Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XII.
Ljubljani v sredo 20. septembra 1854.
ÍAst 75
Nasadba hitro rastečega gojzdnega drevja

(Konec.)
Gospodarske skušiye
Zarujavelo senó.
$
Akoravno pa akacia hitro raste, je njeni lés vendar prav terd in težek; rumen je in tamnožilast;
Stara reč je že, da vdeželah, kjer živinoreja
venuar prav icru 111 lezen; rumen je 111 lamiioaiiasi-, na visoki stopnji stojí, kakor v Svajci, Holandii, je gost, se dá dobro skobljati in krasno gladiti. na Angleškerii in po več dolinah Salcburškega s tako
Vse to so lastnosti. ktere era mizarjem in strugar- imenovanim zarujavelim senom (Braunheu) živino
jem prav vgodnega storé. Tudi za stavbě je pri- kerinijo. Napravljajo pa to seno tako, da nakošeno
kladen, ker dřevo
precej mocno zřaste.
zjedi
. npi
mervo ali travo, do k 1er ni se popolnoma suha,
njenih amerikanskih deržavah rabijo ga za razné ali v velike kopice terdo natlačijo ali pa tudi v pro
ste senike spravijo. Posebno poslednji čas so jéli
delà
pri
izdelovanju Jadij; tudi, ker zlo nerad

gnjije
vodi
?
v, za temeljne kole in za ograje. posebno v Angličani na to vižo si seno napravljati, in zdej že tukaj ostaja 30 in več let zdrav in krepak. *tri leta ravnajo tudi tako s senom v Laxenburg-u,
Jako dober je ta les tudi za kurjavo.
To drevó poganja ob enem mnogo véj in ogrank. Popraševal sem za to, in povedal mi je nek gojzdnar,
da na Francoskem take močne veje že davno rabijo
za tertne kole. V ta namen odsekajo akacie vsako 3. leto tikomatál. Ako se višje
odčesnejo, dobi
se
po 18 letih strom, iz kterega se dajo 9 do 10 pal cov široke dile izžagati; pro t je, ki ostane poodče snjenji, so za kurjavo dobre derva. Protje (in les) akacijno gori in greje pa bolje, ko bukovina. Les dajè nagel in velik ogenj in terpečo žerjavico. Listje ker se ga ne dotaknejo merčesi, je prijetna klajá
?
ZlVilll.
Semena in sadeža tega prekoristnega drevja je lahko in povsod dobiti. Pri reji je pa treba gle dati na dvé reci. Pervič, ker to drevo mnogo
pokrajnih ogrank poganja
?
9
se
morajo te tri
do
štirikrat poleti odrezati, in le ma j h en veráec pu stiti, sicer bi stranske ogranke overale drevesu kviško rasti roko
?
kakor kopinje
potem bolj na ši
?
to bi —
kakor na visoko poganjalo.
Drugič; kodar akacia stojí, tam se dá težko več iztrebiti. Ker njene korenine nikoli ne pogi nejo, vedno poganjajo novo mladičje. Torej se mora knietovavcom s vet o vati
5
da
akacie^na treh kra
jih takole odločili: na enem mestu naj bi pustili
visoke
5
da bi od njih dobili les za bruna, tramove.
dile in v prihodnje tudi derva za kurjavo; na dru gem kraji naj bi redili akacie za sekati, da bi imeli plotně kole, tike itd.; na tretjem kraji bi utegnili napraviti sadišče takih drevesic, ktere bi na kore nini sekali, ter za dervarenje rabili.
Tudi obroče za sode dajo akacie. Treba je kakor hitro so posekane, razcepiti jih
P*,l I I ■	II
v malo dneh se tako utverdili vec ne monli.
?
da
, ker jih razklati
Prav hitro se
napravij
V •
c e iz akacij
kmalo dajo zabrano poljem in dvoriščem; vendar živi plotovi iz belega gloga boljši.
m
Cvetj
in
Zel
dá sušiti in
kor ja vejic dasta tudi zdravila
Vf	a	•	* m	m -m	m
listje je pa živini prijetna klaja za zimsko kermo hraniti
3
tud
se
ga nakosé na senožetih cesarjevih. Ker se je po teh skušnjah poterdilo, da tako seno je wliko teč niše za živino , so začeli preteklo leto tudi tako ž njim ravnati v kobilstvih na Českem in na Ogerskem. Y Laxenburg-u so seno po navadi pokosili in ko je na pol suho bilo, so ga v velike, spodej širje zgo rej ožje kopice Q)o 500 centov v eno kopico) zlo žiii in terdo pohodili in natlačili, čez kopico pa iz slame streho napravili. Naj vec je pri tem delu na tem ležeče, da se merva ob prave m času
da
i še premokra pa tudi ne že preveč suha, v kopice spravi. To pa se dá le po s kušnji na učiti. Tako na pol suho seno se v kopicah močno sogreje in tako rekoč zavrè, kar v velicih kupih več mescov terpí. Tako seno se spremení v rujavo terdljato klajo, ki diši kakor kruh; konji ga raji jedu kakor navadno mervo ali travo, ker je boljega duha in okusa. Ker se je zarujavelo seno tako do bro poterdilo, se bo poskuševala ta naprava še dalje, da se do dobrega zvé : za koliko prekosi seno navadno.	,
Mazila zoper gosence na drevji.
zboru vertnarske družbe v Bonu na Pru skem je grajšak Moll naznanil, da z naj večjim pridom že veliko let gosence s sledečim mazilom z drevčs odganja: za mlajše veje napravi mazilo iz
v
3
kolomaza (šmira) in
o
(zajfe)
3
• v
černega mjila

