pivko. Ker so že pred prihodom naše delegacije sporočili češki listi imena njenih članov je ime dr. Pivka zvabilo v Prago- številne legionarje, ki ga poznajo z Italijanske fronte ali pa po češkem prevodu njegovih spisov o carzanski akciji. Dr. Pivko ie tudi sicer dobro znan v praških družabnih, političnih in kulturnih krogih, zato so ga Uud ie takorekoč oblegali. Ker govori dobro češki, je ime! že radi tega v delegaciji mno go dela. Dr. Pivko se je sestal med drugim tudi s svojimi najožjimi češkimi sotrudniki pri carzanski akciji- Bil je to prvi sestanek ž njimi po vojni. * Iz sodne službe. Za sodnika v 7. skupini I. kategorije v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani je Imenovan dr. Ivan Bizjak, pravni praktikant pri deželnem sodišču v Ljubljani. * Pollaki in Čehi za oškodovane po po* tresu. Mestni občinski svet v Varšavi je na predlog župana Valinskega soglasno sklenil, da se jugoslovenski vladi «razi so-žalje zaradi potresa v Hecegovini. Obenem je votiral znesek 10.000 zletov (60.000 Din) za oškodovance po potresu. Posebna delegacija ie izročila znesek jugoslovenskemu poslaniku v Varšavi. V isto svrho je mestna občina Praga določila kredit 20.000 Kč ter sklenila, da se organizira zbiranje prispevkov v korist žrtev potresa v Jugoslaviji. + Razmere v tobačni tovarni. V ljubljanski tobačni tovarni vladajo v zadnjem času prav čudne razmere. Kakor nam poročajo, je bila te dni neka delavka kaznovana s 30 Din globe, ker ni z zdravniškim receptom od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev kupila zdravil v gotovi lekarni, pač pa v drugi bliže njenega doma, dasi se lahko zdravila z recepti bolniške blagajne kupujejo v katerikoli poljubni lekarni. Pripominjamo, da je dotična delavka šla po zdravila med opoldanskim odmorom In ni prav nič zamudila na delovnem času. To so šikane, ki Jih ne razumemo. Še značilnejšl pa ie za tobačno monopolno upravo naslednji slučaj. V soboto so odpustili v tobačni tovarni 25 delavcev. Klerikalci so se sicer rotili, da bo minister za socijalno politiko dr. Gosar Izposloval, da ti delavci ne bodo odpuSčenl, In ko ie bila delavska deputacija pred dnevi v Beogradu jim je bilo obljubljeno, da bo dospel ugoden odgovor že do petka. Odgovor ie dospel, toda takšen, da so bili delavci — odpuščeni, ostala sta pa nadalje v slnfbl samo dva izmed onih, ki jim je bilo delo cdpovedano. Oba «ta slučajno sorodnika klerikalnega poslanca Škulia. Tako postopanje v tobačni monopolni upravi vzbuja med delavstvom veliko ogorčenje in zato tudi ni nobeno čudo, da je bil visok funkci-jenar tobačne monopolske uprave v soboto zvečer od delavcev tepen, ker je na plesni zabavi v pijanosti nedostojno vsiljivo nadlegoval ženske, kar tvori sedaj poleg drugega v tobačni tovarni predmet splošnih razgovorov. * Odhod orožniškega komandanta. Polkovnik Stojan Trnokopovič, dosedanji komandant žandarmerljskega polka v Ljubljani, je imenovan za komnadanta orožni-štva na Hrvatskem ter ie v nedeljo dopoldne zapustil Ljubljano ter se podal na svoje novo službeno mesto v Zagreb. Orož ništvo izgubi z njim sicer strogega toda tudi pravičnega in socijalno čutečega komandanta, ki ie ustvaril iz svojega polka najodličnejšo orožniško četo v državi. Ljub Ijana pa odličnega vojaškega funkcijonarja, ki je tekom svojega bivanja v Sloveniji naše kraje ln naše ljudstvo zelo vzljubil ter je bil iskreno udan ideji narodnega edinstva. Na kolodvora se ie od g. polkovnika poslovil ves tukajšnji orožniški častniški zbor, okoli 100 orožnikov in policijski direktor Guštin. Mnogoštevilni prijatelji bodo ohranili g. polkovnika v najlepšem spominu. Želimo mu na njegovem novem mestu obilo uspeha in zadovolistva. * Beograjska »Politika« v Italiji zabra-njena. Z odlokom italijanske vlade je uvoz in širjenje beograjske »Politike« v Italiji zabranieno. * Osebna vest. Dne 19. t m. je položil g Joško Petrič iz Rečice ob Pakl diplomski izpit na tehniški fakulteti ljubljanske univerze in postal inženjer kemije. G. Petrič je sin našega naprednega boritelja gosp. Josipa Petriča fz Rečice ob Pakl. Čestitamol * Redukcija prometnega osobja. Ker bodo v najkrajšem času ukinjeni gotovi oddelki ministrstva saobračaia in generalne direkcije železnic, je bila sestavljena posebna komisija, ki hna nalogo, da Izvrši redukcijo člnovništva ukinjenih oddelkov. Istotako bo sledila redukcija člnovništva tudi po železniških direkcijah. * Konferenca katoliških škofov. Pod predsedništvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja se bo vršila koncem tega meseca s«ja Izvrševalnega odbora jugoslovenske-ga katoliškega episkopata, na kateri bosta poročala nadškof dr. Bauer In djakovski škof dr. Akšamovlfi o rezultatih svoje Intervencije pri posameznih članih vlade v vprašanjih, ki Interesirajo katoliško cerkev, _ V gledališču in na koncertu je kašljan e zelo nepr ietn m neu mesno. — ANACor PASTILE Vas pied Um čuva o. * Seja skupščine Delavske zbornlce za Slovenijo, ki je bila sklicana za 27 t. m. je preložena na 19. marca In se bo eventualno nadaljevala tudi še 30. marca. Seja se prične ob 2. popoldne v dvorani Okrožnega nrada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva cesta. * Nepotrebno kolkovanje. Številni delodajalci in tudi delojemalci kolkujejo svoje vloge na Okrožni urad za zavarovanje delavcev ali na Osrednji urad. To ni potrebno, kajti po § 189. zakona o zavarovanju delavcev so vse vloge oproščene taks vseh vrst 4 Z zagrebške univerze. Na medicinski fakulteti zagrebške univerze se v najkrajšem času otvoTljo novi instituti za derma-tologijo, ortopedijo, higijeno, rftntgenologijo sodno medicino in zobno zdravilstvo. Ministrstvo prosvete je dalo v to svrho na razpolago večji kredit. * Smrtna kosa. V nedeljo je preminul v LJubljani g. Ignacij Mahorčlč, davčni nadupravitelj v pokoju. Pogreb bo danes ob 16. uri iz splošne bolnice. — Na Celovški cesti št. 67 je umrl dne 20. t m. g. Metod Kačič, lastnik znane gostilne »Pri raci.« Pogreb bo danes Iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje! * Rekordno poslovanje sodišč v ŠvicL Pišejo nam: Neko sodišče v Sloveniji je poslalo preko ministrstva pravde dne 12. februarja direktno na policijsko ravnateljstvo In okrajni urad v St. Gallenu v Švici prošnjo, da naj se poizve, ali biva tamkaj neka ženska in ali je identična s soprogo nekega slovenskega železniškega uslužbenca. Policijsko ravnateljstvo v St. Gallenu je res izsledilo dotično žensko in jo zaslišalo 15 februarja, okrajni urad v St. Gallenu pa 16. februarja. Rešitev je dospela na naše sodišče že 19. februarja. Res rekordno poslovanje! Najboljša med najboljšimi IN DIAN PASTA za čevlje en sam poiskus sia'na uooraba dnevna tečaja: 18. marca živinorejski lo 1 mlekarski tečaj, a na praznik 25. marca čebelarski tečaj. V obeh se prične pouk ob 9. dopoldne. Poučevalo se bo teoretično ln praktično. Za vsak tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni udeleženci dobe na zavodu po možnosti brezplačno hrano. Prijaviti se je po dopisnici na ravnateljstvo šole najkasneje do 10. marca. Dvodnevni tečaj za pridelovanje krme se namerava prirediti v mesecu maju. ♦ V Članek »Medilmurje«, ki smo ga objavili v nedeljski številki, se je vrinila neljuba tiskovna napaka. V drugem stolpcu v odstavku pod sliko se trdi, da bo dr. Novak skupno s svojim marljivim so-trudnlkom dr. Beričevičem najuspešneje zastopal madžarske interese (sic!). Razumeti je seveda medžimurske. čakovski grof se ni pisal Festetico, marveč Festetics. * Mrzel val po vsej državi. Zadnja dva dneva je pritisnil po vsej državi hud mraz V nedeljo je pihal ves dan ledenomrzel sever. Po Liki je zopet zapadel sneg na debelo. V Beogradu ie bilo v nedelio —12°, v Zagrebu —7.9°, v Ljubljani —8°, v Sarajevu —9°. v Splitu —2° C. ♦ Pogreša se že štiri mesece Franc Prl-stopec, star 16 let, močne postave, kostanjevih las in rdečih lic. Kdor kaj ve o nJem nai sporoči njegovemu očetu: Francu Pristope«, Pusti javor št 3, pošta Šmartno pri Litiji * Za ženo šel v smrt V Zagrebu se ie v nedeljo zjutraj v svojem stanovanju ustrelil 60 let stari zasebnik Mljo Lovrekovič. Starec ni mogel preboleti smrti svoje žene, ki je nedavno umrla. Razen tega je bil tudi tuberkulozen. • Državni denar zakvartal. Predstojnik okrajnega sodišča v Veliki Gorici je posla! 15. t m. sodnega pisarja Trifuna Bigo v Zagreb z naročilom, da dvigne pri državni blagajni 2500 Din ter mu izročil Še 500 Din za nabavo raznih pisarniških potrebščin. Ker se Biga ni vrnil, je sodni svetnik Sla-večki ovadil zadevo zagrebški policiji. Biga je bil v Zagrebu aretiran ter je priznal, da je za poverjeno mu svoto nakupil nekoliko papirja, ostali znesek pa je v Zagrebu zakvartal. Biga je bil izročen sodišču. * Tkanina »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. ♦ Calderara milo za britje je v kakovosti neprekosliivo. 60 * Učni tečaji na Kmetijski šoli na Grmu. Dne 14. In 15. februarja se Je vršil dobro uspeli poljedelski tečaj, katerega se je udeležilo tudi 7 Gorenjcev. Za sadjarski tečaj (25. in 26. februarja) se je prijavilo preko 30 kmetovalcev In kmetijskih mladenlčev. V marcu se bosta priredila še dva eno- K i K I RONALD COLMAN NORMA TALMADGE Pride v Kino. Dvor Iz Ljubljane o— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da bo danes ob 8. zvečer predaval v društveni knjižnici na Rimski ccsti g. Al. Potočnik: Dvorski okraj v starih časih. Vstop prost. — Izobr. odsek. n— Himen. V nedeljo sta se poročila v tukajšnji evangeljski cerkvi 2. Rajko Deu, živinozdravnik iz Trbovelj in Var.da An-doljšek, učiteljica v Trbovljah. Bilo srečno! O_ Zanemarjena Knezova ulica. Mnogo- brojni pasanti te ulice prosimo mestni magistrat, na jo bolje razsvetli, kajti ena sama žarnica nikakor ne zadostuje na precej dolgi progi. Tudi oba pešpota, levi in desni, sta nujno potrebna popravila, ker sta razdrapana in polna votlin. u— Izredni občni zbor društva Kazino se bo vršil v soboto 26. t m. ob 6. zvečer v mali dvorani Kazine. u— Kapelnik Lovro Matačič. Pozna ga vsak obiskovalec ljubljanske opere, saj je deloval v naši operi polni dve sezoni In to z jako lepimi uspehi. Bil je izredno muzl-V'ien in temperamenten dirigent, ki je prav umetniško dirigiral več naših opernih premijer kakor tudi del starejše operne literature. Kapelnik Matačič je odšel iz Ljub ljane k beograjski operi, kjer nadaljuje svoje delo z največjo vnemo. Ves svoj prosti čas pa posveča akademskemu pevskemu društvu »Obilič«, ki se Je povzdignil pod njegovim vodstvom^ na jako ugledno umetniško višino ter ie danes eden najboljših pa tudi najštevilnejših beograjskih zborov. Z »Obiličem« pride Matačič zopet v Ljubljano, kjer dirigira njegov koncert v petek, dne 25. t m. v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Gospa SkeriJ Medvedova bo pripovedovala v sredo 23. februarja ob 5. v Narodnem domu vesele doživljaje dveh hu-domušnežev Maksa in Morica. To Buscho-vo snov je iz nemščine prevel pred kratkim preminuli g. Amat Skerlj gimn. ravnatelj v Novem mestu. — T. K. D. Atena. 