Utaja vsak dan opoldne, tevzeanM nedelje in praznike.
M—efna naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20’—, inozemstvo Din 80'—«
Neoavlsan političen iist.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 23. CtfRAVNISTVO: KONGRESNI TRG STEV. E. TELEFON STEV. 2852.
Rokopiai m ne Trača Ja — Oglasi po tarifah
Pismeni« vprašanjem naj se priloži —»A«
za odgovor.
Račun pri poštnem Ček. urada štev. 13jS33«
? *«tnina pini-ana y gatovini.	Posamezna	številka	Din	1‘-
ŠTW. 283.	v	T>TTTRIj.TANI.	-VrtoV	ir.	19^7.	LFITO	TV
Proračunski govori.
Izpričevalo sposobnosti je za vsako vlado od nje predloženi proračun. Ravno tako pa je tudi proračunski govor poslanca dokaz njegove sposobnosti. Kajti v proračunu je glavna sila skupščine in tu je največja in najobsežnejša pravica ljudstva.
Nobene tajnosti ne bomo odkrili, da pri nas proračuni ravno ne dokazujejo posebne sposobnosti naših vald. Ravno tako pa tudi ni nobene tajnosti, da naši poslanci prav mirne vesti lahko podajo roko svojim vladam, ker so po ogromni večini njih proračunski govori ravno toliko vredni, ko pa od vlad predloženi proračuni.
. Redno se vsi v naši skupščini izpre-govorjeni proračunski govori dele le na dve skupini. Poslanci, ki imajo čast in veselje biti v vladni skupini, govore optimistično, poslanci pa, ki nimajo tega veselja, da bi bili v vladi, govore samo pesimistično. Eni vidijo načeloma vse rožnato, drugi pa so načelni pesimisti. Eni omalovažujejo še tako jasne in kričeče napake, drugi pa omalovažujejo še tako očitna izboljšanja. Lahko bi rekli o proračunskih govorih naših poslancev: Povej mi, kateri skupini pripadaš in povem ti, kako bož govoril.
In vendar daje proračunski govor vsakemu poslancu tako lepo priliko, da se dvigne nad povprečje, da pokaže, da ni samo član te ali one skupine, temveč dl je tudi sam osebnost. Prav res ni treba, da bi nam šele poslanec odkrival to neverjetno novost, da je naša uprava sla-ba, da je treba izvesti izenačenje davkov, da se mora državno gospodarstvo izboljšati in slične stvari, ki jih čitamo dan na dan v časopisih in ki jih zna že vsak povprečen agitator na pamet. Vsaj od vodilnih poslancev bi smeli pričakovati, da nam povedo nekaj novega in da podajo nova pota, kako priti do rešitve iz sedanjega težkega položaja.
Zlasti pa imajo to dolžnost poslanci, katerih stranke se danes šopirijo, da so s takoimenovano seljaško demokracijo odkrili kamen modrijanov. V čem je ta seljaška demokracija, v čem je njena prednost, v čem je njena posebnost, to bi moral povedati proračunski govor voditelja seljaške decmkracije. Najprej je načelna debata o proračunu, potem pride šele podrobna. Najprej si je treba biti na jasnem o načelu "vladanja, potem pridejo na vrsto šele podrobnosti.
Kot prvi je imel od voditeljev kmečke demokracije svoj proračunski govor g. dr. Žerjav. Ne trdimo, da ni bilo v njegovem govoru točnih konstatacij in pravilnih trditev. Saj bi bilo čudno, če bi bi-
lo	drugače. Zadostovalo bi popolnoma, če si je dr. Žerjav zabeležil govore opozicio-nalnili govornikov, ko je bil on sam minister, ker ti govorniki so v bistvu povedali isto. Niso pa ti govorniki še nikdar govorili o kmetski demokraciji in o njeni posebni vrednosti za državo in to bi nam moral razložiti g. dr. Žerjav, saj pravi njegova stranka, da ima zaradi načel seljaške demokracije pravico do vlade.