za deblo in močnejse veje pa
i
3
pre
mogovega katrána in
o
3
černega mjila. Yrsaka
zmes se posebej v pripravni posodi (v kakem sodcu)
s toplo vodo tako dolgo preinešuje, da je vse skup kakor černkasta barva, s ktero, kakor z zidarskim
čopičem zidovje, se potem je mož, da tudi zajec se ne nega drevja, zato, ker mu smerdi.
drevje namaže. Rekel dotakne tako namaza
Brezovo seme.
Kadar brez je dozori, se take vejice, ki imajo več semena, skerbno odrežejo in v majhne rahle butarce zvežejo in cez late na suhih in zračnih
pôdih obesijo. Seme se še le spomladi ravno pred setvijo osmuče, kolikor se ga potřebuje; skoz leta se dobro rodovitno ohrani.
Kako stoji z letošnjim hmeljem.
Hmelj v Sácu na Českem in v okolici nje
govi obeta
pićlo polovico navadnega pridelka;
suši«.
ker mu dežj a manjka, pa ga morebiti se toliko ne na prodaj, bo.
Posušenoga z vez ej o v velike sveske iu ga peljejo
Au s i ga bo celo malo; večidel čern je in
Ker so „Novice" že v listih
81. in 83. lanskega
poln merčesa; se tretjine bi ga ne bilo, če bi bilo leta zgodovino tobaka popisale io so povedale
tudi o pravém času deževalo. Kakošna bo cenače- svoje dni že doživel, omenimo, končaje ta sostavek skega hmelja se ne more za gotovo povedati.
kaj je
9
le
Ce
še to
kako čudna je veodar človeška narava! Korist
OIVU^l* Iliui/iji* «V liv UIVIV/ MA l*	V/Uttll. V C« OO IU ,	VUUU» JO VClidai I/IUVOSAB ua
novega parskega ne bo, bo češki drag, ker saškega nega tobakovega sorodnika — krompir
V	I •	I	1	ť • •	1	Vf	w M ~ ,	m	_	_	_	___ .
so mogle
ze zdej na pol dražji derzé (po 545/6 tolarjev vlade svojim narodom posiliti, tobak pa se je vsím za
cent). Tudi v Ausi se ga prodá, kolikor ga le prekam vkljub tako deleč in hitro razširil imajo; en sam tergovec na Nemškem ga je kupil škoduje kakor kořisti.	jJW
9
ceravno vec
300 centov, po 5<í tolarjev cent. Jez sem posest nike hmeljnjakov že večkrat opominjal, kako dobro to hmelju tekne in kako zlo povikša vrednost nje
, ako se hmelj brez perja in štibel obéra.
Slovstvine reči