298 tt— JAD »Triglav« v LJubljani Ima jutri v torek obvezen članski sestanek v salonn gostilne Češnovar (Kolodvorska ulica) Dnevni red: 1. Predavanje tov. Grahorja 0 Kitajski. 2. Društvena vprašanja. Dostop Imajo tudi nečlani, uvedeni po Triglavanih. — Odbor. o— Edinost »Moste« vabi svoje člane na članski sestanek, ki se vrši v sredo dne 23. t m. v gostilni pri Prusnfkn. Udeležba obvezna! Odbor. o— Istrski družabni večer. V soboto so priredili naši rojaki iz Istre v gostilni »Pri dobri kapljici« družabni večer, ki Je bil izredno dobro obiskan ter Je potekel v najlepšem razpoloženju. Posebno priznanje gre že gostilničarju g. BatKu, ki se Je Izredno potrudil, da je večer prošel v velikem zadovoljstvu gostov. u— Pokončavanje gosenic hi hroščev. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglase o pokončavanju gosenic, rjavih hroščev in drugega mrčesa, ki so nabiti po mestu in na mestni deski, da se vsi priza- Dane» elegantna, smeha polna veseloigra LJUBAVNA KLETKA Igra elita filmskih igralcev: LEE PARRY, Johanes RIEMAMN, Cad AUEN m Maria FORESCU. Cene vkljub visoki nabavni ceni filma nezvišane. Predstave ob 4., pol 6. pol 8. in 9. uri. KINO IDEAL. I „Gold" in „Soecial" so najfinejše vrste holandskega kakaoea «VAN RASTER» a PLES v s'ovansk h nošah dne 24. t. m. v „Unlona". deti ravnajo po njih in se tako izognejo nepotrebnim globam. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 poskušen požig, 1 prestopek trpinčenja živali, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 prireditev z godbo brez dovoljenja In 1 prestopek cestnega policijskega reda. Aretacija le bila Izvršena 1 Ia sicer radi pijanosti ln razgrajanja. u— Poskus požiga. Ko se je vrnil prevoznik Josip Zupan v nedeljo okrog 21. ure domov na Tržaško cesto St. 4, je zapazil, da so vežna vrata vsa v dimu. Prišed-ši do vrat stanovanja, je našel tamkaj kup žerjavice, ki jo je natresel neznan lopov v namenu da mu zažge stanovanje. Vrata so že pregorela ln bi tako kmalu nastal velik požar, da nI Zupan še pravočasno preprečil nevarnosti. Podlega storilca liče sedaj policija. Oéi ?redpustna prireditev godbe »Vrhnika* e— Krožek natakarjev, hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev v Ljubljani, priredi svoj družabni večer dne 21. t m. v hotelu Lloyd ob 9. zvečer 286 u— Predpustna otroška čajanka Atene v veliki dvorani Narodnega doma v nedeljo 27. t m. od 4. do 8. pop. bo pravcat predpustni dogodek za našo mladino. Legitimacije se izdajajo v Ortopedskem zavodu, Mladika, od 4. do pol 6. 281 u— Kongres narodovi Vstopnice za ma-skerado na Taboru dne 26. februarja se dobijo v predprodaji v trgovini Tiskovne zadruge v Prešernovi ulici in v pisarni Sokola l. na Taboru vsak dan od 16. do 19. ure, vhod iz severne strani. Za člane so-kolskih društev veljajo vstopnice v predprodaji 15 Din. Pokroviteljstvo pri maske-radi je prevzel damski komite, ki otvorl ples s polonezo ob prihodu mask v glavno dvorano. Ker prihajajo od mnogih stra-n! vprašanja, ali imajo maske, ki ne predstavljajo narodov, tudi vstop na maske-rado, javljamo, da fma dostop vsaka dostojna maska. Maskam je dovoljen vstop brez izkaza z vabilom, vendar se mora vsaka maska po izstopu iz garderobe v zbirališče mask legitimirati pri članu oziroma članici prireditvenega odseka, kar pa se Izvrši diskretno. Iz Maribora a— Vstopnice k otvoritvi oblastne skupščine. Kakor smo zvedeli na pristojnem mestu, se bo radi majhnega prostora porotne dvorane okrožnega sodišča, kjer se dne 23. t m. zjutraj otvori prvo zasedanje mariborske oblastne skupščine, izdalo le omejeno število vstopnic, brez katerih vstop v dvorano ne bo dovoljen. Vstopnice se dobe danes od 4. do 5. pop. v uradu velikega županstva, soba št. 33. Radi reda se je dostop v sejno dvorano določil za poslance iz Sodne ulice, za občinstvo pa iz Marijine ulice (glavni vhod). a— Službo boletnega uradnika z mesečno plačo 750 Din razpisuje občinski urad v Studencih pri Mariboru. a— Verska blaznost Včeraj popoldne je začela v frančiškanski cerkvi neka poročena ženska v verski blaznosti pridigati ln na ves glas moliti, tako da so jo morali šiloma odnesti iz cerkve stražniki, nakar jo je odpeljala rešilna postaja. a— Mariborska porota prične s pomladanskim zasedanjem 7. marca. Doslej so razpisane sledeče porotne razprave: Dne 7. marca Doki Rupert uboj, ob U. uri Ti-homir Miloševič, poneverba, dne 8. marca Perš Franc, poštni sluga, tatvina, umor in žatjenje uradne oblasti, dne 9. marca Ant. Kocmut in Magdalena Vuzem, hudodelstvo tatvine. Nekaj slučajev pa bo še razpisanih. a— SDS organizacija za L ta IV. okraj ima v sredo, 23. t m. ob 20. uri občni zbor v Vetrlnjskem dvoru. Organizacija obsega koroško predmestje in sredino mesta. do Pride! Pride! Veliki historični mpnumentaini film, od s »Skala« je dosegel s svojimi predavanji \ v tu- in inozemstvu krasne uspehe. Predavanje obsega preko 80 skioptičnih slik. ki so izbornl posnetki Skalašev-fotoamater-jev. Slike razlaga znani turist proi. Janko Ravnik, predsednik TKS, kaierega zanimiva in zabavna predavanja so imeia dt sedaj velik uspeh. Prepričani smo, da se bodo predavanja udeležili tudi naši celjski planinci in Ijub.telji narave polnoštevjlnc e— Stavbno gibanje v Celju. Zadrugo Lastni dom v Celju je kupila od mestne občine na Kralja Petra cesti stavbišče, kjer bo zidala dvonadstropno stanovanjsko hišo s poslovriml prostori. Kolikor smo informirani, je g ve'iki župan mariborske oblasti tozadevno pogodbo že odobri' Zgradba bo sta'a med Vošnjckovo hišo in med bivšim mestnim ekonomatom - e— Pomanjkanje smodnika. 2e doigo časa sem ie opažat: občutno pomanjkanje smodnika. V zadnjem času ga «ploh ni dobiti v trgovinah. Trgovci se obračajo na smodnlšnico v Kamniku, seveda ga ta ne more dobaviti, ker že šest mesecev uc obratuje. To "ma та posledico velike gospodarske nepriiike. Mnogo kamnolomov ne more obratovati in na stotine delavcev je radi tega brezposelnih. Kmetje vinogradniki pogrešaj, smodnik pn reguliranju v vinogradih Kakor smo zvedel; iz zanesljivega vira, primankuje državni smodniš-nici v Kamniku sirovin. Mislimo, da bi se moralo priti temu v ^kom in posk bet: za pravočasno dobavo potrebnega maieriialu. e— Kam z detetom? V Celju se je pripetila v soboto sledeča epizoda, ki je tragikomična. hkrati pa značilna za naše razmere. V Sotski v vuanskem- okraju ja izsledilo orožništvo dctomorilk< ki je skrila umorjenega otroka v neko omaro P<; naročilu sltifbujoCega orožnika je naložil nato neki kmet truplo na voz ter je prepeljal v celjsko javno bolnico, češ. da br manj stalo, sko si je ogledajo ruka.i. Ker pa bolnica n. pogrebni zavod in tudi ne vrši funkcije k-ike sodne komisije, je ta naravno prevzem trupla odklonila Kmet je skuša! nato odlož!ti svoje breme pri mestnem magistr4tu. k'er se ponuja vse. če-saT drugod ne sprejmejo. Magistrat-nesn uradnika pa le končno le minila potrpežUi-vost ter je napoiil kmeta na policijo Ta ie v veliki zadregi, pogajanja so se vršila sem in tja — nazadnje se je sestavil protokol. a kmeia z otrokom so odposlali na celjsko okoliško pokopališče. Ker se nenavadni gost pri grobarju ni mogel legi-tiniratl, ga ta ai hotel sprejeti. Sele, ka- VLADIMIR GAJDAROII Razkošno o vem'jeni Mm ljubezni. Mm markiz Seno i» da ies Elitni KINO MUTlCA kor Suiemo. na Intervencijo sodišča, ki je aiedtem zvedelo o slučaju, je prevzel grobar truplo Globoko se je sedaj oddahnil kmet ter je Izginil kakor kafra. e— Kmetijska nadaljevalna šola za celjsko okolico v Celju. Kakor smo že poročali, je stavilo vodstvo te šole v svoj učni načrt tudi praktična predavanja o vseh panogah, ki morejo zanimati vzornega kme-tijca. V nedeljo, dne 20. t m. je predaval na kmetijsko nadaljevalni šoli srezki kmetijski referent g. Goričan o splošnem kmetijstvu in sadjarstvu. Temeljito in poljudno predavanje le učence vidno navdušilo za njihov lepi bodoči poklic ter je gotovo tudi zapustilo potrebne sadove. e— Zastrupil se je z cetovo kislino 25-letni delavec Ciril Zidanšek, ki le bil zaposlen kot vrtnai pi i Westenu v Gaberju. Moža so spravili v celjsko javno bolnico; vzrok čina je neznan. Iz Kranja r— Kranjska nedelja je bila tudi topot solnčna, jasna kakor redkokrat. šmarjetna gora, Sv. Jošt in druge izletne točke so dobile zopet svojo vrednost, ki jo ume ce» r.iti le oni, ki jih obišče. Tudi v mestu je bilo živo. V Narodnem domu so ponavljali Gogoljevo komedijo «Ženitev», ki je dose» gla lepši uspeh kakor sobotna premijera. Tudi ta predstava lahko velja kot dokaz sposobnosti diletantske družine kranjske Narodne Čitalnice. Želeti bi bilo, da bi bil pričetek točnejši in sicer ob pol 21. uri ne ol. 30. uri. t— Kje tiče inicijEstorji? Merodajnih či» piteliev vendarle postaia sram lastnih poli» tičnih persekucij nad duhovniki, ki so od» rekli svojo pokorščino politiki SLS. Afere jim prihajajo zelo neprijetno zlasti sedaj, ko klerikalni gromovniki v Beogradu na vso rnoč dokazujejo, srbski nepoučeni jav» nosti, da SLS ni verska stranka. Ta dvolič» na politika naših klerikalcev dobiva pola» goma jasno barvo, kar bo koristilo le pra» vilnemu spoznanju ter presoji našega člo» veka. zlasti v kranjskem srezu. ki doživlja preganjanja nad dekanom Koblarjem in ž' mikom Plbrom. O oeorčenosti prebival» stva smo že opetovano poročali. Sedaj do» znavamo. da je ljubljanski škof Jeglič od» govoril cerkvenemu ključarju v Kranju na niegov dopis radi premestitve dekanata, da on (t. j. škof) ni tega povzročil. 