Poštnina plačana v gotovini.
Za nečlane stane letno Din 12.—.
Hmeljarski vestnik
■V
Glasilo Hmeljarskega društva za Dravsko banovino v Žalcu
Izhaja mesečno enkrat — v hmeljski sezoni tudi večkrat v neobveznem obsegu Člani Hmeljarskega društva prejemajo list brezplačno
Štev. 4.	Žalec, dne 1. aprila 1936	Leto III.
56. občni zbor
Hmeljarskega društva za Dravsko banovino dne 25. marca 1936.
Ob določeni uri jo g. preds. Rudolf Lorber otvo-ril občni zbor, ugotovil sklepčnost ter pozdravil udeležence, zlasti pa nar. poslanca g. Iv. Prekorška in zastopnike tiska. Nato je sporočil, da je društvo prejelo od Kr. banske uprave odlok, s katerim se razveljavljajo sklepi občnega zbora z dne 20. III. 1933 in z dne 25. III. 1931 ter vsi nadaljnji sklepi glavnega odbora. Glavni odbor bo vložil proti odloku banske uprave pritožbo.
Iz letnega poročila, ki ga je podal društveni poslovodja g. Anton Petriček je razvidno, da je imelo Hmeljarsko društvo v preteklem letu 15 poverjeništev in 668 članov. Dohodki so znašali Din 16.712.06,
ravno toliko pa tudi izdatki. Račune sta pregledala gg. Mihael Jošt in Anton Kopriva ter našla vse v najlepšem redu.
Iz poročila g. poslovodje posnemamo nadalje, da je bilo društveno delovanje zelo intenzivno, kar dokazuje tudi opravilni zapisnik, ki izkazuje 582 številk. Glavni odbor je imel 4, ožji odbor pa 5 posvetovanj. Takozvani »tabor« hmeljarjev se je vršil dne 4. avgusta 1935 pri ogromni udeležbi hmeljarjev iz cele Savinjske doline.
Za sušenje hmelja proti poznejšemu plačilu je društvo naročilo 56 članom 2.700 met. stotov škri-Ijastega premoga po ceni Din 12.— za 1 q. Nadalje je društvo zavarovalo pri Jadranski zav. družbi 14 članom hmeljski pridelek proti1 požaru za svoto 1,194.000 Din.
Bonitiranje hmelja iz selekcijskega nasada se je vršilo dne 12. oktobra in je bil rezultat istega objavljen v 11. številki društvenega glasila.
Dne 4. VII. in 3. Vlil. je priredila zagrebška visoka šola za kmetijstvo in šumarstvo za svoje slušatelje v spremstvu profesorjev poučni izlet v Savinjsko dolino. Udeleženci so obiskali tudi Žalec ter si ogledali hmeljske kulture in Hmeljarno v Žalcu.
Društvo je objavilo v inozemskih strokovnih časopisih 12 poročil o stanju hmeljskih nasadov in o hmeljski kupčiji pri nas. O anketi, ki jo je sklicalo srednjeevropsko hmeljarsko udruženje v Prago in o informacijskem potovanju po Nemčiji in Cehoslo-vaški pa j-e poročal g. predsednik v društvenem glasilu.
Vreme je bilo lani za hmeljsko rastlino v splošnem ugodno, le spomladi je neugodno vreme zadr-
ževalo nekaj časa prva dela v hmeljskih nasadih, ki so jih radi tega hmeljarji zamogli končati šele koncem aprila. Letos smo v tem pogledu precej zgodnji.
Obiranje hmelja je trajalo od 12. do zadnjega avgusta. Ves čas obiranja smo imeli ugodno vreme.