V
ovo
Nancy-u ga bojo komaj četerti del od navadnega
Se nekaj od doveršivnih glagolov.
Dva gospoda sta zaporedoma v „Novícah" svoja
Na Angleškem mu je slabo vreme zlo mnenje o doveršivnih in nedoveršivnih glagolov izverstno
přidělali.
škodovalo; 30 let že ne pomnijo tako slabega pri- naznanila, pa vendar pravda ni še končana, ker ništa
Na Štajarskem ga letos skor nič ne bo; še edinih misel; torej morebiti ne bo od več, čese ta reč
delka.
le na zgornjem Štajarju lepo stoji, pa škoda ga le malo imajo
9
da
Tobak.
(Dalje in konec.)
se bolj natanko presodi.
Glagole same na sebi pa pomen sedanjega časa v naznanivnem naklonu sta že preiskala. Toliko je ža gotovo, da z nedoverš. gl. terpežno, z doverš. pa doveršeno djanje naznanujemo, in pa to je tudi žo
Iz tega, da tobak v vroči Ameriki in sicer na znano, da priprosti Slovenci le nektere glagole v nazn.
otocih n&j lepše raste, se vidi, da mu toplo in otočno nak. sed. c. rabijo, n. pr. zahvalim, povabim, za obuebje naj bolj tekne. Zato ga morajo tudi pri nas, ako rotim, obljubim, sepriklonem itd., druge pa
pa
hočejo dobrega prirediti,'v zavetje in vendar tako sa- te tudi, ki sem jih ravno imenoval, toda v malo dru
Vetrovi mu ne denejo gačnem pomenu kakor zgorej (česar se lahko vsak pre
če jih dobro primeri in presodi) le v pogojnem
diti, da še dosti solnca dobiva.
priča

9
dobro, zato so «vetovali polje z germovjem obdajati. Lahko bi se v ta namen murve saditi mogle. Ilovnata, velivnem, nedoločivnem naklonu sed. č. in pa v vsih na-apnéna in laporjeva zemlja mu je naj Ijubša, toda v klonih přetekl, in prihodn. č. — Pravda se je vnela le vsaki zemlji druge vlastnosti dobi. Korenje rastlino redi.
zastran pervih, ker so jih jeli eni z nedoveršivnimi
Kakor se korenje razvijati zamore, tako tudi večidel zamenjevati, in hočejo, da bi se sploh to storilo.
■■■■■■■■■■H Porastima zřaste. V lahki, čisti in vlažni zemlji korenje	glejmo, ali s sed. č. nedo verši vnih gl. res ravno to lahko na vse kraje poganja. Tako se bode tudi listje	naznanujemo, kar s sedajnim časom doveršivnih lahko razvijalo, bo tanko in lepe barvě. V mastni in	pervega spola.
gosti zemlji ostane koreuje kratko in tudi listje je majhno	Kadar nas kdo vpraša: kaj počnemo? mu od-
inastno in debelo. Sicer je tudi še gledati na druge govorimo, da, n. pr., mislimo, premišljujemo, dvomimo,
rudninske dele, kteri se v zemlji nahajajo. Kjer je mnogo govorimo, pripovedujemo, delamo, igramo itd. Clovek je
torej tako rekoč
■	•> ^^m	pp	ppp	v appp # p
alúaa in kalia, raste težek tobak, tako tudi, če se njiva
Lahek raste v peščeni zemlji, v
gospodar svojih dušnih in telesnih
moči
z govedjekom
guoji
oziraje se na te
moči
9
ktere res ravno takrat nekaj
kteri je manj kalia, zato tudi v s konjekom gnojeni. počnejo, ne more drugači odgovoriti, kakor z nedover
Tobakorejec ima tedaj najprej svoje polje poznati in le sivnimi
9
to je
9
terpežnimi gl. v sedajnem času.
pripravne sorte va-nj saditi ali pa za potreben gnoj
akerbeti.
Tobakorejec ima mnogo opravil. Najprej je za
Kaj pa z doveršivni m i gl., ki jih po navadi
rabimo, naznanujemo?
Pomislimo malo, ali mar res
naše
dušne ali pa telesue
moči
takrat to počnejo
9
kar
dobro seme skerbeti. Staro seme ne kali, ker ga je besede pomenijo, kadar pravimo: vas pošljem k svojemu zrak ali prav za prav kislec v zraku spridil. Boljše je, prijatlu..., zahvalim te, brate, da .
izrocim
to
če je pod vodo shranjeno bilo, ker tako zrak do njega
in to
* #

