■nlnicom d.o.o., Vegova 13, m. »obota, tal.: 059 32 735, fax: 31 954 SSN 0351-6407 CERTiFIED PROFESSIONAL CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana AhAk S** ™ NBMAHKaaHaRiMhi Mikloša Ki zmiča 4, M. Sobot Murska Sobota, 16. maja 1996, leto XLVIII, št. 20, cena 170 SIT Slo "eza Pavla // °^‘s^a rimskega papeža Ja- ^jsk. Za nn ’’ Pr‘haja k nam na tridnevni n^oin rnint^č0 °^ast bo 10 srečanje z držav-sam rZ<2Vice Vatikan, ki je med prvimi ?Potemslerm’O^nost ^^venije (in temu zgledu ,at°Hške Cer/1 mnoge druge), za ude slovenske ,ie z vrhov VB Pa t0 P™0 neposredno sni-°Cetom. g: nim Poveljnikom oziroma svetim doenu °ib'Sk V nai' državi je prvovrsten ^alo čez sa ho spremljalo in o njem ^'PJskih . novinarjev, fotoreportejev in te-^^venijp t a cev- Posledično bo to predstavi-in zato tudi upanje, da °niJ° z nemirno hrvaško Sla- Republiko Slovaško. skimi cerkvami, še več: tudi z nekrščanskimi verskimi skupnostmi. Papež je tudi borec za socialno pravičnost, mir v svetu in sploh dobro razumevanje med vsemi ljudmi. In kot takega ga sprejemajo povsod v svetu in ne le v državah, kjer prevladuje krščanstvo. Razumljivo pa je, da je tam, kjer kot dobri pastir najde svoje ovce, navdušenje večje. Bodi tako tudi v Sloveniji, kjer bo obiskal vsa tri škofijska območja (koprsko, ljubljansko, mariborsko). Slovenija oziroma njeni katoliški verniki še nimajo svetnika. Upanje, da bo ob obisku mariborske škofije razglasil Antona Martina Slomška za blaženega, se ne bo uresničilo, ker še niso končani vsi postopki raziskave življenja in dela, tudi mo- Sveti oče P uvel n i • M?' ^obra1]^ US,°: 78' drugače pa je Ker prvi Slovan na Petrovem kič °J a 'Z taP° imenovanega vzhod-^ol ^et vladalo partijsko ktČ\l° in sednaČmere tega območja, pa tako ža \ v skor Jejtanje pri nas. Sedanji papež, ^eveda aj dva,'s°čletni zgodovini krščan-to isajje ,l‘d' razmere v neevropskih PaPež en ze čez 100 držav. Nedvom-f največjih osebnosti sedanjega hli^tnerjen 'j "hPečja moralna avtoriteta. Ni afnpak Slrienje oziroma ohranjanje ka-Za zbliževanje z drugimi krščan- rebitnih čudežev. Za mnoge je to razočaranje, če pa človek trezno premisli, pa v tem (nerazglasitvi svetnika) vidi določeno papeževo modrost: ni priganjal svojih kardinalov, ni si prizadeval, da bi na vrat na nos objavil ime našega prvega blaženega, da bi se tako vernikom še bolj prikupil, ampak je pustil raziskovalcem čas, da končajo svoje delo. Morda pa Anton Martin Slomšek ne bo nikoli svetnik, vsekakor pa bo ostal naš narodni in verski buditelj, zaslužen za prestavitev škofije iz avstrijske Koroške v naš Maribor. Dobrodošel državnik in verski voditelj Janez Pavel 11! ŠTEFAN SOBOČAN M za svetlolisaste pasme govedi Pomurja ----------- !^eWo govedi »ubijajo« govedorejce! RAČUNALNIKI, KI LETIJO! OUALIFIED DEALER TEČAJI: OSNOVE RAČUNALNIŠTVA, WIN 95, WORD, EXCEL... Do 15. maja za tečaj promocijska cena 14.000 SIT! Podjetje z najvišjim MICROSOFT-ovim statusom v Pomurju! Biznis z mesom se požvižga na našega kmeta VREME Ob koncu tedna bo občasno oblačno in toplo. Vestnikov koledar 16. maj, četrtek, Vnebohod 17. maj, petek, Mojca 18. maj, sobota, Srečko 19. maj, nedelja, Peter 20. maj, ponedeljek, Rok 21. maj, torek, Valens 22. maj, sreda, Milan Pregovor Če je na Urbana lepo, rado suši se poleti seno. Uveden stečaj Visokogradenj Napovedana zaostritev zaposlovanja tujcev pri nas Janko Halb Pretresljiv dogodek v naši soseščini postom končano onemogočil prenos dejavnosti in delavcev Za mir Evangeličani spremljamo delovanje papeža kot državnika in poglavarja Rimskokatoliške cerkve, kije številčno najmočnejša krščanska skupnost in kot taka navzoča v vseh delih sveta. Zadovoljni smo, če imajo njegovo delovanje na mnogih področjih človeškega življenja in njegovi številni obiski širom po svetu pozitiven vpliv na razvoj in rast človečnosti, ljubezni, spoštovanja ter tolerance, in to na versko-duhovnem, socialno-material-nem, političnem, kulturnem in občečloveškem področju. Želimo, da bi papežev obisk v Sloveniji med i 7. in 19. majem t.1. potrdil tako naravnanost. Menimo namreč, da je ukinitev in preklic vseh medsebojnih izobčenj nujnost in daje mir med religijami mogoč in zelo potreben. Zvestoba lastnemu verskemu prepričanju in identiteti pa ne sme biti ovira za ekumensko odprtost. Slovenski evangeličani smo namreč v svoji 450-letni zgodovini, od papeštva in R. K. C., doživeli marsikaj krivičnega ter hudega in smo tako postali in ostali na slovenskih tleh manjšina. Ti časi mlado življenje Tik preden je umrl, je zmogel še toliko moči, da je dejal: »Mama.« in ti dogodki pa so na srečo že preteklost in Jih zato ne želimo izrabljati kot kamen spotike v medsebojnih odnosih v sedanjosti. Zaradi mnogih zaslug, ki jih je imel protestantizem za slovenski narod v preteklosti, in verskega pluralizma, ki ga obstoj Evangeličanske cerkve Slovencem zagotavlja in omogoča tudi še danes, pa želimo biti enaki med enakimi. V veliko zadovoljstvo nam je zato spoznanje, da se nekdanja nesoglasja med katoliško in evangeličansko Cerkvijo spreminjajo tudi na svetovni ravni v ekumensko sodelovanje, ki bo nedvomno vsem v korist. V tem smislu upamo, da bo papežev obisk v Sloveniji spodbuda za dobro medsebojno sodelovanje in sobivanje med našima dvema zgodovinskima Cerkvama, in to v duhu strpnosti, tolerance, prijateljstva in enakopravnosti. Prepričani smo, da bo visoki gost deležen takega spoštovanja in gostoljubja, kakršnega Slovenci znamo izkazati vsem tistim, ki dobronamerno prihajajo k nam. Katoliškim vernikom ob srečanju s papežem želimo doživeto veselje in rast v veri. Za Evangeličansko cerkev v Sloveniji mag. Geza Erniša, senior dr. Aleksander Kerčmar, inšpektor ktualno okoli nas PO SLOVENIJI Dokument Komisije Evropske zveze o strategiji širitve na Vzhod (7. del) r, i 2 T $ LJUBLJANA - Na povabilo slovenskih biokemikov se je v naši državi mudila predsednica Francoske akademije znanosti, slovita biokemičarka prof. dr. Marianne Grunberg - Manago. Njena odkritja so bistveno prispevala k razvoju molekularne biologije. Srečala se je s slovenskimi akademiki, ki soji podelili častno članstvo. Francosko znanstvenico je sprejel tudi predsednik države Milan Kučan. LJUBLJANA - Številni ugledni gostje, med katerimi je bil tudi predsednik države Milan Kučan, so se udeležili slovesno- sti, ki so jo ob 9. maju, dnevu miru in enem od dveh mestnih praznikov pripravili v prostorih ljubljanske mestne hiše. Dan miru, 9. maj, je naslednik praznika osvoboditve Ljubljane. LJUBLJANA - Krški Videm mora ne glede na ceno ostati v slovenskih rokah, vztrajajo člani parlamentarne komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine. Zato vztrajajo pri sklicu izredne seje državnega zbora o krškem podjetju. LJUBLJANA - V vojašnici Franc Rozman - Stane v Ljubljani Moste-Polje je bila osrednja proslava ob peti obletnici usta- novitve Slovenske vojske. Ob tej priložnosti so predstavili novo opremo Slovenske vojske - gre za novo kombinirano terensko vozilo. MARIBOR - Na delovnem obisku se je mudil izraelski veleposlanik na Dunaju Yoel Sher. Z vodstvom mariborske obči- ne se je pogovarjal o sodelovanju med Izraelom in Slovenijo pri obnovi mariborske sinagoge, pri čemer dajejo Izraelci za zdaj le moralno pomoč. PO SVETU BUDIMPEŠTA - Madžarsko obrambno ministrstvo proučuje možnosti za oddajanje nekaterih vojaških poligonov in strelišč tujim vojaškim silam. Kot je povedal polkovnik Lajos Erdelyi, predstavnik za tisk madžarskega obrambnega ministrstva, se za najetje poligonov zanimajo predvsem Slovenija, Velika Britanija in Nizozemska. BRUSELJ - Vrhovno poveljstvo Natovih sil v Evropi (Sha-pe) in mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugosla- vijo v Haagu sta podpisala memorandum o sodelovanju pri pripi-ranju in premestitvi ljudi, ki jih je mednarodno sodišče obtožilo vojnih zločinov, nanaša pa se tudi na podporo Iforja pri drugih dejavnostih tega sodišča. PARIZ - Vključevanje Makedonije v evropske gospodarske in .političnorobrambne.integracije je bila, glavna tema pogovo- ra med predsednikoma Jacquesom Chiracom in Kirom Gligorovom. Makedonski predsednik Kiro Gligorov je francoskih gostiteljem pojasnil politiko postopnega vključevanja njegove države v Evropsko unijo in izrazil njeno odločenost, postati članica Nata. MOSKVA - Tako kot lansko okroglo obletnico, je Rusija tudi letošnji 9. maj oziroma 51-letnico zmage nad fašizmom pro- slavila z veličastno vojaško parado na kremeljskem Rdečem trgu. Mimohod, ki ga je spremljalo vse najvišje državno vodstvo na čelu s predsednikom Borisom Jelcinom, je potekal brez razkazovanja oborožitve, saj se je Moskva letos odpovedala pravi paradi. BEOGRAD - V Srbiji ni še nikakršnih uradnih odzivov na opozorilo varnostnega sveta ZN, da bodo zoper ZRJ spet uvedli ukrepe, če se srbsko vodstvo ne bo držalo daytonskega sporazuma in mednarodnemu sodišču v Haagu izročilo znane »vukovarske trojice« - Mrkšiča, Radiča in Šljivančanina, častnike nekdanje JLA, ki so obtoženi, da so novembra 1991 zakrivili več vojnih zločinov. HAAG - Na mednarodnem sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, kjer se nadaljuje sojenje bosanskemu Srbu Dušanu Tadiču, obtoženemu posilstev, mučenja in umorov, se je začel tudi proces proti prvemu Muslimanu - Zejnilu Delaliču. Obtoženca so 18. marca aretirali v Munchnu, nemške oblasti pa so ga izročile haaškemu sodišču. Oseminštiridesetletni Zejnil Delalič je obtožen hudega kršenja ženevske konvencije o človekovih pravicah. PRETORIA - Južnoafriški podpredsednik Friderik de Klerk je napovedal, da se bo njegova stranka, ki zastopa interese bele manjšine v državi, 30. junija umaknila iz vlade nacionalne enotnosti, saj je »očitno, da poskuša večinski Afriški narodni kongres pod vodstvom Nelsona Mandele kljub rasni in politični heterogenosti južnoafriške družbe na vseh področjih uveljaviti večinsko vladavino, ki ima le malo posluha za manjšinske potrebe in zahteve«. RIM - Parlament je začel konstitutivno proceduro s političnim sporom med desnim in levim centrom, kajti desnica je zavrnila vse predloge levega centra. Z drugim glasovanjem pa je ta s pomočjo komunističnih in nekaterih dosmrtnih senatorjev, ki so blizu levici, izvolil za predsednika senata člana Narodne stranke in nekdanjega notranjega ministra Nicolo Mancina. Dobil je 178 glasov od 315. Za predsednika spodnjega doma pa je bil izbran Luciane Violante. OTTAWA - Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je z obiskom v Ottawi in Torontu končal štiridnevno turnejo po Severni Ameriki. Najpomembnejši del njegovega prvega uradnega obiska v Kanadi je bilo srečanje z ministrskim predsednikom Jeanom Chretienom. Ta je obljubil podporo pri vključevanju Slovenije v Nato in OECD. M. J. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šif^ir,- , Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek - (odgovorni urednik), Ludvi| Kovač (nameštmkbdgoMbrijegji urednika), • Bernarda Batažjč-Peček^Jatii Dominke, Jbžš Qra^ Majda Hotvat, Mi- . j)an Jerše, Feri Maučec, &efan'Stpej? Stefifi ^ollpč^nlnovi&ijD^Nata-f sa Juhnov (fotografinja)) NeJenka. E®r?i(ftk»rMaf Kseniji Somen ; (tehnična uredidca), Robert Jr K^vSč (ra^nalmšp Selom).; ' Naslov uredništva hi uprave? Murska Soboto,JU^ca arn. Novaka X3, tel. št.i 31 998 (naročniška služba), n presežek v Evrops ih, kjer bi'se se zmanjševanje pora p (zmanjšanje porab 2n rezult V®'01116 Občine Beltinci zapomnili zgolj po odzivu vo-bj Prišlo do npr n g,asovanj na posameznih glasovalnih mestih, če ne d. V so .ga Primera na volišču v Krajevni skupnosti Melin- Kot ime'' kar kandidatov za svet KS. n’k »Ske POVedal Predsed-Vkeliudtt podružnice Slo-VTivadare-Stranke Beltinci Vh dolnji6 e,dino ujihova dane sveta v? kandidate za Vemk«;5S,.v vsaki vasi, Vti dolo? b'' VSI drugi kan' "i^skunt ni s Podpisova- V^nejeJ marsikje niso bili V v0 itevezilanjeni s po-'n Mihovim na- Vozom "Sm° želeli voli-Vete krajevnih So volitve v t.VnovS Skupnost>- Prve 'K zel ' n°ve beltinske f)e’sajsoi7h-PO,membno deja-kandida- >2^ ko-^VeXZadov°ljni,daso po- V' Melinci 7ra,evni skup-jtSih - tpoKot sem zvedel d>našel8a dne sem bil s sicer kan- Pt V Martin V° V svetu Ks Trh Duhom, na 1 Vlah ^^oh^tnice SLS v ^P^M^°ra' na tem vo-v -el° finski sPo&o? Vrstah „tiKer imamo V.bne kadre ?dg°vorne in S2 porok za bonb skupn„ do delo v kra-JiVnei- V me toliko Jih«. ^bo dogajanje v zares ne-’ prica tudi pri- tožba oziroma ugovor zaupnika liste SLS Jožeta Balažiča iz Meli-nec, ki jo je naslovil na občinsko volilno komisijo Občine Beltinci. Po njegovem mnenju je bilo na nedeljskih volitvah v Melincih storjenih več nepravilnosti, ki so vplivale na rezultat volitev. Med drugim navaja: »Volilna skrinjica je bila pred potekom volitev pritrjena na težko podlago, tako da se je ni dalo dvigniti in preveriti, če niso bile pred potekom volitev vstavljene glasovnice. Sam potek poznejšega dogajanja namiguje na to, da naj bi bile glasovnice v skrinjici že pred začetkom glasovanja. Volilna skrinjica je bila med potekom glasovanja odpirana, za kar ni bilo nobene potrebe. Po podatkih je število skupnih glasov kandidatov večje od največjega možnega števila, ki se lahko dobi. Volitev se je udeležilo 348 volilcev, od tega je bilo 5 glasovnic neveljavnih, nekatere glasovnice pa so vsebovale samo po en glas od sedmih možnih. Kako je možno, da se skupno število udeležencev na volišču (348 minus 5) ujema s skupnim številom 2.753 glasov vseh kandidatov?! Najboljša matematična varianta da skupno 2.401 glas (343 krat 7). Od kod sploh skupen znesek vseh dobljenih glasov? Ob dejstvu, da se je predsednik komi- sije g. Kovač pred začetkom volitev sam zadrževal v prostoru, namenjenem za volitve, in ni dovolil kontrolnega štetja glasovnic v navzočnosti zaupnikov in zastopnikov, hkrati pa je bila ovojnica glasovnic strgana pred prihodom drugih članov komisije in zaupnikov, vse skupaj vzbuja še večji sum, da gre za nepravilnost. Zato sklepam, da volilni odbor v KS Melinci na nedeljskih volitvah ni opravil svoje naloge, saj je sprovociral tako naše zaupnike kot tudi zaupnike in predstavnike list drugih kandidatov, ker je onemogočil opravljanje njihovega dela na volišču, kar je urejeno z zakonom. Predlagam, da se zaradi navedenih nepravilnosti volitve v KS Melinci razveljavijo in ponovijo.« Eden od sedmih kandidatov SLS za svet Krajevne skupnosti Melinci je bil Martin Duh, ki je zadeve v kraju osvetlil takole: »Vse skupaj je povezano s predhodnimi volitvami leta 1994, ko naj bi bilo nekaj glasovnic preveč. Zato smo večjo pozornost posvetili letošnjim volitvam in sta bila na volišču tudi dva zaupnika z naše liste in zaupnik krščanskih demokratov. Bistvo je, daje volilni odbor v Melincih podlegel pritiskom nekaterih občanov oziroma kandidatov, ki se jim je iztekel mandat, na vsak način pa so želeli obdržati svoje mesto v svetu KS. Že iz leta 1992 se vleče zadeva, ko seje pri pridobitvi parcel in gradnji mrliške vežice del de- narja preprosto »izgubil«. Zato so krajani na zborih občanov zahtevali, naj predsednik sveta KS Melinci Štefan Pintarič z ustreznimi dokumenti prikaže, za kaj je porabljen denar, vendar se to ni zgodilo. Iz leta 1993 so bili sumljivi visoki stroški za krajevne funkcionarje, ki so samo za kilometrine in dnevnice porabili 849 tisoč tolarjev. Od osmih članov sveta KS Melinci sta ponovno kandidirala dva, kar potrjuje nesoglasja med predsednikom in člani sveta KS. Volilni odbor je podlegel pritiskom vodstva krajevne skupnosti in ni opravil svoje naloge. Tako so onemočili delo zaupnikov na volišču, ki ob koncu glasovanja, ko so odprli volilno skrinjico, niso imeli vpogleda, kaj se je dejansko dogajalo za hrbti članov volilnega odbora. Pri tem so nekaj zastopnikov celo nagnali z volišča, eden od članov volilnega odbora pa je zastopniku liste celo zagrozil, da ga bo »vrgel skozi okno«, če ne bo zapustil volišča. Po njegovem odhodu so poklicali župana, ki je razmere uspel vsaj delno umiriti. Ker se število skupnih glasov ne ujema z udeleženci volitev, ni bilo opravljeno pošteno delo. Zaradi slabe udeležbe na nedeljskih volitvah, kar kaže, da ljudje ne zaupajo več svojim organom, in utemeljenega suma, da so bile glasovnice podtaknjene, bi bilo najbolj prav, če se te volitve razveljavijo in ponovijo.« MILAN JERŠE Seja vlade Nujne intervencije države zaradi bolezni norih krav Povpraševanje po klavni živini se je močno zmanjšalo - Odkup presežka klavne govedi in prašičev - Dodatni uvoz koruze brez carinskih dajatev - Regresiranje obrestnih mer za odkup in vzdrževanje živine - Občini Puconci 1,44 milijona tolarjev za odpravo posledic neurja v letu 1995 Vlada Republike Slovenije je na svoji zadnji redni seji sprejela dopolnjeno uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnjo hrane. Intervencije so nujne, saj seje ob izbruhu bolezni norih krav močno zmanjšalo povpraševanje po govejem mesu tudi na našem tržišču, poleg tega pa je na svetovnem trgu pomanjkanje krmnih žit, ki jih Slovenija uvozi kar 60 odstotkov od skupnih potreb. Povpraševanje po klavni živini se je močno zmanjšalo, zato bo vlada z 200 milijoni tolarjev regresirala obresti za najetje kreditov, s katerimi bodo klavno-predelovalne organizacije financirale odkup klavne govedi in prašičev. Vlada želi s tem ukrepom, ki je časovno omejen na obodobje od 20. maja do 20. julija letos in velja še za štirimesečno vzdrževanje zalog po tem roku, predvsem pomagati pri odkupu presežkov goveje klavne živine in prašičev. Zaradi pomanjkanja krmnih žit se pojavljajo problemi tudi v prašičereji, cene krmnih žit so se povečale, zato so se zvišale tudi cene pitanih prašičev, ki pa jih je več, kot je tržnih potreb po tovrstnem mesu. Hkrati se je vlada odločila povišati izvozne spodbude za izvoz govejega in svinjskega mesa, odobrila pa je tudi uvoz dodatnih 20.000 ton koruze brez carinskih dajatev. Pred tem je namreč država že odobrila nakup 40 tisoč ton krmne koruze. Najverjetneje jo bodo uvozili iz Madžarske. .......... c toplice dajejo prednost turizmu pred kmetijstvom e 1 oplice dajejo prednost turi ^unalne takse naj imajo ^hino mejo! redno pregledovanje greznic - Nuj-. Č|an žv°i kraja,na n*b inšpektorjev - Bo Čreta žrtvovana za »za- S >ce in drSgi vNaoi m°3Vldanskem VaJVin Ja> so mini-^OoHb^ dr. Pa- SM^organizi-N > P?eSe ka ^ob°ta) % ^Vlj z na-P SJ? Varovam 1 Vprašanji ^oliain ?ni>nali / r° 80 j'11 Vo n ^nd or,-- delitev pri-Vin n^0 dt|nami in dr- Zfc »p«-Atat Vini . bcinami AV % ? drugih reši-i !lro0V0r)’va-* id e”«”™ ev za gra- dnjo okoljevarstvene infrastrukture. Dejstvo je, daje gradnja vodovoda, kanalizacije ali čistilne naprave na tako zelo odmaknjenem območju, kot je Občina Moravske Toplice (pa tudi v drugih pomurskih občinah), precej dražja kot na primer v občinah v neposredni bližini državnega središča. Minister je sicer poudaril, da se bo pač vsak državljan moral sprijazniti z realno ceno življenja in da danes plačujemo za reševanje problema odpadkov in drugih okoljevarstvenih problemov izredno majhno vsoto denarja; ta strošek se bo v prihodnosti povečal od 2,5- do 3-krat. Toda oddaljenim, razvojno zaosta- lim in demografsko ogroženim občinam je težje priti do denarja, ki je na voljo v različnih ministrstvih - tudi zato, ker je skoraj ves izobraženi kader ostal v središču, ali pa ne znajo najti pravih poti. Tudi v prihodnje bodo imeli projekti kanalizacije in čistilnih naprav prednost pri dodeljevanju nepovratnih sredstev MOP-a; le-ta lahko znašajo od 20 do 40 odstotkov potrebnih sredstev. Nadalje lahko pridobijo ugodna posojila Razvojno-ekološkega sklada, sredstva programa Phare (predvsem za čistilne naprave), dodatna sredstva za gradnjo potrebne komunalne okoljevarstvene infratrukture lahko zberejo s takso za obremenjevanje okolja (če ima občina ustrezen program, lahko ta sredstva ostanejo v občini), del sredstev pa prispevajo tudi občina iz svojega proračuna, gospo- 7 let Slovenske ljudske stranke <%biie h «0 Se v 9^o?r^aC Vnovi^t*^0 na Priložnostni slovesnosti spomnili jS*rnnke M-C . stranke Slovenije. Slovesnosti so se V1 6 vsi” rektoriaarjana P°dobnika ter predsednika glavnega univerze dr. Ludvika Toplaka Vof^i c^žba p 'zvez, ki delujejo v okviru SLS. Najštevilč-VVnVh občin nu!rcev> saj so bili v njihovi delegaciji kar državni’ Ve^ SVetnikov ter podpredsednik Kmečke CV 1 8oVorn "’SVetnik Evgen Sapač. ?>>d^ ^arian veliu V Vion- % Vrt V 11 sloven-Sjo v«'V n'postala Vi Va c desPt| V^na st-tV eno’ V kmeti °b°do- Vterit 7° °b " drugih intelektualcev z ustanovitvijo prve alternativne politične organizacije spodbudili in opogumili mnoge druge, ki so jim sledili z ustanavljanjem novih strank oziroma družbenih gibanj, ki niso bila podrejena edini takrat vladajoči stranki. Unionsko zborovanje so pripravili člani iniciativnega odbora Zveze slovenske kmečke mladine ob mentorstvu nosilca prizadevanj za stanovsko in politično organiziranost slovenskega kmetstva in borca za u-vedbo demokracije v Sloveniji prof. dr. Franca Zagožna. Slovenska ljudska stranka se je iz Slovenske kmečke zveze preimenovala v SLS, in to zaradi vključevanja mladih, žensk, u-pokojencev in drugih ... Je pa zaradi potreb po zastopanju interesov velikega sloja prebivalstva iz stanovske organizacije prerasla, bolje prevzela tudi funkcijo politične organizacije, čeprav vsekakor velja omeniti, da njeno jedro še zmeraj sestavlja- jo kmetje. Boris Hegeduš darstvo ter gospodinjstva. Žal je tako, da prav slednji prispevajo za gradnjo infratrukture mnogo več kot npr. občani Ljubljane. Minister je opozoril, da naj bo višina takse za komunalno dejavnost, kije v pristojnosti občin, kljub vsemu v okviru razumnih meja. Reševanje problema oskrbe s pitno vodo pa ni povezano le z gradnjo novega centralnega vodovodnega omrežja, ampak tudi s preprečevanjem onesnaževanja. Občina Moravske Toplice prav tačas izbira izvajalca za izdelavo študij o vodnih zajetjih, vodooskrbi in odplakah. Marsikateri problem bi bil rešen z doslednim izvajanjem zakona o varstvu rastlin (strožji pogoji prodaje fitofarmacevtskih sredstev, nujno vračanje embalaže in ostankov, pregledovanje škropilnic), še učinkovitejše pa bo izvajanje nove uredbe o vnašanju snovi v rodovitna tla (sprejeta bo pred julijem) in nujno pregledovanje greznic -tako kot gasilci vsako leto pregledajo gasilne aparate in to zapišejo na poseben kartonček. bodo pregledane tudi greznice. Začeli bodo z novogradnjami in postopoma prešli na nadzor vseh greznic. Občina Moravske Toplice je zainteresirana za pridobitev pravice za izdajanje lokacijskega in gradbenega dovoljenja - le to naj bi v obliki enotnega dokumenta v prihodnosti izdajale tudi občine in ne zgolj upravne enote. Moti jih, ker so bile doslej omejitve pri izdajanju lokacijskih dokumentov za gradnjo v turistične namene zaradi tega, ker je določeno območje v 1. kategoriji kmetijskih zemljišč. Moravska občina je usmerjena v turizem in ne v kmetijstvo, je poudaril župan Franc Cipot. Nekaterim pa je očitno vseeno žal naravne gozdne zaščite pred krajem Moravske Toplice, to sta Mala in Velika Čreta, saj naj bi gozd na levi strani ceste posekali in območje namenili pozi- davi. BBP Regresiranje obrestnih mer za slovensko živino Pogoji za pridobitev sredstev za regresiranje obrestnih mer so jasno določeni: med njimi je obvezno slovensko poreklo živali ali najmanj 6-mesečna reja na območju Slovenije pred zakolom, vse živali morajo biti ocenjene na liniji klanja v skladu s predpisi, razvidna mora biti teža, cena, kakovostni razred in točen naslov rejca, če pa so živali last klavno-predelovalnih organizacij v lastni ali kooperacijski reji, mora biti predložen račun za storitveno pitanje s časom pitanja, skupnim prirastom, poreklom živali in natančnim naslovom o lokaciji reje živali 6 mesecev pred zakolom. Minimalna predpisana teža govedi pri odkupuje 500 kg za pitance in 450 kg za telice oziroma 270 kg za trupe pitancev in 240 kg za trupe telic. Ob izpolnjevanju vseh naštetih (in še drugih) pogojev se regresira realna obrestna mera, vendar največ do višine 10 odstotkov letno. Rok za vložitev zahtevkov za regresiranje obresti pri najetih posojilih za odkup in vzdrževanje govedi in prašičev je do 15. v tekočem mesecu za pretekli mesec. Vladna uredba bo začela veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu. Dodatne zaplete je prinesel pojav bolezni aujetzsky na brežiškem območju. Bolezen se pojavlja pri prašičih, prenaša pa se z naravnim oplojevanjem in vpliva na kakovost mladičev. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Osterc je poudaril, da bodo ostro ukrepali, da bi bolezen zajezili in ustavili. Potreben bo zakol vseh plemenskih svinj, ki so z njo okužene. Preglede in zakol bo odrejala Republiška veterinarska uprava, stroške pa bo v celoti pokrila država. Po grobih ocenah, ker še ni podatkov o številu okuženih plemenskih svinj, bo teh stroškov za 5 milijonov tolarjev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo regresiralo nakup nebrejih plemenskih mladic potrjenih križanj za rejo na kmetijah in nakup čistopasemskih mladic samo za obnovo plemenske črede v potrjenih rejskih središčih. Po izvedbi sanacijskega programa za zatiranje bolezni aujetzsky na območju občine Brežice bodo namreč izplačali dvojno višino regresa za te namene. Poleti bodo začeli delovati davčni uradi 1. julija letos bo začela delo Davčna uprava republike Slovenije, ki bo prevzela dosedanje pristojnosti Republiške uprave za javne prihodke in Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Vladna uredba določa, da bo imela Davčna uprava 14 davčnih uradov po vsej državi, ki bodo organizacijsko pokrivali enaka območja, kot so jih doslej izpostave Agencije za plačilni promet. Davčni urad Maribor tako obsega območja upravnih enot Dravograd, Lenart, Maribor, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica. Davčni urad Murska Sobota pokriva območja upravnih enot Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Davčni urad Ptuj pa območja upravnih enot Ormož in Ptuj. Nova davčna služba bo vsebovala vse sedanje naloge Agencije, ki se nanašajo na nadzor nadziranja izpolnjevanja davčnih in drugih obveznosti pravnih oseb. Uredba je prvi akt, ki poleg zakona določa organizacijo davčne uprave R Slovenije. Hkrati s sprejeto uredbo sta pripravljena tudi akta o notranji organizaciji in sistematizaciji, ki ju bo predlagal v sprejem novoimenovani direktor. Občini Puconci 1,44 milijona tolarjev Vladaje namenila občinam, ki sojih v letu 1995 prizadela neurja, 78 milijonov tolarjev. Občina Puconci bo dobila 1,44 milijona in občina Lenart 1,36 milijona tolarjev. Vladaje na zadnji seji določila besedilo predloga zakona o upravnih taksah in ga bo posredovala v prvo obravnavo državnemu zboru. S tem zakonom se bo celostno urejalo področje plačevanja dajatev za tako imenovane upravne storitve, ki jih upravni organi in drugi nosilci javnih pooblastil opravijo na zahtevo strank v upravnem postopku. Predlagano je, da upravne takse v gotovini pripadajo proračunu države ali občine, glede na to kateri upravni organ je izvršil določeno upravno storitev. Ker za upravne takse, plačane v kolkih, ni mogoče ugotoviti, kateri upravni organ je ta dejanja opravil, je predloženo, da 30 odstotkov prihodkov od taks, plačanih v taksnih vrednotnicah, pripada občinam glede na delež zagotovljene porabe. Vlada je tudi zavrnila zahtevo Mariborske plinarne za 30-odstot-no zvišanje cen plina v jeklenkah. Marjan HORVAT ____________________________________________________________________________vestnik, ospodarstvo Vse bližje napovedi o zaprtju lendavske rafinerije Poceni naftni derivati - ki pa jih ne bo? Na tiskovni konferenci, ki jo je prejšnji teden sklicala Nafta, nismo preslišali izjave dr. Andra Ocvirka, ki je dejal: »Mislim, da bomo kmalu v idealni državi, kjer bomo imeli energente z najnižjo ceno v Evropi. Vendar jih ne bo, saj ima tudi Petrol izgubo pri poslovanju.« Najbrž res gremo tako daleč, da jih ne bomo imeli. To svojo izjavo je ponovil še enkrat: »Dejstvo je, da s to politiko cen derivatov ti morajo zmanjkati na našem tržišču, vprašaje pa je, kdaj.« Kako razumeti povedano? Res da je bilo izrečeno v kontekstu predstavljanja težav v Nafti, vendar je jasno, da se ne nanaša samo na vprašanje rafinerijske cene. Je to opozorilo vladi, morda grožnja? Je napoved, da misli zaradi cen Petrol, še vedno monopolni oskrbovalec države z naftnimi derivati, zares s svojevrstnim »štrajkom« oziroma z motnjami v oskrbi z naftnimi derivati? Povedano je lahko napoved tega, gotovo pa napoved, da se bosta Petrol in vlada prav kmalu trdo pogledala. Vladno omizje zaman načrtuje, da bo z zadrževanjem cen naftnih derivatov vsaj do jeseni brzdalo tudi inflacijo, saj je opozorilo dr. Andra Ocvirka povsem jasno. Toda mar bo morala še pred tem, ko se bosta soočila vlada in Petrol, ugasniti lendavska rafinerija? Nič dobrega se ji ne obeta, saj vse bolj tone v izgubah, in če se bo tak trend nadaljeval, jo bodo po besedah direktorja Nafte Jožeta Hozjana morali čez dva meseca zapreti. Poslovni rezultati za prvo trimesečje tega leta govorijo o resnosti napovedi, saj je v sektorju rafinerije negativni poslovni rezultat v znesku 660 milijonov tolarjev, oziroma gre za 550 milijonov tolarjev primanjkljaja. Cena surove nafte se povečuje, draži se tudi ameriški dolar, vlada pa je vse predloge za povišanje Uveden stečaj Visokogradenj Janko Halb onemogočil prenos dejavnosti in delavcev Zaradi stečaja delo na gradbiščih ustavljeno V ponedeljek, 13. maja, ob 10. uri seje na murskosoboškem sodišču odločilo, da se začne stečajni postopek za Pomgradovo družbo Visokogradnje. Novica sama po sebi ni več novica, saj je bil stečaj družbe napovedan in pričakovan, toda nepričakovana je vest, da je za družbo uveden stečaj, ne da bi bil pred tem izpeljan načrt prenosa dajevnosti in s tem tudi 80 odstotkov zaposlenih na preostali dve družbi, glavnino na ABI ter na Nizkogradnje. Z dnem uvedbe stečaja, ki ga bo vodil dr. Štefan Ščap, so se zaprla in ustavila vsa dela na gradbiščih, 180 zaposlenih pa se bo prijavilo na Zavodu za zaposlovanje. V torek zjutraj je stečajni upravitelj dr. Štefan Ščap sklical delavce ter jim naznanil, daje za družbo Visokogradnje uveden stečajni postopek, ter jih seznanil s pravicami, ki jim gredo. Nato se jim je pridružil še direktor družbe Janko Halb in po tem, ko jim je pojasnil, zakaj se je odločil naprej. S tem scenarijem so bili seznanjeni tako zaposleni kakor naročniki del in njihovi kooperanti. Za prenos vseh obveznosti in pravic po pogodbah z družbe Visokogradnje na družbo ABI so pripravili tripartitne pogodbe, ki bi jih morali podpisati tako naročniki del kot izvajalec in prev- za odločilno potezo, ki je po- zemnik. V torek, 7. maja, je Jan- Direktor Nafte Jože Hozjan je zagotovil, da sklenjene pogodbe med Petrokemijo in Strojegradnjo niso v nevarnosti oziroma da te pogodbe želijo na vsak način izpolnjevati. Partnerji Petrokemije in Strojegradnje zaradi težav v rafineriji ne bodo prikrajšani, saj bosta ta sektorja svoj del obveznosti v celoti izpolnila. rafinerijskih cen od jeseni pa do zdaj zavrnila. Dodatno jih je udarilo novo carinsko določilo, saj morajo za dodelavo primarnega bencina v rafineriji na Madžarskem in v Avstriji, ker ne morejo dokazati istovetnosti blaga, plačevati carinske dajatve. Povrh je bila pred mesecem in pol ustavljena tudi tovarna metanola, povezano z delom rafinerije pa so slabši poslovni rezultat dosegli tudi v enoti RPNP. Zaradi izgube se zmanjšuje tudi kapital podjetja, to pa prizadeva predvsem lastnike pa tudi vodstvo podjetja, saj leto zaradi likvidnostnih težav težko deluje. Petrol jim ob likvidnostnih težavah še stoji ob strani, toda ker je tudi sam v položaju, ko si pri vladi ne more izboriti višje marže ter je njegovo poslovanje začelo dobivati rdeče številke, na dolgotrajno podporo z njegove strani lendavska Nafta ne more računati. Nadzorni svet, v katerem sedijo tako predstavniki Petrola kakor membno vplivala na to, da se načrtovani scenarij prenosa pred stečajem ni opravil, torej, daje za družbo uveden totalni stečaj, in ko je udaril po vodstvu Pom-grada in odločitvah upravnega odbora, je zopet požel aplavz delavcev. . Kaj je torej Janko Halb storil ali kaj je vsebina njegove odločilne poteze? Vodstvo podjetja z direktorjem Tiborjem Čarnijem na čelu je, po tem ko je upravni odbor sprejel sklep o predlogu za stečaj družbe, predstavilo pripravljen načrt prenosa dejavnosti in tako tudi večine zaposlenih iz Visokogradenj na preostali dve družbi. S tem bi se na gradbiščih menjalo le ime izvajalca, delo ali izpolnjevanje pogodb pa bi teklo ko Halb zavrnil podpis teh pogo- ABI Lipovci, umaknil. Z istim dnem je na Agenciji umaknil tudi karton deponiranih podpisov pooblaščenih oseb, ki podpisujejo dokumente za poslovanje prek žiroračuna družbe, ter za pooblaščenega podpisnika imenoval le sebe in komercialnega direktorja Visokogradenj. Zaradi tega in uvedbe stečajnega postopka je na računu družbe Visokogradnje ostalo 7,2 milijona tolarjev. Kaj takega pa se najbrž v nobenem stečaju, kolikor smo jih imeli v naši regiji, ni primerilo, to, da bi šla družba v stečaj z milijoni na svojem žiroračunu. In ta denar, ki so ga Visokogradnje dobile s prodajo stare betonarne, bo tako del stečajne mase, z njim se bodo plačevali stroški stečaja, najprej delo inventurnikov, cenilcev, stečajnega upravitelja in dru- In kolikšen dvig rafinerijskih cen bi potrebovali? 11,7 odstotka ali v prodaji na drobno od 4 do 5 odstotkov. ' vlade (zastopajo Olga Marin), je enoglasno sprejel sklep, da se vladi še naprej pošiljajo dokazila o nujnosti povišanja rafinerijskih cen naftnih derivatov, če pa bo to zaman, se poslovanje rafinerije ustavi. »Posedice tega pa so nepredvidljive in jih sedaj vseh niti ne moremo zajeti,« je novinarjem povedal Jože Hozjan. Toda na dlani je, da bodo s to potezo izgubili najprej zaposleni, potem pa zaradi močnega vpliva rafinerije na druga področja dejavnosti tudi drugi. Po najbolj črni napovedi pa se lahko zgodi, da bo rafinerija ugasnila za vse čase. In zato sploh ni v oblakih vprašanje novinarskega kolega kije razmišljal, ali bo Petrol sploh še zainteresiran za Nafto brez rafinerije? Vprašanje je toliko bolj smiselno, ker vemo, da Nafta in lendavska rafinerija Petrolu nikoli nista bili v posebnem interesu. Še se spomnimo, da jo je prevzel po sili ali zaradi kupčije, saj je vlada obljubila, da tuji konkurenci v zahvalo, ker bo Petrol prevzel Nafto in njeno sanacijo, ne bo na široko odprla vrat. MAJDA HORVAT Do konca tedna znana usoda Tam Busa Radgonski Tam Bus zanimiv »Kdorkoli bo že kupec, samo da se konča ta agonija negotovosti,« je v torek popoldne, na dan odločitve o kupcu, povedal direktor Tam Bus Radgona V torek naj bi se posebna petčlanska komisija mariborskega Tama, ki ji predseduje član uprave Mirko Stic, na seji v Ljubljani odločila o izbiri najugodnejših kupcev treh delov premoženja Tama. 18. aprila je bil namreč objavljen ponovni razpis o prodaji distribucijskega centra rezervnih delov in tovarne motorjev v Mariboru, tovarne zavor na Ptuju in Tam Busa v Radgoni. Prav radgonsko podjetje je bilo za kupce najbolj zanimivo, saj so ponudbe za nakup vložili trije interesenti. Skupno seje na razpis prijavilo sedem ponudnikov, poleg bank upnic SKB- banke, Nove Kreditne banke Maribor in Nove Ljubljanske banke še štirje zasebniki. Prodaja Tam Busa Radgona je še posebno kočljiva, saj imajo vsi trije ponudniki skorajda enake (moralne) pravice do nakupa. Vodstvo radgonske firme kot potencialni kupec ima vso zaupanje zaposlenih in zagotavlja nadaljnjo skrb za delavce; Met-tis kot drugi kupec (upoštevali so vloženo prošnjo za nakup na prvi javni razpis) se zanaša na upoštevanje člena iz lani sklenjene pogodbe, ki mu zagotavlja predkupno pravico; Pomurska banka in SKB-banka pa upata, da bosta imeli predkupno pravico kot upnici, saj naj bi imeli zaradi hipoteke in terjatev pravico do vodenja dveh podjetij iz sistema. Po mnenju vodstva v Radgoni imajo vsi upniki enake pravice, zato ta razlog ne bi smel biti odločilen. Upajo, da se bodo zadeve do konca tedna vendarle pojasnile in da bo izbran kupec, pa kdorkoli bo že. Najslabše bi bilo, da bi jih doletel stečaj skupaj s preostalim Tamom. Sklad za razvoj je pohitel in že položil 19,5 milijona tolarjev ustanovnega kapitala za 13 novih Tamovih podjetij. BBP Janko Halb je pripravil Poslovni načrt za leto 1996, ki vsebuje tudi poglavje Sklepni komentar in predlog za nadaljevanje sanacije. Poslovni načrt je bil na upravnem odboru obravnavan, je zatrdil Tibor Čarni, vendar se o njem ni odločalo. S tem je zanikal izjavo Janka Halba, da upravni odbor njegovega sanacijskega programa ni obravnaval. Ostaja mu tudi vprašanje: kateri posel je direktor Visokogradnej od imenovanja pred osmimi meseci in do uvedbe stečaja uspel pridobiti za družbo? db. V petek, 10. maja, je naredil še drugo potezo: na Agenciji za plačilni promet je virman Visokogradenj za prenakazilo 7,2 milijona tolarjev na račun družbe gih. Po besedah direktorja Pom-grada Tiborja Čarnija pa so ta denar želeli nakazati na ABI, da bi z njim izplačali del tistega, kar so delavcem družbe v stečaju Rudi Cipot, direktor zavarovalnice Triglav v M. Soboti, je član upravnega odbora Pomgrada in s svojim podpisom in dopisom (»Z zaključkom se strinjam, ob programu, ki je v pripravi.«) potrdil, da se strinja z uvedbo stečaja za družbo VG. Povzetek, ki sta ga za upravni odbor pripravila in podpisala v. d. direktorja Tibor Čarni in pomočnik direktorja za ekon, in finance Jože Flegar se glasi: »Družba VG je prezadolžena. Bila bi že tudi davno plačilno nesposobna, če v sistemu Pomgrada ne bi s skupno finančno funkcijo za vse družbe zagotavljali eksterne plačilne sposobnosti. To pa je povzročilo, da je nastala predvsem velika notranja zadolženost družbe VG. Velikost te notranje zadolžitve je take vrste, ki že ogroža poslovanje sestrskih družb in s tem celotnega sistema Pomgrad. Na podlagi podanega opisa stanja in konkretnih podatkov ugotavljamo, da je edini racionalni izhod iz ugotovljene ekonomske situacije, da družba VG preneha obstajati kot pravna oseba. Na osnovi znanih podatkov iz poslovanja družbe VG ni pogojev za uvedbo likvidacije, podani pa so vsi pogoji za vložitev predloga pri pristojnem sodišču za uvedbo stečaja v družbi VGpo zakonu.« Pomurska turistična zveza na Internetu Kot prva turistična zveza v Sloveniji Turistično-informacijski center pri Pomurski turistični zvezi prenesel del svoje informacijske dejavnosti na Internet Prvega maja je bil postavljen segment predstavitve dejavnosti PTZ s sedežem v Murski Soboti na svetovno računalniško omrežje Internet in s tem omogočen dostop do množice za razvoj turizma naše regije relevantnih podatkov mnogim uporabnikom Interneta v Sloveniji in tujini. Pomurska turistična zveza, katere predsednik je g. Štefan Dravec, je izdala popoln katalog turističnih dejavnikov in koledar prireditev za leto 1996 in ga predstavila na Internetu, na slovenskem najbolj popularnem strežniku - Rumeni Internet Slovenija. V katalogu so po dejavnostih podrobno našteti naslovi zdravilišč, hotelov, gostinskih ponudb, muzejev, galerij in zelo pomembnih splošnih informacij, ki turistu omogočajo udobno bivanje v tradicionalno prijaznem turističnem okolju - Pomurju. Koledar prireditev je pravi vodnik skozi kulturo, šport in turistične dogodke, ki venomer prite- gnejo mnogo domačih in tujih turistov, da preživijo prijazna jutra, prelita v mirne dni in prijetne večere med dobrimi ljudmi. Zakaj je predstavitev na Internetu pomemben način predstavitve določene dejavnosti? Razlog je zelo preprost in znan že več kot 60 milijonom uporabnikov po svetu in več kot 10 tisoč uporabnikom v Sloveniji. Internet omo- goča »interaktivnost«, to pomeni, da se lahko gost, ki ga zanima rezervacija sobe, cene in storitve določene gostilne, hotela ali športne dejavnosti, brezplačno in takoj dogovori za iskano ponudbo. Turistična zveza Pomurja je postala s to prezentacijo vzor drugim regionalnim turističnim zvezam in turistično-informacijskim centrom v okviru Turistične zveze Slovenije. Da se tudi turistična iformatika seli na Internet, je potrdil tudi predsednik TZS dr. Marjan Rožič v pogovoru z vodjem TIC PTZ g. mag. Francem Peterko na sejmu Informatika v Ljubljani. Pri TZS poteka projekt o prenosu turističnega informacijskega obveščanja na svetovno računalniško omrežje Internet. Podatke, predstavljene na Internetu, skrbno ažurirajo in ne zastarajo kot na CD-jih, predvsem pa niso vezani na »naklado« in di- .ntilS® obljubljali, to pa s°ap ča, ustrezen del pomoči, jubilejne n ge pravice zapos e"hpred desj Ib bi še v ponedeljek P uro svojo odločite j menil in denar pre jed#’’ ni storil. Svojo od o tor, ki je družbo vo ^aje secev, njegov«$ virman izdan brez J J » nosti in da ni biD J se ta denar res na 58ja«> delavcem. Žara 1 , taV|ja* Žani znesek pa raj tri četrtine ne-slenih v Vis°kogr Direktor Pomgra • raZpns f ni je še v torek zj aVitelJaL da bi stečajnega uPr nan,|2 ».