Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 1 V petek (14/26°C), soboto (15/27°C) in nedeljo (15/25°C) bo pretežno oblačno. Možne nevihte. Četrtek, 12. julija 2018 številka 28 | leto 65 www.nascas.si naročnina 03 898 17 50 cena 1,90 € -VO iu-> ■in =o ■u-t ifo ;o Zadnja para iz štirke TAKO mislim V Termoelektrarni Šoštanj so v petek malo po 11. uri po 46 letih obratovanja zaustavili blok 4. To je skladno z načrti, saj je bil dotrajan, ekonomsko in ekološko pa ni več sprejemljiv. Ta blok z 275 MW moči je bil postavljen v prvi fazi gradnje TEŠ leta 1972. V svoji življenjski dobi je obratoval 294.854 ur in proizvedel 63.524.119 MWh. Za omenjeno proizvodnjo je porabil 59.594.927 ton premoga. V Evropi podobne bloke zapirajo pri okvirno 200.000 opravljenih obratovalnih urah, kar seveda pomeni, da so z njim dobro gospodarili in ga odlično vzdrževali. Moč Termoelektrarne Šoštanj (bloka 6 in obeh plinskih turbin) po zaustavitvi bloka 4 znaša 684 MW in proizvede povprečno tretjino električne energije v državi, v kriznih obdobjih pa pokriva prek polovice slovenske porabe. Povprečna letna proizvodnja TEŠ se giblje med 3.800 in 4.000 GWh električne energije in 350 GWh toplotne energije za daljinsko ogrevanje Šaleške doline. Se bo pa bloku 6 kmalu pridružil peti blok, ki ga trenutno revitalizirajo in ekološko dopolnjujejo. Na sliki: zadnja para iz bloka štiri (pajek v bližini pa nad njim že prede mrežo in je, kot pravijo, dober znak, zato upajmo, da napoveduje kolektivu Termoelektrarne, posredno pa tudi Premogovniku, prijazno prihodnost). Dragocena elektrika Mira Zakošek O tem, kako dragocena je elektrika v našem življenju, kako pomemben faktor našega dobrega počutje je, pravzaprav sploh ne razmišljamo. Saj nam je to preprosto dano in v Sloveniji tako zanesljivo, da se pravzaprav le malokdo spomni, kaj so pomenile redukcije, ki lahko povsem ohromijo mnogo naših vsakdanjih aktivnosti. Ker je tako zelo dragocena, je v povezavi z njo tudi polno špekulacij. Takšnih in drugačnih. V Sloveniji tudi takšnih, ki bi zanesljiv samooskrbni sistem, ki nam desetletja zagotavlja tako nemoteno oskrbo, znan pa je po tretjinah (obnovljivi viri, nukle-arka, termoenergija), enostavno uničili. Dejstvo je, da bi bilo najbolje, če bi večino elektrike dobili iz hidroelektrarn, a kaj, ko vode pogosto ni dovolj (ali pa je je preveč, zato tudi takrat ne morejo obratovati). Tudi vetrne elektrarne so odlične, ni kaj, a veter je muhast in enkrat piha, drugič ne... Elektrika pa je in je ni. Zelo podobno je s sončno energijo, pri kateri pa se vse bolj postavlja vprašanje, koliko je trenutno to sploh ekološki vir, saj predstavlja predelava sončnih celic, veliko onesnaževanje. Seveda, obstaja še atomska energija, a ob njej se odpira kopica drugačnih vprašanj. Narava je muhasta, in ko odpovedo prej omenjeni viri, pridejo na vrsto termoelektrarne, takšne, kot je šoštanjska, v kateri so vedno pripravljeni na vsa nihanja v potrebah po električni energiji. Ko nastopijo te potrebe, običajno tudi cena elektrike na evropskem trgu zleti v nebo. Pa se o tem bolj malo govori in se to recimo delavcem termoelektrarne Šoštanj tudi nerado prizna, kvečjemu se jim nenehno ponavlja, da je proizvodnja termoenergije najdražja. V zadnjih letih se je veliko govorilo, kako v prihodnosti ne bomo potrebovali toliko elektrike, to so trdili tudi mnogi strokovnjaki in ekologi. Pa so ta »strokovna mnenja in analize« že danes brez vrednosti, saj že trenutno na slovenskem (pa tudi evropskem) trgu nimamo nobenih presežkov električne energije, obenem pa mirno načrtujemo, kako bomo že čez leta vozili pretežno električne avtomobile. O vsem tem sem veliko premišljala, ko sem bila prejšnji teden, tik preden so sklenili obratovanje četrtega bloka, med delavci v Termoelektrarni Šoštanj. Strokovnjaki, ki so povsem predani svojemu delu, pohvalo verjetno premalokrat slišijo. A so kljub temu pripravljeni na skoraj nečloveške napore, ko je treba ukrepati, ko se v sistemu kaj poruši. Tako, kot je prav, da razmišljamo in uvajamo ekološko manj sporna pridobivanja električne energije, tako je prav, da dobi termoenergija in delavci v njej v slovenskem elektroenergetskem sistemu ponovno veljavo, ki jim gre. Ti namreč za naše dobro delujejo danes in tu in jim niti ne dovolimo, da bi bili zanesenjaško zazrti v jutrišnji bolj ekološki dan. Pred dopustom pokličite na 041 686 1 77 ali pišite na roman.kavsak@agencija-as.si Tujina ■ mz www.as.si Šoštanj, 4. julija - Šoštanj je eno od desetih slovenskih mest, ki se lahko pohvalijo, da izven Ljubljane gostijo vseslovenski mednarodni festival uličnega gledališča Ano Desetnico, ki že vrsto let predstavlja sodobne ustvarjalne tokove na področju uličnega gledališča. Tokrat ste morda spet zamudili izjemen dogodek, ki je tiste, ki so bili tam, navdušil in jih navdal z novimi idejami in novo energijo, predvsem pa jih je sprostil in zabaval. Prihodnje leto pridejo spet. Več na strani 13. ■ mkp Gospodarstvo zahteva pravočasno izgradnjo ceste V Koroški in Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici so ogorčeni nad zadnjimi informacijami, da priprave na izgradnjo tretje razvojne osi od Šentruperta do Koroške ne potekajo po načrtih in da se gradnja spet odmika. Predsednika Andrej Gradišnik in dr. Blaž Nardin med drugim poudarjata: »Odlašanje te gradnje je nedopustno!« in pozivata odgovorne v državi, da ukrepajo in da se zavedajo pomena gospodarstva obeh regij za zavoj celotne Slovenije. Dodajata, da je zaradi sprememb pri uresničevanju projekta 3. razvojne osi, ki jih napoveduje DARS, gospodarstvo ogorčeno in zahteva spoštovanje danih zavez. a mz Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 12. julija 2018 (r. LOKALNE novice Razpis brez častnega občana Šoštanj, 2. julija - Komisija za priznanja Občine Šoštanj je objavila javni razpis za zbiranje predlogov za podelitev priznanj za leto 2018. Ob prazniku občine 30. septembru bodo podelili največ tri priznanja in tri plakete Občine Šoštanj. Priznanja ne bo mogoče podeliti, če od predhodne podelitve prejemniku ni preteklo najmanj pet let. Letos komisija tudi ni razpisala priznanja častni občan, tega bodo v Šoštanju po novem podeljevali vsake štiri leta. a mkp Polepšana Šaleška 19 Velenje je znano po svoji urejenosti, seveda pa je nekatere najstarejše stanovanjske bloke v mestu že načel zob časa in potrebni so obnove. Mnogi upravniki so se skupaj s stanovalci že odločili za prenovo, zdaj so se lotili tudi enega največjih objektov v središču mesta Šaleške 19. To je seveda pohvalno in zagotovo spodbudno tudi za tiste, ki se za to še niso odločili. ■ Mz Odpravljanje posledic vremenskih ujm Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki poskušajo, kar se da sproti reševati posledice vse pogostejših plazenj zemlje zaradi obilnih padavin. V letošnjem poletju nameravajo odpraviti posledice manjšega plazu v Malem Vrhu, ki ogroža del občinske javne ceste. Za umiritev nastalih razmer načrtujejo predvsem aktivnosti za preprečitev nadaljnjega plazenja zemlje na travniških površinah nad cesto. Za podporo nasipa ceste pa je predvidena izgradnja kamnitega zidu v dolžini 24 metrov. Vrednost del znaša 37 tisoč 500 evrov brez DDV-ja. ■ tp Prvi posredovalci danes na Velenjski plaži Velenje, 10. julija - Mestna občina Velenje bo danes, v četrtek, 12. julija, ob 17. uri na Velenjski plaži (pri čolnarni) predstavila projekt Prvi posredovalci in aplikacijo IHELP. Sistem so vzpostavili z namenom reševanja življenj v primeru, ko je oboleli precej oddaljen od ekipe nujne medicinske pomoči (NMP), ko je ekipa NMP že na terenu ter ko so prvi posredovalci bližje. V mestni občini Velenje imajo že 120 primerno usposobljenih prvih posredovalcev, ki so v pomoč ekipam nujne medicinske pomoči. V Mestni občini Velenje so se lani na pobudo Zdravstvenega doma Velenje odločili, da se lotijo projekta Prvi posredovalci. K sodelovanju so povabili vsa prostovoljna gasilska društva, ki delujejo v občini. Po njihovem pozitivnem odzivu lahko projekt Prvi posredovalci danes izvajajo na celotnem območju občine. a mz Projekt za brv v Rečici ob Paki Šmartno ob Paki - Brv čez reko Pako v Rečici ob Paki je grajena s stebrom sredi struge, ki ob večjem vodostaju predstavlja oviro pri pretoku reke. Ena od posledic tega je odnašanje brežin na na obeh straneh struge in s tem večanje poplavne nevarnosti. Zato so se na občinski upravi lotili rojektiranja nove brvi, ki bo izpolnjevala zahteve vseh pristojnih služb za vzdrževanje vodotokov. Po informacijah je v tem trenutku projekt še v fazi pridobivanja pozitivnega mnenja Direkcije za vode ter dogovora z državo o sofinanciranju. Na občinski upravi pričakujejo, da bodo pogovori uspešni in bodo lahko še letošnjo jesen začeli popolno rekonstrukcijo brvi, ki bo varnejša in širša ter tako primerna tudi za kolesarje. ■ tp Kaj zanima šoštanjske svetnike? Na zadnji seji pred poletnimi počitnicami so bili precej zvedavi Milena Krstič - Planine Šoštanj - Na zadnji seji sveta Občine Šoštanj pred poletnimi počitnicami, konec junija, so svetnice in svetniki postavljali tudi vprašanja in dajali pobude. Na nekatera so dobili odgovor takoj, že na seji, odgovore na druga bodo v upravi odgovorili pisno. Kaj jih je zanimalo? Občina naj 'pritisne' na lastnika Marija Vačovnik (Lista Viktorja Dreva) je postavila vprašanje povezano z Ravensko potjo na Forhtenek. Novi lastnik zemljišča naj bi že dve leti na območju, kjer poteka ta pot, blokiral pristop pohodnikom. »Pred dvema letoma je odtrgal tablo z napisom in osnovnimi podatki, ne skrbi za urejenost parcele - trava ni pokošena, ne dovoli postavitve table z žigom. Pot je bila markirana pred petnajstimi leti in vpisana kot planinska pot, pridobljena so bila vsa potrebna dovoljenja,« ugotavlja svetnica. Torej bi moral po zakonodaji lastnik dovoliti prehod. Krajevna skupnost se je z njim že dogovarjala, a učinka ni. Svetnica zdaj želi, da občina 'pritisne' na lastnika, mogoče bo učinkovalo? Nevaren odsek je nujno zavarovati Svetnik Boris Goličnik (Lista Borisa Golič-nika) je podal več vprašanj in pobud. »Nujno bi bilo postaviti varnostno ograjo ob lokalni cesti v Belih Vodah na cesti Homec-Požgane. Odsek ceste je nevaren, nezavarovan, pod cesto je strm travnik. Čudim se, zakaj je ni. »«^AS si lokalne <2> novice Cesta je precej prevozna, tudi zaradi dostopa do izhodiščnih poti na Smrekovec.« Motijo ga tudi (ne samo njega) visoka drevesa ob kolesarski stezi, ki vodi iz Šoštanja proti Velenju. »Treba bi jih bilo odstraniti in posaditi nova,« je prepričan. Tega se zavedajo tudi na Občini, je bilo pojasnjeno, vendar je (tudi) pri tem težava lastništvo. Pako očistiti in povečati pretočnost Opozoril je tudi na čiščenje brežin (naplavin) reke Pake, s čimer bi se povečala pretočnost, posledično pa zmanjšala poplavna ogroženost. »V teh dneh poteka skozi Velenje in proti Šoštanju čiščenje struge reke Pake, čisti jo koncesionar NIVO, d. d. Glede na to, da je tudi pri nas nujno potrebno, da se očisti struga skozi Šoštanj, predvsem mimo Tovarniške poti in naprej proti Penku, me zanima, če bodo koncesionarji dela nadaljevali tudi skozi Šoštanj in naprej, in kdaj,« je vprašal. Da je to že dogovorjeno, so pojasnili v upravi Občine, čiščenje naj bi se prejšnji teden že začelo. Urediti uvoz proti gasilskemu domu »Kljub temu da je v planu za prihodnje leto obnova cestišča in parkirišča pred gasilskim domom v Šoštanju, bi bilo nujno popraviti poškodovano cestišče na uvozu proti gasilskemu domu in železnici, hkrati pa obnoviti cestne oznake na tem uvozu - prehod za pešce, intervencijsko pot, oznake cestišča,« je prepričan Goličnik. Savinjsko-šaleška naveza Na Občini Šoštanj oboje, obnovo cestišča in parkirišča, celostno načrtujejo prihodnje leto. Izvajalec naj gradbene odpadke odpelje Peter Radoja (SDS) je opozoril na primer, ko je po končanih delih izvajalec gradbene odpadke pustil kar na mestu, kjer jih je povzročil: »V bližini trške poti v Lokovici je bil urejen plaz, kup asfalta je odložen na pot, tako da je prehod onemogočen. Tisti, ki je dela izvajal, mora gradbene odpadke pospraviti,« je prepričan. Dostop do Mornove zijalke je treba fizično preprečiti Radoja je tudi pozval, da se dostop do Mornove zijalke prepove in fizično prepreči. »Zaradi padajočih skal je izredno nevaren,« je povedal. »Na stopnicah, ki vodijo do votline, sta že dve skali veliki približno dva kubična metra. Amatersko pa se stene ne da več zaščititi,« je opozoril. Doslej so po svojih močeh in zmožnostih to urejala društva sama, zdaj to ni več možno, zato je predlagal zagotovitev proračunskih sredstev, ki bi omogočila strokovno uredite. Obiskovalcev, ki bi želeli do Mornove zijalke, pa je, kot je povedal, veliko. Za talne označbe v Topolšici bodo poskrbeli Žan Delopst (Mladi za Šoštanj) pa je opozoril na slabo vidne talne označbe na cesti skozi Topolšico, ponekod so taki tudi prehodi za pešce. Za to bodo poskrbeli v bližnji prihodnosti, so zagotovili na občini. a Ne vladi ne prireditvam »vremena« niso naklonjena Kocka bo padla - Veselo v Laškem -Kulturno-zabavna poletja - Celjski Park&Ride - Lepa zemlja Kdaj nam bo nova vlada končno zavladala?Kocka naj bi kmalu gotovo padla. Ali se bo ustavila na Janša, Šarec ali na »nove volitve«, bomo videli. Možno je eno od tega trojega. Je možnost še kakšna? Nekateri bi morda z grenkobo rekli, da je v (naši) politiki mogoče tudi nemogoče. Če bomo za parlamentarne volitve delali popravni izpit, se nam letos res obeta vesela jesen oziroma konec leta. V teh nepredvidljivih dneh se bo vendarle zgodilo nekaj predvidljivega. Čeprav ob lastniških menjavah nič povsem samoumevnega. Torej: danes se v Laškem začenja Pivo in cvetje, trajalo bo do nedelje. Tokrat bo to že 54. tovrstna prireditev, ki privablja obiskovalce iz vse države in tudi iz tujine. Samo ime prireditve že nekaj let ne pove vsega. Predvsem za mlade je namreč na prvem mestu glasba. Res raznovrstna: od popa, roka, elektronske glasbe do, seveda, narod-nozabavne. Prireditev se začenja danes s prikazom, kako so nekoč živeli Laščani. Predstavili bodo tudi letošnja mladoporočenca, ki se bosta po starih šegah in navadah poročila v soboto. To mesto piva bo tudi letos odeto v »oblačila« različnih rož in zelenja. Pivo in cvetje bodo tudi tokrat sklenili s parado. Malo bolj resno poletje pa so tudi letos začeli na gradu Podsreda. Tu namreč že poteka Glasbeno poletje, ki se ga razen slovenskih udeležujejo še gostje iz tujine. Tudi tokrat bodo pripravili vrsto glasbenih seminarjev in koncertov, in to predvsem klasične glasbe. Udeleženci bodo tudi letos svoje mojstrovine predstavili na koncertih tudi širši javnosti. V Rogaški Slatini pa se je že začel Anin festival. Vse do konca avgusta se bo na treh prireditvenih mestih - na Evropski ploščadi, na arkadi GHRogaška ter v Paviljonu Tempelj - zvrstilo veliko različnih glasbenih prireditev. Večer opernih arij bo neke vrste izjema, saj ne bo na prostem, ampak v Kristalni dvorani. No, zaradi slabega vremena so vendarle morali že uvodni koncert Janeza Bončina Ben-ča prestaviti z Evropske ploščadi v slatinski kulturni dom. V Žalcu pa se že pripravljajo na jesensko slovesnost, neke vrste »šest slovesnosti v eni«. Na slovesnosti ob 150-letnici II. slovenskega tabora, ki bo 6. septembra, se bodo namreč spomnili še štirih zaslužnih mož in ene žene. Nedavno je minilo 200 let od rojstva prve slovenske pesnice Fanny Hausmann, oktobra bo 180. obletnica rojstva znanega hmeljarja in pivovarja Simona Kukca, decembra prav tako 180. obletnica rojstva Janeza Hausenbichlerja, ki je bil soorganizator II. slovenskega tabora v Žalcu. Sicer pa je bil tudi kot pospeševalec hmeljarstva tudi pobudnik in ustanovitelj čitalnice, požarne brambe, denarnega zavoda, dejaven je bil še na drugih področjih. Spomnili se bodo tudi skladatelja Friderika Širce - Rista Savina. Decembra bo minilo 70 let od njegove smrti, na včerajšnji dan prihodnje leto bo minilo 160 let od njegovega rojstva. Na tej slovesnosti se bodo spomnili tudi 100. obletnice smrti Ivana Cankarja. V Celju se lotevajo novega zanimivega projekta. Čeprav bo blizu »fu-turističnega« mostu nad Savinjo med Miklavškim hribom in Starim gradom, ta ne bo tako v zraku. Med železniško postajo in Savinjo načrtujejo gradnjo parkirnega prostora za osebna vozila ter prostor za različna kolesa. Gre za projekt Park & Ride, torej parkiraj avto in »zajahaj« kolo. S tem naj bi spodbudili, da bi čim več ljudi z avtomobilov presedlalo na kolesa. Lokacija je zanimiva tudi zato, ker je na izhodišču državne kolesarske povezave, ki poteka v bližini ob strugi Savinje proti Laškemu. Projekt bodo v predvidenem roku lahko seveda uredili, če bodo uspešni na razpisu za pridobitev denarja. Brez denarnega vložka občine pa naj bi kmalu vsaj malo bolj mirno spali nekateri občani ob avtocesti Arja vas-Dramlje. Po dolgotrajnem prerekanju so le začeli menjavati protihrupno ograjo na tem odseku. To so sicer postavili šele pred štirimi leti, a so »sosedje« kmalu zaznali, da jih sicer varuje pred pogledi na avtomobile, nikakor pa ne zadosti pred hrupom. Zdaj naj bi do konca avgusta »slabe« ograjne panele zamenjali. Pa še to: medtem ko je v ospredju mnogih v Velenju še vedno zemlja, ki so jo na pregrado prepeljali iz Celja, v Celju dokazujejo, da je lahko njihova zemlja tudi dobra in lepa. V Drevesni hiši v mestnem parku so odprli razstavo slik, ki so jih otroci narisali z barvami, narejenimi iz zemlje. Brez strahu se jim lahko približamo. a k flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 12.7. 2018, barve: CM K, stran 3 12. julija 2018 »''Was INTERVJU 3 Drugo polletje v Velenju pravi naložbeni razcvet Priprave na naložbe v polnem teku - Energetska sanacija stanovanj že poteka - V Starem Velenju bodo kmalu porušili dva objekta, ob jezeru pa začeli graditi prireditveni prostor in oder - Začela se bo tudi gradnja kolesarskih poti, razširili bodo Poslovno cono Stara vas, nepovratna sredstva tudi za Saša inkubator in razvoj turizma Mira Zakošek Kljub dopustnemu času je v teh dneh v upravi Mestne občine Velenje zelo živahno. Po tem, ko so prejeli sklepe o sofinanciranju številnih projektov, intenzivno pripravljajo vse potrebno za začetek del. Kar nekaj gradenj bo steklo v prihodnjih tednih. Na pogovor smo povabili župana Bojana Kontiča. Sklepi o sofinanciranju vaših projektov so se v zadnjih tednih kar vrstili? »Projekte smo dobro pripravili in tudi pričakovali njihovo sofinanciranje, a dokler nimamo sklepov, tudi ne moremo biti brezskrbni. Seveda se vse od prijav tudi pripravljamo na izvedbo, a pogodb z izvajalci največkrat prej ni mogoče skleniti. Veseli smo nepovratnega denarja, s katerim bomo lahko uresničili številne želje, ki jih sami ne bi tudi sofinanciranje programov našega Šaleškega podjetniškega inkubatorja. Tudi na to sem ponosen, saj to pomeni, da je tudi država prepoznala njihov pomen in da bodo lahko še naprej odpirali nova delovna mesta.« Nekaj sredstev pa je pridobil tudi Zavod za turizem za financiranje konkretnega turističnega produkta? »Veselimo se odobrenih 300 tisočakov in pa potrditve, da sodimo med 24 obetavnih slovenskih turističnih destinacij oziroma okolij. Prepričan sem, da bomo s temi sredstvi obogatili ponudbo s konkretnimi turističnimi produkti, ki so rezultat skrbno pripravljenih analiz in usmeritev.« Potem je tu še kup drugih manjših projektov, ki sicer ne dosegajo milijonskih vrednosti, so pa za življenje v tukajšnjem okolju še kako pomembni? > Naložba v prireditveni prostor je vredna 3,1 milijona evrov, od tega bo prispevala Mestna občina Velenje 620 tisoč evrov, Evropska unija malo manj kot dva milijona in država slabega pol milijona evrov. Prostor obsega več kot 42 tisoč kvadratnih metrov. zmogli. Ugodno rešeni sklepi pa nas razveseljujejo tudi zato, ker so potrditev našega dobrega dela in pravilnih usmeritev. Seveda pa si želimo čim bolj izkoristiti poletni čas, ko so vremenski pogoji še posebej za zemeljska, pa tudi ostala gradbena dela najboljši.« Kar nekaj odločitev o sofinanciranju ste prejeli v zadnjih tednih? »Vesel sem, da postajajo kolesarske steze tako proti Koroški kot proti Vinski Gori, Šoštanju in Šmartnemu ob Paki vse bolj realne in da ni več tako daleč čas, ko jih bomo ugledali, najkasneje leta 2022, osebno pa upam, da še prej. Gre za veliko naložbo, v celoti vredno okoli 6 milijonov evrov, država in Evropa pa nam zagotavljata poltretji milijon nepovratnega denarja. Seveda bomo te projekte izvajali v sodelovanju s sosednjimi občinami. Nadaljevali bomo lahko širitev Poslovne cone Stara vas, za katero je veliko zanimanja, prejeli smo 800 tisoč evrov nepovratnega denarja za projekt, težak milijon evrov. Pridobili smo Šaleška 19 v središču mesta. Ta blok res ni bil več ugleden, bo pa zdaj, o tem sem prepričan, blestel daleč naokoli, saj je eden najvišjih v mestu. Upam, da jim bodo sledili še tisti, ki tega še niso storili.« Kako daleč pa je obnova osrednjega dela Starega Velenja? odstranjevati. Kot je znano, sta tam predvidena nova objekta in celovita ureditev, med drugim trga. Skupaj s prebivalci, ki živijo na tem območju, bomo skušali dati staremu predelu mesta več mestnega utripa.« Kaj pa prireditveni prostor in oder ob Velenjskem jezeru? »Res je, na vseh področjih našega dela in življenja jih je veliko, med njimi so tudi energetske sanacije občinskih stanovanj in pokritega bazena (v preteklih letih smo mnoge že realizirali, predvsem šole, vrtce, Zdravstveni dom). Trenutno prenavljamo dva stanovanjska bloka na Cesti Simona Blatnika, potem pa se selimo na Vojkovo. Sočasno z energetsko prenovo seveda celovito obnovimo tudi fasade. Vesel sem, da to počno tudi zasebniki. Mnoge fasade večstanovanjskih blokov v mestu so že lepo urejene, pravzaprav se to dogaja tako hitro, kot rastejo gobe po dežju. Še posebej me veseli, da je prišla na vrsto tudi stanovanjska stolpnica > Prireditveni oder bo nekaj posebnega, naložba pa stane 4,4 milijona evrov. 2,8 milijona bo za iz evropskih skladov, 700 tisoč iz državnega in 880 tisoč iz mestnega proračuna. »Ta projekt pripravljamo že nekaj časa, zdaj imamo tudi že vse sklepe o odobritvi nepovratnih sredstev in tudi dokumentacija je pripravljena, tako da računam, da bomo oba za rušenje predvidena objekta (Čuk in stara pekarna) kmalu začeli > V Poslovni coni Stara vas bodo v prihodnjem letu za podjetništvo uredili dodatnih 10 tisoč kvadratnih metrov, za kar bodo namenili skoraj milijon evrov, od tega prispevata Evropa in Ministrstvo za gospodarstvo 800 tisočakov. Trenutno se odpirajo vprašanja Ležna, nanje ste tudi vi opozorili že pred leti? »Ležen sam po sebi ni nevaren, zavedati pa se je treba, da so tam v preteklosti odlagali industrijske odpadke, med drugim iz Gorenja in Tovarne usnja Šoštanj. Odlagališče je v neprepustni kotanji in na okolje nima vpliva. Seveda pa je treba- in prav na to sem opozo- »To je projekt, ki je pripravljen, gre za prostor tukaj ob neposredni bližini tržnice (kjer je že bila). To našo odločitev smo temeljito preanalizirali in pretehtali in mislim, da je zelo dobra. Tržnico puščamo v središču mesta, jo bomo pa lepo uredili in pokrili. Prepričan sem, da bomo pomembno nadgradili sedanjo tržnico, ki je postala tudi pomemben družabni > Za energetsko sanacijo stanovanj na Cesti talcev in Cesti Simona Blatnika, ki že poteka, je Mestna občina Velenje pridobila skoraj 130 tisoč evrov nepovratnih evropskih in državnih, sredstev, projekt pa je vreden 285 tisoč evrov. Župan Bojan Kontič: »Ne morem se znebiti občutka, da gre nekaterim naš uspešni turistični razvoj zelo v nos.« ril - dogajanje na tem območju nenehno spremljati, predvsem pa vanj ne drezati, saj predstavlja potencialno nevarnost za okolje.« Tudi sami spremljate kakovost kopalne vode? »Seveda, in vsi dosedanji vzorci so pokazali, da je primerna za kopanje. Rezultate tudi javno objavljamo. Se pa najde kdo, ki pripomni, da bi morale te analize opraviti še kakšne tuje institucije. Pri tem pa pozabljajo, da Evrofin Erico že dolgo ni domača družba. Sicer pa osebno menim, da mora ekološka dogajanja presojati lokalno okolje, torej ljudje, ki tukaj živimo. Mislim, da ni več veliko tako neumnih, ki bi prostor tukajšnjih prebivalcev, še posebej ob sobotah dopoldne. Je pa to projekt, ki se ga nameravamo lotiti prihodnje leto. Delo želimo opraviti zelo kvalitetno, to pa terja dodaten čas in seveda tudi denar.« Mestna občina Velenje je bila primer dobre prakse pri črpanju nepovratnih sredstev tako državnih kot evropskih, kako pa kaže za prihodnje, ko bo teh sredstev vsekakor manj? »Pogajanja za to novo finančno perspektivo že potekajo. Bodo precej drugačna od sedanjih. Menim pa, da bo za razvoj mest predvidenih nekaj dodatnih sredstev, tako da bomo skušali biti na »Tudi začetek teh dveh projektov je v zaključni fazi, pravzaprav smo izgradnjo komunalne infrastrukture že začeli, vsekakor pa bodo dela stekla jeseni in računamo, da bodo sklenjena prihodnje leto, tako kot tudi zahteva finančna perspektiva.« Ob teh pripravah potekajo tudi aktivnosti za izgradnjo atraktivnega vodnega mesta na jezeru in ob njem? »Res je, aktivnosti so tako intenzivne, da bo podjetje, ki jih vodi, konec tedna v Velenju, v Stari vasi, odprlo svoje prostore. Mi seveda po svojih močeh pomagamo s pripravo potrebnih prostorskih dokumentov, pomagamo pa pridobivati tudi ustrezna dovoljenja. Mislim, da pri tem ne bi smelo biti težav in da bo Direkcija za vode to tudi razumela. Projekt je zasnovan namreč tako, da ne bo prav nobenega onesnaževanja, torej ne bo obremenjeval niti jezera niti drugega okolja. Se pa ob tem nikakor ne morem znebiti občutka, da gre nekaterim ta naš uspešen turistični razvoj v »nos«, saj se vsako leto »kaj zgodi« pred začetkom kopalne sezone.« > Kmalu se bo začelo rušenje dveh objektov v Starem Velenju, do konca prihodnjega leta pa bosta stala dva nova s katerimi ohranjajo staro arhitekturo. Tu bodo stanovanja in prostori za umetnike, povsem pa bodo obnovili tudi starotrško jedro in seveda komunalno infrastrukturo. Naložba je vredna več kot 4 milijone evrov, več kot dve tretjini pa je nepovratnega denarja. dovoljevali onesnaževanje okolja, še posebej mi tukaj v Šaleški dolini, ki smo prestali veliko, ko smo se soočali z degradacijskimi in ekološkimi katastrofami in še danes marsikaj plačujemo. V prihodnje bomo vsekakor zahtevali vse potrebne analize in nadzor. Nobenega razloga ni, da bi kjerkoli popuščali, niti za milimeter. Ta dolina je plačala visoko ceno in nismo več pripravljeni na to, da nekateri prodajajo električno energijo, mi pa se ukvarjamo s posledicami odkopavanja premoga in pridobivanja električne energije.« Med projekti je tudi ureditev tržnice? teh razpisih še naprej uspešni.« Sicer pa je v Velenju tudi to poletje živahno, veliko je prireditev, ki pa jih tu in tam odpihne letošnje muhasto vreme? »Letos res nimamo sreče z vremenom, a je prireditev res veliko, tako da ni nič hudega, če katera odpade. Sem pa vesel, da so tiste, ki uspejo, tako množično obiskane, da so jih tako domačini kot obiskovalci, ki jih je v našem mestu vse več, vzeli za svoje. Bomo pa dogajanje v prihodnjih tednih v veliki meri prenesli na prostor ob Velenjskem jezeru, kjer tudi letos navdušuje Velenjska plaža.« ■ Koliko je 'navrgla' izvensodna poravnava? ? Občina Šoštanj jo je konec maja dosegla s HSE in TEŠ Šoštanj - V občini Šoštanj so z zu-najsodno poravnavo, sklenjeno konec maja s TEŠ in HSE, 'prišli' do 1.600.000 evrov donatorskih sredstev kot pomoč pri izvedbi projektov Občine. Nobena skrivnost ni, da so jih (ali pa jih še bodo) usmerili v dozidavo in obnovo glasbene šole. S tem so delno nadomestili primanjkljaj, kije nastal zaradi odsotnosti sredstev od TEŠ in PV na račun degradirane- ga okolja kot nekakšne odškodnine. Je pa bila vsaj doslej malce 'skrivnostna' vsebina zunajsodne poravnave. Svetniki in svetnice so jo namreč obravnavali na izredni in za javnost zaprti seji. Zakaj? »Iz enega --- L/ samega razloga. Dokumenti TEŠ in HSE so bili označeni kot poslovna skrivnost in tega smo se morali držati,« pojasnjuje podžupan Občine Šoštanj Viki Drev. Spomnimo. Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj sta imeli s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje sklenjen sporazum, po katerem jima je pripadala odškodnina iz postavke degradiranega okolja. Zadnji dve leti tega denarja ni in ni bilo, zato so se letos v Mestni občini Velenje odločili za tožbo, v Občini Šoštanj pa za zunaj-sodno poravnavo, s katero bodo očitno do tega denarja prišli, le da se mu ne bo reklo odškodnina, ampak donacija. »Dogovorili smo se, da si bomo v duhu dobrega sodelovanja, medsebojne pomoči in donatorstva aktivno prizadevali za iskanje ustrezne sistemske rešitve finančnega nadomestila in dolgoročne rešitve glede degradacije okolja v naši dolini,« so dejali v Šoštanju. ■ mkp Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 12. julija 2018 Poletje obeta dobro sezono V Termah Topolšica beležijo od 3 do 5 odstotkov več rezervacij kot v enakem času lani -O spremembah večinskega lastnika znanega kaj več na skupščini konec meseca Tatjana Podgoršek Od nedavnega je večinski, 61-odstotni lastnik Naravnega zdravilišča Terme Topolšica, ki upravlja dva hotela, apartmajsko naselje Ocepkov vrh, center dobrega počutja Zala in bazenski kompleks Zora, družba Intus invest iz Ljubljane. To je hotelska veja nekdanjega ACH in obvladuje Union hotele z Grand hotelom Union, Hotelom Lev in hotelom Central. Je novi večinski lastnik že predstavil svoje načrte? »Gre za podjetje, ki ima izkušnje s poslovanjem hotelov, ne nazadnje je bil njen predstavnik član nadzornega sveta term minula štiri leta. Dejansko je pokazal, da ima namen vlagati v hotelsko turistično ponudbo, kar so razvojni cilji zdravilišča,« pravi direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh. O kakšnih spremembah za zdaj še ne vedo nič, najbrž pa jih bo večinski lastnik predstavil na skupščini term ali po njej, na kateri bodo imenovali tudi nove člane nadzornega sveta zdravilišča. Skupščina je predvidena za 26. julija. »Vsekakor pa pričakujemo razumevanje za dejavnost, ki jo izvajamo.