povabim vas v gostje
9
zarotím te itd.
ne more. Prej ko ga seje, dene naj ga v mlačno vodo, Kadar koga vab imo, mu rečemo: „pridi k nam v gostje, da se malo zmehča. Potem ga spet posuši in vseje. Do- v nedeljo bo somenj pri nas" itd.; kadar komu kaj iz-bro je seme s pepelom ali peskom zmešati, da se ne ročamo, mu pravimo: „na, prijate! to le, varuj da
vseje pregosto in da sadike svobodnejše rasti zamorejo kdo ne vzame itd. Kadar komu hvalo dajemo
9
Ker je tobak toplih krajev plod, se morajo sadike po- jo dajemo z besedami:
99B°S
ti poverni tvoj dar
9
mu bom
sebno mraza in hudih vetrov zavarovati. Treba jim je	pa molil za-te" itd. aii pa mu v djanji hvaležnost ska-
pridno prilivati in jih o pravém času pokrivati. Že so sadike	zujemo. (Če nas v takih zadevah kdo vpraša: kaj da
lepo zrasle in o začetku junija jamejo jih na polje pre-	delamo? mu tudi vselej odgovorimo, da rabimo, iz eajati.
manj dva čevlja mora sadika od sadike stati
Tudi tù je gledati, da ne stoje pretesno, naj rocamo, zahvalujemo itd., ker tedaj zares svoje
hočeš misli delà naznanimo). Besede „povabim, izročim,
V
ce
lepega perja dobiti.
Ako je suho vreme, je tudi še zdaj
zahvalim" in vse druge enake pa le vse to govorjenje
jim prilivati treba. Sadike rastejo veselo, pa tudi mnogo	ah djanje skupno in doveršeno v sebi zapopadejo, in do-
plevela med njimi, kterega je izčupati treba. Potem	veršeno povabilo, izročitev, zahvalo itd. namestijo in iz-
mora še matika na polje in na slednje tudi roka lepo	rečejo, nikakor pa ne naznanujejo, kaj imamo v rokah
okoli stébla parst nakupljati. V kratkem izganja cvetje.	ali pa na mislih, in takrat, ko jih izrečemo
Ali tobakorejec hoče le listje dobiti, zato cvetje odlomi,	kakoršní zvezi z
i
niso v ni
našim
dušnim ali pa teles
da listje več živeža dobi.
Tudi vejice, ktere med ste- • nim djanjem, ampak le „z voljo
C6
In ko bi nas kdo
blom in listjem poganjajo, je treba odtergovati. Konca julija začenjajo listje pobirati, najprej spodnje, o sredi augusta pa tudi že zverhnje. Listje se na niti naniza in v
u
Slovenske sostavljavne vezi so trojne: „pa, ino, in paw. Priprosti ljudje rabijo zdaj to zdaj uno . kakor narava misli
pokritih, vetra zavarovanih krajih
zalitćva
9
obesi
9
da se počasi
9
ne pa brez razlocka
tudi nasprotistavljavne
99
ali«,
r>
ali
pa
# 9
z mir ej
«
le
r>
in

Primeri
Pis.
299
tađaj hitro ostavil pa vprašal, kaj da delamo, ali kaj namesti „zapoveduje". „Kdo priđe? (war ko m rat)" da mislimo, bi ostermeli in ma gotovo na ravnost odgo- pridejo", namesti -kdo —A9Cl	""ÍAÍ{
vorili
9
»
da nič.
Iz tega meoim, da lahko vsak spozna,
»
»
ffré?" „oče
(Konec sledí.)
oce
grejo
da „vabim" pa „povabim
«
9
„izrocam
a
pa
* «
»
izrocim
a
itd.
m vse eno
5
in da ta, ki pravi „vabim" ne govori res
Kratkočasnica

nice, če ne vabi tako, kakor smo zgorej vidiii, da se
V
CO
vabi, in kdor pravi „izročam, zahvalujem" tudi ne, ne izroča in ne zahvalaje tako, kakor smo zgorej vidiii da se izroča, zahvalaje itd. Kdor pa pravi „povabim
y
9
izrocim, zahvalim", resnico govori, ker v tistem hipa, ko
zahvali
>
te besede izgovori, tadi zares povabi, izroci,
Neki kmet na Tirolih je slisal večkrat pripovedovati od neznane hitrosti telegrafa. Eakrat ma piše sin njegov, ki je bil v šolah en dan deleč, in ga prosi za nove skornjice, kor edine, ki jih ima, so že tako ster-
, da si skor ne apa iz hise, in kadar nove prejme
y
saj ravno izreka teh besedi doverseno djanje namestuje in ga tudi namesti. Da se je tudi kdaj enako govorilo v naših krajih, nam spričujejo frižinski ulomki: úlomek III. v. 1. stojí v tem pomena: Jaz se zaglagolu ... v.60.: Tebej, bože milosti vij, porûcû vsamoja
gane
pise očetu, bo poslal stare poddelati koj domií. Oče