Izmed škodljivcev so se pojavili bolhači, uši, rdeči pajek, stenice in peronospora. Društvo je dajalo članstvu celo teto v Hmeljarskem vestniku pouk o zatiranju hmeljskih škodljivcev ter jih zlasti pozivalo k boju proti peronospori, le žal, da je med hmeljarji še vedno mnogo takih, ki so gluhi in slepi za vse dobre nauke! Taki hmeljarji so naj večji škodljivci našega hmeljarstva, ker s svojim manjvrednim blagom ubijajo ceno in svetovni renome našega hmelja! Hvala Bogu, da je teh hmeljarjev od leta do leta vedno manj! Glede obrambnih sredstev proti rastlinskim in živalskim škodljivcem nismo bili v zadregi, prej bi lahko trdili, da je njih število preveliko. Zoper peronosporo uporabljamo z najboljšimi uspehi bakreno apneno brozgo, brozgo iz IVacker-apna in ono iz bakrenega apna. Zoper živalske škodljivce pa imamo žvepleno apneno in garkonovo brozgo, tobačni ekstrakt .in kvasijo. Proti bolhaču pa se je prav dobro obnesel prali »rotenoks«. O uporabi vseh teh obrambnih sredstev smo obširno in opetovano razpravljali v društvenem glasilu »Hmeljarskem vestniku«.
Množina lanskega pridelka se ceni na 20.000 me-terskih stotov. Hmelj je bil prodan po cenah od Din 15.— do Din 33.— za 1 kg. Povprečna cena je znašala Din 23.— za 1 kg. Ves bruto dohodek se ceni na 46 milijonov dinarjev. Ta svota je kolikor toliko izboljšala slab položaj Savinjčanov in sosedov.
V svrho reklame za naše prvovrstno blago je društveni odbor sestavil besedilo za posebno izdajo »Hmeljarskega vestnika« v nemškem jeziku. To 1.000 komadov broječo naklado se je razposlalo vsem večjim pivovarnam Nemčije, Cehoslovaške, Belgije in Anglije.
Na pobudo sreskega združenja trgovcev v Celju in vsled protestnega shoda, ki so ga sklicali hmeljarji zaradi prenizkih hmeljskih cen, je dobila hmeljska kupčija v korist hmeljarjev realnejšo pod-
BAKRENO APNO
proti PERONOSPORI
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, Žalec
lago. Urejena je bila zadeva zloglasnih tekačev in odpravljena kupčija na diferenco. Trgovci so se med seboj zavezali, da »ne bodo kupovali več na vzorce, zahtevali pa so tudi od producentov vso poštenost pri prodaji. Najizdatnejše pa je pripomogla k uravnavanju hmeljske trgovine ustanovitev mesta tržnega nadzornika. To mesto je bilo poverjeno sres-kemu kmetijskemu referentu g. Fran Wernigu, ki je
P 0 L Y B A R I T
proti RDEČEMU PAJKU
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, Žalec
izvrševal svojo težko nalogo s svojim energičnim in poštenim nastopom v popolno zadovoljstvo naših hmeljarjev, za kar mu izreka Hmeljarsko društvo na svojem 56. rednem letnem občnem zboru vse priznanje in najiskrenejšo zahvalo!
Banska uprava je sporazumno z. zbornico za TOI odklonila imenovanje treh senzalov za pospeševanje hmeljske trgovine.
Tekom poslovnega leta je bilo vloženih na razna kompetentna mesta mnogo važnih vlog, tako na primer:
1 na Generalno direkcijo drž. železnic v zadevi polovične vožnje za hmeljske obiralce tri prošnje in brzojavne urgence,
2.	na Priv. agrarno banko v Beogradu v zadevi enmilijonskega kredita za obiranje in sušenje hmelja,
3.	na Ministrstvo financ radi ureditve valutnih razmer in carine prostega uvoza Wackerapna,
4.	na Ministrstvo poljoprivrede radi omejitve hmeljskih nasadov,
5.	na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v zadevi hmeljskih kontingentov itd., itd., o čemer , je itak sproti poročalo naše društveno glasilo.
Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je bil Hmeljarskemu društvu v vseh zadevah vedno radevolje na razpolago in je priporočal društvene težnje v ugodno rešitev, za kar mu bodi izrečena iskrena hvala vseh naših hmeljarjev!