Črtom sti na družbo AB ■ e[j3ti L stvu družbe ho L uvedbo stečaja V od^L saj bi dr. Ščap. pooblastila, mord^ ySe r sal pogodbe s po * ki sojosam.o^^f titni nemogoče, je . si# (j. rov s predsta "inj ugotavljal ste. n torej Stečaj družbe bo neje Poteka p0 vona>z Jj’ nih določilih Z uge j Čanjem začeti uprav1?,j jf njem nadaljnjega^^ nikom in nazad« ^est" pl Za^^P^nSbaA^ majanje: prevzela deja n Jx denj oziroma ■ d/ končala pod 'mdajU, P° f sokogradnje v st delavce. P« , njintu / potegnili zap° itofji, SL/ ti. ki so ze naKa dujme. stribucijo drobno intera ,iravilisC' Lv3 j posameznih prJjJ gostiln, karb uspešnejši Pr usPeS a Zadnje dvome o Jfltej/ mocijeSPSve«P?id mantira zazn ^sl0^ na elektronske ske turlSSvell°*^^^^ www.eunet.s Zr O&O lU 16, maja 1996 Tujcem manj dela ospodarstvo Napovedana zaostritev zaposlovanja tujcev pri nas Ministrsko za deln u i_r _=_. . I z dnevom vročitve delovnega dovoljenja. dom za zaposli" *>msirstvo za delo je poslalo konec T®brua^j“ . nas j eh navodil W stališča ali navodila o zaposlovanju tujce J osti na zapo l«adi številnih nedorečenosti, neživljenjskos i pa s0 zanjmi- ^'benih zavodih pri svojem delu ne upoštevajo, ministrstva do ’azaradi tega, ker nam razkrivajo nov odnos p zaposlovanja tujcev pri nas. $ tem ko so v stališčih sveto-skrajno zaostrene možnosti zaposlovanja tujcev ter zahtevali fsledno izvajanje zakona o za-Movanju tujcev, so nakazali zaostritev politike do dela tuj-e’ pri nas. Res da pripravljena ^'ščane morejo biti kar tako na™ro podlaga za spreminja-'e ^anjega načina zaposlo-tujcev pri nas, vendar pa da se bo doslej Tujci v naših podjetjih - manj jih je, delo pa dobivajo za vedno krajši čas Ne glede na to, kakšne bodo spremembe pri zaposlovanju Ston^delovnih dovoljenj v tem letu ( do 30. 4.) glede na stopnjo izobrazbe bvalJa ‘Zo^raz^e Število tujih delavcev Odstotek % 21 28,6 26,5 4,3 3,2 Sedtna Vgjj • ' • bO(io^ Področje droči^Pili strokoSetU Skupaj ^PoslovaS Jaki s po' ter prist0J-o tem k knialu začeli 'ania?1!"a Podr J--e treba SP' PosJuicev. To n°CJU zaposl°-6ao?Cn° deianPd Je Seveda že C5vp^inPoimV^ C? e 0 dclatu? Z?Poslov^‘ ^"ktotva v ta J®’Je zanim Jem tuJcev ne ’strej e1111 točhhV° Pogledati’ TJ ovire. Kah so postavjIi tždaian- otlii Un' UradnikiJend b' m°rali " i°>eX1Zpe‘jatnice-'4 avlJen z3rPostoPek, terja-"''ta ednjegoVnniSkl pregied !n2Preverj°7^Poslitvijo 'nih' ' morali u»-kiph ^^om, da za- tujih delavcev 30 39 53 49 8 6 poslijo samo tujca, postavljajo delodajalci, kontrolirati bi morali ustreznost plače, ki bi jo dobil zaposleni tujec, le-ta pa bi morala biti tujemu delavcu zagotovljena po določilih kolektivne šljamo, daje tudi interes zaposlovanja tujcev pri nas povezan ne le s pomanjkanjem ustreznih delavcev pri nas, ampak tudi z gospodarsko konjunkturo in potrebnostjo novih zaposlitev, od- Največ tujcev prihaja k nam iz Hrvaške (konec aprila 430 delovnih dovoljenj ali 119 izdanih v prvih štirih mesecih tega leta), Jugoslavije 37 (15 letos do konca aprila), 27 iz Makedonije (letos!9) ter Bosne in Hercegovine 25 (letos 3). Iz Ruske federacije prihajajo 4 in iz Ukrajine 10 tujcev, od tega 8 deklet. Pri nas zaposleni tujci prihajajo še iz Albanije, 3, Alžirije, 2, Avstrije, 1, Bolgarije, 2, Češke, 1, Nemčije, 1, Madžarske, 14, Indonezije, 1, Slovaške, 1, in Sudana, 1. pogodbe. Pogodbeno delo tujcev bi smelo biti prej izjema kot pravilo, delovno razmerje za tujca pa bi moralo biti sklenjeno nosom vodilnih v podjetju do tujcev, možnostjo zaposliti jih kot cenejšo delovno silo itd. In na murskosoboškem zaposlitve- Število osebnih del. dov. tre; ^veijav • ------------------------------7--------- ^ovnih dovoljenj za Pomurje do konca aprila /996 Rado ° ^uPaJ štev. del. dov. Pogodbene r ^ona 14 2 5 297 13 13 117 1 11 74 14 17 1 Min, - w se vedno »v oblakih« 5??dezna pripravljenost Sveta • cest1Z °bč’n Cankova - Tišina in Radenci hbitPr9vs« v Ljubljani * tj) *, MMMMMMMMMMMMMMMMMMMHM %|Jb, ^“Mjani sestali člani projektnega sveta, kakor Popoldni’ CeS*e aPr'*a 1996, in nato spet v pone-Z ŽVe*e t Se na tišini, bo so si ogledali traso, so v občini ta^Mj sn v resniP° nezauPlj*vi do obljube, da Ministrstvo za pro-, 1 namcrava rekonstruirati cesto M 10-1. u “ nejše dru- Skiseje M^hkc'n ranc p, lria župan nadaljnje naloge; sestajali se bodo mesečno izmenično v Ljubljani in na Tišihi ter redno izdajali pisne zapisnike. Seveda so na Direkcijo hkrati povabili tudi projektno skupino iz Občine Radenci, ki pa je nekoliko zamudila. V prihodnje bosta obe skupini delovali ločeno. Te dni bi že moral biti objavljen razpis za izbiro izdelovalca projektne Na murskosoboškem zaposlitvenem zavodu so to leto, do konca aprila, izdali 183 delovnih dovoljenj oziroma jih je bilo 133 od teh obnovljenih. Z največ dovoljenji je lendavska upravna enota (82, od tega 62 obnovljenih in 9 pogodbenih), ljutomerska jih je dobila 56 (46 obnovljenih), murskosoboška 38 (21 obnovljenih in tri pogodbene) ter gornjeradgonska upravna enota 7 dovoljenj, od tega 4 obnovljene in 2 pogodbeni. Izdanih je bilo tudi 23 negativnih odločitev za zaposlitev tujca. Delodajalci se na takšno odločitev skoraj ne pritožijo. tujcev pri nas ali kako se bo zaostril ter dopolnjeval zakon o zaposlovanju tujcev, lahko razmi- nem zavodu ugotavljajo, da seje število delovnih dovoljenj v naši regiji zmanjšalo. Konec aprila sta bili še veljavni 502 delovni dovoljenji za tujce, konec lanskega aprila pa 559. Število izdanih delovnih dovoljenj v prvih • štirih mesecih tega leta je res višje kot v lanskem primerjalnem obdobju,, vendar je treba videti tudi to, da je večje število obnovljenih delovnih dovoljenj, torej za tujce, ki pri nas delajo že dlje časa, in da se delodajalci pogosteje odločajo za zaposlovanje tujcev za krajši čas. Prejšnja leta so skoraj vsi prosili za delovna dovoljenja za eno leto, sedaj pa večina za določen čas, lahko tudi samo za tri mesece. Upadlo je tudi število zaposlenih tujcev po pogodbi, saj za opravljaje kooperacijskih del pri nas delovnih dovoljenj ne izdajajo več, ampak si to urejajo prek poslovnih vizumov. dokumentacije za rekonstrukcijo odseka magistralne ceste M 10-1 z gradnjo akanlizacije in pločnikov, vendar so ga v zadnjih Uradnih objavah zaman iskali. Ko bo izbran načrtovalec, naj bi se projektna skupina ponovno sestala. Cestno podjetje Murska Sobota pa je spet začelo »odpravljanje posledic zime« na Petanjcih in cesto krpa po metrih. Po kakšnih načrtih opravljajo dela, ne ve nihče. ze ms Bo. Vtbts.B* M- BBP MtHf ■ oc£ MCD MAK. Tujci v gradbeništvu ter za dela, ki jih naši niso pripravljeni opravljati In v katerih dejavnostih zaposlujejo največ tujcev? Še vedno v gradbeništvu, kjer zaposlujejo predvsem kvalificirane in nekvalificirane delavce določenih poklicev. ki jih pri nas ni na listi iskalcev zaposlitve, to pa so zidar, tesar, pleskar, keramičar. Torej predvsem poklici za opravljanje končnih del v gradbeništvu. Tujce zaposlujejo tudi zasebna podjetja, katerih lastniki so večinoma tujci ali nekdaj tujci, in ki opravljajo težja dela ali taka, pri katerih od zaposlenih terjajo delo v težjih razmerah. »In temu prilagajajo razpisne pogoje, pod katerimi naši brezposelni niso pripravljeni delati,« je povedala sogovornica na temo zaposlovanja tujcev pri nas, strokovna delavka murskosoboškega Zavoda za zaposlovanje Marija Kerman. Potem so tu še nekatere zaposlitve, v katere naših iskalcev zaposlitve ne morejo siliti. Gre za plesalke v nočnih lokalih. Delodajalci jih zaposlujejo pogodbeno, torej le za tisti čas, morda dve uri zvečer, ko so na odru, in ne za ves ■ čas navzočnosti v lokalu. Tako so jih potem tudi plačali. V določenem lokalu je dobila plesalka od delodajalca 250 mark plačila na mesec. Zaradi zaposlovanja tujih deklet na tak okoriščevalski način se je vključila delovna inšekcija, saj zanje ne more biti sklenjena zaposlitev po pogodbi, ampak zaposlitev za določen čas. Delodajalci tudi zaradi več inšpekcijskih pregledov tiste tujce, za katere zaprosijo za delovno dovoljenje, večinoma zaposlijo. V primerih nezaposlitve pa gre večinoma za objektivne ovire, med drugim tudi za dolgotrajno pridobivanje vize. MAJDA HORVAT Do zdaj rešena tretjina vseh zahtevkov za vrnitev kmetijskih zemljišč, gozdov in kmečkih gospodarstev Denacionalizacija N torek, 7. maja, je bilo v Ljutomeru »strokovno srečanje o nekaterih vprašanjih o denacionalizaciji«, ki ga je pripravila Upravna enota Ljutomer v sodelovanju z Oddelkom za izpopolnjevanje in usposabljanje v državni upravi pri Ministrstvu za notranje zadeve. Strokovnega posveta se je udeležilo sedem Upravnih enot, in sicer iz Ljutomera, Ptuja, Ormoža, Lenarta, G. Radgone, M. Sobote in Lendave. Srečanje je vodil načelnik UE Ljutomer T. Nemec, sooblikovali pa so ga T. Hofman z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, M. Šuta in S. Hafner s Sklada kmetijskih zemljišč in goždov RS in S. Pristovnik ter J. Avbelj z Geodetske uprave RS. Srečanja se niso udeležili z ministrstva za pravosodje in predstavniki Slovenskega odškodninskega sklada RS. Program srečanja je obsegal problematiko zaradi izvajanja zakona o denacio-nalizcaiji, glavni del pa 37 vprašanj, ki so jih posameznim predstavnikom zastavili delavci sedmih upravnih enot. UL 27/91 Zakon o denacionalizaciji je bil eden prvih, s katerim je novoustanovljena država postregla svojim državljanom. Na tem mestu se ne bomo spraševali, ali je zakon smiseln ali ne, ali je po petdesetih letih smiselno vračati nekaj, kar je bilo vzeto v stari, torej neki drugi državi, saj slednje niti ni bilo tema srečanja, na katerem so izhajali seveda iz dejstva, da zakon je, kakršen pač je (beri: z luknjami, ki sojih mašili z dodatnimi odloki), da pa vendarle tak, kot je, pred ljudi, ki se ukvarjajo z denacionalizacijo, postavlja določene probleme, ki jih morajo reševati v vsakdanji denacionalizacijski praksi. Posamezne zakonske luknje poskuša zapolniti tudi sodišče, ki je na primer odločilo, da se odškodnina za nacionalizirano nepremičnino izračunava z uporabo dolarskih koeficientov, kot je povedala T. Hofmano-va. Sodišče je prav tako zavzelo stališče, da upravičenec, ki vztraja pri vrnitvi v naravi ali nadomestnem zemljišču in se noče sporazumeti za odškodnino, izgubi pravico tudi do odškodnine Kompleksi Vendar pa največ težav povzročajo parcele znotraj kompleksov kmetijskih zemljišč. V Sloveniji je približno 73 takih kompleksov, ki imajo neurejena zemljiška katastrska stanja, to pa pomeni, da na teh parcelah ni mogoče izvajati solatninske pravice, saj je potrebno izvesti najprej t. i. komasacijski postopek, posledica pa je, da se lahko zadeve zavlečejo tudi za deset let, končna posledica pa je, da upravičenec ne bo mogel dobiti nazaj nepremičnine, temveč samo t. i. priznanice, le-te pa bo lahko zamenjal za obveznice pri Slovenskem odškodninskem skladu. Pri zemljiškem kompleksu je problem tudi njegova zakonska nedefiniranost, in sicer v tem smislu, da ni določen minimum njegovega obsega. Torej ostajajo glavni problem zemljišča v kompleksu, ki katastrsko niso usklajena z velikostjo v naravi. Nadomestna zemljišča Nerešeno pa ostaja tudi vprašanje t. i. nadomestnih zemljišč, saj slednjih naj ne bi bilo oziroma jih bo mogoče pridobiti šele, ko bodo končani vsi denacionalizacijski postopki, saj naj bi se šele takrat videlo, koliko zemljišč bo ostalo skladu za razdeljevanje. Seveda ni nobena skrivnost, daje v interesu Sklada, vrniti čim manj v naravi. Z UE G. Radgona so poudarili, da je zemljišč več kot dovolj in da je čakanje na konec denacionalizacijskih postopkov zgolj zavajanje javnosti.Tudi ko bo denacionalizacija končana, ni jasno, kako bo potekal nakup nadomestnih zemljišč - kot se zdi, bo to potekalo v obliki javne prodaje, na kateri bo mogoče kupiti zemljo s tolarji ali obveznicami, vendar zaenkrat so to le predvidevanja. Poseben problem nadomestnih zemljišč je tudi ta, da je vprašljivo ugotavljanje 70-odstotne vrednosti, koliko naj bi je nadomestno zemljišče imelo. Ob vseh problemih z zakonom obstajajo-še kadrovski problemi, saj se pravniki neradi odločajo za dokaj nehvaležne postopke denacionalizacije in tako npr. UE Ormož na tem področju nima zaposlenega niti enega delavca, ki bi se ukvarjal samo z denacionalizacijo, čeprav bi lahko zaposlili kar tri. Problemi denacionalizacije v posameznih UE V ljutomerski UE ovirajo vračanje vinogradniških parcel predvsem zemljiški kompleksi in neusklajenost katastrskih zapisov z dejanskim stanjem v naravi. Njihovo delo otežuje predvsem Ljutomerčan, ki se na denacionalizacijskih razpravah ne pojavlja z ljudmi, ki bi imeli določena pooblastila. V Lendavi so problemi zaradi zemljišč, na katerih je lendavska Nafta izvrtala vrtine, potegnila plinovod itd. Čeprav so danes ta zemljišča v lasti sklada, denacionalizacijski upravičenci zahtevajo vrnitev zemljišč v prvotnem stanju, slednje pa ni mogoče, ker zakon o tem ne govori. Radgončani so z denacionalizacijskimi postopki pohiteli (hrati je to območje, na katerem precej zemlje ni potrebno vrniti, ker so bili njeni lastniki tujci), vendar sojih s Sklada kmetijskih zemljišč pokarali, češ da so denacionalizacijo speljali po svoje, ker so posameznikom vračali v enem kosu (npr. če je imel upravičenec zemljo na treh koncih, so mu jo zdaj vrnili v enem kosu). Lenart se je pohvalil, da sproti pošilja vprašanja in tako rešuje probleme, Sobočane pa je zanimalo med drugim, ali obstaja alternativa med zakonom o denacionalizaciji in zakonom o izvrševanju sankcij za ljudi, umorjene leta 1945. Ormožani imajo predvsem kadrovske probleme, Ptujčane pa je zanimalo, kaj storiti, ko je bila lastnina dvakrat podržavljena, prvič cerkvi in drugič fizični osebi. Odgovor: prvemu v naravi, drugemu v odškodnini. Tako kot gasilci (po zakonu o gasilstvu so obvezna javna služba), ki ne morejo uveljaviti solastniške pravice, tudi lovske družine po 18. členu niso zavezanci za vrnitev. Verjetno bolj zanimiv odgovor kot ta, daje možno peljati postopek za vrnitev nepremičnine in premičnine posebej, je bil odgovor o možnosti vračanja parcele, na kateri je zrasla črna gradnja. Parcele namreč ni mogoče denacionalizirati, ker je površina zazidana, ne glede na to, da gre za črno gradnjo. Čeprav obstajajo zakon o denacionalizaciji, zakon o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoženja, zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic ter zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, je pri denacionalizaciji kup odprtih vprašanj. Sploh pa se denacionalizacijski postopki vlečejo zelo dolgo. Zaradi nerešenega vprašanja denacionalizacije, predvsem pa zaradi zahtevkov za odkupnino (če bi občina dala denar, bi bilo uveljavljanje denacionalizacijskega zahtevka odveč), se nam v Ljutomeru kaj lahko zgodi, da bomo ostali brez geotermalne energije, ostale pa bodo velike ideje in sanje nekaterih. A. POTOČNIK 6 vpstnik, 16- majaj^ ntervju Pogovor s samostojnim arhitektom Aleksandrom Sasom Ostanom Mesto je kot organizem, jasno berljiv in človeku blizu Gornja Radgona je bila pred petimi leti v središču pozornosti; velikopoteznost in svetovljanstvo pa sta se obdržala le kratek čas. Čez nekaj let se je vse vrnilo na stare tire, v središču pozornosti so le medstrankarski in medosebni spori. V pozitivne čase spada tudi pobuda za arhitekturno-urba-nistično delavnico, ki naj bi pomagala narediti mesto prijaznejše do meščanov in obratno. Danes so mnogi prepričani, daje bila podpora delavnicam v Gornji Radgoni le del predvolilne kampanje v občini, nabiranje točk, in vse kaže, da bo ostalo zgolj pri idejah, kajti za resnejše posege in sodelovanje s strokovnjaki se zdi, da ni prave potrebe oziroma volje ali pa se nekateri bojijo prevelikega onemogočanja sedanjega stihijskega oddajanja najlepših mestnih lokacij in objektov ter ustavitev neprimernih gradenj. Mogoče sploh ne želijo spremeniti dosedanje prakse niti nameniti pozornosti in denarja celostnemu planiranju. Bo tudi enkratna priložnost - deželna razstava regij v avstrijski Radgoni 1998. - splavala po vodi zaradi neosveščenosti in neodločnosti občinskega vodstva in nagnjenosti do ukvarjanja z nepomembnimi zadevami? Nekdo jim pač mora povedati, da se preveč ukvarjajo sami s sabo, s strankarskimi razprtijami, namesto da bi siner-gijsko poskušali narediti kaj dobrega za mesto. Tudi Aleksandru Sašu Ostanu (1959) je včasih dovolj izmikanja in zavlačevanja, na kateri naleti vedno, ko bi se morala potegniti odločna poteza. Sašo, kakor ga kličejo prijatelji, je »zrasel gor« v Gornji Radgoni, zato pozna mesto »od znotraj in od zunaj«, kakor sam pravi. 1993. leta je sporočil predlog, da bi organizirali arhitekturno-urbanistično delavnico, na kateri bi sodelovali strokovnjaki z različnih področij, povezani s prebivalci kraja in tistimi, ki ga uporabljajo. Letos naj bi bila že tretja in prav gor-njeradgonska bo vzor podobnim delavnicam po Sloveniji, ki jih letos začenja organizirati Ministrstvo za okolje in prostor. Toda ali je mesto Radgona znalo izkoristiti moč znanja in upoštevalo mnenja strokovnjakov? Vam so človeški odnosi, komunikacije pomembnejše kot same stene, zgradbe? Mislim, daje pogled ali odnos, ki zgradbo - materialno strukturo - oz. manifestacijo neke ideje, ki se pojavi v materiji, zreducirano samo na fizično realnost, zavajajoč in omejujoč. Globoko verjamem, da hiša ni le mrtva tvarina, ampak da dejansko -podobno kot človek - izžareva tudi različna »energijska« telesa oz. plasti, od vitalnih pa do duhovnih. Hiša pripoveduje svojo zgodovino, čas, zgodbo ljudi, ki so v njej živeli - če smo dovolj-pozorni in »prisluhnemo« njenim zidovom, njeni živi pojavnosti, jih lahko tudi razbiramo. Kakšno je vaše načelo pri delu? Načel je lahko mnogo. Vendar je eno od izhodiščnih, za katerega bi se dalo reči, da je tudi neke vrste skupni imenovalec, da delujem v smislu iskanja pravice, resnice, in lepote. To so pojmi, ki so na neki način analogni. Kar pomeni resnica v filozofskem smislu, je lepota v estetskem. Le tisto, kar je v jedru etično, je lahko tudi estetično. Nekako sem pričakovala, da boste bolj poudarili usklajenost z naravo? To je neposredno povezano. Kajti če delujem tako, da ne poskušam manipulirati z arhitekturo oz. s čimerkoli, kar v življenju počnem, moram biti zvest samemu sebi - svoji naravi -, in to globinsko etično, se pravi slediti neke vrste notranjemu, naravnemu glasu, ki pa izvira iz velike Narave oz. vseobsegajočega stvarstva, ki nas je ustvarilo. Zato je odnos med urbanim (umetnim) in naravnim, med tem, kar ustvari človek, in tem, kar ustvari Narava, tako zelo pomemben. Človek 20. stoletja je ta odnos zanemaril, skoraj pretrgal, saj iz narave le jemlje, in tudi moderna arhitektura je dandanes preveč usmerjena na hišo samo, na objekt, ki se končuje pri pragu in se ne nadaljuje, naslanja na naravo. Arhitekturo, tako hišo kot mesto, skušam razumeti kot organski preplet naravnega in grajenega, tu ne delam ločnice. Tudi v svojem delovanju poskušam premoščati različne dualnosti, ki so v tem sodobnem svetu večkrat na videz nezdružljive ali pa težijo vsaka na svoj konec in medsebojno nimajo prave komunikacije. Zato delujem v širokem ustvarjalnem polju, v razponu od teoretičnega raziskovanja pa tja do gradnje same, znotraj svojega iskanja se gibljem od včasih abstraktnega sveta idej do elementarno taktilnega, kjer pridem v stik z naravo, materiali. S tem da sam postavim kamen na kamen. Vmes pa je še cel kup dejavnosti od organiziranja različnih delavnic, predavanj, pa do sodelovanja z drugimi umetniškimi in znanstvenimi disciplinami, mnogokrat s skupino prijateljev in somišljenikov. Če spregovoriva tudi kaj o Gornji Radgoni: soglasno sva se odločila, da se dobiva v tej kavarni v obnovljeni stari zgradbi v Kerenčičevi ulici; je to res edini prijeten prostor v Gornji Radgoni? Mislim, da je to potrditev, da so sodobna mesta izgubila to, kar so včasih stari znali narediti: mesto kot celosten preplet različnih dejavnosti, kot organizem, ki je dejansko jasno berljiv in človeku blizu - tako v smislu merila kot tudi v smislu »duše«, ki jo izža-\ reva. In zato je ta ostanek starega mesta naše Radgone (poleg gradu in nekaterih starih stavb) pra vzaprav tisto najkvalitetnejše, kar še imamo urbanega. In to naša duša podzavestno, intuitivno prepozna - tu se dobro počuti - in zato dosti rajši hodimo v take ambiente. Če seveda ni preveč moteč smrad iz jarme in lagun, tako kot danes! Pa vendar ni nujno, da je neka stavba stara, da se v njej dobro počutiš? Ni nujno. Čeprav je na žalost ta modernistična paradigma 20. stoletja veliko stvari, kar se tiče globinskega psihološkega prepoznavanja tradicionalnega okolja -ulic, trgov, zgoščene mestne gradnje, kjer sta razmerje med odprtim in zaprtim, praznim in tele snim dobro berljiva - obrnila v obratnosorazmerno logiko: postavila je prostostoječe objekte v prazen prostor in na ta način razpršila jasnost vmesnega prostora. In človek se znotraj takega okolja slabše orientira, težje identificira. Zato se tam ne počuti tako doma, biva bolj površinsko, razseljeno. Podobno je z našo Radgono, ki je bolj mesto - kolaž, sestavljeno iz različnih delov, ki med seboj niso dobro povezani, »prešiti«. Zelo jasno lahko beremo različne pristope, različne dekade. Nekoč je bilo tu trimestje: grajski grič z gradom, staro srednjeveško jedro (na avstrijski strani) ter naš Gris. Tudi Gris nosi v sebi trojni vzorec, tri urbane bloke, ki se radialno širijo iz izvirne točke začetka mesta. Te nastavljene tri linije so bile kasneje prekinjene in z novim razvojem se ta geneza ni nadaljevala. Zato je mesto postajalo vedno bolj kaotično, eno nerazumevanje se je nalagalo na drugo. Tako smo zdaj dobili nekakšno kakofonijo (neubranost, op.a.) različnih delov, kjer človek dejansko ne začuti več prave logike, pregleda in orientacije. Mesta so včasih vsebovala hiearhijo fizičnih in duhovnih simbolov, ki so omogočali orientacijo znotraj njega: vzpetina, cerkev, grad, spomenik, različne pomembne stavbe itd. Tega danes skoraj ni več, marsikaj je zabrisano. Grad, ključna mestna dominanta, je tako rekoč izpadel iz zavesti meščanov, je neke vrste slepa pega Radgone, prepuščen čudni usodi. To je posebna tema, mislim, da precej nesrečna; »požegnana« pa tako rekoč s samega vrha naše naivne države. Podobno je tudi z Grisom, ki se sicer začenja obnavljati, vedar se v tem smislu naredi veliko premalo, nesistematično. Mislim, da bi prav tu bila možnost, da se začne zavestno in načrtno revitalizirati to staro mestno jedro, da se s sodobnim jezikom, ki upošteva nagovor in značaj starega - obstoječega, ustvari kvalitetno središče s prevrednotenjem tranzitnega obmejnega prehoda v odprto mestnega. Šele to bi potem odprlo možnost za humanejši, ravnovesni razvoj tega dela historičnega kraja, kar bi prineslo vitalen impulz tudi v druge dele mesta. Velik problem je namreč prav to, da ta Gris ni smiselno in kontinuirano povezan z novejšim delom Radgone, saj tako rekoč takoj potem, ko izstopiš iz Kerenčičeve ali Jurkovičeve, vstopiš v drugačen prostorski kontekst, ki z oddaljenostjo izublja svojo berljivost, se vedno bolj briše in postane na robovih povsem stihijski. Dr. Trstenjak je dobro označil mesto: zapisal je, da je Gornja Radgona po 2. vojni ostala brez glave in srca, s tem je hotel povedati, da so razvijali le proizvodnjo, industrijo, pozabili pa na duhovno bogatitev ljudi, kulturo; veliko ljudi, predvsem izobraženih, se je namreč v šestdesetih in sedemdesetih letih izselilo? To je eden od razlogov, ideo-loško-sistemskih, ki so to obmejno mestece usmerjali po svojih predstavah. »Jugoslovanska« Radgona je morala biti nekakšen kontrapunkt avstrijski, zato je bila opredeljena tudi z ideološki Aleksander Sašo Ostan: »...arhitekturo razumem kot neki organski preplet naravnega in grajenega, tu ne delam ločnice.« mi predznaki, v mesto so pripeljali industrijske obrate, ki so potrebovali novo »uvoženo« delovno silo, ki je zabrisala staroselsko identiteto kraja. Kajti ljudje, ki pridejo iz drugačnih okolij, ki niso živeli z mestom in z njegovo specifično kulturo, le stežka, zelo počasi prevzemajo ta »modus vivendi« (način življenja, sožitja, op.a.) in začnejo živeti na drugačen način, kar se seveda takoj pozna v bivalni kulturi kraja. Zakaj je Radgona izgubila svojo zgodovinsko zavest, se spremenila iz kulturnega središča pred 2. svetovno vojno v današnje strankarsko gnezdišče? Kaj lahko naredi mestni arhitekt? Verovanje, da bo nakopičene probleme, pa četudi samo prostorske, rešil en sam človek, je iluzorno. Arhitekt ne more sam spremeniti duhovne klime ali fizičnega konteksta nekega mesta, lahko pa spodbuja, opozarja, odpira ključna vprašanja v svojem prostoru in času. Vendar je tudi dandanes stroka precej nemočna, sam nimam kot »kvazi« mestni arhitekt skoraj nobenih dejanskih kompetenc. V tej vlogi se mi zaupajo bolj »kozmetične« kot vsebinske odločitve, pa še te bolj kurativno kot preventivno. Kar je bil včeraj »ideološki«, je danes »ekonomski« filter, skozi njega se preceja v bistvu podobno nerazumevanje vloge strokovnjaka v naši družbi, da o dolgoročnejšem vpogledu v smiselnost kulture in umetnosti - kar arhitektura v dobrih primerih vsekakor je - niti ne govorim. Pa da ne bom le »jamral«: stvari se ponekod kljub vsemu premikajo, potrebno je pokazati potrpežljivost in vztrajnost. Zavedam se, da je proces ozave-ščanja, v katerega sem vstopil oz. smo vstopili vsi skupaj tudi z delavnico, dolgoročen. Sam žal ne živim stalno tukaj, zato nisem dovolj povezan z vsakodnevnim življenjem kraja. Vendar bi na občini nujno moral nekdo stalno, strokovno bedeti nad vprašanji prostora in jih tudi kreirati. Še danes nam - kot že pol stoletja dolgo - prostorske akte pripra vljajo zunanje firme, ki le redkokdaj pokažejo dovolj posluha in strokovnega vpogleda v naše mesto. Tega pa je treba imeti rad, zato bi bilo zelo pomembno, da bi se povezali dobro misleči ljudje, ki po eni strani prepoznavajo krizo, v kateri je mesto, po drugi strani pa možnosti njenega reševanja z zornih kotov različnih disciplin in dajo - po domače rečeno - nekaj od sebe. Če ne drugače, tudi po civilni poti, s civilno pobudo, korakoma in sčasoma se bodo stvari obrnile na bolje. In deloma, predvsem z drobnimi stvarmi, večkrat z mladimi ljudmi, se to drugačno vrednotenje okolja pravzaprav odgovorno že dogaja. Kakšna pa je tukaj vloga občinskega sveta, župana? Nasploh si je treba biti na jasnem, da so interesi mesta skupni in se tičejo vseh nas, ki v njem prebivamo, in daleč presegajo razne osebne, strankarske ali kakršne koli parcialne interese. Zato se je treba povezati in se jasno zavedati, kje in kaj je dolgoročna vizija kraja, kaj hoče od sebe, kakšna je njegova identiteta, kaj bomo iz njega naredili. Tu bi morali nujno prerasti vse razdvojenosti, tako tiste med strankami kot tiste med občino in upravno enoto, med županom in občinskim svetom itd. Nujno bi bilo najti povezave, konsenz, nekaj, kar bo preraslo te kratkoročne politikantske igre. Mesto bo stalo še čez 20 let, 100, 1000 let, v njem bodo živeli naši otroci, vnuki, pravnuki, ki se bodo vsekakor vprašali, kaj so pred leti storili njihovi starši, so delovali predvsem iz lastnih koristi ali so skrbeli tudi za skupnost, so rušili ali gradili? Radgona nima trga, nima parka, nima prave mestne hiše niti prave tržnice ali drugih javnih prostorov, najlepše lokacije v središču so namenjene parkiranju avtomobilov. Tudi to so naloge občinskega sveta? Mislim, da je tu v osnovi premalo razumevanja oz. uvida v to, kaj pravzaprav arhitektura in mesto kot tako pomenita. Mesto je na neki način - to so rekli še v renesansi - hiša v velikem, hiša pa je mesto v malem. Tudi to so včasih že rekli: mi gradimo hiše, mesta, nato pa ona gradijo nas. To, kakšno okolje oblikujem, v kakšnem okolju živimo, povratno vpliva tudi na nas, na naše fizično, čustveno in duhovno življenje. Urejenost ali kaotičnost naših mest in pokrajin se zrcalita tudi v naših notranjostih. Ljudje se premalo zavedajo, sploh pa tisti, ki odločajo o tem, daje kvalitetno bivalno okolje z arhitekturo vred tisti eksistencialni okvir, ki veliko vpliva na to, da ljudje lahko kvalitetno, »srečno« živijo. So bolj odprti za medsebojno komunikacijo in srečevanja. Zato so ta »mesta srečevanja« zelo bistvena. In tega, kar ste prej našteli, Radgona res nima. To smo poudarili že tudi na naših delavnicah. Morali bi najti jasno hiearhijo, določiti lestvico, kaj je bolj ali manj po- membno, začeti delati ne korake ne glede na °,(j se bodo spreminjal stranke. . . Razvoj mesta je P $ meriti navznoter, ne P naprej nezadržno si. vzven. Iz središča kraj J umakniti tiste dejavnosti, ne spadajo, industrijo, in podobno. BivanjskoU • zgostiti lokacije tam, KJ ^ bolj kvalitetne. Int0 * najprej v starem mest ki se mora širiti pro ® centru, ki jeP^Tojed* avtobusne postaje. ključna točka, kiJO J rešiti tranzita in P vjN nje narediti sodo e kompliment - dopo ta(in nemu centru -, vmes P pot-11'’ simbolno in dPJaa nOpOl#' btenico, ki bo Ra.8 no povezala v celoto-* je ena od travmatic ga mesta. Reko je P ^tjU1! vestiti, jo očistiti1 stik z njo in z me nje na neki civilni- | irlp/ dustrijski ravni. O te „a nih rečeh smora d[ani1"! lavnicah lani in P menom, da se i J prenašajo v življe valce kraja. Odprtost je bila “ a e|/ občini velika, m 1994. na nekdanj est#e, svetu predlagali za •. arhitekta«, sem ze®jip„j odgovoril, kakšni toSpfe pod katerimi bi to " staji^ Eden ključnih je 1>1 »prostorskega sveta _ e|eSv ga. stavljenega iz r ^bi0^ njakov in obcan°h’v mest1!'J o ključnih Pose®-moraHt1.^! p»sesvm«t»^dX to sito. Tak ni vzpostavi], gradilo in načrt spornega. Torej nekomu dabinekdozac 1 gajal preverjati, kaj ■ j Ijišči, lokacijam'' . 2 , Trgovanj m _sP oss»L ijišči je v teh ca ^tj Sloveniji veliko cije kraja bi moral. kah mesta, venda ^^f ii , pitala oz. vonj Pg skuPaJ ? t!| krat močnejši, ob privatizaciji P tjvnjh P dolgoročnih ne«zvoj ptej/ za nadaljnji r istični^ dtem ko oP°rXzel°Ur!/ vi arhitekt la^Z^ »surfa« na "splošni/ cijskem« valu kanja, , čevanja in kup afltiy tični, samost J . ša predstav J §djto te .j.l* vnovestzaz^ vrednost m sk: gj je »Pomurskis deSed izLjubl^u rigiral mest , seg^i kje in kako n in)Og velekomplek |jsk°L yS pa pobiral ■ te manifestacij ■ b0|j P d robju PoraJ-in Rol011 Ipd šega kraja. naše®a jod11 j šča prav v prostor P'V 'grad^aljuhr naselbine, naf dip ča. Plamra ^strij^ / tev t. i- »'n^bst^ prav se je z di01enzl° J za daleč pr^ A nerentabilna t0 ne Ji, Hkrati pa«* bjOj kakšna prilog d6žel,1se že stava regU katero soS J l998jetX P^jA časa tem«1^ dgon« avstrijska katereje.^stne > "(1 na.jePrlloZLi novo nekek ost' enkratne m° 4 lo otepamo- fk berN^ ^2iL_16. maja 199R cine seja mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota Neustavljiv prodor jumbo panojev hodoma je predsednik mestnega sveta Rudolf Ho sog^ašali. Tako od petnajstih točk dnevnega reda, s c,mer iu sredstev za subven-'»krat odpadla razprava o praviln^ Wanje kmetijske pridelave in preskrbe. finančni« intervencij . Erav tako niso odločali o sklepih o razpore za subvenciom- Puspeševanje in razvoj kmetijstva ter o razpisu s gospodarstva. W realne obrestne mere za pospeševanje r - J odjočaiije o so-a eno prihodnjih sej mestnega sveta pa so p*e . novanjskega sklada in k spremembam in dopolnitvam statuta Wa(ja. ’®enovanju vršilca dolžnosti direktorja omenjeneg Zatem je župan Andrej Geren-et Podal podrobnejši pregled 'esničevanja sklepov prejšnje to mestnega sveta. Pri tem velja toenitl, da načrtujejo pogovor županov, na katerem šm? Vlagali ustanovitev višje-«kega študija ekonomsko-po-s kmet'jske in tekstilne ni te? Poboti. Na lokal- O'’'Pa bodo Pripravrili dihi me oddaie 0 začasni ure-občrS?ega Prometa v Mestni torb„ UtSka S«bota. D°8°-Prihod°-^a tud'’ da bodo na it mestneg'a sveta, ki Wo ta mesec, go-tentj Ustanovitvi svetovalnega ?a °tr?ke’ mladostnike in 'Wnr?rad..odkr’tia nove8a di-nskik odpadkov v Čr-^livnei^^ pa so se zavzeli za sijv v'°go ekoloških komi-stnik^to skupnostih in me-Prva^ ''o^mosti je vzbudila 0 Predloga odloka '^ini.Ofh taksah v mestni namreč za novost, ki 'to'P^t ?°se£'a na to podro-to Teklaa„ pa na področ-^rnaik^ obsevanja, pri natančneje razmejili ’ 8'ede pobiranja ko- ^totjen. e med občino in ^^^^munala. V razpravi so svetniki izrazili dvom, ali ne bo potrebno zaradi dodatnega dela v občinski upravi zaposliti novih delavcev in kdo bo sploh nadziral te zadeve. Komunalno ske javne službe Anton Štihec je predstavil podrobnosti glede postavljanja in upravljanja z objekti za nameščanje obvestil in reklam v mestni občini. Najbolj se je razvnela razprava o nameščanju velikih jumbo panojev, saj jih je že zdaj postavljenih 18 brez ustreznega dovoljenja. Pri tem je Ivan Karoli omenil podatek, po katerem je samo na relaciji od Rakičana do Murske Sobote več reklamnih tabel kot prometnih znakov, kar po njegovem resno ogroža prometno varnost. Pridružil se mu je Ludvik Sukič, ki je opozoril na neživljenjskost omenjenega odloka, saj ne bi mogli več postaviti nobenega novega panoja. Po Na seji mestnega sveta so sprejeli tudi predlog odloka o določitvi števila članov svetov mestnih četrti in določitvi volilnih enot. Tako bo imel svet mestne četrti Center 11 članov, ki jih bodo volili v štirih volilnih enotah. Mestne četrti Ledava, Park, Partizan in Turopolje pa bodo imele po sedem članov sveta. Le-te bodo po večinskem sistemu izvolili 30. junija letos. takso bo namreč odmerjala in pobirala uprava mestne občine, izterjevala pa izpostava Republiške uprave za javne prihodke. Sicer pa bodo komunalne takse poslej predpisane tako za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori za vsak kvadratni meter dnevno kot za uporabo trgov, za reklamne napise, vitrine, za uporabo igralnih avtomatov in igralnih sredstev v javnih lokalih, razen za družabne igre (šah in kartanje). Mnogo živahnejša pa je bila razprava o predlogu odloka o reklamnem oglaševanju. Svetovalec načelnice oddelka za infrastruktu- ro, okolje in prostor ter gospodar-' IV; v>i\vnjv »11 piuoivi IVI f~ ^dgonski p mnenju podžupana Boža Kuhariča pa so ravno jumbo panoji najudarnejši mediji v svetu, zato Murska Sobota ne more biti izjema pa tudi omejitev njihove velikosti na štiri kvadratne metre je nesprejemljiva. Zavzel seje za sprejemljivo število jumbo panojev, ki mesečno stanejo po 350 nemških mark. Podobno stališče je zavzel Emest Ebenšpanger, ki je poudaril, da bodo z odlokom skušali uvesti več reda pri reklamiranju in plačevanju. Po besedah Draga Šiftarja, ki vodi odbor za urbanizem, ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring ni upoštevala zahtev naročnika, saj je v študiji za reklamno oglaševanje izpu- stila velike panoje. V dokument je namreč zajeta le velikost takih reklamnih sporočil, omejena na 4 kvadratne metre. Podobno kot za Martina Žižka, je bil tudi za druge svetnike nesprejemljiv 13. člen predloga odloka, po katerem je mogoče svetlobne panoje postaviti le na avtobusni postaji v Murski Soboti. Naposled so z javnim glasovanjem zavrnili neživljenjski odlok, v novem, ki ga bodo po skrajšanem postopku sprejemali na naslednji seji, pa morajo predvideti ustrezno število jumbo panojev, ki ne smejo kaziti podobe mest in vasi ter ogrožati prometne varnosti. Tudi o predlogu odloka o ustanovitvi javnega zavoda Razvojni center za pospeševanje malega gospodarstva v mestni občini so se mnenja svetnikov kresala. Po uvodnih besedah načelnika oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Štefana Cigana je Martin Žižek začel razpravo o vlogi Podinga in Obrtne zbornice ter zagotavljanju denarja za delo razvojnega centra. Župan Andrej Gerenčer mu je odgovoril, da bo le-ta predvsem pospeševalni razvojni center, h kateremu naj bi se priključile tudi nekatere druge občine, s čimer bi nastal zametek za ustanovitev regijskega centra v Murski Soboti. To pa očitno ni zadovoljilo dr, Štefana Ščapa, ki je kritiziral omenjeni odlok, ki naj bi bil slabo pripravljen, hkrati pa je izrazil dvom o strokovnosti delavcev občinske uprave. Župan Andrej Gerenčerje posegel v tako razpravo, v kateri so bile izražene prehude obtožbe, in zagotovil, da so se pri pripravi odloka zgledovali po eni od občin, ki ima zelo uspešen razvojni center. Pri obravnavi posameznih členov odloka sojih svetniki podprli, se zavzeli za več predstavnikov ustanovitelja v upravnem odboru, hkrati pa so terjali, da mora imeti vršilec dolžnosti direktorja ali pozneje direktor obvezno visokošolsko izobrazbo ter da mora o svojem delu vsaj dvakrat letno poročati članom mestnega sveta. MILAN JERSE V Ljutomeru nadaljevali in končali prekinjeno sejo občinskega sveta Bodo inšpektoiji lovili kršitelje na pokopališčih? Izklicna cena za staro šolo pri Mali Nedelji bo le 1 tolar Kot smo že omenili, so najbrž malokje občinski svetniki tako »delavni« kot v Ljutomeru, saj običajno skoraj vsi razpravljajo, mnenja se pogosto razhajajo, tako da njihove seje trajajo precej dolgo. In če ne gre drugače, storijo tako kot v državnem parlamentu: sejo prekinejo in se zmenijo za nadaljevanje kdaj drugič. Tako je bilo minuli četrtek nadaljevanje 17. prekinjene seje, na kateri so se najdlje zadržali pri odloku o pokopališkem redu, nekaterih spremembah in dopolnitvah prostorskega plana, okrog prodaje stare šolske zgradbe pri Mali Nedelji in predlogu za rešitev nerešenih vprašanj na komasacijskem območju med Grlavo in Boreči (Kozarica-Virje I). Ko je že kazalo, da bo osnutek odloka o pokopališkem redu na območju Občine Ljutomer (spremembe) karseda hitro »odkljukan« brez pripomb in dopolnitev, se je najprej oglasil svetnik FRANJO ŠTEBIH in odpri nekaj dilem: Ali bo res povsod mogoče urediti parkirišča, kot to zahteva 7. člen, zakaj ne bi občina plačala stroškov pogreba za posebno zaslužne občane, kako bo lahko pristojni inšpekcijski organ izterjal kazen na kraju samem v primeru kršitve 32. člena (nedostojno vedenje občanov, hoja in stopanje po grobovih, vodenje psov na pokopališče, trganje cvetja in zelenja na grobovih itd.), kako je (bo) s simboli ob pogrebni svečanosti idr. DRAGA ŠKRLCA bolj kot način pogreba (... »to je stvar svojcev«) skrbi stanje na ljutomerskem pokopališču. Po njegovem naj bi veljal nov red (točno predpisane mere grobov, spomenikov idr.) le na novem pokopališču. VLASTA MARKOVIČ in DRAGICA PUŠENJAK pa sta menili, da bi morali predpisati, kako naj bodo oblečeni pokopališki delavci, saj se zdaj dogaja, da imajo med pogrebom neprimerena oblačila. V tretje gre rado, velja ljudski pregovor. Ali bo to držalo tudi glede prodaje poslopja stare osnovne šole pri Mali Nedelji. Ljutomerski občinski svet je sklenil, da bo tokrat naprodaj po izklicni ceni en tolar, morebitni kupec pa se bo mora! obvezati, da bo v petih letih vložil v obnovo in vzdrževanje stavbe 30 milijonov tolarjev, od tega pet milijonov v l: letu od sklenitve pogodbe, sicer jo bodo podrli na škodo kupca. roracun ^jeli brez župana ptM? Mihova odhodke, ki ne koristijo občanom in ni i7gato|jev n °^stn«st v primerjavi s stroški izredno majhna,« to^pto ”c žun amandmajev uvodoma povedal Feliks Petek. ^a, ^aje Zavrnjpnane pre knii^l c,' konZ °S'tdab gradnjo telovadnice pri osnovni šoli pri ]Ai d„ S ‘•dliin?0 Pomenm d° sc?tembra letos, je izdal g. Moge, poleg lipi okOll)a^'ni n,)V farjev n° nov*co za Grad: letos je za obnovo gradu D S Ne^^ti bJJe pre-stXr?ehf Je DoJ Parka obmejnih in zanemarjenih območij. Zdaj, ko je projekt krajinskega parka sprejet v program Phare, bo tudi lažje pridobiti razne finančne vire za obnovo in razvoj znotraj domačih ministrstev. Najpomembnejši od vsega - po njegovem mnenju - sta ureditev infratsrukture (ceste, vodovod, idr.) ter izdelava razvojne strategije. »Politika ustanavljanja naravnih parkov na Ministrstvu za okolje in prostor je Jasna: to Je smiselno le tedaj, kadar pomeni park tudi nove, boljše življenjske priložnosti za ljudi, uvajanje primarnih dejavnosti v ta prostor. Zato je potrebno ta prostor najprej ovrednotiti, pregledati, s čim so se v preteklosti že ukvarjali, odkriti najboljše nove dejavnosti, ki bodo preplet raznovrstnih dejavnosti od turističnih, kmetijskih, gozdarskih in malega gospodarstva ... Potrebno je tudi določiti razvojno strategijo, kajti ni mogoče najprej ustanoviti parka in se nato spraševati, kaj bomo z njim počeli.«, je med drugim povedal minister Gantar. Domačin in kmetijski svetovalec Ivan Bauerje opozoril na neugodno starostno strukturo prebivalcev; le-ta se bo spremenila samo z večjo »atraktivnostjo« prostora, kar pa je spet povezano z dobrimi cestami in drugimi okoliščinami za normalno življenje. Vsekakor bo moralo Goričko razvijati svoj imidž in prodajati pridelke in izdelke pod lastnimi blago- vnimi znamkami. BBP .28,700 milijonov tolarjev. Sredstva pa so prerazporedili predvsem za komunalno infrastrukturo, in sicer za vzdrževanje krajevnih cest, za asfaltiranje in sanacijo vodovodnih omrežij ter nekatere druge. Tako so odhodke povečali za 50 milijonov tolarjev. Poleg tega so poudarili, da predlagatelj proračuna ni zajel vseh sredstev, ki se stečejo na proračun, to pa so od sofinanciranja krajanov ter prispevki od posebne takse za igralne avtomate, komunalne takse, prihodki od obresti, prihodki od prodaje premoženja ter nekateri drugi. Na ta način pa se proračun poveča za 21,3 milijona tolarjev. Na seji so svetniki presenetili tudi z dejstvom, da so ponovno zategnili že tako ozek pas radgonski kulturi in Deželni razstavi (od 3,4 milijona odtegnili dva milijona tolarjev). Predsednik sveta je na seji med drugim povedal, da pričakuje, da bodo na prihodnji seji podrobneje obravnavali tematiko ZKO-ja. Takrat želijo, da se občinskemu svetu predstavi problematika te kulturne organizacije z argumenti in številkami. Župan Miha Vodenik se že dalj časa ne strinja z delom in mnenji občinskega sveta, zato se je odločil, da ga na sejo ne bo. prav tako pa ni bilo nikogar iz občinske uprave. Izvedeli smo, da se bo zavzemal, da naj se proračun ponovno obravnava na junijski seji občinskega sveta. Prvič pa se je dalo jasno slutiti, da odnosi med županom in radgonskim svetom niso najboljši, že na prejšnji seji, ko se dogovarjali glede pravilnika o najemnem oddajanju poslovnih prostorov. Županu namreč niso hoteli dati prevelikih pooblastil, za kar si je prizadeval. Kajti takrat je predsednik sveta Peter Fridau Vodenika po eni izmed njegovih pripomb vprašal, ali jim je s tem napovedal vojno. Aleksandra Nana Rituper Naslednja tema je bila gramoznica Krapje. Potrebno je bilo sprejeti spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin, ki bodo omogočile, da bodo do gramoznice v Krapju zgradili novo dovozno pot, ki bo potekala znotraj poplavnega območja reke Mure skozi gozd, zunaj poplavnega območja pa čez kmetijsko območje. Svetnik JANEZ KUHAR je terjal odgovor, ali so za tašen poseg dobili soglasje vseh prizadetih lastnikov zemljišč in tudi ustreznih služb. Vodja odseka za gospodarske javne službe, okolje in prostorsko planiranje JERICA MLINARIČ je odgovorila pritrdilno, tako da so potem to točko končali brez večjih težav. Precej pa se je »zapletalo« glede predloga za rešitev nerešenih vprašanj na komasacijskem območju Kozarica-Virje I. Če bi prišlo do poravnave med prizadetimi lastniki, občino in državo, bi kmetijsko ministrstvo v ta namen zagotovilo potrebna sredstva za ureditev nerešenih komacijskih zadev. Večina svetnikov pa je menila, da gre pri tej zadevi za neko igro ali kaj drugega in da občina ni v sporu, zato so glasovali proti predlogu sklepa (predlagatelj župan Ludvik Bratuša). Slišati je bilo tudi mnenje, da hočejo nekateri posamezniki doseči nekakšen luksus glede cestne povezave Grla-va-Boreči. Očitno se bo »igra« nadaljevala. NOVA POŠTA NA HODOŠU - Tik pred prazniki so na Hodošu odprli novo poštno poslopje, kije velikega pomena za ta obmejni kraj. To je v slavnostnem govoru poudaril tudi direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec. Poštna zgradba ob cesti proti mejnemu prehodu ima 112 kvadratnih metrov, prostori pa so opremljeni z ustrezno mehanizacijo in sodobnimi napravami za sprejem pošiljk in denarnih storitev. Gradbena in obrtniška dela so zaupali podjetju Dolinka iz Beltinec, ki je tudi poskrbelo za notranjo pohištveno opremo, za projekte pa sta poskrbeli podjetji Bauelmac iz Maribora in soboški Projektivni biro. Vrednost naložbe znaša 25,5 milijona tolarjev. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili učenci podružnične Osnovne šole Hodoš in člani Kulturnega društva Hodoš. Besedilo: M. JERŠE, fotografija: Š. SOBOČAN. vestnik, 16. majaj< • ociala, šolstvo, zdravstvo Med najboljšimi Te dni potekajo številna tekmovanja osnovnošolcev in srednješolcev na različnih področjih. Prav gotovo je težko biti med najboljšimi, a komur to uspe, si vsekakor zasluži, da ga omenimo tudi v našem tedniku. Tako smo tudi zvedeli, daje dijak Gimnazije Murska Sobota MATJAŽ TITAN osvojil 3. nagrado na državnem tekmovanju mladih fizikov v Kranju (seznam njegovih dosedanjih uspehov na raznih tekmovanjih je že precej dolg); na regijskem tekmovanju iz kemije, ki je bilo na OŠ I M. Sobota, pa so se med 105 tekmovalci iz osnovnih šol v Pomurju najbolj izkazali MATE CAR (OŠ Beltinci), JASMINA ZEMLJIČ (OŠ Stogo-vci) in MARTINA MLINARIČ (OŠ Beltinci) med učenci 7. razreda ter LEA MAUKO (OŠ Radenci), NATAŠA GOM-BOC (OŠ Cankova) in SEBASTJAN VOREŠ (OŠ III M. Sobota) med učenci 8. razreda. Upajmo, da se bodo nekateri med njimi posebej izkazali tudi na državnem tekmovanju. J. G. Murska Sobota Nujnost ustanovitve svetovalnega centra za mladostnike m starse Kot navaja Nadja Ivanc - Miloševič v Murski Soboti že več kot dve letu deluje skupina prostovoljcev po telefonu TOM, to je telefon za mladostnike v stiski. Svetovalci tega telefona se mesečno sestajajo na supervizijah, kjer analizirajo klice. Na ta način so spoznali celostno podobo problematike mladih, ker na omenjeni telefon kličejo tako otroci kot mladostniki. Medtem so v več mestnih občinah, in sicer v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Kopru in Celju, organizirali centre za svetovanje mladostnikom v stiski. Ti so namenjeni otrokom in mladostnikom, ki imajo težave pri učenju, kakor tudi staršem, ki se srečujejo s problemi pri vzgoji in sodelovanju s svetovalno službo v šolah. Skratka, gre za pomembno preventivno dejavnost. Ponekod so ti svetovalni centri ustanovljeni pri zdravstvenih domovih, drugje pa pri centrih za socialno delo. Povsod pa te centre za svetovanje mladostnikom in staršem ustanavljajo kot samostojne zavode. Na ta način imajo ti centri, če so ustanovljeni pri centru za socialno delo, prizvok socialnosti, če pa delujejo v okviru zdravstvene ustanove, prizvok bolezni. Zato so v Murski Soboti občinski upravi predlagali, kar je tudi sklep odbora za družbene dejavnosti, da razmisli o ustanovitvi samostojnega zavoda, ki bi se imenoval Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Zaposlene v tem centru bi financiralo Ministrstvo za šolstvo in šport, prostor in materialne stroške pa bi moral pokriti ustanovitelj. V tej skupini prostovoljk dela veliko agilnih defektologinj, psihologinj in pedagoginj, ki bi bile omenjeni center ob sodelovanju pomurskih županov sposobne ustrezno opremiti. Naloga Mestne občine Murska Sobota pa je, da zagotovi primeren prostor ža delovanje takega centra in ustanoviteljstvo. Ker imajo mladostniki in njihovi starši veliko problemov, nimajo pa se kam zateči, bi bila ustanovitev Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše vsekakor dobrodošla pridobi- tev. MILAN JERSE Srednja ekonomska, trgovska in upravno-administrativna šola M. Sobota vse bolj na tesnem s prostori Novogradnja leta 2000? Parcelo mora določiti občina - Želijo pridobiti tudi program ekonomske gimnazije in višje strokovne šole - Učno podjetje pa že jeseni Vpis osmošolcev na Srednjo ekonomsko, trgovsko in upravno-admini-strativno šolo Murska Sobota se iz leta v leto povečuje, tako daje število učencev naraslo že na 1.085; in če ne bi sprejemali omejitev, bi se ta številka še kar precej povečala. Toda že zdaj bi potrebovali enkrat več prostorov, kot jih imajo. Po normativih je namreč predvidenih na enega učenca 7,2 kvadratna metra pokritih površin, to bi bilo v njihovem primeru okrog 7800 kvadratnih metrov, imajo pa jih le 3804. Vseh 11 oddelkov prvih in pet oddelkov drugih letnikov ima zato pouk v popoldanski izmeni. Poleg tega pa šola »posluje« v dveh ločenih stavbah, med katerima poteka dokaj gost mestni promet. Tako so dijaki in pedagoški delavci ogroženi pri prehajanju čez cesto, pri delu v učilnicah pa jih zelo moti ropot avtomobilov, ki jim »pošiljajo« v razrede tudi izpušne pline. Kaj storiti in kakšna je pravzaprav vizija te šole, smo se pogovarjali z ravna- teljem ŠTEFANOM HARKAIEM' Še nekoliko podrobnejši opis prostorske stiske nam pove, da ni le premalo učilnic, ampak so le-te tudi premajhne, saj merijo samo 42 kvadratnih metrov. Poleg tega šola nima več prostora za zbornico, v kateri bi imel svoj sedež vsak profesor oziroma profesorica in v kateri bi lahko imeli konference učiteljskega zbora. Nimajo tudi večnamenskega prostora niti primernih prostorov za vsaj en topel obrok za dijake, kot to zahteva nova šolska zakonodaja. Šolska telovadnica je zdaleč premajhna za sodoben pouk telesne vzgoje in za to, da bi se lahko v njej zvrstili vsi razredi. Zelo majhni so tudi šolska knjižnica ter prostori za svetovalne delavce in upravo. Zunanjih prostorov, kjer bi se lahko dijaki prosto gibali, pa tako rekoč ni, razen manjšega športnega igrišča. »Kljub temu se profesorski zbor in vsi zaposleni trudijo, da bi tudi v takšnih razmerah dosegli kar najboljši uspeh pri usposabljanju dijakov, kar jim tudi uspeva. To med drugim potrjujejo rezultati na raznih tekmovanjih, kjer dosegajo naši dijaki tudi naslove državnih prvakov, pa tudi pri zaključnih izpitih oziroma nadaljnjem študiju. Pozitivne po- Srednja ekonomska, trgovska in upravno-administrativna šola M. Sobota »posluje« v dveh ločenih stavbah, med katerima poteka zelo prometna cesta, s katere »dobivajo« precej hrupa in izpušnih plinov. (Posnetek: J. G.) vratne informacije pa dobivamo tudi o tistih naših absolventih, ki se zaposlijo.« Kako si zamišljajo rešitev prostorske stiske? Pričakujejo, da bodo vsaj leta 2000 dočakali novogradnjo in da bo v ta namen zagotovila denar predvsem država. Mestna občina Murska Sobota pa bo morala poskrbeti za komunalno oprem- Ijeno parcelo. Če bi bilo to vprašanje že rešeno, bi se mnogo lažje potegovali za naložbena sredstva iz državnega proračuna. In kje bi lahko zgradili novo stavbo? Po mnenju vodstva šole bi bila najboljša lokacija na zemljišču KG Rakičan - nedaleč od židovskega pokopališča, to je na desni strani, če se pe- rajo podpreti tudi lokalnih niki v pokrajini ob Muri I Zelo aktualno je tudi vprašaj ekonomske gimnazije, ki tako kot splošna gimnazijaP1^, vljala dijake predvsem U in nadaljnji študij na uni^ Priložnost za »pridobitev^ ga programa bo akt o ustanovi, šole, ki ga bo treba sprejetij du z novo šolsko zakone^ Zelo daleč pa so že s pt^j za uvedbo učnega podjeti1'^ cer naj bi začelo »delovati1 tos jeseni ob začetku t10^ skega leta. V njem bodo h.. predvsem dijaki četrtih in"j. letnikov. Šlo bo kajpak^ dežno podjetje, v katerem s učenci pridobivali drag^J šnje za kasnejšo vključitev^, delovno okolje. Vsekakor?1 1 va in koristna zamisel. J »"j ? ir w ŠTEFAN HARKAI: »Pozivam in ne v Mestni občini M. Sobota, da O* svoj del obveznosti, hkrati prosim ( dolgo m ve |Usa' nee sed. m P^lje-M velja tudi za na šolaje^poso^ mostojnega- etiK Jlj telja z avton°m uj samo ustan j9, a bita tazbčn Iti O/ možnost ra ZI1X sc. nosti po svoj J jot sničevat* sV°J U / blikovauv^vv^ razvijatisest<-celovito os Kot je se f n f tudi "ik K' “S turno sred lipasa/J njenem uč«a0'b° Sef S ZaVark°Jninskem škVi). n Porabiti ^jSje ?nsk0 P|ače- Pl’č?bile’n^ knteti 'Stl višini' ^L^kif^je d JF Ztn°žne Woi^ 0 XOr v brak«; ■ arovanca, Konca L:.. niso bili glasnejši. Oni so sicer tem Leta 1992 je moral kmet za plačilo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za ožji obseg pravic prodati 52,8 litra mleka, naslednje leto pa že 151,3 litra. Za širši obseg pravic je to znašalo skoraj enkrat več. Letos bi kmet za to, da bi plačal prispevke obveznega pokojninskega zavarovanja, moral prodati 3192 litrov mleka ali 569 kilogramov mladega pitanega goveda ali 6 do 7 svinj. Jože Tivadar je zbral tudi podatek, da je bilo leta 1983 na murskosoboški enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovanih 6200 kmetov, letos le še 2661. Kmetje morajo sedaj plačevati prispevek za obvezno pokojninsko zavarovanje, če KD na kmetiji dosega 104 tisoč tolarjev, in to 11 838 tolarjev vsaj za enega člana na kmetiji. spremembam nasprotovali, vendar ne dovolj glasno.« K predlogom za spreminjanje pokojninskega zavarovanja kmetov je svoje pripombe dajala tudi Zadružna zveza Slovenije, vendar jih ministrstvo za delo ni želelo upoštevati. Svoj del krivde pri tem, po besedah sogovornika, nosijo tudi vladajoče stranke in kmetijsko ministrstvo. Pri vprašanju prispevkov kmetov za pokojninsko zavarovanje gre torej predvsem za socialno noto ter za ugotavljanje, ali naše kmetije ta višji prispevek zmorejo plačati. Nekatere ga, mnoge pa seveda ne in sogovornik je dejal: »Ogromno ljudi prihaja k meni, saj želi prekiniti zavarovanje. Svetujem jim, naj tega ne naredijo, saj bomo prek dveh ministrstev ta problem poskušali rešiti. Naše kmetije si namreč zaslužijo, da imajo ustrezno socialno varnost, to pa bodo lahko imele, če bodo imeli starejši ljudje primerno pokojnino.« MAJDA HORVAT bili ta teden gostje dr. Ostrca. Jože Tivadar tudi predlaga, da bi bilo potrebno kmetom prispevke določiti v sorazmernem deležu glede na višino ustvarjenega proizvoda. »Saj majhne kmetije teh skokov pri plačevanju prispevkov ne bodo zmogle,« je še ugotavljal sogovornik. »Naše kmetije se bodo morale specializirati, vendar ta prehod mora biti zmeren, ne pa da jih vržemo na. cesto in jim ne zagotovimo nobene socialne varnosti. Nujno potrebna bi bila sanacija kmetij in za to so potrebna tudi 'nca. ki so Popravek Podatki o regresiranju kmetijske proizvodnje v Mestni občini Murska Sobota, objavljeni v prispevku Regres za kmetijske pridelke na 7. strani Vestnika 9. maja 1996, ne veljajo. Za nastalo napako se vsem prizadetim opravičujemo. M.J. bh se LoUSfCA JENOMA 2AMd>’ M o M« tfELO* 24 . RAU B^i cAKJE. Rejska zveza svetlolisaste pasme govedi Namesto govedi »ubijajo« govedorejce! zasebnih mesarjev. Prav tako ni znano, s kakšnim deležem je 13 M udeležen pri uvozu mesnih polizdelkov in končnih izdelkov, saj je znano, da jim jetrno pašteto Hugo izdelujejo v PIK Vrbovcu in so na našem trgu deklarirani zgolj kot uvozniki omenjenega izdelka. Med večjimi uvozniki pa seje pojavila ABC Pomurka Internacional. Bogataši izpod pulta Kje in kako konča uvoženo meso, ostaja odprto vprašanje, morda tudi v predelavi izpod pulta, ki se potem prodaja v mesnicah pod imenom te ali one priznane blagovne znamke. Tako se je v začetku prejšnjega meseca zgodilo, da so potrošniki reklamirali salame v nekaterih Pomurki-nih prodajalnah. Po temeljitejšem pregledu je bilo ugotovljeno, da reklamirani izdelki dejansko niso bili izdelki omenjene mesarije, čeprav sojih prodajali pod njihovo blagovno znamko. Žalostno je, da so v podjetju ugotovili, da so izdelki slabe kakovosti, bolje neustrezne kakovosti, saj je bila pri njih ugotovljena cela vrsta tehnoloških pomanjkljivosti od slabe obdelave do slabe kakovosti mesa in niso bili izdelani v Pomurkini predelavi. Zgled posredno ne opozarja samo na pro- Kdo bo prej uničil govedorejce, bi se lahko vprašali po petkovem obenem zboru Rejske zveze svetlolisaste pasme govedi Pomurja. Bo to uspelo državi z njenimi inštitucijami (beri: carino), sofinanciranjem mesne industrije, neusklajenostjo med ministrstvi za kmetijstvo, za ekonomske odnose in finance (beri: neusklajenost glede odkupne cene govedi in drobnoprodaj-ne cene v trgovini) ali pa bo to uspelo predvsem domačim »mešetarjem«, ki skrbijo za to, da ob prepolnih domačih hlevih domači predelovalci na veliko uvažajo meso, ki ga, kot smo lahko slišali, preprodajajo, če ne drugače, pod pultom. Ob vsem tem pa pomagajo na poslednjo pot govedorejcem tudi »nore krave« (ljudje), zaradi katerih je prodaja mesa padla za 50 odstotkov. Bi problem lahko rešili z zaščiteno blagovno znamko Pomurja? Ne nazadnje, kdo »laže« - župan (direktor) ali minister? Minister rešuje: 200 milijonov za »mešetarje« Ali bo govedorejce rešilo 200 milijonov tolarjev, ki jih ministrstvo za kmetijstvo ponuja za regresiranje obrestne mere tistim predelovalcem, ki bodo živino odkupili od 20. maja do 20. julija 1996. Teh dvesto milijonov je minister Osterc s svojim kabinetom zagotovil tako, da so v okviru kmetijskega dela proračuna prerazporedili denar. Štirimesečni kredit naj bi omogočil, da bi se hlevi spraznili. Pogoj je npr. cena 135 tolarjev za kilogram prašiča. Ali bo država s tem preprečila uvoz cenejšega in po kakovosti slabšega mesa? Navsezadnje je bilo s strani poslušalcev slišati vprašanje, kje bo teh 200 milijonov zdaj primanjkovalo, toda odgovora nismo slišali. Takšno dejanje nekako vzbuja vtis, da je veliko več uvoženega mesa, kot prikazujejo podatki statističnega urada in slovenske carine, in ki jih je zbranim posredoval minister: po teh podatkih naj bi v lanskem letu uvozili samo 4.600 ton (klavnih polovic), izvozili pa 2.700 ton, kar naj bi bila po ministrovih ocenah ravno pravšnja mera trgovanja, saj naj bi imeli za domače potrebe samo 95 odstotkov svojega mesa. Minister je povedal, da se tu in tam lahko zgodi, da kdo proda meso na črno; vendar ne več kot kakšen kilogram. Ali pa je vse skupaj statistična manipulacija, kot je pripomnil eden od udeležencev? Hkrati je bilo postavljeno vprašanje, katera mesna industrija bo tako neumna, da bo kupovala dražje, kot so trenutne cene. državna intervencijska sredstva. Kmetije so nenormalno zadolžene, imajo velika posojila zaradi visokih obresti iz let 91 do 93. Tem kmetijam, ki imajo delovno silo, ustrezno opremo in zemljo, bi morali omogočiti, da bi dalje živele in ustvarjale. Demokracija kot izgovor? Kje se prodaja in od kod meso, ki se prodaja na črno? Kot je pojasnil državni sekretar Obal, živimo v času demokracije, ki jo uravnavata povpraševanje in ponudba, kar z drugimi besedami pomeni, da država nima mehanizma, s katerim bi lahko koga »prisilila«, da kupi meso domačih prodajalcev. Prav, smo pač demokratična država, ki mora izdajati dovolilnice za uvoz mesa. Po statističnih podatkih naj bi bilo nakupljenega mesa samo za 20 odstotkov dovolilnic. Vendar pa je vprašanje, zakaj kupci ne moremo izbirati med slovenskim mesom ali pa npr. bolgarskim, danskim ... Po besedah z ministrstva naj bi šlo uvoženo meso v predelavo. S takšnimi izjavami se nekateri niso strinjali, slišali smo tudi za obstoj dokumenta, ki govori o tem, koliko mesa se namesto v predelavi znajde na pultih ali pa pod njimi. Se pa pojavlja tudi še drugo vprašanje, od kod je npr. MIP-ov kraški pršut ali zakaj nimamo porabniki možnosti izbire, da npr. kupimo slovensko meso in mesne izdelke iz slovenskega mesa. Morda bi lahko ravno porabniki prispevali k zmanjšanju uvoza, s čimer bi dolgoročno pomagali našim kmetom, saj izguba južnega tržišča tudi ne more biti stalen izgovor za polne hleve. Dejstvo je tudi, da nekatere tuje države spodbujajo in sofinancirajo uvoz z dosti višjimi zneski kot pa pri nas, kjer je spodbuda na kravo približno 500 DEM. Kot so povedali predstavniki ministrstva, bo ob kvaliteti kmalu na voljo še podatek o izvoru mesa. Zanimive so bile tudi pobude, po katerih naj bi imeli pomurski živinorejci svojo zaščitno znamko, še bolj pa pobuda, da bi se meso ločilo tudi po spolu, saj je npr. odkupna cena za kravo drugačna od tiste za bika. Prav tako je enaka odkupna cena tako za črnobele krave kot svetlolisaste, čeprav so prve mlečne, druge pa mesne pasme. Toda to bi bilo očitno še za birokrate preveč. Kmetom se rtenehno očita, da jim država nekaj daje. Res je, da država prispeva polovico prispevkov za pokojninsko zavarovanje, vendar država prispeva tudi za druge, pa jim tega nihče ne očita,« je razmišljal Jože Tivadar. Toda SLS je ravno tako sedela v parlamentu, ko je o spremembah pokojninske zakonodaje tekla beseda in so poslanci sprejemali sedaj veljavna zakonska dopolnila k pokojninskemu zavarovanju kmetov. Na to opazko je sogovornik dejal: »Kritiziral sem poslance SLS, ker Kravja enakopravnost V letošnjem letu bo ministrstvo za kmetijstvo sofinanciralo posamezno kravo z 12.000 tolarji, kar pomeni, daje spremenjen sistem nagrajevanja, saj bodo dobile vse enako, ne glede na to, koliko mleka dajo. Na slabšem bodo seveda dobre mlekarice. Prehod z mleka na kravo utemeljuje minister s povečanjem izkoriščanja površin, hkrati pa ministrstvo ponuja kredite za nakup kmetijskih površin, in sicer 4 milijone za hektar. Je poleg še za avto, kot je pripomnil eden od udeležencev, ali pa pomeni to umetno višanje cene zemljišč, saj vemo, da te danes ne dosegajo niti milijona? Minister je zbranim postregel tudi s podatkom, kateri rejci bi bili ob vstopu v EU na slabšem: manj interventnih sredstev naj bi dobili rejci drobnice in prašičerejci, več pa npr. govedorejci, vendar so bile primerjave v faktorjih in ne v kakšni konvertibilni valuti. Razkorak odkupna - drobnoprodajna cena Kot je povedal minister, njegovo ministrstvo ne more vplivati na drob-noprodajne cene, saj je določanje slednjih v pristojnosti ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, zato lahko kmetijsko ministrstvo samo priporoča določene stvari, ne more pa jih določati.To je hkrati odgovor, zakaj porabniki v trgovinah nismo zaznali 12-odstotnega znižanja odkupne cene mesa. Srečanja seje udeležil tudi L. Bratuša, ki je nastopil kot župan in hkrati kot direktor ljutomerskega Mlekoprometa in povedal, da je v mlekarstvu 15-20 ton mleka zgolj navideznih presežkov in da na en slovenski mlečni izdelek pride sedem do osem tujih, med njimi so vsaj trije cenejši od domačega izdelka, hkrati pa da izvozna stimulacija ne omogoča ekonomske rentabilnosti poslovanja, saj ima npr. Mlekopromet pri izvozu enega kilograma ementalca 200 tolarjev izgube. Dumping. Vendar pa je minister, ki se z Bratušo, ki je predčasno odšel, ni srečal (nujni opravki), poudaril, da v Sloveniji izvozimo približno 85 milijonov litrov mleka, da ga pa uvozimo samo za približno 2 milijona litrov. Osterc je še poudaril, da na Zahodu preživi predvsem tista mlekarna, ki pride vsaj vsaki dve leti na trg z novim izdelkom, in poudaril, da če pač nimaš svojih proizvodov, moraš uvoziti, ne nazadnje za turiste, in se na glas vprašal, koliko novosti je dal na trg Mlekopromet v zadnjih dveh letih. Odgovor je znan. Torej, embalaža je pomembnejša od vsebine. Kdo bo torej ugonobil našega kmeta, ki ne more prodati živine, ker na eni strani z uvoženim mesom mešetarijo mesarji in predelovalna industrija, na drugi pa se govejega mesa otepajo ljudje, obsedeni z »norimi kravami«, ministrstvo pa...? A. POTOČNIK vestnik, 16. TajaJ>. 10 'as veti Dogajanje na ljubljanski borzi Pretekli teden je bilo trgovanje na Ljubljanski borzi spet v znamenju majhnega prometa in nadaljnjega padanja tečajev delnic. Kazalec borznega dogajanja, slovenski borzni indeks (SBI), se je približal bazni meji, in sicer tisoč točk. Na trgu obveznic so se pokazali prvi znaki glede pričakovanj prihodnjega gibanja deviznega tečaja za nemško marko z nekoliko povečanim povpraševanjem po teh vrednostnih papirjih. Spet je bila glavnina prometa opravljena na zunajborznem organiziranem trgu C, in to z delnico Poslovnega sistema Mercator. Velikansko znižanje tečajev pa je bilo pri delih nakupnih bonov tretje in četrte izdaje. Sicer pa k podrobnostim. Organizirani trg A in B I. Delnice V tednu, kije za nami, se kakšen dan z nekaterimi delnicami ni sklenil prav noben posel. Za tečaj in imetnika takega papirja to sploh ni bilo slabo, kajti tako je tečaj ostal na prejšnji ravni. V nasprotju s tistimi papirji, s katerimi je bilo sklenjenih nekaj poslov, se je tečaj znižal vsem. Če na zunajborzni trg od časa do časa vključijo kakšno novo delnico, pa na tem trgu tega nismo doživeli že kar nekaj časa. Težko bi bilo trditi, da bi se z vključitvijo ene delnice negativni trend spremenil v pozitivnega, vendar bi svoje naredila tudi psihologija vlagateljev. Namreč, če bi tečaj neke nove dobre delnice začel naraščati, bi le-ta lahko potegnil za sabo tudi druge. Dolenjska banka (DOBR) Banka je imela 9. maja redni letni zbor, na katerem so med drugim razporejali tudi dobiček preteklega poslovnega leta, ki se ga je nabralo za 400 mio SIT. Dividenda na posamezno delnico je znašala 800 tolarjev, upravičenci pa so bili tisti delničarji, ki so bili 9. maja vpisani v delniško knjigo. Pričakovati bi bilo, da bi tečaj s svojo rastjo vsaj kratkoročno vplival na solidno dividendo. Toda tečaj se, takrat ko je še bilo možno z nakupom ujeti dividendo, ni spremenil. Trg je očitno ocenil, daje donos premajhen oz. da bi za morebitni nakup (predvsem skladi) morali prestrukturirati portfelj. To pomeni, da bi morali določeno delnico v zameno za to prodati. Ker pa so tečaji nizki, bi to pri takem poslu pomenilo izgubo, saj je malo verjetno, da bi dividenda več kot nadomestila kapitalsko izgubo. Po tem datumu pa se je tečaj povsem normalno znižal, kajti marsikomu ni do tega, da bi čakal naslednjo dividendo čez leto dni. Raje bo s prodajo delnice čakal in iskal nove priložnosti. Kolinska (KOLR) Minimalni tečaj ob sklenjenem poslu s to delnico je v ponedeljek pristal pri 1269 tolarjih. Normalno, da seje, glede na razne analize, pri tem tečaju kaj hitro nabralo precej kupcev, ki so tečaj dvignili na že nekaj časa ustaljenih 1300 tolarjev. Seveda je lahko tudi tu več razlag, zakaj se tečaj nekako ne more odlepiti od te vrednosti, čeprav na trgu ni veliko možnosti za dobro oz. boljšo naložbo. Ker na trg že nekaj časa ni svežega denarja (bodisi iz hranilnih vlog, nogavic itd.), bi moralo priti spet do prestrukturiranja portfelja z zgoraj navedenimi posledicami. Po drugi strani pa iz procesa privatizacije prihaja nekaj delnic, ki so enakovredne oz. boljše. Čeravno se s temi še ne trguje na organiziranem trgu (borzi), ampak mimo njega, se splača počakati, ta denar pa do takrat naložiti kar najmanj tvegano, to pa omogočajo bančni depoziti. n. Obveznice Kot sem že v uvodu omenil, je bilo v tem tednu opaziti nekoliko povečano povpraševanje po dolžniških papirjih, predvsem državnih. Zaenkrat je ostalo samo še pri povpraševanju, kajti prodajalci teh papirjev so to povečanje kaj hitro zaznali in krepko dvignili prodajne cene. Kajpak, če bi prišlo do poslov pri cenah, ki sojih odredili prodajalci, bi se donosnost precej znižala. Velika, najbrž tudi največja neznanka pa ostaja tečaj. Podjetniški tečaji, ki so še pred mesecem izgubljali vrednost glede na tolar in so za sabo potegnili tudi srednji tečaj nemške marke, so se zdaj umirili. Ravno takšno »premirje« pa prinaša največ tveganja in dilem: gor ali dol. Prednost obveznic je v tem, da so vezane na srednji tečaj DEM. Ta pa na srečo, če domnevamo, da nekako sledi podjetniškemu, časovno kasni. Tako je olajšana odločitev za naložbo z devizno klavzulo. Organizirani trg C Na ta trg sta bili ta teden vključeni dve novi delnici, in sicer Lesnine in Slovenijalesa. Ker izdajatelju ni potrebno razkriti podatkov o poslovanju, je težko govoriti o notranji vrednosti delnic. Nominalna vrednost delnic Lesnine je 1000 SIT, tržna cena pa seje oblikovala okrog 280 SIT, kar pomeni 28 % nominale. Nominalna vrednost delnic Slovenijalesa je 10.000 SIT, tržna cena pa je okrog 2.200 SIT. Že nekaj časa najbolj prometna delnica Mercatorja tudi ta teden ni prekinila tradicije. Še zmeraj močno prevladuje ponudbena stran, kar je posledica metode lastninskega preoblikovanja podjetja in velike razpršenosti v javnosti. Tečaj že nekaj časa variira med 3.600 in 3.800 tolarji za delnico. Če je Poslovni sistem Mercator poslovno leto 1994 sklenil z veliko izgubo, pa je bilo mogoče v preteklem tednu v enem od slovenskih tednikov prebrati, daje v letu 1995 poslovanje bistveno izboljšal in poslovno leto končal s približno 416 mio SIT čistega dobička. Glede na kapital ni kakega zavidljivega donosa, vendar je pomemben pozitivni trend poslovanja. Verjetno je bilo v petek pri prodajalcih delnic Tovarne sladkorja (TSOR) precej vprašanj in tudi jeze, namenjene borznim posrednikom, zaradi tečaja te delnice. Ta se namreč že nekaj časa giblje med 5.000 in 6.000 tolarji, takrat pa seje povzpel na skoraj 11.000 SIT. Toda investitor iz tečajnice v dnevnem časopisju ne more razbrati vrsto posla. S to delnico je bil pri tečaju 11.000 sklenjen aplikacijski posel ene borzne hiše, tako da pri tem tečaju delnice ni bilo mogoče prodati. Aplikacijski posel je posel, ki ga izvede ena borzna hiša, ko naenkrat spoji dve različni stranki, kupca in prodajalca. Druge borzne hiše pri tem ne morejo sodelovati. Marsikateri investitor, kije delnico prodal npr. po 7 ali 8 tisočakov, je tako klical borznega posrednikain vprašal, zakaj mu je le-ta ni prodal po 11.000 SIT, kot je bil najvišji tečaj. Rekorden padec tečaja je v četrtek dosegel del nakupnega bona tretje izdaje, in sicer je v tem dnevu izgubil za dobrih 40 % svoje tržne vrednosti. Podobno se je dogajalo tudi z deli nakupnih bonov četrte izdaje. Ker je notranja vrednost delov nakupnega bona vezana na tečaj DEM, naj bi gibanje njihovega tržnega tečaja odsevalo pričakovanja glede prihodnjega gibanja DEM. Če bi to držalo, potem bi moral v bližnji prihodnosti zaradi padca tržnega tečaja bonov devizni tečaj naraščati, sicer pa se trg v pričakovanjih moti oz. so njegova pričakovanja napačna. S. ROGAN, dipl. oec. Ukrepi za razbremenitev gospodarstva Nižji socialni prispevki, novi davki Vlada že nekaj časa snuje predloge za razbremenitev gospodarstva, predvsem delovno intenzivnih panog. Odbor za gospodarstvo pri državnem zboru je že dvakrat govoril o načrtovani razbremenitvi gospodarstva, »hkrati pa zahteval, da vlada pohiti, kajti vse to predolgo traja, in da državnemu zboru predlaga, kje je treba sprejeti nove zakone ali dopolniti dosedanje,« je povedal njegov predsednik Feri Horvat. Spremenjen je že zakon o poroštvih, vlada pa pripravlja tudi zakon o restruk-turiranju dolgov podjetij pri bankah, ki pa še ni v parlamentarni obravnavi. Odbor za gospodarstvo je podprl tudi zamisel in predloge za znižanje prispevnih stopenj za socialno varnost, čeprav je vlada na to imela do- ločene pomisleke. »Zato smo se poslanci dogovorili in dva sta sama vložila predlog zakona. Če drugega ne, smo hoteli s tem pospešiti aktivnosti vlade,« je pojasnil Feri Horvat. Jana Primožič in Miroslav Geržina, poslanca SKD, sta predložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost, po katerem bi štirim dejavnostim, proizvodnji preje in tkanin, končnih tekstilnih izdelkov, usnja in krzna ter proizvodnji obutve in galanterije znižali prispevke delodajalcev s sedaj veljanih 12,85 za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na 10 odstotkov in s 6,36 za zdravstveno zavarovanje na 5,46. Vlada se je glede na pripravljen predlog zakona odzvala s svojimi predlogi ukrepov, katerih vsebina je naravnana na spreminjanje prispevne stopnje in obračunavanje nekaterih davkov ter pobiranje novih. Vsebina vladnega predloga je, da se prispevki na vse plače linearno znižajo za 4 odstotke, s tem da se poišče način, kako nadomestiti del tega izpada. Hkrati bi se uvedel nov davek na plače po diferencirani lestvici. Delovno intenzivne panoge, ki večinoma zaposlujejo slabše plačane delavce, bi bile tako v ugodnejšem položaju. Vlada načrtuje, da bi izpad prihodka nadomestila še z drugimi davki, z davkom na podjetja, davkom na drage avtomobile in s predpisano izhodiščno plačo kot osnovo za plačevanje socialnih prispevkov. S tem bi preprečila izigravanje plačevanja prispevkov, saj jih nekateri delodajalci plačujejo od najnižje osnove, plače pa potem delijo zaposlenim v obliki drugih nadomestil. »Mislim, da bo ta predlog vlade v parlamentu podprt, saj je to bila zahteva odbora za gospodarstvo in parlamenta. Zato ne vidim razloga, da tega v parlamentu ne bi podprli, problem pa bi nastal, če bi šel v nadaljnjo proceduro predlog dveh poslancev. Ta predlog zakona o spremebah in dopolnitvah zakona o prispe- vkih za socialno varnostni ne zagotavlja nadomestitve f manjkljaja, ki bi nastal pri ninskem in zdravstvenem vanju,« je povedal sogovoroH Najbolj sporno pri predlagali zakonu je, daje izbral lčll: dejavnosti. Ni dvoma, njih težave največje, vendarjePi vsakem selektivnem odobri določene ugodnosti vedno ločena meja ali mejne deja^ ki bi se bile prav tako upravi-1 oglasiti. »Če bi mi razpravljali0 ■ zakonu, bi bil v parlamentu^ tisk teh podjetij in njihovib^-J ženj, da bi širili ta SP'S^'^ vlja se tudi vprašanje enakop nosti in ugovori bi bili upt^l ni,« je povedal Feri Horvat J MAJDAH^ Vladni osnutek lestvice davkov na plaC Stopnja^ Plača bruto v tisoč SIT do 60....... od 60 do 75 od 75 do 90 od 90 do 100 nad 100 Mestna občina Murska Sobota Velik naložbeni zagon Kot ugotavljajo v odboru za proračun in finance Mestne občine Murska Sobota, so proračunski prihodki v primerjavi s prvotno načrtovanimi višji za 1,08 odstotka, v primerjavi z minulim letom pa za 38,7 odstotka. V strukturi prihodkov so predvidene spremembe pri vseh vrstah proračunskih prihodkov, razen pri prenesenih sredstvih iz preteklega leta. Prav tako se taksa za onesnaževanje okolja zmanjšuje za 60 milijonov tolarjev, za 30 milijonov SIT se povečuje finančna izravnava, republiška sredstva za naložbe pa za 26 milijonov. Na odhodkovni strani proračuna so prav tako spremembe pri vseh kategorijah odhodkov, razen pri investicijskem vzdrževanju. Tako se proračunski odhodki povečujejo pri sredstvih za delo občinskih organov za 16 milijonov (na račun prenesenih naložb za občinsko upravo v amortizacijo). Pri socialnih transfe- rjih in dotacijah se le-ti povečujejo za 6 milijonov tolarjev, pri sredstvih za javne potrebe in rezerve pa za 35 milijonov. Zanimivo je omeniti, da se znesek, predviden pri naložbah, zmanjšuje za 38 oziroma 23 milijonov, če upoštevamo, da je bil del teh prenesen v amortizacijo. Kljub navedenim spremembam je proračun še vedno izt^ui' sticijsko naravnan. Za namreč namenjenih H!0 .m vseh proračunskih sredstev A lutnem znesku predstavlja . milijonov tolarjev. karjevP^A vi z lanskimi 451 milijon'23 stotkov več. Če upoštevata0 letne rezervacije za aaio1 'm prenašajo v letošnje leto, P letošnja razpoložljiva '^reSfw sredstva znašala 800 mi^Njfl Na ta način bodo ta aredfJjt merjavi z lanskimi naložbami večja za dobm> j stotkov. Levji delež le10^!^!?' cijskih sredstev, in sicer 1 nov tolarjev, je namenjen' dnjo športne dvorane pri P letki v Murski Soboti in^j. napravo. Nanju odpade sko LA vica (47,7 odstotka) sticijskih sredstev. PISMA, MNENJA, STALISCA Slovenskemu nadškofu gospodu Alojziju Šuštarju Spoštovani gospod nadškof! Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Evangeličanska cerkev v Sloveniji se letos pripravljata na 410. obletnico smrti Primoža Trubarja. S tem si štejeta za veliko dolžnost, da posebej počastita spomin na velikega Slovenca -očeta slovenske književnosti in slovenskega naroda ter prvega slovenskega superintendenta Primoža Trubarja pa tudi druge protestantske pisce. Ti so v 16. stoletju izdali nad 50 knjig v slovenskem jeziku, med njimi celotni prevod Biblije, ki jo je prevedel Jurij Dalmatin. S to obletnico sovpada visoki obisk poglavarja Rimskokatoliške cerkve papeža Janeza Pavla II. To bo gotovo velik dogodek za vse vernike Rimskokatoliške cerkve, veliko priznanje pa tudi mladi slovenski državi. Hkrati pa nas ta veliki dogodek neprijetno spominja na vsa tista skrajna dejanja, ki so se dogajala za časa protireformacije s preganjanjem Primoža Trubarja in drugih slovenskih protestantov, fizičnimi obračuni s protestantskimi verniki, požiganjem slovenskih protestantskih knjig ter izgonom prek 600 najpremožnejših protestantskih družin v tuji svet, kjer so se kot manjšina popolnoma izgubili. Ta boleča rana na narodovem telesu vse do danes ni zaceljena. Rimskokatoliška cerkev teh dejanj, ki jih Je sama organizirala, nikoli ni obžalovala, kaj šele, da bi se slovenskemu narodu opravičila. Menimo, da je papežev obisk enkratna priložnost, da se zamujeno popravi. Zato predlagamo, da papež Janez Pavel II. s primerno simbolno gesto v znak pomiritve opravi to dejanje. S tem bi izpričal strpen odnos do slovenske prote- staniške tradicije in Evangeličanske cerkve, ki je na Slovenskem avtonomna in avtohtona. To dejanje bi v praksi dokazalo, da duh ekumenizma res živi in je postal način sodobnega sporazumevanja med različnimi krščanskimi Cerkvami. Bila bi pa tudi primerna oddol-žitev Primožu Trubarju in drugim slovenskim protestantskim piscem, ki so zaslužni za nastanek slovenske Evangeličanske cerkve, slovenske književnosti in slovenske nacionalne zavesti, pa je ta njihova zasluga vse do danes često zamolčevana in marginalizirana. Prosimo Vas, da po svojih zmožnostih našo željo in predlog upoštevate in se zavzamete za njuno uresničitev. Z globokim spoštovanjem, predsednik SPD - PT, univ. prof. dr. Oto NORČIČ senior Evangeličanske cerkve v Sloveniji, mag. Geza ERNIŠA Spoštovani gospod senior! I. Zadeva Primoža Trubarja ni zadeva vesoljne katoliške Cerkve, ampak stvar slovenskega naroda in katoliške Cerkve na Slovenskem. Zato mi je nepojmljivo, kaj naj bi papež Janez Pavel II. med bivanjem v Sloveniji naredil, da se to uredi. Slovenska Evangeličanska cerkev je bila v skladu z dosedanjimi dobrimi odnosi uradno povabljena k sodelovanju pri papeževem obisku in upam, da je povabilo tudi sprejela. 2. V Sloveniji imamo Slovenski ekumenski svet oziroma Svet krščanskih Cerkva. Ali ne bi bilo pri- merno,dabiv^!