2 dru» gc strani pa imamo sporočilo, da ljubljan» ski kanoniki niso ničesar znali o teh kora» kih. Ako bi bila stvar tekla v redu, bi ne bilo treba umikanja in različnega izbegava» nja, kar le podkrepljuje našo trditev, da jc bilo vse to politično hajduštvo nad ne» klerikalnimi duhovniki. r— Karnevalski koledar beleži za prihod» nio soboto dne 26. februarja v Narodnem domu največjo senzacijo, ki jo bo doživel Kranj in okolica daleč na okrog v leto» šniem letu. Za soboto vlada zatorej naj» večje zanimanje. r— Pevce in pevke opozarjamo na no» cojšnji sestanek pevskega zbora Narodne čitalnice v društveni dvorani v Narodnem domu. Iz Trbovelj t— Ureditev tržnega prostora. Na trž« nem prostoru pred Zadružno elektrarno na Vodah, kjer so se vršile včasih športne ijjre, prično v kratkem postavljati stojnice ii, zidati več škarp. Poleg tega bodo zasa» dili drevesa. t— Predpustne prireditve. V nedeljo se je vršilo več predpustnih prireditev, od teh v večjem obsegu v Delavskem domu in pri Forteju na Vodah. V splošnem je opažati precejšnje pomanjkanje denarja. t— Gasilsko društvo v Hrastniku p rire» di ob priliki 401etnice svojega obstoja, dne 19. junija veliko proslavo. t— Kemična tovarna proti nevarnosti po* žara. Kemična tovarna v Hrastniku je na« pravila k shrambi gasilskega orodja več prizidkov in izpopolnila svoje obrambne priprave proti požaru. t— Iz obrtnega društva. Obrtno društvo Trbovlje*HrastniksDo! ima občni zbor 13. marca pri Hofbauerju v Hrastniku. Kon» cem šolskega leta priredi vajeniško in po» močniško razstavo pri Forteju na Vodah. t— Cikloniziranje mrčesa. Občinska des» ir.fektorska postaja je prejela aparat za ci» kloniziranje mrčesa. Ker je v Trbovljah vse polno stanovanj z mrčesi, bi bilo priporoč» Ijivo, da se prizadeti oglasijo na občini in prosijo za razkuženje. Nevarnost nalcziii» vih bolezni bi se na ta način zelo omejila. pomlad prte s et nam v deželo. Prenavljali telesa bomo žlahtne soke. S Florjanom slavnim naravi bomo pomagali, da dela v letu čvrsti, zdravi bomo zmagovali. Edina izdelovalnica E. Jeras in drug, Ljubijaoa-Moste. PAUL МСШ Prekrasno ojretnljeni tilm moškega tiiansiva Samo ie daaeal iiitni KINO MAT»CA Sokol Bratje! Zopet nam je iztrgala neizprosna smrt iz naših vrst enega najbolji'h Članov, brata Urbana Zupanca, ki je bil v našem druStvu včlanjen polnih 52 let ter je do poslednjega dne z mladeni-škim navdušenjem zasledoval razvoj in napredek Jugoslovenskega Sokolstva. Dolžnost nas veže. de ga spremimo na poslednji poti v častnem številu. Zbirališče članstva v kroju v torek, dne 22. t. m. ob 2. popoldne pred Narodnim domom. Zdravo! Odbor Ljubljanskega Sokola. Glavna skupščina sokolske župe Ljubljana V nedeljo je na Taboru zborovala glavna skupščina ljubljanske sokolske župe ob sijajni udeležbi delegatov posameznih župnih društev. Od 37 edinic so poslale razen društva Planina vse edinice nad 80 delegatov. Prisotnih je bilo tudi zelo mnogo drugih članov in članic. JSS je zastopal savezni tajnik dr. Riko Fux. Starosta dr. K Г e j 61 pMJdravi navzoče-med drugimi sa veznega delegata in posebno prisrSno brate iz Žirov, katero društvo prestopa iz komunikacijskih ozlrov iz gorenjske v ljubljansko župo. V daljšem govora očrta starosta м«mere v Župi. opiše vse tež-koče, ki se jih je momlo v preteklem letu premagati. _ Tajnik F1 e g a r je v svojem izvestju razen povsem internih zadev nagla-šal premajhno zanimanje župnih društev za župne prednjačke in prosvetne »ečaje. Zdrav-stveno delo pod vodstvom br. dr Jamarja polagoma napreduje. Zelo točno je naznačil skupščini delavnost posameznih edinic. Po-vdaril je nujno potrebo tečaja «a društvene činovnlke, ki nAj de Izvrši 1. 1827. Delovanje društev mnoročilu brata upravitelja B e r c e t a, je iz^aial list v 850 iztislh. Po podeljenem absoiutoriju je pričela volitev starešinstva. Kor starosta dr. Krejči ni radi prezaposlenosti več sprejel kandidature, se mu je v imenu vseh društev primerno zahvalil dr. Pestotnik, naglašujoč njegovo vzorno delovanje in vestno izpolnjevanje dolžnosti. Novo starešinstvo je sledeče: starosta prof. Nande Mami', namestniki dr. Kandare, Krapež in dr Rajh. Načelnik je br. Jesih, načelnica s. Ryškova. Prosveto je prevzel br. dr. Vor Vidic. Ostale funkcije so raadeliene sledeče: tajnik Flegar, blagainik Jože Мебек. slatističar Jereb, manjšinar Ivan Maček, nadzornik Drsnik V odboru so Se: Jože Mesec, dr. KreiČi. Berce, dr. Lokar. Po vo'itvah je očrtal v markantnih obrisih novoizvolj. starosta naloge, ki jih naj izvaja Soko'stvo v tekoč. letu. iaVar je sVunšči-na sprejela v žuono zveze društvo Ziri, črtala pa Bloke, Brdo,' Dolenjavas in Loški potok. Proračun in župni pore/, se v predlagani višini odobri. Veetnik ee za toliko časa ukine, dokler starešinstvo ne najde kakega uspešnega načina za nadaljno izdajanje. Po potrebi naj ee stopi v stik z drugimi sosednimi Župami v svrho skupnega glasila. — Leta 1927. se župni zlet ne vrši. pač pa morajo vsa društva nastopiti na pokrajinskem «letu na Taboru Brat M i k 1 a v c je podal obširno poročilo o pripravah za ta zlet. Končno je pozdravil v imenu JSS zborovan ie «avezni delegat br. dr. Fux, naglašujoč potrebo čim najintenzivneišega sodelovanja vsega Članstva pri sokolskèm delu. kar nai pokaže proiektirani pokrajinski zlet na Vidove dni Bodi vsem beseda Tabor klic V delu. Po rešitvi nekaterih drobnih internih vprašanj ie zaključil «tarosta Marolt nad tri ure traiairčo. vzorno poteklo skupščino t iskrenim klicem na delo in no7/iravom župnega starešinstva vsema članstvu, .r. Sport Sankaške tekme na Pohorju Ob izredno veliki udeležbi in krasnem vremenu so se v nedeljo vršile od Ruške koče do RuS po I. slov. športnem klubu Maribor prirejene sankaške tekme. Organi» iacija tekmovanj je bila prvovrstna. Izred» no pozornost je vzbudila posebno vojaška telefonska zveza in sanitetno oddelenje, ki ao avojo nalogo nad vse ugodno rešili, četudi s težkimi napori. Za tako lepo raz» umevanje in naklonjenost napram važnim športnim pokretom s strani vojaške koman« ae, gre isti posebno priznanje. Varnost in potek tekem je bil z njihovim sodelova» t,jem znatno zboljšan. Proga in snežne raz» mere so bile zelo ugodne. Rezultati so bili sledeči: V konkurenci deme posamezno 1. ga. Gajškova (ISSK M.) 10:36, 2. Glaser Vida 11:14; v konkurenci dame v dvoje 1. Starc.Krošelj 16:18, 2. Roje Monjac 17:11.4: v konkurenci mešanih pa» r«v L Kukovec«Soštarič (Napredek) 9:45, 2. Voglar.Hribar (ISSK M.) 10:46. 3. Cizel» Stare 11:31; v konkurenci gospodov posa» nežno: 1. Hubert Dolinšek (SPD Ruše) 8.45, 2. Korman (ISSK M) 0:01.4, 3. Giber Jože (Д1егкиг) 9:04, v konkurenci gospodov v dvoje 1. Kovači軎gur (ISSK M.) 11:26, 2 Fišer»Venkeboch v času 12 08.6. Zmagovalci so prejeli lepa darila, drugi ir. tretji okusne diplome. Nedeljske nogometne tekme BEOdRAD: Jugoslavija : Derby (Za. gteb) 2 : I (1 : 1). Na slabem igrišču obe moštvi nista predvedli lepe igre. ZAGREB: BSK : Concordia 1 : 0 (1 : 0). Concordia je bila v drugem, a BSK v pr» vem polčasu boljši. V dru"em polčasu je bil BSK skoraj skozi v defenzivi. Gol za BSK ie rezjltiral iz enajstmetrovke, ki jO je zabil Marjanovič. Kot srednji krilec je igral v moštvu Concordije bivši igrač Pri» morja Buljevič, ki se še ni odvadil, da lovi nizke žoge z «lavo. Prvenstveni: Sava : Za» greb 2 : 0 '0 : 0), Grafičar : Amater 3 : 3 (0 : 3). Prijateljska: Viktorija : Croatie ч : 2 (2 : 0). PRAGA: Prvenstvene: Vršovice : SK Kladno 1 : 1, DFC : Nuselsky 3 : 2 (2 : 1). MILAN: Češkoslovaška : Italija 2 : 2 (2 : 1). Češkoslovaško moštvo je bilo v pr» vem, Italijani pa v drugem nolčasu v pfe» moči. Čehoslovaki, ki niso šli v boi kot f ivoriti, se imajo zahvaliti za neodločen rezultat izbomi krilski vrsti Kolenaty, Ka» d?., Cipera, ki je opravila ogro-nno delo. Publika je z vso silo «drukala» za doma» čine ter je tudi hc ola v drugi polovici iz» siliti od avstrijskega sodnika Brauna, ki je bi' izhoren. da diktira proti gostom enast» netrovko, ker se je baje eden Češkoslova» ških igračev v kazenskem prostoru dotak» ni! Žoge z roko. Toda sodnik Braun je bil rmpolnoma kos svoii sjjričo razburjene pu» blike težki nalogi. Tekmi je prisostvovalo 35 000 oseb. DUNAJ: Pokalne: Simmering : WAC 1 : 1. (0 : 0, 0 : 0), BAC : Spotklub 4 : 1 (0 : 1. 1 : 1), Admira : Hertha 6 : 1 (3 : 0). Priiateliska Slovan : Hakoàh 2 : 1 (0 : 0). BUDIMPEŠTA: FTC : Vienna 1 : 0 (1:0) Sebaria : Hungaria 1 : 0 (0 : 0). BRATISLAVA: SC Bratislava : Cricke» ter (Dunai) 5 : 3. BERLIN: Berlin : Pariz 5 : 1 (2 : 0). PARIZ: Pariz : Severna Francija 3 : 2. Dosedanja svetovna prvakinja v umets nem drsanju ga. Jarosz Szabo premagana. V Oslu se je vršilo v nedeljo damsko tek» movanje v umetnem drsanju za svetovno prvenstvo, ki je končalo s senzacijo. Mlada Norvežanka Sonja Henie je premagala Du» najčanko Jarosz Szabo, ki je bila že pet» krat zaporedoma svetovna prvakinja. Du» najski listi pišejo o pristranosti sodnikov. Klasifikacija je bila sledeča: 1. Sonja Henie (Norveška, mestna številka 7, 369.576 točk), 2 Jarosz Szabo (Avstrija, 8, 364.540), 3. Sil» mensen (Norveška, 15, 301.125), 4. Brock» hcfft (Nemčija, 18, 295.15). Avstrijski sod» pik Miiller je takoj vložil protest proti kla» sifikaciji. Z vprašanjem svetovnega prven» stva se bo torej še bavil Mednarodni drsal» ni savez Izredna glavna skupščina Koturaškega Saveza SHS se je vršila v nedeljo ob pri» sotnosti delegatov 17 klubov iz Slovenije, Bačke, Slavonije, Dalmacije in Hrvatske. Od sklepov naj omenimo, da se ukinejo vsi podsavezi, a mesto* njih se v vsakem mestu ustanovijo mestni odbori, ki dobijo popolno avtonomijo. Članarina in vpisnina sta se znižali na 50 Din. Odborovim sejam Saveza bo lahko prisostvoval predsednik vsakega kolesarskega kluba Izprememba pravil se je prepustila novemu odboru, ki je sestavljen nastopno: Predsednik Cvijič, podpredsednik Frankovié. tajnika Boškovič in Sterk, blagajnik Potnik, tehn. referent Jurčec, odborniki Rieger, Kamatnik, Sekulič Memga (vsi Zagreb), Zalokar (Ljubljana), Vajda (Belovar), Lazar (Varaždin) in Eg-er (Osiiek). Ljubljanski delegat Zalokar je piedlagal, da se pri merodajnih činiteljih store potrebni koraki glede triptihov za bi» cikle. Prva letošnja hazena tekma v Zagrebu se je vršila v nedeljo med Concordijo in Vesno. Zmagala je Concordija s 6 : 1 (0:0). SK Krekovo poziva sledeče igralce, da sc naj udeležijo sestanka v svrho postave I. moštva, kateri se vrši v četrtek, 24. t. m. ob 20. v restavraciji «Mrak», na Rimski ce» sti, Prešernova soba. Sledeči igralci naj se iglasijo: Benedetič, Cesarec, Čari, Grabrl« jan, Grilc, Jeršek, Kraljevič, Koser II., No» vak I. in II., Marjetič, Marinko, Sivic. Ude. ležba obvezna za vse. — Kapetan I. m. SK Krakovo Seja poslovnega odbora bt vrši v četrtek 24. t. m. ob 20.30 v restav» raciji Mrak, Prešernova soba. Udeležba ob« vezna. — Tajnik II. Nova športna zvezda tz Amerike po» ročaio, da je dobil sloviti lahkoatlet Char, les Hoff opasnega konkurenta v mladem študentu Sabonu Carru, ki je v zaprtem prostoru skočil ob palici 4.14 m visoko. Svetovni rekord Hoffa znaša 4.21 m. Občni zbor Spolnega kluba v Celju. V Celjskem domu ae ie vršil v petek redni občni zboi celjskega Športnega kluba. Ude« ležba ie bila za celjske razmere prav po. voljna. Po rbičajnih vsakoletnih poročilih posameznih odbornikov se je razvile Ži. vahna in stvarna debata, ki se ie nadalie* vla še pri slučajnostih Razvoj Športnega kluba hira predvsem na pomanjkanju pri. mernfga prostora Prvotni načrt, nai bi se preuredila Glaziia ob Liublianski cesti v moderno urejeni snortni prostor, se ie mo» ral opustiti zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev. Prostor pri Sp. Lanovžu, ki ga je odstopila mestna občina z naboljsim nt. tticnom Športnemu klubu, ac je izkazal za« radi poplav in vlage neuporaben. Društvu primanjkuje nadalje potrebne opreme za posamezne epOrtne panoge. Pomanjkanje discipline med članstvom je zakrivilo mar. sikak neuspeh, ki bi ae bil lahko v normal» nih razmerah iztekel kot uspeh. Društvo ne uživa potrebne moralne in gmotne pod» pore v