9
ki
je sina rad imel, ma dá berž nove skornjice narediti, iu ker je telegraf ravno blizo vasi bil, misli sina močno razveseliti, da ma jih po naj hitrejši poti — po telegrafa
posije.
Nabase tedaj skornjice, gré ž njimi do te
slovesa. Že sama ta dva izgleda nam večspricata, kakor
legrafa
y
in saboj govoreč jih obesi s pomoćjo dolzega
kola na drat
ces
pa vsi prestavki greskega sv. pisma
y
ko
da pojdejo berž v mestice, kjer sin prav res vse- štadira. To storivši gré v bližojo gostivnićo in pije poliček vina. Neki popoten ksel, ki je za germom počival
lej v tem pomenu nedoverš. glagole imeli, poderejo. Kdo
tedaj bolj prav govori, ta kdor pravi „povabim" ali uni kdor jn Vfle to v|đil in'siisal, izuje, ko kmet v gostivnićo odide
pravi
99
vabim" itd.
priprosti ali preučeni Slovenec?
Nikar torej ne grajajmo sami sebe, ko smo
y
kar
to zadene, bolj doslednji in natanki, kakor dragi narodi, naj si bodo že Slovaoi ali Nemci ali Latinci ali Greki, temveč raji mi une milovajmo, ker ravno tega prav umevno ne govoré. Tode Nemcom pa Latincom pa Gre-kom se že ni čuditi, ker imajo blizo njih glagoli v na-
9
svoje stergane skornjice, gré do telegrafa, v vzame one doli, obesi svoje gori — in gré svojo pot. Cez pol ure pride oče iz gostivnice in domu gredé zagleda stare skornjice na dratu. „Date šmentaj! so že stare skornjice
mojega Franceta tukaj!" — zakřičí na včs glas; „slisal sem scer, da je telegraf grozno hiter; da je pa celó
znan. nak. sed. č. nedoversivni in doveršivni pomen
y
le
Slovanom
y
Slovanom, ki
imajo večidel tako natanko raz
krojene glagole, da niso v stanu z nedoversivnimi tega povedajti kakor z doversivnimi.
Ce sem zgorej dokazal, da se z nedoversivnimi gl. ne da to reci, kar mi z doversivnimi gl. pravimo, bom tudi lahko to pokazal, da uni pogovor med siromakom
tako hiter, tega bi pa ne bil vendar nikdar verjet, ako bi se ne bil zdaj s svojimi lastnimi ocrni preprićal". Mož res meni, da so sinovove stare skornjice, jih z drata
in gré včs vesel domu, da jo je tako dobro
vzame opravil.
Novičar iz austrianskih krajev

pa
bogatinom
e menijo.