« Nekaj več rezervacij So se pa v termah v Topolšici pripravili na poletno sezono, ki predstavlja za zdravilišče obdobje visoke sezone. Zasedenost nočitvenih zmogljivosti je tradicionalno višja, kot je v povprečju leta, »pravzaprav kar obetavna, saj beležimo nekaj več rezervacij kot v enakem lanskem obdobju, za katerega je veljalo, da so se za destinacijo gostje odločili tik pred zdajci in ne toliko vnaprej. Glede na napovedi pričakujemo od 3 do 5 odstotkov več nočitev v primerjavi z enakim lanskim obdobjem oziroma blizu 10 tisoč.« Bolj so zasedene tako hotelske zmogljivosti, ki jih v tem času poleg domačih gostov bolj izkoristijo Avstrijci in Italijani, kot tudi zmogljivosti apartmajskega naselja Ocepkov vrh, ki jih julija in avgusta izkoristijo predvsem Nizozemci. Kot zanimivost je sogovornica še povedala, da so njihov »novi trg« priprave športnikov. Za poletno sezono večjih novosti ni. Poleg posodobitve polovice sob v hotelu Vesna so izvedli nekatera večja in manjša vzdrževalna dela, gostinsko ponudbo pa aktualizirali času primerno. Na vprašanje, ali je nekaj kilometrov oddaljena velenjska plaža konkurenca njihovi bazenski ponudbi, je Lidija Fijavž odgovorila: »Težko je govoriti o neposredni konkurenci. Bazenska ponudba ima svoje prednosti in tudi pomanjkljivosti v primerjavi z jezersko, pravijo v zdravilišču. Terme Topolšica, ki ima 150 zaposlenih, polovico prihodkov ustvari s prenočitvami, petino z medicinskimi storitvami, hoteli so v povprečju zasedeni blizu 70-odstotno. Največ gostov je domačih, od tujih prevladujejo Avstrijci, Italijani in Nemci. Prihodki družbe so se v zadnjih letih ustalili na 6,5 milijona evrov. Vsaka ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Določeno število kopalcev, ki so v preteklih letih uporabljali naše bazenske vodne površine, je sedaj najbrž izbralo jezersko ponudbo, saj je cenejša, lahko je bolj živahna in pestra. Imajo pa zato naši hotelski gostje več miru in zasebnosti na naši plaži.« Mlekarna Celeia pred največjo naložbo doslej Hladilni tunel že služi svojemu namenu - Jeseni začetek gradnje sirarne - Vedno težje do novih delavcev Tatjana Podgoršek Arja vas - V mlekarni Celeia iz Arje vasi so za letos napovedali dokaj bogato naložbeno leto, ki ga tudi uresničujejo. Pred dobrim mesecem so končali 1,2 milijona evrov vredna vlaganja v izgradnjo hladilnega tunela. Poleg prihrankov pri energiji pridobitev omogoča večjo fleksibilnost pri dobavi izdelkov in bistveno manj težav s prostorom v skladišču, saj naložba omogoča ohladitev izdelkov na želeno temperaturo v nekaj urah, pred tem pa so se ohlajali po 24 in tudi 48 ur, preden so jih lahko dostavili naročnikom. Posodobili so tudi posode, v katerih pripravljajo produkte, načrtujejo vlaganja v modernizacijo zorilnih komor. V teku so vlaganja v novo cisterno za sprejem mleka. Njene zmogljivosti znašajo danes 280 tisoč litrov mleka, odkupijo pa ga od 310 do 320 tisoč litrov na dan. Za naložbe bodo letos namenili blizu 2 milijona evrov. »Pričakujemo, da bomo uresničili vse naše naložbene načrte, kar pomeni, da se bomo letos lotili uresničitve največje naložbe -izgradnje nove sirarne. Vrednost projekta je od 7 do 8 milijonov evrov, razdeljen je v dve fazi. Avgusta pričakujemo gradbeno dovoljenje, jeseni začetek izgradnje infrastrukture, temu bo sledil gradbeni del, prihodnje leto pa nakup opreme. Verjamemo, da nas bodo pri tem podprle tudi banke,« pojasnjuje Marjan Jakob, direktor mlekarne. V bližnji prihodnosti jih čaka še ureditev nemotene oskrbe z električno energijo. V zadnjem času imajo zaradi prekinjene dobave velike težave. Kot Pred nedavnim so uredili hladilni tunel, ki ohladi izdelke na želeno temperaturo v nekaj urah, pred tem so se ohlajali 24 in tudi do 48 ur, preden so jih lahko dostavili naročniku. pojasnjuje sogovornik je njihova proizvodnja vodena računalniško, za vsak ponovni zagon pa potrebujejo uro. »Če zmanjka elektrike vsakih 15 minut, kar se nam dogaja v zadnjem času, potem si lahko mislite, kakšne težave nam to povzroča.« Še večje težave kot omenjene pa imajo zaradi pomanjkanja delovne sile. Čeprav so domača, kmečka zadruga, bodo očitno morali zaposlovati tujce. Jakob pravi, da sam mednje ne uvršča delavcev iz Bosne, Makedonije, Hrvaške in Črne gore, saj v teh državah prodajajo svoje izdelke. »Bomo pa očitno morali najeti delavce iz omenjenih držav in še kakšne druge, ker slovenskih delavcev ni, naročila pa so. Naše odvrača to, da delamo v treh izmenah, ob nedeljah, praznikih. Ko slišijo za naš urnik, gredo skozi vrata, čeprav so jih k nam napotili iz zavoda za zaposlovanje. Menim, da bo takšne stvari morala nova slovenska vlada urediti precej bolje,« je še dejal Marjan Jakob. Marjan Jakob GOSPODARSKE novice 55\ Manj kot 75 tisoč brezposelnih Konec junija je bilo v Sloveniji registriranih manj kot 75.000 brezposelnih, kar je 2,2 odstotka manj kot maja in 11,6 odstotka manj kot junija lani. V prvem polletju je bilo sicer v povprečju 80.845 brezposelnih, kar je 14 odstotkov manj kot v prvih šestih mesecih lani. Na letni ravni je brezposelnost najbolj upadla v območni službi Trbovlje, kjer je bilo junija 17,7 odstotka manj brezposelnih kot pred enim letom. Sledita območni službi Murska Sobota (- 14,7 odstotka) in Ptuj (- 14,4 odstotka). Manj kot na ravni države se je brezposelnost zmanjšala med drugimi tudi v območni službi Velenje (- 8,0 odstotka). Med brezposelnimi večina čaka na pokojnino ali pa niso oziroma so težko zaposljivi, tako da zares brezposelnih, ki bi iskali delo, skoraj ni. To pa je težava, s katero se že otepajo številna podjetja v državi, pa recimo tudi zdravstvo, v katerem primanjkuje predvsem medicinskih sester, pa tudi zdravnikov. Obetavnejša gospodarska napoved Banka Slovenije je ta teden zvišala napoved letošnje gospodarske rasti. Ta naj bi po njihovih najnovejših ocenah namesto 4,2 odstotka dosegla 4,6 odstotka. Prihodnje leto naj bi rast bruto domačega proizvoda (BDP) znašala 3,6 odstotka, v 2020 pa naj bi upadla na 3,4 odstotka. So pa tveganja za uresničitev te napovedi precej večja kot decembra. Dinamika gospodarske rasti se očitno počasi umirja. Presežek izvoza nad uvozom verjetno ne bo več tako močan, se pa krepita zasebna potrošnja in naložbe. Prav slednji dve bosta v triletnem obdobju, ki ga pokriva napoved, prispevali levji delež h gospodarski rasti. Gorenje v Kitajski lasti Prevzemna ponudba kitajske družbe Hisense za odkup vseh delnic Gorenja se je uspešno zaključila. Hisense je pridobil 95,42-odstotni delež družbe Gorenje. Za delnice so odšteli malo manj kot 280 milijonov evrov. Pravilnost posla je potrdila tudi že Agencija za trg vrednostnih papirjev. Delavci Gorenja prihodnji teden na kolektivni dopust Za večino delavcev Gorenja se začenja konec prihodnjega tedna kolektivni dopust, ki bo letos trajal kar tri tedne, do 12. avgusta, za nekatere vse do 15. avgusta. Tudi letos bodo ta čas vzdrževalci izkoristili za večja obnovitvena in vzdrževalna dela, na katera se v obratu Vzdrževanja že pripravljajo. V Termah Topolšica dobro zasedeni V naravnem zdravilišču Terme Topolšica je v tem poletnem času zasedenost njihovih hotelskih in apartmajskih zmogljivosti večja kot minula leta. Pričakujejo za 3 do 5 odstotkov več nočitev oziroma računajo, da bo teh blizu 10 tisoč. To sklepajo na osnovi rezervacij, ki jih je več kot v enakem lanskem času. Apartmajske zmogljivosti v tem času v veliki meri izberejo Nizozemci, hotelske pa Avstrijci in Italijani. Za efektivno delo 76 odstotkov časa Zaposleni v Sloveniji so leta 2016 za efektivno delo porabili 76,5 odstotka razpoložljivega delovnega časa. Pri tem je delež v zasebnem sektorju znašal 77,8 odstotka, v javnem sektorju pa 74,1 odstotka, kažejo podatki državnega statističnega urada. Od tega so delavci 18,6 odstotka časa porabili v obliki odsotnosti z dela, 4,9 odstotka pa za odmor med delom za prehrano. V letu 2016 so povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo znašali 2.146 evrov, povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro pa 16,15 evra. Dohodninske napovedi do konca julija Finančna uprava RS (Furs) opominja, da morajo zavezanci za vložitev napovedi za odmero dohodnine, ki do 15. junija na dom niso prejeli informativnega izračuna, dohodninsko napoved vložiti sami. Rok za to se bo iztekel 31. julija. Kaj menite o premikanju ure? Evropska komisija je začela javno posvetovanje o ureditvi poletnega časa. Državljani EU lahko do 16. avgusta izpolnijo spletni vprašalnik, v katerem lahko izrazijo svoje mnenje o premikanju ure dvakrat letno. Oceno direktive je z resolucijo o poletnem času februarja letos zahteval Evropski parlament, ki je od komisije zahteval tudi pripravo sprememb, če bodo potrebne. Komisija že nekaj časa redno spremlja odzive državljanov, ki pogosto navajajo negativne vplive na zdravje zaradi spremembe časa. Vendar pa so mnenja tudi drugačna, nekateri pozivajo k ohranitvi ureditve, saj naj bi ta imela pozitivne učinke. Lidl ukinja plastiko V boj proti pretirani uporabi plastike je stopil tudi trgovski koncern Lidl. Ta v svojih trgovinah ukinja navadne plastične nakupovalne vrečke, sedaj pa namerava zamenjati tudi plastične izdelke za enkratno uporabo, kot so slamice, plastične posode in kozarci, jedilni pribor in vatirane palčke. Te izdelke bo nadomestil z drugimi alternativnimi izdelki. Plastične izdelke za enkratno uporabo namerava s polic umakniti do konca prihodnjega leta. ■ mz ■ ■ Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 11 12. julija 2018 GOSPODARSTVO 5 Štirje projekti, rok izvedbe leto 2023 Iz skladov EU in države 9 milijonov evrov iz Dogovora za razvoj regij za sofinanciranje štirih projektov regije Saša - Razdelitev denarja drugačna v primerjavi s prejšnjimi leti Tatjana Podgoršek Branko Kidrič, predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije, je pred nedavnim podpisal z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom dopolnitev dogovora za razvoj Savinjske regije. V zvezi s tem smo Biljani Škarja, direktorici območne razvojne agencije Saša in koordinatorici projektov za Savinjsko--Šaleško dolino, zastavili nekaj vprašanj. Koliko tega denarja bo pridobila regija Saša in za katere projekte? »Med 29 novimi projekti v skupni vrednosti dobrih 81 milijonov evrov (od tega bo država iz lastnih in evropskih sredstev namenila približno 54 milijonov evrov) so bile naše občine uspešne pri prednostnih naložbah s štirimi projekti, in sicer en projekt za spodbujanje podjetništva, dva projekta s področja zagotavljanja trajne mobilnosti za izgradnjo regijskega kolesarskega omrežja, eden pa je s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Pri spodbujanju podjetništva gre za razširitev industrijsko-poslovne cone Stara vas. Vrednost vlaganj za ureditev poslovne infrastrukture je ocenjena na 985 tisoč evrov, iz dogovora bo pridobljenih 808 tisoč evrov. Pri zagotavljanju trajnostne mobilnosti sta predvidena dva projekta, in sicer prvi je izgradnja kolesarske poti Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki, katerega vrednost je 3,4 milijona evrov (od tega 2,1 milijona evrov evropskih sredstev), drugi projekt pa je medregijski, in sicer Velenje- Huda Luknja, katerega vrednost so ocenili na 6,5 milijona evrov (od tega je predvidenih 2,5 milijona evrov evropskih sredstev). Pri vlaganjih v vodni sektor pa je umeščen projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju reke Savinje. Njegov predlagatelj je občina Mozirje, ocenjena vrednost pa znaša skoraj 5 milijonov evrov, zanj je predvidenih blizu 3,6 milijona evrov evropskega denarja.« Kdaj se bodo občine lahko lotile izvedbe projektov oziroma uporabile ta denar? »Delitev denarja je v finančni perspektivi 20142020 malo drugačna, kot je bila prej. Prej so lokalne skupnosti prejele določeno kvoto denarja in ga razporejale po svojih prednostnih potrebah, Biljana Škarja: »S podpisom dopolnitev Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije smo s projekti praktično šele na začetku poti.« sedaj denar za projekte razporejajo pristojna ministrstva. V našem primeru so to ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, za infrastrukturo ter za okolje in prostor. Ta določajo, kdaj bo financiran kateri od prednostnih projektov. Občine nimajo prostih rok, ampak morajo upoštevati merila ministrstev. Ta bodo po podpisu dogovora usklajevala oziroma potrjevala projekte, ki morajo imeti vso potrebno dokumentacijo. Te ni malo. Za prednostno naložbo spodbujanja podjetništva je odgovorno ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, izvedba projekta industrijsko-poslovna cona Stara vas je predvidena v letih 2019-2020. Projekt izgradnje regionalnih kolesarskih povezav mora biti oddan za potrditev na ministrstvu za infrastrukturo do 30. septembra 2020, projekt vlaganja v vodni sektor pa mora biti usklajen in odobren v roku 1 leta od podpisa dogovora. To je precej kratek čas, zato nas čaka zelo intenzivno delo.« Kako daleč pa so vključene občine pri pripravi projektne dokumentacije? »Vse so v pripravi. Projektno dokumentacijo pričakujemo do konca tega leta oziroma v letu 2019. Potrditve na pristojnih ministrstvih bodo potekale hkrati z oddajo, sama izvedba pa, če bodo stvari tekle po terminskem planu, bo uresničena v letih 2019, 2020, rok za projekt izgradnje kolesarske poti pa do leta 2022. Vsi projekti morajo biti končani do leta 2023.« Bo časa dovolj? »Potrebnega bo veliko usklajevanja, pri naložbenih projektih se rade pojavljajo težave pri odkupih zemljišč, dokaj zapletena so tudi javna naročila. Izvedba projektov je izvedljiva, a nas čaka res veliko dela in izzivov, da bomo lahko počrpali denar iz evropskih in državnih skladov, do katerega imamo pravico.« Ob podpisu dogovora za Savinjsko regijo so se nekateri spraševali o vlogi Območne razvoje agencije Saša. »Naša razvojna agencija je koordinator-ka in usklajevalka projektov za 10 občin v subregiji Saša znotraj Savinjske regije, v okviru katere deluje pet območnih razvojnih agencij. Gre za partnerstvo, pri katerem imajo subregije ključno vlogo, da skupaj z občinami ustrezno pripravijo vse potrebno za sofinanciranje projektov Dogovora za razvoj regij. Veliko potreb in želja imajo lokalne skupnosti. Med prioritetne projekte, ki jih financira država ali EU skladi, pa smo izbrali tiste, ki so ustrezali določenim merilom, ki so pripravljeni tako daleč, da gredo lahko takoj v izvedbo in bodo zaključeni do konca leta 2023. Naj ob tem še povem, da je znotraj Savinjske regije ostalo nekaj denarja, predvidenega za porabo v naslednjem povabilu. Na rezervni listi imamo v tem trenutku iz regije Saša nekaj projektov, izpostavila pa bi projekt za oskrbo s pitno vodo Letošč, ki ga pripravljamo skupaj z občinami Zgornje Savinjske doline že vrsto let.« Gradil bo Nivig, plačala bo občina Začenja se gradnja kanalizacije v Zavodnjah Šoštanj, 5. julija - Župan Občine Šoštanj Darko Menih in direktor podjetja Nivig Šoštanj Luka Petrak sta v petek podpisala pogodbo za izgradnjo kanalizacijskega omrežja Zavodnje 1 - center in Zavodnje 2, za odvajanje komunalne odpadne vode v krajevni skupnosti Zavodnje. Gradnja se v teh dneh začenja, končana pa mora biti do sredine oktobra letos. Izvedba bo Občino Šoštanj stala 335.000 evrov. Z njo bodo v kraju rešili odvodnjavanje komunalne odpadne vode ob regionalni cesti v središču Zavodenj, odseku Šentvid-Šoštanj in ob lokalnih cestah ob cerkvi sv. Petra. V Zavodnjah 1 - center bodo zgradili kanalizacijsko omrežje v dolžini 740 metrov (425 metrov kanalizacije in 315 metrov kanalizacijskih priključkov), vključno s črpališčem in malo komunalno čistilno napravo velikosti 84 populacijskih enot, v Zavodnjah 2 pa 540 metrov kanalizacije (435 metrov javne in 105 metrov priključkov), vključno z malo komunalno čistilno napravo velikosti od 27 do 35 populacijskih enot. a mkp ■ Prva dopolnitev Dogovora za razvoj Savinjske razvojne regije Konec junija je na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v Ljubljani minister Zdravko Počivalšek podpisal Dopolnitev Dogovora za razvoj Savinjske regije - drugo povabilo. Pri podpisu sta bila prisotna predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije in župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič ter direktorica RASR, d. o. o., Iva Zorenč. V okviru Dopolnitev Dogovora za razvoj regij -drugo povabilo, je bil na MGRT posredovan nabor prednostnih in rezervnih regijskih razvojnih projektnih predlogov, ki sta jih Svet Savinjske regije in Razvojni svet Savinjske regije obravnavala in potrdila. Oddani so bili predlogi projektov v vrednosti naše »kvote« 55.945.213,35 €. Če vsi projekti ne bi dobili soglasja ministrstev, je bila oddana rezervna lista najpomembnejših projektov. Ti projekti bodo prišli v poštev v nadaljevanju teritorialnega dialoga. V okviru teritorialnega dialoga so ministrstva podala soglasja naslednjim regijskim razvojnim projektnim predlogom rJ|direktorica RASR^ /\ V Dogovor je umeščenih 29 novih projektov Savinjske regije v skupni vrednosti 81.334.538,39 evrov. Država bo iz lastnih sredstev ter sredstev EU za te projekte namenila 51.486.997,71 evrov. To pomeni, da je Savinjska regija za 29 projektov dobila kar 92,03 % vseh razpoložljivih sredstev. Devet odobrenih projektov se nanaša na Dopolnitev Dogovora za razvoj regij -drugo povabilo: A. Prednostna naložba 3.1 Spodbujanje podjetništva, podporno okolje za podjetništvo - poslovna infrastruktura IOC Stara vas (nosilec projekta Mestna občina Velenje; ocenjena vrednost projekta je 985.760,00 €, predlagana vrednost sofinanciranja EU + SLO je 808.000,00 €). B. Prednostna naložba 4.4 Spodbujanje multimodalne urbane mobilnosti Izgradnja regionalne kolesarske povezave R3 Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki za zagotavljanje dnevne in trajnostne mobilnosti (nosilec projekta: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, partnerji: Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj, Občina Šmartno ob Paki, skupna ocenjena vrednost projekta je 3.406.308,00 €, predlagana vrednost sofinanciranja EU+SLO je 2.108.054,00 €). Izgradnja regionalne kolesarske povezave Huda luknja med Velenjem in Mi-slinjo za zagotavljanje dnevne in trajno- V faivefm spmcip Sn»i|ilw doc RASR Razvojna agencija Savinjske regije d. o. o. Ul. XIV. divizije 12, Celje | www.rasr.si T: 03/ 589 40 82 | M: 031/ 863 028 spodbujanje podjetništva, enako število projektov je namenjenih izgradnji regijskega kolesarskega omrežja. Dopolnitev Dogovora vključuje tudi 10 okoljskih projektov, in sicer se 7 projektov nanaša na čiščenje in odvajanje odpadnih voda, trije projekti pa so namenjeni oskrbi s pitno vodo. Odobren je tudi projekt izgradnje navezovalne ceste Ljubečna-AC, priključka Celje - vzhod. stne mobilnosti (nosilec projekta: Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, partnerji: Mestna občina Velenje, Občina Mislinja, skupna ocenjena vrednost projekta je 6.555.233,16 EUR, predlagana vrednost sofinanciranja EU + SLO je 2.511.946,00 € - del v Savinjski regiji - medregijski projekt). C. Prednostna naložba 6.1 Vlaganje v vodni sektor, specifični cilj 1: zmanjšanje emisij v vode zaradi gradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Savinje - Občina Mozirje (ocenjena vrednost projekta je 5.184.856,48 €, predlagana vrednost sofinanciranja EU + SLO je 3.597.167,38 €). V prvih teritorialnih dialogih Dopolnitev Dogovora za razvoj regij - drugo povabilo je dobilo soglasje 29 projektov, kar skupaj znaša 51.486.997,71 € zaprošenih sredstev ESSR + SLO. Savinjska regija je počrpala 92,03 % zaprošenih sredstev. V nadaljevanju pogajanj ostane 4.458.215,64 €. > Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje: »Izgradnja kolesarskih poti, tako proti Koroški kot v smeri Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Vinske Gore, je naša dolgoletna želja. Gre pa za zahtevno in drago naložbo, vredno več milijonov evrov. Sredstva, ki so nam dodatno zagotovljena za regionalni razvoj, omogočajo zelo aktivno, pred- 0vsem pa hitrejše nadaljevanje teh aktivnosti, ki jih sami ne bi zmogli. Projekte bi radi čim hitreje uresničili, za kolesarko pot proti Vinski Gori so aktivnosti že tako daleč, da bomo v kratkem podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem, za ostalo pa pridobivamo dokumentacijo. Zelo veseli smo tudi možnosti nadaljnje izgradnje Poslovne cone Stara vas, še posebej, ker je zanimanje investitorjev za vlaganja na tem območju veliko. Tako bomo znova pridobili delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.« Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje: »S pomočjo nepovratnih sredstev bomo uresničili dva velika projekta: za dograditev in obnovo čistilne naprave v Lokah pri Mozirju (to je projekt treh občin: Mozirje, Nazarje in Rečica) in v celoti uredili in izpopolnili kanalizacijski sistem. Ob tem bomo uredili še kar nekaj druge infrastrukture. Predvsem bi omenil ureditev Praprotnikove ulice. Nepovratnih sredstev je veliko, zavedati pa se moramo, da bo tudi naš delež velik, kajti nepovratna sredstva so namenjena zgolj za čistilno napravo in kanalizacijski sistem, seveda v določenih odstotkih, vse ostalo pa je naš strošek. Tudi projektna dokumentacija in pridobitev gradbenih dovoljenj je občinski delež. Pri pripravi vse te dokumentacije je bilo potrebno veliko usklajevanj, zlasti pri umeščanju tras in pridobivanju soglasij in služnosti. Vesel sem, da je zadeva tako daleč in da bo uresničevanje projektov v bližnji prihodnosti.« Darko Menih, župan Občine Šoštanj: »Občina Šoštanj daje velik poudarek in pomen trajnostni mobilnosti, h kateri zagotovo sodijo kvalitetne kolesarske povezave znotraj naše občine in tudi s sosednjimi občinami, s katerimi se povezujemo pri številnih projektih, tudi pri izgradnji regionalne kolesarske povezave R3 Velenje-Šoštanj-Šmartno ob Paki. Občina je v lanskem letu zgradila kolesarsko stezo do Term Topolšica in s tem približala turistično središče Šaleške doline tudi kolesarjem, po drugi strani pa tudi gostje v Termah Topolšica s kolesom hitro in varno pridejo do Velenja ... Z novimi povezavami pričakujemo, da bo kolesarskega turizma še več.« Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki: »Ob novici, da je v projekt kolesarske poti Velenje-Mozirje vključena tudi Občina Šmartno ob Paki, = lahko izrazimo samo veliko mero zadovoljstva. Od tega si £ obetamo večjo priložnost za razvoj turizma, ki ga snujemo. Pričakujemo, da bomo na odsekih, kjer bo ta pot potekala, | lahko uredili tudi ostalo infrastrukturo.« ž Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 6 6 OD SREDE DO TORKA 12. julija 2018 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 4. julija Predsednik republike Borut Pahor se je s pravniki posvetoval o tem, ali je prvi krog iskanja mandatarja sklenjen, če kandidat za mandatarja vrne soglasje h kandidaturi še pred glasovanjem v državnem zboru. Medtem je predsednik LMŠ Marjan Šarec zanikal večja nesoglasja med strankami, ki naj bi sestavljale njegovo koalicijo, priznal pa, da še niso našli skupne poti. Neparlamentarne stranke so vložile pobudo za ustavno presojo Zakona o volitvah v državni zbor, Zakona o lokalnih volitvah in Zakona o volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament. Na jugu Francije je pri poskusu fotografiranja sebka ('selfija') umrl Vang Džjan, soustanovitelj in predsednik kitajskega konglomerata HNA. V Franciji so se skupine mladih protestnikov spopadle s policijo, potem ko je ta dan prej ustrelila 22-letnika med rutinsko kontrolo prometa. ko ga predsednik ni želel podpisati, so znova ratificirali sporazum z Grčijo o imenu Makedonije. Parlament Republike srbske je sprejel sklep o dvigu minimalne plače za 12,5 odstotka. To se je zgodilo mimo dogovora z Mednarodnim denarnim skladom. Petek, 6. julija KPK, TI Slovenia in Greco so poslance novega sklica državnega zbora pozvali, naj sprejmejo poslanski etični kodeks, s katerim bi dobili napotke za obnašanje in se bolje zavedali vprašanj integritete. Predsednik republike Borut Pahor je po drugem krogu posvetovanj o izboru kandidata za mandatarja sporočil, da namerava za to mesto predlagati Janeza Janšo. V Kanadi so umrli trije mladi V Franciji so tokrat protestirali zaradi policijskega nasilja. Glavno mesto Tunizije, Tunis, je uradno dobil prvo županjo, in sicer Suad Abderahim. Četrtek, 5. julija V Goriških brdih so se srečali predsedniki Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Spregovorili so o vrsti vprašanj, tudi o predsedovanju Avstrije Svetu EU, prihodnosti unije in migracijah. Ker nihče ni zbral 46 glasov podpore, je Pahor sporočil, da bo mandat podelil Janši. popotniški videoblogerji, ki so v poskusu objave svojih dogodivščin na spletu padli čez slap Shannon Falls. Veljati so začele višje ameriške carine na kitajsko blago v vrednosti 34 milijard dolarjev. Predsednik ZDA Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo čez dva tedna uvedli dodatne carine za 16 milijard dolarjev kitajskega uvoza. Na Japonskem so usmrtili sedem članov kulta Aum Šinrikjo (Vrhovna resnica), med njimi njegovega vodjo Šoka Asaharo, ki je leta 1995 izvedel napad z živčnim plinom sarin na tokijski podzemni železnici. Na Tajskem je umrl 38-letni potapljač, ki je na poti iz jame, kamor je tam ujetim dečkom prinesel kisik, sam ostal brez njega in izgubil življenje. Trije predsedniki so si imeli veliko povedati. Novoustanovljeni skupni odbor Državnega zbora za dopolnitve zakona o zdravniški službi je na prvi seji podprl predlog, ki naj bi reševal razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Predsedniki strank LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS so se pogajali o novi vladi in pri tem pregledali predloge SMC. Čeprav je Marjan Šarec dejal, da je izkupiček »kar dober«, je bilo jasno, da potrebnih 46 glasov za koalicijo še ni bilo. Makedonski parlament je drugič opravljal isto nalogo. Po tem, Sobota, 7. julija Na številnih cestah proti meji s Hrvaško je bila gneča in nastajali so zastoji. Predsednik vlade v odhodu Miro Cerar se je v Sofiji udeležil vrha držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske. Zbrani so razpravljali predvsem o poglobitvi sodelovanja v gospodarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu, znanosti, infrastrukturi, komunikacijah, kulturi in sodelovanju med ljudmi. Žabja perspektiva Ko je hrvaška reprezentanca premagala rusko in se uvrstila vpolfinale, so bili naši južni sosedje presrečni. S Filipinov so prišle informacije o umoru 15 županov oz. podžupanov v zadnjem letu dni. Šlo naj bi za posledico vojne proti drogam. Egiptovsko sodišče je na osem let zapora obsodilo 24-letnico iz Libanona, ki se je v videoposnet-ku na Facebooku pritožila nad spolnim nasiljem in razmerami v Egiptu. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je mudil v Pjongjangu, kjer je nadaljeval pogovore o jedrski razorožitvi Severne Koreje. V Kanadi so se borili z vročino. Zdravstvene oblasti so nevzdržne razmere povezale z več kot 50 mrtvimi. Na jugu in zahodu Japonske je preglavice povzročalo močno deževje. Nedelja, 8. julija Britanska policija je sporočila, da je umrla 44-letna Britanka, ki je bila izpostavljena živčnemu strupu novičok. Na severozahodu Turčije se je iztiril potniški vlak, pri čemer je umrlo deset ljudi, najmanj 73 je bilo ranjenih. Posnetek plesa na spletu je bil v Egiptu dovolj za aretacijo 18-letnice. Mariborski župan Andrej Fi-štrevec si je nadel rokavice in odstranil enega od nekdaj zelo spornih radarjev. Na Tajskem se je nadaljevalo reševanje v poplavljeni jami ujetih dečkov. Rešeni so bili še štirje. V Madridu sta se prvič sestala novi španski premier Pedro Sánchez in novi predsednik Katalonije Quim Torra. V Iranu so aretirali 18-letno Maede Hodžabri, ker je na družbenem omrežju Instagram objavljala svoje posnetke, kako pleše. Najstnica je medtem priznala, da je kršila moralne norme v državi. Torek, 10. julija Člani izvršilnega odbora Nove Slovenije so pretresli osnutek koalicijske pogodbe, ki so ga prejeli od LMŠ. Sporočili so, da z njim niso zadovoljni, a se bodo pogajali še naprej. Medtem pa je Luka Mesec sporočil, da je Levica na koalicijo z LMŠ pripravljena le, če v njej ne bo tudi NSi. Na Gorenjskem sta se smrtno ponesrečila slovaški kajakaš in jadralni padalec iz ZDA. Poslanci so na izredni seji podprli dopolnitve zakona o zdravniški službi, ki bodo olajšale zapo- Na Tajskem so iz jame rešili prve štiri dečke. Mediji so opozarjali, da medtem ko Evropska unija razmišlja o vzpostavitvi begunskih centrov oziroma centrov za pridržanje prebežnikov v državah Severne Afrike, tam to idejo praviloma zavračajo. Oči svetovne javnosti so bile uprte na Tajsko. Tam so v zahtevni reševalni operaciji reševalci iz težko dostopne jame rešili štiri dečke. Ponedeljek, 9. julija V veljavo je stopil zakon, po katerem lahko srednja šola starša polnoletnega dijaka obvešča le, če je slednji osebno dovolil šoli, da omenjene informacije pošilja staršem. Polnoletni dijaki si bodo lahko odslej tudi sami opravičevali odsotnost. Na Gorenjskem sta dva tujca umrla, tretji si je pri skoku z jadralnim padalom poškodoval hrbtenico. slitve zdravnikov iz držav zunaj Evropske unije. Predstavniki držav Zahodnega Balkana in nekaterih članic Evropske unije so se na vrhu v Londonu zavzeli za stabilnost in sodelovanje v regiji. Tajskim reševalcem je uspelo rešiti vseh dvanajst dečkov in njihovega trenerja, ki so bili 17 dni ujeti v jami na Tajskem. Špela Kožar To je noro jutro, nor dan To je novo jutro, poje Vlado Kreslin. Kaj je novega?Hm, vse tajske dečke in njihovega trenerja so rešili, Brazilija je morala spakirati kovčke, Trump je spet na bojni konici s Kimom... A kaj je novega vpodalpski deželici? Popolnoma nič, še naprej je - noro. Začeli smo dobesedno zmagovati v politični norosti. Ko ti (ponovno) novoizvoljeni poslanec na tiskovni konferencipredoči star dokument in se ob tem brezsramno, porogljivo posmehuje, češ, pa kaj bi sploh rad ta Svet Evrope? Ko ti novi poslanec izreče v eter, karkoli mu pade na misel, saj je vendar besednospreten, ta samopredla-gani bodoči kulturni minister. So what? In potem je tu povolilna kombinatorika, s katero je postala predvolilna obljuba - presekajmo s starim, povsem pozabljena. Orisi nastajajoče vladne koalicije so enaki prejšnjim - nič novega, nič svežega ni v zraku. Politika si bo razdelila stolčke, revni pa bodo še naprej revni, sistem javnega zdravstva bo začel vztrajno razpadati (sledilo mu bo javno šolstvo), korupcija se bo še bolj zalegla v vse pore javnega delovanja, državna in javna uprava bosta še naprej prekomerno zaposlovali itn, itn. Toliko smrdljivega se je razbohtelo po podalpski deželici; izvora smradu nikakor ni težko detektirati, skoraj nemogoče pa se ga je znebiti. Kot Cankarjevega Kantorja, kralja na Betajnovi, ki najprej z visokimi obrestmi osiromaši kmete, nato obračuna še s političnim nasprotnikom in naposled zavlada. Tudi zato, ker je ljudi strah. Ker se ga bojijo, ga raje vzamejo za svojega. Strah je najboljše orožje političnih slabičev. Premišljeno netijo strah proti drugemu, ki so manjšina, naj bo Rom, begunec, »juž-njak«, homoseksualec... kajti, ko je množico strah, je poslušna. Ein Volk!, je v nacistični Nemčiji vzklikala mladež. Ena rasa! je nekdo pred nekaj tedni zapisal na plakate v Velenju. Velenje je mesto sobivanja, soobstoja različnih skupnosti, a včasih je bila vse to le ena kultura, zdaj, ko so različne, pa so v hierarhičnem sosledju; najprej avtohtona folklora, nato ostale, kajne? Še pred nekaj desetletji je naše mesto začelo nastajati kot vzvod ponosa ene same države. Kako noro je pravzaprav razmišljanje, da je moja država mlajša od mene. In da se morda ne bova skupaj postarali - če seveda odmislimo možnost mojega nenadnega »odhoda« z obličja. Kot sem se v neki drugi državi rodila, bom v neki tretji državi umrla. Ne v prvi, ne v tej. Še nekaj let tovrstnih političnih debaklov, še posebej v mednarodnem prostoru, kot je bila Patria, kot so zdaj arbitraža, NLB, morebitna orbanizacija ali dosmrtna izključitev politika, pa bo dvomilijonski narod izgubil, kar so mu izborili predniki, še posebej v prejšnjem stoletju. Pred kratkim smo na javni televiziji lahko gledali dvodelni dokumentarni portret o Janezu Drnovšku. Predvsem so o njem govorili drugi, fokus filmov ni bil kronološki pregled delovanja predsednika - premierja - predsednika, temveč samo delovanje, zaradi česar gledalec zaobjame vso razsežnost njegovega vpliva na politično sedanjost. Ki je najteže zanemarljiva, zato je Drnovškovo spoznanje, koga in kaj je v slovenskem političnem prostoru omogočil s tem, ko se ni razčistilo s trgovino z orožjem, tisti pravi filmski trenutek. In trenutek zdramitve, kako hitro lahko neka država izgine. Da, razčiščenje s trgovino in lustracija bi spodbudili nastanek neke druge Slovenije. V tej Sloveniji pa volivci apatično čakamo, da... bo konec... je bo konec ... Naj bo že konec! Konec sprenevedanja, zavajanja, laganja, očitanja, slepomišenja, leporečenja, poneumljanja, napadanja, zavisti, kraje, groženj, primitivizma, rasizma in nestrpnosti. Da bo novo jutro, in nov dan. Ali pa naj bo konec z nami! Zanimiv koncert ob Galeriji V četrtek, 12. julija, bosta ob 20.30 v atriju Galerije Velenje nastopila Mariborčana Zala Kralj & Gašper Šantl. Duo, ki se neizmerno dopolnjuje, saj sta vsak zase v skupno muziciranje vnesla tisto najboljše - produkcijo s čustvi in vokal, ki odpelje. Ko sta Gašper Šantl in Zala Kralj na radio poslala skladbo Valovi, so številni zastrigli z ušesi. Popevka tedna na Valu 202 je bila začetek pozornosti, ki sta jo ujela. Pot sta nadaljevala s pesmijo Baloni. Zdi se, da nam z glasbo skušata sporočiti, da je vse v redu, tako kot je, in da ni treba biti izjemen govorec, da lahko pripoveduješ zgodbe. Prav tako z nami rada delita njune sladko-kisle poglede na svet. Zala Kralj je avtorica, ki se najraje izraža s petjem in nežnim igranjem na kitaro, Gašper Šantl pa je producent in avtor. Povezujejo ju predvsem skupni pogledi na glasbo in življenje. V primeru slabega vremena bo koncert v Galeriji Velenje. ■ ■ Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 11 12. julija 2018 REPORTAŽA 7 Blok štiri ustavljen V petek, 6. julija, so v Termoelektrarni Šoštanj po 46 letih obratovanja ustavili blok 4, prihodnji mesec pa bodo začeli vroče zagonske preizkuse na prenovljenem in posodobljenem, predvsem pa ekološkim zahtevam prilagojenem bloku 5 - Remont šestega bloka uspešno sklenjen Mira Zakošek Šoštanj, 5. julija - Vsak prvi četrtek v mesecu pripravijo v Termoelektrarni Šoštanj dan odprtih vrat, tokratni pa je bil še posebej zanimiv, saj je sovpadal z zadnjim dnem obratovanja bloka 4 in uspešnim zaključkom prvega remonta bloka 6. Tokrat je bil za obiskovalce zadolžen Matjaž Posinek, vodja blokov, v podjetju pa je odgovoren tudi za izobraževanje. Celovito je predstavil Termoelektrarno Šoštanj, kjer sta ta dan čisto na polno obratovala oba razpoložljiva bloka, četrti je proizvajal 275, šesti pa 600 MW, pa četudi so le dva dni pred tem na njem sklenili prvi remont. Ta blok obratuje že skoraj štiri leta (prva sinhronizacija je bila na njem opravljena septembra leta 2014). Potrebe po termoenergiji so namreč ta čas velike in znova se potrjuje, kako pomemben je ta objekt za energetsko oskrbo Slovenije. V sistemu ima čisto posebno nalogo, svojo proizvodnjo namreč nenehno prilagajajo trenutnim energetskim potrebam. Odzovejo se lahko zelo hitro, proizvodnjo pa lahko v minuti spremenijo za 12 MW. Vse to poteka povsem avtomatizirano, vse proizvodne parametre pa redno spremljajo. Napoved, kolikšna naj bo proizvodnja, dobivajo neposredno od Holdinga Slovenske elektrarne oziroma Ele-sa in se nanjo tudi takoj odzovejo. Matjaž Posinek:»Potrebe po termoenergiji so ta čas velike.« pred sabo 15 ekranov, na vsakem je več 10 podstrani. Operaterjeva naloga je, da ves čas spremlja vse parametre in ukrepa, kadar je potrebno. Ta dan je bilo zelo pestro, obratovanje s polno zmogljivostjo Jure Košec:»Vse proizvodne parametre je treba nenehno nadzorovati.« Blok je veličasten Pa smo na dvorišču bloka 6. Pravzaprav na zelo stisnjenem prostoru med hribino, hladilnim stolpom in strojnico. Pogled na vrh je res veličasten in šele tu se vidi, kako ogromni so ti objekti. Povzpnemo se na vrh kotla bloka 6, od koder je prelep pogled na celotno Šaleško dolino in seveda tudi na jezera, ki jo v veliki meri prekrivajo. Še zadnja para iz bloka 4 Z bloka 6 pa se vidi tudi direktno v hladilni stolp bloka 4, iz katerega je prihajala zadnja para v njegovi zgodovini. Odlično je Remont šestega bloka je zaključen, potrebno je še pospraviti »dvorišče« Roman Drev: »Vse naprave smo pregledali in jih po potrebi popravili.« kako tudi ne, ko je za njimi tako zahtevno delo, kot je remont. Takrat so vedno veseli, če se dobro izteče, najbolj seveda, ko je blok spet v omrežju. »Vse smo pregledali in po potrebi popravili, Zvonko Obšteter: »Težko se ločujem od četrtega bloka...« vse naprave, posamezne ventile ... Delalo nas je od 100 do 150, veliko je bilo tudi tujcev. Vse je šlo brez zapletov, res se vidi, da je ta blok tehnološko dovršen,« je bil ponosen. Zdravko Sovič: »Ponosen sem na svoje nekdanje sodelavce.« opravil svojo nalogo. Obratoval je kar 46 let, kar je seveda precej več, kot so načrtovali, to pa pomeni, da so zanj dobro skrbeli in ga tudi dobro vzdrževali in dobro upravljali. Zdaj je iztrošen, predvsem pa premalo učinkovit, Varnost na prvem mestu Po predstavitvi smo bili povabljeni na ogled. Najprej seveda navodila o varnosti, obvezna čelada in zaščitna oprema! Vrata znotraj podjetja so vsa zaprta, odpirajo jih lahko samo pooblaščene osebe - samo tiste, ki smejo v določene prostore. Pot nas vodi skozi »drobovje« bloka 6. Prostor je povsem natrpan z napravami in prepleten s cevmi. Kar 1500 kilometrov jih je le na kotlu, kar predstavlja razdaljo med Šoštanjem in Barcelono. Ustavimo se v komandni sobi, kjer skrbijo za ves nadzor nad celotno proizvodnjo in seveda tudi ekologijo bloka 6. Vsak posamezni operater ima terja še poseben nadzor. Ustavim se pri Juretu Košcu. V tistem trenutku spuščajo v omrežje iz bloka 6,540 MW. Vse poteka tako, kot mora, a je kljub vsemu čutiti napetost, vidi se, da fantje nimajo radi, da jih pri njihovem nadzoru kdo moti. Remont je bil uspešno zaključen Le dva dni prej so uspešno sklenili prvi remont šestega bloka, zato je prisotnih še veliko vzdrževalcev tako domačih kot tujih, ki še pospravljajo. Med njimi je tudi vzdrževalec Roman Drev, ki je v termoelektrarni zaposlen že več kot 36 let. Vidno je zadovoljen. Veličasten pogled proti nebu ne ustreza pa tudi ekološkim kriterijem. Pokukamo še v nadzorno sobo tega bloka, kjer se srečamo z ekipo, ki je potem naslednji dan (v petek, 6. julija) tudi sklenila proizvodnjo elektrike iz četrtega bloka. Zvonko Obšteter, ki je eden od nadzornikov tega bloka že več kot 10 let, je bil vidno ganjen in s kepo v grlu, med tem ko je opazoval svojih petnajst monitorjev in budno spremljal dogajanje, povedal, da se bo težko »ločil« od četrtega bloka. Prijetnih in seveda tudi manj prijetnih zgodbic, ki ga vežejo nanj, je veliko. Tu je preživel velik del svojega življenja, tudi številne nedelje in praznike. V nadzoru se dela vedno noč in dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Ponosen na elektrarno Tokratnega dneva odprtih vrat se je udeležil tudi Zdravko Sovič, ki je delal v Termoelektrarni Šoštanj štiri desetletja. Ko je prišel, so obratovali prvi trije bloki. Tudi skoznje se sprehodimo. »Vse je tako, kot je bilo,« pravi Sovič. Četudi ti bloki niso v obratovanju, je vse pospravljeno in pometeno. S posebno nostalgijo se Sovič spominja četrtega bloka. »Bil sem zraven, ko je stekla proizvodnja v njem, in tu sem tudi delal. Ponosen sem, da sem ga videl tudi danes, ko je njegov zadnji proizvodni dan,« je dejal in dodal, da je na Termoelektrarno Šoštanj zelo ponosen in upa, da bo znova dobila ugled, ki ga je nekoč imela. »Si ga tudi zasluži, vsi pa bi morali bolj ceniti, kako pomembna je termoenergija za samooskrbo Slovenije,« je še pribil. S to njegovo mislijo tudi zaključujem tokratni zapis, saj se z njim povsem strinjam. Dodajam pa, da je pot do termoenergije težka in trda in da na to premalo mislimo, ko jo uporabljamo. Zato še bolj drži dejstvo, da bi jo morali bolj ceniti in z njo ravnati kar najbolj skrbno, saj ta dobrina ni tako samoumevna, kot si morda mislimo. Ekipa. ki ie »ustavila« blok 4: Dejan Cerovečki. Ivan Jovan. Tomaž Lednik. Zvonko Obšteter, Martin Merzlak. Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 8 12. julija 2018 ciljev, kaj šele sijaja 8 AKTUALNO Biserna destinacija ob reki Savinji brez Iz Gozdne šole v Mozirju se umika aktualni najemnik - V lokalni skupnosti tožijo nad neodzivnostjo lastnice, ta območje uvršča med svoje strateške nepremičnine, prostor pa propada že le od leta 1991 Tatjana Podgoršek Turistično naselje Gozdna šola v Lokah pri Mozirju je pred leti veljalo za biserno destinacijo vseh, ki so želeli preživeti lepe trenutke v naravi, se pri tem rekreirati ali se uriti v svojih disciplinah. Mo-zirjani so bili ponosni na številne športnike in športnice, ki so v gozdni šoli, katerega lastnica je Športna unija Slovenije, opravljali priprave na nove izzive. Danes jim ta turistični biser ni v ponos, prej razlog za slabo voljo v prizadevanjih za pridobitev več turističnih zmogljivosti in s tem več gostov. Takšen odnos milo rečeno 'ni fer' Na to je na nedavnem poslovnem zajtrku Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice opozoril župan Občine Mozirje Ivan Suho-veršnik, in sicer v povezavi z večletnim sprejemanjem občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). » Pri tem človek izgubi živce. Ne moreš verjeti, kako je vse zbirokratizirano, kako se obnašajo uradniki, a si ne moreš nič pomagati. Po tem pa imaš še v lokalni skupnosti take lastnike zemljišč, kot je Športna unija Slovenije, ki se na povabilo, naj sodelujejo pri pripravi OPPN-ja in povedo, kaj se bo na parcelah v prihodnje dogajalo, sploh ne odzivajo. OPPN pa je osnova za vse spremembe. Unija je namreč lastnica Turističnega naselja Gozdna šola v Lokah pri Mozirju, kjer je treba postoriti marsikaj. V tem trenutku je brez vode, elektrika je prešibka, urejena ni kanalizacija ... Skratka, potrebno je ogromno postoriti. Unijo smo opozorili, da bi bilo dobro, če peljemo stvari skupaj, a nič od nič. Zaradi neodzivnosti ne vemo, ali ima sploh kakšne načrte v zvezi z njo ali ne. Ob tem pa v neposredni bližini kampa sosed ureja svoj kamp. Po informacijah je želel sodelovanja z unijo, tudi odkup je predlagal, a ta ni pokazala nikakršnega interesa.« Suhoveršnik nam je povedal, da si za ponovno oživitev tega turističnega bisera ob reki Savinji prizadevajo že od leta 2002. Želijo si, da bi bil urejen in privlačen za turiste, tako kot je Kamp Menina v Varpolju. »Lokacija je odlična, povpraševanje je, investitorjev, ki bi bili pripravljeni »kaj iz tega narediti«, območje odkupiti, ne manjka. Med njimi je bil tudi lastnik kampa Menina Jure Kolenc, pa domače društvo Beli zajec, zasebnik Slemenšek, ki sta zanj imela programe, vendar je vse padlo v vodo. V lokalni skupnosti smo prav tako z odkupom nameravali rešiti zadevo. Za kamp se je zanimal Premogovnik Velenje, ko je bil še močan in ga je želel združiti s ponudbo na Golteh, Nizozemci. Vse se je ustavilo pri Športni uniji Slovenije. Gozdno šolo so imele najprej v lasti sokolske organizacije, po nacionalizaciji jo je dobil Partizan, po osamosvojitvi pa Športna unija Slovenije. Od leta 1991 dalje prostor propada.« Ko je bilo po večletnem tihem obdobju pred tremi leti znova slišati med poletnimi počitnicami otroški živ - žav, ko je najemnik postavil lične lesene objekte za šotorsko bivanje, so mislili: no, sedaj pa nekaj vendarle bo, a so se ušteli. Najemnik - podjetnik Drolc iz Šoštanja - se umika, je pojasnil Suhoveršnik in še dodal, da so pred prihodom sedanjega najemnika člani Športnega društva Loke območje uredili »v nulo«, sedaj pa je znova vse po starem. Ivan Suhoveršnik: »Na Športni uniji Slovenije pravijo, da ne vedo, kaj bi z gozdno šolo, prodajo je pa ne, še manj da bi kaj vložili. Takšen odnos ni pošten. Najbolj pa me moti splošna neodzivnost unije.« Prevzel sem z veliko energije, veselja, umikam se z veliko žalostjo Aktualni najemnik gozdne šole Tomo Drolc (mimogrede - je tudi najemnik koče na Smrekovcu) je informacijo o umiku potrdil, čeprav je pogodbo sklenil za 5 let z možnostjo podaljšanja. »Umikam se po treh letih. Gozdno šolo sem prevzel z velikim veseljem, energijo, umikam se z veliko žalostjo v srcu.« Prostor je ocenil za »fenomenalen«, vanj pa, žal, lastnica ni nič vlagala vrsto let, infrastruktura je iz 70. let prejšnjega stoletja. »Ne morem reči, da je vsega kriva Športna unija. Z Občino Mozirje sta kot dva mala otroka, ki se ne znata dogovoriti, vmes pa sem bil jaz brez elektrike, kanalizacije, prostor tudi nima uporabnega dovoljenja. Pričakoval sem, da bo lokalna skupnost sprožila postopek za legalizacijo prostora za kampiranje, a ga ni. Vlaganja samo za oživitev kampa«, pravi Drolc, »bi bila precejšnja, prihodkov zaradi zelo kratke sezone in zgolj netržnih programov praktično ni, unija pa ima svoje ideje.« Minula tri leta je v gozdni šoli med poletnimi počitnicami gostil otroke iz socialno šibkih družin iz nekaterih klubov, članov Športne unije. Slednja jih bo gostila tudi letos, vendar brez njega. Območje je eno od strateških nepremičnin Generalni sekretar Športne unije Slovenije Janez Ovsenik nam je minuli petek zagotovil, da so se z lokalnim izvajalcem dogovorili o izvedbi vzdrževalnih del na obstoječih objektih na začetku tega tedna, da bodo lahko prihodnji mesec izvedli tradicionalne poletne počitnice za otroke iz socialno šibkejših okolij. Letos bodo omogočili počitnice in športno udejstvovanje tudi članicam unije in njenim partnerskim organizacijam. Na naše vprašanje, kakšne cilje imajo z gozdno šolo in zakaj se niso odzvali na povabilo za pripravo OPPN-ja Občine Mozirje, pa je Ovsenik zapisal: »Glede strategije nadaljnjega razvoja bomo načrte predložili skupščini v potrditev v skladu s smernicami sprejetega Programa za gospodarjenje z nepremičnim premoženjem. OPPN je podroben načrt, ki predvideva gradnjo objektov glede na začrtano programsko shemo. V tem trenutku (sedanja prenova objektov) ne predvidevamo programskih sprememb, kar pomeni, da unija ostane neprofi-tna zasnova z namenom »pokrivanja« potreb športnih društev in drugih organizacij. Bližnjemu sosedu smo pojasnili naše stališče, ki ga je sprejel z razumevanjem in bo za svojo lokacijo izvedel OPPN. Želimo mu vse najboljše ...« Ovsenik je še pripisal, da je Gozdna šola Mozirje ena od treh njihovih strateških nepremičnin in velja za dolgoročno lastniško naložbo, zato v bližnji prihodnosti ne bo predmet prodaje. Imajo pa v okviru programa za upravljanje nepremičnega premoženja kar nekaj drugih prioritet. » Za razmislek o nadaljnjem razvoju gozdne šole bo potrebnega še nekaj časa,« je dodal Janez Ovsenik. Kamp, kije danes brez vode, elektrike, kanalizacije, uporabnega dovoljenja..., je sicer idealen prostor za športno preživljanje počitnic, kar je danes trend v turizmu. Več kot 300 tisoč evrov za razvoj turizma Druženje in priznanje Na letošnjem srečanju je bilo 39 parov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki letos praznujejo 50 in 60 let skupnega življenja. Velenje, 4. in 5. julija - Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje je v restavraciji Pod Jakcem v Velenju že 37. pripravila srečanje - druženje upokojencev zveze in srečanje parov, ki letos " praznujejo 50- in 60-letnico skupnega življenja. Takih je bilo letos 39, od tega ■ pet diamantnih. Podpredsednik zveze Franc Vedenik je ob tej priložnosti dejal, da s srečanjem želijo izkazati spoštovanje, priznanje za jubilej, saj je velika večina teh zakonskih parov še danes aktivnih v društvih upokojencev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Podelitev priznanj, medalj in pokalov pa je predvsem inventura dela na področju delovanja društev upokojencev Šaleške doline v kulturi in športu. »Sicer pa je osrednja nit obeh dogodkov predvsem druženje.« Zbrane jubilante je pozdravil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Med drugim je menil, da so lahko ponosni na prehojeno pot in da je lokalna skupnost nanje ponosna. »V Šaleški dolini živimo ljudje, ki smo strpni, ki se ne razdvajamo in se zavedamo, da nas razlike bogatijo. Ste tisti, ki ste dobro organizirani, se vključujete v delovanje lokalne skupnosti ter se imate lepo.« Izrazil je prepričanje, da jim v vseh treh občinah doline nudijo dobre stvari, ki jim jih marsikje zavidajo. S svojo vztrajnostjo in potrpežljivostjo so dokazali že marsikaj in velikokrat to ni bilo enostavno. »Veste, da je bilo treba težave prebroditi in iti najprej v boljši jutri,« je še dejal Bojan Kontič. Dan kasneje so se v restavraciji družili ostali člani društev upokojencev iz omenjenih lokalnih skupnosti, med njimi je bilo največ športnikov in športnic, ki na tekmovanjih v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije dosegajo zavidljive uvrstitve. Predlani so bili v skupnem seštevku na drugem, lani na tretjem mestu. Boris Zajc, predsednik komisije za šport, rekreacijo in gibalno kulturo, nam je dejal, da tekmujejo v devetih disciplinah, prijetno s koristnim pa na tekmovanjih in drugih oblikah športnega druženja druži več kot 400 članov upokojenskih društev doline. V jeseni jih med drugim čaka državno tekmovanje v ribolovu ob Škalskem jezeru. • Tp radio velenje u5com Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija je uspešno kandidirala v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje in promocijo turistične ponudbe vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji in bo v obdobju do sredine oktobra prihodnje leto izvajala projekt vodilne destinacije v SAŠA regiji. Za to je namenjenih skoraj 220 tisoč evrov, od tega je nepovratnih sredstev kar 90 odstotkov. Gre za razvoj integralnih turističnih produktov, 5* doživetij, izobraževanja, usposabljanja in študijske ture za turistične deležnike. Na področju digitalnih promocij so ' predvidene vzpostavitve novih in nadgradnje obstoječih digitalnih medijev in orodij (spletne strani, aplikacija), ustvarjanje novih foto in video zgodb za ključne ciljne skupine predvsem " na trgih Nemčije, Nizozemske in Hrvaške. Poleg projekta vodilne destinacije je Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija uspešno pridobila tudi sredstva za projekt Turizem SAŠA. Projekt je vreden 115 tisočakov, od tega je sto tisoč evrov nepovratnih sredstev. a mz Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 9 12. julija 2018 »'WAS IZOBRAŽEVANJE, KULTURA 9 Veliko pričakujte od sebe in malo od drugih Na Elektro in računalniški šoli Šolskega centra Velenje prvič toliko zlatih maturantov, prvič diamantni, prvič udeleženec izrednega izobraževanja, odrasli - Doslej izobrazili 8000 dijakov Tatjana Podgoršek Velenje, 6. julija - V dvorani kulturnega doma v Velenju je Elektro in računalniška šola Šolskega centra Velenje pripravila slovesnost, na kateri so podelili spričevala dijakom, ki so sklenili srednješolsko izobraževanje v šolskem letu 2017/2018 z zaključnim izpitom ali poklicno maturo. Slednjo je opravljalo 73 kandidatov, zaključni izpit 10. Ravnatelj šole Simon Konečnik je ob tem izrazil zadovoljstvo, saj se je prvič v zgodovini šole zgodilo, da so lahko v 18 letih od uvedbe poklicne mature stisnili roko kar 11 zlatim maturantom (doslej so jih imeli največ pet), da je bil med njimi tudi udeleženec izrednega izobraževanja - odrasli, zelo ponosni pa so še na Tadeja Firšta, ki se je v zgodovino šole zapisal kot njen prvi diamantni dijak (kar pomeni, da je na poklicni maturi zbral vseh 23 točk). V nagovoru zbranim je Konečnik med drugim še poudaril, da je za dijaki konec enega življenjskega obdobja, v naslednjem pa naj še več, veliko pričakujejo od sebe in malo od drugih. Izrazil je prepričanje, da so za nadaljnje izzive pridobili potrebne informacije, znanje. »Vzponi in padci so sestavni del življenjske poti, naša zmaga pa je, da se po vsakem padcu znova poberemo. Veliko dobrega v prihodnje.« Na naše vprašanje, čemu pripi- suje takšen uspeh, je Konečnik odgovoril, da vpisu dobre generacije, v nadaljevanju pa mnogim spodbudam učiteljev in staršev, dobremu delu, mentorstvu, možnostim pridobivanja vrlin v Na Elektro in računalniški šoli je bilo največ zlatih maturantov doslej. mnogih izvenšolskih dejavnostih, predvsem pa poudarku na delu kot vrednoti. Zagotovil je, da na šoli motivirajo dijake na različne načine. »Poleg rednega pouka vsakokrat dijakom položimo na srce, naj počnejo še nekaj zraven, naj sodelujejo v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, na tekmovanjih, so kar redni udeleženci aktivnosti Saša inkubatorja pri spodbujanju podjetništva in še bi lahko našteli.« Po zagotovilih Simona Kone-čnika je učni uspeh na letošnji poklicni maturi 92,5 odstotka, kar je povprečje prejšnjih let, razve- Zlati dijaki Strojne šole seljujejo pa kazalniki, ki kažejo, da se je Gaussova krivulja učnega uspeha premaknila močno v desno, »torej v njej prevladujejo štirice in petice.« Po zagotovilih Simona Konečnika so v 60-letni zgodovini Šolskega centra Velenje na šoli izobrazili 8.000 dijakov. Od šol Šolskega centra so -poleg Elektro in računalniške šole - imeli zlate maturante še na Strojni šoli. Poklicno maturo je opravljalo 40 kandidatov, zlatih je bilo šest, od tega sta bila dva dijaka diamantna maturanta, in sicer Timotej Kreft in Nejc Slemenjak. Od 93 uspešnih 90 maturantov Velenje, 11. julija - Včeraj ( v sredo) zjutraj so izvedeli ali so bili uspešni ali ne tudi dijaki, ki so opravljali splošno maturo. Na Gimnaziji Velenje so, pravi njen ravnatelj Rajmund Valcl, z rezultati zrelostnega izpita zadovoljni. Od 93 kandidatov je bilo uspešnih 90. »Zalomilo« se je le trem dijakom četrtega letnika programa umetniške gimnazije. Med uspešnimi so štirje zlati maturanti, 20 pa je interno odličnih, kar pomeni, da so zbrali od 25 do 29 točk (za naziv zlati maturant jih je potrebnih od 30 do 34). Zlati maturanti velenjske gim- nazije v šolskem letu 2017/2018 so Katarina Gracer, Doris Čo-sic, Tina Šafarič in Jana Kotnik. ■ tp Dan Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru je 27. junija s slovesnostjo v prostorih Mestnega muzeja Krško obeležila dan Fakultete za energetiko. Na slovesnosti so prisotne poleg gostitelja, red. prof. dr. Bojana Štumbergerja, nagovorili tudi podžupanja Občine Krško Nuša Somrak, predstavnik Mestne občine Velenje doc. dr. Franc Žer-din ter prodekan za študentska vprašanja Fakultete za energetiko Boštjan Krošelj. Dekan Fakultete za energetiko je na slovesnosti podelil priznanja najuspešnejšim študentom in zaposlenim ter zahvale posameznikom in organizacijam, ki so se s svojim osebnim prispevkom v letu 2017 še posebej izkazali. Letošnji prejemniki priznanj so izjemni študentje Boštjan Krošelj, Mitja Garmut in Žiga Papic ter izr. prof. dr. Sebastijan Seme, najuspešnejši raziskovalec Fakultete za energetiko v letih 2016 in 2017. Na tradicionalni slovesnosti se je fakulteta za sodelovanje in pomoč v letu 2017 zahvalila tudi asistentu fakultete Simonu Marči-ču za športne uspehe in krepitev prepoznavnosti fakultete, Goranu Arsenijevicu za sodelovanje pri promocijskih aktivnostih v tujini, Alenu Krošlju in Gregorju Veni-gerju za uspešno izvajanje funkcije prodekanov za študentske zadeve ter družbi GEN energija, d. o. o., za pomoč pri zagotavljanju primernih materialnih pogojev za delo in razvoj fakultete. V Knjižnici Velenje tudi Lego robotika in programiranje V študijski čitalnici Mestne knjižnice Velenje potekajo v poletnih mesecih delavnice Lego robotika in programiranje za osnovnošolce. V velenjski knjižnici so letos prisotne prvič, udeležencem pa omogočajo pridobivanje znanja s tehnološkega področja, usposabljanje v modeliranju in spoznavanju računalniškega programiranja. Zaradi lažjega dela so skupine številčno omejene na deset otrok, kot je razvidno s fotografije, pa se udeleženci hkrati zabavajo in zbrano poglabljajo v zadano delo. ■ Jenko prisrčno sprejet v Pliberku Velenjski umetnik Milan Jenko, ki je pred kratkim razstavljal v domačem kraju, je tokrat velik del, predvsem miniatur, predstavil obiskovalcem v Pliberku. V tamkajšnjem kulturnem domu so bila njegova dela zelo prisrčno in z navdušenjem sprejeta, o umetniku in njegovih slikah pa izrečena vrsta lepih besed. Med drugim so na slovesni otvoritvi poudarili, da so izredno veseli, da bo v njihovem kulturnem hramu mesec dni vladal duh domovine. Jenko načrtuje, da bo lahko jeseni postavil zanimivo razstavo zopet v Velenju v Vili Bianci. Za ljubiteljska kulturna društva 50.000 evrov Šoštanj, 6. junija - Občina Šoštanj je objavila javni razpis za sofinanciranje programov in delovanje ljubiteljskih kulturnih društev ter humanitarnih in invalidskih organizacij in društev. V občinskem proračunu je za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev na voljo 50.000 evrov, za humanitarna društva pa 6.500 evrov. Lani se je na razpis za sofinanciranje ljubiteljske kulture prijavilo 12 društev, za področje humanitarnih društev pa so prejeli 17 prijav. Na javni razpis za sofinanciranje ljubiteljske kulture se lahko prijavijo društva s sedežem v občini Šoštanj, na humanitarnem področju pa poleg teh tudi društva, ki imajo sedež zunaj občine Šoštanj, če imajo med registriranimi člani tudi njihove občane in občanke. Vse informacije v zvezi z razpisom so prijaviteljem na voljo na občinski upravi in spletnih straneh Občine Šoštanj, na katrih je objavljena tudi razpisna dokumentacija. Rok za prijavo na oba razpisa je sreda, 8. avgust. a mkp Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 10 IG KULTURA "»WAS 12. julija 2018 Poklon Cesarju ob visokem jubileju ALTERNATOR Prejšnji teden, 6. julija, je akademski kipar profesor Ciril Cesar praznoval svoj 95. rojstni dan. Ob tej priložnosti je umetniku na njegovem domu v imenu župana Mestne občine Velenje Bojana Konti-ča voščil vodja urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek in mu izročil najlepše darilo - prvi izvod obsežne monografije Ciril Cesar - pot v svetlobo. Knjigo je izdala Velenjska knjižna fundacija, njena uradna predstavitev pa bo v začetku septembra. Cesar je bil s knjigo zelo zadovoljen, ugotovil je, da »ima vsaka stran svojo težo«. Ciril Cesar je bil rojen v tradicionalni podobarski družini v Mozirju. Leta 1943 in 1944 je obiskoval umetnoobrtno šolo v Gradcu. Aktivno je sodeloval v partizanih. 