javnosti. V Celju nI mecenov, ki bi izdatneje podpirali društvo, širše občinstvo pa sploh premalo ceni pomen športa za raz» voj krepkega in zdravega naraščaja, pa tu» di v tujsko»prometnem ožiru. S posebno pa žiijo se bo gojila lahka atletika vseh vrst. Giavni pogoj za društveni razvoj in za uspeh pa je disciplina med članstvom. Od» slej se bodo vršili vsak teden družabni večeri, na katerih se bo članstvo med seboj spoznavalo ter gojilo prijateljstvo. Pri vo» litvah so bil izvoljeni 2a novo poslovno teto sledeči funkcijotiarji: predsednik g. dr. Jakob Rebernik, L podpredsednik baron Alnoch, 1L podpredsednik g. vcletrgovec Vinka Vtbič, I. tajnik g. 1. Tome, 11. tajnik C Polde Vučar, I. blagajnik g, ravnatelj l'relog, II. blagajnik g. Alojzij Krušnik, od» borniki gg. Jamnik, Mirko Bele, Ciril Velu» šček, gospodar g. Alojzij Rihteriii, orožar g. Franjo Stoklaser, načelnik nogometne sekcijo g. Janko Wagner, lahkoatletske sek« cije g. Polšak, tenis sekcije g Josip Bor» lik, pregledovalca računov gg. Žcrovc in Križanič ter v razsodišče gg dr. Mejak. Sopušaf in Hočevar. V odbor pritegne šo en odbornik iz častniških krogov Službena objava LLAP Vsi klubi člani LLAP se pozivajo, da najkasneje do konca tega meseca javijo podsavezu termine leto-šnjih obveznih prireditev ter, da priprav, ljajo le one mitinge, katere bodo res izvr= šili. — Tajnik I. ASK PrimoTje, nogom sekcija. Dane* v torek, ob 20. seja aekc. odbora v damski srbi kavarne «Emona». Naprošata se gg. Sancin S. in Sketl, da se seje udeležite. — Načelnik. Gospodarstvo Ustanovni občni zbor Obrtne banke SHS Ljubljana dobi podružnico. V nedeljo ee Je vrill v Beogradu ustanovni občni zbor Obrtne banke SHS. katerega se je udeležilo nad 2000 delničarjev. Otvoril je zborovanje predeednik pripravljalnega odbora gosp. Milan S t o J a n o v i č, ki je bil izvoljen tudi za predsednika zbora. Za podpredsednika pa sta bila izvoljena gg. Milan Ramuščak, zastopnik Zveze hrvatskih obrtnikov v Zagrebu, ter Etigelberi F r a n -c h e 111, zastopnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Razen gosp. Franchettija šo bili iz Slovenije prisotni «ietopnlk Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru gosp. Jakob Z a-d r a v e c, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani goep. dr. Ivan Plese in drugi. Po običajnih formalnostih ee je prešlo na izpremembo pravil Kakor znano, je bila že v prvem roku podpisana vsa olavnica, dasi se je imela vpisati samo polovica. Na zboru pa se je sklenilo, naj se preko mere vpisana glavnica ne reducira, temveč ostane vsa vpisana. Zaradi tega se je v tem smislu spremenila točka 8. v pravilih. Minister za trgovino in induetrijo je se obljubil, da bo ta sklep potrdil. Volitve članov upravnega in nadzorstvenega odbora ter poslovnega oJbora glavne podružnice v Zagrebu so dale naslednje rezultate: V upravni odbor so bi'i izvoljeni gg.: Milan J. Štojkovič, Voja St. Jankovič. Mihai-lo StojadinoviČ, Života Lazarevič, Albert Tirt, Krsta Ginovié, Stojan Veljkovič, Vlada Vacič, Jakob Simjanovič, vsi iz Beograda, Milan Ramuščak in Josip Ključič iz Zagreba, Nikola Bobič iz Prijedora, Dušan Marič iz Sarajeva, Slavko Lozanič iz Kikinde, Milan Abramovič iz Novega Sada. Engelbert Fran-chetti iz L'ubljane, Arandjel Stankovič iz Skoplja, Dušan Živojinovič iz Požarevca, Ljubisav Vujovič iž Kragujevca in Dragi Petrovič iz Cuprije; v nadzorstveni odbor gg.: Dušan StojadinoviČ iz Kruševca ter Drago-Ijub Miloševič iz Beograda; v poslovni odbor glavne podružnice v Zagrebu gg.: Milan Ramuščak. Josip Kaučič, Milan Rosenberg, Oskar ttajne in Josip Pa«na, vsi iz Zagreba; Edo Žagar iz Splita, Julij Hrženjak Iz Cr-kveniee, Josip Dodih iz. Bihača in ing. Kar-neluti, podpredsednik Trgovske in obrtniške abornice v Zagrebu. Z velikim zanimanjem se je čakalo na sklep zbora glede ustanovitve podružnic. O tej točki dnevnega reda je obširno poročal tainik ljubljanske zbornice gosp. dr. Ivan Pless. V svojih izvajanjih je povdarjal nujno potrebo po takoišnii otvoritvi podružnice v Ljubljani. Vsled eksponirane geografske lege Slovenije je slovenski obrtnik izpostavljen ostri inozemski konkurenci. Ob pomanjkanju kapitalov in pod pezo davčnih in socijalnih dajatev je položaj slovenskega obrtnika jedva znosi nv. obeta pa z ureditvijo trgovsko - političnih odnošajev s sosedi postati še hujši. Potreba po kreditni pomoči je nuina. Po svoji številčnosti In strokovni sposobnosti tvori slovensko Obrtništvo važen sospodarski faktor. Dr. Pless apelira ob koncu svojih izvajanj, da se zahtevi slovenskega obrtništva no takojšnji otvoritvi filia'e v Ljubljani ugodi in da sprejme zbor naslednjo resoluciio: Glede na to. da je že vpisan tako prvi kakor tudi drugi rok delnic in ker Je zaradi lega dovolj kapitala na raz-jjolago. sklene zbor. da ima upravni odbor takoj pristopiti k osnovanju podružnic po redu. določenem v zakonu. Zbor je resoluciio soglasno sprejel, e čimer se je zagotovila najprej Ljubljani, a za njo (ker tako določa zikon), Sarajevu otvoritev avtonomne podružnice tega veie-vainega denarnega zavoda. Tržna ooročila Novosadska blagovna borza (21. t. m.). P š e n i c a : baška, 75 — 76 kg, 2 vagona 305. Turščica: baška, 8 vagonov 161 do 162.50; baška, sušena. 1 vafon 165. Moka: baška, tO», 1 varon 460; baška. c8», 1 vagon 170. Fižol: baški, beli, Izbrani, 2 %. 1 vagon 168. Tendenca nespremenjena. = Zborovanje ToJvodl"»kih hmeljarjev. V nedelîo se Je vršila v Novem S-du prva ektinSčina lani ustanovljene Zvese vojvodinskih hmeliarfev. Zborovnnte. katerega se je udeležilo 158 hmeljarjev, je otvoril predsednik Stevan Gerih, nakar je upravnik Zveze podal obsežno poročilo o zveznem delovanju. Na.rprej je obravnavalo poročilo splošno Stanje kmetijstva, gospodarsko krizo in davčno preobremenitev. O kulturi hmelja v naši državi pravi, da zelo napreduj«, v naši državi se hmelj goji večinoma le v dveh pokrajinah, v Vojvodini in Sloveniji. Prvi podatki o gojenju hmelja v Sloveniji datirajo iz 1. 185G.. v Vojvodini pa iz 1. 1882. Po poročilu je bil sprejet predlog, da s" zgradi velika moderna sušilnica na zadružni podlagi. Zadružniki bodo mogli postati samo člani Zveze. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Stevan Gerih. = Novi srebrni italijanski denar V Italiji je že v obtoku novi srebrni denar po 5 in 10 lir, ki se po obliki in velikosti prav malo razlikuje od krožečih 1 in 2 lirskih novcev. = Obtok nrtvčanie Narodne banke SHS se je v drugem tednu t. m. znižal za 130 milijonov na 5444.6 milijona dinarjev. V istem času se je zmanišala kovinska jx>dloga za 2.1 milijona na 422.2 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Posojila so zmanjšala za t7-5 milijona na 1372.2 milijona dinarjev. V ostalih postavkah ni posebnih sprememb. Borze 21. februarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 0—87, Voina škoda 0 — S35, zastavni in komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 195 — 197. Ljubljanska kreditna 150 do 150 (150), Merkantilna 99 — 100, Prafite-diona 920 — 0, Kreditni zavod 170 — 180. Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 890, Vevč« 120 — 0, Split cement 725 — 0, Stavbna 55 do 65, Sešir 0 — 104. — Blago: Zaključeni 4 vagoni lesa. Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena. ZAGREB. Od bančnih vrednot je zabeležila večji promet Praštediona Od industrijskih so bile čvrstejše Drava, Trbovlje in Danica. Vojna škoda je bila malo krepkejša in se je zaključevala po 335 — 336. — Italija je v Curihu krepkejše porasla in se je tudi v Zagrebu trgovala po povišanem tečaju 250 do 253. Druge devize v glavnem nespremenjene. Skupni devizni promet ie znašal 7.5 milijona dinarjev. Notirale 6o devize: Dunaj izplačilo 80i — 804, Berlin izplačilo 1349 do 1352. Budimpešta izplačilo 996 — 900, Italija izolačilo 251.55 — 253.55, London izplačilo 276 - 276,8. New York ček 56.75 - 56.95, Pariz izplačilo 223 — 225. Praga izplačilo 168.3 — 169.1. Švica izplačilo 1094 — 1097; efekti: bančui: Eskomptna 104.8 — 105, Hipo 64.5 — 65. Jugo 108 — 104, PraStedion« 980 — 935, Ljubiianska keditna 150 — 158. Narodna 0 — 4580; industrijski: Dubrovaf-ka 395 — 400. Gntmann 280 — 290, Slavonija 32.5 — 33 Trbovlie 410 — 420. Vevče 132.5 — 150. šecerana Osijek 490 — 498. Drava 475 — 485: državni: investicijsko fifi.75 do 87, agrarne 55 — 55 5. Vojna Siroda prometna 885.5 — 837, kasa 336 — 886, za februar 386 — 388, marc 336.5 — 889. april 839 lo 340. BEOGRAD. Devize: Duiaj 800 — 803. Berlin 1348.5 — 1351.5. Budimpešta 996.5 do 999.5. Bukarešta 32.68 — 33.16, Italija 250.3 do 252.5. London 276 — 276.8, New York 56.74 — 56.94, Pariz 222.3 — 224.8, Praga 168.3 - 169.1, Svlca 1094 _ 1097. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 128.2875, New York 519 in petnajst šeetnaietink. London 25.22, Pariz 20.36, Milan 22.9375, Pragu 15.40, Budimpešta 90.90. Sofija 33.75, Varšava 58. Dunaj 73.225. TRST. Devize: Beograd 39.50—40, Dunaj 312 — 322, Praga 66.75 — 67.50, Pariz 88.75 — 89.50, London 109.60 - 110.10. New York 22.55 — 22.75. Curih 480 — 440, Budimpešta 395 — 403. Bukarešta 13 — 18.75; valute: dinarji 39.25 — 40. dolarji 22.30 do 22.60. DUNAJ. Devize: Beoirad 12.4425 do 12.4925, Berlin 168.09 - 16S.59. Budimoešla 123.92 - 124.22, Bukarešta 4.3475 — 4.3675, London 34.3850 — 84.4850. Milan 31.88 do 31.48, New York 708.85 — 711.35. Pariz 27.75 — 27.85, Praga 20.99 — 21.07. Sofija 5.1050 - 5.1450. Varšava 78.82 — 79.92, Curih 136.32 — 136.82; valute: dinarji 12.4250 - 12.4PS0. dolarji 706 — 710. Deviza Beo'rîd na ostalih borzah: v Pra-ai 59.19. v Berlinu 7.402 Vremensko aoročilo Metpnrfttnftkt «avnri » |,1чМ1ц"1 21. februarja 1927. Višina bar«w»f. ni Kraj "vama g k* £ Temiser. ZJ i> » Ji | Sn.et viti . i ir brzins -etri' o •52 li /btt-u -9( 67 nurno i» 7ta-l -8-9 6R SW 1.5 1 762 -2 0 48 W 1 8 7.2M ,50 mirno 10 76-8 70 t irnn 0 It 5t -74) 83 SE 3 5 7 > .i 4 -70 62 NN\V 3 9 7d5ч -90 86 W 1.5 10 / 40 -61' 7' W 3 10 / 92 -2-0 2У E 7 0 'S • -4-0 35 NE 9 0 7 2 4 -9'' — SSE 1 5 0 Vrsta padavine T ot' opflZûvqQj« « mis ilo ? ar* 7 8 14. 