) nima nič
ćudnega v sebi, kakor gosp
Iz Maribora 15. sept. * Od česa se ze dolgo
govori, in cesar vsi Slovenci močno želijo, da se izpolni,
to napreduje zmiraj srečniše. Visoka vlada je odpravila Pomen besede „povabim" sem zgorej razložil, na mesti Celje in Maribor pismo, v kterem vpraša:
ona je tukaj ze na pravem mesta. V siromakovem go- koliko storiti morete za voru namestuje vabljenje, ktero si pa bogatin terpežno
9
prigotovljenje škofovske reziden
cie, dahovnega semenišča itd., da se zvé, preden se misli, ravno kakor da bi ga slisal govoriti: „Pridi, pridi predlog v Rim posije, kje bo sedež slovenskega ško-
fijstva. Celjani so ponudili masfistratno poslopje za re-zidencio in so obljubili kupiti Topajnerjevo hišo za se-
k nam v gostje ; v nedeljo bo somenj pri nas" itd. in bi mu se preden bi vse to izgovoril, v besedo segel; on
torej naprej le to naznanaje, kar v duhu vidi in slisi, menišče. Marboržani pa so ponudili mestni farovž, da da se ravno godi, zato mu pravi: kaj me vabiš? Ka- se izzida rezidencia, in za farovž hočejo kupiti lepi hram
kor je pa bogatin siromakove besede razumel, tako jih grofov Jagnyev. V ta namen dajo Marboržani iz občinske
na dalje siromak tudi sam razame, namreč za terpežno	mestne kase 20.000 fl. srebra. Razan tega ravno ho-
vabljenje, in torej tudi sam na dalje nedoversivni gla-	dijo ogledni mestjani s pozivom gospoda mestnega pred-
gol rabi; nekaj pa tudi zato, ker ga je bogatin na to	stojnika od hise do hise in pobirajo dobrovoljne prineske.
napeljal. Ko bi se pa hotla pravega pomena besede	Tako mislijo tudi se lepo šumo nabrati, da se zidanje
n « A k i VM CÍ á\ /k tt nr A ^ !	Lv «	AA 1A Vt ^ iv M ^ i!	^ ^ #v 1 a	f~W ^ K A!	I« ^	_ ^ ^ ! - _ ^ I ^ ^
„povabim" derzati, bi pa lahko bogatin rekel:
»
Zakaj
si me pa povabil ?" in siromak bi odgovoril: „Jez sem
m^ÉĚM mm ■ÉttHÉÉâÉM	MMIa
ko najpreje začne.
Nadjati se je, da bode se obilno nabralo, ker že
te le povabil", ali pa tudi še enkrat „jez te le povabim" pervi dan je veo stotin podpisanih. Tako je prav
(kar bi bilo pa že v pogojnem
ne smel bogatin rêci:
naklonu); nikakor
bi pa
mite se imenitne mesti Celje in Maribor z vsimi
n
zakaj me pa povabiš", ker po- močmi te važne zadeve! Materialni in duševni dobiček
se ne dá preračuniti, ki bo terpel od zaroda do zaroda.
men doversivnega glagola v sed. č. ne obseže več, kot en sam hip in pa doveršeno djanje. Zatorej je v tem
zares treba paziti, kakor gosp
lz Ljubljane. Přetekli somenj (češpljev somenj)
e sami pravijo, in je bil za kra mar j
slab
y
go vej
živine so malo
sedanji, přetekli in prihodnjî čas natanko naznanovatu pripeljali; cena je bila srednja, voli (ložji in težji) po
Priprosto ljudstvo jo v govorjenji, kar to zadene, kaj 19 do 25
cent
tanko, v slovenskih prestavkih in pa tudi v drugih so
9
kónj je bilo precej, pa malo
lepih
9
posebno žbeta so se lahko prodajale in drago
9
stavkih se pa ta natančnost velikokrat pogreša, kakor, tošnje žbeta po 40
50
y
je menda dobra
cena;
na pr. ravno v tem: Novice
znanujejo
a
ali
„naznanijo"
pa „so
namesto „na-naznanile" Cerkev „zapové"
y
iz Horvaškega so prignali veliko p svinj za pleme
• V
posebno
9
Siromak: Povabim te v gostje. Bogatin: Kaj me vabiš, ker
mi nimas kaj dati! Siromak: Jaz te samo vabim priti. • ' '
— domaćega žita je bilo malo na somnji; vagan (mecen) pšenice po 8 fl.,
* v f
rezi
po 5
?
V
ce
hočeš 24 kr., prosa po 4
y
ovsa po 2
22 kr
9
lese
Pis
je bilo malo na prodaj ; starežinarsko somnišče pa je
Kako dobro se na
**) Kdo pravi: „Novice naznanijo"
piše" so pa „Novice" že same
ne vemo
55
Novic am se
večkrat pisale in boji
Oest. Corr. p
se
pravij
• V
55
U
tudi nasi jugoslavenski bratje
ali pa: „Triester Zeitung-u pišu iz Aleksandric" (glej „narod nov." list 213 str. 604).	Vred.
9
y
bilo vse polno umogoverstne robe. pripravnih krajih tudi pri nas bresk
obnašajo, nam
vnovič priča letošnji pridelk gosp. marquisa Gozzani-ta
v Volcjem potoku
9
ne
debelo
9
da jth je veselje
t
300
viditi (po 10 do 13 lotov teške), temuč tud: tako pri- jih Rusovskega, na Švédském
m .	m	m	If	v •	1 •	•	i a «	« • f	«
?
jetnega okusa so, da se
Dánskem, Poljskem, Er
dilo
?
kjer so kraji za-nj pripravni!
vécje veselje je taki sad jéati. deljskem itd. je 7., 8. in 9. dan t. m. padlo veliko snega
. da , na pr,, poleg Kiela je tam
J-----O- -------7--v —	'	. v*' J ------- J------«V.JO^VM» ».,«. JV	V.
Da bi se pri nas pae zmiraj vec ziahnega sadů zasa- in je tako zmerzovalo
pa tam ponoći od 7. na 8. t. m. izbodno morje se z le
lz Ljubljane. Spet nas je neki po celem svetu deno skorjo pokrilo
Naj novejše novice zastran ze
slavnoznan učenik kmetijstva obiskal:
gosp
Pab»t, dinjene armade, ki se je obernila proti Kri m u, nazna
vodja velike kmetijske učilnice v ogerskem Alten
njaio
9
da je 9. dan t. m. dospel
do I
Ad
m
burgu; ž njim pa je bil tudi en profesor te sole, baron da od tod so se imele 10. t. m. operacije proti Krimu Wangenheim. Ogledal je vso napravo naše učilnice na začeti. Ker je ta kraj bliže Odese
Poljanah in se potem na grad predsednika kmetijske
polj