1946 se je vpisal na ljubljansko akademijo za likovno umetnost in leta 1950 diplomiral na kiparstvu, čez dve leti pa končal specialistični študij kiparstva pri Frančišku Smerduju ter se leta 1953 preselil v Celje, kjer je poučeval na tamkajšnjem Učiteljišču. Tu se je začel ukvarjati tudi z oblikovanjem in ustvaril tehtnico za gospodinjstvo, ki jo je potem dolga leta izdelovala celjska Libela. Leta 1963 je prejel štipendijo Prešernovega sklada za študij na Hochschule fur Gestaltung (Visoki šoli za oblikovanje) v Ulmu. Od 1964-1967 je bil asistent na isti šoli, od 1967-1970 pa delal kot strokovni sodelavec na Razvojnem institutu v Ulmu in kasneje v konstrukcijskem biroju tovarne Wielend-Werke AG Ulm. 1970 se je vrnil v Slovenijo, v Velenju si je družina zgradila hišo, zaposlil se je v Gorenju, kjer je vodil novoustanovljeni Gorenje Design center. Vpeljeval je ulmski model oblikovanja in takrat je Gorenje dobilo izjemno oblikovane gospodinjske aparate ter zastavilo trdno oblikovalsko politiko. Upokojil se je leta 1983 in se posvetil oblikovanju stekla. Iz Cesarjevega zgodnjega obdobja je najbolj znan Nazarski Z umetnikom so nazdravili žena Olga, hči Nives, Drago Martinšek in oblikovalec knjige Stane Hafner. Cesar se je poglobil v vsako stran monografije. talec, s katerim je dvignil veliko prahu v kiparskih krogih, ustvaril je kar nekaj plastik, ki stojijo na prostem, portrete igralcev v celjskem gledališču, v Velenju stoji pred osnovno šolo njegov Aškerc, v Sončnem parku je Manifest in Atlantida v bazenu, v kulturnem domu lahko občudujemo njegovo stekleno Sozvočje. Tomaž Domicelj napolnil malo dvorano Velenje, 6. julija - Za tem, ko je četrtkovemu koncertu izraelskega simfoničnega orkestra Raanana prisluhnilo le malo ljudi, so se ob nastopu slovenske glasbene legende Tomaža Domicelja, ki ga je v Velenje povabil Festival Velenje v sklopu Poletnih kulturnih prireditev, kljub sku-janemu vremenu zbrali v velikem številu in napolnili malo dvorano kulturnega doma. Prisluhnili so preseku njegove ustvarjalnosti, ki sinovom slovenskega naroda ni zapustila le znamenite po njih imenovane pesmi, ampak tudi mnoge druge že ponarodele poetične melodije, ki so skozi ušesa do src segle celim generacijam in - očitno - tudi Velenjčankam in Velenjčanom. a tf, foto: Ksenija Mikor Med 6. in 15. avgustom bodo obnavljali Knjižnico Velenje Knjižnica Velenje v poletnih mesecih vedno prilagodi delovni čas, letos pa bodo za devet dni svoja vrata tudi zaprli Mojca Štruc Direktor Vlado Vrbič pravi, da tega sicer že dolgo niso storili in tudi ne počnejo radi, so pa tokrat v to prisiljeni, saj jih čakajo obnovitvena dela. »Mestna občina Velenje je pred dvema letoma odkupila zbirko prvih beril Marjana Marinška in letos bomo realizirali njeno postavitev,« pojasnjuje Vrbič. Zbirka bo postavljena na mesto dosedanjega mladinskega oddelka, ki obsega približno 50 kvadratnih metrov. »To bo pravzaprav steklena kocka, v kateri bodo razstavljene knjige in v kateri bodo tudi tla steklena, tudi pod njimi pa bodo knjige,« je povedal Vlado Vrbič. Kot je Od 16. avgusta dalje bo mogoče v Knjižnici Velenje na tem mestu najti zbirko prvih beril Marjana Marinška. še dodal, bodo v prostoru tudi zaslon in miza ter stoli za obiskovalce. »Ne želimo, da bi bil to le prostor razstave. To bo kotiček, kjer bomo v branju in lepi pisavi tudi vzgajali otroke. Skratka, gre za prostor, ki se bo še razvijal,« je pristavil Vrbič. Ker so v zadnjem desetletju v Knjižnici Velenje spoznali, da je sedanji izposojni pult pri vhodu prevelik in kot tak nekoristen, ob tem pa so opazili tudi obrabo tal okrog pulta, so se odločili, da obnovijo tudi ta del. »Pult bomo skrajšali, po tleh pa položili okrog 70 kvadratnih metrov marmorja in hkrati uredili tudi taktilne oznake, ki bodo uporabne za slepe in slabovidne,« je razložil Vlado Vrbič. Skupna vrednost naložbe je ocenjena na okoli 150 tisoč evrov, stroški pa bodo kriti iz proračuna Mestne občine Velenje. Ker bo knjižnica med prenovo za devet dni povsem zaprla vrata, bralcem priporočajo, da si gradiva izposodijo pred 6. avgustom. Čas, ko knjižnica ne bo obratovala, ne bo štel v čas izposoje oz. zamudnin. »16. avgusta pa bomo spet odprti,« je obljubil direktor Knjižnice Velenje in napovedal še eno novost: od septembra se knjižnica v celoti (ne le čitalnica) odpira ob 8. uri. a Kulturna potepanja Ona Čepaityte Gams "Belec stopi k staroselcu in ga vpraša: "Hey, where does this road go?" Staroselec ga pogleda in reče: "The road stays, you go!". To šalo, ki jo menda radi pripovedujejo Indijanci iz plemena Navajo, sem si izposodila iz knjige Kultura potepanja slovenske kulturne antropologinje Irene Weber. S tem, pred najbolj vročo potovalno sezono, bi rada zapisala nekaj misli na temo problematičnih vplivov turizma. Po vseh letih hitrega razvoja tega z globalizacijo tesno povezanega fenomena danes vse bolj pogosto poleg pozitivnih plati le-tega govorimo tudi o škodi, ki jo povzroča. Če ste v zadnjih letih obiskali Barcelono, ste zagotovo opazili kakšen grafit z vsebino "tourists go home". V Benetkah že nekaj časa grozijo, da bodo omejili vstop turistov. Čisto zares so pa zaprli otok Koh Tachai v narodnem parku Similanskih otokov na Tajskem - da si opomore in se rehabilitira. Od turistov. Pa znamenito plažo Maya na otoku Koh Phi Phi, ki je zaslovela po snemanju filma "The Beach". Njihovemu vzoru so sledili tudi na Filipinih, kjer so zaradi nesnage, ki jo povzročajo preštevilni turisti, za pol leta zaprli otok Borcay. Za še kakšen nazorni primer zelo priporočam odličen dokumentarec Gringo Trails, ki gaje posnela ameriška antropologinja Pegi Vail. Zgodbe "before" in "after" navala turistov so zelo slikovite. Tisto, kar je vmes, so številne zgodbe nekulturnega in nespoštljivega obnašanja ne samo do narave, spomenikov kulturne dediščine, ampak mnogokrat tudi do domačinov. Že tako je bil od nekdaj kontakt in odnos med "domačinom" in "tujcem" po vsem svetu zanimiv ter pogosto tudi razburljiv in problematičen (prav tako z znanstvenega vidika dobro preučen), a danes se zdi - in to kljub napredku naše civilizacije - da mera spoštovanja do drugega še vedno ni zadovoljiva. Še vedno smo polni predsodkov in stereotipov, ki usmerjajo naše doživljanje druge kulture. Poleg tega smo, kot poudarja v prej omenjenem dokumentarnem filmu neki južnoameriški turistični delavec - turisti tudi premalo izobraženi. Bodisi klasični turisti bodisi tisti, ki se imajo za popotnike, ki iščejo čim bolj pristna doživetja in se skušajo z okoljem čim bolj zbližati. Tudi meni seje pred nekaj leti pripetila zgodba, ki ne bi bila v ponos "turistični skupnosti". Namreč med obiskom Cape Towna v Južni Afriki sva se en dan odločila za t. i. "hop on hop off' turo po mestu. Ena od postojank je bilo revno predmestje mesta, ki ga v angleščini imenujejo "township". Cela mednarodna druščina, ki se je po naključju na avtobusu vozila skupaj, se je odločila, da krenemo dol z avtobusa in se opogumimo za obisk. Priznam, sama nisem bila najbolj navdušena - vse skupaj se mi ni zdelo najbolj etično početje. A kaj, ko se je ponudila priložnost za "edinstveno izkušnjo"... Pred vhodom nas je pričakal domači vodnik, ki v predmestju dejansko živi. Popeljal nas je po celem območju, razkazoval hiške (če jih lahko tako imenujemo), pripovedoval zgodbe o poplavah, podganah in kako je avto smrtno povozil gospo, ki je spala doma v svoji postelji - voznik se je vanjo namreč zaletel, ker je zapeljal s ceste, zidovi hišk niso ravno zidani ... Razlagal je higienske pogoje - nič tekoče vode, stalne težave z elektriko in številne bolezni. Vsake nekaj časa je srečal kakšnega znanca in mu namenil besedo. S ponosom je pokazal tudi tistih nekaj pravih hiš, ki jim jih je zgradila nizozemska vlada. Na koncu obiska se je poslovil in nas pozval, da svetu posredujemo, kar smo videli. Morda bomo tako prispevali k njihovemu boljšemu jutrišnjemu dnevu. In za slovo je vsakemu od nas podal roko. Kaj se je zgodilo za tem, pove vse. Takoj ob vstopu na avtobus smo kolektivno začeli mrzlično iskati vlažilne robčke in si temeljito čistiti roke. Tisti, ki robčkov niso imeli, so ob prvi priložnosti odšli na stranišče in si jih umili z vodo in milom. Komentar verjetno ni potreben. Zanimivo bo brati antropološke raziskave naših tovrstnih medkulturnih izkušenj, predvsem pa, koliko smo napredovali od teh šal, ki jih pripovedujejo Indijanci iz plemena Navajo. Zdaj pa pakiramo in gremo. Eni na sever, drugi na jug, tretji čez ocean, četrti pa na obisk k dragi babici. Lepe počitnice vsem, kjerkoli boste. naS(AS si lokalne novice a v. Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 11 12. julija 2018 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Vedno aktualni, tem ne zmanjka Mediji so za to, da obveščajo in tudi izobražujejo. V naši medijski hiši se tega zavedamo in tako tudi delamo. V radijski programski shemi med take rubrike zagotovo sodijo kmetijski nasveti, ki so na sporedu vsak drugi torek dopoldan v mesecu. Njihova avtorica je najpogosteje inženirka kmetijstva Lidija Diklič z velenjske izpostave Kmetijskega zavoda Celje. »Vsebino rubrike prilagajamo aktualnim temam. Slednjih nam nikoli ne zmanjka. Če za to ne poskrbijo narava oziroma vremenske razmere, je pa kaj drugega. Svetovalci se med letom izobražujemo in potem to znanje prenašamo v prakso. Eden od načinov so prav kmetijski nasveti na Radiu Velenje, ki so po odzivih sodeč zanimivi. Nasvetov ne delimo le za kmete, ampak tudi za vrtičkarje« je povedala Dikličeva. V zimskem času so najpogosteje »obravnavali« teme s področja ekonomike in davkov. To je čas, je pojasnila sogovornica, ko kmetje oddajo razna poročila za povrnitev trošarine za gorivo, za pavšalno nadomestilo, poročila v zvezi z ukrepi kmetijske politike in zbirne vloge. V rastni sezoni so nasveti bolj tehnološke narave. Dotikajo se setve na polju, vrtovih, gnojenja, zaščite rastlin pred boleznimi in škodljivci. V poletnem času so aktualni nasveti običajno namenjeni preprečevanju posledic . 4 in učinkov suše, skrbi za živali v vročih dneh, ukrepom za spravilo čim bolj kakovostne krme, skrbi za ohranjanje rodovitnosti tal s setvijo posevkov... »Zagotovo bomo znova Lidija Diklič: »Svetovalci se med letom izobražujemo, nato pa pridobljeno znanje prenašamo tudi tako, kot so kmetijski nasveti na radiu.« opozarjali na zatiranje tujerodnih rastlin, ki jih je vedno več. Večje težave trenutno povzroča koruzni hrošč.« Dopust? Bo, pravi Lidija, na začetku prihodnjega meseca. Če se bo dalo, v hribih. Poleti je tam osvežujoče, vroče pa le, ko zapuščaš goro. Kam jo bo nesla pot, v tem trenutku še ne ve. Lani sta s sestro »obdelali« Karavanke in se le enkrat povzpeli pod 2000-metrski vršac, vsi ostali so bili nad omenjeno nadmorsko višino. Ostali družinski člani pa: »Mož ima težave s koleni, sin in hči že živita vsak zase,« je sklenila pogovor (tudi babica) Lidija Diklič. ■Tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ZAKA PA NE - Bodi in 2. NINO - Moja moja 3. LUIS FONSI & STEFFLON DON - Calypso Priljubljena glasbena skupina Zaka pa ne, ki zadnja leta navdušuje z narodnozabavnimi uspešnicami, je na zadnji šolski dan predstavila lahkotno poletno pop skladbo z naslovom Bodi in. Glasbo za skladbo, ki je namenjena vsem generacijam, je napisal Aleš Klinar, ki se podpisuje tudi pod priredbo, besedilo pa je napisal Klemen Glynn Arh. V skladbi se premierno predstavlja nov harmonikar Matic Viher. GLASBENE novice LESTVICA domače glasbe Nika Zorjan z novo poletno uspešnico Prekmurska pevka Nika Zorjan je lani s predelavo globalne uspešnice Despacito poskrbela za domači poletni hit z naslovom Fejst pomale, letos pa se ponovno vrača v latino vode in predstavlja zanimivo sodelovanje. V teh dneh paj z ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj, obenem pa tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev,« pravi Maja, ki jo na vseh večjih glasbenih odrih spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mno- namreč predstavlja novo skladbo Luna, v kateri se ji je pridružil mlad glasbenik Jonatan Haller Pereira. Slovenec s potrugalskimi koreninami je dalj časa živel tudi v Braziliji, v Slovenijo pa ga je pripeljala ljubezen. Nika in Jonatan sta v pesmi združila moderno kombinacijo umirjenih ritmov s pridihom španskega temperamenta, saj Jonatan del pesmi odpoje tudi v španščini. Izid skladbe je pospremil tudi vroč videospot, ki so ga posneli v Sloveniji in Italiji in si ga že lahko ogledate na YouTubu. Maja Oderlap in Brendijeve zaljubljene pesmi Maja Oderlap predstavlja novi single z naslovom Zaljubljene pesmi. V njem je v venček povezala štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekoč napisal legendarni Brendi. Gre za skladbe Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam, ki jih je Maja prepevala že kot majhna deklica. Brendi jo je kasneje tudi povabil v svojo spremljevalno skupino, bil pa je tudi njen vzornik in dober prijatelj. »Vesela sem, da sem sku- gi glasbeniki, posneta pa je bila v studiu Lendero&Co. Za video spot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Talenti v poletni skladbi Vroče Vsako poletje prinaša tudi poletne glasbene uspešnice. Ena takih bi lahko bila tudi skladba, v kateri so moči združili nekdanji tekmovalci priljubljenega televizijskega šova Slovenija ima talent. Svoje glasove so združili v pesmi Vroče, ki jo je zakuhal glasbeni producent Raay. Pri tem so sodelovali: brata Piletič, danes znana kot BQL, Isaac Palma, Nika Zorjan, Lina Kuduzovic, Klara Jazbec, Luka Sešek in Luka Basi, ki so se prav na šovu Slovenija ima talent prvič predstavili javnosti in nato nadaljevali svojo pot na glasbene lestvice. Poletna skladba je dobila tudi videospot, v katerem so se zbrani druščini pridružili tudi mnogi drugi talenti iz šova Slovenija ima talent. Med drugim tudi akrobatska skupina Dunking Devils ter akrobata Filip in Blaž, ki ju poznamo kot F&B Acrobatic. Natalija Verboten se poroči z žensko Lepa na pogled je naslov nove skladbe, ki jo svojim oboževalcem predstavlja Natalija Verboten. Skladbo sta napisala Martin Šti-bernik in Pero Lovšin, zanjo pa so posneli tudi malo provokativen videospot, v katerem se Natalija Verboten pojavlja nekoliko drugače, kot smo je bili vajeni doslej. Spot je nastal pod budnim očesom prodornega mladega režiserja Nika Kara, na Natali-jino željo pa so ga posneli kar v okolici Zgornje Kungote, kjer priljubljena pevka zdaj živi. V spotu se Natalija skupaj s fotografom Tiborjem Golobom prevaža v roza starodobniku Ford Thun- derbird (letnik 1957), na koncu pa se poroči - z žensko (igra jo modna oblikovalka Jerneja P. Zhembrovsky). »Nisem želela klasične poroke, saj sem se pred leti v videospotu že poročila in bi vsi rekli, da se ponavljam. Ko je padla ideja, da se na koncu poročim z žensko, sem bila takoj za, saj že od nekdaj podpiram ljubezen, ne glede na spolno usmerjenost, veroizpoved, barvo kože, raso ...,'' je dodala Natalija. Sheryl Crow pripravlja zadnji album Z devetimi grammyji nagrajena glasbenica Sheryl Crow je v nedavnem radijskem intervjuju razkrila, da bo prihodnje leto izdala svoj zadnji album, ki bo vključeval sodelovanja s številnimi znanimi glasbeniki. Kljub vsemu se še ne namerava upokojiti. Napovedala je, da se bo po izidu albuma usmerila v izdajanje posamičnih skladb, saj meni, da je v času pretočnih vsebin z medmrežja albumom odklenkalo. Sheryl Crow, ki je najbolj znana po uspešnici All I Wanna Do, je napovedala, da bo zadnji album vključeval skladbe, pri katerih je sodelovala s Steviejem Nicksom, Keithom Richardsom, Donom Henleyjem in tudi pokojnim Joh-nnyjem Cashom. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Pvaninski abuhi - V naročju topline 2. Ansambel Galop - Novo življenje 3. Ansambel Klateži - Pravi muzikant 4. Ansambel Vžig - Sine moj oprosti 5. Zaka pa ne - Bodi in 6. Ansambel Jelen - Zakaj si odšla 7. Ansambel Boršt - Tja čez Suhokranjske griče 8. Ansambel Nalet - Zabava 9. Hozentregarji - Moja dohtarca 10. Potepini - Kako naj ti povem www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MRFY Veliki dolenjski rockovski up, novomeška skupina MRFY, se je maja predstavil v kultni oddaji Izštekani na Valu 202. Iz posnetka nastopa je nastal koncertni digitalni album. Na njem lahko poleg skladb s prihajajočega studijskega albuma in znanih hitov, kot so Anakin, Tretje oko ali Klic, slišimo tudi pesmi, ki jih ni moč slišati nikjer drugje. Izid albuma najavlja single Tretje oko. GIANNI RIJAVEC V začetku poletja Gianni Rija-vec v eter pošilja novo romantično skladbo Pogrešam te, za katero je besedilo napisal znani avtor Drago Mislej Mef. Nova skladba, za katero je glasbo napisal Gianni sam, je narejena v novem pop-simfo slogu, saj je tradicionalnemu slovenskemu popu Gianni dodal godala v izvedbi godalnega kvarteta. TINA D Finalistka šova Nova Zvezda Slovenije Tina Drnovšček, umetniško Tina D, se predstavlja s prvim singlom Poletje najino. Tina D se na samostojno pevsko pot podaja v sode- lovanju z uspešnim mladim glasbenikom, pevcem in pro-ducentom Ninom Ošlakom. Mlada Primorka pravi, da je to šele začetek in da bomo o njej zagotovo še slišali. SAME BABE Medtem ko se medi nova, četrta plošča Vražji bend, katere izid je predviden za letošnjo jesen, skupina Same babe ob svoji 15-letnici delovanja v javnost pošilja singel Repa, korenje - v živo!. Komad in spot sta nastala v živo, in sicer kot dodatek h koncertu, ki so ga Same babe izvedle v razprodani Štihovi dvorani Cankarjevega doma. ALEKSANDER NOVAK Primorski kantavtor Aleksander Novak predstavlja novo skladbo Ljubezen na dotik. Pesem ima zanj prav poseben pomen, saj je izšla ravno v času, ko pričakuje prihod novega družinskega člana. V sodelovanju z režiserjem Petrom Klevo je nastal tudi videospot, ki so ga posneli na ulicah Kopra, kjer se je avtor, ki za jesen napoveduje tretji studijski album, tudi rodil. Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 12 12 12. julija 2018 ^^ Kvartičeve (od desne proti levi): mama Jelka (profesorica slovenščine na velenjski gimnaziji), sin Ambrož (dr. etnologije in kulturne atropologije, radijski napovedovalec na RTV Slovenija...) in njegovo boljšo polovica je Čvek ujel s stisnjenimi oziroma močno našobljenimi ustnicami. Očitno so videli, slišali ali okusili nekaj, kar zanje ni najbolj sprejemljivo. Še sreča, da so bili s svojim prigrizkom vsi že bolj na koncu, sicer bi verjetno ostali lačni. k k Za Marijo Kolarjevo pravijo, da sodi med ženske, ki podpirajo tri vogale pri hiši. rr Če bi glede tega povprašali njenega moža Ivana, ta temu - tako menijo nekateri - ne bi pritrdil, a tega tudi ne v celoti zanikal. Marijin pogled sicer ne razkriva vsebine pogovora med njima, po njenem izrazu na obrazu sodeč, pa bi jo lahko Ivan vprašal: »Ali si vstala z levo nogo?« ZANIMIVOSTI Britanski ministri se pripravljajo na kraljičino smrt Ni še dolgo, odkar je morala britanska kraljica Elizabeta II. zaradi slabega počutja odpovedati prihod na neko javno prireditev. Ker dvor sprva ni razkril nobenih podrobnosti, kraljica pa je letos dopolnila 92 let, je bila britanska javnost v skrbeh. A trdoživa vladarica se je kmalu znova pokazala in tako sporočila, da je z njo vse v redu. Z dvora je ob tem prišla tudi informacija, kaj se je dogajalo - za kraljičino slabo počutje je bila kriva »rahla poletna gripa«. Ministri Velike Britanije pa so se vseeno odločili, da bodo raje pripravljeni. Zbrali so se na sestanku, na katerem so določili, kako bodo potekale stvari, ko bo kraljica umrla. Med drugim so se dogovorili tudi o tem, kdaj bo premier države novico sporočil svetu in kako bo potekal sestanek kraljevega sveta, ki ga sestavlja 600 članov. Žalovanje naj bi trajalo 10 dni, kraljičine posmrtne ostanke pa bodo za štiri dni prepeljali v Westminster Hall. Jutri nad Londonom balon jeznega dojenčka Trumpa Jutri (13. julija) bo predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump obiskal London. Dogodek je bil seveda napovedan daleč vnaprej, prav to pa je okoli 100 tisoč podpisnikom peticije omogočilo, da so župana Londona prepričali, naj ob Trumpovem obisku nad mestom leti šest metrov velik balon v obliki jeznega dojenčka Trumpa. Vse skupaj je odobril londonski župan. Z balonom želijo pobudniki ideje ameriškega predsednika opozoriti na zavajanje ameriške javnosti o terorizmu v britanski prestolnici. Draženje Trumpa z balonom oranžne barve, ki bo privezan na tla in se ne bo smel dvigniti višje od 30 metrov, bo menda stalo 16 tisoč funtov. Dogodek bodo spremljali tudi protesti. Čeprav še ne hodi, ima dojenčica obuval za 19 tisočakov Kylie Jenner in Kanye West sta slavna starša petmesečne dojenčice Stormi, ki sta tokrat pozornost pritegnila z objavo garderobne omare svojega otro- ka. Čeprav deklica seveda še ne hodi, ima zbirko obuval prestižnih znamk, za katere modni poznavalci ocenjujejo, da so skupaj vredni vsaj 19 tisoč evrov. Med njimi je tudi par priznane znamke Giuseppe Zanotti, ki stane okoli 850 evrov. 2300 evrov za telefon zaradi sledenja štorklji Poljski raziskovalci pri Grupa EkoLogiczna so lansko jesen na samca bele štorklje pripeli GPS sledilnik, da bi preučili njegov le- tni izlet v tople kraje. Čeprav gre za rutinski postopek,pri katerem žival opremijo z oddajnikom, ki v svojem ohišju skriva SIM kartico, so rezultati tokratnega eksperimenta raziskovalce povsem šokirali. Ekipa je Kajteku namreč natančno sledila vso zimo, nato pa se je 26. aprila za njim izgubila vsaka sled. Njegova zadnja znana lokacija je bila nekje na območju Modrega Nila v Sudanu, pri Grupa EkoLogiczna so naknadno prejeli telefonski račun za Kajtekovo SIM kartico v vrednosti 2300 evrov. Na pod- frkanje » Levo & desno « Preštevanje Kljub temeljitemu štetju se »računica« ne na levici ne na desnici ne izide. Bo res treba počakati, kaj bo prinesla dobra tetka jesen? Oporečnost Vse uradne preiskave naj bi dokazovale, da pripeljala Zemljina na jezersko pregrado ni oporečna. i Razen morda to, da e prišla iz Celja. lagi izpiskov so ugotovili, da je z izgubljeno SIM kartico nekdo opravil 20 telefonskih klicev. Krivec je torej neznani človek, kar pomeni, da bodo morali stroške klicev plačati v podjetju Grupa EkoLogiczna sami. Ogovorila jo je vrana Lisa in Mark Brooks sta obiskala grad Knaresborough na severu Velike Britanije. Lisa, ki rada snema živali, je v drevesu zagledala beloprso vrano, ki je sicer bolj kot na Otoku običajna v Afriki. V roke je vzela mobilnik in se odpravila bliže, pri tem pa zaslišala glas: »Si dobro, draga?« (Y'alright love?). Lisa je bila sprva prepričana, da gre za moževo potegavščino, a je kmalu ugotovila, da jo je ogovorila vrana. Ko so nenavaden prizor opazili še drugi, se je okoli vrane zbralo večje število ljudi. Razmišljali so, da gre verjetno za pobeglega hišnega ljubljenčka. / J6 Svet pred nami Prej bomo dobili svetovnega prvaka kot slovenskega. Pa ne, da bi kdo rekel, da smo Slovenci zdaj bolj »okupirani« z nogometom in nam je politika bolj postranska stvar ... Roboti Ko bomo imeli tudi pri nas tovarno robotov, bodo verjetno tudi v naših tovarnah roboti še bolj nadomešča-i delavce. Je pa tudi res, da že zdaj v marsikaterem podjetju delavci delajo kot roboti. Razumevanje Dobivamo zdravnike iz tujine. Upam, da se bodo naši bolniki z njimi dobro razumeli. Kljub jeziku. Saj (tudi v zdravstvu) jezik ni vedno glavna ovira. Eden za dva Včasih smo rekli, da imamo takega predsednika, da je za dva. V sedanjih težavah bi lahko izvolili dva, da bi lahko bila za enega. Že ali še Po hitrem remontu bloka 6 so nekateri napovedali, da blok 6 že obratuje. A zlobneži so bili bolj kritični -»da še obratuje?!« Bolj povezani Včasih kdo reče, da občine Šaleške doline niso vedno najbolj povezane. Če to res drži, potem se bo pri tem kmalu zavrtelo na bolje. Blizu uresničitve naj bi bil projekt kolesarske povezave vseh treh občini. Manj je več Iz štirikolesnih avtomobilov vse pogostoje presedamo na dvokolesa. Vse več pa se jih nato vrača v otroštvo -ponovno se postavljajo na noge. Šarec Mnogi menijo, da se vse preveč kaže, da ima njegov politični »projekt« še preveč belih lis. Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 13 12. julija 2018 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE 13 Obudili spomine na potopljene škalske šole Društvo REVIVAS postavilo razstavo o nekdanjih škalskih šolah, učiteljih in učencih - Priredili tudi tradicionalno srečanje preseljenih Škalčanov Tina Felicijan, foto: Jurij Kodrun Škale, 6.-8. julij - V spomin na kraje, ki so zaradi izkopavanja premoga izginili z enega dela zemljevida Šaleške doline in se preselili na drugega, društvo REVIVAS Škale izvaja številne aktivnosti. Pretekli konec tedna je pripravilo niz dogodkov, poimenovanih Škal- kredo. Obiskovalci so se lahko na foto stojnici fotografirali pred kuliso nekdanjih Škal. Moderatorka Pavlica Šibanc Kodrun pa je skrbela, da je bilo na prizorišču ves čas živahno in zanimivo. Vsak, ki je bil pripravljen z obiskovalci deliti kakšno anekdoto iz šolskih klopi, je za nagrado prejel imitacijo šolske tablice, ki jo je za to priložnost izdelalo Mizar- ska pravljica. Na 18. srečanje so povabili preseljene Škalčane ter tokrat tudi učiteljice, ki so v Škalah poučevale do leta 1988. Prišlo je okrog 40 družin, od petnajstih še živečih učiteljic pa se jih je na vabilo odzvalo enajst. Druženje je popestrila scena, ki je spominjala na prvotno središče vasi, manjkalo pa ni niti sejmišče. Na stojnicah so se predstavili lokalni ponudniki in Turistično društvo Šmartno ob Paki z zeliščnimi izdelki. Klara Jan je izvajala delavnice risanja s stvo Meh, je o tokratnem srečanju poročala predsednica društva REVIVAS Vera Pogačar. O šoli nekoč in danes na okrogli mizi Na okrogli mizi z naslovom Šola nekoč in danes, ki jo je vodila Eva Kumer, so sodelovali Anica Podlesnik, Emil Hartner, Dragica Oderlap in Gabrijela Rednak, vsi učitelji z dolgoletnim stažem, nekateri pa že upokojeni. »V zelo fotografij učencev z njihovimi učitelji je prikazovalo različne generacije otrok, ki so obiskovali šole v Škalah do leta 1987. Poseben del razstave pa so bili šolski pripomočki - od šolskih klopi do tablic, lesenih peresnic, črnilnikov, knjig, zvezkov, učiteljskih dnevnikov in testov, do pohval, priznanj, značk in pionirskih izkaznic. Posebej zanimiva pa ) Vabilu na srečanje učiteljic, ki so poučevale v Škalah do leta 1988, so se odzvale Eva Kumer, Zofija Vah, Pavla Lipnik, Milena Štajner, Lojzka Kovač, Veronika Blagotinšek, Olga Janžovnik, Gabrijela Rednak in Albina Gril; Marica Črep in Jožica Oplotnik pa sta se zaradi zdravstvenih težav opravičili. Med preseljenimi Škalčani, ki so prišli na srečanje, je bilo tudi nekaj tistih, ki so obiskovali šole v prvem središču vasi Škale (do leta 1949). Žal so vse učiteljice, ki so takrat poučevale, že pokojne. zanimivem pogovoru so obujali spomine na svoja šolska leta in na leta učite-ljevanja, primerjali šolske sisteme skozi čas, učenje na velikih in majhnih šolah, inšpekcijska nadzorstva in druge teme. Posebej so se dotaknili sprememb pri razpoložljivosti šolskih pripomočkov ter sprememb v odnosih med učitelji, starši in otroki. Vsi so si bili edini, da bi bilo potrebno učiteljskemu poklicu povrniti nekdanji ugled z ustreznimi ukrepi na ravni države,« je okroglo mizo povzela Vera Pogačar. Stari šolski predmeti in fotografije na razstavi Ob 70. obletnici izpraznitve šol v prvem središču vasi ter 30. obletnici poruše-nja šole v tretjem središču je društvo pripravilo pregle- dno razstavo o škalskih šolah in učiteljih. Razstava Šole, učitelji, učenci in šolski pripomočki je povzela zgodovino šolstva in šolskih stavb v Škalah ter napravila pregled učiteljev, ki so tam poučevali do leta 1988. Veliko je sporočila tudi o življenju v šoli. »Preko 50 Ob 70. obletnici izpraznitve šol v prvem središču vasi Škale ter ob 30. obletnici porušenja šole v tretjem središču je društvo Revivas postavilo zanimivo razstavo. je bila zbirka spričeval, od najstarejšega z letnico 1905 do tistih tik pred vojno in takoj po njej,« je vsebino razstave predstavila pobudnica Vera Pogačar in povedala še, da bodo člani društva tudi to poletje radovedneže z veseljem popeljali na sprehod ob jezerih in jim pokazali, kje so včasih stale njihove domačije, ter jim povedali, kako so tam živeli. Druženje preseljenih Škalčanov, učiteljic in učencev je potekalo ob obujanju spominov na šolske dni in nekdanje Škale. ■ Šoštanj posvojil Ano Desetnico Že več kot desetletje z urbano umetnostjo spreminja namembnost javnega prostora in ga odpira za ljudi Milena Krstič - Planine Šoštanj, 4. julija - Artisti, klovni, cirkusanti, žonglerji, vrvohodci, požiralci ognja, glasbeniki, provokatorji, plesalci, igralci ... To je velika družina Ane Desetnice, Mednarodnega festivala uličnih gledališč. Ob obisku Slovenije že vrsto let njen del na prvo sredo v juliju (zapišite si za naslednjič) na povabilo Zavoda za kulturo pride v Šoštanj. Mesto je eno od desetih, ki Ano Desetni-co gosti zunaj Ljubljane. Ta je z gledališčem Ane Monro njeno matično mesto. Ana Destenica z urbano umetnostjo spreminja namembnost javnega prostora in ga odpira za ljudi. V Šoštanju je v takega v sredo spremenila Trg svobode, obiskovalce pa s sodelovanjem za kratek čas povezala v skupnost. Videli so dve predstavi. Najprej ulični cirkus Elabo iz Nemčije s predstavo Šah - mat (Check- mate). Obiskovalce je popeljal v svet šahovske igre z osupljivimi partnerskimi akrobacijami, skoki, plezanjem, ravnotežjem in poleti v zrak. bami politikov in absurdnimi odločitvami vlade, ulice preplavi nova predsedniška kampanja, ki za svetovnega predsednika predlaga - pando! V Pandemiji se je na Trgu svobode odvila predsedniška kampanja za Pando. Za tem je prišla na vrsto skupina Bad Rabbits iz Litve s predstavo Pandemija (Pandemia). Vsebina? Medtem ko je družba nasičena s priložnostmi in možnostmi, z neuresničenimi oblju- Občinstvo je bilo nad predstavama navdušeno. Prav čutilo se je, da so Ano Desetnico Šoštanj-čani posvojili. Nove zgodbe starega trga V Šoštanju se trudijo oživljati staro mesto jedro - Danes popoldne se bo Trg bratov Mravljak spremenil v Trg v cvetju Milena Krstič - Planine Šoštanj - V Šoštanju bodo danes, v četrtek, 12. julija, popoldan napisali še eno novo zgodbo staremu trgu, Trgu bratov Mravljak. Na njem bo potekal dogodek, ki so mu nadeli ime Šoštanj - trg v cvetju. V dogodek so vključili vse, ki delajo in ustvarjajo na trgu. »Napačno je prepričanje, da trg ne živi! Še kako je živ,« ugotavlja Mateja Kumer iz uprave Občine Šoštanj.