^ govorili o s,va^jiilni',,oeeSti' splet vprasa^ eJn0 saih° prosto resih z '„lf strani katolisk . o a popolno priprav« konstruktiven pe? tlldi A ravni stroke, 1^ ^ ni najvišjih prfd ta M rkva. PreP^^f monatakHn^^ podpiramo in ^jlo J do njih tudi pr^^ stično slavje ejeli1,1 Mariboru smofPrj motudludd^f^ if= zavarovalnica triglav dd. območna enota M. Sobota Lendavska 5, tel.:O69/31-65O——— -------------------------------------------------------------- Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana, Območna enota Murska Sobota v s a vilnika o notranji organizaciji in načinu poslovanja območne enote Murska S° razpisuje I. delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - vodja sektorja za izvajanje premoženjskih zavarovanj II. delovno mesto - vodja oddelka za kmetijska zavarovanja . „ ■„ ..^nih delo^ari^ C Pod L morajo imeti kandidati visokošolsko izobrazbo in pet let ustreznih uStre pod II. morajo imeti kandidati visokošolsko izobrazbo kmetijske smeri in tri vnih izkušenj. . za gtir* 'e Izbrani kandidati za razpisana delovna mesta pod L in II. bodo imenovani VABI K SODELOVANJU 1. komercialiste za sklepanje osebnih zavarovanj . |nein Pvptij Pogoj: da imajo višjo ali visoko izobrazbo in morebitne izkušnje na kotnerzavaf° 2. zavarovalne zastopnike za sklepanje življenjskih, rentnih in pokojnins . Pogoj: da imajo najmanj štiriletno srednjo šolo in da jih veseli delo z ljudi objavl Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dne 5, Z 0 Zavarovalnica TRIGLAV, d. d., Območna enota Murska Sobota. Lendav razpis«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. ^ŠiL16. maja 1 996 11 Trije vaški svetniki V Radencih deluje že približno leto dni ku u kci:e literarna, imenovano po nekdanjih vrelcih, Bubla. Raz i ■ uevjine karajane damska, folklorna, likovna in tamburaška, vk j J , -^enih aktivno-® s svojimi prireditvami dokazujejo, da je pobu n se .n pokazati ^MarijaMarič res ugotovila, kaj si ljudje želijo s'»ie različne darove, ki jih sicer ne bi mogli nikoli. k aprilu so nekajkrat uprizorili wko Trije vaški svetniki. Besedi-0 h ljudsko v pravem pomenu člani igralske sekcija pa ® ?a še dodatno podomačili, mu ah lokalni kolorit in aktualne Poudarke. Občinstvo so zabavali: ido Kranjec, Marija Slavič, ?“sa Bračič, Vlado Fiala, Lidija a ojevič, Rudi Ketiš, Andrija A^^ladimir Rantaša, Milivoj 'Marija Marič, Stanko Sen-Lidija Divjak, Petra Kranjec, amen uprizoritve je bil oči- ^^r^POBled - ponuditi sproščen smeh, zaraven pa še rahel moralni poduk: nečednosti vedno pridejo na dan, čeprav vse skupaj le ni tako hudo, radoživost je pač radoživost, stranpoti pa tako privlačne. V zgodbi se po domače družijo prvine Cankarjevega Pohujašnja v dolini šentflorjanski s poročnimi zapleti v Linharodvi županovi Micki. Trije v mladosti lahkoživi vaški ugledneži kot potencialni očetje plačujejo preživnino za otroka nekdanji vročekrvnici Lizi in ves čas trepetajo, ali bo koščka blaga nastane zgodba? uiaga nastane zgodna r Ogovor brez besed soboški grajski dvo- l trimesečnem gostovanju p0 F^ntmori lahko njihovo najno- mehiško gledališče Muf. Ogle a of brez besede. ii^0ConversationWithoutMor s sQnastopali »me' k i nas 1 več kratkimi zgodbicami, ^kateri Gledahsce Muf je ta? ? Julija«, psiček, cvet, ptica, metu J' m . kuhinjska krpa in ^l^^ko iz najbolj preprostih stvan, kot ’ 'hiko domišljije in kreativnosti vse?'1’^0 'n za nas nekaj po-je bilo predvsem ; biCe 0 Vs’ ti liki in vse te zgodbe ?S-a'e 'z koščka blaga, mi 'n svetlobe. Pred naši-^Diin'Sta se na primer dve h sinili v lik, v podobo, treh radoživih in hlktea?entnih igralk in ple-iivw| so likom vdihnili u'.nastala je zgodba, nastali, tako so VsVqje Podobo ter se vrnili p vno stanje - košček pa sta iz istega nV^|a^astala nov 'ik 'n gledališče Muf je tn kaj kmalu njihovi nastane gledališče. and The Arts, ki pomaga samo najboljšim umetniškim skupinam. Že s prvim nastopom v Evropi pa so osvojili tudi evropske kritike in seveda tiste, ki imajo pri tem zadnjo besedo, to pa so otroci. Povedali so, da so že šestič v Evropi, vendar prvič v Sloveniji, in da bodo k nam prav gotovo še prišli. S svojo lutkovno igrico se bodo predstavili še v drugih slovenskih mestih, evropsko gostovanje pa bodo sklenili v Italiji na lutkovnem festivalu. Kot so povedali po predstavi, so dali predstavi naslov Pogovor brez besed zato, ker so želeli, da bi jih razumeli otroci vse Evrope. Sami namreč govorijo špansko. Kakor koli že, jezik lutk je univerzalen, in če mu vsaj malo prisluhnemo, ga lahko takoj razumemo. V grajski dvorani pa je bilo čutiti, da so prav otroci ti- nastopih in hikjC- Višati v vseh ame-i^?^Disih, kmalu pa so 1 Pekarno subvencijo ''Mo^ške inštitucije Na-^ncil for the Culture ^orni zbor Gloria ^elC^POln Hpevanja so se člani komornega zbora Gloria Jože r tavd' na Prvem letno111 koncertu. Zbor vodi Shijj^trstolet- renčer iz Velike Polane, ki se z glasbo ^3, h M Glej 'n pououje glasbeno vzgojo tudi na tamkajšnji Bla i'a *°’ da v zhoru prepevajo tudi zborovodjeva zbiratj is'n ^an,ir’ n’ naključje, da so se prvi °krog Gerenčerjevega klavirja. H J&ev,. ^oru n l^^ai, ? koren . set Pevk in sedem pevcev, zborovodju pe(iltv’e Ba v ob-'C-j° $itka Žalik. Zbor je doslej veliko £ik.W,?astonii; Cln’ Črenšovci »uporabljajo« za vse svoje V? ^erT^nega^80 tudi že dru&ie' 0 Dre tav>H z Z?ora Gloria so se na letnem koncertu v aede težHbSKŽnirn sP°redom- v prvem delu kon-^K^to^dfUg/11 korovski spored, tudi dela renesančnih W Petje' delu ? Pa Vključno narodno pesem. Zbor se je Dči? pOsebC Ze'° kratek čas, uveljavil z zelo kakovo-n Petje p0 P°z°most sta pritegnila natančna into-hlii, ^j pPetja, r' zboru dovolj upoštevajo tudi dinamiko ^Seij^^ša v d Prijetno poslušati. Še veliko lepega a DevCe ezelo ob reki Muri ta obmurski zbor ter ln dirigentu želim! Smilja Baranja ulturna obzorja vse prišlo na dan. Izkaže pa se, da sirote iz doline šentflorjanske nikoli ni bilo in da Liza ni bila njihova žrtev, ampak prav prebrisana ptica. Torej greha pravzaprav ni bilo, moralna obsodba pa se spremeni v razumevajoč opomin. Imajo pa te stiske tudi svojo svetlejšo stran, županova slaba vest omogoči, da se njegova hči lahko poroči s svojim revnim, a bistrim učiteljem, prijateljica pa dobi preostalega ženina, bogatega kmečkega fanta. Tako se vsa zmešnjava ljubezenskih težav mladih in panični strah odraslih odpleteta do srečnega konca, pospremljenega z bučnim ploskanjem. Nastopajoči so si izpolnili staro človeško željo - biti nekaj časa sti, ki so govorico lutk najbolj razumeli. Škoda je edino, da z leti na to govorico pozabimo in v koži drugega, hvaležni za navdušenje publike so se razigrali in odkrili skrite talente, ki kot da so samo čakali na svojih pet minut, na primer Vlado Fiala in Stanko Senčar. Polna dvorana je pokazala, da ljudje radi hodijo gledat svoje sosede in znance, da jih zanima, kako se bodo odrezali, dajo jim čutiti svojo naklonjenost. Zato jih tudi ne motijo malenkosti, ki bi morebiti lahko vzbudile pozornost resne kritike, anahronizmi, jezikovna neskladnost, kostumi, ki so časovno različno označeni ... Predstava je priklicala nostalgičen spomin na davno dobo otroštva, ko se je vsa ulica lepo oblekla in šla v »gledališče«, na vrnitev časa nedolžnosti, ki si ga, vsaj tako je bilo videti, ljudje še vedno želijo. Čakajo torej, da jih bo spet kdo potegnil od televizijskih ekranov in jim dal možnost, da se sku- paj nasmejijo. BBL smo prepričani, daje samo za otroke. Aleksandra Nana Rituper Ob dnevu knjige Pogostokrat pravimo, daje knjiga naša prijateljica. Takrat imamo v mislih predvsem njeno dobrotljivost, saj nam knjiga veliko daje, od nas pa v zameno prav ničesar ne zahteva. Bogati pa nas v več pogledih: duhovno nas navdihuje z notranjim mirom in zadovoljstvom -tega je deležen le tisti, ki knjigo drži v rokah; širimo in bogatimo pa si tudi naš spekter znanj z vseh mogočih področij. Tako majhno čudo, pa vendarle tako vsemogočno! Mediji so danes tisti, ki nam krojijo naš vsakdan. Hočeš nočeš si vpet v qjkel: radio-televi-zija-tisk in iz njega praktično ne moreš. Če hočeš biti s časom, so ti trije dejavniki nepogrešljivi. Vse, kar se dogaja, budno spremljajo in nas o vsem z nepojmljivo hitrostjo sproti seznanjajo. Mi pa hočemo in želimo biti s časom! Pa vendar, čas kot tak naj ne bi pomenil le visokih avdio- in videotehnologij, naj bi vendar pomenil korak naprej tudi v jezikovnem in opismenjevalnem smislu. To pa lahko dosežemo edinole s knjigo. Pri svojem delu opažam, da se bo v tem smislu za mladi rod treba še kako potruditi. Zelo dobrodošle, predvsem pa velike se mi zdijo besede dr. Matjaža Kmecla, ki je nekoč zapisal: »Nič kaj ne skrbite glede tega, kaj boste brali; jemljite knjige v roke in se sproti odločajte po svojih nagnjenjih. Vse, kar preberete, je v korist; resda zdaj večjo in potem manjšo, pa le!« Knjižno obdobje pa, kot da mineva; na pohodu je računalnik, ki mu skoraj preveč veliko- dušno odpiramo vrata in puščamo, da nas obvladuje. In dejansko pustimo, da tepta našo književno kulturo. Nekje na podstrešju pa se na kupih (kaj kupih!) knjig nabira prah in marsikateri list že načenja zob časa in njegovo vsebino briše iz zakladnice slovenskega izročila. Pa kot da nam je vseeno in se niti rie zavedamo, kako se utaplja široko obzorje globokih in brezmejnih besed. Dajmo, podprimo Naš, slovenski dan knjige! Naj ga nimajo za svojega le knjižni molji, pripomorimo tudi sami, ki nam knjiga je ali pa morda ni tako blizu, da bo 23. april vedno nesmrtni dan naše prijateljice, učiteljice in skrivnosti. Imejmo tudi mi posluh za želje slovenskih pisateljev: »Torek, 23. aprila 1996, je prvi SLOVENSKI DAN KNJIGE, praznik vseh, ki nam knjiga še nekaj pomeni. Organiziramo ga z namenom, da bi Slovence spodbudili k večji naklonjenosti do branja knjig ... Knjiga je naša usoda. Storimo vse, da 23. april postane vseslovenski kulturni praznik ...« Nataša Litrop Grb mestne občine Zanimiva sta število in vnema, s katero marsikdo pripravlja svoj osnutek grba Mestne občine Murska Sobota. Heraldika, o kateri je prej vedel kaj konkretnega povedati le malokdo, je tako rekoč čez noč postala disciplina, v kateri se marsikdo počuti domačega. Nobena skrivnost ni niti to, da je tako zanimanje povzročila tudi mamljiva nagrada, ki znaša 400.000,00 SIT. Ker se pri izdelavi idejne in izvedbene rešitve poleg zgodovinskih lahko upoštevajo tudi naravne, družbene in kulturne značilnosti Mestne občine Murska Sobota, nam ni treba biti ravno vedeževalec, da bi lahko prerokovali o problemu, ki se zdi v takih primerih že kar kroničen. Lahko namreč domnevamo, da bo vsaj tretjina prispevkov zaradi želje, da bi bili kar najbolj izčrpni in bi na osnovi ščita zajeli vse zgodovinske, naravne, družbene in kulturne značilnosti, videti kot različica stripa. Določeno število prispevkov pa bo po vsej verjetnosti vsebovalo tudi »strašne« heraldične živali: medvede, leve ali zmaje, torej tiste živali, ki so v heraldiki že kar se da udomačene, z Mursko Soboto pa nimajo nobene zveze. Hkrati pa smo s tem prišli do problema, ko se sprašujemo, kaj so sploh naše razpoznavne značilnosti. Če bi imeli v Soboti recimo Uri Ge-lerja, bi bil problem elegantno rešen - na ščitasto osnovo poljudne barve bi se postavila stilizirana, telepatsko zvita žlica, ker pa kake jasne in druge občine izključujoče značilnosti ni, sta potrebna precejšen trud in precejšnja izvirnost, da bi pojme nečesa ustrezno simbolizirali v grbu. Seveda nikakor nočem domnevati, da bodo vsi prispevki brez kakršne koli vrednosti, opozoriti hočem le na to, da mora biti grb, če naj bo to, kar bi moral biti, reprezentativen. Zato upam, da bo posebna komisija, ki bo prispele prispevke izbirala, sestavljena izključno iz ljudi, ki se na heraldiko resnično razumejo, še posebno če se spomnimo heraldičnih pravil, ki so zelo stroga. Ti pa so glede na to, da je heraldika pomožna zgodovinska veda, zgodovinarji in heraldiki, ki po svoji izobrazbi niso zgodovinarji, so pa strokovnjaki za to področje. Kajti če niso v posebni komisiji ljudje, ki se na heraldiko resnično spoznajo, se nam lahko zgodi, kot se je zgodilo takrat, ko so pehotni jugogenerali na nekem sejmu kupovali bojna letala. Jasno je, daje to kupovanje potekalo po načelu malo teh, malo onih. Se pravi, ni se gledalo na dejansko funkcijo letala, ampak so se izbirala tista, ki so se zdela »lepa in divja«. Tako se lahko zgodi tudi z našim prihodnjim grbom, če ga bo izbiral kdo, ki se na heraldiko ne spozna. Namesto da bi bil grb reprezentativen, bi se lahko pripetilo, da bi bil osnutek grba, sestavljen po heraldičnih pravilih in hkrati zgovoren, prezrt, izbran pa bi bil tak, ki bi bil večna tarča večnih šaljivcev. Naslednji problem pa je sam izbor. Mar je nujno, da se od vseh prispevkov izbere najboljši, čeprav ne ustreza ne heraldičnim ne estetskim zahtevam, pač samo zato, ker nekakšen grb pač mora biti, ker ga ima večina drugih občin. Mar ne bi to pomenilo tistega, kar seje že tolikokrat pripetilo - izbor najboljšega med najslabšimi, kar pa sploh še ne pomeni, daje izbrana stvar dobra. Toda vsaj v tem primeru (in sodeč po zanimanju) se nam česa takega ni potrebno bati, tako da to problematično vprašanje ostaja v bistvu zgolj preventivno. Sam grb pa ni muha enodnevnica, pač pa bo ostal kot nekaj, kar predstavlja nas same, zato je upravičena zahteva, da naj ne bo tak, da bi se ga morali sramovati, torej glede na možnosti aplikacije grba na dopisih, pisemskih ovojnicah, listinah itd. naj bi ne bil neke vrste popotna fon- ROBERT INHOF tana. kulturni koledar PRIREDITEV MURSKA SOBOTA: V okviru svetovnega dneva muzejev vabi Pokrajinski muzej Murska Sobota v petek, 17. maja, na projekcijo etnološkega filma o Prekmurju in predavanje o etnološkem filmu v Sloveniji, ki ju pripravlja dr. Naško Križnar. Projekcija in predavanje bosta ob 18. uri v grajski dvorani. MURSKA SOBOTA: V četrtek, 16. maja, bo ob 17. uri v grajski dvorani lutkovna predstava Uganke - zanke ??? Predstavo so pripravili Grajski strahci, to je soboška lutkovna skupina, ki deluje v okviru ZKO, vodi pa jo Jožica Roš. MURSKA SOBOTA: V sredo, 22. maja, bo v razstavnem prostoru otvoritev avtobiografske razstave Evgena Titana. Predstavil se bo s svojim kiparstvom, izrezankami, bilteni, priznanji in športnim delovanjem. MORAVSKE TOPLICE: V petek, 17. maja, ob 20. uri bo v dvorani Občine Moravske Toplice srečanje z ustvarjalci knjige Srebrni brejg - Srebrni breg, s pisci Ferijem Lainščekom, Milanom Vincetičem in Milivojem Rošem ter ilustratorjem Francem Mesaričem. MORAVSKE TOPLICE: V četrtek, 16. maja, bo ob 20.30 v restavraciji hotela Termal nastop Goričkih klantošev. LJUTOMER: V Domu kulture bo v torek, 21. maja, ob 1.30 in 15.30 lutkovna predstava Concerto Grosso (Velik koncert). VERŽEJ: V soboto, 18. maja, bo v vaškem domu predstavitev knjige Borisa Brunca Življenje in ljubezen ob Muri. Avtor bo prebiral tudi svojo poezijo o zdomcih. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V prostorih Galerije Murska Sobota si lahko ogledate premierno razstavo del članov DLUM-a, Društva likovnih umetnikov Maribor. Razstava bo odprta do 2. junija. MURSKA SOBOTA: V ponedeljek, 20. maja, si lahko v prostorih grajske knjižnice ogledate razstavo knjig prevajalcev, slikarjev in oblikovalcev iz Murske Sobote in avstrijske Radgone z naslovom Poduhovljena lirika narave tostran in onstra n mejne Mure. LENDAVA: V galeriji muzeja Lendava si lahko ogledate pregledno razstavo slik in risb iz obdobja 1986-1995 umetnika Marjana Gumilarja. GORNJA RADGONA: V avli kulturnega doma si lahko ogledate likovno razstavo ljubiteljskega ustvarjalca Toneta Rovšnika. LJUTOMER: V mestnih hiši si lahko ogledate razstavo del Vladimirja Potočnika ml., Vladimirja Potočnika st., Ignaca Premoše, Branka Borka, Andreja Opake in slikarja Milana Hramusa. LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru ljutomerske knjižnice je na ogled razstava ob 30. obletnici popolne OŠ Stročja vas ter stalna razstava likovnih del Anteja Trstenjaka. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda bo do konca maja razstavljal Franci Jaušovec - Fric. LJUBLJANA: V slovenskem parlamentu razstavlja akademska kiparka Irena Brtmec. vestnik,16. & Blues Tudi letos konec junija bo tradicionalni ljubljanski jazz festival, ki je drugi najstarejši tovrstni festival v Evropi in bo letos že sedemintrideseti. V treh festivalskih dneh od četrtka, 27. junija, do sobote, 29. junija, se bo predstavila vrsta znanih imen jazza in bluesa. Organizator napoveduje naslednje nastopajoče: McCoy Tyner - Michael Brecker Quartet, Lucky Peterson, Ron Carter Quintet, Marcus Miller, Joao Bosco Quartet, New Strin-gs, Bill Frisell Acustic Group, Jazz Brass, Nat Adderley Special Project, Pancho Sanchez ter Charanga Habanera. Kot vsako leto bo festival v Plečnikovih Križankah. Ob morebitnih spremembah programa vas bomo sproti obveščali. V okviru koncertov, ki jih pripravlja Cankarjev dom v Ljubljani pod imenom Zvoki šestih strun, bosta v petek, 31. maja, nastopila zelo znani in cenjeni kitarski duo, ki ga sestavljata brata Sergio in Odair As-sad. Mnogi poznavalci ju imenujejo duo, ki spravi ljudi na noge oziroma kar najboljši kitarski duo na svetu. S pomočjo očeta sta že zgodaj spoznala čar brazilske glasbe. Študirala sta pri g. M. Tavarii. Leta 1973 sta zmagala na tekmovanju mladih solistov Brazilskega sinfoničnega orkestra in takrat se je začela njuna bleščeča kariera. Na koncertu bosta predstavila vse od klasične glasbe do glasbe, ki so jo ustvarili znani brazilski glasbeniki. V osemdesetem letu starosti je nedavno umrl za posledicami trebušnega raka znani blues kitarist in pevec Walter Brown »Brownie« McGhee, ki je živel in delal v mestu Oakland v Kaliforniji. Znan je bil predvsem po popularizaciji tako imenovanega piedmont blues stila, kije značilen za del Amerike, kjer je McGhee živel. V svoji dolgoletni glasbeni karieri je posnel kar nekaj uspešnih plošč za založbo Fantasy. Prav tako pa je bil znan kot dolgoletni sodelavec še bolj znanega blueserja, orgličarja Sonn-ya Terrya. Prav tako letos 8. februarja je v šestinsedemdesetem letu starosti umrl Mercer Ellington, sicer bolj znan kot sin velikega pionirja orkestralnega jazza Duka Ellingtona. V mladostniških letih je bil deležen izvrstne glasbene izobrazbe, kar se poznalo tudi pri skladbah, ki jih je že takrat pisal za orkester svojega očeta, ena od standardnih točk orkestra je bila tudi njegova znana tema Things Ain’t They Used To Be. Dejavneje seje orkestru pridružil leta 1963, ko je dobil mesto prvega trobentača, obenem pa je skrbel za predstavljanje orkestra v javnosti. V teh letih je imel orkester najbolj odmevne turneje po vsem svetu. Po smrti Duka Ellingtona je v celoti prevzel vodstvo orkestra in tako nadaljeval očetovo delo. Z orkestrom je posnel kar nekaj plošč, med katerimi je bila plošči z naslovom Digital Duke (GRP) podeljena prestižna nagrada grammy. Znamenita saksofonska zasedba World Saxophone Quartet je po dolgem času zopet postregla z mojstrovino, značilno za skupino, ki svoje glasbene ideje predstavlja zgolj s štirimi saksofoni. Naslov nove plošče je Four Now, na njej pa nastopajo trije originalni člani David Murray, Hamiet Bluiett, Oliver Lake in nov član John Purcell (zamenjal je lani umrlega dolgoletnega člana zasedbe Juliosa Hamphila). Na plošči prav tako sodelujejo člani ritmične skupine Afričan Drummers Cheif Bey, Mor Thaim in Mar Gueye. Z novo ploščo je prav tako postregel najboljši basist po vseh lanskih izborih Charlie Haden z svojo akustično zasedbo Quar-tet West, v kateri še vedno sodelujejo tenor saksafonist Emie Watts, pianist Alan Broadbent in bobnar Larance Marable. Naslov plošče je Now Is The Hour, posneta pa je za ameriško založbo Verve. Iztok R. Novice od tu... Skupina Društvo mrtvih pesnikov ali DMP je pravkar izdala svojo novo kompaktno ploščo z naslovom DMP - OPUS (Ko prižgeš luči). CD je hkrati CD Plus, računalniški multimedijski program s slikovnim, tekstovnim, audio- in videogradivom o skupini od začetka do danes. in tam Neuničljiva Tina Turner je po nekaj letih znova izdala svoj novi dvojni album, na katerem sta tudi uspešnici Goldeneye in Whatever You Want. Poleg tega je na albumu njena verzija skladbe Unfi-nished Sympathy, ki jo izvaja Massive Attack. Čeprav je veljalo prepričanje, da je skupina 12. nasprotje razpadla, so fantje dokazali, da so še daleč od tega. Imajo kar nekaj novih skladb in kaj kmalu bo izšla njihova nova plošča, sicer pa vneto nastopajo po Sloveniji. Dobili so tudi novega kitarista - Branka Horvata. Na glasbeno sceno se aktivneje vrača Billy Idol, ki je ustanovil novo skupino, v kateri igra tudi kitarist Billy Duffy, nekdanji kitarist pri skupini Cult. Pripravljata material za skupno ploščo, hkrati pa nastopata v raznih bolj ali manj uglednih klubih. >a glasbeni sceni Be Radio: Kaj jaz vem (RTVSlovenija) Soboško-mariborska skupina Be Radio je izdala novo kompaktno ploščo, ki končuje neko obdobje njihovega ustvarjanja. Na kompaktni plošči je izbor skladb iz obdobja od leta 1992 do 1996, dodali pa so tudi tri nove skladbe Jurček, Razjahaj, baby in Kaj jaz vem, po kateri so tudi poimenovali kompaktno ploščo. Prva naklada je že pošla, nastaja pa že nova, tako da bodo plošče kmalu spet na prodajnih policah. »Stare« skladbe so na novo re-miksali, nove pa kažejo, da skupina postaja vse boljša in da njihova kakovost še vedno raste. Nove skladbe pa so zanimive tudi vsebinsko. Tako se naslovna skladba Kaj jaz vem ukvarja z vprašanjem mejnih znanosti, skladba Jurček je posvečena mariborskemu posebnežu Jurčku, katerega je v času snemanja skladbe povozil avto, skladba Razjahaj, baby pa brez moraliziranja opozarja na največji problem današnje mladine - na trde droge. Prišlo je tudi do sprememb v sestavi, pevki Dorini namreč čas več ne dopušča, da bi aktivno so; delovala, vendar bo ob kakšni priložnosti gotovo še zapela z njimi. Za skladbo Kaj jaz vem so posneli tudi videospot. Premierno bo videospot predstvljen 18. maja v glasbeni oddaji Video- boom. Promocija njihove nove kompaktne plošče pa bo še ta mesec v discu Super Li, o točnem datumu vas bomo še obvestili, v začetku junija pa v Picca-dilliyu na Razkrižju, zvrstili pa se bodo tudi številni koncerti po vsej Sloveniji. Pripravljajo se tudi na snemanje naslednjega videospota, in sicer bodo jeseni posneli še videospot za njihov hit Pozabljaš, da pozabljaš z istoimenske kasete. Čeprav so na prejšnji kaseti stavili na hit Luna, je bilo njihovo presenečenje toliko večje, ko se je po lestvicah najbolj vzpenjala skladba Pozabljaš, da pozabljaš. Člani skupine Be Radio, ki si je že dodobra zagotovila svoj prostor na slovenski glasbeni sceni, pravijo, da bodo v prihodnje publiki ponudili nekoliko tršo varianto glasbe s še več rock and rolla. Glede na to, da si je kar nekaj članov skupine Be Radio omislilo povečati svoje družine, lahko samo upamo, da Don ’t Rock Me Baby Po tem ko se je Sloveniji obetal največji rock koncert v zgodovini, je ta že skoraj na tem, da bo propadel. Praktično lahko rečemo, da mu je že spodletelo. Kajti vsi glavni nastopajoči so svojo udeležbo odpovedali. Organizatorji pa želijo svojo napako ublažili s tem, da bo ime ostalo, ne bo sicer več festival, ampak samo prireditev, nastopil pa bo Lou Reed. Na sejmišču v Gornji Radgoni bo v petek, 24. maja, velik rock festival, na katerem sodelujejo: Let 3, Sky-tower, Pridigarji, Scuffy Do-gs, The fat Nuns, Revenge, -, Megathernium. V Budimpešti bo 23. maja nastopil Sfing. AUDIO - VIDEO - CD 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 fl||SHOP Organizatorji so namreč najprej razglasili nastopajoče, mediji smo jih seveda takoj objavili na glasbenih straneh, vstopnice so se začele prodajati. Šele potem so seveda začeli obveščati nastopajoče, da bodo nastopili pri nas. Brayan Adams ima v svojem programu že drugi koncert, v tistem času bo nastopil tudi v Sarajevu, menedžer skupine Deep Purple pa se še ni odzval. Podobno so odpadli tudi drugi. Vsi imajo že zagotovljene koncerte po Evropi, in tako - adijo Slovenija. Sprli pa so se tudi z Juretom Koširjem in Pasjim kartelom, katerim več niti na misel ne pride, da bi se pojavili na koncertu. Organizator -agencija Urban Concert - pa ni poskrbel niti za prostor, kje naj bi koncert bil. Sedaj pravi, da nekje pač bo. To, kar pač bo. Neuradno se nekaj šušlja, da bo na bežigrajskem nogometnem štadionu. Upajmo, da oni to vedo. To, da se bo prostor našel, mu lahko pov- MLRSKO MOMKA LCSDia 1. Gloria Estefan - Mas Alla 2. Meri Cetinič - Samo simpatijaMeri Cetinič 3. Vladimir Kočiš Zec - U ime sječanja 4. Latino - Ne kunem ljubav 5. Toto Cotugno- Cantando Predlog: Julio Iglesias ■ Manuela GLASUJEM ZA:_____________ Glasbena uganka Verjetno ga ni daleč naokoli, ki ne bi vedel, da Karaoke vodi Deja Mušič. Iz kupčka dopisnic pa smo potegnili tisto, ki jo je poslala Slavica Krpič, Gornji Slaveči, 9263 Kuzma. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke, ki se glasi: z V katerem mestu bo (je bil) Evrosong ’96? 04 M Oh g Z tZ) o Odgovor: rO >«A s © £ Odgovore pošljite do 24. maja na naš naslov: Podjetje za informiranje. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih domačih in tujih glasbenikih želite prebirati v rubriki Na gla-r sbeni sceni. Če ne veste odgovora, nam pišite samo o svojih" glasbenih željah! igranja na inšt™^ee"^ popolnoma nadom tr2jšce’ mi igračami. Slovenj jih prav gotovo pog ------------------- sem verjamemo, samo upati je da bo Lou Reed kljub vsemu prišel. Vsaj on, čeprav tudi on ni več tisto, kar je bil včasih. Še najmanj pa je dobro nadomestilo za to, kar so nam najprej ponujali. Težko je razumeti, da se organizatorji tako z levo roko spravljajo k pripravi takšnega koncerta. To pa spet kaže, da pri nas nikakor nismo sposobni pripraviti večjega rock festivala, ki v tujini ni več nič posebnega. Torej, še vedno ostaja, da bo letos največji koncert koncert skupine The Sex Pistols. Imamo pa srečo, da je Slovenija majhna in nimamo tako daleč do večjih glasbenih prizorišč, kot so Dunaj, Gradec, Milano, Budimpešta in Zagreb. Natečaj Rock Boont dljahob DraV,’^!jr0^ vijo vsi ustvari' s skl® Slovenije in zam'J izda«f dbami, ki še niso 3 z na nosilcih zvo^. objavljenimi^^ zatorjem mora P mo posnetke al požen’ posnete ^vodil«1. besedilom v dv 0 vse osnovne po jbe> k« ni: ime, avtor taktna oseba. rejemajo na nas 4. s venski rock f ^bot čičeva 27,2000M^ za prijavo ima: bos Če boste izbra ltirji lahko predstavil« programom. g T S R NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N 1. ENDORPHINMACHINE - Symbol (Prince) 2. ONE BY ONE - Cher 3. CANCION DEL MARIACHI - Los Lobos & Antonio Banderas 4. DO WHAT YOU DO - Tina Turner 5. HEAVEN FOR EVERYONE - Oueen 6. PIU BELLA COSA - Eros Ramazzotti 7. LA CARRETERA - Julio Iglesias PREDLOGI: WRAP ME UP - Alex Party PLAVA HATA - Luniz (feat. Teddy) BEST FRIEND - Caught in the Act LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. KAJ JAZ VEM - Be radio 2. UKRADEM TE - Deja Mušič 3. SEN KRESNE NOČI - Vagabundi 4. IDEN DOJ PU KOBILJI - Metulj 5. VRTNAR - Sasha 6. LEPA JANA - Duma 7. Tl IN JST - Sanja Mlinar PREDLOGI: SANJAM SAM - Aleksander Mežek POET - Adi Smolar ODPRI OČI - Šank rock LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, 1. BLAGOR TISTI - Slapovi 2. POTEPUH - Ans. Lojzeta Slaka 3. MOJA PESEM - Vesele Štajerke 4. MOLIL ZATE BOM - Alfi Nipič 5. ZA PLES - Vagabundi 6. ČESTITKA NAJ ODMEVA - Ans. Slovenija 7. POSTAL SEM OČKA - Slovenski kvintet PREDLOGI: LJUBEZEN JE KOT PESEM - Ans. Ekart in Edvin FHser i.CEK^'*^ Tl NE VEŠ - Ans. Tonija Hervola . ZAKAJ Ml NE ODPIRAŠ - Igor in Zlati zvoki mur5K Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 23. maja |cstV^ Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za 9 - Kupon št. 20 A| Glasujem za skladbo: 1| ‘tuja:-------------- 0.1 ‘domača:___________ ne । ‘narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: 1996 Zelenko - namesto mrtvaškega napitka PraA J Pred dnevi smo dobili na vpogled tudi posebno ekološko glasilo Zelenko, ki so ga izdali na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota in ga posvetili dnevu Zem-Ije. Kakšno je naše mnenje o njem? Vsekakor si Zelenko zasluži posebno pozornost že zato, ker je izključno »ekološko naravnan« in česa takega se redko kdo domisli. Glasilo, pri izdaji katerega je najbrž vložila še največ truda Pjof, in glavna urednica DARU A Črešnjevec, daje odgovore, kako Skrbeti in ohranjati »zeleno« okolje - v šoli, službi, doma. sprehodu, izletu, pikniku ... Da bi bili izdajatelji tudi sami kar najbolj ekološko naravnani, so ga izdali na ekološkem papirju in to tudi posebej zapisali. - Kaj bi imel opraviti ekolog v našem mestu, naši vasi? je bilo vprašanje, na katerega so odgovarjali dijaki v času »praznovanja« dneva Zemlje. »V naši vasi (v Črešnjevcih) ekologu ne bi bil dolgčas, saj bi imel veliko dela. Začnimo pri neurejeni kanalizaciji, ki se počasi pretaka v jarkih ob cestah in gozdu. In ti ljubi kmetje! Po polju, v vinogradih in sadovnjakih se širi smrad. KEMIJA l, na Naša državna prvaka M- Ucenci 3. 1 tC0 O svo- SS?5*** r ""X"" 1^, (VaU^- , f' Znati. Žižek) OS n,' k) Naš učenec MATEJ ČASAR je pred kratkim na državnem prvenstvu v Ljubljani osvojil naslov državnega prvaka v judu v kategoriji do 55 kilogramov. Za ta šport gaje navdušil prijatelj. Matej trenira vsak dan po dve uri, in to že 7 let. Doslej je osvojil na prvenstvih že 7 zlatih, 2 srebrni in 5 bronastih medalj ter 2 pokala. Ko je postal državni prvak, sta bila s strenerjem srečna kot še nikoli. Čeprav je Matej močan, je tih in zadržan fant. Njegov trener pa je Jože Kovač, ki je maser v hotelu Lipa v Lendavi. kkk Državni prvak je postal tudi ALEŠ LAZAR, in sicer na prven- V družbi mladih se ne NAME, S/LM/, rum, eww... so tAKSNO SJtBZO St !H£U, M STE NALETEL! NA TAM KESPOSO-MEŽA. TA® STA SIM, N NIČNE KAMATA. DV srvis' uno esrMJ,., to,,. dsevi mladosti je postala nepogrešljiv del našega kmetovanja. Zadnje čase je pri nas vse večji problem ONESNAŽENA PITNA VODA. V časopisih in po RTV-ju nas opozarjajo, da so v njej NITRATI, NITRITI, PESTICIDI, ATRAZINI... V podtalnicah so razne škodljive snovi (nitrati, težke kovine idr.). To pa zaradi (pretirane) uporabe rudninskih gnojil in pesticidov. Ekolog bi pregledal ustreznost greznic na kmetijah, predvsem tistih, ki imajo veliko prašičev ali goveje živine, saj je dobra greznica prava varovalka pred onesnaževanjem podtalnice... Preveril bi tudi krmo za živino, če ni v njej preveč škodljivih snovi. Poskrbel bi za ustreznost fitofarmacevtskih sredstev ter za nadzor nad prodajo in uporabo teh sredstev, ki stvu v šahu v Mariboru v kategoriji do 12 let. Za šah ga je navdušil starejši brat. Aleš je začel igrati že s petimi leti. Dnevno trenira po eno uro. Trikrat je postal občinski in regijski pravk, končno pa je postal tudi državni prvak. Letos bodo organizirali mednarodno tekmovanje na Češkem, vendar se ga Aleš ne namareva udeležiti, ker ne bi rad »zapravil« odličnega uspeha. Udeležil pa se bo evropskega prvenstva v Španiji. Njemu in njegovemu trenerju. Franju Strbadu kličemo: »Ole, ole ...I« JOŽE VISOČNIK, 6.a Dvojezična OŠ Lendava so za okolje nevarna ... Tudi tekstilna tovarna MURA nam ogroža zdravje. Iz tovarniškega dimnika se valijo črne dimne gmote ■ - FEJ, KAKŠEN SMRAD!!! Ekolog bi lahko s svojim delom pomagal nam in našim potomcem. Nihče drug, le človek sam si pripravlja mrtvaški napitek!« Kdor bo prebral vrstice, ki jih je napisala VIDA MUŽINIČ, učenka 1. T 2, ga bo prav gotovo zaskrbela vest, ali ni tudi sam med tistimi, ki si pripravljajo mrtvaški napitek. V Zelenku pa so objavljeni še številni drugi sestavki o problemih našega okolja - odpadkih, nevarnem sevanju, propadanju naravne dediščine itd. Bravo, Zelenko! JOŽE GRAJ Prvomajske počitnice Prvomajske počitnice sem preživela ob morju v Piranu. Imeli smo se lepo. Vsak dan smo šli na sladoled. Midva z Žigcem sva se tudi rolala. Tudi s čolnom smo se vozili. Ker so bili veliki valovi, nas je bilo strah. NASTJA STARČIČ, L a OŠ Radenci Med počitnicami sem brala knjige. Z bratom sva se tudi stepla. Ko sem zjutraj vstala, sem šla k babici na zajtrk. Očka mi je kupil sladoled. Bilo je lepo. ANJA FORJAN, L a OŠ Tišina kkk Prvi maj praznujemo kot praznik dela. Na ta dan se vrsti veliko kulturnih prireditev, zvečer pa prižigajo prvomajski kres. Tudi mi smo bili na kresovanju blizu hotela Radin v Radencih. Tam so nastopali tamburaši in ljudske pevke. Pele so stare pesmi. Na kresovanju so tudi jedli in pili. Potem je začelo deževati, zato smo odšli domov. Kljub slabemu vremenu nam je bilo lepo. TEJA DRVARIČ, L b OŠ Radenci IZ OŠ Stročja vas V današnjih Odsevih dajemo nekoliko več prostora (kot bi ga sicer) učencem osemletke v Stročji vasi, ki so 10. maja in 11. maja praznovali 30-letnico popolne osnovne šole v njihovem kraju. Naša šola je zelo stara. Imamo dve zgradbi. Jaz hodim v starejšo, ki je stara okrog petdeset let. Najprej je bil tukaj zadružni dom, potem kmetijska šola, nato pa štiriletna osnovna šola. Zato so morali otroci po štirih letih obiskovati pouk v Ljutomeru. Pred tridesetimi leti pa smo dobili popolno osemletko. Imamo telovadnico, tehnično delavnico, pisarno, jedilnico, muzej, učilnice in sanitarije. Poučujejo nas razumevajoči učitelji in učiteljice. Imamo tudi mnogo krožkov. Šola je zelo oddaljena od mojega doma, kljub temu jo rada obiskujem, saj tukaj srečujem mnogo dobrih prijateljev. JERNEJA BABIČ, 4. a kkk V šolo hodim rad(a), ker: - rada poslušam pravljice (Maja Brenčič), - rada pišem nareke pri slovenskem jeziku (Tadeja Klenar), - imam rad matematiko (Daniel Mihorič), - med odmorom igram nogomet (Kristjan Kardinar). - mi je lepo pri telovadbi (Sanja Koki), - rad berem Ciciban (Darko Košar). UČENCI L razreda Naša šola je stara kakor teta Bara. Ima jih čez petdeset let, zidati novo treba bo spet. Kjer hodimo, vse trese se in vsako okno šklebeta. Povsod prepih te nese, da hodiš sem in tja. Učenci smo veseli in čakamo, kaj bo. Bodo zidati začeli že novo šolo to? ZMAGO PAVLIČIČ, 4. b kkk Če bi bila učiteljica, bi bilo v šoli zabavno. Pri matematiki bi imeli najboljše računalnike, ki bi izračunali vse namesto nas. Tako se pri kontrolkah ne bi znojili in zardevali kot kuhani raki. Pri slovenskem jeziku bi pisali s pisalnimi stroji in imeli bi pravljične ure. Pri spoznavanju narave in družbe bi hodili na izlete in razsikovali naravo. Namesto glasbene vzgoje bi bil v razredu diskoklub. Ure športne vzgoje bi izkoristili za kopanje. Pri likovni vzgoji bi narisali, kaj smo počeli čez teden. V šoli bi bili do treh. Kuharicam bi napisali, kaj vse nam morajo skuhati. Jedli bi pice, jogurte in sladkarije. Tako bi postajali pravi učenjaki in umetniki, obenem pa bi nam bilo lepo. SANJA KLENAR, 3. b Kaj lahko storimo za starejše? Svet je velika družina. V njej so ljudje različnih starosti. Za otroke poskrbijo odrasli, starejši pa so dostikrat prepuščeni sami sebi. Kaj vse lahko storimo zanje mladi? Gotovo stanujeta blizu tvojega bloka ali hiše kakšna babica in dedek. Prizadevaj si ju osrečiti. S prijatelji se dogovori in ju obiščete. Pomagaj jima pri vsakdanjih opravilih in pri reševanju zdravstvenih težav. Starejše ljudi zanimajo tudi dnevne novice iz časopisov. Če kdo slabo vidi, ga vpra- Dedkova češnja lepo rasla in vsak dan je bila večja. Sedaj je pomlad. Sonce greje že topleje. Nekega dne je dedek rekel Janu, da bo posadil češnjo. Jan ga je vprašal, če mu lahko pomaga. Potem sta šla na delo. Češnja je Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Kdo so štirje apokaliptični jezdeci? To je bilo 33. vprašanje, na katerega smo prejeli kar precej pravilnih odgovorov. Zadostovalo je, če ste napisali, da so to (po krščanski teoriji) kuga, vojska, lakota in smrt. Naša nagrajenka pa je tokrat SIMONA STRNIŠA iz Gornje Radgone (Vodovodna 1). Čestotamo! KUPON št. 35- ALI VESTE? Ali veste, kako se začne pesem, v kateri je tudi tale verz: Čez dolgih sedem let se bova vid’la spet? Če vas mika kakšna dobra knjiga, ki jo lahko dobite kot nagrado za pravilen odgovor, izrežite kupon št. 35, ga nalepite na dopisnico (lahko vložite tudi v pismo) in vse skupaj pošljite na naš naslov najkasneje do 22. maja. 13 šaj, kaj naj mu prebereš. Tudi sam mu lahko poveš kaj zanimivega. Včasih si kdo želi slišati odlomek iz priljubljene knjige. Ne odreci mu te želje! Vedi, da staremu človeku pomeni tvoja družabnost prav toliko kakor vse dobrote, ki mu jih prinašaš. Starejši ljudje pogosto potrebujejo tudi dobro misel, toplo besedo in pridno roko. Kolikor več bo takih, ki bodo pomagali, toliko lepše bo njihovo življenje. BRANKA TOPLAK, 6. a OŠ III M. Sobota Nekega dne so prišli otroci in polomili veje. Ko je dedek to videl, je takoj naredil ograjo. Sedaj drevo mirno raste, dedek in Jan pa sta vesela. MATEJ ČEH, 1. b, OŠ Radenci Pri Steyerjevih zasadili 4 hektarje vinograda Prvo strojno sajenje vinske trte v Radgonsko-Kapelskih goricah V skrbi za naravovarstveno osveščenost otrok smo v otroškem vrtcu v Bogojini izvedli projekt Igrače mojega dedka in babice. Povabili smo torej stare očete in matere, ki so potem izdelovali igrače svojega otroštva. Bile so seveda iz naravno razgradljivih materialov. Ugotavljali smo lastnosti naravne igrače, ki je otroka zelo zgodaj uvajala v naravoslovje in bila dostopna vsakemu. Zdaj imamo zbirko igrač, ki smo jo poimenovali Igrače mojega dedka in babice. (Vzgojiteljice VVE Bogojina) Radgonsko-Kapelski vinorodni rajon sodi med tiste, kjer pridelujejo najboljša slovenska vina. O tem so se prepričali že v davni preteklosti. Znano je, da v Sloveniji pridelamo manj vina kot ga spijemo, zato ga moramo uvažati. Prav zato je vinogradništvo panoga, ki bi lahko dajala kruh številnim družinam. Tako mislijo tudi v družini Jožeta Steyerja v Plitvicah, kjer se vse bolj posvečajo vinogradništvu. Tačas imajo 2 ha vinograda, katerega pridelek v celoti ustekleničijo. Treba pa je povedati, da dosegajo njihova vina visoko kakovost po zaslugi Jožeta Steyerja, ki je 30 let delal v znanih kleteh v Cmureku. Prvi maj na Ravenskem V krajih, ki spadajo v občino Beltinci, je bila ob prvomajskih praznikih množica prireditev. Pa poglejmo, kaj so pripravili! V Melincih so odprli preurejeno igrišče malega nogometa. V Ižakovcih je šest deklet in sedem fantov (letnik 1978) prh pravilo prvomajski kres, v kulturnem programu pa so nastopili šolarji, mešani pevski zbor, govor pa je imel predsednik sveta KS Mirko Poredoš. V Dokležovju so postavili dva mlaja, imeli so povorko z bakladami, sicer pa so na kresovanju nastopili: vaške pevke, dekliški pevski zbor in recitatorji. Organizator je bilo TD Zvonček. V Bratoncih so 1. maja pod reflektorji nastopili pionirji - nogometaši NK Sirs Bratonci in NK Beltinci. Na prvomajskem kresovanju je govoril predsednik sveta KS Milan Kerman, pel je mešani pevski zbor, plesala pa skupina Nočni skok. V Lipi je na kresovanju govoril Štefan Zadravec, ki je predsednik sveta KS, zapel je pevski zbor Lipa, šolarji pa so pripravili nekaj recitacij. V Lipovcih je za prvomajsko praznovanje poskrbelo deset deklet in osem fantov, rojenih v 1978. letu. Vršiček mlaja so lepo okra- sili, nato pa drevo postavili na nogometnem igrišču. Tam pa ni bil le bogat kulturni program, ampak se je ponudila tudi priložnost za plezanje po mlaju zaradi privlačnih nagrad. Zaostajati tudi niso hoteli v Gančanih. Tudi tam so bili na vrsti za postavitev mlaja mladi, ki so se rodili 1978. leta. Mlaj so na predvečer praznika nosili od hiše do hiše, dekleta pa so ponujala pijačo in pecivo. Mlaj naj bi postavili 18-letniki, a jim je bila potrebna pomoč nekaj starejših. In v Beltincih? Kresovanje je bilo v novem naselju Jugovo in ne (kot pred leti) v parku pri igrišču. Zdaj je bilo ob mlaju družabno srečanje. F. MATKO Letos so se odločili za ureditev novega nasada na 4 ha, ki so jih vzeli v najem na Plitvič-kem Vrhu. Obiskali smo jih, ko so s strojem mariborske škofije, edinim takim v Sloveniji, sadili trto. O tem in onem sta nam kaj več povedala oče Jože in sin Danilo Steyer. »Za zasaditev novega nasada se je odločil sin, ki končuje šolanje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Že v času študija se je posvetil vinogradništvu, ki mu je v veliko veselje. Sam imam 2 ha vinogradov, kjer imamo zasajen v glavnem laški rizling in traminec, ob tem pa še nekaj drugih sort. Vino negujemo v lastni kleti, kjer ga tudi stekleničimo. S prodajo nimamo težav, vino pa prodajamo v okolici Kamnika, na območju Ljubljane in dela Savinjske doline. K uspešnosti prodaje je gotovo pripomogla stalna kakovost, to je potrdilo tudi letošnje ocenjevanje vin letnika 1995, ki gaje pripravilo Društvo vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric februarja v hotelu Grozd v Gornji Radgoni. Tu je dobilo naše vino traminec oceno 18,62 in vino pozne trgatve chardonnay 18,50 ter laški rizling 18,42. To je dobra spodbuda za nadaljnje delo,« je povedal Jože Steyer. kmetijstvom, premalo. Ker se nameravam z družino, ki jo že ustvarjam, preživljati s kmetijstvom, sem se odločil za ureditev 4 ha vinogradov na Plitvič-kem Vrhu. Vinograd urejam na najeti zemlji, kjer, kot vidite, končujemo sajenje vinske trte. Tu bo raslo 15.000 trsov trte sorte laški rizling, sivi in modri pinot, chardonnay in traminec. Za strojno sajenje, s strojem mariborske škofije, edinim takim v Sloveniji, sadi nam strojnik Robert Konečnik iz Dragu- In kaj meni o vinogradništvu in sajenju vinske trte s strojem sin Danilo: »Doma imamo kakih 10 ha zemlje, ob tem pa le 2 ha vinogradov. To je za preživetje družine, če se ukvarja izključno s čove, smo se odločili zaradi prihrankov in enakomernega sajenja. V štirih dneh smo zasadili ves vinograd. Za strojne storitve plačamo po trti dva šilinga, kar je vsaj enkrat manj kot pri ročnem sajenju. Ob tem odpa- dejo skrbi s prehran P ki je tudi strosek. Pn sajenju pomagajo v žine, ki pripravljaj opravljajo še kakšna d ša dela. S strojeni s P j i ti, če zasajamo v ^jjii 2.000 in več trtami-« sl. se prepričali, je saJe . teIn nS rojem zares hitro-povemo, da je trte v prihodnji diplom^ ji Danilo Steyer, ki Je P je od tega, kak0 °bsajenja-odvisna kakovos LojjbJ’ smo jih povprašala. . stalo sajenje in urejLriti-fJ nam niso mogli o J vedah so le, da so le lastna sredstva- p p P pa tudi pomoč d ložno gnojenje so ton umetnega gn°-। -a M 200 ton hlevskega gnJvtt/ cepljenke pa so kup* . Jarkovič v Podbocj p je po’ Danilo Steyer ^o, h-dal, da bi rad z priho^-ustvarja s prav a . diplomirano inz® ariž^ stva Magdo Les živel izključno štva. Za to Pab'P adoV. Rimanj 10 ha vin g v prih bo prizadeval, ainOgr^’ nosti uredil še v pa raca kih nasadov, prt ‘ i tudi na pomoč Besedilo m P°sfl ^1^ SOS K telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441 993 ali 97 82, od 18. do 23. ure. Lokalna zgodovina V Lendavi deluje raziskovalna skupina, ki se ukvarja z raziskovanjem lokalne zgodovine in kulture, posebno etnografije. Njihovo delo naj bi bilo predstavljeno na razstavah. V grajski muzejski zbirki je že na voljo veliko etnografskih predmetov, ki jih bo potrebno podrobno opisati in pokazati občinstvu. Ljudem bi bilo potrebno pokazati tudi dosedanje izkopanine v Lendavi in okolici. V ta na- Kolesarsko razmis Spomladi se mnogi vozijo s kolesi. Vozijo s>e naP ti nalogam in ciljem naproti. V prihodnost! TudI Lj! sem z njimi. Vendar se oziram tudi nazaj na P aH1 s .jji1 opazujem vse, kar je ostalo za menoj, za nami- yalj so®4 Kako bi sicer lahko brez preteklosti zmogel oce Nekdanji učenci OŠ Pertoča so se po 50 letih spet srečali Je to mogoče? Neko nedeljo popolneje Janko Kleibencetl iz Dekanov (roj. na Per-toči) zavil v Gerlince k prijatelju Toneku. Sedela sta za mizo in obujala spomine na mladost. Beseda je nanesla tudi na šolo v Pertoči, ki sta jo skupaj končala v šolskem letu 1945/46. Torej je že 50 let od tega. To pa je vsekakor obletnica, ki ne more kar tako mimo. »Smejala sva se s Tonekom. Tou bi bilou srečanje babic pa dedekov. Po telkih letaj? Ka je tou mogouče? Zakoj pa nej? Pa sva se odloučila, ka poiščeva tiste sošolke pa sošolce, za štere sva znala...« Zavila sta tudi na matični urad in v OŠ Sveti Jurij, kjer so jima pomagali pri iskanju nekdanjih sošolcev. N azadnje sta jih »odkrila« še 34 živih in večina se jih je prvo soboto v maju tudi udeležila srečanja po 50 letih, ko so nazadnje skupaj sedeli v šol- skih klopeh - najprej so obiskovali slovensko, med okupacijo madžarsko in potem še eno leto slovensko šolo. Bili so prva generacija, ki je po 2. svetovni vojni končala osemletko. Razkropili so se na vse kraje. Janko si je našel drugi dom v Dekanih na Primorskem, kjer je bil učitelj in tudi ravnatelj, nazadnje pa je delal pri terito-rialni obrambi. In kako je bilo ria srečanju? »Spoznavanje ljudi, ki se večinoma desetletja, nekateri pa kar celih 50 let niso videli, je bilo ganljivo. Solznih oči so se poljubljali in objemali. Koliko vsega sb si imeli povedati...« J. GRAJ men naj bi v grajski kapelici pripravili razstave. Raziskovalna skupina bo v delo vpregla tudi druge, posebno strokovnjake iz občine in republike. Trenutno je v pripravi izdaja knjige o zgodovini Lendave, ki je nekakšen povzetek pred sto leti izdane zgodovine mesta in okolice, ki bo dobrodošla slehernemu Len-davčanu, ki preslabo pozna zgodovino svojega mesta. Lendava pa je za zgodovinarje gotovo zanimiva, naj omenimo le nekaj pomembnejših mejnikov v razvoju mesta. Pred več kot sto leti je mesto dobilo železnico, tu do bile tiskane prve knjige na območju sedanje države Slovenije, tu je bila ena prvih lekarn in še bi lahko naštevali. Raziskovalna skupina si gotovo zasluži pomoč, materialno in moralno. jani Fotografija: F. Matko .. in usmerjati svoje kolo v prihodnost? Včasi njevati povsem sam in brez staršev (ne na jus® prežet z zanesljivostjo, uspehom in vedrostjo Razmišljal in presojal na, kolesu.napisal pa P takimi Slovenci v Murski Soboti % Takole pa so se za spomin skupaj z gosti (prišli so tudi župan Občine Sveti Juriji Janko Halb, ravnatelj šole Anton Crnkovič in župnik Jože Vinkovič) fotografirali udeleženci srečanja po 50 letih, ki je bilo na turistični kmetiji v Kraščih. Vseh skupaj je bilo 57. GORNJA RADGONA - Na Ptuju si je Komunalno podjetje za spomladansko čiščenje ulic izposodilo strojno metlo, s katero so očistili vse ulice in se tako prepričali o uporabnosti tega pripomočka, ki ga nameravajo kupiti tudi sami, a vprašanje je, kje vzeti 150.000 mark?! V gornjeradgonski občini pa so končali tudi s spomladanskim gramozenjem najbolj ogroženih cest. Za prevoze in 1.920 kubičnih metrov garmoza in njegovo »planiranje« so porabili 3.000.000 tolaijev. Delaje opravilo podjetje Nigra iz Murske Sobote. (L. Kr.) Razvito gasite^’ vsa^ / V lendavski občini je gasilstvo dobro raZV!. ^.pfeS*® pjo s?S gasilsko društvo, ob tem pa deluje v občini tudi " rjajos* . enota v podjetju Nafta. Gasilci vsako pomlad Protrebn°- . nost, da bi kar najbolje posredovali, če bi bilo P t^LiiiA seveda. živijo, za S dobfJ am a, nost ter teh s povezanost- ot>ciP » l kl o" p^r!' V vljena za P . da 10 d j veseljivo Pa Jni p desetih čjega P°zarJL, da, O^.&sti^ pripf Sa de>a S ventivnega Za lendavsko očino je značilno, da ji pretijo predvsem tri nesreče: gozdni požari, razlitje nevarnih in lahko vnetljivih snovi ter reka Mura z morebitnimi poplavami. Poklicna gasilska enota podjetja Nafta opravlja nekatere naloge tudi za republiške potrebe, zlasti pa je usposobljena za posredovanje ob razlitju nevarnih snovi in dekontaminacijo zemljišča. Nekajkrat so že uspešno posredovali in pomagali, sicer bi bile škode še večje. Poklicni gasilci maja 1996 f bisk pri vas doma naših krajev 15 Vestnik, vir novic iz domačega kraja . Na križišču cest Osek-Benedikt stoji vonca druge sveto- l na s številnimi gospodarskimi poslopji- lam je zemije. Po vojni I nje vojne živel Jakob Čuček, ki je imel 35 listvarila zadrugo. Za »izročil« tedanji oblasti, ki je iz te poses njegova, saj Ednino so mu na Bledu dali hišo, ki pa n „očni gospodar I sa jo morali vrniti prejšnjemu lastniku. Tak J "stal brez vsega. I , ?aM« je nekdanja Čučkova I iz Oseka last Jakoba Bun-p ’ W se je v ta kraj preselil od ra4ana Goričkem. Na obisk k smo se povabili kar sami, llnas je pritegnila sončna ura »obnovljenem pročelju hiše, ItmV0 ZgIadm IB30. leta, po-Jj^msena ograja ... Prišlo pa je zato me seveda zanima, kaj se dogaja v Prekmurju, zlasti pa v mojem rojstnem kraju. F mislih sem večkrat v nekdanjem domačem kraju, čeprav sem se zelo vživel v novo okolje, kjer prehi- etijsko šolo (v Svečini), upokojenca,« je povedal sogovornik. V nadaljevanju kramljanja smo zvedeli, daje Marija dobila od brata ob svoji 70-Ietnici 1.000 mark, s katerimi naj bi si kupila zlato verižico. Denar pa je upoprabila za bolj koristno: polepšanje doma. Hišo in okolico sta uredila tako, kot sta bili nekoč. Torej sta obnovila tudi sončno uro in nad njo sliko sv. Florijana. Marsikdo se ustavi ob hiši, pogleda na sončno Voda - vir življenja Najgloblji studenec daleč naokoli Ob našem obiskuje bil nekdanji Goričanec Jakob Bunderla bolan, a brez Vestnika tudi v postelji ni mogel, ko pa ga tako zanima, kaj je novega pri Gradu. Občino bi radi imeli, telovadnico gradijo, asfaltirajo ceste, spet se uveljavljajo sejmi pa pet gostiln imajo ... Tudi na pobočjih Precetinec že imajo vodovod, a ne mine dan, da Kosijevi ne bi zajeli vode tudi iz 52 metrov globokega domačega vira tudi povabilo gospodinje Marije, naj le vstopimo tudi v hišo. Tam pa smo naleteli na gospodarja Jakoba, ki je zaradi okrevanja po kapi ležal v postelji, kjer mu je družbo delal Vestnik. »Noge me ne nosijo, zato počivam. Rodil sem se 1916. leta in mladost preživljal pri Gradu, Mojster studenčar si je ogledal teren, zmajal z glavo in dejal: »Veste kaj, tega dela ne bom prevzel!« - »Zakaj ne?« je vprašala Marija Kosi. »To delo je preveč tvegano, saj bi moral kopati do 60 metrov globoko.« Potem je potožila, kako naporno ji je prinašanje vode iz zelo oddaljene grape. Verjetno se mu je zasmilila, pa je pristal: »Dobro, pa naj bo, bom prevzel.« Delo je dobro napredovalo in v jami so se menjavali zemeljski sloji: zemlja, pesek, gramoz in lapor. Studenčar je naletel tudi na pline, zato je v rovu vzdržal po dvajset minut, potem pa je moral . —________________________________________________________ iti”'1*. Pri t 'Sta j° Bunderlova iz Oseka v lenarški občini lepo ° S'a °hranH 01 S*a paz''a, da se njena podoba ne bi spremenila, a ^ko sliko sv. Florijana kakor tudi sončno uro. vam že od 1946. leta, torej 50 let. Ko sem bil mlad, sem končal vinarsko-sadjarsko šolo in postavili so me za upravnika KZ Lenart, pozneje pa sem bil upravnik KZ Osek oziroma poznejšega državnega posestva v tem kraju. V najem so mi dali kmetijo, na kateri prebivam še danes, a sem jo pozneje odkupil. Svojčas sem v hlevih redil živino, sedaj pa sva z ženo Marijo, rojeno 1920. leta, ki je tudi končala km- uro, mnogi pa tudi »škljonejo« s fotoaparatom. »Ker ima moja žena, ki je doma iz Šmartno pri Slovenj Gradcu, rada rože, je poleti vsa hiša v cvetju,« je dodal sicer bolan, a kljub temu zgovoren Jakob Bunderla. Zaželeli smo mu, da bi čimprej okreval in še naprej tako pridno bral novice iz Prek- ■ murja in drugih krajev. Besedilo in fotografija: L. KRAMBERGER spet na svež zrak. Po 50 metrih je začela s strani pritekati voda. Kopal je še 2 metra globoko, nakar je voda bruhnila z dna. Dvomesečno delo je bilo končano. To je bilo pred dobrimi 20 leti. Kosijev! so studenec ogradili, nad njim pa postavili streho. Objekt je še danes lepo ohranjen oziroma vzdrževan. Sedaj je gospodinja na kmetiji Ivanka, saj je Marija že umrla. Vodo iz studen- [S?Zseljenci lskanju svojih korenin ^SonS& in nJena sestra Ann m. ? P° več kot 45 letih odkrili popeljala do hiše, kjer je odraščala njuna babica. Čeprav je hišo že najedel zob časa in so se lastniki menjavali, je bil občutek sester enkraten. Obe sta zagotovili, da v prelepo domovino svoje babice še prideta.Pot sta potem nadaljevali po Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Luksemburgu in se ustavili v ca še zajema. Zobato kolo je treba zavrteti 102-krat, kar traja dobri dve minuti. Na jekleni vrvi sta dve ve- Kosijevi iz Precetinec imajo več kot 20 let star in 52 metrov globok vodnjak, v katerem je ob vsakem letnem času okrog 2,5 metra vode. Studenec so ogradili in nad njim postavili nadstrešnico. Nekoč so vodo zajemali z lesenim vedrom, zdaj pa s pocinkanim. Ne mine dan, da ne bi kdo pokusil vode iz domačega vodnjaka, čeprav imajo pri hiši vodovod. dri: eno gre ob vrtenju dol, drugo gor oziroma narobe. Tako pozimi kot poleti je v Kosijevem studencu okrog 2,5 metra vode. Njihov vodni vir naj bi bil najgloblji daleč naokoli. F. FERENCEK Oričkem korenine svoje babice 4» ^vfenje_________________________________________________ v amer a?reSenečenj’ sta se ne(*avno tega prepričali Ma-Set^^n^Mniji ’ a.državljanka, sicer kontrolorka v letališkem %y ^iverju’ njcna sestra Ann Garrison, programerka raču-$est i teme'iu treh pisem sta odkrili svojo sorodnico -se ° enu<< “ 75-letno Emilijo Šinko iz Sotine. EL. svbiim trit». kov, sta najprej pripotovali v Gradec, od tam pa v Bonisdorf in Rogašovce. Poštni žig tega kraja na pismih ju je napeljeval na misel, da je tam nekje blizu tudi kraj, kjer je živela njuna babica. Pravilno sta sklepali. Na avstrijsko-slovenski meji sta se srečali s prijaznim slovenskim policistom, ki ju je potem kar zapeljal do vrat Emilije Šinko, rojene Koler, na Sotini. Tam je bilo prijetno srečanje. Nista sicer našli babice, ampak 75-letno Emilijo, hčer Marije Koler, ki tudi pisem ne meče proč, ampak jih hrani, pa tako tudi pisma svoje tete iz Amerike. Zapleteno? No, samo da je - uiea svojim trite-po Evrop' »imA4a boiščeta korenine babice. Brez »n^ovanj sta vzeli s ' Pisma in emigrantski umrle babice ’.ki je 1911- leta Afriko za svojim 'Z-'Mollom, po ' Ml^^rn 'z Bonisdorfa, ^'^ila l6 Pozneje seveda %k, m i jima je šest sin ? in Atm. Babv 'i^^t^^anjala stike s Marijo, ki je prebi-a 'eta 'At ua Va in Ann, ki sta šli "'"e svojib predni- bilo srečanje za vse prijetno. Sestri Maria Lesa Wolf in Ann Garison sicer ne razumeta slo- Maria Lessa Volf, Emilija Šinko in Ann Garrison. - Fotografija: S. F. vensko, zato sta se s svojo go- Franciji. Tam bo Ann zaradi stiteljico pogovarjali po nemško. Emilija je svoji sorodnici službenih dožnosti ostala kaka tri leta. SUZANA FICKO LENDAVA - Občina Lendava bo financirala gradbena dela, 'ki so potrebna zaradi stabilnosti obzidja lendavskega gradu in stolpa. Potekala bodo pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Mribor in Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Vrednost del je 3.000.000 tolarjev. Začeli bodo ta mesec, končali pa v prihodnjem. (J. Ž.) TURNIŠČE - Gasilci so dobili nove prostore. Na pročelju doma je Drago Gorjan naslikal podobo sv. Florijana. Vse to pa je blagoslovil župnik Alojz Ratnik. Na slovesnosti se je zvrstilo sicer več govornikov, pela pa sta gasilski oktet in ženski pevski zbor, oba iz Turnišča. Slovesnosti so se udeležili gasilci iz sosednjih društev. (J. Ž.) Kratke iz Kroga - Kroška kapela, posvečena svetemu Florijanu, je bila prejšnjo nedeljo prizorišče velikega proščenja. - Ob občinski cesti skozi Krog, ki vodi proti brogu na reki Muri, pa tudi na cestnem odseku od pokopališča proti Bako-vcem so obcestni jarki zamaše- ni. Ker je vsak pred svojo hišo zasipal jarek, stoji voda na asfaltu. Zato naj bi ocenili tako povzročeno škodo. - Podaljšana zima je ustavila odvažanje smeti na divja odlagališča v Krogu. Zato apelirajo na komunalnega inšpektorja, da naj pogosteje preverja razmere na odseku Bakovci-Krog-Sa- tahovci-Martjanci. M. J. JO 38.950,-1 CENI > Objavljene cene so brez P.D. (stara Zavarovalnica TRIGLAV! 503 8X1062/222-055 MURSKA SOBOTA .. 1 Slovenska 25, tel.& fax: 27-094 Murska Sobota 81.900,- 93.702,- 69.982,- 2.186,- 9.120,- MURSKA SOBOTA - Mestna občina je v prizadevanjih za krepitev zdravja in izboljšanje kakovosti življenja meščanov kot pridružena članica pristopila k Slovenski mreži zdravih mest. S tem so se pridružili šestim zdravim mestom v državi. M. J. KROG - V kraju si prizadevajo, da bi mestna občina od prodaje parcel zbrani denar vložila v nadaljnje komunalno urejanje te krajevne skupnosti, še posebno zato, ker je že prejšnja soboška občina sprejela zazidalne načrte za več območij in tudi odkupila zemljišča. Ker je sredi vasi ostalo nekaj praznih parcel, si prizadevajo, da bi bile okolice parcel očiščene in urejene zelenice. M. J. ČERNELAVCI - V krajevni skupnosti se ubadajo s problemom divjih odlagališč, zato so že lani izvedli akcijo čiščenja divjih odlagališč. Kot kaže, pa tudi to dosti ne pomaga, saj ne morejo preprečiti nadaljnjega odlaganja smeti v gramoznih jamah. M. J. Traktorska povračila Kinološko društvo Bakovci je pred kratkim pri-j za pse in njihove vodnike. Od osmih začetnikov je A-izpit opravilo šest psov, B-izpit pa dva. Zaradi velikega zanimanja bodo s tečaji nadaljevali tudi v prihodnje. M. J. ■ GORNJI SENIK - Na osnovni šoli v Gornjem- Seniku v Porabju je prof. Evgen Titan iz Murske Sobote predaval o naravnih lepotah Slovenije. Predavanje je obogatil z diapozitivi. Učence je navdušil tudi z igranjem slovenskih ljudskih melodij na ustno harmoniko. (N. N.) Ker krajevne skupnosti v novi Mlestni občini Murska Sobota nimajo nobenega stalnega vira za financiranje vzdrževanja cest, ki so v njihovem upravljanju, so se odločili, da naj ta sredstva še naprej zbirajo krajevne skupnosti oziroma sveti KS. Kot drug razlog pa navajajo, da vsi kmetijski traktorji niso registrirani, prevozi z njimi pa se opravljajo. Predlog sklepa o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v letošnjem letu je pripravljen na osnovi lanskih letnih povračil, povečanih za indeks rasti cen v gradbeništvu za nizke gradnje, in sicer v v višini 109,61. Tako bodo uporabniki cest za kmetijske traktorje plačevali letna povračila glede na moč motorja. Za kmetijski traktor do 25 konjskih moči bo treba odšteti 2.200 tolarjev, za od 26 do 40 KM 3.400 SIT. od 41 do 63 KM 4.200, od 64 do 82 KM 5.200 in za kmetijske traktorje z močjo nad 82 KM 6.500 tolarjev. M. JERŠE vestnik, 16. majajj£ 16 eportaža Specialna olimpiada v Lendavi Dan zmag Pa se je začel - težko pričakovani dan. Njegovo jutro ni bilo nič kaj prijazno, nebo so prekrivali temni oblaki in severni veter je lezel prav do kože. Toda vsi mi, ki smo vedeli, da se bodo na štadionu pri dvojezični osnovni šoli ena v Lendavi začele igre specialne olimpiade Podravske in Pomurske regije, smo se ozirali v nebo in upali ter držali pesti, da bi vreme vzdržalo in bi tekmovalci v vsej radosti doživeli ta veliki dan. Da, to je bil zanje veliki dogodek, pa ne samo za tekmovalce in njihove tovarišice, ampak tudi za organizatorje prireditve. Tokrat je organizacija pripadla drugi lendavski osemletki in Varstveno-delov-nemu centru, ki deluje v okviru šole. Mesec dni so govorili o tej za njih pomembni prireditvi in potem dober teden pred tekmovanjem skupaj z učenci in varo vanci pripravljali vse potrebno. In v pripravah je bilo toliko zavzetosti, vneme, toliko veselega pričakovanja, da čeprav je organizacija take prireditve, na kateri se na športnih poljih pomeri 211 tekmovalcev, odgovorna naloga, pa je ob pripravah prinesla tudi veliko zadovoljstva. Slava Donko, učiteljica in predsednica društva Sožitje, je vsa zadovoljna pripovedovala o teh lepih trenutkih, ki so jih skupaj doživeli ob pripravah na to veliko tekmovanje. Specialna olimpiada - svetovno gibanje In kaj speci ala olimpiada sploh je? Ljubo Miličevič, športni direktor Specialne olimpiade Slovenije, jo je predstavil: Specialna olimpiada Slovenije je namenjena osebam z zmerno in težjo motnjo v razvoju. Je športno gibanje, ki pa je pomembno tudi zaradi družabnosti in socialne vsebine. Začelo se je v Združenih državah Amerike leta 1964 na pobudo družine Kennedy in se sedaj že zelo razširilo po svetu, saj je vanj včlanjenih več kot sto štirideset držav z vsega sveta. Tudi Slovenija je enakopravna članica. Pri nas potekajo igre specialne olimpiade že osem let, z njimi pa so začeli v večjih zavodih, kot sta Črna in Dornava. In iz tega je zraslo veliko gibanje, saj je kolektivnih članic Specialne olimpiade Slovenije že 69 ustanov ali zavodov. V Sloveniji imamo osem uradnih športnih disciplin ter dve demonstracijski. Največ tekmovalcev tekmuje v atletiki, potem v plavanju, malem nogometu, kolesarstvu, namiznem tenisu, košarki, smučanju, demostracijska športa pa sta hokej na parketu in predvsem na Primorskem balinanje. Državne igre specialne olimpiade organiziramo vsaki dve leti, regijske, kot so te v Lendavi, pa vsako leto. Na mednarodni ravni so igre organizirane vsake štiri leta. Naši tekmovalci, ki se ude ležujejo mednarodnih iger specialne olimpiade od leta 1990, so se vedno vrnili s številnimi medaljami. Glavni financer specialne olimpiade je Zveza Sožitje iz Ljubljane, ki daje največji delež denarja, organizatorji pa si pomagamo tudi s pomočjo pokroviteljev. Bogatejše je življenje, če je telo prepuščeno gibanju Tekmovalce in organizatorje specialne olimpiade v Lendavi so s svojim obiskom počastili številni gostje, ki so jim pred začetkom tekmovanja zaželeli vse dobro, tekmovalce pa je na pot do zmage povabila tudi ravnateljiva dvojezične osnovne šole dva in varstveno- delovnega centra Angela Ščap, rekoč: »Menim, da smo se zbrali ljudje, ki vemo, da svoboda telesa, ki se sproščeno prepušča gibanju -MOŽNOSTI, ki nam jo je podarila narava -, pomeni bogastvo.« Tako čudovito je to spoznanje. Možnost gibanja je bogastvo, toda ne samo po sebi. Je prazna, dokler je ne izkoristimo. Le ko se sproženo prepustimu gibanju, ko izkoristimo dano, nam ta in druge možnosti razgrnejo bogastvo našega telesa. Ni več pomembno, ali je zmožnosti na pretek ali jih imamo samo peščico. Pomembno je, da nam s tem, ko jih zagrabimo, zapolnijo in obogatijo naše življenje. In tako globoko je to spoznanje, tako resnično za vse ljudi, da v njem in z njim prestopimo vse, kar določa različnost človeka. Zastava je zaplapolala, ogenj v srcih se je prižgal Hlado jutro je postajalo vse prijetnejše, sonce je pretrgalo temne oblake in ogrelo dan. Najslavnejši trenutek specialne olimpiade je bil vse bližje. Zmajar lendavskega kluba je preletel tekmovališče in v pričakovanju, ker bo zaplavala zastava specialne olimpiade, smo zrli v nebo. Toda veter je ponagajal in zastavo ponesel na bližnje drevo. Tudi to je bilo vsem le v veselje, saj zaradi tega sploh ni bilo problema. Organizatorji so hitro poiskali najspretnejše v plezanju, ki so zastavo prinesli z drevesa, in varovancem varstveno-delovnega centra, Darku Kostricu, Borutu Kelencu, Damjanu Zadravcu in Andreju Modlicu, je bila zaupana velika naloga in čast, da so zastavo prinesli do droga in jo ob zvokih himne specialne olimpiade tudi dvignili visoko v nebo. Prisegli so tekmovalci in za njimi sodniki, ognja pa niso prižgali. Toda ogenj je bil v srcih tekmovalcev, bilo je obilo napetega pričakovanja in zaznali smo ga tudi mi, ki smo prišli, da bi jih bodrili in navijali zanje, da bi njihove dosežke predstavili vsem ljudem odprtega srca. Tudi sonce je ogrelo mesto pod Lendavskimi goricami in razpoloženje je bilo tisto pravo. Tekmovalci so se razdelili v tekmovalne skupine in Borut si je z vso vnemo pripravljal tekaške copate. »Moram zmagati, tovarišica,« ji je še zavpil in odhitel na prizorišče. »Le počasi, Borut, da ne boš padel,« ni več slišal tovarišičinih besed. Tekmovanje se je začelo Voditelj tekmovanja je najavil prvo discipli no tek na petdeset metrov za moške in začelo se je zares. Tekmovalci so se oglasili na štartnem mestu, sodniki so zasedli svoja mesta in naznanili začetek tekmovanja. In tam v ciljni ravnini so bili novinarji z mikrofoni in fotoaparati pa tovarišice, ki so pričakale svoje tekmovalce. Spodbujale in bodrile so svoje varovance, na filmski trak beležile njihovo tekmovalnost, na koncu pa jih zmagoslavno objele in z njimi delile radost ob uspehu. Veselili so se zmage, veselili so se drugega mesta, veselili so se tega, da so nastopali. Skupaj so se pripravljali na tekmovanje in skupaj so se veselili vsakega uspeha. Tam ob robu igrišč pa se je v spremstvu dveh žabic sprehajala visokonoga štorklja, maskota tekmovanja. S svojim kljunom je kazala tudi proti šotoru, kjer so lačnim delili malico in žejnim točili osvežilno pijačo. Dobrodošli v svetu zmagovalcev Dovolite mi zmagati, toda če ne morem zmagati, mi dovolite, da pogumno poskusim. Tako so na vabilo zapisali organizatorji in res, poguma ni manjkalo nikomur. In tekmovalci so tekali, skakali in tekmovali, kot jih je v svojem nagovoru povabila Angela Ščap in dodala: »Veselite se, pozabite na ovire in tegobe, ki jih prinaša življenje. Bodimo srečni.« Tekmovanje v sproščenosti gibanja prinese zadovoljstvo, a zmaga ogreje z nepopisno toploto. In igre specialne olimpiade so zamišljene tako, da v svet zmagovalcev lahko vstopijo tudi ljudje z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju, da okusijo čar zmage in zmagoslavja. Zmagali so Tek na 50 metrov za moške v osmih kategorijah Edi Pigac, VDC Gornja Radgona, Darko Cedula, Osnovna šola C. Golarja Ljutomer, Uroš Leskovar, Osnovna šola dr. Ljudevita Pivke s Ptuja, Štefan Feher, VDC Murska Sobota, Marko Po-mer. Center za odgoj in obrazovanje Čakovec, Silvo Voroš, VDC Lendava, Edo Devetak, Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec Trate, Uroš Potočnik, Osnovna šola C. Golarja Ljutomer. Peter Kolar, ZaV k^ stari tilniki, pralni stroji M ni^ /. So tqke r splob nimam za kakega okoljev n? Čez^ 'able smrtni greh ^dol°^e°^ te S'°Ja/o n?°rajo i’"'’ najj‘b Postav^° kje ” ' .tl,ne hiš' Sam bi že "e Pa da jih pridajo kot Kristusa na steneih Četudi bi dali ndlij°n a 'Zlih reklamirajo ik° >n£le pa ne more biti v tem. da pafb"ečiše > S: ak°pa ve- h 6?'ej0 veliko večP maS^kliudie so še kar ' žeim !i,S0Vcih imajo več gostiln, amp . bj L-Pa Je treh, da ne bo nesporazuma: vec do nekega ^ako? Na pomoč so men a po ^ik,net: nkiJe predlagal način, kakrŠn^^ Z Zelii^ bodo menda v zeml o zabi t 6 met^ ‘"Z kal(o i» VZorce vode in jih dali v analizo. ^ber^' ^se ,0 zabijanje bo seveda stalo. Po! Za. ar Preizkušen način: iskanje vo e - . v Mure nO n^ nekam preveč spomninja na . P°tem -en£j^vpita ^aj ži k°”0 kolišče Bobrk zdaj paje ™ MCI v' in se razvija »turizem«. Prleški fiičkec Za proznik dela so pri Sveten Antuji pje meli zabavno prireditef »Pokoži, ka fse veš«. Prva je bila Meteja ot Svete Trojice. Goran s Ptuja pa je ša rajši plesal v Amsterdam - tan je naprava avdicijo na plesnoj akademiji. Jula he pa je zaspala, pa je nikan ne šla; najnč na tri ledenike se je ne spravila pa na poscono Zofiko. Zaj so loti fatjani mujmo, pa je til hica. Predvolilna. Z volitvami pa je tOdi tak: kera svija dugo spi, malo toplega dobi. V Vratji vesi so pje Uidi predugo spali, potli pa so se na občini Gornja Radgona še duže štritali, ka bi skoro ostali bres asfalterane ceste. Pa fčasik je dobro, če kesniš pa zaspiš. Občinski svet je zaj požegna, ka more cesto asfalterati komunalno podjetje. Zotoma, Prleki, vi samo spite! To jefčosik dobro. Somo ka nete zaspali, gda bi mogli krompere pa koruzo okopati! Z Negofskin jezeron so pre tudi zospali. Najpret so hteli met* tan pitaj boga ka fse. Zaj pa pre mislijo toto jezero asfalterati rajši, kak bi ga odali liickemi smučati ali kokemi dtiigemi tiiteki. Negofsko komunalno podjetje VVJAKAKPES je predlagalo, ka bi lehko f toten jezeri napravili odlagališče otpotkof, šisjamo, za celo Prlekijo no Prekmurje! Samo majnciko pometi si morejo najpret kupiti. Če de pre pri Negovi šisjama, te čejo meti pri svetoj Kapeli silos za pijone Prleke, keri se po gostilnah režejo. Marproška Pošta, herdek saprament, tota pa je pje navazerala, no skrbi za rasplot molih Prlekof! Namesto škorkle je pre prnesla pucan po prleških diskih mole fačoke. Heh, to je že lepo no prof - samo gdo de pre tote mole poštare redija! No, prleški škofijski kindergartn Je zaj, f toten tepen majniki, sprejeja novi odlok, ka si morejo f prleške disko klube fse ptice no Čehi, keri so starši kak deset let, prnesti olagume. Če nedo poslušali, te de pre priša Rihtarič iz Očesiavec z mercedezon! Rihtariča so pre sploh ne fstrelili: Ovi den Je pre eno puco pela v disko k Svetemi Antuji pa jemi je Pilsner pir plosnila f ksiht! Bok živi fse Prleke, ker do šli v Marprok popeža gledat! MIROS PISMA, MNENJA, STALIŠČA... Ovirano vračanje nekdaj nasilno odvzetih zemljišč v severovzhodni Sloveniji Iz poročila Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS je razvidno, da navaja le-ta za vračanje kmetijskih zemljišč iste probleme, kot jih je navajal že pred leti. Iz tega je razvidno, da se v štirih letih od pristojnih organov v RS nihče ni zavzel, da bi se navedene zadeve uredile. Zaradi dogodkov v severovzhodni Sloveniji lahko dokažemo, da je za nedogovorno ravnanje krivo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dejanja kažejo, da na tem ministrstvu ni politične volje, da bi se denacionalizacija kmetijskih zemljišč izvedla do leta 1998. Na poročilo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov lahko damo tudi pripombo, da ni objektivno, ker se je v letu 1995 v severovzhodni Sloveniji pojavilo precej prostih zemljišč, za katera pa sedaj Sklad sklepa zakupne pogodbe, namesto da bi jih vrnil upravičencem. Iz objavljenih razpisov je razvidno, da Sklad za ta zemljišča razpolaga z vsemi potrebnimi podatki. Tudi iz drugih podatkov se da ugotoviti, da ima Sklad podatke o mnogih zemljiščih, če že ne o vseh. Del krivde, da se denacionalizacija ne izvaja, nosijo tudi nekatere upravne enote, in to zaradi slabe zasedbe s kadri za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč. Tako je bilo v Murski Soboti, saj po odhodu uslužbenke iz tega resorja devet mesecev niso namestili drugega uslužbenca. Zato so postopki za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč ostali na mrtvi točki. Prav tako se pojavljajo tudi problemi, ker so dala družbena posestva pri arondacijah v zamenjavo zemljišča, ki sojih imela vzeta v zakup od svojih uslužbencev. Sedaj pa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov noče urediti lastništva tudi teh zemljišč, čeprav družbena posestva priznavajo storjene napake, saj so bila to že po takratnem zakonu o kmetijskih zemljiščih nezakonita dejanja. To pa je lahko dokaz, da tudi Sklad ne dela po predpisih. ZLRP SLOVENIJE, podružnica Murska Sobota Predsednik Viktor Banko Janko Halb, župan in sedaj enojni direktor, je na drugem zborovanju delavcev Visokogradenj soboškega Pom-grada je ponovno doživel ploskanje in ovacije. Kot nam je uspelo izvedeti, so bili zdaj že nezaposleni izredno zadovoljni s tem, da mu je uspelo spraviti 7,5 milijona tolarjev, namenjenih za plače in regres, v stečajno maso in so tako ostali na cesti brez prebite pare. Mister dr. Pavel Gantar se je mudil minuli konec tedna v Murski Soboti ne toliko zaradi reševanja ekoloških problemov kot zaradi ponovnega zagona soboške kafilerije, v kateri so sežgali prve primerke uvoženih angleških »norih krav«. *** Geza Džuban - Termal je ob obisku Goričkega od ministra Gantarja zahteval, da dobi omenjena pokrajina mednarodni krajinski park in da dobi v tem parku hodo-ški semenarski center ekstra status, saj so naravno zaščiteni pleveli v omenjenem centru pognojeni z dobrim milijonom mark državnega denarja, gnojilo je namreč lastnoročno potrosil sam gospod Džuban. *** Kot nam je uspelo izvedeti, bosta soboški Pom-grad in grajska uprava pripravila dan odprtih vrat v soboškem gradu, v katerem bosta demonstrirala pridelovanje zidne gobe. *** V Lendavi je neko podjetje odprlo dodatno dejavnost za čiščenje papirjev. Ne glede na visoke davčne stopnje se je pokazalo, da je zbiranje sekundarnih odpadkov izredno donosna dejavnost. *** Jeno Sapač - Brzi v teh dneh mrzlično išče tovornjakarje, ki bodo pripravljeni za velik transport do Ljubljane. Odločil se je namreč, da bo v času papeževega obiska vso neodkupljeno živino spravil v Ljubljano. Tako je že naročil postavitev ograj pred parlamentom, kamor bo spustil prašiče. Bike bo privezal na Tromostovju, telice pa na Parmovi. Brzi poleg protesta računa tudi na posel in pričakuje, da bo vso živino odkupil Vatikan, pa ne samo to, ampak računa tudi, da bo posel sklenjen dolgoročno. Poslovnega uspeha se najbolj boji kmetijski sekretar Ivan Obal - Idži. KESKDAUl KOKJ vestnik, 16. majal^ Fodlistki Skrivnosti neznanih letečih nredmetov A 'Pripravil: iA/liloš 'Krmelj 76. del Poročilo prekinja isti basovski glas: »To je končno opozorilo - sedaj imate deset sekund za odhod. Če tega ne boste storili, boste uničeni. Izbira je vaša.« Toda trmasti ali vztrajni pilot je še ostal, čeprav se mu je čas že iztekel. NLP je izstrelil rdeči vroč žarek, ki je šel mimo F-15 morda samo nekaj decimetrov, nato pa mu je sledil pri hitrosti okrog 1500 kilometrov na uro. »Bog v nebesih! NLP je z laserjem streljal name. Bog! Čutim lahno vročino. Pripravljam se za akcijo za napad. Spremljevalni sistemi so vključeni ... orožja so pripravljena za delovanje. Priblužujem se mu z vrha. Tarča ali cilj je sedaj zaznan ... potrjen ... orožja so izstreljena.« Pilot je izstrelil štiri izstrelke vrste Sidewinder na lebdeče vesoljsko vozilo. Tem so sledili štirje nejedrski izstrelki vrste zrak-zrak Sparrow, vendar so eksplodirali kakih 800 metrov pred NLP-jem. »Presneto, saj je kot v Vojni zvezd. NLP očitno ščiti jakostno ali zaščitno polje. Nisem ga niti opraskal.« To so bile zadnje pilotove besede, ki jih je zaznal in posnel satelit. Kamera satelita pa je oddala vidne zaznave ali posnetke. Ko je F 15 izstrelil svoje izstrelke, je še eden od žarkov začel svoj smrtonosni lok in se približal reaktivcu od zadaj. Laserski žarek se je usmeril na F 15 in v ognjemetu slepeče svetlobe je reaktivec eksplodiral. O letalu ni bilo nobenega sledu, enako velja tudi za pilota, čeprav so ga iskali obalna straža, mornarica, vojno letalstvo in celo CIA. Nekaj sekund po uničenju F 15 je tuje vesoljsko vozilo izginilo. Vir: Weekly World News, Contact, Awarness, omenjajo se celo poročila vojnega letalstva ZDA in celo Cie. Sporočila RE.T. razuma? Znanstveniki so slišali precej nerazložljivih signalov, ki so prišli z območij različnih ozvezdij. Toda nobeden od teh signalov se ni ponovil. Lokostrelec, 15. avgusta 1977 Radijski teleskop univerze v Ohiu je zaznal signal, ki ga je presenečen raziskovalec označil kot »Glej!« Tega singala ni bilo slišati nikdar več. Lokostrelec, 10. oktobra 1986 Eden od 40 signalov programa META, ki je bil vklopljen ter nameščen pri radioteleskopu pri Harvardu, zvezna država Massachutsset. Devica, 14. avgusta 1989 Še en signal, ujet prek sistema META, kije bil naravnan samo na »magične frekvence«, za katere se meni, da lahko prek njih komunicirajo samo E.T.-ji. Riba, 16. avgusta 1989 Tudi ta signal je bil zabeležen prek sistema META. Toda predno je prispel astronom, da ga preveri, je že izginil. Kaisopeja, 15. novembra 1989 Ta signal META je tuj tako vesolju kot tudi človeštvu, doslej ga še vedno ni bilo mogoče pripisati zemeljskemu viru. Kačjenosec, 9. maj 1990 Signal je zaznal radioteleskop Parkes v Avstraliji. Za ta signal Drake meni, daje še najbližji temu, ki naj bi ga poslala zunajzemlejska ali vesoljka inteligenca - E.T.-ji. Neznani leteči predmeti, ki se že dalj časa pojavljajo tako nad Evropo in SZ in ki so se pred nekaj leti pogosto pojavljali nad Slovenijo, predvsem nad območjem Štajerske, so se znova pojavili oziroma točneje se je pojavil (ker imamo poročilo o pojavu enega samega takega predmeta) znova nad Slovenijo, tokrat na območju Dolenjske oziroma v bližini Ribnice. 5. avgusta 1991 je številne prebivalce malega zaselka Globel blizu Sodražice prebudil izredno močan zvok, šum ali ropot, ki ga je očitno povzročala leteča zadeva, ki je letela sorazmerno zelo nizko. Predmet ali pravilneje še neznani leteči predmet (NLP) je zbudil tudi Lucijo Mihelič, ki je ta predmet prva videla, ko se je nizko gibal nad njihovo hišo. Takoj je na to opozorila brata in očeta. Predmet je opazil tudi sosed Andrej Dol-šek. Kot so omenili očividci med pogovorom, je šlo za velik zelo masiven predmet, ki je oddajal izredno močan zvok, ki so ga opisovali kot takega, ki ga oddajajo reaktivna letala ali pa kot nekakšno močno piskanje. Predmet je počasi drsel in se gibal nizko nad zaselkom Globel in pri tem oddajal zelo močno svetlobo s strani dveh močno osvetljenih žarometov intenzivno bele barve. Eden od očividcev trdi, da je videl še šest manjših luči pod obema pre-dmetovima žarometoma, ki naj bi spreminjale barvo nekako, vsaj kot je opisal, v spektru mavrice. Vsi očividci, ki so predmet videli, in to so štirje, se strinjajo, da oblike predmeta za temi močnimi žarometi različne intenzivnosti ni bilo mogoče zaznati. (nadaljevanje prihodnjič) ČETRTKOV V1STHIK SEM dobila ••• ... LAHKO 1»* l v PRAGO BOM j krenila^ K < I st 1 Marika Kar<*>n®r ■ E« «« svetovno prvenstvo v ke9‘pRAGA '96\ 4 4^ POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOV/i> 9000 MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA 14A, TEL: 069 32 897, FAKS 069 32 898 ^|0- razpisuje delovno mesto za delavca s posebnimi p°° stili: pomočnika direktorja za finance in računovodstvo Pogoji: - diplomirani ekonomist finančne smeri; v - najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja financ in tačunovods gospodarstvu; - državljan Republike Slovenije. . jelovnio1 Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s polnim časom. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o i kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. ie* izpolnjevanju p°9° Leta 1979 je v prvi okrožnici predstavil Kristusa kot človekovega odrešenika. V svojih poznejših enciklikah pa je obravnaval tudi posvetna žgoča vprašanja o sociali in delavstvu. Janez Pavel II. se je začel ukvarjati tudi s svetovno politiko in kot tak žel priznanja, a tudi sovraštvo. 13. maja 1981. leta je za las ušel atentatu na trgu sv. Petra v Rimu. Nekoč so papeža nosili na nosilih, sedanji katoliški poglavar pa uporablja sodobna prevozna sredstva. Tako tudi letala. Najprej je potoval v Mehiko, in sicer že dobre tri mesece po izvolitvi (25. januarja 1979). In potem so se njegova potovanja kar vrstila. Doslej je obiskal 114. držav. Z njim potuje 30-člansko spremstvo: kardinal - državni tajnik, njegov namestnik, papežev osebni zdravnik, papežev tiskovni glasnik, dva člana švicarske garde, tehniki vatikanskega radia in televizije in drugi. Po običaju papež brž nato, ko izstopi iz letala, spoštljivo poljubi tla države gostiteljice. Vatikan je med prvimi (13. januarja 1992. leta) priznal Slovenijo kot samostojno državo. Papež Janez Pavel II. je 22. novembra 1990. obiskal in blagoslovil papeški slovenski zavod v Rimu. Od Petra do Pripravil: Štefan Sobočan 7. del Papež Janez Pavel II. je v ječi obiskal Turka, ki gaje nevarno ranil, in mu odpustil greh. 19. februarja 1993. leta je ustanovil slovensko škofijsko konferenco. V petek, 17. maja 1996., prihaja k nam na državniški in pastoralni obisk, katerega uradni program je tak-le: petek popoldne - prihod Janeza Pavla II. na letališče Brnik in državniški sprejem. Uradno srečanje s predsednikom države Milanom Kuča- koncu obiska pa protokolarno slovo na mariborskem letališču in odhod iz Slovenije. Poglavar katoliške Cerkve Janez Pavel II. je prav gotovo • najuglednejša osebnost in največja moralna avtoriteta sedanjega sveta. Je velik prijatelj Slovenije in pri nas bo celo praznoval svoj 76. rojstni dan. Verniki pričakujemo papeža z geslom: Ob prvem obisku štljivo poljubi njena tla. v Sloveniji. Oče, potrdi nas v veri! nom in drugimi visokimi predstavniki Republike Slovenije na Brdu pri Kranju. Zvečer - srečanje s slovenskimi škofi, z duhovniki in redovniki v ljubljanski stolnici. Sobota dopoldne: slovesna maša na hipodromu Stožice pri Ljubljani (ob 1250-letnici krščanstva med Slovenci). Popoldne - srečanje s predsednikom vlade Republike Slovenije Janezom Drnovškom v Zavodu sv. Stanislava. V drugem delu popoldneva pa bo srečanje s slovensko mladino v Postojni. Nedelja dopoldne - prihod in sprejem na mariborskem letališču, nato slovesna maša na letališču, med katero bo po vsej verjetnosti razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega (svetnika). Popoldne - obisk groba A. M. Slomška v mariborski stolnici, srečanje s predstavniki kulture, znanosti in umetnosti v mariborski stolnici, ob (Kon^ Sveti oče se ob svojih obiskih po svetu sreča tudi z mladino. Tako bo tudi pri nas, in vestnik, 16 v naši sosescim S postom sklenjeno mlado življenje ^Predenje umrl, je zmogel še toliko moči, daje dejal: »Mama.