kakor Se vast so se Odesčani bali napada. Pravega se pa
družbe gosp. Terpinc-a podal, kjer je preprijazno sprejet vendar se nic ne ve in se ne bo zvedilo pred 20. t. m od konca do kraja veliko zberko imenitnega kmetijskega Za Sevastopolj ee Rusi kaj ne boje; pravijo
»
ce so
9
serčno rekel, da naj lepši dan tega
lepo živino, kozolce itd. pregledat in odkrito-	Turki obranili v Kalafatu in Silistrii, zakaj bi se Rusi
svojega potovanja	ne v Sevastopolji, kterega so imeli 40 let čas v ter-
bil mu je ta dan. Naše kozolce je spoznal za prav	den stan napraviti? Iz Odese je bežala polovica sta-
dobro napravo; ozki kraji na njivah mu niso dopadli,	novavcov v Tiraspolj. Govori se, da tudi carević in obmilovaje
je vidil na ajdi po slani, Konštantin je přišel v Sevastopolj. Gotovo bo huda se je čudil, da naši kmetovavci preveč tega žita se- grozno huda vojska tukaj. Vojskovodja francoski je pred
veliko škodo, ki jo

za ktero morajo vsako leto trepetati, in da pre
odhodom
ga prasati d&l
je
ce iti prostovoljno
zlo zanemarjajo turšico, ktera je posebno od Boga v to vojsko? Se vé da nobeden ni odrekel
Zdaj tudi
^izvoljen" sad za vse kraje.
Novičar iz mnogih krajev

C. k. ministerstvo je
naznanilo, da
za izpisani der- ÍJied Turkov
rusovske naznanila poterdijo nesrečno vojsko pri Karsi (Kurukderi).—Car Nikolaj je razpisal novo nabero vojakov: 10 od 1000 daš. Tudi turski eultan je spet uka zal 60.000 novih vojakov nabrati, in če se ne dobe iz
zani zájem se je podpisalo v vsem skupej 506 milionov in 788.477 fl., in sicer: v doljni Austrii z Dunajem vred 107 mil. 989.655 il., v gornji Austrii 17 milionov
9
se morajo nabirati tudi izmed kristjanov
Naznanílo.
126.443