« Veliko jih je, ki se trudijo, ga oživljajo, in to bomo tokrat pokazali s cvetjem.» Obiskovalci, ki bodo popoldne med 15. in 20. uro na trg prinesli svoj cvetlični lonček ali korito, si bodo lahko s poklonjenim cvetjem in s pomočjo kreativnih lokalnih vrtnarjev pod vodstvom Simona Ogrizka ustvarili cvetlični nasad, ki jim bo krasil dom. Podjetje PUP, d. d., bo uredilo več zasaditev cvetja, ki bo za stalno krasilo trg v koritih in na oknih fasad. Obiskovalci si bodo lahko ogledali in privoščili posebno lasno kreacijo in dekor s cvetjem v laseh, za kar bo poskrbel Mestni fizeraj. V Medgeneracijskem Posebno pozornost bodo namenili Vinku Pejovniku, kije vrsto let skrbel, da je mestna ura tekla in zvonila ob pravem času. središču ta teden potekajo slikarske delavnice za otroke. Razstava ustvarjenih del na temo cvetja bo prav tako na ogled postavljena na trgu. Sodelovala in ustvarjala bo likovna skupina UDAR-TUS, možen bo ogled razstave Oblike lesa v Mestni galeriji Šoštanj. Kavarna Šoštanj in zaposlitveni center GEA bosta obiskovalce razvajala s 'cvetočo' limonado in zdravimi napitki . Posebno pozornost pa bodo namenili Vinku Pejovniku. To je tisti gospod, ki je vrsto let skrbel, da je mestna ura na trgu tekla in zazvonila v pravem času. Skrbno, redno, s posluhom. Zdaj, ko bodo klasični mehanizem šoštanjske ure nadomestili s sodobnejšim, se je njegovo delo z uro izteklo. V sklopu ukrepov traj-nostne mobilnosti si je Občina Šoštanj zadala oživitev starega dela mesta, Trga bratov Mravlja-kov. Na to temo so doslej izvedli že precej aktivnosti in delavnic. Vanje so vključili vse udeležence, ki ustvarjajo na trgu ali so kakorkoli povezani z njim. Tokrat bo veselo in cvetoče. Ne smete manjkati! ■ ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 14 14 REPORTAŽA "^AS 12. julija 2018 Otroke bodo celo poletje razveseljevale različne počitniške aktivnosti, ki jih prirejajo številni zavodi, organizacije in društva. Ustvarjali bodo lahko z Galerijo Velenje, s Knjižnico Velenje bodo brali ter se učili programiranja ob sestavljanju robotov, v varstvu bodo pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje v vili Rožle, plesali bodo v Moj-čini deželi Plesno-rekreativnega studia Mdance, jezdili bodo s Konjeniškim klubom Velenje in se družili v Planetu generacij velenjske Ljudske univerze. Nekateri so v aktivne počitnice zakorakali že na samem začetku in se pridružili plemenu Indijancev v Letnem kinu, drugi so prespali na Velenjskem gradu oziroma na čarovniški akademiji Brada-vičarka, tretji pa so migali v sklopu športnega tabora Zmaga Kuštrina. Indijansko pleme Mladinski center Velenje je otroke tudi letos povabil na Indicamp, ki ga je za ŠTEVILO otrok pripravilo ŠTEVILO mentorjev pod vodstvom Andreja Cvernjaka. Tudi letos so otrokom želeli predstaviti indijanski način življenja, jim pomagati vzpostaviti stik z naravo in pridobiti dragocena znanja in veščine. Po jutranji razgibalni meditaciji so obiskovali različne delavnice ter spoznavali umetnosti pihanja stekla, lokostrelstva, jezdenja, ribolova, sokolarstva, zeliščarstva, bobnanja, navigiranja na vodi, izdelovanja nakita, glinenih izdelkov in še mnogih drugih zanimivosti. »Naučil sem se, da Indijanci živijo v večji povezanosti z naravo kot mi. V nasprotju z nami, mestnimi ljudmi, sami pridelujejo in lovijo hrano. Telefonov ne uporabljajo - so bolj staromodni,« je povedal 14-letni Leon Jošar, ki mu je bilo najbolj všeč lokostrelstvo. Čeprav je na Indicampu tudi letos užival in to namerava početi celo poletje, malo pogreša šolo, kjer se ima prav tako fajn. 8-letna Glorija Lednik pa se je o Indijancih naučila, da so zelo dobri ljudje, ki zelo spo- Iz šolskih klopi v aktivne počitnice Začetek počitnic ni zaznamovalo le dopustniško razpoloženje, temveč tudi indijansko druženje, štujejo naravo. »Imeli so bojni ples, s katerim so opozorili, da gredo v borbo. Ukvarjali so se z lovom, izdelovanjem nakita, jezdili so konje, meni pa je bilo najbolj všeč, da smo vsi dobili indijanska imena,« je povedala in brez oklevanja dodala, da šole ne pogreša, na Indi-camp pa se bo še vrnila. Harryjevi prijatelji Muzej Velenje je otroke in starše povabil na že četrto prenočevanje na gradu, ki je vsako leto obarvano z drugo temo. Letos ga je zaznamoval priljubljeni knjižni junak Harry Potter, zato je okrog trideset otrok v spremstvu staršev v grad vstopilo kar skozi peron 9 in 3/4. Srečali so se z dobrim Hagridom. Za učne ure letanja in iskanje Zlatega Zviza so si sešili ogrinjala in šibje povezali v metle. Seveda so si izdelali tudi čarovniško palico in svinčnik iz peresa, pri vsem tem pa so jim s svojimi mnogimi ročnimi spretnostmi pomagali muzealci, ki so jim po večerji namešali še čarov-niške napoje. »V gradu sem že prespala in takrat smo se imeli super. Vedno se dogaja kaj zanimivega. Lani nas je prišla pozdravit prijazna čarovnica Kuni-gunda in nam zaželela lahko noč. Letos pa mogoče pride kateri od Harryjevih nasprotnikov, ampak se nič ne bojimo, ker imamo dobro obrambo,« je povedala 11-letna Pia Landeker, velika ljubiteljica slovitega čarovnika, ki je večkrat prebrala vse zgodbe o njem, med ustvarjalnimi delavnicami pa najbolj uživala pri izdelovanju čarovniške palice. Deluje? »Recimo, da ja,« odgovori. Športni navdušenci Športna zveza Velenje je v sodelovanju s svojimi strokovnimi sodelavci ponovno priredila poletno edicijo športnega tabora Zmaga Kuštrina, ki bo potekal še v dveh terminih - med 20. in 24. avgustom ter med 27. in 31. avgustom. Zanimiv in poučen program, ki otroke nagovarja k zdravemu načinu življenja, gibanju v naravi in preživljanju prostega časa ob športnih aktivnostih, je letos razvrščen v dva sklopa. Prvi je sestavljen iz spoznavnih ur tenisa, odbojke na mivki, rokometa, mini golfa, streljanja, karateja in drugih borilnih veščin, plavanja in veslanja na deski. Drugi pa iz konjeništva, golfa, atletike, nogometa, iger ob vodi ter veslanja s kajaki in na deski. Športni tabor poteka v Beli dvorani in na športnih igriščih TRC Jezero. a Tina Felicijan, foto: Luka Štefulj Po 50 letih znova skočili čez kožo Pogovarjali smo se z nekdanjima rudarjema Ivanom Grajfonerjem in Tonetom Mešičem Skok čez kožo je zagotovo dogodek, ki se dotakne vsakogar, ki v njem aktivno sodeluje, in tudi vseh, ki mu prisostvujejo. Le kako se ne bi, saj je pogled na množico ljudi, predvsem pa uniformiranih rudarjev, ki v gosjem redu zavzamejo mestne ulice in strumno prikorakajo na prizorišče skoka, izjemno veličasten in dih jemajoč. Tako je bilo leta 1961, ko je v Velenju v tedanji industrijski rudarski šoli končala šolanje prva generacija učencev, in tako je še danes, ko je za nami že 58. Skok čez kožo. To lahko z gotovostjo potrdijo tudi gospodje, ki so letos svoj skok po zavidljivih 50 letih ponovili. Govora je o t. i. generaciji 1968, ko je bilo na velenjskem kotalkališču v rudarski stan sprejetih kar 97 novincev, prvič so čez kožo skočili tudi rudarski strojniki. Dogodka pred petdesetimi leti se dobro spominjata Ivan Grajfoner in Tone Mešič, ki sta z veseljem obujala spomine. Menita, da je skoraj nemogoče primerjati življenje nekoč in danes, saj so v preteklosti mladi fantje morali služiti kruh s kmečkimi deli. Ravno zaradi tega je bila še toliko slajša priložnost za šolanje na področju rudarstva, saj jih je po končanem šolanju čakalo dobro plačano delo v Premogovniku Velenje, takratnem Rudniku lignita Velenje. Delati jim ni bilo težko, čeprav delo še ni bilo tako mehanizirano, kot je danes, saj so bili vajeni težkega kmečkega dela. Znali so potegniti ločnico med delom in druženjem. Knapovski stan je bil takrat zelo spoštovan, kar dokazuje veliko število novincev, ki so skočili čez kožo. Novince so na dogodku prevevali občutki, ki so težko opisljivi, kot sta vzhičenje in ponos ob dejstvu, da so jih s tribune spremljali njihovi bližnji. Ideja, da generacija 1968 na letošnjem Skoku čez kožo svoj skok po petih desetletjih ponovi, se je hitro razplamtela. Oblikovan je bil poseben odbor, ki je poskrbel, da je ideja prišla do njih, saj je bil to zaradi razpršenosti generacije po vsej Sloveniji in v tujini precej zahteven projekt. Da so rudarji znani po svoji vztrajnosti, pa se je pokazalo tudi tokrat. Na 58. Skoku čez kožo je poleg 37 letošnjih novincev čez kožo skočilo tudi osem gospodov iz generacije 1968. Zanje je bila to posebna čast, zato si želijo, da bi tovrstno priložnost dobile tudi druge generacije. Dan pred praznično soboto se jih je v Kolodvorski restavraciji zbralo trideset. Obujali so smešne, lepe in nekoliko manj lepe spomine, pridružil pa se jim je tudi generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. »Rudarstvo je bilo in je še danes nekaj posebnega. Čeprav se je v zgodovini rudarski poklic tehnološko popolnoma spremenil, smo vsi, ki smo povezani z rudarsko dejavnostjo, ostali zavezani tradiciji in šegi,« je prisotne nagovoril mag. Golob in dodal: »Nadaljujemo delo naših prednikov in njihova zapuščina je stalen opomin za nadaljnje delo in prihodnje generacije.« Poslovodstvu Premogovnika Velenje in Šolskemu centru Velenje (profesorjem ter mojstrom/inštruktorjem) se zahvaljujejo za pozitiven odziv in enkratno priložnost, ki je ne bodo nikoli pozabili. Zahvala velja tudi za povabilo na ogled Muzeja premogovništva Slovenije, saj menijo, da je rudarska dediščina za prihodnje generacije še kako pomembna. »Staroste« zdajšnjim novincem polagajo na srce, da če so se že odločili za rudarski poklic, naj ga spoštujejo in naj cenijo delo, ki ga opravljajo. a Metka Maric Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 15 12. julija 2018 ""^Jis MED VAMI 15 Študentka Fakultete za polimere v Slovenj Gradcu Monika Hrastnik iz Lepe Njive pri Mozirju si je za nedavno praznovanje 24. rojstnega dne poklonila zelo lepo darilo. Kot aktualna evropska in državna prvakinja v spustu z gorskim kolesom je na nedavnem tretjem svetovnem pokalu sezone v avstrijskem Leo-gangu postavila nov mejnik in z osvojitvijo četrtega mesta in kot prva med Slovenci stopila na zmagovalni oder. »Brez napak ne gre, sem pa uspeha zelo vesela. V letošnji sezoni se mi je doslej vse poklopi-lo. Poškodb ni bilo, bolje ne bi moglo biti,« je črto pod polovico sezone potegnila Hrastnikova in nadaljevala: »Napredujem. Bolje je, da kar ne skočim rezultatsko navzgor. Če bo tako na vsaki tekmi, bo super.« Mozirjanka je vpisala svoj najboljši rezultat v svetovnem pokalu, pa tudi najboljšega slovenskega vseh časov v moški in ženski konkurenci. »Zelo sem ponosna na to, sploh glede na to, da nisem v profesionalni ekipi. Sem v ekipi, v kateri vsi delajo, ker jim je to 'fajn', ne da bi bili za to plačani,« nam je dejala minuli torek popoldne, ko je že 'pakirala' za dve tekmi svetovnega pokala, in sicer v Italiji, druga pa jo čaka v Andori. Najpomembnejši cilj - ostati cel Mozirjanka Monika Hrastnik v spustu z gorskim kolesom kot prva med Slovenci stopila na svetovni zmagovalni oder - Uživa na vožnji čez drn in strm v naravi Sem adrenalinski človek Letošnja sezona je zanjo četrta, odkar se resneje ukvarja s spustom z gorskim kolesom. Pred tem se je nekaj malega ukvarjala s forkrosom (spustom) in štirikrosom. Dekle in takšna ekstremna športna dejavnost? »Zakaj pa ne. Sem adrenalinski človek in všeč mi je individualni šport, v katerem se lahko zaneseš le nase ter svoje sposobnosti in spretnosti. Nevarnost preti pri vsaki dejavnosti. Biti moraš pazljiv, moraš poznati svoje meje, kaj lahko in do kam. Je naporno, še posebej med sezono, ki traja od aprila do konca septembra. Tekme se namreč vrstijo ena za drugo, tudi razdalje med njimi so precejšnje, veliko časa sem v avtomobilu. Za uspešnost v študiju pa je treba hoditi na predavanja.« Monika je priznala, da mama ni naklonjena temu, kar počne, oče ji je bolj, podpirata jo obe mlajši sestrici, ki pa ju je strah. Je tudi Moniko? Je prisoten, pri- znava, sploh, kadar proge ne pozna in ko še ni ogreta, preden se poda nanjo. Je spust z gorskim kolesom šport, v katerem se želi človek dokazovati, premagovati samega sebe? Nič od tega vsaj zanjo ni, zagotavlja. V užitek ji je spustiti se čez drn in strm po gozdnih stezicah, biti pri tem vseskozi v stiku z naravo. V Sloveniji takih ekstremnih kolesarskih športnic ni prav veliko, pove sogovornica. V drugih državah sveta je ta športna zvrst bolj prepoznavna, na zadnji tekmi za svetovni pokal se jih je zbralo malo manj kot 50. Trener fant, malo pomaga klub Ob vprašanju, koliko koles je doslej že uničila, se je nasmehnila in dejala, da nobenega, ker ga ne sme, sicer bo ostala brez njega. Je pa že zamenjala nekaj komponent, ki sodijo bolj v potrošniški material. Ker v Sloveniji dejavnost še ni toliko prepoznavna, nima večjega pokrovitelja. Glavni financer je družina, pri nastanitvah in tudi nekaterih prevozih ji pomaga Kolesarski klub Črn trn iz Ajdovščine, katerega članica je. »Z njim me je spoznal sestrič Urban Rotnik iz Raven pri Šoštanju, ki prav tako trenira forkros.« Monikin trener in vzornik je fant Miran Vauh iz Velenja, prav tako ekstremni kolesar in nosilec nekaterih prestižnih naslovov v tej športni panogi. In treningi? Za kondicijo, pravi Hrastnikova, so možnosti vsepovsod, tehniko pa pili na progi, ki jo ima doma. Čez sezono pa za vadbo tako ali tako ni časa. Čim večkrat med top pet na svetu Najpomembnejši cilj, pravi Monika, je vsako tekmo končati brez poškodb. Temu sledijo prizadevanja za dosego čim boljšega časa in čim večkrat stopiti na stopničke na tekmah svetovnega pokala, »biti čim večkrat med top pet na svetu.« O počitnicah za zdaj še ne razmišlja. Čakata jo še dva izpita na fakulteti, ne ve pa še tudi, ali se bo udeležila tekme za svetovni pokal v Kanadi ali ne. Ji prosti čas, če ga ima, zapolnjuje le kolo? »Če ga imam, ga najraje izkoristim v očetovi mizarski delavnici,« je še dejala Monika Hrastnik. ■ Tatjana Podgoršek Velenjski triatlon tokrat kot družinski dan Triatlon klub Velenje letos ni priredil tradicionalnega in prepoznavnega Triatlona Velenje, je pa minulo soboto povabil na triatlonsko druženje ob Velenjskem jezeru Družinskega triatlonskega dne se je udeležilo veliko staršev in otrok. Trening triatlona je opravilo 16 odraslih, v akvatlonu pa je tekmovalo 11 otrok. Vsi so se udeležili tudi tečaja veslanja na deski. Tina Felicijan Velenje, 7. julij - Triatlon klub Velenje, ki je s triatlonom ob Velenjskem jezeru več let zapored privabljal slovenske profesionalne in rekreativne ljubitelje kombinacije plavanja, kolesarjenja in teka, je letos privabil predvsem družine, saj je namesto velikega tekmovanja priredil nekoli- ko bolj sproščeno in družinsko obarvano športno druženje. Tekmovali so le otroci. Najprej so se v kombinaciji teka in plavanja pomerili cicibani in cicibanke, stari osem in devet let, nato pa še dečki in deklice, stari deset in enajst let. Odrasli so se lahko pridružili odprtemu treningu triatlona in se v celoti ali le po delih spopadli s kilometrom plavanja, Triatlon klub Velenje je v letih od 2010 in 2015 organiziral Triatlon Velenje na ravni, ki je postavljala merila za triatlonske tekme v slovenskem prostoru, meni predsednik kluba in glavni organizator Mitja Tašler, ki se je odločil, da za tem, ko je tekmovanje prirejal drug klub, ponovno prevzame vajeti. »Glede na dober odziv na današnjo prireditev bomo podobna druženja nadaljevali, vendar pa bomo ob posluhu in podpori lokalne skupnosti največjo pozornost namenili osrednjemu dogodku - triatlonu na standardni olimpijski razdalji. V preteklosti je Triatlon Velenje v dolino privabil preko 350 triatloncev iz Slovenije in tujine. Ker pa je to za nas precejšen finančni zalogaj, si želimo, da bi lokalna skupnost, lokalni podjetniki, predvsem pa turistični delavci v tem dogodku prepoznali potencial. Velenje z jezerom in okolico namreč ponuja edinstvene pogoje brez omejitev za izvedbo take prireditve,« je povedal. dvajsetimi kilometri kolesarjenja in šestimi kilometri teka. Vsi skupaj pa so se lahko udeležili še tečaja veslanja na deski. Tako je velenjski triatlonski klub želel povečati bazo navdušencev nad to športno disciplino, hkrati pa jim poleg plavanja predstaviti še druge vodne športe. Za prihodnje leto pa načrtuje vrnitev znamenitega velenjskega triatlona v tradicionalni različici, ki je ob Velenjsko jezero privabljala vrhunske slovenske triatlonce, saj je slovela po odlični organizaciji in izvedbi ter prijetnem in predvsem zelo primernem okolju za izvedbo takega tekmovanja. Triatlon klub bo v sodelovanju z velenjskim Rotary klubom, Športno zvezo 15. septembra že četrtič izvedel 24-urni Pikin ultra tek. S prostovoljnimi prispevki zbrane startnine bo namenil Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje za športne počitnice otrok. Belovojska kuhla Bele Vode - Društvo Vulkan v Belih Vodah je že vrsto let zelo aktivno zaviha rokave ob različnih priložnostih. Začetek poletnih počitnic je čas, ko na igrišču v Belih Vodah pridejo na svoj račun vsi ljubitelji dobre hrane. Tisti, ki jo radi skuhajo, kot tudi tisti, ki radi dobro jedo in želijo včasih poskusiti kaj novega. Tako so v nedeljo, 1. julija, organizirali 2. tradicionalno »Belovojsko kuhlo«. Ponudba na kulinaričnem dogodku je bila zelo raznolika. Poleg slovenske hrane pa je dišalo tudi po mednarodnih dobrotah. Tekmovalci so se zelo potrudili, a tudi obiskovalci niso bili od muh in so pridno praznili polne sklede. Da je bilo vse še malo bolj zanimivo, so poskrbeli tekmovalci (kuharji) sami, saj so poleg izvrstnih jedi pripravili tudi zanimiva kuhališča, za dodatno napetost pa je seveda poskrbelo ocenjevanje jedi. Čeprav so nekateri prejeli priznanja, pa so bili zmagovalci vsi, saj so s svojo udeležbo pokazali, da podpirajo takšne dogodke, ki združujejo krajane te vasi in obiskovalce, ki jih pot zanese v ta idilični kraj. Kako priti do vlade, ki bo delala v korist večine državljanov? Glede na to, da je večina strank zavrnila koalicijo z Janezom Janšo, se je tega lotil drugi po količini prejetih glasov Marjan Šarec. Čeprav je občino vodil avtoritativno in uspešno, ni sprejel izziva, da bi v koalicijo takoj povabil stranko Levica, ampak se je kot večina politikov odločil za linijo manjšega odpora in prvo povabil Novo Slovenijo. Tu pa je trčil v zid Janševega lobija oziroma poslance N. Slovenije, ki razen Vi pišete Ljudmile Novak nobeden noče prevzeti nikakršne odgovornosti, saj imajo skoraj isti program kot SDS in bo Janez Janša vse postoril za njih in njihov blagor. Resnično ne razumem teh politikov, vsi nakladajo, da bodo delali v korist vseh državljanov, vsem pa je trn v peti Levica, ki ima resnično program in tudi stoji za njim, ki bi Slovenijo naredil pravno in do vseh prijazno deželo. Ali je res tako bogokletno, če imamo socialno državo, ali res rabimo peščico profesionalnih vojakov, ko bi bila dobro organizirana teritorialna obramba mnogo močnejša, ali pa švicar- ski sistem obrambe. Ali res nima tisti, ki ustvarja dobiček, pravice tudi pri upravljanju firme in delitve dohodka in zakaj nobeden noče niti slišati o orožarski aferi. Gospod Šarec, verjetno bi bila koalicija z levico precej težavna, ampak brez 'mu'je se še čevelj ne obuje. Sem pa popolnoma prepričan, da bi se vam v nadaljevanju politične kariere to še kako obrestovalo, kajti dejstvo je, da bi vsaj dve tretjini državljanov z veseljem sprejelo levosredinsko vlado. Samo od Vas je odvisno, ali boste našli skupni interes, da ustvarite boljšo Slovenijo. a Franc Cerar ■ ■ Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT »"WAS 12. julija 2018 Prepričani v napredovanje Po štirih letih Rudar spet na evropskem prizorišču - Danes (ob 17.30) v Velenju gostuje v 1. krogu kvalifikacij za evropsko ligo moštvo Tre Fiori iz San Marina Nogometaši velenjskega Rudarja so si s četrtim mestom v državnem prvenstvu zagotovili nastop v Evropi. V prvem krogu kvalifikacij za evropsko ligo so bili prosti, v drugem pa bo njihov nasprotnik moštvo Tre Fiori iz San Marina, ki je izločilo predstavnika Walesa Bala Town. Prva tekma bo danes ob 17.30 na Rudarjevem igrišču ob jezeru, povratna pa čez teden dni v Fiorentinu. Po štirih letih je tako pred Rudarjem spet evropski dvoboj, zato ta dvoboj in povratni čez teden dni v klubu vsi nestrpno pričakujejo, kot so poudarili na ponedeljkovi novinarski konferenci direktor kluba Marko Čepelnik, glavni trener Marijan Pušnik in kapetan David Kašnik. Verjamejo, da tudi njihovi navijači, za katere upajo, da jim bodo z množičnim obiskom in športnim bo-drenjem pomagali, da bodo preskočili prvo oviro ter se uvrstili v naslednji krog. V njem bo potem njihov nasprotnik sloviti Fotbal Club Steaua iz romunskega glavnega mesta Bukarešte. »Letos praznujemo 70-letnico delovanja kluba. Na ta častitljivi jubilej smo zelo ponosni. Zato smo pripravili že veliko prireditev, nekaj dogodkov se bo še zvrstilo. Zadnji je bila tekma s prijateljskim Hajdukom. Vesel sem, da smo se ob častitljivem jubileju uvrstili v Evropo. Zame je to bilo nepričakovano, zato je veselje še večje. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem v klubu, tako strokovnemu vodstvu kot upravi in tudi drugim, ki so kakor koli pomagali k temu uspehu, tudi Mestni občini Velenje in Premogovniku Velenje. Ta velik velik uspeh je tudi potrdil, da smo na pravi poti. To kaže tudi to, da smo v zadnje slabe pol leta prodali kar tri igralce, kar za slovenski prostor ni zanemarljivo,« je na srečanju z novinarji povedal direktor kluba. Trener Marijan Pušnik je uvo- žijo, saj dobro delajo. Ena naših prihodnjih prednostnih nalog bo še večji poudarek na naši nogometni šoli, da bo lahko čim več domačih fantov igralo za člansko moštvo.« Pušnik je prepričan v Rudarjevo napredovanje. »Kakovost Tre Fiori je na ravni kakšnega od naših drugoligašev. Imajo pa štiri, pet igralcev, ki bi lahko igrali tudi pri nas. To so sicer starejši, a izkušeni, kar so dokazali na uvodnih dveh tekmah. Eden je dopolnil celo že 47 let, drugi je leto mlajši ... Prav zato mojim fantom zadnjih štirinajst dni stalno poudarjam, da moramo biti zelo previdni. Resda so boljši, ampak to bodo morali dokazati na igrišču. Verjamem, da se po dveh tekmah lahko prebijemo naprej, nato pa bomo razmišljali o naslednjem nasprotniku.« Ne manj, več pa tudi ... Za trenerja je tudi prvenstveni cilj jasen: »Za nami je odlično četrto mesto. Zato je razumljivo, da v novi sezoni ne želimo manj, kaj več pa tudi ni stvarno pričakovati. Pa ne gre za podcenjevanje naših fantov. Lani smo pred začetkom razmišljali o tem, da ostanemo v ligi, pa smo se nato Znova kot pred dvajsetimi leti Predstavili so tudi nov dres, ki je zelo podoben tistemu, ki so ga nosili igralci v sezoni 1997/98, ko so z osvojitvijo slovenskega pokala dosegli največji uspeh kluba. Dres pa ima rahlo 'napako'. Kot je dejal direktor kluba, upajo, da ga bo kmalu na sprednjem delu obogatil napis pokrovitelja. nosni smo na doseženo v prejšnji sezoni. Še naprej bomo trenirali čim bolj zavzeto, da bi bili uspešni tudi v novi sezoni. Vsi komaj čakamo, da se začne prva tekma v Evropi. V uvodnih tekmah bomo storili vse, da bomo David Kašnik, Marijan Pušnik, Marko Čepelnik (z leve) dne besede namenil igralcem: »Gre jim zahvala in spoštovanje, saj so z dobrimi igrami predvsem v jesenskem delu omogočili, da smo se s kančkom sreče uvrstili v Evropo. To pomeni za klub tudi določena finančna sredstva. Prav tako pa smo to stanje izboljšali tudi s prodajo Johna Maryja, Damjana Vukliše-vica in Jaka Bijola. Tako trenutno lažje dihamo. Gospodarska situacija v Šaleški dolini pač še ni sijajna. Klub je dihal na škrge. To stanje se je s prodajo igralcev in uvrstitvijo v Evropo izboljšalo. Želimo si mirne plovbe naprej, dobiti še kakšnega pokrovitelja in večjo podporo gledalcev. Fantje si to zaslu- uvrstili v evropsko tekmovanje. To si želimo tudi v novem prvenstvu. Seveda bi bili veseli še višje uvrstitve, toda mislim, da so Olimpija, Maribor ter Domžale izraziti favoriti. Mi, Celje, Gorica, Aluminij ter ostali pa se bomo borili za naslednja mesta.« So prava druščina David Kašnik, kapetan, se vrača po dolgotrajnem okrevanju po poškodbi kolena. »Že nekaj časa treniram na polno in upam, da bo tako tudi ostalo. Pomembno je, da igralci postajamo prava 'klapa', v garderobi je dobro razpoloženje. V tem klubu je že kar stalnica, da se novinci dobro vključujejo v ekipo. Vseli in po- zmagali in se uvrstili v naslednji krog. Prepričan sem, da lahko uspemo, če bomo pokazali vse tisto, kar znamo.« Trener je zadovoljen s preizkušnjo V generalki pred nastopom v drugem najmočnejšem evropskem nogometnem tekmovanju so velenjski nogometaši pred približno 500 gledalci gostili moš- tvo splitskega Hajduka. Rudarji v 30. minuti po lepi akciji povedli z golom Milana Tu-čica. Kazalo je, da bo tretje moštvo v prejšnjem hrvaškem prvenstvu doživelo poraz, vendar so Splitčani v zadnjih trenutkih tekme izenačili za končnih 1 : 1. Za rezultat brez zmagovalca je bil še zlasti zaslužen domači vratar Marko Pridigar, saj je ubranil nekaj zelo nevarnih strelov gostov. Proti koncu tekme je zanje zaigral tudi Edin Šehic, ki je zadnje pol sezone prejšnjega prvenstva igral kot posojeni igralec Splitča-nov Rudarju. »Hajduk je kakovostnejši in iz-kušenejši od nas. Moji fantje so pokazali, da se lahko kosajo tudi s takim nasprotnikom, če je želja prava in če veliko tečejo. Dosegli so lep zadetek, ki je bil plod lepe akcije celotnega napada. Proti koncu je Hajduk zelo pritisnil in žal izenačil. Temu je botrovala tudi naša neizkušenost. Kljub vsemu sem zadovoljen z našo igro. To je bil dober test pred prvo evropsko tekmo,« je dejal po tekmi domači trener. ■ Stane Vovk Prišli: Domagoj Muic (24), nazadnje igralec hrvaškega Ru-deša, Tim Vodeb (28) Ankaran-Hrvatini, Andraž Vrabič (22), Fužinar, Matej Šantek (19) Reka. Odšli: Jaka Bijol, Olja Antonov, Matej Radan, Edin Šehic, Jakob Novak, Najm Shwan Ali Al Quraishi. Gorenje brez nastopov v regionalni ligi V novi sezoni bodo igrali v pokalu Evropske rokometne zveze, pokalu Slovenije, v domačem prvenstvu pa že od prvega kroga Rokometaši Celja Pivovarne Laško, aktualni prvaki in v prejšnji sezoni 'samo' tretji rokometaši velenjskega Gorenja so v preteklih dveh sezonah igrali tudi v ligi Seha, domače prvenstvo pa začeli šele v končnici. Pred njenim začetkom so bili oboji 'nagrajeni' s toliko točkami, kot jih je imelo najboljše moštvo po rednem delu. Državno prvenstvo je bilo zaradi njunega neigranja gotovo osiromašeno. Gotovo pa so zlasti mladi igralci v družbi moštev iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Slovaške, Belorusije pridobivali pomembne, nekateri celo prve mednarodne izkušnje. moremo udeležiti. Slednja nam je v dveh sezonah prinesla precej pozitivnih izkušenj, zato upamo, da bomo lahko v prihodnosti v njej znova zaigrali." Odšel tudi Jan Grebene Po nenadnem odhodu kape-tana Nika Medveda se je za novo okolje odločil tudi rojeni Ljubljančan, 25-letni levi zunanji Jan Grebene. V Gorenje je prišel pred začetkom prejšnje sezone iz RK Ribnica, ostal pa naj bi najmanj dve sezoni. Pred dnevi pa je v velenjski klub prišla ponudba za njegov prestop k danskemu prvaku Skjernu. V regionalni ligi, ki je bila ustanovljena v sezoni 2011/18, je bil njihov cilj osvojitev vsaj četrtega mesta, ki bi jim prineslo igranje še v sklepnem delu najboljših štirih moštev. V prvem letu so bili šesti, v prejšnji sezoni pa so s petim mestom prav tako predčasno končali to tekmovanje. Tudi za novo sezono so načrtovali nastopanje v njej. Temu pa so se odrekli zaradi sklepa Združenje klubov Lige NLB, da se morajo tako kot Celjani vključiti v prvenstvo že v 1. krogu. To pa pomeni za oboje dodatnih 22 krogov. Glede na širino razpoložljivega igralskega kadra je omenjeno dejstvo edini razlog za odpoved sodelovanja v regionalni druščini, pojasnjuje Rok Bizjak, direktor kluba: »V RK Gorenje Velenje želimo poudariti, da smo bili z organizacijo in nastopanjem v minulih dveh sezonah Lige SEHA Gazprom izjemno zadovoljni. Glavna sprememba, ki nam onemogoča vnovično sodelovanje z jesenjo, prihaja v državnem prvenstvu. V Ligi NLB bomo namreč po sklepu združenja prvoligaških klubov, ki smo mu sami na seji nasprotovali, morali odigrati 22 tekem več. S širino našega igralskega kadra je nerealno pričakovati, da bi lahko ob tako znatno povišanem številu tekem hkrati nastopali na štirih frontah. V želji, da bi bila sezona 2018/19 za naš klub kar se da uspešna, smo vodstvu lige na žalost morali sporočiti, da se Lige SEHA Gazprom v novi sezoni ne »Finančno nadomestilo je zadovoljilo obe strani, igralcu pa smo omogočili, da naredi korak naprej na svoji športni poti,« je ob odhodu mladega reprezen-tanta povedal športni direktor. »Kljub Grebenčevemu odhodu verjamemo, da imamo pred novo sezono kakovostno mlado ekipo, ki ji bomo morda dodali kakšnega igralca,« je v zvezi s tem še dejal športni direktor velenjskega kluba Janez Gams. Članska ekipa Gorenja velenja v novi sezoni: Vratarji: Emir Taletovic (višina 189 cm, letnica rojstva 1990), Luka Logar (186 cm, 2000), Milj an Vujovic (198 cm, 2000); leva krila: Matic Verdinek (189 cm, 1994), Tadej Mazej (190 cm, 1998), Tilen Grobelnik (187 cm, 2000); levi zunanji: Jan Grebenc (194 cm, 1992), Vid Levc (197 cm, 1994), Jernej Drobež (194 cm, 2000), Peter Šiško (190 cm, 2001); srednji zunanji: Andraž Kete (188 cm, 1992), Aleks Kavčič (187 cm, 1996), Domen Tajnik (182 cm, 2000); desni zunanji: David Miklavčič (195 cm, 1983), Filip Banfro (193 cm, 1998), Timotej Grmšek (191 cm, 2000); desna krila: Vlado Matanovic (181 cm, 1995), Ibrahim Hase-ljic (193 cm, 1998); krožni napadalci: Jan Tajnik (191 cm, 1997), Darko Stojnic (200 cm, 1997), Miha Kavčič (193 cm, 1998). ■ S. Vovk Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 17 12. julija 2018 ŠPORT 17 Je Velenjčan, ki je bil na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južni Afriki leta 2010, na evropskem na Poljskem leta 2012, na svetovnem v Braziliji leta 2014 in na evropskem v Franciji pred dvema letoma. Letos ni odpotoval v Rusijo, je pa kar nekaj tekem spremljal kot komentator Televizije Slovenija. Z veseljem pa si je vzel tudi čas za pogovor z nami. Tomaž Hu-domalj. Tomaž, kakšen je občutek ob komentiranju svetovnega nogometnega prvenstva? Je po številnih izkušnjah to še posebna čast? Zame je vsaka izkušnja zelo pomembna. Čeprav sem opravil že preko 300 neposrednih prenosov in vem, da je to lepa številka, mi je vsaka tekma izziv in se skušam nanjo dobro pripraviti. Svetovno nogometno prvenstvo pa je seveda sploh velik dogodek, ki ga dejansko spremlja ves svet. Mnogo ljudi misli, da ve vse o tem športu, zato je res svojevrsten izziv, da vse prepričaš. Kdo v resnici ve vse o nogometu? Uh, vsega najbrž nihče. Je pa nogomet hecna igra - zelo enostavna in zato tudi tako priljubljena. Igrajo ga vsi. Spomnim se leta 2014, ko sem bil na svetovnem prvenstvu v Braziliji in tam videl stadion, ki je bil postavljen sredi najbolj revne fave-le. Na eni strani torej blišč, manj