« hudega. Potem je za njim izginila vsakršna sled. Pred tem naj bi se sprl s starši in dekletom. Ob njegovem izginotju se domači niso vznemirjali, kajti mislili so, da je spet odšel v Slovenijo. Lastnik hiše našel okostjaka z dolgimi lasmi . h0 ZRodilo najhujše, -.ujv zdravnikov bakovske '*°'"’šn’ee’ Zasadbrega, vasice S(| se žal uresničile: 27-letni Mladen soboto umrl. nedaleč od Murskega Središča, je pre 7 V nedeljo popoldne, ko sem obiskal Zasadbreg, je bil turoben feeven dan. Kljub temu pa je 'lilo zelo živo tako na nogomet-W igrišču kakor tudi v vaškem gostišču. Je že tako, da človeka nekaj pretrese, potem pa, če ni neposredno prizadet, kar hitro Pozabi, kaj se je zgodilo. Tako je mibrž bilo tudi z Mladenovimi Krstniki, ki so brcali žogo, in nnimi, ki so pili »gemište« v vaški gostilnici. Življenje pač gre na-drugače je seveda s pokoj-nikovimi najbližjimi, ki ne morejo da svojega sina oziroma ne bodo videli nikoli več. 1 ® kako se je zgodilo? H. februarju ga videli Radek je bil dober ' R-°nčai je gostinsko šolo, ■ r’ ® v basu turistične sulet delal v Sloven-nimorju. Lani pa je vzel s Vladimir Novak iz Šenkovca je v Zasadbregu podedoval od svojega dedka starejšo hišo, ki pa je že nekaj let nihče ne vzdržuje. Tu in tam je šel pogledat, ali je vse na mestu. Včasih je ogled opravil kar od zunaj, s ceste, v ponedeljek, 6. maja, pa mu je neki notranji glas velel, naj še odpre vhodna vrata in pogleda, kako je z notranjostjo. Vstopil je torej in v postelji zagledal živega okostnjaka. Ustrašil se ga je, saj je bil dolgolas in dolgo brado je imel; a spet ne toliko, da ga ne bi 27jet^ ■adbreguA v kateri je s hiranjem sklenil končati Poslovni-s° bil: 8°stinski i ^adbregu v kajti W• n stroki deJavn°st je S? sPrva še?'? 'Zobrazbo. S° Se J Več ta]«, dobro’ a sča-Zato, Ločeval;’ ?a.ne čudi. da Ser sta nieV° 8ovk Tudi S N Pridn08°.Va poslovna listek2adnie • tr°sda izku-so^ °djaviL ^bje^ ^li n f Mladena na-“St"10 PovedbrUarJa' Zdaj H dSrmai?11' da sa je m tako dal z8odilo nekaj vprašal, kdo je, odkod je doma ... »Iz Zasadbrega,« je izjeclal neznanec. Potem je Novak brž stekel iz hiše in povedal bližnjim sosedom, kaj je videl. Zbrala se je množica radovednežev. Ljudje so prepoznali svojega sovaščana, ki je bil prej srednje-razvit in težek čez 60 kilogramov, zdaj pa sta ga bili kost in koža. Kakih 30 kilogramov naj bi še imel. Poklicali so reševalno vozilo in izstradanega mladeniča, ki pa je bil videti kot starček, prepeljali v čakovsko bolnišnico. Tam se je začel boj za a Pobota maja zapora re tega dela magistrale in sprejeli odločen sklep. Z njegovo vsebino so podrobneje seznanili tudi mini- ^ihi^ik ubce v Murski Soboti,‘ki se dobesedno ksai pron,et,,P0 njihovem delu magistrale, je očitno T na| ***,’štrst 50 Ve^ ?nPravlkn* potrpežljivo čakati. Nezado-bo ^rat] d^"8 za proniet in zveze krepko zamuja z izpol- J' ,ansl“ jesen. basubnUbi10, da ČNib c,ce trase e'biseizb ora d° mad-k bilo r te nalofp 'la ^estne- bkrJeito, na8n 'eta’ kot V1 '7dei^ Pomlad pa id^ , lz Murske S?<,u"'""’"-\ i« uV0«© o z' mesto, °M*1; Sl 0,>čt08ovorn rekla tudi Sobota enkrat mlado življenje, a bil je, kot že zapisano, neučinkovit. Mladen je bil namreč povsem izstradan. Pri življenju so ga ohranjali le aparati, saj organizem hrane, ki so mu jo dajali z infuzijo, ni sprejemal. Bolnik je bil ves čas v šoku. Pričevanje sosedov Matilde in Ivana Matilda in Ivan Mesarič, soseda zapuščene domačije, v kateri se je postil Mladen Radek, sta tako za list Medžimurje kakor tudi za Vestnik povedala, da v hiši čez cesto nikogar nista videla. Ko bi vedela, da tam komu utripa srce, bi mu seveda pomagala. Tudi ona sta pretresena nad dogodkom oziroma odločitvijo mladeniča, da bo svoje življenje sklenil s postom. Seveda sta ga poznala že od prej, saj je hiša njegovih staršev kakih 100 metrov naprej oziroma zadnja v ulici. Skupaj z njuno vnukinjo je hodil v šolo. Ker je živel v družini, kjer je bilo pet otrok, zaposlen (menda pri lendavskem Gradbeniku) pa je samo oče Franjo, je Mladen hodil celo med osnovnošolskimi počitnicami delat na gradbišča, da si je zaslužil kak dinar. Uspešno je končal gostinsko šolo in postal kuhar. Bil je vesele narave, vselej ju je pozdravil in ni sodeloval v nobenih mladostnoških izgredih. »Ne moreva razumeti, kaj je bil pravi vzrok, da se je odločil mučiti z gladjo,« je dejala Matilda Mesarič. Se je umaknil v samoto pred izterjevalci? Zdaj ko Mladena Radeka krije črna zemlja, ljudje seveda premlevajo to in ono o »pravem« vzroku njegove odločitve: končati življenje s hiranjem. Dolg, ki ga je »prigospodaril« z gostinsko dejavnostjo, naj bi znašal 5.000 kun. Veliko? Mar naj bi človek šel zaradi tega delat (postopni) samomor? Med nami so ljudje, ki imajo veliko večje »minuse«, a se zaradi tega ne vznemirjajo preveč. Morda pa so Mladena izsiljevali kaki izterjevalci dolgov? Bolj ali manj je znano, česa so taki sposobni. Vse to so samo strstvi za promet in zveze ter za okolje in prostor. V njem so navedli ostro opozorilo ministrstvu za promet in zveee, ki mora najkasneje do 20. maja Mestni občini Murska Sobota poslati v obravnavo predlog najustreznejše različice za gradnjo avtoceste med Mariborom in dr-/ žavno mejo z Madžarsko. } Če se to ne bo zgodilo, namera-, vajo naslednji dan, to je 21. maja, za ves promet zapreti Cankarjevo ulico v Murski Soboti. . M. JERŠE Mladen Radek iz Zasadbrega, kuhar v slovenskih hotelih, nazadnje pa gostinec v rojstnem kraju domneve, a pravega odgovora ni. Mladenič namreč ni pustil nobenega pisnega sporočila in tudi govoriti ni mogel več. O, da: ko ga je v bolnišnico prišla obiskat mati Katarina in ga je vprašala, ali jo pozna, je še poslednjič dahnil: »Mama.« ŠTEFAN SOBOČAN Poroke V upravni enoti Murska Sobota so se poročili: Vinko Andrejc, prodajalec, iz Šala-menec in Silvija Dervarič, delavka, iz Bodonec; Damjan Novak, zavarovalni zastopnik, iz Gančan in Mateja Novak, oblikovalka keramike, iz Bra-tonec; Vinko Korpič, rezka-lec, iz Markovec in Klaudija Smodiš, poslbvodkinja, iz Ad-rijanec; Jožef Bakan, delavec v tujini, iz Murskih Črnec in Majda Gybrek, strežnica, iz Rakičana; Franc Lukač, tesar, iz Bakovec in Gabriela Marija Flisar, gostinska tehnica, iz Moravskih Toplic; Boštjan Žalik, kmetijec, iz Dokle-žovja in Frančiška Nemeš, kmetijska tehnica, iz Tešano-vec; Bojan Papič, živionorejec-poljedelec, iz Martjanec in Sonja Novak, živilska tehnica, z Gorice; Branko Lovrenčič, likalec, iz Strehovec in Simona Poredoš, slaščičarka, iz Brezovec. Matični urad Gornja Radgona: Vlado Vinkovič, dipl, ekonomist, z Noričkega Vrha in Irena Šadl, študentka - absolventka, iz Črešnjevec; Zvonko Gredar, PTT-tehnik, iz Gornje Radgone in Elica Kramberger, šivilja, iz Gornje Radgone; Igor Vučko, mesar, iz Apač in Jožefa Cipot, kon-fekcionarka, iz Črnec; Silvester Križanič, upokojenec, iz Gornje Radgone in Irma Goi-sniker, gospodinja, iz Gornje Radgone; Benjamin Ščavničar, skladiščnik, iz Veržeja in Mateja Lutar, medicinska sestra, iz Črešnjevec. ’ Matični urad Videm ob Ščavnici: Damijan Stolnik, .elektrotehnik, iz Radenec, Gregorčičeva 2, in Renata Weindorfer, kuharica - natakarica, iz Dragotinec; Viktor Marinič, delavec, iz Selišča in Marjeta Horvat, delavka, iz Selišča. Čestitamo! (F. KI.) V četrtek, 9. maja, je prišlo do prometne nesreče na magistralni cesti v naselju Šratovci pri Radencih. Voznik osebnega avta Janez Špindler iz Noršinec pri Ljutomeru se je peljal z osebnim avtom iz Radenec proti Gornji Radgoni. V Šratovcih je začel prehitevati neki osebni avto v trenutku, ko je iz nasprotne smeri (pri)peljal tovornjak, ki ga je upravljal Nedeljko Božič iz Maribora. Vozili sta čelno trčili. Gmotna škoda znaša po prvih ocenah 600.000 tolarjev, Špindler pa se je tudi hudo poškodoval. Zaradi te prometne nesreče je bila cesta nekaj časa zaprta za promet. - Fotografija: J. Z. Zgodilo seje... Smrtna nesreča Radgončana 70-letni Anton I. iz Maribora seje v soboto okrog 13.40 peljal z osebnim avtom Ford Escort po magistralni Šentiljski cesti M-10 v Mariboru, in sicer od Košakov proti središču mesta. Na ravnem delu Šentiljske ceste je nenadoma zavil v levo na nasprotni vozni pas, ko je s starejšim osebnim avtom BMW naproti pripeljal 38-letni Milan Z. iz Gornje Radgone. Ta seje, da bi se izognil trčenju, umikal proti sredini vozišča, vendar je Anton I. z desnim prednjim delom vozila kljub temu silovito trčil v desni prednji del BMW-ja. V razbitinah je seje Milan Z. hudo poškodoval, njegov sopotnik Marjan Vrbnjak, star 28 let, iz Gornje Radgone pa je dobil tako hude poškodbe, da je zaradi njih umrl. Ne prvemu ne drugemu ni pomagala pripetost z varnostnim pasom. Srečo pa je imel domnevni krivec za to nesrečo Anton I., saj se sploh ni poškodoval. Ob trčenju se je namreč aktiviral varnostni meh (airbag) v njegovem vozilu in mu rešil življenje. Vlomilec v farmi Nemščak V noči iz 8. na 9. maj je nekdo vlomil v ograjen prostor prašičje farme Nemščak v Dokležovju in ukradel večjo količino električnega kabla. Škode je za 89.000 tolarjev. Vlom v Spodnjih Ivanjcih V isti noči kot v Dokležovju je bilo vlomljeno tudi v Spodnjih Ivanjcih. Tam je storilec z neugotovljenim predmetom nasilno odpri vhodna vrata kmetijske prodajalne, potem pa s prodajnih polic protipravno vzel motorno žago, motorno škropilnico in črpalko, s čimer je povzročil za 125.371 tolarjev škode. Velik vlom sredi Ljutomera Doslej neznani storilec je v noči iz 12. na 13. maj skozi vhodna vrata vlomil v prostore prodajalne Tehnika na Glavnem trgu v Ljutomeru. Iz trgovine je odnesel pet motornih žag, od tega tri znamke Stihi in dve znamke Hasqarna. S tem dejanjem je trgovsko podjetje Vesna Ljutomer oškodoval za 360.300 tolarjev. Vlom v Murščaku in Grabonošu V torek, 7. maja, dopoldne je naznanec nepovabljeno vstopil v stanovanjski hiši v Murščaku in Grabonošu. Očitno je, da ima najraši denar, saj je v prvem kraju našel in odnesel 22.000 tolarjev, v drugem pa 35.000 tolarjev. Česa drugega (kakih tehničnih predmetov) ni odnesel. Vlomilec tudi pri Sveti Ani V noči z 8. na 9. maj je nekdo vlomil v prostore kmetijske zadruge pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. In kaj je odnesel? Tri škropilnice in dve motorni žagi, vse skupaj pa je vredno 400.000 tolarjev. Za storilcem seveda poizvedujejo. Kam je spet izginil golf? Izpred nekega stanovanjskega bloka v Lendavi je v noči iz 7. na 8. maj neznanec ukradel osebni avto Golf, registrska številka MS N2 846. Vse, ki bi morda kje videli tak avto, prosijo, da to sporoče policijski postaji. K temu naj dodamo, da v Lendavi avtomobili pogosto izginevajo. Kradli naj bi jih predvsem tujci, ki ilegalno pridejo čez mejo, potem pa z njimi oddrvijo proti Italiji, a jih praviloma odkrijejo. V Gaberju našli bombo Ne da bi slutil kaj hudega, je Arpad B. iz Gaberja pridno kopal svoj vrt. Naenkrat seje lopata ustavila ob kovinskem predmetu, za katerega je kmalu nato dognal, da je bomba. Obvestil je policijo, z njo pa je prišel tudi pirotehnik, ki je pozneje bombo iz obdobja druge svetovne vojne uničil. S pištolo na mejnem prehodu Policisti policijske postaje Gornja Radgona so na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni zasegli avstrijskemu državljanu Tomasu L. plinsko pištolo in 50 nabojev. Ni znano, ali je bila njegova in jo je »pozabil« prijaviti ali jo je peljal kakemu našemu kupcu. Oče je z nožem zabodel sina Z operativno-komunikacijskega centra UNZ Murska Sobota so sporočili, daje v sredo, 8. maja, okrog 19. ure prislov Renkovcih do prepira med očetom in sinom. Med prepirom je oče (imena ne omenjajo) z žepnim nožem zabodel sina v predel trebuha, zato so poškodovanega brž prepeljali v bolnico, kjer pa so ugotovili, da poškodba k sreči ni huda. Čelno trčil v betonski prepust V petek, 10. maja, seje zgodila huda prometna nesreča. Tega dne ob 20.45 se je Jožef V. s Pušče peljal z osebnim avtom po lokalni cesti iz Andrejec proti Fokovcem. V ostrem ovinku je domnevno zaradi alkoholiziranosti in neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in čelno trčil v betonski prepust. Voznik seje poškodoval hudo, lažje pa sopotnik Bojan K., prav tako s Pušče. Zasegli so nedovoljeno orožje Policisti policijske postaje Murska Sobota so 9. maja Jožetu L. iz Murske Sobote odvzeli malokalibrsko.puško, za katero ni imel dovoljenja. Še več: z njo je kršil javni red in mir,»saj je grozil svoji lastni materi. Odvzeli so mu pištolo in naboje Franc S. iz Murske Sobote je imel -pištolo, ne pa tudi dovoljenja za posest orožja. Za to so zvedeli policisti in mu odvzeli orožje in štiri naboje. Prijavili ga bodo sodniku za prekrške. V Porčiču bi bilo lahko huje Na magistralni cesti v Spodnjem Porčiču, občina Lenart, sta prezdanjo sredo ob 19.30 trčila neznani voznik osebnega avta Lada Samara in voznik osebnega avtomobila Citroen Milan Č. iz Celja. V nesreči je bila sreča: nastala je le materialna škoda, kljub temu pa skušajo ugotoviti, kdo je bil voznik samare, ki je po trčenju pritisnil na plin in izginil. Kaj pa akcija Kolesar? Že štiri tedne je minilo, odkar teče preventivna akcija Kolesar, v katero so se seveda vključile tudi policijske postaje z območja UNZ Murska Sobota. V tem času so naši policisti izdali udeležencem v prometu 452 reklamnih zloženk, na katerih je mogoče prebrati vse o varni vožnji s kolesom. Obiskali so tudi 18 osnovnih šol, kjer so razdelili 450 zloženk in pregledali tehnično stanje več koles učencev kolesarjev. Žal pa se policisti tudi niso mogli odreči kaznovalnim ukrepom, kajti tudi kolesarji še zdaleč niso nedolžne ovčice: sodnikom za prekrške so jih prijavili 19, mandatno kaznovali 8, kar 18 5 pa so jih opozorili na manjše prekrške. V mesecu dni so se v Pomurju zgodile tri prometne nesreče, kjer so bili udeleženi kolesarji. Pa posledice? En kolesar seje hudo poškodoval, en je dobil poškodbe, v eni nesreči pa je nastala le manjša materialna škoda. Š. S. vestnik, 16. majaj^ Prva državna nogometna liga Beltinci: Rudar (V) 1: 0 Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 800. Sodnik: Jakopiček (Maribor). Strelec: 1 : 0 Osterc (75). Beltinci: Boškovič, Tratnjek, Herceg, Sirk, Neiman, Šabjan, Črnko, Baranja (Granov), Osterc, Gutalj (Cener), Škaper (Džafič). Publikum : Mura 1: 0 Celje - Igrišče Publikuma, gledalcev 700. Sodnik: Vidali (Kubed). Strelec: 1 : 0 Rakovič (58). Mura: Černjavič, Rous, Bloudek, Breznik, Kardoš (Brezič), Alihodžič, Cifer (Kokol), Gajser (Baranja), Belec, Bakula, Hlebalin. Druga državna nogometna liga Nafta : Železničar (LJ) 1:1 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 1000. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelca: 1 : 0 Dominko (11), 1 : 1 Druškovič (70). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Kelenc, Novak (Utroša), Baša, Drvarič, Hranilovič, Zver (Tompa), Prekazi, Tadič, Dominko. Tretja državna nogometna liga Turnišče : Paloma 2 :1 Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 100. Sodnik: Gomboc (M. Sobota). Strelca: 1 : 0 Ternar (54), 1 : 1 Zupančič (61), 2: 1 Ternar (75). Turnišče: Dominko, Ternar, Altin Lackovič, Pucko, Mujdrica, Hou-bar, Režonja (Kovač), S. Lebar, Pal (B. Lebar), Vegič (Lutar), J. Pucko. Pertoci Bakovci: Kovinar 3 : 0 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Krajnc (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Baranja (4), 2 : 0 Kokaš (32), 3 : 0 Šiftar (90). Pertoci Bakovci: Šiftar, Kovačec, Papič, Cener, Bencak, Kokaš, Gabor, Baier (Jančar), Fras, Baranja (Holcman), Berendijaš. Unior : Beltrans 1: 0 Zreče - Igrišče Uniorja, gledalcev 300. Sodnik: Turk (Maribor). Strelec: 1 : 0 Štabej (82). Beltrans : Rajh, Stojko, Ropoša, Osterc, Hošpel, Berendijaš, Vozlič, Golob (Kavaš), Sunčič, Osterc, Radikovič. Dravinja : Odranci 2 : 2 Slovenske Konjice - Igrišče Dravinje, gledalcev 150. Strelca za Odrance Žerdin in Bogdan. Odranci: Marič, Cener, Gaševič, Zver, Ulen, Vegič, Kreslin (Bogdan, Kerčmar), Kavaš, Lipič, Kovač, Žerdin. I. SNL Rezultati - 32. kolo Beltinci : Rudar 1 : 0 Publikum : Mura 1 : O Izola : Gorica 0 : 2 Maribor: Olimpija 2 : 1 Korotan : Primorje 4 : 2 Gorica 32 16 13 3 46:19 61 Olimpija 32 16 7 9 70:34 55 MURA 32 12 13 7 33:26 49 Maribor 32121010 40:29 46 Publikum 3211 11 10 57:42 44 Rudar 3212 812 44:35 44 BELTINCI 3211 1011 35:38 43 Primorje 32 11 912 43:41 42 Korotan 32 11 813 43:42 41 Izola 32 1 52613:118 8 II. SNL Rezultati - 26. kolo Nafta : Železničar (LJ) 1 : 1 Železničar (MB) : Zagorje 2 : 3 Črnuče : Šentjur 4 : 2 Naklo : Vevče 2 : 2 Napredek : Šmartno 1 : 1 Familyshop : Mengeš 1 : 0 Koper: Drava 5 : 0 Železn. (LJ) NAFTA Črnuče Šentjur Koper Želez. (MB) Family shop Rudar Napredek Naklo Šmartno Drava Vevče Mengeš Zagorje Radeče III. SNL ŠPORTNA NAPOVED XIV V športni napovedi št. 14 sodeluje Feri Vučina iz Murske Sobote, velik ljubitelj nogometa. Prognoziral je takole: PariNap. 1. Izola: BELTINCI 2 2. MURA : Primorje 1 3. NAFTA : Napredek 1 4. BAKOVCI: ODRANCI 0 5. Kovinar: BELTRANS 0 6. Steklar : TURNIŠČE 1 7. Rakičan : Les 1 8. Goričanka : Tromejnik 1 9. Dobrovnik : Renkovci 2 lO. Hotiza : Opel Horser 2 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 14 Napoved 1. Izola: BELTINCI 2. MURA: Primorje 3. NAFTA: Napredek 4. BAKOVCI: ODRANCI 5. Kovinar: BELTRANS 6. Steklar : TURNIŠČE 7. Rakičan: Les 8. Goričanka: Tromejni 9. Dobrovnik: Renkovci lO.Hotiza: Opel Horser Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka, 24. maja 1996. Pri žrebanju bomo upoštevali osem pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: Pokrovitelja športne napovedi sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci in Mura. V športni napovedi št. 12 zopet ni bilo lističa z osmimi pravilnimi napovedmi. Kot kaže, je na naših nogometnih igriščih vse več nepričakovanih izidov. Pravilna rešitev: Beltinci: Rudar (V) 1, Publikum : Mura 1, Nafta : Železničar (LJ) 0, Bakovci: Kovinar 1, Dravinja : Odranci 0, Unior : Beltrans 1, Turnišče : Paloma 1, Apače : Rakičan 0, Nedelica : Črenšovci 2 in Kobilje : Opel Horser 2. Kolesarska dirka Po Sloveniji v Pomurju 2517 2517 2513 2612 2611 2611 2611 25 25 25 25 25 25 25 25 15 9 8 7 7 7 7 6 7 2 7 3 5 5 7 1 5 7 52:15 58 46:15 54 52:35 44 9 42:32 41 8 510 411 610 8 9 30:22 40 44:42 38 33:32 37 24:27 33 26:30 32 810 31:32 30 711 612 513 811 315 2 11 29:31 28 28:45 27 34:36 26 21:36 26 21:54 24 12:41 8 Rezultati - 22. kolo Pertoci Bakovci : Kovinar 3:0 Dravinja: Odranci 2:2 Unior: Beltrans 1:0 Turnišče : Paloma 2:1 Bistrica : Dravograd 1:3 Pohorje : Kungota 2:1 Steklar: Aluminij 1:0 Dravograd BAKOVCI Pohorje Dravinja TURNIŠČE Unior Kovinar Steklar Aluminij Kungota ODRANCI Bistrica BELTRANS Paloma 2216 2215 2215 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 9 9 9 8 8 7 7 8 6 6 4 2 3 2 5 4 4 6 5 6 4 4 5 8 9 9 8 9 9 510 212 50:20 50 40:16 48 57:26 47 31:30 32 32:38 31 16:24 31 25:22 30 22:26 29 27:30 27 22:31 26 30:40 26 313 31:49 21 214 513 26:36 20 18:39 17 I. MNLMS Rezultati - 19. kolo Čarda : Les 1 : 3 Apače : Rakičan 1 : 1 Emal: Serdica 4 . 1 Goričanka : Lipa 4 : 0 Ljutomer: Sirs 0 : 2 Kema : Tromejnik 2 : O Kema Goričanka Les Tromejnik Rakičan Ljutomer Sirs Serdica Emal Čarda Apače Upa 19 13 19 12 19 11 1910 19 19 19 19 19 19 19 19 9 7 7 5 5' 4 3 2 5 5 4 3 4 6 3 6 5 1 2 4 6 6 6 9 8 9 312 313 512 32:7 44 38:11 41 38:20 38 26:26 33 36:25 31 28:28 27 24:29 24 25:29 21 27:29 20 14:29 15 22:45 12 21:53 11 I. MNL Lendava Rezultati - 19. kolo Nedelica : Črenšovci Dobrovnik: Bistrica 1 Hotiza : Olimpija 2 : 1 Mostje : Renkovci 1 : 0 : 6 : 2 1 Kobilje : Opel Horser 0 : 1 Panonija : Čentiba 1 : 0 Črenšovci 1917 Opel Horser 1913 Renkovci Kobilje Hotiza Nedelica Panonija Dobrovnik Mostje Olimpija Čentiba Bistrica 1911 1910 19 19 19 19 19 19 19 19 9 6 6 5 5 5 4 2 1 2 4 6 5 7 5 1 4 4 3 5 6 8 311 311 1 13 1 14 413 75:14 52 48:16 41 67:28 39 32:16 36 31:24 32 14:23 25 21:27 23 39:39 18 25:47 18 20:58 16 1 22:60 13 14:56 10 Pretekli teden se je v Pomurju mudila karavana kolesarjev 4. dirke Po Sloveniji, ki je imela sedem etap, sodelovalo pa je blizu sto kolesarjev iz desetih držav. Po pomurskih cestah so kolesarji vozili tretjo etapo Radenci-Liutomer na kronometer in Ljutomer- Beltinci s tem, da so prevozili še pet krogov na progi Beltinci-Gančani-Lipovci-Beltinci z dvema letečima ciljema ter del druge in pete etape. Cilji etap pa so bili v Radencih, Ljutomeru in Beltincih. Povsod po Pomurju so bili kolesarji dobro sprejeti, Pomurci pa so se tudi izkazali kot dobri gostitelji, tako da so bili udeleženci zelo zadovoljni. Kako tudi ne, saj smo imeli pred leti v Pomurju dobre kolesarje, ki so osvajali tudi jugoslovanske naslove. Letošnja mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji je bila tudi ena največjih kolesarskih manifestacij v Pomurju. Dirko so podprla s Ina pomurska podjetja, denarno nagra zmagovalca letečega cilja v Beltincih pa J speval velik ljubitelj kolesarstva Šmidlehner iz Murske Sobote. Župan0 Beltinci in dolgoletni kolesar ju« ; e| najboljšim podelil pokale in priznanja. je nastal v Beltincih. (FM in JZ) Šport od tod in tam Kegljanje - V Brucku v Avstriji je bilo mednarodno kegljaško tekmovanje. Med 12 ekipami iz Slovenije in Avstrije je zmagal Konstruktor iz Maribora. Za pravi podvig pa je poskrbel državni prvak Hary Steržaj, ki je za 31 kegljev izboljšal rekord kegljišča. Drugo mesto je zasedla ekipa Brucka, za katero igra tudi nekdanji član Radenske Horvat (860), tretje pa Leoben, za katerega nastopa prejšnji igralec Radenske Smodiš (890). Atletika - Na 40. jubilejnem pohodu Ljubljana ’96 se je zopet izkazala ekipa Radenske (Geza Grabar. Igor Šalamon, Zvonko Holdinar), saj je v osrednji točki članskega tekmovanja trojk tretjič zapored zmagala. Lendavčan Branko Perme pa je uspešno nastopil v ekipi veteranov Gorenja Šket iz Velenja, katerega trojka je zasedla tretje mesto. Namizni tenis - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v namiznem tenisu^a invalide. Med 65 tekmovalci sta sodelovala tudi člana Društva za cebralno paralizo Murska Sobota Davor Dervarič (MT 4) in Izidor Vrbnjak (MT 5) ter dosegla lep uspeh. Dervarič je bil tretji in je osvojil bronasto medaljo, Vrbnjak pa je zasedel peto mesto. Dervarič se je uvrstil v državno reprezenatnco. (TK) Atletika - Na kvalifikacijah za slovenski atletski pokal v Celju so uspešno nastopili člani AK Pomurje iz Murske Sobote. Posebej velja omeniti drugi mesti Marije Števmec v teku na 400 m (57,77) in Damjana Špura na 100 m (11,00), tretje mesto Danijele Žalik v skoku v višino (145) ter četrti mesti Atile Hor- 5. Ivekov memorial Strelstvo .... Derbi dobili Turniščani V zaostali prvenstveni tekmi pr- ve državne strelske lige je ekipa SD Štefana Kovača iz Turnišča premagala SD Kolomana Flisarja s Tišine s 1727 : 1723 krogov in zasedla drugo mesto, Tišina pa četrto. SD ŠK Turnišče: Vili Ravnikar 576, Robi Markoja 576 in Božidar Draškovič 575 krogov; SD KF Tišina: Branko Bukovec 582, Drago Pertoci 571 in Dušan Ziško 570 krogov. II. MNLMS Rezultati - 19. kolo Dokležovje : Smaki 1 : 4 Rotunda : Prosenjakovci O : 5 Grad : Tešanovci 3 : 0 Minicom : Hodoš 1 : 2 Lesoplast: Cankova 1 : 1 Šalovci Lesoplast Cankova Hodoš Minicom Grad Tešanovci Smaki Prosenjak. Dokležovje Rotunda 17 13 1710 17 9 17 10 17 17 17 18 18 18 17 9 8 6 6 4 3 2 2 4 6 3 2 4 4 3 2 3 2 4 6 5 7 9 1 13 1 14 015 36:10 41 40:25 34 45:26 33 36:17 33 47:29 29 33:23 28 21:27 22 33:36 21 33:44 13 24:59 10 14:66 6 II. MNL Lendava Rezultati - 15. kolo Graničar: Polana 1 : 1 Nafta v. : Kapca 1 : 1 Žitkovci: Dolina 9 : 1 Polana Žitkovci Nafta v. Graničar Dolina Kapca 15 12 15 10 15 15 15 15 8 5 3 2 2 0 4 2 1 5 3 8 0 12 211 61:14 38 51:30 30 39:23 28 32:41 17 18:71 9 22:44 8 vata na 110 m in Matej«■ metu diska. V teku f Geza Grabar zasedel5 (15:38,10). G. G Namizni tenis -drugi selekcijski tu ^ A SVS. Pomurski tekffl0 a niso posebno odT^l ni je bil Koščak četrt A Zver sedmi in Cigu tje, P,lLi skupini je Šbul zasede^ V j peto in Balažič ses o vc skupini je bil °ceP . (M^)g -kupi«.®-' Nogomet " v jA pogA|S tradicionalno sreca"Jdava in A sodnikov ONDSLenda^ Maribor. Zmagah javo je 7:1. Edini gol za L gel Toplak. (FH). j? Mesarič sedmi, JagličiČeva Soboški aeroklub je pripravil peto tekmovanje motornih pilotov v natančnem pristajanju za Ivekov memorial. Sodelovalo je 11 motornih pilotov iz petih slovenskih klubov. Najuspešnejši je bil Celjan Bauer, ki je zasedel prvo mesto pred Mariborčanom Verbančičem in lanskim zmagovalcem Pliberškom s. Ptuja. Od treh domačih pilotov je bil najuspešnejši Miha Mesarič, ki je zasedel sedmo mesto, a zamudil lepo priložnost za 0SI»a četrto mesto. S°^a Jaglicič. kije^ k3rg ženska, je bila preAj uspeh. Tretji dom «Jbi) *, Janez Kramberg^ Rezultati: L c*3 „ 3.Pl1Lf' Verbančič (MB 1 I (PT) 169, 4- 6. Br,V Ravnak (SK) g (M berger (MS) (FM) ------------------------------------- V Lendavo trije državni n»’ 9, ■ V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v baclmi^ .^i in deklicb do 14 let. Med 46 tekmovalci in Ppaiii najuspešnejši Lendavčani, saj so osvojili kar tn Pri dečkih je zmagal Miha Horvat in postal drža e Novak je bil tretji, Jernej Novak pa 5-8. Pri^aSjoV Apni3 Simona Koncut in postala državna prvakinja- ‘ i” prvaka pa sta osvojila v mešanih dvojicah Mma pri ž«3 jj Novak. J. Novak in Pohar (Le, 01.) sta bila . priine pj dvojicah sta bili Koncutova in Gyurkačeva dr trt dvojicah pa sta bila druga D. Novak in Gyur Horvat in Koncutova. (V. Sekereš) šah t Sobočani na šahovskem V Portorožu je bil tretji mednarodni m03tv^n'^ya so se ga udeležile tudi štiri ekipe šahovskega dru .^pč Aj grad iz Murske Sobote. Prva članska ekipa v n a, Zupe, Cigan, Kovač in Coklin je med šestnajs gad0?3 šesto mesto, druga ekipa v postavi Gruškovnja’ s° A Air Kos, Gabor in Marič pa je bila osma. Ženska e >P psdjj mladinke Števanečeva. M. Marič in Tompova Je ^oVač. ' zasedla peto mesto. Ekipa mladincev, ran, pa je med sedmimi ekipami zasedla šesto Preskakovanje ovir -----------■ ' t Maja Vohar druga nj6 v Na gradu Krumperk je bilo dvodnevno te gonjen vAu1’! vanju ovir, ki so se ga udeležile tudi tekmova aja MA pl3 pp1 Murska Sobota grad Rakičan. Najbolje se je o s kobJ A)j( je drugi dan tekmovanja v kategoriji A 2 (I ■ a gest ^0 jp’ Barryjem zasedla drugo, s konjem Fjurfretterj Ofiji A/ dan tekmovanja pa je zasedla peto mesto. V zeI1ske A:A Monika Marič (Targo) opravila parkur brez ‘ kazc°sAj. ’ rju A I (1,00 m) je končala tekmovanje s treA|Tii A, Katarina Magdič (Dural) pa s sedmimi kazens meS rju A 2 (1,10 m) je Mojca Horvat zasedla en 1996 ^rtin Sreš - predsednik OO MMTS Radenski maraton - tri državna prvenstva v bjuL.^ '^mednarodni maraton treh src. ki ho 24. in 25. maia 1996 1 ® ■■■ jaBKaMrassMaBEBi ► port 21 Feri Maučec — .v. meunarodni maraton treh src, ki • ... orj nas, ki v Radencih. Gre za največjo športno-rekreativno prir kakovosti, dobiva vsako leto nove razsežnosti tako po mnozicnos sm0 Rako se pripravljajo na to prireditev in kaj od nje priča k’ega odt)Ora se pogovarjali z neutrudnim predsednikom organ . J Martinom Srešem. Stj S priPravami za maraton? mednarodni tekaški ^a/oToV0 na Vrhuncu in Sebnih težav Pp°8ra,mu’ brez P°-S‘ SkuPaj Z inš teden Smo stva za not« Pekt0rji Ministr-tek®ovalno nje zadeve ogledali dovoljenj ° prog° 'n že dobili ditve.« organizacijo prire- Spnmljajočil,S,e- h0>iai ProRtam IPOrtni ob 20- uri v Pestrena z Radencih po-P^alapo sb° ln Plesi in bo ^4 PriP°ved ?Se “deležiin (ablrno Pomurce, ltVe. SaJ vston Zabavne Prire-h’25 maia fne b°Vso- nnj’^uratonlu ^ 60 začel osre-danz odhodom ' 'ribon naiz Ljubljane ob ^Zvlako^^ ledVaHMariiid lua|'šča, Deia ]kJubljanskega zaSCukiJA Musič in Sašo dob?'7' 8osti ki drugi kot Rr>loženie?Vkrbeli Za lejp dencih v” tako v vlaku inčar^czluH^3^ ve' žicami „tkanjl> klovni Predstavili se bodo mladi glasbeniki in drugi. Skratka, v Radencih bo ves dan zabavno, smešno, igravo in veselo. V soboto ob 9. uri se bo pred hotelom Terapija začel 6. pohod treh src na Janžev Vrh in Kapelo«. - Kaj vse pa ho vseboval tekmovalni del in kateri teki bodo šteli za državno prvenstvo? »Dopoldne bosta na sporedu veveričkin tek na 300 in srčkov tek od 500 do 800 metrov. Popoldne ob 16. uri pa bodo pred hotelom Radin na sporedu teki na 10, 21 in 42 km. Moški in ženske bodo tekmovali po starostnih kategorijah. Proga bo potekala na obeh straneh reke Mure v Sloveniji in Avstriji. Za državno prvenstvo bo štel tek na 42 km, tek paraplegikov na 21 km in prvič študentski tek na 10 km. Maraton treh src je tudi vključen v akcijo Kaveljc -korenina«. - Kakšno udeležbo pričakujete na maratonskem teku? »Zanimanje za letošnji mednarodni tekaški maraton v Radencih je zelo veliko. Število udeležencev se bo povečalo zaradi študentskega prvenstva, kjer bo sodelovalo okrog 300 tekačev in tekačic. Radenskega maratona pa naj bi se letos udeležili tudi tekači iz 10 držav. Zato tudi pri- čakujemo izboljšanje rekorda maratonske proge, ki sta ga leta 1994 postavila Helena Javornik (2:49,35) in Mirko Vindiš (2:21,08)«. - Kaj bi priporočali udeleženeem maratona v Radencih? »Priporočal bi vsem, ki se želijo udeležiti radenskega maratona, da naj upoštevajo naše znano geslo: Tekmuj sam s seboj in vsak je zmagovalec. To pa pomeni, da naj vsak tekmovalec, ko zazna, da ne gre več, odstopi, da ne bo povzročal skrbi sebi in organizatorju. Prav tako bi priporočal vsem, ki bodo spremljali tekače, da tudi letos sodelujejo z njimi in jih spodbujajo. Zelo lepo je slišati tekače na cilju, ko se pohvalijo, kako so bili ob progi prijazno sprejeti. Zato se jim že v naprej zahvaljujem v imenu organizacijskega odbora radenskega 16. maratona treh src.« Feri Maučec kegljaškega športa Akcija Veter v laseh - s športom proti drogi je minulo soboto potekala v mestu Murska Sobota. 327 mladih je tekmovalo v košarki, odbojki, rolanju in likovnem izražanju. Pobudnik akcije je bila Športna unija Slovenije, s pomočjo klubov pa jo je izvedla Športna zveza Murska Sobota. Udeležence je pozdravil župan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer - pokrovitelj akcije, ki je tudi podelil priznanja, kolajne in pokale. Najboljši se bodo udeležili finalnega tekmovanja, ki bo v Velenju. Akcija je uspela, mladi pa so pokazali, da si želijo takih aktivnosti. (LZ in JZ) Hary Steržaj -Dušan Grof mladinska prvaka Jugoslavije V letu 1981 sta za ljubitelje kegljanja pripravila prijetno presenečenje člana Kegljaškega kluba Čarda Radenska iz Murske Sobote Hary Steržaj in Dušan Grof. Najprej sta na mladinskem prvenstvu Slovenije v Mariboru zasedla tretje mesto s 1679 podrtimi keglji (Steržaj 834, Grof 845) in si pridobila pravico sodelovanja na mladinskem prvenstvu dvojic Jugoslavije v Sanskem Mostu, kjer sta podrla 1744 keglejv (Steržaj 934, kar je bil rekord kegljišča. Grof 810), zasedla prvo mesto in postala prvaka Jugoslavije. Hary Steržaj, ki je kot edini mladinec uspešno nastopal za člansko ekipo Čarde iz Murske Sobote v slovenski ligi, je leta 1981 sodeloval na izbirnem tekmovanju za sestavo mladinske reprezenatcne Jugoslavije, kije bilo v Krškem, Senovem, Kutini in Zrenjaninu. Skupno je podrl 5066 kegljev in bil četrti najuspešnejši tekmovalec. Kegljači Čarde iz Murske Sobote so imeli v letu 1981 dve mednarodni srečanji s kegljači iz Nemčije. Najprej so se pomerili z ekipo Bad Wurzac in zmagali s 170 keglji razlike. Premagali pa so tudi ekipo Lastovke, ki so jo sestavljali naši delavci na začasnem delu v Nemčiji. Na obeh srečanjih je bil najboljši Štefan Smodiš. Na pomurskem kegljaškem prvenstvu za posameznike, kije bilo na kegljiščih Čarde, Rade-nec, Jeruzalema in Nafte, je zmagal Miro Steržaj s 3637 ’ podrtimi keglji pred Robertom Drvaričem, 3519, Štefanom Smodišem, 3504, in Haryjem Steržajem (vsi Čarda), 3422 podrtih kegljev. na prvenstvo Jugoslavije. Za ekipo Čarde so tekmovali: Miro in Hary Steržaj, Drvarič, Smodiš, Horvat in Kovačič. Pomemben uspeh so kegljači Čarde dosegli tudi na kegljaškem turnirju v Brežicah, kjer so med štirimi ekipami zasedli prvo mesto s 5299 podrtimi keglji in premagali evropskega prvaka Medveščaka (H. Steržaj 894, Smodiš 898, Drvarič 899 in M. Sateržaj 909). Med junaki Hary Steržaj drugič mladinski prvak Slovenije Na kegljiščih v Krškem, Brežicah, Novi Gorici in Ajdovščini je bilo mladinsko prvenstvo Slovenije za leto 1982. V sklepnem delu prvenstva je sodelovalo 24 ■ kegljačev. Najuspešnejši med njimi je bil član KK Čarda iz Murske Sobote Hary Steržaj iz Ljutomera, saj je s 3563 podrtimi keglji zasedel prvo mesto in drugič postal mladinski prvak Slovenije. Najboljši je bil na tekmovanju v Novi Gorici, saj je podrl 936 kegljev. tretji W 'Mo^fe^vanju se ta L rjan Janu. Scott iz 5sede| ^asouUk' Med 120 Sa^ in S, [v lnega g nana imena kole-k.% bnJ^^elii o benwarterja ' °a drn Wna JaU' v-1 d'rk' za "Heru ezn'h Dve- - Hokej na travi Triglav pokalni prvak V Predanovcih je bila finalna pokalna tekma Slovenije v hokeju na travi za člane med domačim Triglavom in Železničarjem iz Maribora. Prepričljivo z 9 : 0 so zmagali hokejisti Triglava in tako drugič zapored postali državni pokalni zmagovalec. Gole za Triglav so dosegli: Fujs 3, Škrilec 2 ter Poredoš, Fajs, Puhan in Durič po enega. Hokejisti Triglava iz Predanovec bodo od 23. do 26. maja predstavljali Slovenijo na C-tumirju evropskih pokalnih zmagovalcev v Wettingenu v Švici. Tekmovali bodo v skupini B s pokalnimi prvaki Hrvaške (Mladost), Jugoslavije ( BAŠK) in Švedske. Želja hokejistov Triglava je, da bi se uvrstili vsaj na drugo mesto, ki vodi v skupino B. F. M. Motokros Korošak in Kampuš tretja ''ljut, omeni V Lembergu je bila dirka motokrosistov za državno prvenstvo v razredih 80, 125 in 250 ccm, me- Ljutomer je najboljši čas dneva - 1:16,0. Druga mesta so zasedli Šonaja s s PrirM3'0 letoš 601 b'po' Firelko, Heric z Laviskyjem, Ma->WOreda , ev- V J?.0 dru8° kovec z Leono II, M. Slavič s ”i2 S in I Ureš z N W!k°ter" )urasom d°Segel tudi Charlijem Somolijem. Tretji so bili: D. Jureš z Lelijo, Kos s Polonco II, M. Slavič z Ivellino Lobellom in Darinko MS ter T. Makoter s Soulma-nom. Četrti so bili Žnidarič z Larioso, M. Slavič z Albatrosom in Oražem s Callom a Truceom. Peta mesta so zasedli Sagaj z Ahajo, Crnkovič z Lilly Lobellom, D. Šonaja z Aldeo in T. Slavič s Proudijem. N. Š. dtem ko je dirka podmladka zaradi slabega vremena odpadla. V razredu 80 ccm seje zopet izkazal Tadej Korošak (Radenci), saj je s 34 točkami zasedel tretje mesto. Po štirih dirkah je Korošak s 108 točkami na tretjem mestu. V razredu 125 ccm se je izkazal Boštjan Kampuš iz Spodnje Ščavnice, ki tekmuje za Lenart, saj je s 30 točkami tudi on zasedel tretje mesto. Po štirih dirkah je Kampuš na prvepi mestu. V razredu 250 ccm je Jurij Kozar (Goričko) osvojil 3 točke in zasedel 13. mesto. Po treh dirkah je z 18 točkami na 18. mestu. (J. Vaupotič) Čarda slovenski podprvak Kegljači Čarde so v letu 1982 tekmovali v slovenski ligi in zasedli drugo mesto z 12 točkami za Gradisom iz Ljubljane, ki je Sobočane premagal le za 2 keglja, in se uvrstili Štefan Smodiš (Čarda Radenska) je dosegel leta 1982 vidne uspehe v slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem merilu. Med drugim je na prvenstvu Jugoslavije v moških dvojicah z Mirom Steržajem zasedel tretje mesto. Miro Steržaj prvak Slovenije Finale kegljaškega članskega prvenstva Slovenije je bilo na kegljiščih Hidromedvod in Saturno-sa v Ljubljani, na katerem so sodelovali tudi člani Čarde Raden- Rokoborba Sobočanom štiri, Ljutomerčanom dva državna naslova V Grosuplju je bilo državno prvenstvo v rokoborbi v grško-ri-mskem stilu za mlajše in starejše dečke. Sodelovalo je 45 tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov. Lep uspeh so dosegli pomurski tekmovalci. Rokoborci Murske Sobote so namreč osvojili štiri, Mlekoprometa Ljutomer pa dva državna naslova. Naslove državnih prvakov pri ml. dečkih so osvojili: Roman Mihalič (30 kg), Aleš Krojs (33 kg), Stavre Davidovski (41 kg) in Jure Kuhar (45 kg), vsi Murska Sobota. Drugi je bil Niko Horvat (27 kg) iz Ljutomera. Tretji so bili: Dejan Šernek (33 kg) iz Murske Sobote, Matej Mlinarič (30 kg), Bojan Filipič (37 kg) in Boštjan Kumperšček (41 kg), vsi Mleko- promet Ljutomer. Četrta mesta * so zasedli: David Ivanič (33 kg) iz Murske Sobote ter Sašo Hladen (30 kg) in David Marin (41 kg), oba iz Ljutomera. Peto mesto je zasedel Stefano Davidovski (30 kg) iz Murske Sobote. Med starejšimi dečki sta naslova državnih prvakov osvojila Ljutome- Ritmična gimnastika - V Mariboru je bil drugi mednarodni turnir v ritmičhi gimnastiki, kjer so sodelovale tekmovalke iz sedmih držav. Lep uspeh je dosegla članica KŠRG Murska Sobota Tamara Temlin, saj je v skupni C (žoga, kolebnica) med 16 tekmovalkami zasedla 8 mesto. ske Miro Steržaj, Štefan Smodiš, Ludvik Horvat, Hary Steržaj in Robert Drvarič. Najboljši je bil Miro Steržaj, ki je s 3786 podrtimi keglji zasedel prvo mesto in osvojil naslov prvaka Slovenije. Smodiš je podrl 3648 kegljev in zasedel peto, Horvat s 3619 sedmo, Hary Steržaj s 3545 sedemnajsto in Drvarič s 3500 podrtimi keglji triindvajseto mesto. Miro Steržaj, Smodiš in Horvat so se uvrstili na prvenstvo Jugoslavije. Tretji mesti Kardinar -Bertoncelj in M. Steržaj - Smodiš Pomurski kegljači in keglja-čice so v letu 1982 dosegli lep uspeh na članskem prvenstvu Jugoslavije. Miro Steržaj in Štefan Smodiš, člana KK Čarda iz Murske Sobote, sta na prvenstvu Jugoslavije za dvojice v Sanskem Mostu podrla 1846 kegljev (931, 915) in zasedla tretje mesto. Na članskem prvenstvu Jugoslavije v Krivaji in Bački Topoli je Štefan Smodiš, član Čarde, s 1846 keglji zasedel osemnajsto mesto. Ludvik Horvat je s 1774 keglji pristal na enaintridesetem, Robert Drvarič pa na triinštiridesetem mestu. Na prvenstvu Jugoslavije za ženske dvojice, ki je bilo na Reki, sta članici mariborskega Konstruktorja Marika Kardinar in Milka Bertoncelj z 851 (434, 417) podrtimi keglji zasedli tretje mesto. Na prvenstvu Jugoslavije za posameznice, ki je bilo v Beogradu, pa se je izkazala članica Čarde Silva Razlag, kije z 875 podrtimi keglji zasedla peto mesto. Marika Kardinar je z 846 keglji pristala na petnajstem mestu. Na mladinskem prvenstvu dvojic Jugoslavije v Somboru sta člana Čarde Hary Steržaj in Dušan Grof s 1696 podrtimi keglji zasedla peto mesto. (Nadaljevanje) rčana Primož Horvat (41 kg) in Bojan Možina (50 kg). Duga sta bila Robert Barač (60 kg) iz Murske Sobote ter Darjan Novak (45 kg) iz Ljutomera. Tretji mesti sta zasedla: Mirko Nemec (41 kg) in Simon Balažič (60 kg), oba iz Ljutomera. Ekipno je Mlekopromet Ljutomer zasedel tretje mesto. Slavko Miholič iz Murske Sobote pa sodeluje s slovensko kadetsko reprezentanco na mednarodnem tekmovanju v Debrecenu na Madžarskem.(RB, EV) - vestnik, 16. maja^^ 22 'e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo OVEN Ona: Sicer se boš odločila za kočljivejšo varianto rešitve svojih ljubezenskih problemov, vendar se moraš zavedati morebitnih posledic. Toda mogoče je tudi prav, da greš na vse ali nič. On: Zdelo se ti bo, kot da nosiš na ramenih vsa bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker se ne znaš povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden od vzrokov, da te bo doletelo precej neprijetno presenečenje ... BIK Ona: Uspelo ti bo zaplesti stvari, ki so v bistvu povsem preproste. Zato se nikar ne čudi, če se bodo prijatelji zabavali na tvoj račun. Nekdo pa se vendarle ne bo smejal, ampak bo raje izkoristil ponujeno priložnost. On: Proti koncu tedna se ti obeta vesela zabava, s katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi ... DVOJČKA Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar pa te lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepričakovanega dobitka - predvsem v ljubezni. Prijateljice ti bodo poskušale nekaj podtakniti... On: Lepo je, da si se povsem posvetil novim dolžnostim, ki so pred tabo, toda ni ti treba pretiravati. Imaš še dovolj časa, da si poiščeš smisel življenja še v čem drugem, ne pa samo v trenutnih zaposlitvah. RAK Ona: Počakaj še nekaj časa in ugotovila boš, da se lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredovanja. Sprejela boš težko pričakovano povabilo, vendar bodo rezultati nekaj povsem drugega, kot si pričakovala. On: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še posebej, če si prepričan o pravilnosti svojega početja. Ljubezenska romanca v tvoji bližini te bo sicer prizadela, toda kaj hitro si boš našel ustrezno tolažbo ... LEV Ona: Spoznala boš nekoga, ki sploh ne bo tvoj tip idealnega moškega, a bo imel vse preveč mamljiv nasmeh, da bi se mu uspela upreti. Tako ne boš niti opazila, kdaj se boš ujela v zanko, ki si jo pri- pravila nekomu drugemu. On: Skušaj razumeti, da obstajajo stvari, prek katerih ne moreš, in se sprijazni z dejstvi. Potrebuješ počitek, zato se nehaj naprezati in si raje privošči kratek oddih ob koncu tedna. Seveda v družbi... DEVICA Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel kup neprijetnih opravil, natančneje pa boš spoznala tudi nekoga, ki si ga že dalj časa zaman poskušala ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno pri- ložnost - ne bo ti žal! On: Sicer boš poskušal poslušati dobronamerne nasvete, vendar ti tvoja trma ne bo pustila ukloniti se. Proti koncu tedna se ti bo odprla nepričakovana poslovna alternativa, ki je doslej sploh nisi opazil. TEHTNICA Ona: Vsaka ljubezen je na neki način slepa in se vdaja nekontroliranim čustvom. Tvoja sreča pa je predvsem v tem, da imaš pametnega in razumevajočega partnerja, zato je tvoj strah popolnoma odveč. On: Spomin na preživeto bo preveč živ, da bi se ti uspelo otresti misli nanjo, ki si jo izgubil. Telefonski klic ti bo sicer delno pomagal, za kaj več pa enostavno ne boš zbral poguma. Res škoda, morda pa ... ŠKORPIJON Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti pa ga vedno spregledaš. Toda tudi njegovi potrpežljivosti bo prišel konec, zato poskrbi, da se ti ne bo to tudi maščevalo - kako, pa veš najbolje ti sama. On: Poslovna kriza bo sicer minila! ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zakopati v delo, saj boš tako najhitreje pozabil tisto, kar se ti je pripetilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa ... STRELEC Ona: Sprejela boš zanimivo povabilo, saj si od njega obetaš veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Prijateljičina informacija ti bo docela zbistrila trenutni položaj, ki nikakor ni slab. On: Opazil boš, da vendarle nisi tako zapostavljen, kot si si domišljal. Ozri se malo naokoli in si poišči poti, ki bodo obetavnejše od dosedanjih. Poslovni konec tedna ti bo prinesel vesele novice. KOZOROG Ona: Kljub vztrajnim poskusom, da bi ti uspelo osvojiti staro simpatijo, se ti ne obeta prav nič dobrega. Ali bi ne bilo bolje, če bi se posvetila tudi komu drugemu, pri katerem imaš več mož- nosti? On: Spoznal boš, da niso vse predstavnice ženskega spola iz istega testa, kajti srečal boš njo, ki te bo popolnoma očarala. Ne smeš se preveč prenagliti, saj se ti lahko sicer ugodna priložnost sprevme v katastrofo. VODNAR Ona: S popolnoma novim pristopom boš napravila na svoje prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristila boš trenuten položaj in prav hitro se boš znašla v prijetni moški družbi. Pazi na svoja čustva. On: Nikar se ne jezi na tiste, ki niso prav nič krivi za tvoj sicer dokaj neprijeten pložaj. Raje najprej pometi pred svojim pragom. Konec tedna se ti obeta prav prijetna avantura, ki seje boš še dolgo spominjal. RIBI Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno zamajalo. Če ti je še kaj do tega, bo potrebno napeti vse sile, sicer ti bo trda predla. Vsekakor pa je res, da ti jeza in ljubosumje lahko le škodita, popravnega izpita pa ne bo. On: Še vedno ti ne bo uspelo prepričati partnerja, da bi ti popolnoma zaupal. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužiš ... Ob koncu tedna se ti bo pripetila majhna nezgoda, ki pa ne bo imela kakšnih posebnih posledic. Stratosfera najvecji tobogan V začetku tedna so v ameriški državi Nevada v Las Vega-su odprli največji tobogan na svetu. Vije se okrog stolpa Stra-tosphere in sega približno 280 metrov v nebo. Omenjeni stolp je 350 metrov visoka nadgradnja skoraj 760 milijonov mark vrednega igralniško-hotelskega kompleksa z nakupovalnim središčem. To pa še ni vse. Big shoot je priprava, ki pogumneže na posebnem stolu izstreli približno 50 metrov visoko in jih nato zaniha na višini 100 metrov. Po prvomajski štrajkaj je mino tildi dan zmage a . nouvon dan miru'9. maja, šteri je tesno poveza dnevon rdečoga križa 8. Maja. Vse fktiper Je e povezano z bojnof, pa krvjouf, pa praznovanjon, y sigdar naprej postavlata bar v gučanji pa plSgeia/ dobrouta pa mir. Liki dobrouta je sirouta ptavi na gda gleda svojoga sousida, šteri je 35 lejt de na ednon sldžbenon mesti, zdaj so ga pa v rit brsn čakanje, ovi eni mladeniči, šteri so se, sploJ nej nafčili delati, pa so si z njegovi žtijlot na pou privatne, pa privatne firme vč zrihtali• .gt začnoli gor prositi tildi naši tv0 trejmi lej ti znau, ka naše pa driljgi so pa "že" zdaj gor Pr/- ' tildi začnoli štrajkati. si Bela ne vej predstavlati• ____ _____, ___ napriliko nede živini polago, pocrka, pa de ešče več dela mču kak ovak, ka fkraj spravlo, ovak njemi zavunja. Či pa 5 veika štrajkajo, so pa deca ešče veseli. V ton je pUnt. razlika. Kmeton ne preostane drtijgo, kak krneč za potencialne Matije Gu Po nouvon so se Bela je že pred vrag jemlč, ovi pravijo, ka do štrajk vo vido, nede delo, ka Samo ka so lekar vse funkcionare zvolili. Mogouče de n j in pa Boug pomago gda pridemo Evro?0, že nede zdaj gda prijde, posebno gnali na Brezje roumat. Tildi lendavskoj ra pri nafte nede mogo pomagati. Nede mogo pomagati $ & obnovi mosta prej k Ledave v Soboti zatou, ka ido prouti konci. Pravijo, ka de do božiča gotof. Tou je nanč nej dugo, či pomislimo, toplice vrejme nagaja. Papeža bi mogli v Moravske tii(. pelati, pa bi moust buu že predfčera U( ka Kolesarska dirka je pa bila za nas enkratna z kakše ceste mamo. Brat Džouž-i • Papež -n j in je lejko cejli svejt vido turizem eti v Sloveniji. smi Radirka Radirka ne pušča na papirju grdih temnih madežev, če z njo tu in tam poradirate po r kakšni0 smirkovem ali ka* gem grobem pap'rJ ' Z radirko te tudi manjše madež de ali blata na nog Česa vse si ne izmislijo ljudje, da bi prišli na prve strani časnikov. Jochen Schweizer si je denimo omislil bingee jumping s 130-metrskega televizijskega stolpa v Hamburgu. Tudi pri nas je prišel v časopise. Pirati v belih haljah Ropanje morij v imenu iskanja novih zdravil °®r°j6nj«' vilne živalske vrste, nekaterim pa preti P°P°J^n kilo?3’ Tako so ameriški biologi pred kratkim zbrali jn j? nji^ mov le nekaj centimetrov velikih morskih živa 1 otjra^ izločili slab miligram snovi, ki naj bi učinkovala P |i)OfSkili Isti znanstveniki so predelali 1600 kilograme |3, zajcev v deset miligramov beljakovinske snovi ki naj bi bila učinkovita pri kožnem raku. mreže- ta' Le dva odstotka živih bitij, ki jih ujamejo v Pl1 ziščejo, vse druge uplenjene živali nesmiselno zafSj(ega redkih organizmih še nedotaknjenih območij mo si znanstveniki obetajo še posebno učinkovi a03li» tudi donosne biološke snovi. Le pri eni od nekaj odkrijejo tisto, kar iščejo. Zakladnica učinkovin je videti neizčrpna: kar skrl nov substanc naj bi se po računih ameriških bl Id valo v svetovnih morjih. Toda z vsako živalsko mre, se zmanjšajo tudi možnosti, da bodo odkn tehh® vila, Avstralski raziskovalci zato stavijo na logijo: če se jim zdi kakšna snov še posebno dedni zasnovi morske živali odkrijejo gen, ki J za tvorbo te snovi. . h iove^eK Če te gene vrinejo v bakterije, lahko prido ličine iskane snovi Kojoti nadvse radi jedo ovce, tudi klateški psi niso nič boljši. Oboji skupaj pa povzročajo a-meriškim farmarjem milijonsko škodo. Mnogi lastniki velikih rančev imajo trope izšolanih psov čuvajev - toda njihova ži- vljenjska doba je zelo kratka in treba jih je hraniti. Združenje ameriških ovčerejcev se je odločilo za alternativo. Alternativi je ime lama. Praktični Američani vedo, da lame živijo od sovražijo kojote in pse. Tako so uvozili iz Andov okoli 70 tisoč teh živali, ki zdaj čuvajo ovce na severnoameriških pašnikih. Lame imajo namreč razvito naravno sovraštvo do vseh članov »pasje« družine, ker lisi- ce v Andih mladičke. Ko z g |( in - 15 do 25 let, jedo travo TRAore to HAftMO fcAž&Aj Kor tudi zbrcajo- maja 1996 23 Dolbenje lesa Vsak mizar se je moral naučiti delati z dletom. Zato bi morali tudi domači mojstri najprej vaditi. Preden bi se lotili pravega izdelka. a vsakogar nekaj lo je na straneh poševno. Z njim lažje dosežemo tudi ostrejše kote, pa še zatika se ne. Sklope uporabljamo za jačanje križnih in robnih povezav. Pri tem moramo utore izdolbsti čez vso širino kosa prečno na potek vlaken. poševno od zunaj proti sredini. Na obeh delih sklopa tako odstranimo polovično debelino materiala. V stroki veljata zarezna in peresna zveza za najtrdnejši lesni vezavi. ■ Pero ne sme biti debelejše od tretjine celotnega kosa, izrežemo pa ga ’ nasprotju z vsesplošnim prepričanjem se dleta razlikujejo. Za Koba dela uporabljamo dleto s štirikotnim listom, mizarji pa običaj-uporabljajo dleto, katerega rezi- Da preprečimo cefranjje, moramo stranske reze utora, ki potekajo prečno na vlakna, izrezati s fino žago, z dletom pa izdolbemo samo vmesni odpadni les. Dolbemo vedno ^vadna maijetica - Bellis kot prvo. Če pero seže skozi vso debelino utora, je lahko nekoliko daljše, saj ga, ko se lepilo posuši, odrežemo in letev ravno poskob-Ijamo. Utor izdolbemo tako, da pero vstavimo trdno, a brez zatikanja. Preširoko pero utegene povzročiti pokanje lesa. Pereimis L. ^Podičn??, za to rastlino so še: ranik ljubljenka, e train' ’nge c 'dr- >na,k'Ca’skromna pritlikava >'na v srečujemo koraku, ob do- šo?Oti otroška 1 °tZ?ani0 jo got(> nPke iz Prvih t et’ ko smo delali Pomladanskih cvet- ■ 4 d o?Pci en ko?m vis°kih pecljih t|ekObuPabei ,r’ V sredini rumen, ^Sože^ obn ki Preha narobe jajčastih li-% bajajo v lopatičasto mazilo iz svežih listov marjetice in svežih listov slezenovca, in sicer v svežem nesoljenem maslu ocvremo zrezane mlade liste marjetice in slezenovca, pustimo stati čez noč, nato pa zjutraj rahlo segrejemo in precedimo v lončke. Marjana Plajhner Dr, Franc Žibrik Kuhajte z nami Rabarbarine rezine Na vrtovih se košatijo bujni grmi stebel z velikimi listi. Uživamo stebla, liste zavržemo. Poznamo zelena in rdečkasto obarvana stebla. Rdečkasta so okusnejša. Stebel pri nabiranju ne režemo z nožem, ampak jih od strani s sunkom odlomimo. Za velik pekač potrebujemo: 50 dag moke, 25 dag margarine, 3 rumenjake, 1 kg rabarbarinih olupljenih stebel, sneg treh beljakov in 15 dag sladkorja. Testo: Na presejano moko porazdelimo kosmiče margarine ali masla. Potresemo s sladkorjem in s čimbolj hladnimi rokami zdrobimo maščobo skupaj z moko. Dodamo rumenjake in hitro zamesimo testo. Če je moka preveč suha, dodamo žlico kisle smetane. Testo zavijemo v folijo in postavimo za 2 uri v hladilnik. Rabarbarina stebla operemo, osušimo in od zgoraj navzdol olupimo z njih tanko kožico. Olupljena stebla narežemo na 5 cm dolge koščke. Pečico segrejemo na 200 ° C. Testo razvaljamo v obliki pekača, ga rahlo ovijemo na valjar in prenesemo vanj ter razgrnemo. Večkrat ga prebodemo z zobotrebcem. Po testu enakomerno razdelimo koščke rabarbare in po želji potresemo s sladkorjem. Pecivo damo v pečico na srednjo višino in ga pečemo 30 minut. Beljake stepemo v trd sneg. Ko je sneg stepen, počasi in postopoma vanj sipljemo sladkor in ga močno stepamo, da dobimo gosto svetlečo peno. Damo jo v dresirno vrečko in na vroč kolač nabrizgamo diagonalno mrežo. Pecivo damo nazaj v pečico, da svetlo porjavi. Nekoliko ohlajen kolač narežemo na rezine. Ponu- dimo tople ali popolnoma ohlajene. Cilka Sukič Modro je večno modro in moderno, belo večno belo in moderno, vse vmes pa je prav tako. Za vitke in mlade in drz- ne je tale kombinacija kot nalašč: brezrokavni beli puli, kratek lanen jopič, pikčast telovnik, ozke hlače s tankimi progami, ki se ne mečkajo. Možnih kombinacij je veliko. O neprijetnem zadahu iz ust Veliko zdravil-Čreslovine’ ‘dr Vltarnin nCna °ba’lnulin’ C organske kisline tttli ifMorahr ravilstvu- Danes ''liu^^evanin31110 Pri revmatiz-z niphPresnove’ r>Upra-motnJe v '“lipri^Mnje j®dV1C- Ker olaj-Nak ^^ladih?,,,Uporab|jamo breZKblram0 cv n katarjih. Z.°tenin ne koške in liste s«k najezunan. Sveži Sv?ah: na vnete ?bkladke Pr> M? nabran2 J tVore polaga-S Min ?a Sl!° Oljenje. c° Vod rast,ine nr čajni žlički X?,PMP ®hjemo s skodeli-in F ob Prehladu, sluznič-U M in^ iahv jetrih, bo-s-"ko pripravimo Pros8trderobe' QS,kot ' Cas’ PO-S L, Mer?' za ele-hh e prilož-d? Poudarja Ijo nSe n ’ barve in S e let°-Mi ?bOste p°leteje, % Navi Pr'lagodile S?1 vas’Paieodvi- K, Otr,asali. kro' ark Jakni z Sb»SA°red- CiHlaCe s° siA lat6 v&dn ndar *majo J'b lahk Moliko o no-moč- V moji dolgoletni zdravniški praksi pa tudi v sicer tesnejšem stiku z ljudmi raznih starosti sem imel mn- ogokrat priložnost zavohati bolj ali manj neprijeten zadah iz ust sogovornika. Čeprav je bil pogovor o tej temi skoraj vedno nekakšen tabu, menim, da bi bilo smotrno o njej govoriti že zaradi informiranja ljudi, ker se da v večini primerov uspešno pomagati in odpraviti to nadlogo. Pacienti se ponavadi niso želeli pogovarjati o zadahu iz ust, češ da se oni tega ne zavedajo ali da jih do tedaj ni še nihče na to opozoril; imel pa sem vedno občutek, da jim je nerodno, neprijetno in da se sramujejo razpravljati o tem. Cesto seje pogovor zasukal v smeri osebne higiene z zatrjevanjem, da si redno in skrbno čistijo zobe. Zmeraj sem poskušal pomiriti prizadetega s pojasnilom obrazložitvijo, da je lahko mnogokrat vzrok za »slabo sapo« v določenem obolenju - ne pa samo v pomanjkljivem izvajanju osebne higiene. V nadaljevanju pomenka o neprijetnem zadahu iz ust bom navedel najpogostejše vzroke, ki lahko privedejo do takšne kočljive situacije - nekaj iz lastnih izkušenj ter tudi iz strokovne literature. Pri predšolskih otrocih so najpogostejši vzroki za slab zadah iz ust: tujek v eni od nosnic (koruzno zrno, fižol, gumb itd.), gnilo zobovje, kronično vnetje mandeljnov (tonzil), kronični nahod, pomanjkanje želodčne kisline. Po odstranitvi tujka, po zdravljenju ali odstranitvi tonzil, po zdravljenju oziroma odstranitvi karioznega zobovja, po ureditvi otrokove prebave je neprijeten zadah izginil. Pri šolskih otrocih so za slab zadah iz ust najpogosteje krivi: kronično vnetje tonzil. zanemarjeno in kariozno zobovje, kronično gnojno vnetje obnosnih votlin (sinusov) pa tudi zanemarjena nega zobovja in ust (v puberteti imajo prizadeti »mnogo težav« s sabo -»pozabijo« ali pa iz trme želijo biti »nekoliko neurejeni«). Vsi smo pač šli skozi težave zorenja telesa in duševnosti. Uporništvo je lahko posledica hormonskih težav. Pri odraslih osebah srednje življenjske dobe se lahko najde mnogo vzrokov za neprijeten zadah iz ust -predaleč bi me odvedlo naštevanje vseh opozoril bom le na najpogostejše: zanemarjeno in gnilo zobovje ter pomanjkljiva nega ust, kronično vnetje dlesni, polip v nosni votlini, kronično gnojenje obnosnih votlin, kronični žrelni katar (največkrat pri kadilcih in alkoholikih), tumorji v Cehe sadja in zelenjave SO nejšimi boki, če bodo čez nje oblekle jakno. Materiali, iz katerih bodo hlače ukrojene, so lahko bolj togi, kot npr. lan, bombaž, gabarden. Radgona Ljutomer M.Sobota jabolka 200 140 118 pomaranče 240 220 185 banane 190 199 184 hruške 350 280 250 grozdje 600 600 550 limone 299 240 200 paradižnik 399 400 400 paprika 600 580 530 kislo zelje 190 160 krompir 60 50 33 krompir, mladi 200 200 140 solata 300 300 300 korenje 200 240 180 por 350 300 250 čebula 100 100 85 fižol v zrnju 300 300 321 jajca 20 19 21 zeleno zelje 100 109 184 česen 499 550 530 cvetača 300 250 300 kumare 399 390 400 kivi 340 360 nosni ali ustni votlini, kronični bronhialni katar (kadilci, alkoholiki), divertikli (žepki) v požiralniku, ker zastaja pogoltnjena hrana v njih in se razkraja, kronično vnetje želodčne sluznice, tumorji prebavil ter nekatera presnovna obolenja v težjem stanju: sladkorno obolenje, težja jetrna in ledvična obolenja. Za omenjena obolenja je potrebno poiskati strokovno pomoč pri ustreznem zdravniku. Uspešno zdravljenje osnovne bolezni bo če-sto odpravilo tudi slab zadah iz ust. Pri starostnikih so pogosto vzrok za slab zadah iz ust zanemarjeni in gnili zobje, slabo vzdrževani zobni mostički ali pomanjkljivo čiščene zobne proteze. Lahko se seveda pojavi tudi ena od že prej omenjenih težav. Pri starejših ljudeh sem mnogokrat opazoval nekakšno ležernost ali celo malomarnost do osebne higiene. Znano je, da pri starejših ljudeh sčasoma popuščajo (pri nekaterih prej, pri drugih pozneje) duševne pobude, telesne aktivnosti, včasih pa jih ovira v gibljivosti obolenje mišic, sklepov ali hrbtenice. Še večji problem nastane pri bolnikih, ki so vezani na posteljo ali voziček, pri teh mnogokrat ni primerna higiena telesa, še manj ustne votline. Pri delu v Afriki sem sodeloval s kolegi iz Indije, Egipta, Pakistana iz Libije; nemalo meje čudilo spoznanje, da jih je imela pretežna večina neprijeten zadah iz ust - kljub bleščeče belemu zobovju. Tudi duh njihovega telesa (kože) je drugačen kot pri belcih. Nikoli se nismo pogovarjali o tej temi in večkrat sem premišljeval, kako nas belce občutijo ljudje druge barve kože. Opazil pa sem, da so mnogi med kolegi stalno žvečili neko semenje. Eden od kolegov, s katerim sva si bila precej blizu in se veliko pogovarjala o različnih odnosih med ljudmi, mi je izdal, da je v Orientu razširjen običaj žvečenja semen koprca, janeža in komo-rača. Dejal mi je, da žvečenje spremeni okus v ustih in izboljša zadah iz ust. Ni pa bil pripravljen širšega pogovora o tej temi. No, če je vprašanje neprijetnega zadaha iz ust problem pomanjkljive nege ust in zobovja, se temu lahko pomaga, saj najdemo na trgu nepregledno število ustnih vodic, zobnih past, zobnih krtačk in drugih priprav (tudi električnih) za ta namen. V novejšem času so na trgu tudi bonboni in žvečilni gumiji (z dodatki mentola, evkaliptusovega olja in še drugih dodatkov), ki obljubljajo »svež zadah« 24 ur dnevno ... Potrebno se bo nekoliko bolj potruditi za telesno in duševno dobro počutje - in uspeh ne bo izostal. Tudi to bo zahtevalo nekoliko odločnosti, napora in dobre volje. Primorci imajo zelo zanimiv pregovor: »Brez muje se niti čevelj ne obuje«. Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 32 vozil, prodali pa so tri. Cene avtomobilov: Znamka Letnik Prev, km Cena Renault 5 Campus 1993 32.000 9.700 DEM Opel Omega Caravan 1987 130.00 10.500 DEM Hunday Poni 1,5 1991 67.000 9.600 DEM Ford Fiesta 1989 86.000 9.200 DEM Golf 1,3 JX 1990 74.000 11.500 DEM Opel Kadett 1,7D 1991 59.000 14.500 DEM Lada Samara 1,3 1990 61.000 5.300 DEM Citroen ZX Reflex 1993 23.000 15.700 DEM Renault 5 Five 1994 22.000 11.000 DEM Jugo 45 Koral 1988 71.000 180.000 SIT Honda Civic 1,6 1991 36.000 12.500 DEM PC MURSKA SOBOTA Cvetkova 2. tel.: 31 760 TEDEN UGODNIH NAKUPOV V ZELENI TRGOVINI: SADIKE SADNEGA DREVJA, SEMENA IN UMETNA GNOJILA, PROGRAM GARDENA, BETONSKE SOHE IN POCINKANA ŽICA, ORODJA IN STROJI S KARTICO ZVESTOBE DO 5 % POPUSTA! tWMERKUR AVTOR ŠTEFAN HAJDINJAK GLAVNO MESTO ČEŠKE ŠPANSKO MOŠKO IME SLOVENSKA IGRALKA MHŽAN NOOCMETAŠ OLIMPIJE (ERMIN) EKSPONENT POTENCE (OCR. LOG.) PISATELDCA PEROCI AMERIŠKA ICSALKA BASZNGER ČLOVEK. KI PRIDE V TUJI KRAJ VRSTA TESTENIN ZLTHNA KOVINE Z ŽIVIM SRJ8BRCM PREGON PREBIVALCI ARAOONDE NATRD MESTOMA SIjOVENSKI OBAII VESTNIK BREZPBTNI USNJENI ČEVIJI FILM.RHŽISHS KUR08AVA SCHWARZB-NBGHR RAZLIČNA VOKALA SLOVENSKA OPERNA SOPRANISTKA (ONIMNA) TANTAL NEKDANH BSPT.PRED. HLIADKT NEKDANJA PAPEŽEVA KRONA NOOCMETAŠ GORICE (NENAD) SIVA.KRHKA KOVINA; OZNAKA Sb GRAFIČNO ZNAMENJE. ZATON NANDE VIDMAR IVAN MINATTI KLARA (PCMANJ.) EDVARD DEČKO MARIBORSKI NOGOMETAŠ KARIČ REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: KHORANA, LEVI-RAT. ALEMAN1, VENA, UL, IN, ATA, AASEN, TBILISI, ULTIMAT, RA, SALA, IGO, TOČ, SND. DMA. TEA, RAN. 24 vestnik, 16. maja elevizijski spored od 17. maja do 23. maja PETEK 17. MAJA TV SLOVENIJA 1 945 1000 1025 11.15 1300 1305 1450 1535 1815 1645 1730 1745 1830 1910 1930 2005 2040 2220 015 Učimo se ročnih ustvarjalnosti Denis Pokora, ameriška nanizanka Zlata šestdeseta slovenske popevke Biloxi blues, ameriški film Poročila Kolo sreče Terra X, nemška serija Naši baletni umetniki Kam vodijo naše stezice Letališče Brnik: Sprejem, prenos Dnevnik Brdo pri Kranju: Srečanje s predsednikom republike, prenos Hugo Risanka Dnevnik Sorodne duše, angleška nanizanka Poglej in zadeni Dnevnik Praga, angleško-francoski film Poročila časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba - 9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 April, april, šov -21.15 Zgodbe z otoka Sylt - 22.15 Sedem dni - sedem glav - 23.05 Tropska vročica - 0.00 Dnevnik - 0.30 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Sedem dni - sedem glav -2.45 Dnevnik - 3.15 Sternov tv-magazin - 4.45 Eksplozivno nijski klic v sili - 13.05 Šport - 15.45 Pomorska raziskava DSV-ja - 16.30 Beverly Hills -17.15 Melrose Plače - 18.00 Nogomet -19.00 Šport - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Star Light, zabavna oddaja - 21.00 Popevka Evrovizije, prenos - 0.00 Bronx, kri-mninalka - 1.50 Kalifornijski klic vsili - 2.35 Melrose Plače - 3.20 Beverly Hills - 4.05 Cena ljubezni, film TV SLOVENIJA 2 11.10 1140 1210 1235 1325 1405 1505 1645 17.15 1740 1815 1900 1930 2105 2150 2340 005 Poslujemo - kako začeti V žarišču Znanost od blizu, kanadska serija Pisave Umetniški večer Dediščina šogunov, angleška serija Marta in jaz, koprodukcijski film Sorodne duše, angleška nanizanka Življenje v jezeru Tanganjika, japonska oddaja Veliki dosežki slovenske kirurgije Po Sloveniji Denis Pokora, ameriška nanizanka Ljubljanska stolnica: Večernice, prenos Forum Pesek časa, ameriška nadaljevanka, 2/4 Studio City Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Novice iz sveta razvedrila Zavrtimo stare kolute TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje, serija -9.35 Dopoldne, magazin, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Madžarska danes - 16.00 Poročila -16.05 Posel - 16.30 Top model, serija - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.25 Dallas, serija - 21.20 Apropo - 22.25 Irski služabnik, angleški film - 0.25 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 14.50 Štiri Lazzarinijeva dekleta, serija - 16.35 Ciklus Mahler - Bernstein -17.30 Regionalni program - 18.30 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Dvorec Frankenberg - 20.00 John Cassavetas, portret - 21.00 Dnevnik - 21.10 Policijska poročila - 21.15 Tip hop, kviz - 21.45 Kulturni pregled - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska -22.35 Športna stava - 22.50 Tema - 23.20 Tarnaš Oseh: Nove pesmi SOBOTA 18. MAJA TV SLOVENIJA 1 730 POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Ma-gnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 MASH, ponovitev - 13.00 Med prijatelji, ponovitev - 14.00 Lepljivi prsti, film -16.00 POP 30 - 16.30 Santa Barbara, nanizanka - 17.30 Srce na nitki, nanizanka -18.00 Brisco County, nanizanka - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Dosjeji X, nanizanka - 21.00 Highlander, nanizanka - 22.00 Odpadnik, nanizanka - 23.00 Osmi potnik, film - 1.30 24 ur - 2.00 POP 30, ponovitev 11.15 1130 1300 1305 1430 1830 1910 1930 20.10 2035 2100 TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Halo, Avstrija - 9.35 Sod-nijske zgodbe - 11.25 Laži imajo lepe noge, komedija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Tisoč rdečih cvetov, film - 14.35 Jaz imam samo tvojo ljubezen, film - 16.05 Ljudje za ljudi -16.30 Alpe-Donava-Jadran, magazin - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živali iščejo dom - 17.53 Verstva sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanja -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Hamlet, film - 22.30 Čas v sliki - 22.40 Othelo, komedija - 23.35 Čas v sliki - 23.40 Gospodarica iz Thornhilla, film - 2.15 Pogledi s strani - 2.20 Videonoč telji, oddaja o narodno-zabavni glasbi -13.00 Camel Trophy, ponovitev reportaže iz Bornea - 13.45 Val Thorens, ponovitev -14.00 Formula 1, prenos iz Monaca - 17.00 Na jug, ponovitev - 18.00 Louis in Clark: Nove supermanove dogodivščine, nanizanka - 19.00 Med prijatelji, nanizanka -19.30 24 ur - 20.00 Roxanne, film - 22.00 Urgenca, nanizanka - 23.00 Formula 1, posnetek iz Monaca - 1.00 Črni gad, nanizanka -1.30 24 ur, ponovitev TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 835 Risanka - 9.00 Verjetno so ponorel -9.25 Maribor: Slovesna maša papeža Janeza Pavla II. -1215DneMTk- 1235KmeSskaoddga- 134OMrhdo-bto- 14150petaBo<- 14.50Vechovnedejo- 17.05P> rodla-17.15 KeeptheChange, angleški film- 18.50Ri-sanka- 19.30&iank-20.10Biao!-22.15&iarik-2235Zakonski pristan, humoristična sega - 23.05 Holywo-odski moški, dokumentarna serija - 0.00 Poročila 1620 1700 17.10 1725 1800 1830 1905 1915 1930 2005 2035 2125 2305 020 Dober dan, Koroška Dnevnik Radovedni Taček: Ime Tv-oko, angleška serija ,a ka Simpsonovi, ameriška nan Lingo, tv-igrioa Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik „,niZanka Sostanovalke, angleška Tv-konferenca Slomšek - Slovenec za dokumentarna oddaja Dnevnik .čka nani- Severna obzorja, amerisK zanka Svet poroča Poročila TV SLOVENIJA 2 RTL 5.30 Otroški spored - 8.45 Morska deklica Ariela - 9.45 Disneyev Aladin - 10.15 Risanka 10.25 Naše katedrale - 10.35 Na krilih pravice - 11.00 Power Rangers -11.25 Nepremagljivi Ironman - 11.45 Karate Kid & Co., film - 12.15 Polna hiša - 12.45 Formula 1, priprava - 14.20 Pestunja - 14.45 Prijazna družina - 15.45 Party of five - 16.45 Berverly Hills - 17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19.10 Ob koncu tedna - 20.15 Vitezi sreče - 22.00 Kako, prosim? - 23.00 Sobotna noč - 0.00 Zunaj nadzora, film - 1.35 Melrose Plače - 2.20 Sobotna noč - 3.10 Beverly Hills -3.55 Polna hiša - 4.20 Karate Kid & Co. -4.45 Risanka TV HRVAŠKA 2 11.15 Koledar - 11.25 Briljanteen - 12.10 Vi-dikon - 12.55 Peta prestava - 13.25 Motociklizem za nagrado Hrvaške - 14.20 Formula 1 za VN Monaca - 16.30 Body fitness -16.50 Košarka NBA - 17.25 Tretji šport -18.05 Motociklizem - 18.40 Nogomet - 19.45 Noč gladiatorjev, reportaža - 20.15 Dan, ko so se vsi smejali, ameriški film - 22.15 Športna oddaja - 23.20 Koncert: Sandi 1035 11.10 1200 1400 1500 1545 1610 1700 TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Druga priložnost, ameriški film - 14.35 Veliko pristanišče, otroška serija - 15.05 Poročila -15.10 Izobraževalni program - 16.15 Za otroke - 16.45 Hrvaška danes - 17.45 Kristalni imperij, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Pol ure kulture - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zaploskajte, prosim, zabavnoglasbena oddaja -21.15 Festival tamburaških orkestrov - 22.45 Dnevnik - 23.05 S sliko na sliko - 23.35 Izgubljene civilizacije, dokumentarna serija -0.15 Poročila 005 200 Ljubljana Stožice: Slovesna maša, prenos Otroška oddaja Jata zmajev, japonski film Poročila Hugo Postojna: Srečanje z mladimi, prenos Hugo Risanka Dnevnik Shadipur, švedska dokumentarna oddaja Turistična oddaja Pesem Evrovizije '96, prenos iz Osla Tat otrok, koprodukcijski film Poročila TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 10.00 Sodnica, film -11.30 Narodna glasba - 12.00 Poročila - 12.05 Ponovitve - 14.15 Živali iščejo dom - 14.40 Odgovarjamo na telefone - 15.00 Na pomoč, otroci, Disneyevfilm - 16.35 Dan muzejev - 17.05 Lukasova dolga pot - 18.00 Za boljši jezik - 18.10 Millecentenarij - 18.15 Štorije - 18.30 Kolo sreče - 18.55 Pravljica -19.30 Dnevnik - 20.25 Gorile v megli, ameriški film - 22.35 Ekskluzivno - 23.00 Satelit -23.45 Pierova zgodba, film TV MADŽARSKA 2 7.00 Za kmetovalce - 7.30 Narodnostne oddaje, ob 8.45 v slovenščini - 10.05 Otroški program - 11.00 Poljudnoznanstveni film -11.50 Olimpijci - 12.00 Poje Ferenc Bereš -12.30 Križeva pot - 13.05 Avtomagazin -13.30 Carstvo ruskega medveda - 14.20 Živo morje - 14.55 Stiki brez meja - 15.20 Trend - 15.45 Madžari za Novi svet - 16.30 Horizont - 17.00 Športni program - 19.05 Fami-lija, zabavni program - 20.05 Telebingo -21.00 Popevka Evrovizije - 0.30 Pregled tiska - 0.35 Gesta Madžarov TV SLOVENIJA 2 905 935 1025 1055 1225 1315 1430 1455 17.15 1730 1830 1930 TV HRVAŠKA 2 17.05 Koledar - 17.15 Turbo Limach Show -18.30 Govorimo o zdravju - 19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.15 Glasbena oddaja -20.45 Film - 22.25 Latinica: Reklame - 23.40 Film 030 Radovedni Taček: Pero Kljukčeve dogodivščine Pod klobukom Zgodbe iz školjke Poglej in zadeni Tednik Sobna postrežba, ameriški film (čb) Znanost od blizu, kanadska serija EP v gimnastiki, mnogoboj Dnevnik Šport Karaoke Na vrtu Škrlatna barva, ameriški film Sobotna noč Kolesarska dirka po Italiji NEDELJA 19. MAJA TV SLOVENIJA 1 aio 835 920 1230 1300 1305 1335 1450 1620 TV AVSTRIJA 1 6.00 Naravnost skozi galaksijo - 6.25 Otroški spored - 8.25 Ko so živali zapustile gozd -9.05 Disneyev festival - 10.00 Šport - 10.35 Medvedje so prosti, film - 12.15 Pustolovščine družine Robinskon, film - 13.55 Športno popoldne - 18.05 Gospod Bean -18.30 Srček - 19.00 Nor nate - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kaisermiihlen - blues, film -21.05 Pravi Dunajčan se ne da - 21.50 Čas v sliki - 22.00 K stvari - 23.15 Vizije - 23.20 Josef Meinrad - 0.15 Odsotnost, film - 2.00 Alien, srhljivka - 4.05 Roselyne in levi, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Po sledeh Noetove barke - 9.35 Čas za kulturo - 10.00 Katoliška maša, prenos - 11.45 Sadovi zemlje - 12.00 Iz parlamenta - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik - 13.30 Tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.30 Ibiza - 15.00 Njegov najboljši prijatelj, film -16.30 Svet divjine - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristjan in čas -18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes -19.30 Časvsliki - 19.54 Pogledi s strani -20.15 Brez spanca v Seattlu, film - 21.55 Šport - 22.00 Columbo, kriminalka - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Črnuh, film -1.10 Pogledi s strani - 1.20 čas za kulturo - 1.45 Videonoč 1800 1845 1915 2010 2040 2240 010 Turistična oddaja . .ipvarika," Christy, ameriška nadaljeva 21 Sobotna noč Studio City Športni pregled nallizai* Shenoan..«*** ška nadaljevanka, ii' PoSloveniji _ ddaja Sedma steza športna®^ Angleška glasbena le Osmi dan Desetka, ameriški tnm Brane Rončel izza odra Kolesarska dirka po TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 9.10 Alf - 9.35 Kdo je tukaj šef? - 10.00 Ekipa A -10.50 Babilon - 11.35 Caveman, film - 13.00 Otroški spored - 15.30 Mini Čas v sliki -15.40 Babilon- 16.25 Ekipa A- 17.10Kattsin pes - 17.35 Kdo je tukaj šef ? - 18.05 Polna hiša - 18.30 Alf - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Reševalna postaja - 21.15 Ordinacija Biilowbogen -22.05 Scarlet, ljubezenski film - 23.35 Čas v sliki - 0.00 Alien, srhljivka -1.50 Čas v sliki -2.15 Schiejok vsak dan -3.15 Dobrodošli v Avstriji - 5.10 Reševalna postaja POP TV 8.30 Brisco County, ponovitev - 9.30 Odpadnik, ponovitev - 10.30 Highlander, ponovitev - 11 .30 Dosjeji X, ponovitev - 12.30 ITC-magazin, ponovitev - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Kjer rastejo barve, dokumentarna oddaja o tulipanih - 14.30 Lepljivi prsti, ponovitev filma - 16.30 Obraz tedna, ponovitev - 17.00 Avtodrom, ponovitev - 17.30 Be-verly Hills, ponovitev - 18.30 Melrose Plače, ponovitev - 19.30 24 ur - 20.00 Na jug, nanizanka - 21.00 Carlitov zakon, film - 23.00 Barva noči, film - 1.00 24 ur, ponovitev 1730 1740 1800 1845 1910 1915 1930 2010 21.15 Jekleni jezdeci, avstralska nadaljevanka Živ žav Maribor Slivnica: Slovesna maša, prenos Ljudje in zemlja Poročila Hugo Karaoke Zlatarna, ameriški film Mariborska stolnica: Srečanje s svetom kulture in znanosti, prenos Dnevnik Po domače Letališče Maribor: Slovo, prenos Za tv-kamero Risanka Loto Dnevnik Nedeljskih 60 Pekovski mojstri, francoska nadaljevanka, 4/6 Dnevnik Prepovedano potovanje, nizozemski film Poročila RTL 5.35 Morska deklica Ariela - 6.00 Otroški spored - 8.20 Dobro jutro, nedelja - 9.30 Nedeljsko veselje, risanka - 9.40 Disneyev Aladin - 10.10 Na krilih pravičnosti - 10.35 V. R. Tropers - 11.00 Disneyewva reportaža -11.55 Morska deklica v New Yorku, film -13.35 Formula 1, priprava - 13.30 Formula I, tekmovanje - 17.15 Virus - 17.45 Živali iščejo dom - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili -20.15 Romanca v Seattlu, film - 22.15 Spie-glov tv-magazin - 23.00 Prime Time - 23.15 Leteče oko - 0.50 Hans Clarin predstavlja: Ljudje, po katerih je veliko povpraševanja - 1.30 Formula 1, tekmovanje - 3.40 llona Christen - 4.30 Hans Meiser TV MADŽARSKA 1 7.30 Otroški program - 9.00 Nedeljski magazin - 11.00 Glasbeni butik - 12.00 Poročila -12.05 Minute za srečo - 12.30 Pesem doni -13.00 Top model - 15.05 Znanstveni poročevalec - 15.35 Verski program - 16.00 Di-sheyjevi filmi - 17.05 Manever, vojaški magazin - 17.35 Napisne table - 18.00 Telešport - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.10 Grem po mojo mačko, italijanski film - 21.50 Deklamacija - 21.55 Stoletnica metroja - 22.35 Mojstrovine, skladbe Shcumanna in Brahmsa TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Noči na divjem Dunaju - 12.00 Časvsliki - 12.10 Reportaže - 13.00 Časvsliki - 13.10 Dežela in ljudje - 13.40 Umori so njen konjiček -14:25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.15 Dežela gora -22.05 Čas v sliki - 22.30 Modemi časi - 23.00 Medicinske sestre, film - 23.40 Železnica je spremenila svet - 0.25 Girtfriends, film - 1.50 Schiejok vsak dan - 1.55 Kalifornijski klan -2.40 Čas za kulturo - 3.15 Videonoč TV HRVAŠKA 1 8.35 Poročila - 8.40 Serijski film - 9.05 Otroci v Avstraliji - 9.35 Enkrat jutri, ameriški mladinski film - 11.15 Otroška serija - 12.00 Dnevnik - 12.20 Prizma - 13.20 Pogovor s teologom - 14.20 Briljanteen, oddaja za mlade - 15.10 Svetovni reporterji - 16.00 Poročila -16.05 Televizija o televiziji - 16.35 Sinovi neviht - 18.00 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.10 Maja Blagdan, glasbena oddaja - 20.55 Popevka Evrovizije ’96 - 0.00 Dnevnik - 0.20 Polnočna premiera TV HRVAŠKA 2 15.15 Koledar - 15.25 Beverly Hills, serija -16.15 Melrose Plače, serija - 17.00 Postojna: Srečanje mladih Slovenije s papežem -19.30 Dnevnik - 20.15 Hrvaški operni pevci -20.45 Vid ikon - 21.30 Hrvaške županije -22.00 Šport - 22.20 Od duha k duhu, dokumentarna serija - 22.45 TOP 20 TV SLOVENIJA 2 835 1010 1055 1210 1240 1255 1600 1900 1930 2005 2055 2155 2215 2305 2335 Angleška glasbena lestvica Videošpon V vrtincu Tok, tok, kontaktna oddaja Nedeljska reportaža Dlan v dlani EP v gimnastiki Atletski miting, posnetek iz Atlante Kolesarska dirka po Italiji Kajak - kanu Soča '96 National Geographic, ameriška serija Večerni gost Ob 150-letnici železnice na Slovenskem Majhne laži, švedska drama, 2/3 DP v nogometu, Rudar : Maribor, reportaža Športni pregled TV MADŽARSKA 2 7.35 Kje, kaj? - 8.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.30 Zgodovina književnosti - 9.00 Vesoljske igre - 9.30 Kviz -11.00 Ženski rokomet - 13.00 Tv-magister -13.50 Iščemo izginule odrasle - 14.20 Formula 1 iz Monaca - 16.40 Balaton - 17.10 Akcijska skupina Acapulco - 18.00 Turistični magazin - 18.30 Millecentenarij - 18.35 Tranzit - 19.00 Deli telesa - 19.30 Pravljica -19.45 Mojstrovine - 20.00 Koncert resne glasbe - 21.45 Telešport - 23.15 Pregled tiska - 23.20 Način življenja in infarkt PONEDELJEK 20. MAJA TV SLOVENIJA 1 1035 1100 1120 1150 RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Ham-mer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.30 Otroški spored - 10.55 Sobotna igra - 11.00 Disneyev festival -11.55 Harryin Hendersonovi - 12.15 Kalifor- POP TV 8.30 Spidi in Gogi, šov - 9.30 Morska deklica, otroška serija - 10.00 Peter Pan, risanka - 10.30 Edera, nanizanka - 11.30 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja - 12.00 Med prija- 1300 1305 1350 1405 1420 1435 1450 1520 Pravljice iz lutkarjevega vozička Mali ribiči Arabela se vrača, češka nadaljevanka Prepovedano potovanje, nizozemski film Poročila Novice iz sveta razvedrila Utrip Zrcalo tedna Za tv-kamero Forum Nedeljska reportaža Večerni gost: Evgen Car POP TV J.ved^ 9.00 Lois in Clark: Noveisup^ divscme, ponovitev - • m.* ponovitev - 11.00 Spidi in ®o9.|ate|ji, p®1’ POP-kviz, ponovitev - 12-30 * i4.0L. tev - 13.00 Urgenca, pono^v pOp 3U xanne, ponovitev filma - 1 ■ -J7.30N . 16.30 Santa Barbara, nanizanka Krila 0 rjetni vohuni, nanizanka - 1 • ?4ur-2Tu zanka - 19.00 POP-kviz - 9-30 2 00 ^A(j Kramer proti Kramerju, film 'na - 2^ nanizanka- 22.30 Športna scena .J Magnum, nanizanka - °-°pnp30, P°n0 serija - 1.00 24 ur - 1.30 Hur TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa ^05 |Z(M brojutro - 10.00 Poročila- i2.°®% valni program - 11.30 Modu 2.45 8'^ nik - 12.20 Ljubezen, serija-•1 ameriški film -14.15 Risank poroc zamisel, otroška serija - _ -f 6.1® ■imPe' 15.10 Izobraževalni program Kristali' fj-- 16.45 Hrvaška danes - rij, serija - 18.15 Kolo sreče ras kaz - 19.30 Dnevnik - 2U." kanlei ; 20.40 Zvezde nad .. ■ - 21 4O S & oddaja - 22.20 Dnevnik - z ■ Q sliko - 23.10 Film Luisa Mane* TV HRVAŠKA2 16.15 Koledar- 16.25 Športna Peyton, ameriška nadaljevanka1- • _ 19^^ (X-1330^,^9-3-2^ - 20.15MupfyB5 16.00 Schiejok vsak dan _ 17.05 Dobrodošli v Avstriji Q nes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Hribovski zdran Cannes 22.00 Čas v sliki - 22-^oda P^^ijsKiJ^ Vstop prost- 23.50 Vojvod Kalif0< 1.50 Pogledi s strani-^ ora' ' 2.40 K stvari - 3.55 uez kulturo - 5.20 Videonoč RTL 532 Dobro juto-5-35 Boga*1 7 Q0 - 6.35 Dobri časi, 7.35^^-8.05Spr«30^'5 njskiktan- 10.00Lepirib<^ - HOOVročana^^^d^ Opoldanski magazin-1 ^S^jer-njenkonjček- - laOOHar^-^^r^ laOODobervecer- -19.10 EkspteMTO-Cbekbrezsence,in-2 ■ StedgeHarnrer-1-303^5^^ 2.55 Dnevnik-3.20 tona On 5.05EksplceMio TV MADŽARS^^ni^ 5.40 Vaška TV - 6-0 ^2?. 16, maja 1996 25 Poldne vmt Ka 1 ?rniJske sanje - 9.35 Do--12 05 pnŠ filmi ’ 12-00 Poročila *ostnenS ' 1?’25 TelePakk ~ 14.10 Naro-1S-10 0d- Mia - 16oA J ^ejl za zdrav)e ’ 16'00 ško PodrvZ serija - 16.30 Angle-18on n 17’00 Vklopi ' 17'30 Poma- P°se|- {o ,?Jeri ~ 18-10 Begavčki - 18.15 Mik 20^z;?