Za pregledovalca računov sta bila zopet izvoljena gg. Miha Jošt iz Gotovelj in Anton Kopriva iz Arje vasi.
Članarina za leto 1937. je bila določena takole:
Din 10.— do 2.000 sadežev,
Din 20.— do 6.000 sadežev,
Din 30.— do 15.000 sadežev,
Din 50.— čez 15.000 sadežev.
G. predsednik je izrekel po končanem poročilu g. poslovodji Petričku iskreno zahvalo za vzorno in požrtvovalno delo v prid Hmeljarskega društva in savinjskega hmeljarstva!
Nato se je oglasil k besedi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, ki je naglasil, da se je po odpravi hmeljarskih podružnic leta 1933. razvilo v društvu mirno strokovno delo in so bili doseženi veliki uspehi. Tako je društvo izdalo oblastno potrjene uzance pri nakupu hmelja, izvedlo selekcijoniranje hmeljske rastline, izdaja že tretjo leto prepotrebno
strokovno glasilo »Hmeljarski vestnik«, izdalo in razposlalo je po vsem svetu v 10.000 izvodih v angleščini brošuro o jugoslovanskem hmeljarstvu, nadalje je izdalo in razširilo po svetu štiri reklamne zemljevide našega hmeljskega okoliša v slovenskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku, uvedlo je tržno nadzorstvo za časa hmeljske sezone, izdelalo in predložilo je pristojnemu ministrstvu zakonski načrt za omejitev hmeljskih nasadov, ki naj omogoči in zagotovi našim hmeljarjem hmeljarstvo kot rentabilno gospodarsko panogo, državi pa zajamči stalen in važen vir dohodkov za naše narodno gospodarstvo. Društvo se mora za vsako stvar trdo boriti. Tako se je moralo boriti tudi za uvedbo tržnega nadzorstva. Ako kompetentna mesta ne rešujejo vedno prošenj Hmeljarskega društva, naj se ne očita zato nedelavnosti društvenemu odboru in društvu, kakor smo za časa obstoja hmeljarskih podružnic vsako leto morali poslušati na občnih zborih Hmeljarskega društva! Nerazumevanje kompetentnih činiteljev za razna življenjsko važna vprašanja našega hmeljarstva so spretno in demagoško izrabljali nekateri po-litikujoči ljudje v umazani borbi proti dolgoletnim, nesebičnim in zaslužnim delavcem na polju našega savinjskega hmeljarstva!
GALICA
proti PERONOSPORI
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, Žalec
Poslanec Prekoršek je ob živahnem odobravanju navzočih izjavi! proti koncu, da bo vedno podpiral pošteno, stvarno in strokovno delo Hmeljarskega društva in mu pomagal v borbi, da se tako elitna, že 56 tet obstoječa gospodarska organizacija ohrani kot nadstrankarsko, strogo nepolitično, strokovno društvo, ki bo zasledovalo, kakor ves čas obstoja doslej, samo en cilj: napredek savinjskega hmeljarstva in gospodarsko povzdigo naše lepe Savinjske doline!
Hmelj — dvodomna rastlina
Kakor znano, spada hmelj med dvodomne rastline, to se pravi, da najdemo na eni rastlini le moško, na drugi le žensko cvetje. Gojimo pa te ženske rastline, ker se v njih kobulah tvori lupulin, ki daje pivu prijetno grenčico. Zgodi se pa, da prinaša veter iz kilometrske oddaljenosti prah moških cvetov na brazgotine ženskega cveta in ga oplodi, da tvori semena ali zrna. Hmelj s semeni spada po svoji kakovosti v zadnji razred in se ga kupci izogibajo, ali pa prav slabo plačajo.
Hmeljarski strokovnjaki so se trudili, da bi iz oplojenega semena vzgojili novo rastlino odlične kakovosti — pa se jim to ni posrečilo, kakor se je izjavil Ambros Bauer, bivši — sedaj že pokojni — ravnatelj hmeljarske šote v Žatecu.
Predsednik nemškega hmeljarskega društva dr.