21 Llubljana (dvorec) . , Maribor . . Zagreb . , ». It5t -7-0 83 | SE 3 5 meeln Beograd «> ~ " ...... Saraievo . . . -90 86 W 1.5 10 po snegu 3.0 Skopi je Dubrovnik . Split .... f ' "> • —J"« ou rs K v u aerjt «seno Praha Solnce vzhaja ob 6.53, zahaja ob 17.36, lune vzhaja ob 22.27, zahaja ob 9.7. Naivtà.a temperatur» d«ne» » Liuhliani — 1.2 C, najnižja — 10.2 C Jovprečni S«rome»e» l< Une' • f.iuhlian' nižji za 3.8 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved м torek: Konec perijode ni razi. kasneje eo bo «oblačilo. padavine, v gorah nevarnost plazov. THaška тгешеаака napoved za torek: Lahni vetrovi t raznih «trani, otročje megleno, zvišanje temperature, morje razburkano. Današnje predstave se vrše točno ob 4., pol 6 pol 8,, 9« Poseono Vas še opo arjamo na krasno godbo, ki sv:ra pri vseh predstavah. Iz življenja in sveta Ljubljanska porota Georg Brandes f V soboto zvečer ob 9.15. ie umrl v Kodanju G. Brandes. Georg Morris Brandes-Cohen se ie rodil dne 4. februarja 1842. v Kodanju in je stopil baš ta mesec v svoje 86. leto. Študiral je filozofijo in estetiko na univerzi v domačem mestu in je posegel prvič v javno diskusijo s spisom «Dualizem v naši (danski) novejši filozofiji». Kmalu se je začel udejstvovati kot kritik; najprej so izšle njegove «Študije o lepoznanstvu», potem pa «Kritike in portreti». Slednje delo mu je utrdilo sloves v panogi literarne kritike. Smrt ustanovitelja Litve V Vilnu na Poljskem je umrl v sredo v starosti 76 let dr. Jona Bašanavi-cius, eden najpopularnejših litvanskih politikov. Njegova zasluga je bila, da se je dne 16. februarja 1918. sklicala v Vilnu prva litvanska narodna skupščina, tako zvana tariba. Leta 1883. je začel dr. Bašanavicius izdajati prvi litvanski časopis «Ausro», v katerem se je vztrajno boril za pravice svojega naroda. Sploh se je pokojnik predvsem udejstvoval v prosvetni politiki Litve. Kot mož liberalnih nazorov je branil pravice manjšin, tudi židovskih. Zanimivo je, da je dr. Bašanavicius umrl natančno devet let po formalni ustanovitvi svobodne Litve. Zakaj otvoritev taribe je formalni začetek republike Litve. Leta 1870. in 1871. je prepotoval Evropo in je prišel osebno v stik z največjimi duhovi tedanjega časa. Seznanil se je tudi z.J. St. Millom in H. Tai-neom, pa tudi s Flaubertom, Nietsche-jem in drugimi. Taineja si je izbral tudi za predmet svoje doktorske disertacije z naslovom «Sodobna francoska estetika». Bogato oplojen od tujih kultur se je vrnil v domovino, kjer mu je bila takoj ponujena stolica za literarno vedo na kodanjski univerzi. Predaval je ob ogromnem navalu občinstva, o literarnih smernicah 19. stoletja ter je v javnih predavanjih obdelano snov pozneje izdal v znanih šestih epohalnih knjigah. To delo spada med najpomembnejše Brandesove spise in je merodaj-no še danes, čeprav je že davno poteklo 50 let. odkar je izšlo v prvi nakladi. V poznejši dobi se je Brandes mudil več let v Berlinu; Tam je napisal in izdal celo knjižnico novih študij, med katerimi je postala posebno znamenita knjiga «Moderni duhovi». Po večletni odsotnosti najdemo Brandesa «zopet doma, kjer vodi duševno življenje kot vsestransko priznana in upoštevana avtoriteta. V Kodanju je izdal med drugim: «Knjige in ljudi», veliko študijo o Shakespearju, obdelal je Ibsna, Las-saleja, Lorda Beaconsfelda. Voltaireja, Goetheja, Michelangela, Homerja in druge velike osebnosti iz zgodovine človeškega duha. Še lani je Brandes prepotoval srednjo Evropo ter govoril pred številnimi poslušalci v Pragi, na Dunaju in v Berlinu. Vrline Brandesovega duha so zelo številne: izpiljen okus, inteligentno pojmovanje, ostra sodba, jasnost, treznost. prevdarnost in tehtnost, to so bile njegove poglavitne lastnosti. Za Dance je posebno zaslužen radi brezobzirnosti, katero je oznanjal francoski radikalizem ter pobijal narodnostne in verske presodke. Ostal je frankofil do zadnjega in Nemci, med katerimi je mnogo let živel, so ga zaradi tega nemilo sodili. Vendar je skušal pokazati svojo objektivnost tudi do njih v letih potlačenosti po svetovni vojni. V danskem in svetovnem slovstvu ni bilo in zlepa kmalu zopet ne bo moža, ki bi interpretiral literaturo ter idejne pokrete s toliko bistroumnostjo in s tolikim uspehom dosezal važne reforme. Bil pa je vedno samosvoj, sovražnik in nasprotnik množice, kateri se ni nikdar uklonil. Njegovo merilo je bil vedno genijalen človek. V splošnem velja Brandes za realista; z vidika realizma je napisano tudi zadnje njegovo delo «Knjiga o prakrščanstvu», kjer obravnava veliki nesmrtnik.pavlinizem in komunizem ter pobija legendo o Jezusu Kristusu. Brandes se je moral pred kratkim podvreči težki črevesni operaciji, o kateri je bilo takoj jasno, da je zaradi svoje starosti ne bo mogel prestati. S smrtjo se je boril dva dneva, med boleznijo pa je brezobzirno zavračal zdravila, ki naj bi utešila bolečine in olajšala njegovo stanje. Junak v življenju je zavračal sleherno milost do svoje smrti. Do zadnjega diha je skušal obdržati premoč duha nad telesnostjo in tik pred smrtjo je prosil, naj odpro okna, da se ne zaduši. Kar mu je bilo najvažnejše v življenju, tega ni pozabil simbolično niti v borbi s smrtjo. oenerai Carmona, predsednik p-ortugalske republike in mini» strski predsednik, ki je z nasiljem vdušil zadnjo revolucijo na Portugalskem. De Pinedov polet preko Atlantskega oceana V soboto, 12. t. m., se je v vojnem pristanišču Ehnas na Sardiniji znani italijanski letalec, polkovnik De Pine-do, dvignil na že zdavnaj nameravani polet preko Atlantskega oceana. O^tem poletu, ki naj bi ponesel slavo italijanskega letalstva v vse tri Amerike, se je že mnogo pisalo, ali točnega načrta ni vedel nihče. Ministrstvo za zrakoplov-bo je pač res izdalo zemljevid, na katerem je začrtana De Pinedova pot, z odnosnimi številkami, in ta zemljevid res nosi datum 9. t. m., torej štiri dni pred začetkom poleta, ali ta zemljevid ni bil objavljen nikjer. Prišel je na dan šele potem, ko je v pariškem «Temp-su» od 15. t. m., torej drugi dan po De Pinedovem vzletu, izšla naslednja pripomba : «Italijanski letalec ni vnaprej določil svojih etap — vsaj ne za javnost — in to pač zato ne, da bi se mu ne očital neuspeh v slučaju, ako bi ne izvršil popolnoma točno svojega programa. Je pač imeniten psiholog.» Seveda je sedaj zopet ogenj v strehi fašističnega tiska, dasiravno «Tempso-va» pripomba odgovarja resnici v kar najpopolnejši meri. ker se je omenjeni zemljevid šele, ko je ona številka «Tempsa» že dospela v Rim, kjer so njeno vsebino poznali že dan prej, pojavil v rimski javnosti, kar bi se gotovo ne bilo zgodilo, da ni bilo one «Tempsove» pripombe. Kar se tiče De Pinedovega poleta, je stvar zasnovana v resnici precej ris-kantno, obenem pa seveda tudi prav po fašistično teatralično. Pot je začrtana preko Gibraltarske ožine, ob zapadni afriški obali do Bolame v portugalski Guineji, od<"■•■' - --»tm-in Fpmnivln Tudi za dame je najkrasneiše blago za krila, obleke, kostume, pomladanske plašče itd. preskrbela in oddala vsako množino tvrdka M. Ban na Resllevi cesti 7. Vstreže na, željo z najfinejšo in moderno izgotovitvijo vseh oblačil de Noronha do Port Natala ob brazilski obali, ob obali proti jugu do Buenos Airesa, potem nazaj proti severu po sredi kontinenta preko mesta Asuncion do pristanišča Para pod izlivom Ama-zonske reke v Atlanski ocean, ob gu-janski in venezuelski obali, preko Karibskega morja do Havane na otoku Kubi, preko Mehikanskega zaliva v New Orléans, ob Mississippiju navzgor do St. Louisa, odtod v Newyork. potem do Placentie na otoku New Foundland in nato preko Atlantskega oceana na Azore, odtod v Lisabono, preko Portugalske in Španije, Sredozemskega in Tirenskega morja do Rima. Italiji gre pri tem poletu seveda predvsem za slavo, a nič manj pa tudi za reklamo za njeno zrakoplovno industrijo. Ob znanem italijanskem bab-jeverstvu morete biti prepričani, da od danes-dalje vsa fašistična Italija moli «roge» proti Franciji, da ne bi francoska nevoščljivost uročila De Pmeda in njegovega «najfašističnejšega» poleta. Sežiganje mrličev v Rusiji Po poročilih iz Petrograda pričnejo v kratkem graditi nov krematorij po načrtu arhitekta A. S. Simonova. Dosedanji krematorij je zgradila sovjetska vlada takoj početkom revolucije. Njegova peč pa ni dobro funkcionirala in se trupla niso popolnoma upepelila. Novi krematorij bo postavljen v nekem drevoredu, iz katerega bo vodilo veliko stopnišče naravnost v krematorij. Ob straneh zgradbe bodo stali spomeniki in bodo urejeni ribniki. Krste s trupli bodo spravljali z liftom najprej v dvorano, kier se bo opravljal zadnji obred, od tu pa se bodo spustili zopet z liftom v peč. Sežiganje svojcev bodo sorodniki lahko opazovali skozi posebno okno iz blžnje sobe. Uro po upe-peKtvi trupla bodo sorodniki prejeli v žari pepel umrlega svojca. Tragična smrt mladega letalca Hotel se je postaviti pred materjo, pa se mu je ponesrečilo. Iz Nancyja poročajo: Rezervni letalec Jean Didier, doma iz Audun-le-Romana, je bil za štirinajst dni dodeljen 38. lovskemu polku v Thionvillu. Čeprav vojaški pravilnik izrecno zabranjuje rezervnim avijati-kom, da se oddalje od aerodroma, kamor so dirigirani, se je pilot Didier pred nekaj dnevi dvignil z letalom nad svojo rojstno vas Audun-le-Roman. Hoteč se postaviti pred materjo, je začel izvajati letalske akrobatije v majhni višini od tal, kar je takisto prepovedano po vojaških predpisih. Mladi Didier je drago plačal svojo neposlušnost in neprevidnost. Audunski prebivalci, ki so občudovaje motrili njegove vratolomne akrobatije, so se mahoma zgrozili. S strahom so opazili, da avijatik ne more več spraviti aparata v ravnotežje: letalo se je vzvrnilo in je kakor kamen strmoglavilo na zemljo. Letalčeva mati je bila ^ргуа, ki je prihitela na kraj nesreče. Žal ni mogla več pomagati svojemu sinu. Nesrečni Didier je na prevozu v bolnico podlegel svojim poškodbam. Letalo pa se je popolnoma razbilo. X Išče se sredstvo za morsko bolezen. Bolnica Midlesex v Londonu je posvečena samo boleznim v ušesu, nosu in grlu. Pred kratkim je ta ustanova, ki je storila že mnogo dobrega za človeško zdravje, pre» jela novo volilo v znesku 20.000 funtov. Toliko denarja ji je zapustil angleški voj» voda Connaught z naročilom, naj bi se zdravniki zavoda potrudili najti sredstvo za morsko bolezen. Londonski specijalisti ;o namreč naziranja, da povzročajo mor» sko bolezen motnje v labirintu osrednjega ušesa. Če se posreči zdravnikom ta problem temeljito proučiti, ni dvoma, da se mora naposled najti tudi primerno sredstvo, ki bo čuvalo ljudi pred morsko boleznijo, ka» tera povzroča vsem toliko slabosti ter še Šofer Ivam Mandelj obsojen na 18 mesecev, France Klavs, ki je ukradel v Zagorju 160,000 Din pa na 5 let težke ječe. lahko tudi ponoči porabi Vrečo je res vzel ni pa vedel, koliko je v nji denarja. Obsodba Ljubljana, 21. februarja. Danes dopoldne je bilo otvorjeno pomla» dansko zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča z razpravo o dveh zanimivih in ve» likih, a silno nespretno izvedenih tatvinah, ki sta vzbudili svoječasno mnogo Hrupa in splošno pozornost Pred porotniki sta stala namreč poštni šofer Ivan Mandelj, ki je letos dne 4. januarja ukradel na glav» nem kolodvoru iz poštnega avta denarno vrečico z vsebino 79.350 Din in pa 211etni Fiance Klavs, ki je ukradel v Zagorju ob» črnskemu gerentu g. Dragotinu Korbarju mesto kruha, ki ga je baje iskal, baje 160 tisoč dinarjev. Senatu je predsedoval predsednik dežel» nega sodišča Fran Rekar, državni pravdnik dr. Lavrenčak, Mandlja je branil dr. Jerič, Klavsa pa dr. Jelene. Skrivnostna tatvina poštne denarne