kot sto metrov proč pa otroci, ki brcajo - ne žogo, ampak kroglo iz polivinila. To je čar nogometa; da ga res igrajo povsod, da ni treba veliko, da ga lahko igraš. Po drugi strani pa, ker vsi mislijo, da o njem vedo vse, je tako kompleksen, da je nemogoče zares vedeti vse o njem. Katero nogometno prvenstvo, na katerem ste bili doslej, je bilo najbolje organizirano? Res se mnogokrat bojimo, kako bodo prvenstva organizirana. Leta 2010 smo se spraševali, ker je bilo tekmovanje prvič na afriški celini. Bilo je krasno! Za Brazilijo leta 2014 smo sicer vedeli, da je dežela nogometa, a tudi, da je precej revna država, in zato spet dvomili. Bilo je krasno! Rusija me je letos impresionirala. Čeprav nisem bil tam, veliko preberem in slišim in je res odlično. Torej, velika nogometna tekmovanja so vedno dobro pripravljena in bi težko izbral le enega. Je Komentator, ki res obožuje šport Tomaž Hudomalj o športu ve ogromno -Tudi o nogometu, ki je te dni posebej v ospredju pa res, da je poseben vtis name naredila Južna Afrika, ker sem bil takrat prvič tako blizu. Letos torej niste bili v Rusiji, komentirali pa ste? Res je. Ni sicer enako, ali komentiraš iz Ljubljane iz studia ali pa si na prizorišču. Najprej zato, ker je med 50-60 tisoč gledalci mnogo lažje začutiti vzdušje, potem pa tudi zato, ker je na terenu mogoče prej dobiti več informacij. Je pa tudi res, da je z digitalizacijo ogromno informacij na voljo tudi na internetu in si je samo treba vzeti čas, predvsem pa ogromno informacij preveriti. Ne morem si privoščiti, da bi kaj povedal napačno. Kako se torej pripravljate na tekmo, za katero ste v vlogi komentatorja? Za vse tekme imam narejeno osnovno pripravo, za vsako tekmo posebej pa si za vse igralce izpišem njihove osnovne podatke in skušam izbrskati vsaj eno zanimivost, ki še ni bila slišana. Od začetka kariere so se mi zdele zanimive in pomembne informacije, ki jim danes ne dajem veliko pozornosti. No, po osnovni pripravi pa je treba izbrskati še podatke o ekipah, medsebojnih tekmah in zanimivostih s prizorišča. Za vsako tekmo porabim povprečno dva do tri dni po 6-10 ur priprav. Tudi imena igralcev se je treba verjetno naučiti pravilno izgovarjati? Hja, s tem imamo pa v službi kar nekaj težav. Imamo namreč lektorsko službo, ki nam pomaga tudi pri izgovorjavi imen igralcev. To pa ne pomeni, da skušamo izgovarjati tako, kot to počnejo v domovinah, od koder igralci prihajajo. To bi bilo nemogoče, zato izgovorjavo prilagodimo pravilom slovenskega jezika. Včasih seveda zato ljudje kličejo in se razburjajo, kako izgovarjamo. Si pa upam trditi, da znamo slovenski reporterji imena igralcev izgovarjati bistveno bolje kot npr. angleško ali nemško govoreči komentatorji. Seveda pa tudi temu namenimo dolo- čen del priprav. Ljudje torej kličejo, da se pritožujejo. Pokličejo kdaj tudi, da pohvalijo? Ja, tudi. Zadnja takšna izkušnja je stara dober teden. Ko sem prišel iz komentirnice, mi je kolega povedal, da je klicala gospa, Id me je pohvalila. Zelo sem bil vesel, kajti ljudje v resnici večlcrat Idičejo, ko jih kaj zmoti. Nekateri sicer čisto prijazno in z argumenti, spet drugi pa izjemno nesramno. Ali kritika, ki ni argumentirana, kdaj zaboli? Ja, zaboli. Ker verjamem, da človek kliče, ker ga je zares nekaj zmotilo. In vedno tuhtam, ali je kritika upravičena ali ne. Včasih sem imel sicer večje te žave sprejeti kritiko, danes sem tudi v tem nekoliko dozorel -a še vedno želim argumentirano kritiko, saj lahko le z njo postajam boljši. Koliko let že delate na tem področju? Od zadnjega razreda osnovne šole dalje. Začel sem na VTV, kjer sem najprej pripravljal takratno ŠKL oddajo, potem pa šport in športne pogovore. Proti koncu gimnazije sem ši na dopisništvo TV Slovenija v Slovenj Gradcu in tam delal leto ali dve. No, potem pa so imeli na T V Slovenija v okviru Lige prvakov nagradno igro »Postani tudi ti komentator«. Šel sem na avdicijo, kjer nas je bilo 50, pa so reldi, da bi z mano radi sodelovali tudi drugače in tako sem septembra 2003 začel uradno delati na Televiziji Slovenija. Kmalu bo torej minilo 15 let. Vse, kar ste našteli, pa je bilo delo na področju športa? Ja. Že ko sem bil majhen, sem najprej treniral tenis, potem resno rokomet, vmes sem bil nekajlcrat na košarkarsldh treningih, pa nekajkrat na treningih odbojke - torej, zelo sem si želel biti športnik. S časom sem spoznal, da nisem tako zelo nadaren, da bi bil pretirano uspešen. Se je pa iz te ljubezni hitro rodila moja ljubezen do športnega novinarstva. Niste nikoli razmišljali o drugem delu? Ne! Iz dveh razlogov: eden je ta, da res obožujem šport, drugi pa, da je športno novinarstvo bolj resna stvar, kot si mnogi predstavljajo, hlcrati pa v njem ni toliko pritiskov in stresov kot v kakšnem drugem novinarstvu. Pri športu je 80 % zgodb lepih, in tudi če kdaj zgodba ni prav lepa, praviloma vsaj ni tragična. Kot športni novinar ste zadolženi za več športov. Bi lahko izbrali, kateri vam je najljubši? Če bi se moral pri komentiranju odločiti samo za en šport, bi bilo gotovo alpsko smučanje. Od nekdaj sem si želel komentirati alpsko smučanje, saj sem odrasel v letih, ko je bilo smučanje pri nas daleč prvi šport. Spomnim se svetovnega prvenstva iz leta 1991, ko sem bil v bolnišnici in so mi v sobo prinesli televizor, da sem lahko gledal smučanje. Med olimpijskimi igrami iz leta 1994 sem bil star 12 let in še danes se živo spomnim, kako sem pritekel iz šole k babici in dedku in na kolenih spremljal, ko je Alenka Dovžan dobila medaljo. Ko je prišla priložnost, da bi ta šport tudi komentiral, sem jo seveda takoj pograbil. V prvih letih sem bil veliko po terenih in spoznaval druge novinarje, tekmovalke in ekipe. Imel sem veliko srečo, da sem komentiral najboljše obdobje Tine Maze, da sta se potem pojavili Ana Drev in Ilka Štuhec. Tudi zaradi slovenskih uspehov je delo v tem športu res super. Zelo sem se navezal nanj in - ja, sem kar zaljubljen v to smučanje in mi je številka 1. Zaradi narave dela tudi veliko potujete. Vam je to kdaj v breme? Ni mi v breme, mi je pa v zadnjih dveh letih, odkar imam otroka, manj do tega, da bi ogromno potoval. Jaz sicer od nekdaj zelo rad potujem in športno novinarstvo mi je dalo priložnost, da sem videl marsikaj. Bil sem na vseh celinah, razen v Avstraliji, bil sem na olimpijskih igrah, na svetovnih prvenstvih in to strašno rad počnem. Veliko mi pomeni spoznavanje tujih kultur in mislim, da je to večji čar potovanj, kot so zgolj ogledi znamenitosti. Ko greš po svetu, razumeš, zakaj smo si ljudje tako različni. In da je 'fajn', da smo si različni. Tako lahko sprejemaš ljudi, ki živijo v drugačnem svetu kot ti, in ugotoviš, da so v glavnem to krasni ljudje z izjemnimi zgodbami. Kaj vas še čaka v prihodnosti? Želim si ostati v tem, kar delam, in to delati še bolje. Vedno se trudim biti zelo dober. Želim voditi oddaje, komentirati, pripravljati prispevke, skratka, v tem novinarstvu delati vse, kar je mogoče delati, in to delati zelo dobro. Stremim k temu, da bi bil še boljši kot doslej, predvsem bi pa rad do upokojitve delal stvari tako strastno in odgovorno, kot jih počnem sedaj. Boste ostali doma v Velenju? Brez dvoma! Jaz imam v Velenju razen službe vse. Tukaj imam družino, prijatelje, ljudi, ki me poznajo ... skratka, moje življenje je v Velenju in Velenje je moje življenje. Rad imam Velenje in ljudi ter vse, kar se tukaj dogaja, zato ne vidim razloga, zakaj bi šel kam drugam. ■ Mojca Štruc Gorenje za žreb za kvalifikacije Velenjčani bodo morali zaigrati že v prvem izmed treh krogov kvalifikacij za uvrstitev v skupinski del pokala Evropske rokometne zveze. Z Dunaja, sedeža zveze, so v torek še sporočili, da bodo pare prvega kroga (Velenjčani so med nosilci) izžrebali v torek, 17. julija. Njihovi možni tekmeci so: Käerjeng (Luksemburg), Dragunas Klaipeda (Litva), Batumi (Gruzija), Glasgow (Velika Britanija), Alingsas (Švedska), Varaždin 1930 (Hrvaška), Bern (Švica), Koper (Slovenija), Potaissa Turda (Romunija), Hafnarfjordur (Islandija) in Insignis West Wien (Avstrija). Prvega nasprotnika bodo dobili v torek, 17. julija, ob 11. uri na Dunaju. Petanka V močni konkurenci drugi Društvo petanke iz Velenja je na velikem državnem turnirju TOUR trojke na Jančah, na čudovitem vrhu med Ljubljano in Litijo, osvojilo odlično drugo mesto. Več kot trideset najmočnejših ekip se je borilo za zmago, med njimi tudi Velenjski petankarji, ki so pokazali, da trdo delo in treningi prinašajo odlične rezultate. Osvojili so odlično drugo mesto in so seveda zelo zadovoljni, da so svoje že tako polne police polepšali z novim lepim pokalom. a A. Č. Janja Garnbret odlična v težavnosti Bern, 7. julija - Športna plezalka Janja Garnbret je obrambo skupne zmage v svetovnem pokalu v težavnosti začela na najboljši možni način s prepričljivo zmago na uvodni tekmi v švicarskem Villarsu. Garnbretova je vodila že po polfinalu, v finalu pa le še potrdila odlično formo že na začetku težavnostne sezone. Garnbretova, ki lovi tretji (zaporedni) naslov skupne zmagovalke svetovnega pokala v težavnosti, je v finale napredovala z najboljšim dosežkom polfinala, v kvalifikacijah pa je bila tretja. V finalu je bila najbolj prepričljiva od vseh finalistk, splezala je najvišje, padla pa povsem pri koncu smeri. Seveda je bila takrat zmaga že v njenih rokah. »Tretjič tekmujem tukaj in tre- tjič sem zmagala. To je fantastično. Nisem vedela natanko, kaj bi lahko pričakovala, v zadnjem času nisem bila povsem osredotočena na plezanje, saj sem bila z mislimi v maturi, zato sem zelo zadovoljna, da se je razpletlo tako zelo dobro,« je bila uvodnega dosežka vesela Garnbre-tova, ki je osvojila še 11. zmago na tekmah svetovnega pokala v težavnosti. Najboljša Slovenka je v Švici tekmovala prvič po tekmovalnem premoru, ko je večji del balvanske sezone izpustila zaradi mature. Pred premorom je nastopila na dveh tekmah svetovnega pokala v balvanih ter zmagala in bila druga. Na treh tekmah svetovnega pokala, na katerih je letos nastopila, je vsakič stopila na stopničke. a Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika 12. julija 2018 Iskanje pogrešanih oseb je lahko uspešno le ob sodelovanju Policijska postaja Velenje povabila na seminar vse tiste, ki lahko pri tem pomagajo Milena Krstič - Planinc Velenje, 5. julija - Gasilci in policisti pogosto delajo z roko v roki. Ne glede na to, ali gre za požar, naravno katastrofo, prometno nesrečo, iskanje pogrešane osebe. Slednje je lahko uspe- visni smo od vremena, zahtevnosti ... Da bi bila iskalna akcija uspešna, da ne bi bilo ogroženo zdravje ali življenje, jo je treba izvesti v čim krajšem možnem času, česar pa policisti s svojo kadrovsko zasedenostjo ne zmoremo sami.« to so bili povabila na delavnico oziroma seminar, na katerem so se pogovarjali o konkretni temi, si izmenjali izkušnje in začrtali pot sodelovanja in ukrepanja v bodoče, veseli. Poveljnik gasilskega poveljstva Mestne občine Velenje Simon Pomembna je usklajenost številnih, ki lahko pomagajo; potem je iskalna akcija uspešna. šno le v sodelovanju, zato je Policijska postaja Velenje v četrtek na to temo pripravila seminar, nanj pa povabila vse tiste, ki lahko prispevajo k temu, da bo iskanje uspešno: gasilce, reševalce, Kdaj se iskalna akcija začne, nas je zanimalo. »Začne se po prijavi na policijo. Takrat je naša naloga, da naredimo vse potrebno, da takšno osebo čim prej najdemo,« pravi. Pri tem imajo > Pogrešane osebe so osebe, ki so iz znanih ali neznanih razlogov odsotne iz določenega okolja, o čemer je obveščena policija (oziroma to sama ugotovi). predstavnike nujne medicinske pomoči, civilne zaščite, lovce, jamarje, gorske reševalce . »Vsi so zelo pomembni, ko pogrešano osebo iščemo v iskalnih akcijah,« pravi Davorin Potočnik, pomočnik komandirja PP Velenje. »Včasih pregledujemo manjši, včasih večji teren, od- pomembno vlogo (tudi ali predvsem) gasilci. »Pomoč nudimo na terenu. Temeljito preiščemo območje, za katero obstaja domneva, da bi se pogrešana oseba lahko nahajala,« pravi Boris Bri-novšek, vodja poklicnega jedra PGD Velenje. Običajno se s policisti srečajo ob intervencijah, za- Davorin Potočnik: »Akcijo je treba izvesti v čim krajšem času, česar pa policisti sami ne moremo.« Šumah pa je dodal, da ne bodo ostali samo pri teoriji, jeseni pripravljajo vajo, v kateri bodo sodelovali vsi tisti, ki pri iskanju pogrešanih oseb sodelujejo. POLICIJSKA kronika Vlomi in poskusi vlomov ter kraje koles Velenje - Velenjski policisti so minuli torek obravnavali več vlomov in poskusov vlomov. Med drugim je neznani storilec vlomil v prostore podjetja na območju Velenja. Ukrasti mu ni uspelo ničesar, škodo pa je podjetju povzročil s poškodovanjem okna, vrat in kavnega avtomata. Tudi v dveh poskusih vloma v trgovini ni dolgoprstnež odnesel ničesar, v obeh primerih pa je poškodoval vhodna vrata. Vlomilec v kolesarnico stanovanjskega bloka na Stantetovi ulici pa je bil očitno bolj spreten ali pa z več prakse, kajti uspelo mu je ukrasti moško gorsko kolo znamke merida crossway, bele barve s črnimi napisi. Pred tednom dni pa je občan iz Pesja prijavil tatvino dveh koles. Materialno škodo so ocenili na blizu 1400 evrov. Tega dne so velenjski policisti obravnavali še eno tatvino kolesa, in sicer ga je neznanec odtujil na cesti Simona Blatnika v Velenju. Ob prevozno sredstvo je bila minulo soboto tudi lastnica kolesa v Šoštanju. Neznani storilec jo je s krajo oškodoval za približno 70 evrov. Dan kasneje, v nedeljo, so o kraji otroškega kolesa poročali iz Šoštanja. Neznanec je kolo znamke bmx ukradel pred stanovanjsko hišo na Kajuhovi ulici. Policisti ob povečanem številu tatvin opozarjajo, naj bodo občani z objavami na socialnih omrežjih med počitnicami in dopusti še posebej previdni, saj vlomilci spremljajo, kdo je doma in kdo odsoten. Okradel jih je med kosilom Velenje, 6. julija - Milo rečeno, zelo drzen je bil minuli petek ne- Rotnik zavrnil obtožbo Celje, 6. julija - Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) Uroš Rotnik na predobravnavnem naroku na celjskem okrožnem sodišču ni priznal krivde glede preprečitve dokazovanja in odtujitve dokumenta, v katerem je finančni upravi (Furs) prijavil, s koliko gotovine razpolaga. Kot je povedal, ni odtujil nobenega dokumenta s finančne uprave. Obtožnica pravi, da naj bi Rotnik po tistem, ko je prijavil svoje premoženje in zapisal, da ima v bančnem sefu 3,3 milijona evrov gotovine, dokument o tem odtujil iz davčnega spisa. S tem naj bi poskušal preslepiti inšpektorje pri odmeri davkov, pozneje pa naj bi oviral dokazovanje domnevno nezakonito pridobljenega premoženja, kar sam zanika. Kriminalisti so po navedbah policije te dni opravili osem hišnih preiskav pri treh osebah in treh podjetjih, kot domnevajo mediji, pa so iskali morebitne skrivne lastnike v podjetju Rudis, ki je bilo eden od izvajalcev pri gradnji Teš 6. pridiprav, ki je vlomil v avtobus, ki je pripeljal turiste na kosilo v Restavracijo Jezero v Velenju. Iz torbic in prtljage, ki so jih pustili potniki v avtobusu, je ukradel nekaj mobilnih telefonov in manjšo vsoto denarja. Policisti so si ogledali kraj tatvine, zbrali obvestila, o dejanju neznanega storilca pa bodo obvestili državnega tožilca. Pogrešala očeta, občan pogrešal tasta Velenje, 8. julija - Minulo nedeljo se je na velenjski policijski postaji oglasila zaskrbljena občanka in povedala, da že nekaj dni pogreša svojega očeta. Ta je namreč odšel na morje in se ji potem ni več oglasil. Policisti so stopili v akcijo in na osnovi iznajdljivosti ter obvestil ugotovili, da je oče živ in zdrav in da uživa na morju. Še eno osebo so iskali policisti minulo nedeljo. Okoli 21. ure je na postajo namreč poklical ob- čan in povedal, da pogreša tasta iz Hrastovca. V organizirani iskalni akciji, v kateri so sodelovali tudi gasilci in vodniki službenih psov, so pogrešanega našli na seniku na Lubeli, kamor se je zatekel pred dežjem. Štirje primeri nasilja v družini Velenje - Minuli teden so velenjski policisti obravnavali tudi več dogodkov nasilja v družini. Pred tednom dni so policisti tako obravnavali nasilje v Podkra-ju pri Velenju, kjer je bil do partnerke grob njen zunajzakonski partner. Minulo soboto zjutraj je prišlo do nasilja in posilstva v Velenju, nekaj ur za tem so v Velenju spet obravnavali nasilje v družini, približno ob 20. uri pa so obravnavali še četrti primer. V slednjem je partner »podivjal« nad partnerko zaradi nogometa, so zapisali. V vseh primerih so poleg izvedenih ukrepov nasilnim partnerjem izrekli še ukrep prepovedi približevanja. Vožnja po nepravi strani ceste Velenje, 8. julija - Minulo nedeljo, približno ob 16.30, se je zgodila hujša prometna nesreča na cesti Velenje-Vinska Gora. V njej so bila udeležena tri vozila, vzrok za nesrečo pa je nepravilna stran vožnje. V nesreči se je ena oseba huje telesno poškodovala. Iz POLICISTOVE beležke Poleti največ smrtnih žrtev zaradi prehitre vožnje Grajamo! Potniki smo seveda veseli urejenih in novih avtobusnih postaj. Očitno pa se avtobusnim prevoznikom to včasih ne zdi tako pomembna pridobitev, da bi nanjo namestili tudi vozni red, pa čeprav je zanj vse pripravljeno. Smo sicer v digitalni dobi, a kakšno tiskano navodilo, kdaj te od tu odpelje ali pripelje avtobus, še vedno potrebujemo. Morda bo pa zalegel tale zapis. Prehitra vožnja je najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. V poletnih mesecih, ko je promet povečan, daljše poti pa so pogostejše, še posebej v smeri turističnih krajev, je na cestah potrebna še dodatna previdnost. Lani se je samo v poletnih mesecih zgodilo 4.849 prometnih nesreč, od tega je bilo 31 smrtnih žrtev. Število umrlih zaradi neprilagojene hitrosti se je predvsem povečalo lani, saj je v primerjavi s poletjem 2016 naraslo iz 9 na 14 umrlih. Od tega se je največ prometnih nesreč zgodilo v naselju z uličnim sistemom (3.100 nesreč oz. 49 %), v naselju brez uličnega sistema (963 nesreč oz. 15 %) in na avtocesti (618 nesreč oz. 10 %). Na ostalih cestah je delež znašal manj kot 6 %. Zato Agencija za varnost prometa podaja nekaj koristnih napotkov za udeležence v prometu: Preverite stanje na cestah Voznikom priporočamo, da načrtujejo daljši čas potovanja in si vnaprej pripravijo alternativne poti oziroma postanke. Če je možno, naj se glavnim turističnim smerem izognejo predvsem v petek popoldne, soboto dopoldne ter nedeljo pozno popoldne. Pomembne stvari imejte vedno pri roki V avtomobilu imejte zadostne količine pijače, dober zemljevid, zdravila idr. Poskrbite za dovolj goriva in ne nalagajte prtljage na zadnje police, saj v primeru trka ali ostrega zaviranja ta lahko poškoduje potnike. Vozite zmerno, vnaprej načrtujte pot in postanke Vročina lahko še poslabša zdravstvene težave ali povzroči utrujenost, zato se za volan usedite povsem spočiti in zdravi. Na daljši poti načrtujte več postankov. Pretegnite se in na kratko sprehodite. Med prezračevanjem vozila ne pozabite na varnost. Če se oddaljite od vozila, ga zaklenite in zaprite okna. Spremljajte vreme Bodite pozorni na napovedi poslabšanja vremena. Plohe in nevihte v hipu spremenijo vozne razmere. Ob morebitni toči ne ustavljajte v predorih in pod nadvozi. To je zelo nevarno početje, ki vas lahko stane več kot popravilo zaradi toče. Pravilno se razvrstite Vedno, ko pride do zastoja, mora biti med kolonama vozil na prehitevalnem pasu in voznem pasu dovolj prostora za intervencijska vozila, ki so opremljena z modro ali rumeno lučjo (reševalci, gasilci, policija, vzdrževalci, inšpekcijske službe ...). ■ Bili so preglasni Lajše, 7. julija - Prejšnjo soboto zjutraj so policisti odšli na letališče v Lajše. Posredovali so zato, ker so bili nekateri preglasni. Na »obisku« so eno osebo na kršitev javnega reda in miru opozorili. Zaradi preglasne glasbe in razgrajanja so policisti omenjenega dne opozorili tudi gosta v lokalu na avtobusnem postajališču v Velenju. I Krajani Lajš so zaradi dogajanja na piknik prostoru ob letališču vse bolj ogorčeni. Tu • se namreč tedensko odvijajo zabave, ki trajajo tudi v zgodnje jutranje ure. Iz petka na soboto je zelo glasno zabavo policija prekinila šele okoli 4. ure zjutraj. Poudarjajo, da nimajo nič proti zabavam, vendar naj bodo takšne, da jim omogočajo normalno življenje, mirne noči in prijazen počitek. Zato pozivajo klub in pristojne v občini Šoštanj, da jim zagotovijo takšne pogoje bivanja, ki bodo tem njihovim željam ustrezali. Zaradi prižiga bakle izdali plačilni nalog Velenje, 7. julija - Policisti na nogometni tekmi med velenjskim Rudarjem in ekipo Hajduka iz Splita niso bili brez dela. Če drugega ne, so napisali prižigalcu bakle plačilni nalog po določilih zakona o javnih zbiranjih. Sprla sta se in glasno razgrajala Šoštanj, 7. julija - V zgornjih jutranjih urah minulo soboto so policisti posredovali v Šoštanju, kjer sta se sprla in razgrajala dva občana. Na njuno vedenje ju bo »spominjala« kazen, o višini katere bo odločil prekrškovni organ. Vinjen na vsak način do očeta svojega dekleta Velenje, 8. julija - Med dogodke s področja kršenja javnega reda in miru so policisti zapisali tudi primer fanta, ki se je na vsak način hotel vinjen srečati z očetom svojega dekleta ter se z njim pogovoriti. Namere sta mu preprečila starša. »Rezultat« fantove odločnosti in vztrajnosti staršev je bila poškodba, zaradi katere je fant moral v velenjski zdravstveni dom. Kršitelja čaka še kazen, ki jo bo določil prekrškovni organ. Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 19 12. julija 2018 »»WAS UTRIP 19 Poklon prebeglim letalcem Veterani praznovali s pripadniki 151. HEESK in dobitniki SZ Golte 91 HOROSKOP Letos smo prireditev ob prazniku 151. Helikopterske eska-drilje SLO vojske pripravili in izvedli na planinskem domu na Smrekovcu. Leta 1991 v osamosvojitveni vojni za SLO sta pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar prebegnila iz takratne JLA in 28. junija 1991 s helikopterjem GAZELA SA 341 pristala na Golteh ter ga predala TO SLO vojske. Helikopter je dobil novo oznako TO 01 Velenje in na takrat pogumno dejanje obeh pilotov postal prvo bojno zračno plovilo TO Slovenije. Ta dan je tudi vsakoletni praznik pripadnikov 151. HE- ESK SLO vojske. Povezovalec prireditve Drago Kolar je v uvodu vsem udeležencem opisal dogodke v letu 1991 po prebegu pilota s helikopterjem in njegovo usodo, ko so ga skrivali in varovali takratni pripadniki TO 89. Štaba TO Velenje. Po pristanku in predaji je bil helikopter pripeljan na dom na Smrekovcu, pozneje na domačijo Rezoničnik, po domače Leskovšek, v Zaloku nad Belimi Vodami, nazadnje pa premeščen v lopo pri domačiji Juvan, po domače Žohar. Helikopter GAZELA je bil 13. novembra 1991 odpeljan na letališče Lajše, naložen na kamion in odpeljan na popravilo. Pozneje so s helikopterjem izvajali številne naloge v SLO vojski. Prireditve v izvedbi OZVVS Velenje, OZVVS Šoštanj in 151. HEESK, so se udeležili ministrica za obrambo RSLO Andreja Katic, dobitniki znaka GOLTE 91, pripadniki 151. HEESK, poveljnik 15 PVL Bojan Brecelj, bivši poveljnik 15. HEB Branko Rek, pripadniki SLO vojske iz kasarne Franc Rozman Stane iz Celja, pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar, častniki OZSČ Velenje in PO ZSČ ZŠP, veterani in veteranke ter številni drugi gostje. Po SLO himni ob prisotnosti praporščakov OZVVS Velenje, OZVVS Šoštanj ter 151. HEESK so se udeleženci slovesnosti z minuto molka poklonili spominu na pilota Tonija Mr-laka in vse tiste, ki dogodkov v osamosvojitveni vojni za SLO leta 1991 žal niso preživeli. Po pesmi Slovenski Veteran, ki jo je zapel Brane Gradišnik, so zaključili prireditev in nadaljevali druženje in obujanje spominov na dogodke iz leta 1991, ob dobri postrežbi osebja planinskega doma na Smrekovcu. Tudi slabo vreme ni pokvarilo prijetnega vzdušja. ■ Zdenko Hriberšek S pohodom počastili spomin Šoštanjski veterani izvedli 5. spominski pohod Jožeta Ervina Prislana ter proslavili dan državnosti Letos so člani veterani OZVVS Šoštanj ob dnevu državnosti (v občini Šoštanj je bila tudi tokrat proslava v Skornem) izvedli že 5. spominski pohod Jožeta Ervina Prislana po obeležjih vojne za osamosvojitev Slovenije. Kot vedno so se pohodniki zbrali v Kajuho-vem parku v Šoštanju. Tam so ob prisotnosti župana Občine Šoštanj Darka Meniha in predsednika TD Skorno Mateja Skornška k obeležju položili venec v spomin na vse preminule veterane in veteranke vojne za Slovenijo. Od tu so se odpeljali v Bele Vode k nekdanji osnovni šoli, kjer stoji drugi pomnik na čase osamosvajanja, tetraeder in nov kozolec, ki so ga veterani postavili s svojimi sredstvi in ga je izdelal njihov član Mirko Stane Glažar. Ob njem so se spomnili, da je tu začasno bivala prva generacija 710. učnega centra nabornikov iz Peker ter enota Belo-vojskega voda TO. Tu se je tudi začel pohod, pot pa jih je vo- dila od šole do Visočkega vrha in preko travnikov in gozda do prve kmetije pri Prešerju, nato pa proti Lepi Njivi do Beričkega križa. Nadaljevali so po Šaleški planinski poti navzgor proti vrhu Skornega. Zelo lepa in slikovita pokrajina je vse pohodnike navdajala z dobro voljo. Pri Močenku na vrhu Skornega so se še enkrat oddahnili in misli napolnili z lepim razgledom na Mozirske planine in celotno Šaleško dolino. Dobre volje in zadovoljni nad prehojeno dvanajst kilometrov dolgo potjo so se spustili do igrišča v Skornem ter ponosno zakorakali na proslavo ob dnevu državnosti. Letošnji pohod je bil posvečen spominu na legendarnega poveljnika Območnega štaba TO Jožeta Ervina Prislana in pomnikom osamosvajanja, posvečen pa je bil tudi 50-oble-tnici ustanovitve Teritorialne obrambe. Veterani vojne za Slovenijo OZVVS Šoštanj vas že sedaj vabijo, da se jim na pohodu pridružite prihodnje leto. a Zdenko Slatnar Obujali spomine na osnovnošolske klopi Letos smo praznovali visok jubilej. Kar 60 let je namreč minilo, odkar smo zapustili osnovnošolske klopi. Zbrali smo se na MPT-ju, kjer smo jih gulili nazadnje. Tudi dva učitelja sta se odzvala povabilu in dala temu praznovanju še dodatno težo. Druženje smo nadaljevali v Ribiškem domu, nazdravili s penino in nekaj dali še pod zob. Spomnili smo se tudi tistih, ki jih ni več med nami. Naslednje leto bomo, upam, zopet prišli vsi. a Jože S. Oven od 21. 3. do 21. 4. Šesti čut vam bo povedal, kaj se dogaja. Vprašanje je le, ali se boste še naprej slepili, ali pa mu boste prisluhnili. Če mu boste, vam bo kmalu jasno, kaj načrtujejo sorodniki, ki vas ne marajo. Težko verjetno je, da se bo zgodba končala dobro za obestrani. Glavnina dogajanja se božal spet vrtela okoli denarja, ki ga ne bo dovolj za vse, ki želijo prisloniti lonček k izkupičku, ki pripada le vam. To pa ne bo edini problem. Čaka vas nekaj nujnih obveznosti, ki jih ne bo več mogoče prelagati. Šle vam bodo na živce, zato boste bolj nemirni kot sicer. Držite se navodil zdravnikov, da vas ne zapusti še zdravje. Bik od 22.4. do 20.5. V naslednjih dneh vas čaka veliko dela, pa nič zato. Planeti vam napovedujejo veliko lepih dogodkov na ljubezenskem področju, zato boste imeli dovolj energije za vse, kar vam bo navrglo življenje. Partner bo bolj zagret kot vi, a skupaj bosta kmalu našla rešitev, da bosta več časa preživela skupaj. V teh dneh boste doživeli veliko sprememb tudi na drugih področjih. Večina bo dobrih in lepih, nekaj bo neprijetnih, ena pa vam bo vzela veliko časa, da popravite, kar ste zakuhali sami. Zato, ker ste bili lahkomiselni. Na trenutke bo vaše počutje slabo, utrujeni boste bolj kot po navadi. »Poslušajte« svoje telo. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Prihodnji teden se boste končno pomirili, saj boste stres in vsakdanje skrbi vsaj poskušali postaviti na stranski tir. Partner vam bo odpustil, ker mu niste povedali, kaj se dogaja z vami. Čeprav bo sprva jezen, da mu ne zaupate dovolj, da bi mu povedali že prej, vam bo takoj priskočil na pomoč, ki jo boste potrebovali vsaj še čez konec tedna. Tudi zato bo svet za vas lepši od ponedeljka dalje. To bo tudi dan, ko bosta s partnerjem sprejela odločitev o večji naložbi. Naredita varčevalni načrt, saj bosta potrebovala veliko sredstev, da ga uresničita. Ne smete biti nestrpni. Če boste, se bo hitro zalomilo, vi pa boste izgubili voljo. Rak od 22.6. do 22.7. Zadnje čase gre pri vas vse bolj počasi, kot si želite. Poleg tega, da vas telo že nekaj dni ne uboga, ste vse bolj neodločni. Zato boste počasni tudi pri urejanju uradnih zadev, ki jih ne bi smeli več odlašati. Ves čas si govorite, da poleti to, kar morate storiti, ni tako lahko, ker so ljudje na dopustih. Če uspete pri zanikanju potrebe po ukrepanju vztrajati vsaj še teden dni, se zna zgoditi, da se vse razreši samo. V teh dneh pa se boste ob pogledu na bančni račun spet ustrašili prihodnosti. Bežanje v svet zanikanja in pozabe pa bo bolj kratkega daha. Prekinila ga bo resničnost. Ukrepati boste morali takoj. Še sebe boste presenetili, tako dobro bo šlo. Lev od 23.7. do 23.8. V preteklih poletnih dneh ste resnično pretiravali z zabavami in uživanjem, kar bo sedaj pokazalo svojo ceno. Nikar ne bodite preveč strogi do sebe, saj si česa podobnega že dolgo niste privoščili. Slaba vest bo prišla skupaj s stanjem v vaši denarnici. Ja, zategniti bo treba pas, saj so bili stroški za zabave povsem nepredvideni. Zvezde vam na ljubezenskem področju priporočajo, da v naslednjih dneh hitite počasi. Nasprotna stran je še v dvomih, ali naj vam verjame ali ne. Najprej ji dokažite, da ste, potem pokažite tudi, kaj si od nje želite. Če boste nestrpni, boste zapravili veliko priložnost za osebno srečo. Devica od 24.8. do 23.9. Dogodkov, povezanih z vašim zasebnim življenjem, v naslednjih dneh žal ne boste mogli spremeniti. Ne bo se vrtelo tako, kot si želite, saj se bo partner še bolj oddaljil od vas. Še nekaj dni vas bo skrbelo, kako se bo vse skupaj izšlo. Najboljšezdravilo za umiritev duše bo delo. A ne tisto, ki ga opravljate v službi. Potolažilo vas bo le tisto, kar vas res veseli. Ne izbirajte aktivnosti, ki zahtevajo veliko razmišljanja, raje se posvetite vsemu, kar od vas zahteva delo golih rok. Ljubezenske težave poleti še bolj bolijo kot sicer, saj vsi okoli vas govorijo le o lepih stvareh. Vi pa na počitnice in uživanje sploh ne boste mislili, kaj šele načrtovali. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Odločitev, da upočasnite ritem življenja, bo trdna. Po vašem pogostem lenarjenju v zadnjih dneh bi lahko rekli, da ste jo resnično potrebovali. Počutje bo namreč odlično. Tako fizično kot psihično. Zato bo pogled v prihodnost toliko bolj jasen. Sploh na poslovnem področju. Partner ne bo na vaši valovni dolžini, zato boste morali glavnino odločitev sprejeti sami. Vseeno pri vsaki pretehtajte, kako jo bo sprejel partner. Čeprav trenutno noče sodelovati, bo zelo glasen, ko bo prišlo do uresničitve. Če boste pazili na prehrano in iz jedilnika črtali sladkarije, ki so vas tolažile v preteklih tednih, se boste telesno počutili še bolje. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Pred vami je uspešen teden. Vse, kar boste začeli, boste tudi dokončali. A to vas ne bo osrečilo. Največ težav boste imeli s tem, da si končno priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. In da se včasih po nepotrebnem smilite sami sebi. Na zunaj namrečže nekaj časa vsem kažetezelo nasmejan obraz, v resnici pa nistetako srečni. Razburkano notranjost boste pomirili, ko se boste soočili z resničnostjo. In prav nič prej. Ja, ljubezen vas je tokrat zaslepila. Sedaj se bo vid vračal postopoma. Še dobro, da je tako, okoli vas je namreč veliko škodoželjnih duš, ki vam ne bi privoščile, da čez noč uredite vse, kar vas ovira na poti do sreče. Strelec od 23.11. do 21.12. Do konca prihodnjega tedna boste med tistimi, ki se ne bodo nad ničimer pritoževali. Največ sreče boste čutili v bližini vašega partnerja, saj vas bo ne le razvajal, ampak tudi spravljal v smeh in dobro voljo. Poskrbela bosta, da vama ne bo dolgčas tudi, kadar bosta sama. Užila bosta prav vsak dan posebej, se na novo spoznavala in odkrivala, zakaj sta sorodni duši. Tako se bosta prepustila drug drugemu, da vama bodo moteči celo drugi družinski člani. Če še ne greste na dopust, se umaknita od doma vsaj za kakšen dan ali dva. Tudi zato, ker spremembo okolja potrebujeta oba. Ljubezen ni dovolj za dobro počutje, saj sta oba v preteklih tednih delala preveč. Kozorog od 22.12. do 20.1. Odločitev bo premišljena. Zaposleni boste le toliko, kolikor boste sami želeli. Idej boste sicer imeli veliko, a se boste vzdržali. V naslednjih dneh boste delali selekcijo. Preračunavanje bo ključno pri odločitvah, česa se v prihodnje lotiti in česa ne. Jasno vam je, da bo letos težko ponoviti uspeh lanskega poletja. Zato boste toliko bolj izbirčni. Partner vam bo pri tem pomagal po svojih močeh. Zaupala si bosta tudi stvari, o katerih lansko leto nihče od vaju ni bil pripravljen govoriti. Bolelo bo, a vaju bo še bolj povezalo. Iskrenost ni lahka, se pa splača. Počutje bo v naslednjih dneh tudi telesno dobro, z zdravjem ne boste imeli nobenih težav. Vodnar od 21.1. do 19.2. Pred vami je čas velikih, a dobrih sprememb. Ne bo vas motilo, ker boste morali močno spremeniti številne navade, saj boste to počeli zato, da bi bila vaša prihodnost bolj trdna in varna. Ob tem pa se boste zavedali, da se boste končno tudi finančno opomogli in da boste lahko zaživeliveliko bolj po svojihželjah. Najlepše pa vam bo, ko boste sami s svojimi mislimi. Zdelo se vam bo, da prav nikogar ne potrebujete. To pa ni dobro ne za vaše počutje in ne za vaše ljubezensko življenje. Partner se v vaši družbi ne zabava več, kar je lahko nevarno. Vzemite se v roke in mu pokažite, da ni on nič kriv zato, da ste radi sami. Ribi od 20.2. do 20.3. Nihče vam ne bo prišel naproti, če ne boste sami pokazali več interesa zato, da se tisto, kar vas moti pri delu, spremeni. Če želite spremembe, se morate spremeniti tudi vi. Pazite na jezik, saj besede velikokrat prehitevajo vaše misli. Verjemite, da je tokrat vredno, zato se potrudite. Ko boste začeli, bo pot do cilja vsakdan bolj gladka. Dogovori bodo stekli v pravi smeri, razjasnilo se bo tudi finančno stanje. Pripravite pa se nato, da bo kdaj kar težko zdržati vse pritiske. Če boste telesno močni, bo šlo, zato poskrbite za kondicijo in sproščanje v času, ki ga preživite doma. Družba partnerja bo v teh dneh največji balzam za vas. Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 20 Četrtek, 12. julija TV SPORED »»WAS 12. julija 2018 Petek, 13. julija Sobota, 14. julija Nedelja, 15. julija Ponedeljek, 16. julija Torek, 17. julija Sreda, 18. julija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.40 Vikend paket 11.10 Vem!, kviz 11.55 Mestne promenade: Škofja Loka, dok. ser., 2/4 12.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Tedenski izbor 13.35 Modna hiša Velvet, španska nad. 15.05 Moj gost/Moja gostja: Ligeti Laszlo, odd. TV Lendava 15.55 Slovenci v Italiji 15.30 Zlata dekleta, am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Moj pogled na znanost, dok. odd. 17.45 Kulturne miniature: Fakini na Bregu 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Inštitut »Jožef Stefan« 18.05 Mala kraljična, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Planet Zemlja (II.), kopr. dok. ser. 20.50 Medičejci, gospodarji Firenc, kopr. nad. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Skrivnosti mest: Amsterdam, dok. ser. 00.00 Strasti, TV-nad. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Kalimero, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Zlatko Zakladko: Pohajkovanje po Gorjancih 08.10 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 08.35 Začnimo znova, slovenska nan. 09.35 Slovenski vodni krog: Voglajna, dok. nan. 10.00 Dobro jutro, poletni izbor 12.20 Umor,je napisala (I.), am. nan. 13.30 Intervju: Ivan Simič 14.30 Triglav 888, dok. feljton 15.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 06. etapa, vključitev vprenos 18.00 Nogomet - SP 2018: polfinale, posnetek iz Moskve 20.00 Ukane po kanadsko, razv. odd. 20.45 Avtomobilnost 21.15 Ambienti 21.45 Zoran, moj nečak idiot, it.-slov. film 23.35 Umor, je napisala (I.), am. nan. 00.30 Slovenska jazz scena: Lenart Krečič in Big Band RTV Slovenija, gosta Gene Lake in Boris Kozlov, Max Klub Jazz Festival Velenje 01.10 Videotrak 02.15 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 06. etapa, posn. 04.55 Zabavni kanal, Videotrak POP 06.00 24UR, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.25 Tika taka, ris. 07.35 Super krila, ris. 07.50 Pod košem, ris. 08.15 Amika (Amika), 1. sez., 1. del 08.30 TV prodaja 08.45 Jaz sem Luna, 1. sez., 25. del 09.40 TV prodaja 10.10 Jaz sem Luna, 1. sez., 26. del 11.10 TV prodaja 11.25 Moč in strast, 1. sez., 6. del 12.20 TV prodaja 12.35 Ukradena preteklost, 1. sez., 43. del 13.40 Usodno vino, 3. sez., 13. del 14.40 Lepo je biti sosed, 2. sez., 17. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 13. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1. sez., 7. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 44. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2. sez., 55. del 20.55 Moja boš, 2. sez., 56. del 21.50 24UR zvečer 22.20 Smrtonosno orožje, 1. sez., 14. del 23.15 Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 8. de 0.05 Princ podzemlja, 2. sez., 5. del 0.50 Princ podzemlja, 2. sez., 6. del 1.35 24UR zvečer, ponovitev 2.05 Zvoki noči 05.50 07.00 09.40 11.10 11.55 12.30 13.00 13.35 13.35 15.00 15.35 15.05 15.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 22.45 23.10 00.35 01.00 Odmevi, poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vikend paket Vem!, kviz Moj pogled na znanost, dok. odd. Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Tedenski izbor Modna hiša Velvet (II.), španska nad. Opus: 30 let Imaga Sloveniae Mostovi, odd. TVLendava Duhovni utrip: Čudež pozornosti Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Čez planke: Flores Nočni receptor, brit.-am. nad. Vreme Odmevi, šport, vreme Poletna scena Persona, švedski film, Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.55 Info-kanal TV SLO T 06.30 07.00 07.05 07.30 07.40 07.50 07.55 08.15 08.40 09.35 10.15 12.35 13.30 14.10 15.00 17.50 18.20 18.40 18.55 19.35 19.50 20.00 21.15 21.55 22.50 23.40 01.55 03.00 Otroški kanal Dinko pod krinko, ris. Biba se giba, ris. Mala kraljična, ris. Oblakov kruhek, ris. Vila Mila, ris. Iz popotne torbe: Nenavadna glasba Ribič Pepe, odd. za otroke Začnimo znova, slov. nan. Slovenski vodni krog: Unica, dok. nan. Dobro jutro, poletni izbor Umor, je napisala (II am. nan. Prisluhnimo tišini: Gluhi in e, izob. odd. O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Kolesarstvo - dirka po Franciji: 07. etapa, vključitev v prenos Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Tele M, odd. TV Maribor Primorska kronika, odd. TV Koper-Capodistria Male sive celice: OŠ Matije Valjavca Preddvor in OŠ Kajetana Koviča Radenci, kviz Infodrom, poletje 2018: Živali, inf. odd. za otroke in mlade Opus 1, plesna miniatura 2014: Živa Alpski kvintet 50 let in Slovenski oktet 65 let Zvezdana: Nikoli ni prepozno za srečno otroštvo? Umor, je napisala (I.), am. nan. Svetovni popotnik: Utah in Kolorado Let 25, koncert skupine Big Foot Mama Videotrak Kolesarstvo - dirka po Franciji, posnetek 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Miš maš, Kaj je bonton? 09.55 Čas za nas, tabornike, Taborniki za lepši svet 10.30 Ustvarjalne iskrice, Obešanka za psička 10.40 Napovedujemo 10.55 Pop Corn, Nuša Derenda, Happy Ol'Mcweasel 11.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Nanovo, Kako uspeti v svetu mode? 16.15 Videospot dneva 16.20 Mojca in medvedek Jaka, Igre s prstki 17.00 Otrokje otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje 17.20 Ustvarjalne iskrice, Vesele žogice 17.30 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 2586. VTV magazin, regionalni - informativni program 18.55 Kultura, informativna oddaja 19.00 Kmetijski razgledi 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 19.55 Napovedujemo 20.00 Gospodarstveniki: mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica GZS 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Naj viža: Sekstakord, Frajerke 22.20 Kuhinjica, obraževalna oddaja 22.45 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 05.20 Videotrak pop 06.00 24UR. ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Poko, ris. 07.25 Tika taka, ris. 07.35 Super krila, ris. 07.50 Pod košem, ris. 08.15 Amika (Amika), 1. sez., 2. del 08.30 TV prodaja 08.45 Jaz sem Luna, 1. sez., 27. del 09.40 TV prodaja 10.10 Jaz sem Luna, 1. sez., 28. del 11.10 TV prodaja 11.25 Moč in strast, 1. sez., 7. del 12.20 TV prodaja 12.35 Ukradena preteklost, 1. sez., 44. del 13.40 Usodno vino, 3. sez., 14. del 14.40 Lepo je biti sosed, 3. sez., 1. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 14. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1. sez., 8. del 17.55 Ukradena preteklost, 1. sez., 45. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Moja boš, 2. sez., 57. del 20.55 Moja boš, 2. sez., 58. del 21.50 24UR zvečer 22.20 Eurojackpot 22.25 Zbogom, sinko (Losing Isaiah), ameriški film 0.25 Nora Roberts: Modri dim (Nora Roberts Collection: Blue Smoke), ameriški film 2.15 24UR zvečer, ponovitev 2.45 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.45 11.05 11.20 12.35 13.00 15.00 15.25 15.30 16.30 17.10 17.20 18.25 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.30 23.55 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Igra s prstki Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice, Vesele žogice Naj viža: Sekstakord, Frajerke Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Dobro jutro, ponovitev Miš maš, Kaj je kamišibaj? Ustvarjalne iskrice, Stojalo za telefon Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Skrbimo za zdravje: Vse o revmatičnih obolenjih Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Regionalne novice 3 1. revija zmagovalcev narodno-zabavne glasbe 2017 v Vinski Gori, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Pop Corn, Nuša Derenda, Happy Ol'Mcweasel Lestvica zabavnih in narodnozab. Videospot dneva Videostrani, obvestila 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Srečo kuha Cmok: Tista o divji hrani 07.15 Telebajski, lutkovna nan. 07.40 Leonardo, ris. 08.05 Studio kriškraš: Na lovu za pravo potjo 08.25 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.50 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 09.00 Firbcologi, odd. za otroke 09.25 Mulčki, ris. 09.30 Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Franca Lešnika-Vuka, kviz 10.15 Infodrom, poletje 2018, inf. odd. za otroke in mlade 10.25 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 10.50 Intervju: Ivan Simič 11.55 Tednik 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.20 Se zgodi, slov. nan. 14.55 Ambienti 15.35 Profil: Norma Miller 15.05 Durrellovi (I.), brit. nad. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Družbeni fenomeni: Trajnostna moda 17.45 Popolna družina, hum. nan. 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.35 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 MMS cantabile 2018 - Spevno v melodije morja in sonca 21.00 Melodije morja in sonca prenos iz Avditorija Portorož 23.30 Poročila, šport, vreme 23.55 Iz pozabe (II.), britanska nad. 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, utrip, šport, vreme 02.05 Info-kanal 07.00 Živ žav 07.00 Telebajski, lutkovna nan. 07.25 Kravica Katka, ris. 07.30 Vrtni palček Primož, ris. 07.40 Gozdna druščina, ris. 07.55 Profesor Baltazar, ris. 08.05 Manja, ris. 08.10 Svet živalis, ris. 08.15 Oblakov kruhek, ris. 08.25 Mala kraljična, ris. 08.35 Žvenkci, ris. 08.45 Lili in Čarni zaliv, ris. 08.55 Kalimero, ris. 09.05 Mili in Moli, ris. 09.20 Mimi in Lizav, ris. 09.25 Gumbek in Rjavček, ris. 09.50 Bacek Jon, ris. 10.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 10.10 Nabriti detektivi, nemška otroška nan. 10.45 Sledi, dok. odd. TV Maribor 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha: Duhovnost kraljev cest 12.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 Ansambel Spev, 10 let - po Slakovi poti, posnetek koncerta 14.35 Sladka Irma, am. film 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Čikago 17.45 Vina sveta, razv. potopisno kulturna odd. 18.40 Bacek Jon, ris. 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 20.00 Maksimilijan in Marija - igra moči in ljubezni, avstrijsko-nemška nad. 21.40 Poročila, šport, vreme 22.10 Goli, dok. film 23.25 Strasti, TV-nad. 00.00 Za lahko noč: Imago Sloveniae, Simfonični orkester RTVS 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme 01.40 Info-kanal TV SLO T TVSLOr 07 DD Hnhnuni ntrirv CiiHa7 nn7nmncfï 18.30 20.00 21.35 22.30 23.30 00.10 00.55 01.55 03.00 04.50 06.30 10 domačih 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.15 Začnimo znova, slov. nan. 10.25 Slovenski vodni krog: Polskava, dok. nan. 10.50 Bleščica, odd. o modi 11.35 10 domačih 12.20 Čarokuhinja pri atu: Danska 12.50 Avtomobilnost 13.25 Umor, je napisala (I.), am. nan. 14.30 Japonska kuhinja, japonska nan. 15.30 Nogomet - SP 2018: tekma za 03. mesto, prenos iz Sankt Peterburga Kolesarstvo - dirka po Franciji: 08. etapa, posnetek Z NST Umori na podeželju (XIX.), brit. nan. Umor, je napisala (I.), am. nan. Televizijski klub: Sanjarjenje k cilju Nogomet - SP 2018: tekma za 03. mesto, vrhunci Ukane po kanadsko, razv. odd. Aritmični koncert - Jure Tori trio, koncertni portret Videotrak Nogomet - SP 2018: tekma za 03. mesto, posnetek iz Sankt Peterburga Zabavni kanal, videotrak POP 06.00 24UR, pon. 07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris. 07.15 Viking Viki, ris. 07.25 Oddbods, ris. 07.30 Grozni Gašper, ris. 07.40 Živalice, 1. sez., 11. del 07.45 Tačke na patrulji, ris. 08.10 Peter Pan, ris. 08.35 Nina in prijatelji, ris. 08.50 Kraljevska akademija, ris. 09.15 Skrivnostni ranč, ris. 09.40 Jaz sem Luna, 1. sez., 29. del 10.35 Jaz sem Luna, 1. sez., 30. del 11.35 Znan obraz ima svoj glas 14.20 Ljubezen po domače 15.35 Avto karaoke 15.50 Mišji lov (Mouse Hunt), ameriški film 17.40 Hipnoza: Dobra zabava 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Kot v nebesih, ameriški film 21.45 Gejša, ameriški film 0.25 Igra za tri, ameriški film 2.10 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 09.35 10.20 10.25 10.40 10.45 11.55 12.15 15.00 15.25 15.30 16.30 17.10 17.55 18.30 18.35 19.50 19.55 20.00 20.20 21.20 23.05 23.25 23.30 23.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Mojca medved Jaka, Dobre vile Miš maš, Kaj je kamišibaj? Napovedujemo Zverjasec, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice, Poletni nakit Vesele Štajerke, posnetek 1. dela koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje: Zdravo srce Pikin studio 201721 Nanovo, Kako uspeti v svetu mode? Videostrani, obvestila Napovedujemo Po Slakovi poti (2015), 2. del Videospot dneva Vabimo k ogledu Novice tega tedna Jutranji pogovori The Plut Family, posnetek koncerta Dotiki gora, Feldban, vojaška železnica Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.10 Utrip, zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.25 Vikend paket 10.55 Vem!, kviz 11.40 10 domačih 12.30 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (II.), španska nad. 15.00 Dober dan, Koroška 15.35 Z glasbo in s plesom: Glasba skozi čas, nemška glasbena dok. ser. 15.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 17.55 Novice 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tednik 20.55 Dolga alpska transverzala, dok. ser. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Strasti, TV-nad. 23.45 Glasbeni večer: Seviqc Brežice: Concerto di Margherita, posnetek z gradu Brežice 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 05.50 Odmevi, poletna scena 07.00 Dobro jutro, poletni izbor 09.30 Vikend paket 11.00 Vem!, kviz 11.50 Obzorja duha: Duhovnost kraljev cest 12.25 Zlata dekleta (IV.), am. hum. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Modna hiša Velvet (II.), španska nad. 15.00 Potepanja: Gastronomska ponudba Budimpešte in mesto Rackeve, odd. TV Lendava 15.30 Studio kriškraš: Na lovu za pravo 15.55 fUtyfolk- Obrazi mest: Atene 15.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Energetska občina Brda, izob. odd. 18.05 Žvenkci, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Inšpektor Banks (V.), brit. nad. 20.50 Dotik sveta, portret Janeza Hacina 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.45 Poletna scena 23.10 Spomini: Janez Winkler, 02. del, dok. odd. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 02.20 Info-kanal 02.05 Info-kanal TVSLOr TVSLOr 06.30 Otroški kanal 07.00 Duhovni utrip: Čudež pozornosti 07.15 Družbeni fenomeni: Trajnostna moda 07.40 Glasbena matineja: 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije: Tamburaški orkester Cirkovce, Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče 08.10 Začnimo znova, slov. nan. 08.45 Začnimo znova: Toni tone, slov. nan. 09.30 Slastna kuhinja: Kunec z zelenjavo 09.45 Japonska kuhinja, japonska nan. 10.45 Svetovni popotnik: Utah in Kolorado 11.50 Nogomet - SP 2018: tekma za 03. mesto, posnetek iz Sankt Peterburga 14.00 Umor, je napisala (I.), am. nan. 15.05 Ukane po kanadsko, raz. odd. 15.00 Nogomet - SP 2018: finale, prenos iz Moskve 20.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 09. etapa, posnetek 21.00 Žrebanje Lota 21.10 Operna noč v Mestnem parku odd. TV Maribor 22.00 Umor, je napisala (I.), am. nan. 23.00 Nogomet - SP 2018: finale, vrhunci 23.35 Zackovo čarovniško popotovanje: Čikago 00.00 Kaj bi še rad?, kratki igrani film AGRFT 00.20 Videotrak 01.25 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 09. etapa 02.25 Zabavni kanal, videotrak pop 24UR, pon. OTO čira čara Kaja, ris. Viking Viki, ris. Grozni Gašper, ris. Peter Pan, ris. Živalice, 1. sez., 12. del Kraljevska akademija, ris. Skrivnostni ranč, ris. Nina in prijatelji, ris. Ben 10, ris' Čudežna ura Yo Kai, ris. Ninja želve, ris. Jaz sem Luna, 1. sez., 31. del Jaz sem Luna, 1. sez., 32. del Znan obraz ima svoj glas Ljubezen po domače Avto karaoke Kot v nebesih), ameriški film Delovna akcija 24UR vreme 24UR Teden brez pravil, ameriški film Ljubezen po domače Ljubezen v steklenički, ameriški film Nora Roberts: Mesec nad Karolino,ameriški film Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 07.55 08.00 08.25 08.50 09.00 09.10 09.30 09.55 10.50 11.50 14.40 15.50 16.05 17.50 18.55 18.58 20.00 21.55 23.20 1.45 3.30 PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Mojca in medvedek Jaka, Igre s prstki 09.40 Miš maš, Ali veš, kaj ješ? 10.25 Ustvarjalne iskrice, Obešanka za ptička 10.45 Napovedujemo 10.50 2586. VTVmagazin 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 50 let CUDV Črna na Koroškem 12.15 1. revija zmagovalcev narodno-zabavne glasbe 2017 v Vinski Gori, 2. del 13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.35 Videostrani, obvestila 16.00 Napovedujemo 16.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.30 Otrokje otrok, gledališka predstava Vrtca velenje 16.50 Nanovo, Mladi in spolnost 17.30 Ustvarjalne iskrice, Vesele žogice 17.35 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Popotniške razglednice: Od Himalaje do Smrekovca 19.30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Sekstakord, Frajerke 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn, Nuša Derenda, Happy Ol'Mcweasel 22.20 Jutranji pogovori 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.45 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Sprehodi v naravo: Močerad 08.10 Firbcologi, odd. za otroke 08.35 Muzozlet Land - Art 08.50 Začnimo znovaa, slov. nan. 10.00 Nogomet - SP 2018: finale, posnetek iz Moskve 12.25 Pogled na ... Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico, skupinske portrete slikarja Jožefa Tominca, dok. odd. 12.55 Brez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film 14.00 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 15.10 Televizijski klub: Sanjarjenje k cilju 15.00 Legendarni drenovci, dok. film 15.50 Avtomobilnost 17.25 Umor, je napisala (I.), am. nan. 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Studio kriškraš: Na lovu za pravo potjo 19.10 Črna ovca, kratki igrani film 19.30 Čudovita Japonska, japonska nan 20.00 Svetovni popotnik: Karibi 20.55 Oproščen (II.), norveška nad. 21.45 Umor, je napisala (I.), am. nan. 22.40 Tribuna; Veseli upor, dok. film 23.30 Nogomet - SP 2018: finale, posnetek iz Moskve 01.25 Videotrak, zabavni kanal pop 24UR, pon. OTO čira čara Poko, ris. Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris. Super krila, ris. Winx klub, ris. Amika, 1. sez., 5. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 33. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 34. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 8. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 45. del Usodno vino, 3. sez., 15. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 2. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 15. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 9. del Ukradena preteklost, 1. sez., 46. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 59. del Moja boš, 2. sez., 60. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 15. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 9. del Princ podzemlja, 2. sez., 7. del Princ podzemlja, 2. sez., 8. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.25 08.40 08.55 09.50 10.20 11.15 11.30 12.30 12.45 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.40 2.10 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Miš maš, Moje telo 10.50 Ustvarjalne iskrice (200), Vesele žogice 11.00 Poilakovipoti (2015), 2. del 12.10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.35 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Iz oddaje Dobro jutro 16.30 Zvezdica zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 16.55 Ustvarjalne iskrice (201), Knjižna kazalka 17.10 Žogarija (7), Maribor 17.40 Videospot dneva 17.45 Videostrani, obvestila 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobrojutro 21.00 Regionalne novice 21.05 Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Festival Vurberk 2016, posn. 1. dela 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.25 08.40 08.55 09.50 10.20 11.15 11.30 12.30 12.45 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.35 2.05 © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Videospot dneva 09.05 Zvezdica Zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje 09.30 Žogarija (7), Maribor 10.00 Ustvarjalne iskrice (201), Knjižna kazalka 10.15 Napovedujemo 10.20 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.40 Festival Vurberk 2016, posn. 1. d. 11.55 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Miš maš, Ali veš, kaj ješ? 16.10 Kuhinjica 16.30 Nanovo, Je bloganje lahko poklic? 17.10 Ustvarjalne iskrice (193), Štorklja 17.20 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Lažnive novice, pogovor s Petrom Jančičem 19.30 Videospot dneva 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Romunija, Transilvanski biser 21.00 2587. vTv magazin 21.20 Kultura, informativna oddaja 21.25 Napovedujemo 21.30 Jesen življenja: Ivo Kompan in zbirka pisalnih strojev 22.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.25 Vesele Štajerke, posnetek 2. dela koncerta 23.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 05.50 06.20 07.00 09.40 11.10 11.55 12.30 13.00 13.35 Odmevi Poletna scena Dobro jutro, poletni izbor Vem!, kviz Slastna kuhinja: Krompirjeva enolončnica z omako putanesca Zlata dekleta (IV.)u, am. hum. nan. Prvi dnevnik, šport, vreme Modna hiša Velvet (II.), španska nad. 15.00 Pod drobnogledom: Kult svetega 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, ris. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek,ris. 07.50 Vila Mila, ris. 07.55 Srečo kuha Cmok: Tista o divji hrani 08.10 Martina in ptičje strašilo: Rastem 08.20 Male sive celice: OŠ Dravlje in OŠ Franca Lešnika-Vuka, kviz 09.05 Začnimo znova, slov. nan. 10.00 Dobro jutro, poletni izbor 12.15 Umor, je napisala (I.), am. nan. 13.20 Slovenski vodni krog: Osapska reka, dok. nan. 14.00 Slovenski magazin 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 10. etapa, vključitev v prenos 18.20 TeleM, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.20 Opus 1, plesna miniatura 2014: Taja 19.30 Čudovita Japonska, japonska nan. 20.00 Kako najti ljubezen prek spleta, angleška dok. odd. 20.55 Umor, je napisala (I.), am.nan., 21.45 Chala, kubanski film 23.30 Dolga alpska transverzala, dok. ser. 00.25 Videotrak 01.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 10. etapa, posnetek 05.20 Videotrak pop 24UR, pon. OTO čira čara Poko, ris. Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris. Super krila, ris. Winx klub, ris. Amika, 1. sez., 6. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 35. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 36. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 9. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 46. del Usodno vino, 3. sez., 16. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 3. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 16. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 10. del Ukradena preteklost, 1. sez., 47. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 61. del Moja boš, 2. sez., 62. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 16. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 10. del Princ podzemlja, 2. sez., 9. del Princ podzemlja, 2. sez., 10. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči etega Ladislava v Prekmurju, odd. Tv Lendava 15.40 Male sive celice: OS Drav|je in OŠ Franca Lešnika-Vuka, kviz 15.30 Zlata dekleta (V.), am. hum. nan. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Mestne promenade: Ribnica, dok. ser. 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe p....... Fernanda Prado Verčič, izobraževalno-svetovalna odd. 18.05 Trobka in Skok: Nočna mora, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Film tedna: Ne, hvala, finski film 21.35 Jutro, kratki igrani film 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.15 Strasti, TV-nad. 23.50 Mestne promenade: Ribnica, dokumentarna ser. 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 01.35 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Dinko pod krinko, ris. 07.05 Biba se giba, risana nan. 07.30 Mala kraljična, ris. 07.40 Oblakov kruhek, ris. 07.50 Vila Mila,ris. 07.55 Vesela hišica: Neumni princ 08.15 Studio kriškraš: Na lovu za pravo potjo 08.35 Začnimo znova, slov. nan. 09.35 Dobro jutro, poletni izbor 12.05 Umor, |e napisala (I.), am. nan. 13.15 10 domačih 14.00 Sir s sedmimi skorjami, izob. film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 11. etapa, vključitev v prenos 17.45 Ambienti 18.20 Tele M, odd. TV Maribor 18.40 Primorska kronika, odd. TV Koper- Capodistria 18.55 Profesor Pustolovec, poučna odd. za mlade 19.10 Maček Sammy, kratki igrani film 19.30 Čudovita Japonska, japonska nan. 20.00 Na utrip srca: Yehudi Menuhin, prva violina stoletja, fran. portretni film 21.00 Žrebanje Lota 21.15 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Sebastian Cavazza 22.05 Prevara (II.), am. nad. 23.10 Umor, je napisala (I.), am. nan. 00.00 Videotrak 01.05 Kolesarstvo - dirka po Franciji: 11. etapa,posnetek 04.15 Zabavni kanal, videotrak pop 06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.35 08.00 08.25 08.40 08.55 09.50 10.20 11.15 11.30 12.30 12.45 13.45 14.45 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.20 23.15 0.05 0.50 1.35 2.05 24UR,, pon. OTO čira čara Poko, ris. Tika taka, ris. Čebelica Maja, ris. Super krila, ris. Winx klub, ris. Amika, 1. sez., 7. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 37. del TV prodaja Jaz sem Luna, 1. sez., 38. del TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 10. del TV prodaja Ukradena preteklost, 1. sez., 47. del Usodno vino, 3. sez., 17. del Lepo je biti sosed, 3. sez., 4. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 17. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 11. del Ukradena preteklost, 1. sez., 48. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 2. sez., 63. del Moja boš, 2. sez., 64. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 1. sez., 17. del Zakon in red: Enota za posebne primere, 14. sez., 11. del Princ podzemlja, 2. sez., 11. del Princ podzemlja, 2. sez., 12. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Nanovo, Je bloganje lahko poklic? 10.45 Ustvarjalne iskrice (193), Štorklja 10.55 2587. VTV magazin 11.15 Kultura, informativna oddaja 11.20 Jesen življenja: Ivo Kompan in zbirka pisalnih strojev 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15.25 Vabimo k ogledu 15.30 Dobro jutro, ponovitev 16.30 Miš maš, Živali in rastline v gozdu pozimi 17.15 Čas za nas, tabornike! 17.50 Videostrani, obvestila 18.25 Napovedujemo 18.30 Regionalne novice 18.35 Popotniške razglednice: Romunija, Transilvanski biser 19.35 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 19.55 Napovedujemo 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn, Pop Design, Neža Devčič 22.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 22.30 Skrbimo za zdravje: Kako močne so moje kosti 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 21 12. julija 2018 «»SÜAS PRIREDITVE KNJIŽNI kotiček kdaj • kje • kaj KELLY, Martha Hall: Dekleta španskega bezga od - Odrasli / 821 - 311.6 -Zgodovinski romani Dekleta Španskega bezga je nepozabna knjiga iz časa druge svetovne vojne in opisuje življenje treh žensk, ki se borijo za svobodo, ljubezen in nove spremembe v zgodovini. Bralci, ki so prebrali knjigo Slavček, bodo z navdušenjem segli tudi po tem romanu. Caroline Ferriday živi v New Yorku in je dvajset let igrala na odrskih deskah Brod-waya. Spada med newyorško družabno smetano in si prosti čas zapolnjuje z delom na francoski ambasadi kot prostovoljka. V delu uživa, saj sama pravi, da se ji zdi delo v primerjavi s prejšnjim mala maliMartha Hall Kelly DEKLETA ŠPANSKEGA BEZGA ca. Tu spozna tudi novo simpatijo, čeprav je pri sedemintridesetih opravila z moškimi in se podala v samski stan. Njeno življenje se spremeni, ko Hitler septembra 1939 leta vdre na Poljsko in se spremenijo tudi odnosi s Francijo. Med tem se na Poljskem mlada najstnica Kasia Kuzmerick odloči in postane kurirka v poljskem odporniškem gibanju. Njeno delo je zelo nevarno, saj ima lahko en sam napačen korak usodne posledice. In tu je še tretja ženska, mlada nemška zdravnica Herta Oberhauser, ki dobi službo v prevzgojnem taborišču. Delo je zelo dobro plačano in s tem se reši finančnih težav, a znajde se v moškem svetu laži in nadvlade. Kmalu zatem Kasio ujamejo in pošljejo v koncentracijsko taborišče Ravensbruck. Tu se življenjske poti žensk srečajo. Po svojih močeh se borijo za pravice tistih, ki jih je zgodovina pozabila. MANČKARADA ml - Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta Marjan Manček, znani ilustrator in stri-par, je januarja praznoval 70. rojstni dan in Mančkarada je poklon njegovi bogati karieri. V knjigi so zbrane njegove ilustracije k številnim pesmicam, zgodbicam in stripom, ki so nastajale dolgih štirideset let. Za svoje bogato življenjsko delo je dobil nagrado Hinka Smrekarja, najpomembnejšo nagrado na področju ilustracije. Ilustriral je več kot 200 knjig in 30 avtorskih slikanic. Kdo ne pozna nagajivega Pedenjpeda Nike Gra-fenauerja, Zlate ribice, Petra Klepca, Kra-ljične na zrnu graha, pa njegovih stripov, Hribce, Modrega Medvedka in Cufka. Mančkarada, kot je zapisano v knjigi, je prava zakladnica izvrstnih ilustracij in besedil. OČKO, Rebeka: Zmorem! ml - Mladina / C-S - Slikanice Mali prašiček Pigi strašno rad čofota po lužah in komaj čaka, kdaj bo spet deževalo. Nekega dne ga mama odpelje k jezeru, kjer bo Pigi lahko čofotal v veliki vodi. Ko prašiček ugotovi, da je voda pregloboka, se ustraši in zbeži iz jezera. Mama ga spodbuja in mu pravi, da ni premajhen in da mora verjeti vase. Zaupa mu tudi čarobno besedo ZMOREM, ki vedno pomaga, ko podvomiš vase. In tako prašiček Pigi poskusi, ob pomoči čarobnih besed mu uspe, premaga strah in se zadovoljen, poln dogodivščin, zvečer vrne domov. Gre za poučno, motivacijsko slikanico, ki bo otrokom in staršem v pomoč. KOZINC, Željjko: Z menoj na izlet Od - Odrasli / 796.5 (036) - Gorski vodniki Pred nami so počitnice, dopusti in novi vodnik Z menoj na izlet: skrivnosti, razgledi, zatišja, nas prav vabi na izlete po Sloveniji. To je že tretja knjiga znanega novinarja in pisatelja Željka Kozinca, ki je podobno zasnovana, kot njegova vodnika Moje najljubše poti in Lepi izleti vabijo. 2ELJWO KOZINC 7 MENO} Šestindvajset izletniških točk je na novo dodanih in odkritih, sedemnajst točk pa je dopolnjenih s kakšno bližnjo izletniško točko. Urednik Jurij Senegačnik je opisal tudi štiri izlete v zamejstvu, ki so manj znani. Knjiga je bogata tudi s čudovitimi fotografijami in je razdeljena po regijah, kar pripomore k boljši preglednosti in iskanju. HEADON, Abbie: Samorogov vodnik za vsak dan ml - Mladina / 159.9 - Psihologija Omenjena knjižica je vodnik po načinu življenja, ki je značilen za samoroge. Izvedeli bomo več o njihovem vsakdanu, njihovi filozofiji, moči in sanjah. Moč samorogov nas bo napolnila, da postanemo čarobnej-ši, da bomo znali uživati v življenju. Samorogi verjamejo v ljubezen in pravičnost ter si prizadevajo, da bi življenjske radosti, lepe trenutke, delili z drugimi. Velikokrat se nam zdi, da nismo dovolj razgledani, da bi na glas povedali svoje mnenje, toda nauk samorogov je, da moramo vztrajati, povedati svoje mnenje in ponosno dvigniti glavo, da nas svet sliši. Naučili se bomo torej, kako izbrati pravo pot v boljši svet, lahko je to v službi, med prijatelji ali doma v družini. ■ BL VELENJE Četrtek, 12. julij 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Trening starševstva: Kaj storiti, če vas otroci izsiljujejo? 20.30 Atrij Galerije Velenje Zala Kralj & Gašper Šantl, koncert 21.00 Pred Domom kulture Velenje Koncert Ragamala, Mozzajik jazz festival Petek, 13 julij 19.00 Restavracija Jezero, terasa Poletna petkova plesna noč ob jezeru 21.00 Titov trg Jinx, veliki poletni koncert Sobota, 14. julij 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Poletni bolšji sejem 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Skoraj najboljši cirkus ANT-MAN IN OSA Ant-Man and The Wasp, akcijska pustolovščina, 118 minut (ZDA) Režija: Peyton Reed Igrajo: Paul Rudd, Evangeline Lilly, Michael Douglas, Hannah John-Kamen, Michelle Pfeiffer, Michael Pena Petek, 13. 7., ob 20.45 Sobota, 14. 7., ob 22.45 - 3D Nedelja, 15. 7., ob 18.00 - 3D PRVO OČIŠČENJE The First Purge, grozljivka, 97 minut (ZDA) Režija: Gerard McMurray Igrajo: Y'Lan Noel, Lex Scott Davis, Joivan Že 16. leto zapored je minuli teden v prostorih šoštanjske osnovne šole potekal oratorij -teden druženja mladih in otrok pod skupnimi vrednotami. V organizaciji Združene župnije Šoštanj - Zavodnje - Bele Vode se je tokrat na oratoriju zbralo CITY CENTER Celje • Četrtek, 12.7. Biotržnica • Petek, 13.7. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 15.7. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Strahožer • Citycentrov karting, kjer se boste lahko zabavali, tekmovali in 21.00 Velenjska plaža, plaža MiaMia Koncert skupine Trnje Ponedeljek, 16. julij 21.30 Pred Domom kulture Velenje Poletni kino Zvezde pod zvezdami: Gimme danger, dokumentarni film Torek, 17. julij 10.00 Pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije: S Poskokom po Šaleški dolini 10.00 Velenjska plaža Stopi nova ti v poletje 12.00 Izpred Rdeče dvorane Zdravstveno letovanje otrok v Savudriji 17.00 Pred Domom kulture Velenje Torkove igrarije: S Poskokom po Šaleški dolini 20.00 Pred Domom kulture Velenje Mladinski komorni orkester iz Broomleyja (VB) Sreda, 18. julij 10.00 Društvo Novus, Center za družine Harmonija Zdrave življenjske navade za zdravo telesno težo Wade, Luna Lauren Velez, Marisa Tomei Petek, 13. 7., ob 23.00 Sobota, 14. 7., ob 20.45 Nedelja, 15. 7., ob 20.30 UKRADENA PRINCESA Vykradena pryntsesa: Ruslan i Ludmi-la, animirana družinska pustolovščina sinhronizirana v slovenščino, 85 minut (Ukrajina) Režija: Oleh Malamuzh Slovenski glasovi: Aleksander Golja, Mirko Medved, Sašo Prešeren, Tina Ogrin Petek, 13. 7., ob 19.00 Sobota, 14. 7., ob 19.00 Nedelja, 15. 7., ob 16.00 - otroška matineja okrog 170 mladih in 40 anima-torjev, ki so od ponedeljka do petka spoznavali življenje in delo Friderika Barage. Vsak dan so to storili z ogledom igrane zgodbe, katehez, delavnic in iger. a Mojca Štruc preizkušali v spretnostni vožnji z gokardom: Torek - petek: 14:00 - 21:00, • Sobota: 10:00 - 21:00, Nedelja: 10:00 - 20:00. • V primeru dežja je zaprto. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. 10.00 Knjižnica Velenje, preddverje Druženje s kosmatimi smrčki 20.00 Titov trg Circo pitanga, poulična predstava ŠOŠTANJ Ponedeljek, 16. julij 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 12. julij X Cerkev sv. Martina Oratorij za otroke Petek, 13. julij X Cerkev sv. Martina Oratorij za otroke 17.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu Paška vas Tekmovanje starih ročnih in motornih brizgaln za memorial Rudija Ježovnika starejšega; ŠUM BALKANA Balkan Whispers, dokumentarni film, 75 minut (Slovenija) Režija: Boris Petkovič Nastopajo: Tomaž Grom, Miroslav Ma- tič, Nevaip Saliu, Dario Krmpotič, Edison Shukriu, Šaban Karajič Petek, 13. 7., ob 19.30 - mala dvorana Sobota, 14. 7., ob 20.00 - mala dvorana Nedelja, 15. 7., ob 19.00 - mala dvorana STALINOVA SMRT The Death of Stalin, parodija, 106 minut (VB) Režija: Armando lannucci Igrajo: Steve Buscemi, Simon Russell Be- 21 20.00 Družabni večer z ansamblom Greh Sobota, 14. julij 20.00 Prireditveni prostor ob gasilskem domu Paška vas Noč na vasi v Paški vasi z ansamblom Smeh Nedelja, 15. julij 17.00 Pod kozolcem - MC Šmartno ob Paki Ogled finala SP v nogometu Lunine mene 13. julija, ob 4:47, prazna luna (mlaj) ale, Jeffrey Tambor, Olga Kurylenko, Tom Brooke Petek, 13. 7., ob 21.00 - mala dvor. Sobota, 14. 7., ob 21.30 - mala dvor. GIMME DANGER Dokumentarni film, 108 minut, ZDA, Režija: Jim Jarmusch Nastopajo: Jim Osterberg kot Iggy Pop, Ron Asheton, Scott Asheton, James Williamson Ponedeljek, 16. 7., ob 21.30 - Zvezde pod zvezdami na ploščadi ob Domu kulture Velenje (če bo slabo vreme, v mali dvorani Kina Velenje) Nastopili bodo mladi glasbeniki iz Londona Velenje - V okviru turneje po Evropi se te dni v Sloveniji mudi Mladinski komorni orkester iz londonskega predmestja Bromley. V torek, 17. julija, bodo mladi glasbeniki nastopili tudi v Velenju. Nadarjeni glasbeniki se lotevajo vseh pomembnejših in temu primerno tudi zahtevnejših del iz klasičnega repertoarja. Tokrat se bodo predstavili z deli priljubljenih skladateljev od Wolfganga Amadeusa Mozarta pa vse do Edwarda Elgarja. Nastop sodi v okvir prireditev Festivala Velenje. Nastop se bo začel ob 20. uri na Titovem trgu. V primeru slabega vremena bo prestavljen v Dom kulture. a KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka Igra z glasbo Slavka in Vilka Avsenika ob 65-letnici njunega ustvarjanja iepO jt muzikant Andreas EZW ': ■" v m Poletno gledališče Studenec pri Domžalah if Premiera: Ponovitve^ Informacije in rezervacija vstopnic: 051 61 61 51 - 051 61 41 41 - www.studenec.net Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 12. julija 2018 Nagradna križanka »Železnina Hudovernik« J V^ ^ Košarica Pesje, Špeglova 16 03/ 891 91 40 Ta hip vam med ostalim nudimo po izjemno ugodnih cenah: peleti SAVA ENSA A2 že od 3,58 € / vreča peleti FAŠ NATURA A2 že od 3,30 € / vreča peleti SCHWEIGHOFER A1 že od 4,47 € / vreča peleti ARBOREKO A1 že od 3,76 € / vreča sladkor 25 kg 11,49 € / vreča sladkor SWEET 1 kg 0,59 € / kg Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice. Trgovina Košarica vam želi prijetne poletne dni! železnina hudovernik d o o Želenina Hudovenik, d. o. o. Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si VELIKA IZBIRA! keramika in sanitarna oprema, 3D izris kopalnic barve in lake z mešalnico barv orodje in zeleni program zaščitna sredstva SENZACIONALNO! ČISTILA DELEO z levjo močjo - odmaši tudi zelo zamašene odtoke. Zelo primerno tudi za šole, vrtce, industrijo kot tudi gospodinjstva - le v ŽELEZNINI HUDOVERNIK ! okovje in vijaki elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material železo - pohištvene cevi VINIL - pvc talne obloge laminati parketi tapete svetila Mešanje FUGIRNIH MAS za želeni odtenek NOVO! Velika nova ponudba kopalniških blokov po ugodnih cenah Železnina Hudovernik vas pričakuje - postrežemo z nasmehom Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 23. julija 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. Naročniki imate 50 % popust. 03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si Q press@nascas.si ČETRTEK, 12. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 13. julija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Vija vaja (otroška oddaja); 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 14. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 15. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 16. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 8.00 Vija vaja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 17. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 18. julija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. HONDA SERVIS in PRODAJA Prodajni salon in servis: Podkraj pri Velenju 14, Velenje Info: 041/ 622 519 Mobilni servis: 041 622 519 PBO-ZiR žage • elektro agregati kosilnice • prekopalniki puhalniki • visokotlačni čistilci • črpalke KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 2. do 8. julija koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Za-vodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 2. do 8. julija (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. do 8. julija niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 2. do 8. julija (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 12. 7. 2018, barve: CM K, stran 23 12. julija 2018 ««WAS OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA SEM 65 letni, srednje postave, sodobnih nazorov, vdov, s čisto preteklostjo in resnimi nameni. Po tej poti želim spoznati tebe, ki si stara nad 55 let. Vesel bi bil, da mi prideš v objem. Gsm: 070 512 148. ŽENITNE ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si VOZILA TRAKTOR Agromehanika, 30 konjskih moči, v voznem stanju, letnik 1995 prodam. Gsm: 041 921 803 Traktor IMT 539 z kabino, kupim. Gsm: 031 774 520 FIAT PUNTO 1,2 letnik 2005, 87.900 km, prodam. Gsm: 041 258 148 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. BUKOVA DRVA, prodam. Gsm: 041 577 305. RAZNO MLIN za sadje, prodam. Gsm: 041 818 899 CIRKULAR, starejši, hrastovo ogrodje, poceni prodam. Tel. 03 589 31 78 ali Gsm: 031 002 129. PIANINO Förster, tri pedali, antik, prodam. Gsm: 041 879 502 KOSILNICO RAPID 101, prodam. Gsm: 031 774 520 NEPREMIČNINE DEL HIŠE s svojim vhodom, lepim stanovanjem, 35 m2, komunalno opremljeno, 1 km iz Mozirja v Ljubi-ji-Kolovrat, primerno tudi za vikend, prodam za 21.000 €. Gsm: 070 777 281 STANOVANJE cca 80 m2 na Ljubnem (Prod 5), vseljivo v roku 2 mesecev, prodam za 30.000 €. Gsm: 040 677 046. POČITNIŠKO KOČO na Kopah (pod Lukovim domom), s 4 neopremlje-nimi apartmaji, s skupnimi prostori, parkirnimi mesti ter zemljiščem z možnostjo graditve dodatnih apartmajev, prodam. Cena po dogovoru. Za ogled pokličite Gsm: 041 749 898. ŽIVALI TELIČKO simentalko, težko 125 kg prodam. Gsm: 031 640 369 ODOJKE težke od 25 do 30 kg, prodam. Možnost tudi zakola. Gsm: 041 986 071 PODARIM Prosimo, če nam kdo lahko podari rabljeno starejšo diatonično harmoniko. Gsm: 030 457 282 KLET FURLAN vabi na poku-šino refoška, caberneta, mal-vazije in drugih vin v lasten vinotoč na Kidričevi 57, v Velenju. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Nedelja in ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411 DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 14.7. do 15.7.2018, Ajda Je-žovnik, dr. dent. med. VET. POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE STROPNIK DARKO, Šoštanj,Zavodnje, 39 in HRASTOVEC VESNA, Tabor, Miklavž pri Taboru 22 ŽNIDAR DEJAN, Velenje, Kardeljev trg 3 in RAVNJAK MOJCA,, Velenje, Kardeljev trg 3 SMRTI HANŽIČ IGNACIJ, roj. 1930, Velenje, Šalek 89: ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. od 13. 7. do 20. 7. - 13. julija 1999 je Velenje obiskala mednarodna komisija, ki je ocenjevala urejenost mesta v tekmovanju Entente Florale; Velenje je s svojo urejenostjo doseglo prvo mesto v tem elitnem tekmovanju; - 13. julija 2006 se v atriju Velenjskega gradu na svojem prvem celovečernem koncertu predstavi Šaleški študentski oktet; - leta 1874 se je 14. julija rodil Ferdo Valenčak, eden najvidnejših socialdemokratskih politikov Šaleške doline v obdobju pred 1. svetovno vojno in po nej, ki je bil med drugim tudi stari oče današnjega župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča; - 14. julija 1913 se je na Češkem rodila Irena Foit, žena Frančiška Foita, avtorja zbirke v Muzeju Velenje; z njim je 25 let potovala po Afriki; - 14. julija 1933 se je v Celju tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: PA-ŠKI KOZJAK, 216,2 m2, zgrajena l. 2000, 1.405 m2 zemljišča, EI v izdelavi, 106.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 87,98 m2, zgrajeno l. 1959, 3/4 nad., EI v izdelavi, 77.000 € vec na ** i i ■ i ■ www.habit.si Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan || i? JK IV > a rodil dr. Jurij Jug, ki je bil vrsto let tudi direktor Muzeja Velenje; - 15. julija 1952 se je v sindikalni sobi v Velenju zbrala skupina ljudi, ki je na tem zboru sprejela sklep o ustanovitvi rokometne sekcije v okviru Partizana Velenje; to je začetek ukvarjanja z rokometom v Šaleški dolini in začetek rokometnega kluba Gorenje (v Šoštanju so pri TVD Partizan ustanovili rokometni klub leta 1958, iz katerega se je kasneje tudi razvil RK Gorenje); - najprej so nameravali preselitev občine na direkcijo Rudnika lignita Velenje opraviti 3. julija, zaradi zakasnitve pri urejanju stavbe pa so to preselitev izvedli v tednu od 8. do 12. julija leta 1963; v ponedeljek, 15. julija 1963, pa so v novih prostorih občine Velenje začeli sprejemati tudi prve stranke; - 15. julija 1975 je bil v prostorih družbene prehrane Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje izbor za najlepšo Slovenko leta 1975; - 16. malega srpana je praznik Karmelske matere božje; v 12. stoletju se je v Palestini razvila ustanova posebej Mariji posvečenih ere- Nagrajenci nagradne križanke Vzajemna, objavljene v tedniku Naš čas, 28. junija 2018 so: • Peter Lavre, Lokovica 85 A, 3325 Šoštanj • Jože Vajdl, Studence 32 B, 3310 Žalec • Ana Kotnik, Meškova 4, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Rešitev križanke: BREZ ČAKALNIH VRST. rai velenje f™ 107,8 MHz Mile Trampuš (Foto Arhiv Muzeja Velenje) mitov (puščavnikov), ki so se naselili na gori Karmel, na kateri je živel tudi prerok Elija; družba menihov je bila prepričana, da uživa izredno Marijino varstvo in da jim Marija pomaga v najtežjih in najnevarnejših trenutkih; karmelski Materi božji je posvečena tudi cerkev v Starem Velenju; Cerkev je bila pozidana najkasneje v 15. stoletju in le malokdo ve, da je tudi romarska cerkev; 16. julija 1940 se je rodil znani velenjski glasbenik Mile Trampuš, ki je leta 1971 skupaj z ženo Nevo ustanovila Šaleško folklorno skupino Koleda; Umrl je v Velenju 18. novembra le- ta 2012; - 16. julija 1978 so se druž-mirski gasilci ob praznovanju 70-letnice društva zadnjič zbrali pred svojim gasilskim domom v Druž-mirju, saj so dom kmalu po slovesnosti zaradi ugrezanja tal podrli; - 16. julija 1981 ob 10. uri je na Andrejevem domu na Slemenu in dveh kmetijah v Šentvidu nad Zavodnjami zasvetila električna luč; - 17. julija 1990 so na skupnem zasedanju zbori velenjske skupščine razveljavili sklep iz leta 1981 o preimenovanju Velenja v Titovo Velenje in Velenje je ponovno postalo le Velenje; - 18. julija 1931 se je v Ška-lah pri Velenju rodil turistični delavec in pedagog Avgust Tanšek; - 19. julija 1919 je bila na pošti v Šoštanju postavljena prva javna telefonska govorilnica; - 19. julija 1981 je velenjski atlet Stane Miklavžina zmagal na atletskem državnem prvenstvu v Subotici v teku na 5000 metrov; na istem prvenstvu je Miklavžina osvojil tudi bronasto medaljo v teku na 10.000 metrov. a Damijan Kljajič Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE _ »USAR« Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacije ^ - Organizacija pogrebnih ¿VKan|sti - Prevoz in ureditev poBjnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti Na voljo smo vam 24ur/San * Komunalno podjetje Velenje "" - 1 '1"■ * - ■V • PE ENERGETIKA • PE KOMUNALA • POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST • REKLAMACIJE • MODRE CONE Dežurna ŠTEVILKA Jm. - - ' 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si Tiho si odšel, kot lepa misel, ki ne mine in nam pustil lep spomin. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi VIKTOR HRAST 9. 12. 1946 - 2. 7. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Žalujoča žena Ana, sinova Viki in Robi z družinama \A Komunalno podjetje Velenje Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Naš čas, 28. 6. 2018, barve: CM K, stran 24 Varujejo, negujejo in se družijo Na 6. Pilihovem spominskem srečanju v Šmartnem ob Paki 90 lastnikov starodobnih vozil - Najstarejša avtomobila iz leta 1928, najstarejši motor iz leta 1938 Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 7. julija - Martinovo vas ob železniški postaji v Šmartnem ob Paki so minulo soboto napolnili udeleženci tradicionalnega srečanja starodobnih vozil, ki ga je v spomin na začetnika teh srečanj v kraju Marjana Piliha pripravilo tam- kajšnje društvo ljudske tehnike. Šestega srečanja se je udeležilo 90 lastnikov starodobnih vozil, predvsem iz Savinjske regije. Danilo Arčan, predsednik društva, nam je ob tej priložnosti dejal, da sodi društvo med prve v državi, ki so med prednostne naloge uvrstili varovanje tehnične dediščine v Sloveniji. »Našo tehnično kulturo pa ne samo varujemo, ampak tudi negujemo, na srečanju pa smo tudi zato, da svoje lepotce pokažemo širši javnosti. Poleg tega je pomembno še druženje lastnikov starodob-nikov. Takšna srečanja so edinstvena priložnost za izmenjavo izkušenj, informacij o morebitnih rezervnih delih. Lastniki starih lepotcev se imamo vedno o čem pogovarjati, in če ne bi bili omejeni s časom, bi lahko takšno srečanje trajalo cel teden.« Srečanje so organizatorji popestrili z ogledom avtomehaničnih delavnic na Medpodjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra Velenje ter s tekmovanjem o poznavanju svojih vozil. Slednjega se je udeležilo 31 avtomo-bilistov in 26 motoristov. Med av- tomobilisti sta si prvo mesto delila Darko Ocepek (vozil je golf, letnik 1983) ter Emil Šterbenk (vozil je kombi TAM 80t5). Pri motoristih je osvojil prvo mesto Ivan Korber z motorjem Puch SV 175, letnik 1956 pred Klemnom Briznikom in Viktorjem Jagrom (Puch Max 1984). Pri ženskih voznicah starodobnikov je zmagala Klara Hržica z vozilom Fiat 600 D, letnik 1963. Pokale so prejeli tudi lastniki najstarejših vozil na srečanju. Pri avtomobilih sta bila to Buick, letnik 1928, lastnika Francija Fir-šta iz Mozirja, ter Ford Phaeton, letnik 1928, lastnika Mirka Remsa iz Celja. Najstarejši motor BMW R 66, letnik 1938, je na srečanje pripeljal lastnik Jože Završnik iz Rečice ob Savinji. iMU ^ H^bäüi I,Juki 2 Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru Šolskega centra Velenje lepotcev njihovi lastniki niso peljali v avtomehanične delavnice, ampak so jih pustili pred njimi. Srečanja v spomin na Marjana Piliha se je udeležilo 90 lastnikov starodobnikov, predvsem iz Savinjske regije. Srednjeveška gostija Vrbovška Plemič plemenite krvi Konrad 1. Vrbovški izpustil duha iz Pandorine skrinjice Ob sotočju Savinje in Drete v Nazarjah je že v 12. stoletju plemeniti gospod Konrad 1. enkrat letno na široko odprl grajska vrata in povabil svoje podanike, prijatelje iz sosednjih posesti in gradov na vsem, kasneje Avstro-ogrskem in Štajerskem ozemlju, ter gostil tudi vse svoje podložnike, rokodelce in vojščake. Več stoletij za tem se je y-generacija potomcev spomnila, da je bilo to zlato obdobje renesanse in prvi zametki spoštovanja soljudi. Današnja jara gospoda se seveda najpogosteje niti ne prikaže, kaj šele, da bi se podobno izkazala do svojih sodelavcev (razen zlatih izjem, kot je bilo to pred dnevi v družbi KLS Ljubno, ko so ob jubileju na druženje povabili vse svoje ljudi, sokrajane, poslovne partnerje, družine sodelavcev) . Svetla izjema se je tokrat zgodila tudi v Vrbovcu v Nazarjah, ko so občina, Muzej lesarstva in gozdarstva Vrbovec, nekatera domača društva in številni posamezniki obnovili lepo zgodovinsko šego. Nedeljsko pozno popoldne so na grajskem dvorišču postavili na ogled in ponudbo svoje stojnice rokodelci in pridelovalci odlične prehrane, grajski vinogradnik vinski vitez Mihael Fajfar, zgornjesavinjske zeliščarke, zadrečki medičaiji, umetniki nakita, mojstrica niti in volne, srednjeveški tišler in dvorni kovač ter mnogi drugi. Le beliči nekako niso hoteli iz skromnih mošnjičev, pa saj je gospodova zabava ponujala hrano in pijačo skoraj brez cvenka. Bilo je tudi zabave zvrhan koš - za mlade lutkovne predstave, učne ročne delavnice. uk lokostrelstva, za vse pa zabave na hoduljah, žon-glerska in rokohitrska predstava, pa pesmi in glasbe na strune, kot jih za Kloštrom še niso čuli. Ja, že kar noro je bilo podoživeti čas, kakršnega niti naši predniki niso živeli. To je bil čas vazalov in vitezov, obdobje, ko je lastnik terjal desetino ali manj (nepojmljivo ob današnji tlaki za celega četrtaka) in o super marketih in digitalnih medijih ljudje še sanjali niso. Bilo pa je treba svojega gospodaija in ozemlje pred sovragi varovati z 'ojstro sabljo in glavo na tnalu', kar so tokrat prikazali vitezi invojščaki, sabljači, ognjehitrci ter lokostrel-ci, zabave na dvorih pa plesalci in cvetoče grajske dvorjanke. Da je tokrat grajsko pivo teklo v potokih in je sam Konrad Vrbovški nazdravljal s kolovraško kapljico, je bilo pričakovano. Nekoliko ' manj pa, da je srednjeveška gostija nekoliko preveč spominjala na piknik ponudbo. Kdor tokrat ni našel svojega mesta in plesnega ritma v družbi Eleonore Sobjeske pod stoletnim gradom Vrbovcem to poletje, si lahko obeta novih norčij in razvrata že prihodnje leto, ko bo gostija presenetila četrtič, Konrad 1. in nazarski župan pa bosta spet vabila na odprte dveri najbolj prijaznega srednjeveškega podalpskega naselja v deželi. Tako sta obljubili prvi dvoijan-ki muzejska Barbara in jezična dohtarca Natasha Kloštrska, ki sta se zagvišno najbolj podsta-vili pod srednjeveško gostijo leta MMXVIII. m l\/l il/l^t/r Na morju ni časa za dolgčas Zdravstveno letovanje za otroke iz Šaleške doline v Poreču je končano, priprave na kolonijo v Savudriji v polnem teku Velenje, 10. julija - Mnogi otroci iz Šaleške doline si ne znajo predstavljati poletnih počitnic brez letovanja ob morju. Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) namreč ugotavljajo, da se tisti, ki gredo enkrat z njimi v kolonijo, radi vračajo tudi v naslednjem letu ali letih. Zato vsako poletje pripravijo dve desetdnevni zdravstveni koloniji. Letos je bilo zanimanje zanju veliko, prosta mesta pa hitro polna. Prejšnjo sredo se je iz zdravstvene kolonije v Poreču vrnila prva skupina predšolskih in šolskih otrok iz Šaleške doline. Deset nepozabnih dni je tam preživelo več otrok kot prejšnja leta, kar 74. Za njihovo animacijo, varstvo in dobro počutje je skrbelo 8 vzgojiteljic in plavalna učiteljica. Na MZPM Velenje so veseli, ker med letovanjem nihče ni imel resnejših zdravstvenih težav, sploh, ker so na letovanje peljali tudi otroke z dokaj resnimi nih dni kot prejšnje leto, k sreči pa tudi manj pasje vročine. Vseeno so bili čisto vsak dan na plaži, nepozaben pa bo zanje tudi izlet z ladjico. Tudi letos so se na njem ustavili v Rovinju. ob Paki. Kar nekaj jih je, ki gredo na morje prvič. V skupini je letos več mlajših otrok kot prejšnja leta. Zato bo imel več dela tudi plavalni učitelj. V Poreču so skoraj vsi neplavalci splava- zdravstvenimi diagnozami. Domov so se vsi vrnili zdravi, polni lepih spominov. Stkali so številna nova prijateljstva, dnevi in večeri, polni animacije, pa so bili kar prekratki. In to kljub temu, da so imeli letos ob morju manj sonč- V Poreču so otroci iz vse Šaleške doline uživali tako na plaži kot v naselju Virc, kjer imajo številne možnosti za ukvarjanje s športom, kratkočasenje in zabavo. li, to pa si želijo tudi v Savudriji. V teh dneh v vili Rožle že tečejo priprave na letovanje, otroci pa komaj čakajo na odhod. Vzgojitelji jim pripravljajo bogat animacijski program, saj poleg kopanja in sončenja vsak dan tudi ustvarjajo v več kreativnih delavnicah, hodijo na izlete, »športajo«, berejo, se veliko pogovarjajo, dan pa zaključijo z večerno prireditvijo. Ta je vsak večer drugačna, tako tematsko kot vsebinsko, zato se priprave začnejo že doma. V Savudriji se bodo otroci iz Šaleške doline družili z vrstniki iz Ljubljane, v Pore-ču pa so prijatelje pridobivali tudi med otroki iz Maribora. V hladnejših dneh leta jih bodo greli spomini na poletna doživetja, pa tudi nova prijateljstva, ki pogosto postanejo trajna, ne le poletna dogodivščina. Dnevi v koloniji nikoli niso dolgočasni. Vsak večer se udeleženci zberejo na prireditvi, ki poskrbi za piko na i pred span jem. Nove prijatelje in poletne spomine bodo zagotovo pridobili tudi tisti otroci, ki se v kolonijo v Savudrijo odpravljajo v torek. Skupina otrok bo še večja, v njej bo namreč kar 82 otrok iz Velenja, Šoštanja in Šmartneea