Harp priporoča v strokovnih listih temeljito zatiranje kmeljske rastline z moškim cvetjem, kakor hitro se ista pojavi v nasadih, to pa radi tega, da se prepreči tvorbo semen v kobulah.
Dogaja pa se tudi, da zanese veter prah moškega cveta divjega hmelja v naša hmeljišča, kjer povzroča v ženskem cvetu neljuba semena.
Ko je bil po zaslugi pokojnega g. Robleka imenovan konsulentom za naše hmeljarstvo pri poljedelskem ministrstvu na Dunaju prof. Wachtl, je nameravalo navedeno ministrstvo zaukazati obvezno zatiranje vsega divjega hmelja v zaščito plemenitega. Do izvršitve tega pa žal ni prišlo. Takšna odredba bi bila tudi danes še potrebna. Umen hmeljar pa i ta k ne trpi divjega hmelja v bližini svojih nasadov!
Po prepričanju starih in starejših hmeljarjev pa se tvorijo neoplojena semena v kobulah ženske hmeljske rastline tudi brez upliva cvetnega prahu moške hmeljske rastline. Ta pojav povzroča v prvi vrsti preobilica dušičnega gnojila, posebno čilskega solitra.
Hmeljarsko društvo je naprosilo ravnatelja državne poskuševalne stanice v Pragi g. dr. inž. Ctibor Rlattny-a za pojasnilo v tej zadevi ter prejelo od injega naslednji odgovor:
»Vaše mnenje, da se tvorijo neoplojena semena v kobulah ženske hmeljske rastline, je pravilno. Res je nadalje tudi, da so to posledice preobilega gnojenja z dušikom. Neoplojena semena pa tvori tudi hmelj na slabo rodovitni zemlji. Znano jo tudi dejstvo, da zamore ženska rastlina v nekaterih letih tvoriti le moški, ali pa moški in ženski cvet obenem. Sam sem vzgojil iz takšnega semena brezpomembne križanice. Navedeni pojav je nek povratek k eno-clomnosti in se posebno pojavi pri izpremembi zemljišča in vsled klimatičnih razmer.«
Hmeljarji! Iztrebite ves divji hmelj daleč naokrog vaših hmeljskih nasadov! Pri gnojenju hmelja pa pazite, da mu ne date preveč dušičnih gnojil, aho hočete pridelovati lino kvalitetno blago! Množina vašega hmeljskega pridelka naj ne gre na račun kvalitete, ker samo s kvaliteto našega blaga si s težavo in počasi v hudi konkurenčni borbi utiramo pot v svet! Zato naj velja vsa naša skrb v prvi vrsti kvaliteti našega blaga, ki mu posveča svetovna hmeljska trgovina in pivovarniška industrija čimdalje večjo pozornost!
Tržna poročila
Žalec. V mesecu marcu je bilo prodanih na našem tržišču 200 kvintalov hmelja. Cene so zopet nekoliko popustile in se je plačevalo od Din 7— do Din 20.— za 1 kg po kvaliteti. Neprodanega hmelja je ležalo meseca marca le še 500 kvintalov. Pričakujejo se nadaljna naročila in je upati, da se bo tudi ta ostanek hmelja še prodal.
Čehoslovaška. V mesecu marcu se je kupčija živahno nadaljevala in je bilo v teku meseca prodanih 4000 kvintalov hmelja. Proti koncu meseca so se cene posebno za srednje vrste blaga učvrstile in notira danes žateški hmelj po kakovosti od Din 38.— do Din 40.— za 1 kg. Za hmelj iz Ouštja in iz Roudnic je hilo le malo povpraševanja v preteklem mesecu ter se je plačevalo za istega od Din 27.— do Din 32.— za 1 kg.