vreče Dne 4. januarja letos je pripeljal pošt» ni avtomobil na glavno pošto pošiljatve, ki jih je nabral na vrhniškem vlaku in one iz drugih ljubljanskih pošt. Pri prejemanju m oddaji so na glavni pošti ugotovili, da manjka denarna vreča, ki so jo sprejeli poštni uslužbenci pri uradu št. 5 z vsebino 79.350 Din. Ko sta namreč uslužbenca Ba» loh in Prestotnik po prevzemu pošte na Zaloški cesti v Šarabonovi hiši, pustila na glavnem kolodvoru 241etnega poštnega šo» ferja Ivana Mandlja za trenutek samega, in prevzemala pošiljke urada št. 2 na ko» lodvoru, se je Mandelj poslužil prilike. — Zgrabil je eno vrečo z denarjem, hitel ž njo za trafiko na kolodvoru in jo zabasal med les. Pozneje se je vrni! na kolodvor, poiskal vrečo in odšel ž njo za železnico domov na Selo. Kako je bik» doma opisuje obdolženec sam v svojem zagovoru. Porotnikom je bilo stavljeno samo eno vprašanje o krivdi. Po kratkem posvete, vanju so se vrnili in je potrdili z 11 glaso« vi, nakar je bil Ivan Mandelj, ker je škoda skoro v celoti poravnana, z uporabo izred. ne milosti obsojen radi hudodelstva tatvi. ne na 18 mesecev težke ječe, kljub temu ni bil zadovoljen, kar je izzvalo splofao veselost Sele na prigovarjanje njegovega branitelja se je končno sprijaznil s svojo usodo in odšel v zapor. Kaj pravi Mandelj? Predsednik« «Ali priznate krivdo?» — Obdolženec: «Da m ne. Denarno vrečo sem res vzel, a ležala je na tleh pod avto» mobilom.» — Preds.: «Ko so vas na pošti vprašali ali vam je kaj znano o vreči, ste jih lepo zavrnili ter rekli: «Kaj mene briga jaz imam skrbeti za avtomobil.» — Obd: «Mogoče!» — Preds.: «Ali ste denarno vrt» čo prerezali?» — Obd.: «Ne!» Imela je že luknjo, ki sem jo pretrgal; bila je v nji še ena vrečica, katero sem potem prerezal.» Preds.: «Ali ste denar prešteli?» — Obd: «Ne, ne! Kar v žepe sem ga stlačil, saj sem vedel, da ga mora precej biti!» Preds.: «Kdaj ste prišli tisti zvečer do. mov?» _ Obd.: «Okoli devetih.» Preds.: «Kako je bilo doma?» Obd: «Pridem do» mov. Vprašam po očetu, povedo mi, da že počiva. Grem v sobo k njemu, ga spravim na noge in potem greva v kuhinjo. Povedal sem mu, da imam večjo vsoto denatj*-» — «E,» mi je dejal, «e fant, potuhtali te bodo iu vielil» Pa sem mu ga dal spraviti; dala sva denar kar v očetov delavni suknjič.» Preds.: «Ali ni prišla ponoči policija in vse preiskala ter vas povabila s seboj?» Obd.: «Da, da vse so preiskali, vse prebr» skali, a suknjič je očitno visel na steni; nihče se ga ni dotaknil; pa je bil ravno v tem «rekelcu» ves denar!» — Preds.: «Ali veste, kam je potem Vaš oče dal denar?» Obd: «To pa ne vem. Zaprli so me po» tem!» Preds.: «Zakaj ste to storili?» Obd: «Be» da, beda, gospod predsednik. Imel sem stroške z bolehno ženo; honorar za nočno službo sem prekasno dobival Vse to sem naredil iz obupa. Imel sem tudi avtomobil» sko nezgodo, 2 meseca bom sedel; pa bi rad poskrbel za bolno ženo.» Preds.: «Ali ste vzeli denar iz avtomo» bila, še enkrat vas vprašam!» Obd: «Iz av. tomobila ne; pod avtom sem ga našel in pa to prisežem.» Priča Babnik. ki se je vozil z avtom kot obdolžencev službeni tovariš in je pomagal pošiljke nakladati, je dejal, da ni mogoče, da bi bila vreča padla na tla: lahko bi se s paketi potegnila iz voza. če bi jih izla» gali, a pri nalaganju je kvečjemu zdrknila še globlje, izlagali pa sploh niso. Predsednik priči: «Kako je sicer z Man» deljem, za kakšnega ga smatrate?» Babnik: «Radi tatvine ne morem ničesar reči. A pi» je ga pa rad. Tožil mi je tudi. da mu gre slabo. Vraga, kaj bom pa jaz rekel, saj zaslužim še enkrat manj kakor on!» Obdolženec je naposled trdil, da z ženo, ki je služkinja na pošti, ne zaslužita okoli 2000 Dm, kot se mu očita, temveč manj in da 15 Din, ki jih dobiva za nočno službo iv poslednjemu aktu portugalske operete Odposlanci vstaéev se podajajo z zavezanimi očmi v glavni stan vladnih čet, da pro> Чјо n premirje in M pogoje predaje. Î K I K I RONALD COLMAN NORMA TALMADGE Pride v Kino Dvor Predrzen vlom ▼ Zagorju Komaj se je zaključila Mandlaeva razprava, je že privede! paznik srednjeveškega farna, počesanih temnih las. Vstopil je, se prijazno poklonil in si z levico pogladi! svoje velike, široke hlače, ki jih je gotovo prinesel s Hrvaškega, kjer je užival lepe čase. Novi obdolženec je bil France Klavs, 2Hetni delavec iz Sombora. ki je že par-krat sedel radi hudodelstva tatvine. Lani. 29. oktobra je dvignil gerecit občine Zagorje, z. Dragotin Korbar, 220.000 Din za gradnjo vodovoda v Zagorju. Vsoto 60 tisoč dinarjev je še isti dan Izplačal gradbeni družbi »Šlograd«, a ostalih 160.000 Din je odnesel domov ln jih zaklenil v svojo pisalno mizo v posebni sobi njegove gostilne. Ponoči je obiskal gerentovo gostilno Klavs. Odlomil je okensko mrežo, zlezel skozi odiprtino v posebno sobo poleg kuhinje in iz nje v gostilno. Odprl je s •fclanfo« preda1 omare, kjer je imela natakarica Francka Kotarjeva srvoj denar, okoli 500 Din. Pobral ga je. Odtu se je vrnil v posebne sobo ter vzel iz aktovke ves denaî 160.000 Din. Potem se je podai v kubinžo, kjer si je privoščil 3 klobase. Bogati plen ie Fraacelj stlačil kar za srajco in odšel na rajžo. Po tatvini je šel v Trtoovlle in odtod v Ljiijljano, kjer je vstopil na dolenjca in jo popihal v Kariovac. Iz Karlovca je šel v Zagreb in od tu v Pod-sused, odkoder ga je odnesla lokomotiva v Sosnbor. Dečko je ves čas dobro živel ш si marsikaj privoščil, v Somboru je popival x dvema znancema, Matevžem Rusom in Jožo Erbežrikom. Rogovolffi so tako. da Jih je policija aretirala, ker «o se ji dozdevali sumljivi. Pri aretaciji so dobili pri Klavsu okoli 113.000 Din Stražniki so ga izročili orožnikom: pa se je le orožnik Julio Bon tak izpozabil in poneveril od ukradenega denarja 5.657 Din, za kar se bo zagovarja! pred vojaškim sodiščem. Mesto kruha — 160J500 Din. Predsednik: »No, Klavs, sedaj pa le z resnico na dan. Ali »te krivi?« Klavs: »Kal bi ne bili Samo tako hudo ni Nlo! še danes ne vem. Se tem res toliko odnesel; Francki nisem vzel več kot 215 Din.« — Francka: »O ti grdavš, kako laže. Tako sramoto mi je naredil, saj bi bila kmalu jaz aretirana: ndaj pa hoče vedeti boli kot jaz, koliko denarja som imela !< Predsednik: »Kajne Klavs, talco dobrega kruha že zdarvnaj niste našli?« Obtoženec: »Ne, gospodje, res sem sf želel kruha. Tisto noč je lilo kot iz Scafa. Ves dan sem Iskal z enim dinarjem v žepu službo po Trbovljah. Pa se«n se s(>omroll, da je bito včasih flétrie pri Koibarfu v Zagorju, kjer sem služil Šel sera tja. V gostilni so piH in peli, a jaz sem gledal ta paradiž skozi okno in sklenil sem, da se tudi iaz najem na Korbaijev račun. Lačen sem bil, iskal sem predvsem kruha, našel pa samo denar.« Predsednik: »Ali ste bili s plenom zadovoljni?« Obtoženec: »Saj denarja nisem šteL Ko sean ga podedal, mi je zagomazelo po hrbtu ; toliko bankovcev je bilo. da sem se kar ustrašil!« Predsednik: »Ti revež ti, tega strahu bi se pač lahko odkri-žali; denar bi bili nesli nazaii, pa bi bilo dobro!« Obtoženec: »Tisto pa ne! Danilo se je že, nazadnje bi Hb še dobil po hrbtu. Če bi me presenetili, kdo bi verjel, da vračam ukradeni denar.« Predsednik: »Kaj pa kariovške gospodične, tiste, no, saj veste. Radodarne so bile kajne; vi pa še boli, saj ste bili bogat mož? Ena vam je še sliko poklonila.« Obdolženec: »Da, da, hm, minulo je!« Predsednik: »V Somboru so vas pa aretirali kajne?« Obdolženec: »I seveda, malo preveč veseli smo bili. Zavist, sama zavist! človek se ne sune pozabavati. Pri meni so našli še 113.495 Din, od tega denarja pa je potem vzel neki orožnik za nagrado 6.000 Din.« Državni pravdnik je pripomnil, da so hoteli radi te tatvme aretirati celo gerenta g. Korbarja in tudi natakarico Francko, češ. da sta vlom fingirala; a k sreči so prei našli Klavsa Predsednik: »Kie pa ie onih 45.000 Din. ki še manjkajo Ali ste vse zapravili?« Obdolženec: >Jaz sem porabil največ 4500 Din; kje je ostali denar, ne vem. Z babami ga tudi nisem zapravil; zapiti pa toliko nismo mogli Morda je žandar Ju 1 ček več veel?« Oerent g Korbar je izipovedal, da je bil nekdaj res obdolženec pri njem v službi. Hotel ga je spraviti na pravo pot, pa ni nič pomagalo, zato mu je dal brco. Natakarica Francka je potrdila, da je bi! kruh v gostilni pod predalom, kjer je bil njea denar in da Klavs gotovo ni iskal kruha, temveč le denar. Porotniki so edino vprašanje o krivdi soglasno potrdili. Franc Klavs je bi! nato cbsolen radi hudodelstva tatvine na 5 let težke ječe. Bil je s ka'znijo zadovoljen in je rekel, da se bo v kaznilnici Izučil za kroteča. Danes se vrši poroma razorava proti Ja-neaan Svetini radi uboja. Mali oglasi, kl slutijo * posredovalna to socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmsnjtl znesek Din 5*—. Ženitve. dopisovanje ter oglasi stroge trgovskega značaja, vsaka beseda Din I"—, NajmanJIl tititk Dia 19*—. Za legitimacije jfTTšnje slike najhitreje ra (otogTaf Pri mo- tif. tu lasi most 71 Galoše popravlja п»гза rulkanizacija Škafar, jubljana. Rimska oesta 11 12 Strojnika, ozir. gaterista iprejmejo takoj za Crao goro Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. 6087 premogovniku na Hrvaškem dobita službo rudarski poslovodja (Betriebsleiter) in rudarski jamomerec orvostojnik (Markseheide-Žteigerl Reflektanti podaniki SHS.i najmanj deset-lstno prakso naj Izvolijo poslati svoje ponndbe t čnrriculum vitae in zahtevkom plače na oglasni oddelek «Jntra» pod značko cRn.lnik mrkog ngljena». 6042 Mladenič 15—16 let star. zdrav, pri-in posten, dobi takoj :!nïho za lahko delo io pomoč v trgovini. Hran» In stanovanje v hiši ter za-fetaa mesečna plača 150 Din Samo fantje i dežele naj ee javijo na oglasni oMelek «Jntra» pod Šifro «Fant z deiele». 4848 Služlnčad kuharice, sobarice. natakarje. hišne itd dob» najtežje • 1 o i b o » Beogradu ako «e zelase » brrou Ekonomija. Beograd Vasina 11 4030 Dekle Sft-30 let staro, ki zna kuhati ln pospravljati sobe, sprejmem. Ponndbe i zahtevo plače ia • sliko na: Melanija Ivkovié. Novi Sad, Donavska ulica. 471Î Urarskega vajenca takoj sprejme D. Marinko, urar v Ljubljani, Florijan-» ia a lica 31. 5199 Snažilca jedilnega orodja takoj sprejme restavrater vast«aJt, hotel «Slon». Logar oženjen, mlajši, z večletno prakso želj službo preme-niti. Razume se na vzgojo fozdov, gozdnih vrtov (Liv) onndbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod Silro «Za-neeljiv», 4831 Pisarniški uradnik mnogoletni, sprejme [»opoldansko službo za računske, dopisne in sploh pisarniške posle. Naslov v oglasnem oddelkn ^Jutra». 4398 Absolventinja drž realke (matura) in trg. tečaja, išče primerno flnl-bo v Ljubljani Zmožna je strojepisja stenografije — slov., hrv. nemškega in nekaj angleškega jezika. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Ukrajlnka». 