na
Salcburškem 2 mil. 444.420 fl., na
Ker je letošnje šolsko leto za učence kmetijskih
I
Tiroljskem 11 mil. 428.592
9
419.552
na Štajarskem 11 mil. kakor tudi za ucence podk
^	Y	y f
m
d
»
na Koroškem 2 mil. 931.80211., na Krajn
skem 4 mil. 698.401 fl., na Primorakem s Terstom 22 mil. 98.219 fl., v Dalmacii 1 mil. 631.611 fl., na Če-
v Slezii 6 mil. 293.0J9 fl., v Gaíicii 20 mil. 313.940 11
84 mil.
9
9
na Ogerskem
v Bukovini 2 mil. 753.620 26.922 fl., v vojvodiui Serbski s temeskem Banatom 20 mil. 236.340 fl., na Horv&škem in Slavonii 5 mil. 579.750 fl., na Erdeljskem 13 mil. 434.354fl., v Lom-
ravno koncano. bo ocitna preskušnja ucencov kmetijstva p
d
b
od 9. do 12. dopoldne in popoldne od 3. do 6.
ure na ucilnici na Poljanah v Ljublj
drugi teden od 23
skem 70 mil. 808.003 fl., na Marekem .30 mil. 574.256 fl., iz podk
do 30. tega mesca pa bojo vsaki dan od 9. do 12
in m n o z i li
dravilski h
preskušnje éd. Častiti
udj
kmetijske družbe pa tudi drugi, kterim
za kmetijstvo in
ž njim združene vednosti
mar, so
povabljeni poslušat
m
1854.
Zacetek novega šolskega leta je 2. dan prihodnjega % oktobra.
Od glavnega odbora c. k. kmetijske družbe 15. septembra
bardii 37 mil. 954.740 fl., na Beneč&nskem 24 mil.
616.761 fl., na vojni granici in od c. k. armade 8 mil. 220.066
30. dan t. m. se imate za Goriško in Istriansko nove okrožne vr&dnii (kreaii) v Gorici in
Paz nu začeti in dosedanje jenjati.
Namesti fzm.
grofa Wimpfen-a, ki je za začasnega poveljnika 1. armade izvoljen, pride za deželnega in vojnega poglavarja v Terst fml. baron Mertens, kije dozdaj bií poglavarja-nsmestnik v zavezni terdnjavi v Mainc-u. Na orožnih listih mora vprihodnje biti tudi popis oeébe, za ktero ta list veljá, in nje lastnoročni podpis.
C. k. ministerstvo notranjih oprav je danajski kme-dražhi naročilo, naj poskusi iz pir nice (Queckt) narediti vinski cvet po znajdbi Hofmanovi v Parizu., V Banatu je bila dosihmal navada, da so se žitni kupci
ali njih poročniki na deželo podali zito nakupovat, in so poprej z bobnom oklicati dali, po čim ga mislijo kupiti. Ker se je po tem takem sila veliko žita pokupilo, ga je toliko manj na somenj na prodaj prišlo in cena se je po mislih deželnega poglavarstva za tega voljo zlo podražila. Za tega voljo je 21. pr. m. vse take razglaso-vanja prepovedalo in ukazalo, da se žito smé le na tacih krajih prodajati, ki imajo pravico teržnih somnjev.
Dobrovoljne pusice
Nov ice nekterim.

Nekterim noče prav v glavo iti, Zakaj da naš vrednik se s tim Kako in s čim gnojiti se imá?
peca:
Najprej se mora vendar to učiti, Kako se dober kruh dá pridobiti :
S aj j esti ga tako že
ki zna
f
J. Stefan

Stan kursa na Dunaji 18. septembra 1854.
Obligacije deržavnega dolga
5
4"
0/ 0
/
l*1 \
4
3
37
/ 2 99
91
V
85
74 66 51
fl.l Esterhaz. srečke po 40 fl.
i
2
2 11
4i y2
95
Oblig. 5% od letal85l B Oblig, zemljiš. odkupa 5% 75
v
99
r>
1/ / 2 »
57
Windišgrac. Waldštein.
v
v r>
20
r> r>
T9 20„ « 10 „
85% fl.
29 y4
29
10'/4„ 5 fl. 30
n
99
Zajemi od leta 1834
1839 1854
• •
v
99
99 99
• •
2231 1323/ 965/
99 4 W
Keglevičeve
Cesarski cekini .MBHHMPHH Napoleondor (20frankov) 9fl. 18
Suverendor.......16 fl. 20
Pruski Fridrihsdor ... 9A.50
Nadavk (agio) srebra:
8 »
na 100 fl. 19 fl.
na Dunaju v Gradcu
Lotcrijne srečke :
16. septembra 1854 :
47. 87. 48. 84. 02 52. 46. 69. 80. 32
Na Ogerskem je V vasi Samogi unidan neki posestnik Prihodnje srečkanje bona Dunaju in v Gradcu 30. septembra 1854
bolno tele zaklati dal
9
on
i
njegova družina in 15 de
lavcov je jedio to meso in čez 10 dni jih je veliko zbo-
kako le
lelo
nevarno je vživati meso bolne živine! zvemo, od kod silni mraz unega tedna:
za stekljino. To je spet nova priča
Zdej
ga v
9
v
se
v mnozih kra-
Lovsk pes (brak) se je zgubil perve dní tegamescaj kdor grad Bistriški (Freudentlial ) nazaj pripelje, přejme 5 fl. dařila. Je pes pa cerne barve, na persih , pod trebuliom in nogah rumen; nad očmí ima rumene pičice; repa je dolzega tlrobnega,
in lepih ušes.
Odgovorni vrednik: Dr\ Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik