URN_NBN_SI_DOC-Q3M2MITI

V št. 1/2 leta 1965 objavlja Enzo B ottasso daljšo razpravo o problem ih katalogizacije korporativnih del, Luigi Balsam o pa sestavek o nalogah javnih knjižnic. Italijani delijo svoje knjiž­ nice na tri velike skupine. Državne knjižnice (biblioteche governative), h katerim prištevajo vse univerzitetne in pa nekatere centralne knjižnice (Rim, Firence), im ajo nalogo, da h ra­ nijo tisk, se znanstveno udejstvujejo in širijo znanstveno misel. V drugo skupino spadajo strokovne knjižnice (biblioteche speciali), ki delujejo zla­ sti pri raznih gospodarskih organizaci­ jah, v tretjo pa javne knjižnice (bi­ blioteche pubbliche). Te slednje im e­ nujejo tudi knjižnice krajevnih usta­ nov (biblioteche degli enti locali). Na­ loga javnih knjižnic ni toliko v tem , da hranijo tisk, am pak predvsem v tem , da ga širijo. Financirale naj bi jih občine, province in pokrajine. Ta vrsta knjižnic s svojo razvito mrežo podružničnih knjižnic naj bi bila »ti­ pična tvorba m oderne demokracije« (B alsam o), saj skrbi, da bi knjiga pro­ drla m ed najširše ljudske množice. »Medtem ko je v Italiji ta vrsta knjiž­ nic šele v začetni razvojni fazi, beleži v deželah z bogato dem okratično tra ­ dicijo velike uspehe in uživa velik ugled« (Balsam o). Naloge javnih knjiž­ nic so podobne nalogam naših ljud­ skih in deloma tudi študijskih knjiž­ nic. Skrb nad državnim i knjižnicam i naj bi im ela Direzione generale delle accademie e biblioteche, nad strokov­ nim i knjižnicam i Centro nazionale di documentazione scientifica del Con- siglio nazionale Ricerche in pa Comi- tato nazionale p er la Produttivitä, nad javnim i knjižnicam i pa Ente nazionale Biblioteche popolari e scolastiche v Rimu. Vse knjižnice v Italiji pa nad­ zoruje državna ustanova z im enom Soprintendenza bibliografica, ki velja za eno ali pa dve pokrajini skupaj. Za knjižnice skrbi seveda tudi Associazi- one Italiana Biblioteche (Združenje italijanskih knjižnic). Št. 3 prinaša razpravo A rthurja T. H am lina z naslovom »Italijanske uni­ verzitetne knjižnice, štu d ija o njihovi dejavnosti in zbirkah«. Hamlin, uni­ verzitetni profesor v Cincinnatiju (ZDA), je leta 1962 potoval po Italiji in proučeval zlasti problem e univerzi­ tetnih knjižnic. Ugotavlja, da so te knjižnice zelo slabo založene z biblio­ grafijo in pa leposlovnimi deli na­ Knjižnica — 11 161