Nemčija. V zadnjem času se je živahno povpraševanje po hmelju za domačo porabo vzdrževalo, vendar pa prodane množine ne dosegajo še količine, katero morajo nemške pivovarne prevzeti. Za izvoz je bilo prodanih zadnji teden 100 kvintalov hmelja. Razpoloženje je nekoliko prijaznejše. Blago za domačo porabo so je plačevalo: halertavski hmelj od Din 73.— do Din 82.—, gorski od Din 05.— do Din 67.—, spaltski od Din 93.— do Din 96.—, Jura od Din 75.— do Din 77.—, tetnanški od Din 73.— do Din 90.—, virtemberški od Din 65.— do Din 68.—, badenski po Din 73.—, medtem ko se je plačevalo za inozemski račun za halertavski hmelj Din 38.— do Din 50.— in za hmelj iz Aischgrunda Din 36. -za 1 kg. Zaloge neprodanega hmelja iz leta 1935 se cenijo še vedno na 30.000 kvintalov.
Francija. Prodane so bile le neznatne količine, ker je skoro že ves pridelek razprodan.
Anglija. Raztehtanje hmelja se bliža koncu. Položaj na tržišču je ostal nadalje zelo miren.
Amerika. Na raznih tržiščih Pacifika je bilo opaziti v zadnjem času čvrsto tendenco. Ponudba je bila mala, vendar je zadoščala za kritje potrebnega blaga. Zaloge celokupne ameriške hmeljske letine iz leta 1935. so znašale začetkom letošnjega leta še vedno 124.646 bal uapram 111.473 balam dne 1. januarja 1935. V Oregonu hmeljarji niso ponujali svojega blaga in so dosegli povprečno ceno Din 10.— do Din 11.— za 1 kg.
Opozarjamo vse kmetovalce v Savinjski dolini, zlasti pa hmeljarje, da proizvajamo razna umetna gnojila preizkušene kakovosti in sicer:
kostni superfosfat KMF 18-19 rudn. superfosfat 16°|o in 18 fosfatno žlindro FŽ 6-10-18
o
o
o
o
o
o
Nadalje imamo stalno na zalogi:
čilski soliter in kalijevo sol
ki jih dobavljamo po najugodnejših dnevnih cenah.
Vsa navedena gnojila se dobivajo v vagonih pri naši tvornici, v detaljni prodaji pa pri vseh kmetijskih zadrugah in večjih trgovcih.
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU D. D. - PODRUŽNICA CELJE
NiirorosKdL i.
se je pokazal kot najboljše gnojilo za hmeljnike. Hmeljarji ne pozabite tekom letošnje spomladi gnojiti s tem izvrstnim gnojilom svoj hmelj.
Gnojilo lahko naročite pri
Tvornici za dušik d. d. Ruše,
ozir. pri
g Krašovcu in g Vizovišeku v Žalcu,
pri
Skladišču Kmetijske družbe v Celju in njenih podružnicah,
pri
g. Zanier-ju v št. Petru in v št. Pavlu.
V nevarnosti
je tvoj denar doma pred ognjem in tatovi!
Nalagaj
denar v domače hranilnice!
Zaupaj svoj denar
HRilNILNICI 0Ra95KE BANOVINE
(prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA) v Celju, nasproti pošte.
Za hranilnico jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo.
Nove vloge so takoj izplačljive.
Žveplova apnena brozga I
je priznano učinkovito sredstvo za uničevanje hmeljskih škodljivcev, zlasti proti rdečemu pajku, bolšicam in ušem.
Z enakim uspehom se uporablja za zatiranje trsnih, sadnih in vrtnih škodljivcev.
Izdeluje jo v priznano najboljši kakovosti:
Anton Jurca naslednik
Milko Serteor
tovarna žveplovih izdelkov P T II f
POZOR na današnjo prilogo 1
Celjska posojilnica d, d. v Celju
v lastni hiši Narodni dom
Glavnica in rezerve nad Din 16,200.000
Kupuje in prodaja devize in valute
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno obrestovanje
Podružnici:
v
Maribor, Šoštanj
Izdaja Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino, predsednik Hudolf Lorber, župan v Žalcu. — Za uredništvo odgovarja: Petrlček Anton, nadučitelj v p. v Žalcu. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju : predstavnik Milan Cetina v Celju.