5213 Pletilji dobro Izurjeni, s stroji 9/80 in 8/50. iščeta delo na dom Oferte na oglasni oddelek «Jutra» pod «N. L. S.» 5319 Starega gdč. i osebno in točilno pravico ter obrtnim listom, USe primernega mesta. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Gostilna Ï0». 5220 Sodna dražba Kolinske vode ter parfumov onkurznega sklada E. Malhape se vrši diiï 24. februarja ob 2 uri popoldne v lokalu v Subičevi ulici št 3 (poleg policije). Prodaja be na drobno ter tudi v celoti Naprodaj so tudi razne steklenice, omare, stelaït itd. 5095 Avtobus 15 Ter petnajstsedežni. v najboljšem stanju in eleganten «Puch» tie VIII. limusine, šestse-dežni proda po dogovoru fco Postojna hotelir Fran Paternost v Postojni 4974 Novo spalnico masivno, politirano. prodam za S600 Din Naslov т ogl. oddelku «Jutra». 4756 Šofer za oeebni avto, samee, trezen in zanesljiv, išče slnž-bo. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Avto 4» 5204 ! Jamske gor. čevlje hlače, svlter In čepico — vse skorij novo, prodam 500 Din Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 5217 ▼ajena Ženska vsega dela, išče službo gospodinje, ali poleg nje. Ponudbe na oglasili oddelek «Jntra» pod Iifro «Pridna 43». 5188 Gospodarji gospodinje! Kadar potrebujeta kakega posla za hišna ali gospodinjska dela, obrnite se na «Poaelsko zvezo» v Ljubljani. Start trg 2. Za od-govor znamko. 1520 Šiviljo sprejmem za izdelovanje kravat. Naelov v oglasnem oddelku «Jntra». 6206 Potnika rorejmem za prodajo dobro idočib predmetov Lep postranski zaslužek. Naslov v oelasnem oddelka «Jutra». 5207 T premogovniku na Hrvatskem dobita službo rudarski poslovodja (Betriebsleiter) ln rudarski merilec prvostojnik (Markscheide* SieigerV Reflektanti. podaniki SHS z najmanj lOletno prakso naj izvolijo poslati svoje ponndbe s cnrrirulum vitae in zahtevano plačo na oelasni oddelek «Jutra» pod «Radnik mrkog ugljena» £042 Gospodična trgovsko naobražena, poltena. išče stalne slnžbe « trgovski bili kot prodajalka. Opravljala H tudi druga bitna dela. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Tiha In poltena». 5242 Vrtnarski pomočnik išče službo — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Cvetlice». 6067 Kuharica samostojna, starejla oseba, ki zna dobro ln varčno kuhati. Išče primerne službe, kjer U popoldne Hvala. — Težjih del ne sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra, pod «8amo mesto Ljubljana». 0 ~ Fant z dežele bi se rad učil ključavničarstva ali kaj «ličnega. Ore tndi za doljšo dobo z oskr. bo v hiSi (brez obleke). — Košir. Kamna gorica. Gorenjsko. 5243 Izurjeno frizerko kakor tudi brivsk. pomočnika ii je dobro izvežban v on-dnlaciji «prejme takoj аП »meje Janko Meznarič, Invec, Jesenice, Gorenjsko 5238 Autogen-varflec Wen ključavničar, voja-tfine prost. Išče kjerkoli službo Ponndbe na ogla» «H'Ielek «Jutra» pod šifro «Varilec». 5130 Hotelski portlr i manjem slovenščine, srbohrvaščine. nemščine, ita-lijan in malo francoščine, išie «lužho Zmožen kavcije Ponudbe ua podružnico •Jutra. » Celju pod značko «Portir». 5061 Vesten arhivar h 'pediter. vešč strojepisja in flrncih pisarniških poslov 1Ие slnžbe Naelov v oglas. ort trg 1 — Za odrov»? •»amko. I— Francoščino in matematiko poceni poučuje akademik. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 6212 Bukovih drv ca 10 vagonov proti takoj-Inji dol«vi iz postaje St Vid-Vižmarje prodam Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Drva». 5098 Drva brestove odpadke (odpadke od iage) dostavi)» Od parketov ter mehka drv» po nizki cent na dom parn» la» V 8caçuetti Ljuhlja «a gorenjskim kolodvo rom — Prt odvezmn večje množine znaten popust Zastonj niso nikjer stroji, toda zelo poceni pri L Rebolj kranju — Pogrezljivi * predali samo 29П9 Din krojaški in čevljarski po 281Ш Din. s pokrovom 2450. celo za 1800 Din že popot Doma nov stroj Jamstvo do 15 let. Pouk v vezenja brezplačen. 4560 Vino rizling, silvauec in trami-nec leta 1926.. portugalec ln rizling leta 1927 je naprodaj na graščini Impolca — pošta 8evnica. Dolenjsko. tstotam tudi naprodaj dohro ohranjen kosilnl stroj. 4847 Odrezkov lepenke v izmeri širine 8—14 cm in dolžine 40—60 cm prodam večjo količino po D:n 150 kg — Ugodno posebno za knjigoveze In čevljarje — Ponndbe na A Ropret kar-tonažna tovarna. Hengei 4861 Motor m k • - n» sirovo olje malo rabljen zaradi »tek tritiranj» obrata po nitki «m» proda U Motorno kolo Cokerell. lepa oblika in dober motor, ki vozi vse klance, poceni naprodaj v plinarni na Resljevi cesti. 4377 Mizo, 4 stole ln stoječe petrolejske svetilke prodam. Rimska cesta №. 10, pritličje, levo. 5196 Dvovprežno kočijo lepo in v prav dobrem stanju, prodam po nizki ceni. v zalogi Imam tudi vse v sedlarsko stroko spadajoče predmet« po najnižjih cenah Ivan Fiiee, sedlarski mojster. Novo mesto 31. 4471 Avto dvosedežen. v dobrem stanju, takse prost, prodam aH zamenjam za hmetjeke droge, event tudi za drva in drug les. Ponudbe ua podružntco «Jutra» v Celju pod «Avto 16.000» 6193 Janežičeve slovarje nem.-slov. in slov.-nem. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Rabljeni». 5222 Motor na sirovo olje, 14—20 HP, vzamem za 8 mesece v najem. event. kupim. — Ponudbe na: Josip Kranjc, tovarna olja v Varaždinu. 5194 Motorno kolo angleške znamke, s prikolico, malo rabljeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Motocikel». 5241 Trgovsko hišo veliko, e 5 ul lokali, uvozom. nad 60 opremljenimi sobami za hotel, kavarno, restavracijo in najrazličnejšim inventarjem, ki do-naša letno okoli 2,000.000 Din. ceno prodam Ponudbe je poslati na «Posrednik», agentura. Zagreb, lica 54. 4767 Hišo s 3 stanovanji in vrtom Ljubljani, zamenjam za hilo v Mariboru Ponudbe pod «Zamenjava 18» na oglasni oddelek «Jutra». 4809 5* gozdov 3 bukove in 2 smrekova, » skupni izmeri 30 johov. ležeči ob cesti. IMt ure od žel. postaje, prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra». 6210 Vilo tristanovanjsko, štiri sobno prosto, vrt. tSk tramvaj« proda za 280.000 Din «Posredovalec», Sv. Petra c. št. ia 6216 Parcelo 1000 m' pri Sv. Jožefu proda «Posredovalec», Sv. Petra cesta 18. 6216 Hrv. nar. nošo krasno vezeno, proda Vagina, Gradišče it. 8/В-П1 Ogleda ee med 11.—S uro. 5225 75gram. steklenic par tisoč komadov po nizki eeni naprodaj v slaščičarni Igriški ulici itev. 10. 5238 Posestvo v ravnini blizu železnice, do 50.000 Din vrednosti, poljem, gozdom in poelofv jem v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Točno plačilo». 6001 Sobo In kuhinjo zamenjam z enakim stanovanjem na Selo. Ulica na grad 5. 4935 Stanovanje v novi ali stari hlii. obstoječe iz 2—3 sob s priti-klinami išče za takoj ali pozneje, najkeeneje do t. maja maloštevilna trgovska družina Kdor bi tako stanovanje oddajal ali vedel za njega, naj javi to na oglasni oddelek «Jntra» pod Iifro «Dobrodošla nagrada» 50064 1—2 sobi s souporabo kuhinje ličefls za takoj — po možnosti v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zakonca» 4943 Opremljeno sobo oddam 2 osebama na Večni poti štev 17. Vpraiati od 2. ure naprej 5211 Fant »tir SS let, delaven, teli i dekletom v staro- sti tO let. Ponudbe na oeL oddelek «Jutra» pod liiro «Zvest mož». Lepo masko posodim. Naslov v oj oddelka «Jutra». Ti Novo mesto Zakaj molčiš? Ali se Ti je kaj zgodilo? Ne pusti ne v "tako obupni negotovosti. Piši «li pridi sama. 800/a Odmev se vraia — sprejmi. 5340 Lastnik) gramofonov! Prinesite takoj Val pokvarjen aparat nam v popravo. Vsako popravilo se izvrii strokovno natančno ia poceni Imamo tndi vse nadomestne dele vedno v zalogi A Rasberger. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 5 4678 ZL3 Sobo oddam gospodu- Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 5195 2 opremljeni sobi lepi, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v pritličju oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 5221 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospoda. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6223 Lovski pes ptiSar, derby-kandidat, ru-jave barve, kratke dlake, 9 mesecev star, nepokvarjen, tz Nemčije importiran. s prvovrstnimi p redniki -(Lydia Helgenbrflcken-Lamp П. Gaisberg). ugodno proda Janko Bizjak, lovec — Krško. 4895 Sobo oddam gospodu. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». Stanovanje 1—2 sob ш kuhinje rabim za takoj Ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod litro «Takoj 37». 6016 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin iš&em za takoj ali pozneje kjerkoli v Šiški, najraje za Bežigradom. — Družina je majhna in mirna Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Suho stanovanje». Avto «Fiat» lestsedežen, ugodno naprodaj v garaži Florjančič. Karlovska cesta. 6235 «Express» stroj popolnoma nov, Se ne rab-iien. za kuhanje kave in taja. takoj proda delika-tesa Krak. Dunajska cesta. 5246 Dražba kmetijskih strojev, gospodarskega orodja Itd. Dne 23. februarja 1927 ob 2. uri popoldne bo na Martinovi eeeti 2 in z nadaljevanjem na Ahacljevi cesti št. tO na javni dražbi prodanih večje število kmetijskih strojev in gospodarskega orodja, pisalni «troj in druga oprava. Kupci se vabijo. 5236 Medu trčenega, svetle» spomladanskega. cvetličnega, pro dam 3 dele po 5Л kg Cen: na debelo po 23 Din — na drobno 25 Din za kg fco. postaja Dobrepolje. — Po polti poliljam doze po 4 kg za ceno 113 Din Poštnino Slača kupec Jan Meglen, ehelar v Potiskavcu po-Ita Stroge, Dolenjsko 6050 Sladko seno lo nekaj otavt proda Vo-duiek. Rožna dolina 4990 Vsakovrstno zlato «ai«i» oo nalvitlih -en.t Cerne — luvelir LJubljana Wollova alte» « 88 Več divjih kostanjev za presaditi k n p i Ivan Rahne, Selo-Moete. 5104 Kovlnast reservoir za hltni vodovod, z 1000 do 1200 litr prostortne. kepi A Ropret. kartonatna tovarna. Mengeš 4862 Stružnico «Leit«plndel Dr*hl>ank» — majhno, ne nad I m stružne dolžine, knpim po ogrod-ni ceni Ponndbe na oirlas oddelek «Jntra» pod šifro «Stražnica». 4906 Pozor! Pozor! Preprodajalci! Knpim o T4kAvr*tns hlode, trame, deske, železn prage, drv« ta knrjavo. hakovo о-тТ 1 e - koruzo, žito otrobe, tlžal Itd in prodamo umetna molila, semen» modro •alleo. žveplo, seno Itd Kmet1J«ko-trffov»ko društvo Tria««, Raffiner!» 4. UM Hišo v Zagrebu v sredini mesta, Stirinadstr. zamenjam z velikim posestvom v Sloveniji Ista je zelo rentabilna Pogoji po dogovoru Ponndbe poslati na agencijo «Posrednik» v Zagreba, Шса 54. 4766 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo is posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4989 Lokal v sredini mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku «Jntra» 5106 Lep lokal ob Aleksandrovi cesti odda takoj po znižani najemnini Pokojninski zavod v Ljab. ljani. 5083 Čevljarstvo dobro uvedeno, s potrebnimi stroji in preko 100 pe. rov kopit radi bolezni od-dam pod ngodnimi pogoji takoj v najem Naslov pri Stanovanje 4 sob, sobice, kuhinje, kopalnice in vseh pritiklin oddam takoj celo ali deljeno. Naslov v oddelku «Jutra». Prazno sobo separirano. veliko in irai, no, v centra mesta, t električno razevetljavo oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 5224 podružnici «Jutra» riboru. 