-55Zaotroke -19'30 21.10 Pannro '15 SkuP|na L'art pour l’art -23'08Matura'96 ‘-035Dn^T*' ' u u-ob Dnevnik ®®'18,00Fb.S^enta' 17-05G- profesor Specht, Mfec -1 rSrT" pro9ram -18.15 Znanstveni po-2lwDnartk’- 19-°° športni program - 2145k,2 '10Polcjskaporočiia- 21.15Tele-^odteka -^Pregled - 22.00 Objektiv - 22.35 ^M^u^2245 Va^° ' 2315 Torek 21 Maja MvtMJA! 1045 Pravljice ;g MS!ak“ 1300 1305 1630 1620 1700 17.10 1725 1735 1800 1830 1910 1930 2005 2040 2130 2230 2255 2310 OflO posnetek kon- Jata ^Odni otroški festival Poročila1SV’iaponski film Lingo MoSovi1^’’ ŠVedska drama' 2^3 Dnevni T„r. Ka odda a F ? S6riia nern®ka nanizanka R^ankaeOe BreeV-'k zankaZenSk ne 9re- angleška nani-Dosje Dn»ar°cka Poevnik Mm? b2rza z®nka °Pzoria, ameriška nani-Uročila i^®Janija 2 '120 oedma steza 'ISO >idan a 1205 pin°k,urn° 1335 4;adna Dunaju, Mri, od . . 'I25 ?Ot) kulturi 3Ja ° modi 'n vizuaini '525 kM ne ®re’ angleška nani- 'j-1O Jar,ka 3 °dzoria, ameriška nani-'8tJ0 ?r'ka1 2/4^'Ub| avstralska nadalje-te j® S'4T,e"5R“ MQar'šču o? PadaŠ3? Hamburgu, nem-kritike anka-8/14 ? “S*«- ^TV adirkapoltaliii 9CšaBam deš3O Ma16v -T2’ onn^tev ' 11 00 Ma’ kca, p ' 9 POP-kviz, ponovitev '13.00 Morska ^fe;i1ka ŠRnka - , 7°3P3° - 16-30 Santa /a^iž- J8-30 Krila ° Neverjetni vohuni, 2Š?1 aŠ24 u 'onanizanka - 19-00 "Š ^H0 2 ^slijo n 0 00 čbioago, nani-nanizanka - O.On^^Zrnij . Oa^30 Avtodrom, od-M^/jPinjaz m3.'00 Magnum, nani-TVu 1-30POp?An,Serija- 1-00 24ur, JhlKA* 30’ Ponovitev ‘°° ° or^i - a. 1S Do-k“bsnk' I2V 11 30 7 ' 10’05 lzobra-i/K 0 L-iuha 2a otroke - 12.00 Wr'«' serija - 12.45 15 kl f|lm - 14.35 Gu-^Šn'ašŠ09rarnS'°15ePoročila - 15.10 -17 £15 Za otroke - 19 ? 1®-157Kn^ Kristalni 'mPerij. SniSarn9'3° Dnevnih sreče - 18.50 ^^^a^^Hugo-19.30^ »V*. 'Miških ^MbeiovbavairPo. Vč^ort x 11 .os Ma 9'59 Polna hiša -L ofii * Qui9fey. »Hm -?' 1fin M 5'40 Babd POred - 15-30 SST4°SCnr.Pe^i'on ' 16-25 Ekipa r 1'20^ ' S > - 18 In4? Kd0 i* tukaj ' & Sport°S posean3n° Alf' 19 O9 Te-'2i' 2o-15 Hrv ' 19-30 čas v ^°rai- o 1 s A Za’ namzanka reti odvefn2a?v«-O.2O Vetnik?, srhljivka - elevizijski spored od 17. maja do 23. maja 2.05 Čas v sliki - 2.35 Schiejok vsak dan - 3.35 Dobrodošli v Avstriji - 5.30 Katts in pes TV AVSTRIJA 2 9.00 Časvsiki-9.05 Schtejckvsak dan- 1O.1.5Umoriso njen konjiček-11.05 Avstrija danes- 12.00 Časvsliki -12.10Tema-13.00 Časvsiki- 13.1OSpoma vprašanja - 13.40 Umori so njen konjiček -14.25 Kalifornijski klan -1510 Bogati h lepi -1600 Schiejok vsak dan -17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Akti X -skrivnostni primeri FBfa, nanizanka - 21.05 Reportaža -22.00 Časvsiki - 22.30 Na kraju dogodka - 23.00 Zgodbe, kijih poznamo - 23.55 Cestni razbojniki, dokumentarna reportaža -1.30 Pogledi s sireni - 1.35 Kalifornijski klan -2.20 Čas za kulturo - 3.05 Vdeonoč RTL 5.32 Dobro jutro - 5.35 Begali in lepi - 6.05 Sledge Ham-mer-6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih -7.35 Med nami - 8.05 Springfieldcvazgodta - 9.05 Kaifcr-njski klan-10.00 Bogafi in tepi-10.30 Moja mala Soledad -11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazri-12.30 Zlata dektela- 13.00Umoriso njen konjiček -14.00 Barbel Schafer-1500llona Christen -16.00 Hans Meiser- 17.OOTvegano-17.30 Med nami-18.OODober\ečer- 1830Zvezdnimagazl>- 18.45EJ^k> zivno- 19.40 Dobri časi, slabi časi-20.15 SK-Babies-21.15 V imenu zakona - 22.10 Quincy - 23.10 Miami Vice - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer -1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnarik -3.20 Ibna Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Lutka, serija - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25Telepakk - 15.00 Poročila - 15.10 Pop glasba- 15.20 Arboretumi - 15.30 Podjetništvo - 16.00 Poročila - 16.05 Sposojena zemlja - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 17.30 Don Ouijote - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Avtomobili - 19.30Dnevnik- 20.25 Kritična situacija, serija - 21.15 Tiskovna konferenca Gyule Horna - 22.00 Studio '96 - 22.50 Pusti otok, japonski film - 0.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 8.30 Zasedanje parlamenta - 16.30 Turistični magazin -16.55 Škof, sega -18.00 Regonahi program -19.05 Magnum, krimriaka - 20.00Kiteri pregled - 20.10 Govori se, debatni program - 21.00 Dnevnk-21.15Kviz-21.45 Kip mix - 22.00 Objektiv - 22.30 Pregled tiska - 22.40 Čar športa - 23.40 Matura'96 -1.10 Gesta Madžarov SREDA 22. MAJA TV SLOVENIJA 1 1040 1055 1120 1210 iaoo 1305 1335 1445 1500 1550 1620 17JO0 17.10 1800 1830 iaio 1930 2005 2035 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka Hov, angleška nanizanka Roka rocka National Geographic, ameriška serija Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Dosje Slovenski utrinki Ljudje in zemlja Dnevnik Male sive celice, kviz Fallerjevi, nemška nanizanka Kolo sreče Risanka Dnevnik Gospod Bean, angleška nanizanka Film tedna: Aya, avstralski film Dnevnik Severna obzorja, ameriška nanizanka 2345 Wimbledonski zastrupljevalec, angleška nadaljevanka, zadnji del 035 Poročila TV SLOVENIJA 2 1105 1135 1205 1255 1425 1555 1620 17.10 1800 1845 1915 2005 020 Bajke na Slovenskem V žarišču Oči kritike Umetniški večer Zlatarna, ameriški film , Gospod Bean, angleška nanizanka Severna obzorja, ameriška nanizanka Pesek časa, ameriška nadaljevanka, 2/4 Po Sloveniji Iz dteževnega tropskega gozda, ameriška serija V vrtincu V žarišču Finale pokala prvakov v nogometu, Juventus : Ajax, prenos Sakralni koncert APZ Toneta Tomšiča Koncert kvarteta Tartini Kolesarska dirka po Italiji POP TV 10.00 Santa Barbara, porote/ -11.00 Magrun, ponovitev -12.00 POPkič-1230MASH, porote/-13.00 Kihaj-moskupaj.ponote/-13.30 Z misijo na petek, porote/ -14.30 Chicago, ponovitev -15.30 Avtodrom, ponovitev -16.00 POP 30-16.30 Sanla Barbara, nanizanka-17.30 Neverjetni vohuni, nanizanka - 18.30 Krila, nanizanka -19,OOPOP-kviz- 19.3O24ir- 20.00 Morana, slovenski ftn - 2200MASH, reraarka - 2230Obrartedna - 2300 Magnum, nanizanka - 0.00 Tfc> in jaz, mri serija -1.00 24 ur, porote/ -1.30 POP 30, porote/ TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Ko odrastem, mladinska serija - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.45 Dva filma za groš, ameriški film - 14.35 Za otroke in mladino - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.15 Otroškiprogram - 16.45 Hrvaška danes -17.45 Šaljivi hišni video, serija - 18.15 Kolo sreče - 18.50 Obnova Hrvaške - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Kultura -21.45 Glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik -22.35 S sliko na sliko - 23.05 Z namenom in razlogom - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.50 Koledar- 15.00 Hrvaški operni pevci-15.30 Potujoče gledališče, ameriški film - 17.15 Serijski film -1800ArktTa-Antarktka, dokumentarna serija -18.30 Zgodbe o orglah, izobražaalna oddaja- 19.OOHugo- 19.30 Dnevnk- 20.15 Juventus :Ajax, nogomet- 22.20Waker, serija - 23.10 Glasbena oddaja TV AVSTRIJA 1 6.00 Roseanne - 6.25 Otroški spored - 9.05 Alf - 930 Kdo jetd ____, začetnike bo & potekal od 20.5.1996 Z do 24.5.1996 ob 16.00. 4 POKLIČITE ZA PRIJAVE. I Prejemanje pokojnine uredimo preprosto in hitro* ■ Spoštovani upokojenci, po sklepu Skupnosti pokojninske^ in invalidskega zavarovanja p”’4' imate do 31. maja čas za uredite* brezgotovinskega prejemanja pokojnin^* Pokličite UBK banko, tel. 069 /32 8 Svetovali Vam bomo za Vas najprimernejšo možnos |||H z i UBK BANKA d.d., PE Murska Sobota, Slomškova 25 TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE 'MURSKA SOBOTA d.d. 69000 Murska Sobota. Bakovska 29/a Telefon: (069) 21-884, 21-459, 22-901 Fax: (069) 31-352. 22-807 Trgovina, tel.: (069) 22-807 nar, Direktor družbe »LINIJA« - trgovsko in b s Murska Sobota, d. d., Murska Sobota, Bakovs na osnovi 21. člena statuta 2. redno skupščino delniške družbe »LINIJA«* } ki bo 20. junija 1996 ob 17.00 v veliki dv doma, Cankarjeva ul. 75, Murska Sobota. DNEVNI RED: . j 1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčn°s_^a]Cev 8 $ 2. Izvolitev predsednika skupščine in dveh Pre laip^ Predlog sklepa: Jsedn^3 * Sprejme se predlagani sklep o izvolitvi pre in dveh preštevalcev glasov. 3. Poslovno poročilo direktorja 4. Poročilo finančnega revizorja - |u Za ^°e 5. Mnenje nadzornega sveta k letnemu P01?^ jn del*tv 6. Sprejem letnega poročila družbe za leto 1" <99^ Predlog sklepa: 0 leto Sprejme se letno poročilo družbe za posi litev dobička iz leta 1995 v predlagani vsebin ■ 7. Imenovanje finančnega revizorja . |jh Predlog sklepa: .. račun°v° Imenuje se predlagani revizor za revizij0 zov za leto 1996. tisi' 8. Vprašanja delničarjev. glasuj^’0 'žt>e119 Skupščine se lahko udeležijo in na nJ- sa(ježu “r ničarji družbe, ki so se osebno prijavili na sneje tri dni pred skupščino družbe. 7542 el: 57 '71 in 57 330. 1989’ registriran J?88, Prodam'tVc0311'1 4’ 'etnik sK0b0 F4VrJe ” 51 276' m7549 letnik >993. Pro' °PEl0Lpo 16-uri-"17551 ?87.ABsl KARAVAN, letnik radio, DM?°n?kno’vlečna klju- 22251 aliB'-Znosilo »»0&12 prekucnik, gene-prodam. Tel . 70 ^■'^trirarin 4° Comfort' 'etnik PtM ^Pih kilam d° februarja. malo >De!F ».drugi lastnik, S7^]R?lr pro- 2' m7578 Proda ^7 jn .. km. registriran do 2400? 6''etnik 1977. prevoženih ^rvf^trira,,^ 8,3 GTi, letnik OpčMedani Pn«1Ilarca '997, rdeče QTtl"° d0 2j9° l’letnikl989,re- 1984 ?’?KNAULT 4 W 4/97 dobro Prodani Tei173?1® vh°dna rja-eL: W 407.m7612 NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super bra-un (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih de-' set jarčic 10 % popusta ali eno jarčico zastonj. Prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Ti-bija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen Beznovci, tel.: 49 025 in bistro Huber Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE pasme HISEX lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c pri mostu, tel.: 46 505. Za vsakih deset ena zastonj. m6005 KRAVI, dve. breji, ena pet mesecev, druga osem mesecev, prodam. Mot-varjevci 21,Prosenjakovci. m7495 KRAVO, brejo osem mesecev, prodam. tel.: 71 059 ali Zadružna 21, Črenšovci. m7501 PUJSKE, nad 25 kg, prodam. Šebja-nič, Vaneča 14, tel.: 45 428. m7533 PUJSKE prodam. Tišina 57. m7545 NESNICE, mlade jarčice, rjave, cepljene, novi hisex, stare 13 tednov, prodam po 400 sit/kg, dostava na dom. Tel.: 062 792 357., m7548 PUJSKE prodam. Tel.: 24 975, Rakičan, Prešernova 18. m7558 PERZIJSKE MUCE prodajo. Tel.: 23 842. m7559 DVE KRAVI, ena mlada, stara 3 leta, s teletom, druga stara 8 let, breja 7 mesecev, prodam. Štefan Cigut, Nemčavci 35a, p. M. Sobota. m7574 DVE KRAVI, visoko breji z drugim teletom, po izbiri, prodam. Lucova 18, p. Petrovci. m7580 BREJO KRAVO in brejo telico prodam. Trimlini 58. m7592 MALE PUJSKE in traktor IMT 549 prodam. Marjan Martinec. Rakičan, Zvezna 23, M. Sobota. m7595 DVE LETI starega kozla in kozo, bele pasme, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gorica 32, tel.: 45 263. m7596 VEČJI POSLOVNI PROSTOR, stanovanjsko hišo, primerno za vsakršno obrt v 3. gradbeni fazi pri M. Soboti, prodam. Tel.: 27 942. m7573 MLAD VINOGRAD v Lendavskih Goricah prodam. Tel.: 70 833. m7526 STANOVANJSKO HIŠO z možnostjo poslovnega prostora (stanovanjski del 190 m2 in poslovni prostor 40 m2) v Bakovcih prodam. Tel.: 43 273. m7531 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 32 581. m7535 STAREJŠO HIŠO v Gradišču, na 16-arski parceli, prodam. Tel.: 31 749. POSLOVNI PROSTOR v centru G. Radgone, 80 m2, prodam. Tel.: 31 749. m7561 STARO HIŠO oz. gradbeno parcelo, 8 arov, v Dobrovniku, ugodno prodam. Tel.: 79 170. m7564 STANOVANJE v M. Soboti prodam ali dam v najem. Franc Debelak, Severjeva 1, M. Sobota. m7575 DVOSOBNO STANOVANJE, novejše, v središču mesta, z lepim razgledom, okrog 57 m2, prodam. Tel.: 31 594, dopoldan, in 27 215, zvečer. m7576 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti, pritličje, prodam. Tel.: 21 545. m7585 KMETIJO, velikost 3 ha, ob cesti Per-nica-Malečnik, 8 km iz Maribora, ugodno prodam za 70.000 DEM. Voda, elektrika, hišna številka. Tel.: 062 39 171 ali 723 232, zvečer, naslov v upravi lista. m7589 Zanimamo se za nakup dvoinpolsobnega stanovanja, do 70 m2, v M. Soboti. Ponudbe pošljite na naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ul. dr. Vrbnjaka 6. m7591 STANOVANJSKO HIŠO, takoj vseljivo, z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom in vrtom, okrog 40 arov, v Dobrovniku 221 (ob potoku), ugodno prodam. Tel.: 75 849 ali 75 852, po 17. uri. m76O3 TRISOBNO STANOVANJE v Gornji Radgoni prodam. Tel.: 62 274 ali 62 848. m76O5 pajke, traktorje prodam. Tel.: 57 450, po 18. uri. m7571 KOMBANJ EPPLE 211 prodam. Ko-lošvari - Gabor, Fokovci 85. m7587 ŠKROPILNICO, 340 1. delovne širine 8 m in tridelne lahke brane prodam. Markišavci 8. m7593 TRAKTOR ZETOR 69-11, letnik 1994, prodam. Tel.: 062 711 292, po 15. uri. m7594 TRAKTORSKO KOSILNICO DU-BRAVA prodam. Tel.: 51 167, Elemer Bernjak, Poznanovci 36, p. Mačkovci. m7601 TRAKTOR ZETOR 25-11 s prikolico prodam. Tel.: 45 385. m7610 BRANE, nove, 4-delne, IMT. mlin kla-divar z motorjem, plug Olt, 3-brazdni, 12-colni, vinogradniški plug, levi, 12-colni, prodam. Te!.. 062 721 473. NAKLADALKO (malo) NRP 16-6 SIP, staro 10 let, prodam. Mirko Sovič, Mota 18, Ljutomer. m7613 razno gašovci 38. m7567 DVE CENTRALNI PEČI prodamo. Tel.: 57 735, od 8. do 22. ure. m7569 JEDILNI KROMPIR DEZIRE prodam ali zamenjam za 80-kilogramsko svinjo. Tel.: 72 138. m757O KOMBINIRKO širine 41. večlistno krožno žago Torvege in formatno krožno žago Ruckle s cirkularjem prodam. Tel.: 46 318.m7572 VIDEOKASETE S SHODA PODPORNICE v Fokovcih - Selu lahko naročite pri Ernestu Škerlaku, Lucova 18, p. Petrovci za 2000 tolarjev + ptt stroški. m7581 STROJ za pletenje, znamke PASSAT, dvoredni, z dodatno opremo, os za motorno žago na pogon z jermenico in jermenico za traktor Stayer prodam. Ogled vsak dan po 17. uri, popoldan. ali v nedeljo ves dan. m7599 RDEČE DOMAČE VINO in jabolčnik prodam. Tel.: 68 262. m7604 RABLJENE ZIDAKE podarimo. Tel.: 45 127. m7609 RIJE s prakso v mednarodnem prometu. Tel.: 71 024. m7537 IŠČEM DELO PRIPRAVNICE v smeri kuharica-natakarica. Slavica Šebjanič, Peskovci 26, p. Šalovci. m7543 TRGOVCA tehniške stroke z delovnimi izkušnjami, vozniškim izpitom B-kategorije, iščem. Tel.: 72 329. m7555 IŠČEM delo za voznika C-kategorije. Tel.: 65 967 zvečer. m7563 Takoj zaposlimo, redno ali honorarno, dve prijetni dekleti za strežno. Ponujamo samsko sobo. Pokličite po telefonu 064 624 031, dopoldan. m7568 Ponujamo vam delo samostojne kozmetične svetovalke. Delo je na vašem domu in ni akviziterstvo. Število je omejeno. Informacije po tel.: 069 65 443, po 15. uri. m7588 storitve posesti kmetijska mehanizacija Preklicujem veljavnost spričevala o zaključnem izpitu Srednje tekstilne šole v Murski Soboti. Simona Copot, Srednja Bistrica 27, p. Črenšovci. m7511 DVE POSTELJI in dve mizi prodam. Tel.: 26 390. m7521 POHIŠTVO, domače izdelave, primerno predvsem za podstrešne sobe, prodam. Maligec, Vrtna 2, M. Sobota. m7523 Preklicujem veljavnost indeksa, izdanega na SCTPU - smer pedagoška, za leta 1982-1986. Romana Kozlar, Odranci 87, p. Črenšovci. m7532 BUKOVA DRVA in gozd prodam. Ba-lek, Peskovci 12. m7546 PRIKOLICO ZA AVTO, novo, nosilnosti 850 kg, prodam. Tel.: 21 467, po 18. uri. m7547 DVE KLETKI za 60 kokoši, skoraj novi, ugodno prodam. Tel.: 41 684 ali Bratonci 145 c. m7554 LUŠČENO KORUZO prodam. Tešanovci 9, tel.: 48 201. m7562 ODKUPUJEMO bučno seme. Tel.: 45 283 ali 45 298. m7566 Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 30533-4, izdane pri HKS Pa-nonka M. Sobota. Marjana Gider, Ro- delo ANSAMBEL RAVENCI išče pevko za narodno in zabavno glasbo. Tel.: 41 753. m7503 ZAPOSLIMO več KV-zidarjev, KV-te-sarjev in železokrivcev. Tel.: 0609 630 130. m7508 Vsi, ki bi radi dodatno delali in se izobraževali, pokličite po tel.: 24 775. m7520 ZAPOSLIJO VOZNIKA E-KATEGO- PODJETJA, OBRTNIKI VARNO IN HITRO NA POTI. PO-NUAMO PREVOZE S KOMBIJEM VW CARAVELO, prevoz potnikov in blaga doma in v tujino. Tel.: 0609 641 050. m7556 ARMSTRONG, spuščeni stropi, prodaja materiala, najugodnejša prodaja fluorescentnih svetil: Galat Maribor. 062 227 099. m6876 POLAGANJE. BRUŠENJE, LAKIRANJE parketov, motaža gips plošč, zgraditev podstrešij, predelnih sten, stropnih sistemov ... Franc Klement, Matjaševci 44, tel.: 55 015. m7493 FARIČ, turizem, gostinstvo, trgovina d. o. o., Slovenska 41, M. Sobota zaposli več natakarjev v gostinskem podjetju v M. Soboti. Prijave kandidatov s končano poklicno šolo za natakarje zbiramo po tel.: 37 030. Mercator-SVS, d.d. Ptuj O alpina ^©1 Uuto In zunanjo $• ^atov Diu. PARCELO v Dobrovniku, 9,48 ara, s hišo in 11.43 ara gozda prodam. Tel.: 31 200. m7496 HIŠO, zemljo in gozd na Goričkem ugodno prodam ali menjam za stanovanje v Murski Soboti. Tel.: 27 194. po 19. uri. m7512 ZAZIDALNO PARCELO, 13 arov, v Hercegorščaku pri Gornji Radgoni ugodno prodamo. Tel.: 0608 31 131. m7515 MANJŠE STANOVANJE v Murski Soboti najamem. Tel.: 26 416. m75!8 HIŠO, starejšo, z gospodarskim poslopjem in 29 ari zemlje v Radmo-žancih prodamo. Tel.: 062 772 365. m7522 PREŠO Vergler, za seno, nizkotlačno, prodam. Tel.: 71 461. m7534 PONUJAMO VAM kmetijske stroje, vse vrste, po zelo ugodni ceni. Tel.: 0609 642 194. m7540 TRAKTORSKO KABINO IMT 558, traktorsko rotacijsko kosilnico SIP 1650, obračalnik za seno Panonija, kombajn Zmaj 780 in seno v balah prodam. Zag, Kapca 52, tel.: 76 503. m755O TELICO, brejo 8 mesecev, izredno dobro mlekarico (črne pasme), in suhe deske, debeline od 2 do 3,5 cm, okrog 1,5 kubičnega metra, prodam. Tel.: 52 072 ali Markovci 72. m7552 RABLJENE KMETIJSKE STROJE, viskokotlačne balirke. obračalnike, ★ ★ ★ ■ ■ ■ GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. NOVO V BLAGOVNICI UNIVERZAL V PARTIZANSKI ULICI 22 V LENDAVI. Prodajalna z obutvijo priznanega slovenskega izdelovalca ALPINA Žiri. Izbirate lahko med žensko in moško modno obutvijo, športnimi ter planinskimi čevlji, rolerji... Do konca meseca ponujamo kupcem 10-odstotni otvoritveni popust. ln. mer d.o.o. žHSgpjo trgovino z avtomobili In deli__________________________________ 8' 69240 Ljutomer, AVTOSALON, Prešernova 7, 69240 Ljutomer Audi murski soboti PlRAMO NOV SALON ^EDl, d o. o., Murska Sobota Podjetje v ustanavljanju R sodelovanju mlade, dinamične in samostojne avtomobilov. Pogoji so srednješolska izobrazba tuJega jezika, izpit B-kategorije ter prijeten nastop. Osebni dohodek stimulativen 7 ste . se pridružite mlademu kolektivu, se z Oln> spričevalom, naslovom ter telefonsko številko oglasite na naslov d. o. o., Ul. bratov Pihler 8, 9240 LJUTOMER TROCAL FENSTER&TUREN PVC-okna in vrata, rolete, žaluzije za nove in stare gradnje. Izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ROLETARSTVO ARNUŠ, PTUJ, Povod-nova 3, tel.: 062 775 647. EXPORT■ IMPORT Finančni ingeniring TUDI Ml V POMURJU Oplemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32 848 RTC Trije kralji na Pohorju - prenovljen POČITNIŠKI DOM - FITNES, SAVNA - inf. in prodaja: agencija KLAS (tel. 069 22 606) agencija PUTRA (tel. 069 22 130) RTC TRIJE KRALJI (tel. 062 834 110) 10. maja so minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Koloman Pojbič Za njim žalujejo vsi njegovi ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica, prababica, praprababica, teta in tašča Anastazija Doma roj. Cigan iz Lendave Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali vence, šopke, sveče in za svete maše. Lepa hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke. Iskrena hvala osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni vestnik, 16. 30 Kje si, ljubi mož, oče, deda, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? Zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. V SPOMIN Miroslavu Ostercu 11.5.1993-11.5.1996 Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Ljubila si svoj dom, a tiho in brez slovesa odšla si v večni dom. Sedaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Prezgodaj nas je zapustila draga mama in stara mama Kristina Sečkar 1929-1996 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, darovali cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti v večnost. Zahvaljujemo se osebju v domu ostarelih ter župniku za lep poslovilni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Lendavske Gorice, 29. aprila 1996 Žalujoči: sinova Štefan in Jožek ter hčerka Terezija z družinami ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Terezija Mihalič iz Večeslavec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom . ki ste z nami žalovali in nam izr®1 sožalje, darovali vence in sveče ter jo pospremili na njem zadnji poti. Lepa hvala g. doktorju Neradu in medicinskemu osebju ZD Rogašovci ter osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice. Iskrena hvala g. župniku® pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in društvu upokojencev. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ~ Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na grobu tvojem roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. V SPOMIN 15. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Jožef Kelenc iz Dol. Bistrice Tiho in žalostno je ob tvojem grobu. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji najdražji V SPOMIN Majsko jutro ti je zaprlo oči, ni se menilo za naše vztrajne klice, da bi te zbudilo, in gosta tančica se je potegnila čez budno nebo in tvoje utrujeno oko, naš Štefan Maučec iz Gančanov: v nemi žalosti smo ostali brez tebe, tvoje dobrote in ljubezni. Vsi tvoji tebi dragi, ki si nas ljubil in imel rad ZAHVALA l Usoda nam je vzela to, kar s®0 imeli v življenju najrajši, našo I ljubo ženo, mamo, taščo, staro I mamo, prababico, sestro I in teto Jolanko Čas^ iz Šalovec I Od nje smo se poslovili v njenem 77. letu. Iskren0 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki sojo posprem1 njenemu zadnjemu počitku. Hvala za darovane vence, sveče, za svete mas®’ dobrodelne namene in za izrečeno sožalje. hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za ° P žalostinke, dr. Marjanu Kiršnerju, vnukinjim® sodelavcem in pogrebništvu Banfi- Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Minili sta dve leti žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, brat, dedi in pradedi Aleksander Frumen iz M. Sobote Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, nosite cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi najdražji Ni bč^ed več tvojih, ni stiska tvojih rok, ostal Je nate le spomin in srce polno bolečin. N SPOMIN 8. maja mineva leto žalosti in bolečin od smrti dragega Štefana Graha iz Kančevec Spominjamo se te polni lepih spominov in dobrote nate, naš dragi mož, očka, dedi, sin in brat. Spominjamo se tvojih pridnih rok in plemenitega srca. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu. Žalujoči vsi tvoji Dan, ki zarezal nam je bolečino, dan, ki naredil je praznino... N SPOMIN 12. maja minevajo tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi Maks Štelcl iz Radenec Za vsak obisk pri grobu, darovano cvetje in prižgane sveče - hvala. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja, ni ne dneva ne noči, povsod si v srcu z nami ti. URN MA V 38. letu nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in vnuk Janez Groza s Kukeča 39 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala kolektivu Pletilstva Prosenjakovci, posebno obrata Križevci v Prekmurju, g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem žalostink, osebju internega oddelka bolnice v Rakičanu, govorniku g. Oriju in Pogrebništvu Banfi ter godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, oče, stara mama, brat Jože z Ženo Eriko ter nečaka Anita in Jože Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, vse do zadnjega si upal in se bal, da bolezen s trdno voljo boš ugnal. Pa pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči. ZAHVALA V 53. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, stric in svak Lovrenc Lihtenvalner iz Moravskih Toplic Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, družini Štefana Bencaka za nesebično pomoč med boleznijo, sodelavcem Zdravilišča Moravske Toplice, dr. Šiški za lajšanje bolečin ter učencem in učiteljem Osnovne šole Bogojina. Žalujoči vsi njegovi Ne morem iz zemlje kot drob ~^abiseg^ med nami je krsta bela, g nami, tišina prsti. .. Starši, sestre, prijateljih J’., lučka spomina naj vednofjnji cvetje belo naj dom moj I krasi „med'/l"tl in moj nasmeh naj vedn živi. V SPOMIN 0 datum ki!ŽJ Čeprav še ne dojemamo resnice, pa vseenC' zapustl da bo 18. maja eno leto, odkar nas je tragm naša draga hčerka in sestra Monika Zadravec iz Odranec Hvala vsem, kiji prižigate pokJonite cvetač epo mislijo postojite pri njenem grobu, Nikoli potolaženi: mama, oče, sestra Irena Z dr^^ sestra Lidija Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trg ’ solza lije iz oči. Dom je prazen in Oto ' ker te več med nam1 ZAHVALA V 76. letu nasj®^-e j0 bi* zapustil dragi mo Jože Čahuk iz Križevec v Prekmurju m Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodniku^. s°1,3 ‘ sosedom, posebno družini Kornhausle . najtežjih m na ^i trenutkih priskočili na pomoč, ga posp 1 zadnji poti ter darovali vence in šopke sožalje. nogre*’0' in Hvala duhovniku gospodu Balažiču za P gajice pevcem za odpete žalostinke, domač’ gfeba-Pogrebništvu Banfi za Vsem še enkrat iskrena hv jo. Žalujoči: žena Etelka, sin Jože, sestr' ^rod5^ z družinama iz Francije ter drug 16. maja 199R Že spet pomlad je tu, v naših srcih še živiš. Večni dom naj rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo. V SPOMIN Danes minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Jože Vozlič iz Globoke Hvala vsem v ’ K1 se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 42. letu nas je zapustil dragi mož in oče Sčerbič Z bolečin 'z Voljne Bistrice s°Sedom D° V StCU se zahvaljujemo vsem sorodnikom, Negovi zad'Jate'jem ’n znancem, ki so ga pospremili na p0slali Pisna njt.pot’’ darovali vence, cvetje, sveče in nam Boln^°Za^a’ ^vala zdravniškemu osebju Internega Dijana 1Ce v ^kičanu in osebju Hematološke klinike ’ gospodu kaplanu za pogrebni obred, Karitas, Zaganljiv0 1 Pevcem’ govorniku Romanu °sPovne s ?V°’ 8as‘icem vseh treh Bistric in učencem 0 e in SSTŠ 2K M. Sobota ter sodelavkam - Plan‘ke Z oddelka 12'237- zena Ana ter sinova Leon in Vladimir Odkar te ni naš dom je prazen od tvojega petja ostala je tišina v naših srcih neizmerna bolečina ZAHVALA V komaj 66. letu nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra Matilda Sraka iz Lipovec št PrijatT' Se za^vaUuJemo vsem sorodnikom, Ve P°sPremTm 'n znancem’ k’ sojo v tako velikem Soj.,?Ce. cvetje 11 ?a njen* Preran> zadnji poti, darovali ^2iaie ^ebn’ 'n za svete maše ter nam izrekli Pošlo Zahvala 8- župniku za pogrebni obred, g. ^Seh^6 Za|ostV' v 8ovor’ 8- Zrinskemu, njenim pevkam Mibna hvala 'nke’ m°škemu pevskemu zboru Lipovci, fa’ 426- brigade -Ženski plašči £ . , 8obOt„ \ *n Zavarovalnice Triglav, OE M. “joči: uto' VSem Še enkrat iskrena hvala! družinlr^’ s‘nov‘ Marjan, Stefan in Mirko z sestri in drugo sorodstvo Pomlad je na tvoj vrt prišla, sedla na rožna tla in jokala, ker te ni. Oh, kako je hiša prazna, odkar več tebe ni, Prej domača in prijazna, zdaj samotna tam stoji. je V S^PMIN 1 j ' , * ’ Q eno leto, odkar nas je za vjšdjncč 1 C >« : ^PUstSainaSa’ " j £ & »> s 5 HrHn n : ‘ U ' 1 • ! - Domja n - >zSodišinec ' f » J ehl,kiob. , hjete njen grob in seje Spominjate z ‘epo mislijo. e 31 Narava se prebudila je in spet pomlad je tu. Podoben bil tokrat jejtas, ko za vedno vzel si slovo. V SPOMIN 16. maja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi oče in stari oče Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne otre, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. Le komu naj svojo bol izlijem, le komu dušo naj odkrijem, le komu naslonim naj glavo in komu naj podam roko. Dezider Horvat iz Fokovec Hvala vsem, ki se ga spominjate in ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. V SPOMIN 23. maja bo minilo 12 let žalosti, tihe bolečine in praznine, odkar je prenehalo biti srce mojega dragega moža Njegovi najdražji Kje so tisti lepi časi,, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. ZAHVALA Tiho in mirno, kot je živela, nas je zapustila naša najdražja mama, babica in prababica Viktorija Dominko iz Lipe Od nje smo se poslovili 12. maja 1996 na pokopališču v Lipi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in druge prispevke. Posebna hvala g. kaplanu za opravljen obred ter pevcem in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi tvoji najdražji Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. ZAHVALA Tiho, mirno in brez slovesa nas je v 77. letu zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek JožefZavratnik iz Radoslavec 41 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam v teh težkih dneh stali ob strani. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, domačim in okoliškim gasilcem, Krajevni organizaciji Zveze borcev Bučkovci, godbeniku za odigrano Tišino, delavcem RUJP-a, Izpostava Ljutomer in Občine Ljutomer ter vsem govornikom za poslovilne besede. Vsem in vsakemu še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Rozika ter hčerki Jožica in Danica z družinama Zaspala naša mama si. Skrb, delo in trpljenje tvoje Je bilo življenje, bolečine si prestala, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti vrata tam gori v večnosti. ZAHVALA V 93. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Marija Kozar i. ■ •, ■ ? vs j: j > - 3 ; ■ j • % * $ • ? v r * 5 ;Ob boleči izgubi-.drage ma^ie«^ iskren^ ailtvaiji^emcH vserh sorodnikom, ^o^ešoija,ii'šo, nametali'pb strani, /Sovaščanom in zhaftoO, Id sieliiam izdeldi sožalje ter darovali vence, Šo^kej sveče in^aVsv. maše? Posebna hvala g. Camplinu za pogrebni »obred in besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči hčerki Marija in Ana z družinama Jožeta Contale s Krajne Žalujoča žena Viktorija Na grobu, kjer svečka zate gori in cvetje zate cveti, je bolečina, ki jo poznamo le mi. V SPOMIN 12. maja je minilo leto žalosti in bolečine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat Franc Grah iz Gorice Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsem iskrena hvala! Tvoji najdražji Onemelo tvoje je srce. — izginil mili tvoj pogled. Narava se prebuja. Polje, kdo bo tebe ljubil? Naj lepši poljski cvet ti naj scveti. Vetrič spomladanski gomilo ohladi, kjer ti mirno spiš. ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni je v 77. letu tiho odšla od nas naša draga mama, babica, prababica in sestra Apolonija Vigali iz Zvezne 10 v Bakovcih Z žalostjo in bolečino se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za besede slovesa. Iskrena hvala Domu starejših v Rakičanu in Pogrebništvu Lukač. Hvala sodelavcem mesnice Pertoci in 411. brigadi Mure. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni najdražji Potem sta skupaj sama in postajaš zrak in prst bilka in mesečina klic ptice Večen ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža in atija Srečka Kavčiča rojenega 11. 5.1957 iz Miklošičeve 4 v M. Soboti se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, sveče in sredstva za dobrodelne namene ter vsakršno drugo pomoč. Hvala za izrečena ustna in pisna^sožalja. Hvala g. Žižku in g. Viktorju. Kosu besede slovesa ter Pogreibništvu Vrbnjak za organizacijo pogreba^Liepa hvala Žayatovalnici Triglav, dj d„ ^E^ir^caSeb<^ LB Porhijrs|ki bartkird< 4- M. Sobota, Blažčviijn sošbl&^i $ i^ztedihifeild Oshoyhe!ŠGle ■ ■II MSrsjca^obdtamTtdtčpvim^rijafeijem, njihovim staršem ter vzgojit^ljiei in varuhinji' VVZ-ja Štefana Kovača iz M: Sobote. Hvala S(eč|£ovini sošolcem s Srednje ekonomske šole v M. Sobpti?nekdaty im sodelavcem nabave v Elradu in kolegom - zastopnikom Zavarovalnice Triglav. Zahvaljujemo se radgonskemu oktetu za odpeti pesmi in godbeniku za odigrano Tišino ter g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti - iskrena hvala! M. Sobota, 29. aprila 1996 Žalujoči: žena Marjana ter sinova Blaž in Luka ram ram ram rmniia*** VESTNIKOV VLAK 8. junija 1996 Prijave Naročniška služba Vestnika Ulica arhitekta Novaka 13 M. Sobota, od 6. maja, od 8.00 do 14.00. Barve in mehurčki Pozvačinski običaji in moda Blagovna znamka Radenska je na domačem in svetovnem trgu uveljavljena, mineralne vode pa cenjene kot dobre. Po dveletnih raziskavah so se odločili za bistveno spremembo celostne podobe proizvodov Radenske in načina njihovega promoviranja. Pred petimi leti so končali s spremembo celostne grafične podobe podjetja, ki so jo izdelali s pomočjo Studia za marketing; zaradi hitrih sprememb na trgu in vse večje konkurence pa so prisiljeni načrtno in natančno proučiti način pojavljanja v medijih in učinkovit nastop na trgu. Program celostne grafične podobe mineralnih vod in brezalkoholnih pijač Radenske je nastajal dve leti na osnovi raziskav sodelavcev Radenske in raziskovalne agencije; vodil ga je Ranko Novak iz Studia za marketing, na tiskovni konferenci v torek, 14. maja, pa ga je s pomočjo različnih propagandnih materialov predstavil direktor Centra za marketing Milan Hojnik. 15. maja se bo po vsej Sloveniji pričela usklajena akcija uveljavljanja nove celostne podobe blagovne znamke Radenske. Alojz Be-hek, generalni direktor, se zaveda, da se uveljavljene blagovne znamke le redko spreminjajo. Po dvajsetih letih so se vendarle odločili za spremembe v vizualni podobi ponudbe mineralnih vod: poudarjeno bo ime Radenska (najbolj so se namučili z izpopolnjevanjem čitljivosti napisa Radenska, ki izhaja še iz srede tridesetih let), tako da bo s tem, oblikovana krovna blagovna znam- ’ ka, različni vrelci in stopnja gazira-nosti - CO, pa bodo poudarjeni s pomočjo barv in mehurčkov na etiketi. Ni vsaka voda Voda, je enoten propagandni pristop za reklamiranje vseh vrst mineralnih vod Radenske: Kraljevi vrelec (zeleni), vrelec Miral (modri), vrelec Radin (turkizni), voda z okusom limone (rumeno) in voda z okusom poma- ranče (oranžna). Novo preobleko sta dobila tudi stil in šum, prvi kot najbolj priljubljena družinska pijača, drugi kot »asketska« in dietetična pijača. Brez sprememb je ostal le swing, ker ni razlogov zanje, so odgovorili na vprašanje novi- NAGRADNA IGRA ZA VSE BUCKE IN LUČKE Kolodvorska 10. Ljutomer iz desetih škatlic 'sira izrežite balon z napisom Bučko z Lučko ter pošljite izrezane balone do 10. junija na naš naslov: MLEKOPROMET Kolodvorska 10 9240 Ljutomer s pripisom: »Nagradna igra« Nagrade: gorsko kolo, rolerji, čelade ... MERKUR TunaDčno kmetijsko In trgovuko podjatjv«c-.o. MARKO SLAVIČ kuucarovci is, m ob9/s?w, »7-731 narjev vodilni radenskine uprave. S predstavljeno spremembo se bodo lažje uveljavili tudi na tujih trgih, kajti blagovna znamka Radenska je mnogo bolj znana in cenjena kot na primer le imeni Radin. Miral ali podobno. Vsi izdelki bodo pridobili nekakšno odličnost, saj bodo prišli iz t. i. Kraljestva mineralnih vrelcev. Prav zares je pokrajina na levem in desnem bregu Mure dobesedno posuta z velikim številom vrelcev. Zamenjava proizvodov s staro podobo z novimi se bo na slovenskem trgu začela že v teh dneh, v tujini pa bodo prešli na novo podobo blagovne znamke do konca tega leta - pridobivanje raznih soglasij in dovoljenj ministrstev za zdravstvo je namreč zelo zamudno. Radenska nameni letno 6 odstotkov celotnega prihodka za promocijo, od tega 40 odstotkov za medijsko propagando in 60 odstotkov za predstavitve, sejme in podobno. V prihodnje računajo na najmanj 5-odstotno povečanje prodaje. Med novosti, kijih napovedujejo v prihodnje, spadata lahki ledeni čas ter vrnitev »palčka« v promocijo Radenske. BERNARDA B. PEČEK Na Tekstilni enoti Srednje strojne in tekstilne šole M. Sobota je že ustaljena praksa, da vsako leto s svojim programom sodelujejo na vseslovenski modni reviji usnjarske in tekstilnih šol Slovenije (ta je bila letos 7. maja v Festivalni dvorani v Ljubljani, zanjo pa je modele oblikovala in v sodelovanju z učenkami in učenci pripravila akad. slik. Ditka Petkovič). Letos pa so se odzvali še povabilu na mednarodni modni festival v madažarskem mestu Szeke-sfehervar. Festival je od 3. do 5. maja potekal na tamkajšnji Srednji strokovni šoli Arpad pod nekam nam znanim, žal pa vsebinsko iztrošenim geslom »Prijateljstvo, humanost, ljubezen«, udeležilo pa se gaje 5 madžarskih šol, 3 slovenske, 2 avstrijski višji tekstilnotehniški šoli in 1 slovaška. V skladu z razpisnimi pogoji naj bi »ekipe« predstavile oblačila s folklornimi motivi, slavnostno večerno obleko in (domišljijsko) obleko 21. stoletja, žirija pa naj bi ocenjevala tako modele kakor tudi celotni nastop ekipe. Po predstavljenih programih sodeč, ki so potekali v treh delih (petek popoldne, sobota dopoldne, sobota popoldne), so posamezne šole to splošno navodilo različno razumele, prevladovali pa so »klasični« modni nastopi z glasbeno podprtim sprehajanjem po modni pisti. Ekipa SSTŠ (modele in njihovo dekoracijo je zasnovala učiteljica praktičnega pouka Marta Kreč, pri oblikovanju kocepta nastopa sta sodelovali režiserka Duša Škof in Gabrijela Gaal, nastopili pa so Sandra Dišič, Nuša Korošec, Svetlana Krstič, Ana Pertinač, Urška Selčan, Vlado Vlaškalič, Gorazd Žilavec) je pripravila gledališko-modni nastop v 6. prizorih, katerega rdeča nit je bil pozvačinski običaj, v prizorih pred- NAGRAJENI REŠEVALCI KRIŽANKE: 1. nagrada blago v vrednosti 30.000 SIT - DRAGO NEMEC, Krajna 43a, 9251 Tišina 2. nagrada blago v vrednosti 20.000 SIT - PAVLA DON-ŠA, Stara ul. 1,9000 Murska Sobota 3. nagrada blago v vrednosti 15.000 SIT - CVETKA ME-OLIC, Lendavska 17b, 9000 Murska Sobota 4. do 10. nagrada blago v vrednosti po 10.000 SIT - OLGA TOT, Grad 166, 9264 Grad; ELVIRA GONCZ, Gaberje 80, 9220 Lendava; MATEJAŽUNIČ, Jana Baukarta 17, 9240 Ljutomer; TANJA HORVAT, Vaneča 35 a, 9201 Puconci; BOJAN FARKAŠ, Trstenjakova 6, 9252 RADENCI; ANICA PRAVDIČ, Št. Kovača 1 7, 9000 Murska Sobota; SEBASTJAN LOVRENČEC, Bogojina 143, 9222 Bogojina. Potrdila o nagradah boste dobili po pošti. P lanica ,qCP N« stavljeni modeli so temeljili na lanu, modni dodatki pa na glini in slami. »Zgodba«; idiličnemu prizoru z dekleti ob vodi (lanene obleke, glinena posoda in okraski) sledi v drugem prizoru poskočni prihod vaških fantov (lanene hlače, dve bali slame), ta pa se nadaljuje v idilični prizor Te »zgodbe« in koncept3‘‘Z r Pa. ki sta bila »napovedana«' j Učnem uvodnem besediluvl pi ščini, madžarščini in nemšem1- . ten člani t. i. žirije dojeli, verjetno zaradi tel3- J njihove modne predstave in modeli vendarle nekoliko °d sodobnih trendov. Razu je »pozvačinsko zgodbo« Pr Publika in tisti, ki so sobosk Povabili, da s s oroS dvorjenja. Sledi prešerni ples poz-vačinov, ki naznanja svatbo, temu pa peti prizor, v katerem dekleta krasijo nevesto in druga drugo (lanene obleke, dekoracije iz slame). Zadnji prizor (vsesplošno rajanje in veselje) simbolizira poroko. Jeseni nastopi na moO'^ },„ Budimpešti. Povabilo Boljši način dokazuje, da l ekipo v Szekesfehervarjaifj samo »nastlana slama«, Prijeten vtis gledališko-^ mišljenega in živega Moja domača banka ^0« /O Pomurska banka / MursK0 od 00. ure dalje. j P' . " e|jaj° |9^ Menjalniški tečaj Pomurske banke 13. maja '^^^od l'*’1” . 5. 1996 od 14.30ure. Srednji tečaj Banke Slovenije Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 1.282,0177 Francija 100 2.667,8706 Nemčija 100 9.021,3054 Italija 100 8,8562 Švica 100 11.058,3162 ZDA 1 138,3507 Novo! Novo! Nakup T« 1.245j®!L- 2.5jM®- 8.760®— 8^ 10.640®— " 13 2.2® J No*0, Posebna ponudba depozit®* -prodaje deviz, vezave tolan® d®*’*’ klavzuloin možnostjo nakup L-InVZ*^' - Vezava tolarjev z valutno Kia - Rok vezave je eno leto. - Najmanjši znesek vezave je ' SIT (pribl. 50.000 DEM) kap - Po preteku vezave mogoč na njje-srednjem tečaju Banke Slo*