6188 Brlvulca brez konkurence, primerna za početnika, naprodaj — Cenjene ponudbe na oglas oddelek «Jutra, pod iifro «Večji trg» Priložite znsm-ko za odgovor. 4998 Trgovino z delikatesnim blagom in vinotoč, dobro vpeljano v centru mesta, s vsem inventarjem in zalogo, pripravno tudi za spererijo — radi bolezni ugodno prodam. Naslov » oglasnem: oddelka «Jatra». «»7 Trgovino manjšo, dobro idočo in že več let obstoječo, z mešan blagom, v lepem industrij krajo oddam v najem za več let. Trgovina je pripravna za samca ter «t odda vsled Izselitve Stanovanje v hiši Prevzeti se mora vsa. ne velika za'oga proti takojšnjemu plačila Ponudba n« ogla», oddelek «Jutra» pod značko «Hgod-na prilika». 5247 Sobo oddam za !50 Din Naslov v ogjae. oddelka «Jatra». 6162 Lepo stanovanje pritlično, v bližini «Zvezde» zamenjam za enako v I ali II nadstropju Pismene ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šifro «Zamenjava stanovanja» 6070 . Majhno sobico z električno razsvetljavo t»koJ oddam. Nas'ov pove oghad oddelek «Jutra» 6051 Opremljeno sobo z vhodom iz stopnic oddam go«podu s brano 8i№. N««lov v oglu od-- - " «18 Sobo ln kuhinjo zamenjam z enakim stanovanjem na Selu. Ulica na grad 5. 4936 Opremljeno sobo v centru, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom ter zajtrkom is po strežbo oddam 2 gospodoma ali zakoncema brez otrok Naslov t oglasnem oddelka «Jutra». f 2 gospoda sprejmem s 1 marcem veliko sobo s posebnim vhodom in elektritčDO razsvetljavo. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 5245 Stanovanje < S sobami, kuhinjo in obsežnim vrtom oddam s t marcem Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 5244 Družabnlco ( kapitalom od 100 000 Dta naprej sprejme gospa dobičkanosno podjetje brez konkurence Za kapital jamčim. Gospodične ali vdove imajo prednost Ponudbe ua oglasni oddelek «Jutra» pod znatko «Dobro podjetje». 4478 Ironija usode redko zbliža srca vredna drug drugega. Gospodične iz mesta ln detele od 25 do 30, odnosno »d 20—M let, ki ne telite vreči svoje dote v vodo, vrtite predsodke in se javite pozivu — Korektna uradnika Generalne direkcije železnic Vm poživljata. Ponudbe • fotografijo na oglasni oddelek «Jutra» pod znamko «Kaj srečo» In «Kljnhnj usodi» Diskretnost zajaaieaa Doberman čistokrven, z rodovnikom, zelo dober čuvaj, naprodaj Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 6 Konja Jahača višjega — brezhibnega in vjahanega ter mirnega kupim. Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod iifro «Konj jahač». 6201 Dvokolesa tpravlja najbolje, najhitre-Florjančič. rs Nanti najceneje nnska ulica 8. Pozorl Pozor) Dramatična društva izšla )e «ilustrirana lep» maska» Učna metod» na podlagi številnih «lik tn skic v naravnih barvah ter izde lava umetnih brad brk in nosov Nabavi naj jo vsak oder tn vsak tffrtlee Cena 40 Din Naroča se: E Na Vrtnarja dobro izvežbanega v sadje-reji tn splolnem vrtnarstvo sprejmem v službo Event. oddam vrt t cvetličnjakom in gorkimi gredami v najem pod zelo ngodnimi pogoji. Ponodb» na oglasni oddelek «Jutra» pod «Samostojen vrtnar». 4635 Pletenje vsakovrstno sprejemam na dom. Naslov v oglasnem oddelkn «Jatra». 6066 Največj] zaslužek minimalno 3000—8000 Din in še več mesečno se nudi dobro organizatorlčno sposobnim osebam (tudi trgovcem itd.) pri prodaji naj novejiega gasilnega preparata Kapital ni potreben. Ponndbe na oglas oddelek «Jatra» pod Iifro «Novost» 4846 Več lepih mask posodim Kaaior: Židovska ulica SOL 5229 Gospoda Id bi me privatno poučeval ▼ plesa, istem za takoj. — Ponudbe na ogla«, oddelek «Jatra» pod «Takoj 98». 6198 Damsko masko posodim. Ramska oeeta 10, pritličje, levo- 5197 Stavbeniki; Prepisovanje (razmnoževanje) proračunov, ofertov Itd. ne pisalnem stroju sprejema na dom strokovnjak z dolgoletno stavbno prakso. Ponudbe pod Iifro «Vzorno in točno» na podružnico «Jutra» ▼ Celju. 5192 Razglas. V sredo, dne 23. lebroarja 11. ob 10. uri dopoldne se bo prodalo na javni dražbi v skladišču Ljubijana-glavni kolodvor 1 vagon (14.730 kg) krompirja. Skladiščno vodstvo Ljub Jana si. koL Najboljši prihranek zdravja ta denarja je. 6e ti nabavite pri meni ne-premoiljiro obutev za turi tte, lovce Ia delavce. _ Naročila sprejemam po meri ali po vposlanem odtisa stopal. Izdelujem vse vrste po konkurenčnih cenah, ta molke S30-S30 Dta - pri večjem naročilu popust. — AdolI Klubička, mehanična delavnica obutev v Mariboru, Vrtna ulioa 8. 5186 Otroka vzamem v dobro oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 5189 i O K A L V Prešernovi ulici se da s 1. maiem v naiem Reflektant r.a. Se ? glase v odv ali od 15. do l*. ur-, ai nai vlože p smene po ponndbe Г" MIROSLAV ŠEMt FRANCKA ŠbME roj. BIZOVIČAR poročena Ljubljana, dne 20. februar/a 1927. Izvoz južnega sadia Limone po zaboju........ Dta IIU.-— Pomaranče po zaboju........I) a 160--» Pomaranča na kg Din 375 do 8 85 Čebulo zdravo na kg 2 75 do 285 kakor vse ostalo južno sadje nod'« po najn žiih dnevnih cenah GJURO ENGELHARDT, SaSak. Zahtevajte cenike. 67 a HAJKO DEV iimnozdravnlk. V AND A DEV- ANDOUSEK učiteljica poročena LJUBLJANA, dne 20. februarja 1927. U M0N0GRAMI za perilo, robce ln snknje se vežejo najceneje pri TONI JAGER Ljubljana — Dvorni trg štev. 1. po Sootioveni dnevniku in drugth virih pnredi> Pavel Kuna-ver, je izšla in se dobi v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani Prešernove uika 54 Nasproti glav. poète . BroSitana knjiga: stane 3b - Din. ve-: za na 44 — Din : f>o posti 3-— Din več Najdebelejša dama postane vitka — če hoče: uspeh viden že v par dneh Го dosežete t uporabo an gleikega radioaktivnega pre parata «SAM08» - čudo ki daje moderno ravno li nijol Ilspeti zajamčen sicer povrnemo denar Cena za vojčkn fraako 85 Din — Uporaba zananja. navodilo priloženo - NaroČila n» naslov «Sanitaria». Crikve. niča. Primerja 4149 Avtotakso Išče večja tvrdka za stalno potovanje po Sloveniji V poštev pridejo le isti. ki imajo trpežen voz, sposoben aa daljše vožnje. V ponndbe je navesti zahtevek od km. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jatra» pod «Avtotaksa». 497S Več gospodov sprejmem n» dohro domačo hrano Naslov * oglasnem oddelka «Jutra». 4804 Na drobno! Na debele! Slaparji! Ob priliki iplavarjenja opozarjam cenj gospodarje, da dobijo dohro vino od 4 Din naprej pri A Zavolov-lek, Dnbravčak, Hrvatsko. 5227 Postranski zaslužek mesečno 2000 Din nndim vtem. kateri želijo izboljšati tvojo eksistenco. P», nndbe Je poslati s prilogo t Din v znank »h ta tiskovine na oglasni oddelek «Jatra» pod značko «Zksl-8000». 6П0 Izurjena šivilja za perilo in obleke gre Dvat na dom Naelov pava egfctnl oddelek «Jntra». 1696 Zdravje je prava sreča družine, ako pa b očete da bo stalna je treba misliti kako boste nadomestili Vaše sile. koncentrirani produkt hranilnih snovi mleka, iajec m kakava je pravi blagoi za vse: za očeta, katerega krepi in ja& pri delu tn v pisarni, za mater katen množi sile ; potrebno je za hišo za dete, kateremu zagotovi najbol|ši raz-vitek in ga ojači . Ceflrji Din 10 14. 2*—. Pralni popleni Dn 36 40 48— Razno žensko blago Din 9, 12, X Volneni kovttkot kangam D n 145 do tfS. Pase A. D., Beograd. л>20 MestJ pogreoni zavod v Lj jblja.u ki trpe na tžkem dihamu in duSltv. (>a se zbog lega počutijo slabotne m ne morejo spati, dobe Drzo in lahko dihanje brez dušitvt. ako upotrebljajo ASTMOL BRONHIJAL CIGARETE k vrlo brzo razkrajajo slez in poma цајо, da se pravi no d ha, a vsled ttga se огеампет popravija in prifa.a v normalno zdra o -»tanje. — P i nakupu /.ahtevajte znamko . ASTMOL*. Dobiva se po lekarnhh 2 Priznano najboljši ln najcenejši SO Izdelki 115; Celjske tovarne keksov w Celju. Brezkonkurenčne cene in solidna postrežba Parna pekarna in tovarna keksov Jos. Kirbisch, Celje. najugodnejši kupčijski trg v Evropi ! Pomladanski velesejem od 6. do 12. marca 1927. LbOO blagovnih skupin iz vseh strok. Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekte od častnega zastopstva STEGU in DRUGI, Ljubljana, Gledališka ulic* - Tel. 925. Zahvala. V naši težki bolesti vsled nenadne izgube našega srčno ljubljenega, predobrega soproga, očeta, brata, zeta in svaka, gospoda Ph. Mr. Franceta Bizovičar ja smo orejeli mnogo izrednih dokazov iskrenega sočutja, kar n?m lajša našo neUmerno ?alost — Za io toažbo izrekamo našo iskteno, globoko zahvalo vsem drag m sorodnikom, prijateljem m znancem. Ziasti izrekamo zahvalo vojaški oblasti za častno sirems'vo gg kolegom pokonka, Narodni čtairvci v Spodnji Šiški za gani ive žalostlnke. prosto/ gasilnemu društvu v Spod. Š ški, da ovnlcem kasnega cvptja in vsem ostalim Ki so ga spiemli v tako častnem in obilnem številu na nitgovi zaanji peti. Maši zadunci se bosta darovali v siedo, dne 23. t m. ob es. z u ira j v župni cerkvi v Sjod. Šiški in v soboto, one 26. t m. ob 9. uri zjutraj \ frančiškanski cerkvi v Ljubljani 264 V Ljubljani, dne 21. februarja 1927. Žalujoči ostali. ■I 2651 Hotel v Primoriu ali večiem mestu Jugot levile v nakup se i Ker biva kupec v inozemstvu se prosi za ponudbe s prilož tvijo slike in natančnim opisom, navedbo približne teb litete in skrajne cene. — Ponudbe na up avo Jutra pod šifro „Hotel". Slika se takoj po vpogledu vrne. Globoko žalostni naznanjamo, da je umrl naš iskreno* ljubljeni, dobri papa, gospod Urban Zupanec posestnik in upravni svetnik Ljublj. kreditne banke, Dragega pokojnika položimo v rodbinsko grobnico k Sv. Križu. Pogreb se vrši v torek dne 22. t. m. ob Vè 3. uri popoldne iz Križevniške ulice št. 8. Sv. maše zadušnice se berejo v sredo 23. t. m. ob 8. uri zjutraj v Križankah. Ljubljana, dne 21. februarja 1927. Ana Zupanec roj. Branke, soproga Anica Sodnik, Pro!. Alojzij Sodnik, dr. Alma Sodnik, dentist Ernest Koder, Elka Koder, Josip Sodnik, uradnik hčere Trbov. prem. družbe Ana Mana Sodnik, ïeti< vnukinja Kdor oglašuje, ta napreduje! t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da je naš liubtjeni soprog, oče, brat,-stric, gospod Metod Kažič dne 20. februarja t. L ob 4. uri popoldne preminul. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 22. L m. ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti. Celovška cesta št. 67. na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. februarja 1927. Franja Kačič, soproga. Metod. MIlan in Milka, otroci. + Javljamo tužno vest, da je včeraj preminul član upravnega sveta našega zavoda, gospod Urban Zupanec zasebnik v Ljubljani. Blagemu pokojniku, ki si je kot soustanovitelj in mnogoletni upravni svetnik našega zavoda pridobil nepozabnih zaslug, ohranili bomo hvaležen in časten spomin. V Ljubljani, dne 21, februarja 1927. Uprava Ljubljanske kreditne banke.