Vse naše stranke po vrsti so bile že na vladi, vse so tudi že več ali manj sodelovale pri izdelavi proračuna, in vendar do danes še ni nobena stranka imela tega poguma, da bi vzkliknila: proračun je samo moje delo! Tako žalosten je pač sloves vseh naših proračunov. Ravno tako pa je tudi ■/. našo opozicionalno kria-ko. Vedno je ta enaka, pa naj bo v opoziciji ta ali ona stranka. Govori opozicije se ponavljajo, kakor se pojavljajo napake proračunov.
Vse to dokazuje, da je naši skupščini potreben mož, ki bo našel za naš parla-
Vukicevič sklical za danes sejo radikalnega kluba. S'bijansko stališče zmagale
Beograd, 15. decembra. Za sejo radikalnega kluba, ki je odrejena za danes popoldne ob 5. vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Vukičevič je sklical to sejo, da odvrne od sebe očitek, da se izogiba stiku s poslanskim klubom.
Vukičevič misli, da se ne bo na seji govorilo o političnih prilikah, temveč samo o tem, kar je bilo včeraj objavljeno na pozivu k klubovi seji, to je, da se bo pretresal samo davčni zakon. Vuki-čevičeva namera je, da o tem vprašanju govori čim več narodnih poslancev, da bi se čula vsa mnenja in bi tako ne prišla na vrsto druga politična vprašanja.
V	Vukičevičevi okolici se misli tudi na drugo eventuelnost in se ne izključuje, da pridejo v debato tudi druga vprašanja, o katerih bo moral Vukičevič govoriti. Vukčevič je sklenil, da v tem slučaju sproži vprašanje zaupnice. To bo storil Vukičevič zlasti tedaj, ako bo debata burna. Ker lahko pride do tega, da bo klub glasoval o zaupnici Vukičeviča, smatrajo politični krogi, da je današnja seja zelo važna. Tako bi se videlo, kaka
je v resnici situacija Vukičeviča v radikalnem klubu. Vukičevičeva okolica ne pričakuje nikakih iznenadenj za današnjo sejo. Ona smatra, da bo odnesel popolno zmago proti radikalnemu cen-trumu, ki mu dela težkoče in ki bi ga hotel vreči kot predsednika kluba ali kot predsednika vlade. Dejstvo, da ima danes Vukičevič oba važna položaja v svojih rokah, vzbuja v centrumaških vrstah nevoljo. Zato naglasa jo, da je Vukičevič ob volitvah izjavil, da bo samo začasno predsednik kluba, dokler se prilike ne urede. Radikalni centrum pa smatra, da so prilike sedaj urejene in bi Vukičevič lahko pustil predsedništvo. Radikalni centrum mu daje na voljo, da obdrži ta ali oni položaj. Člani radikalnega centra navajajo, da Vukičevič ni zmožen za oba položaja in bodo zahtevali, da se to izpremeni.
Dosedaj ni znano, kdo bo predsedoval današnji seji, ali Vukičevič ali podpredsednik Stevo Jankovič, ki uživa njegovo popolno zaupanje. Kolikor se je dalo zvedeti, bo Vukičevič najbrž prepustil predsedniško mesto Stevu Jankoviču.
VUKIČEVIČ V AVDIENCI.
Beograd, 15. decembra. Predsednik vlade Vukičevič je bil včeraj dvakrat na dvoru, in sicer dopoldne okrog 12. in popoldne od 7. do 8. in četrt. Vukičevič je bil v avdienci pri kralju, ki je popoldne sprejel v avdienco tudi ministra prosvete dr. Kumanudija.
MARKOVIČ PRI POINCARE-U.
Pariz, 15. decembra. Listi javljajo, da je jugoslovanski minister financ dr. Markovič, ki je sedaj v Parizu, predvčerajšnjim dolgo konferiral s Poinca-rejem. »Journal« poroča, da je ta poset v zvezi z ureditvijo nekaterih finančnih vprašanj med Jugoslavijo in Francijo. »Peiit Parisien« se glede na Markovičevo bivanje v Parizu izraža zelo pohvalno o Markoviču kot velikem prijatelju Francije in strokovnjaku v finančnih vprašanjih. Kakor se doznava, namerava minister financ po svojem bivanju v Parizu odili na krajši odmor.
STROGO IZTERJEVANJE DAVKOV V SUBOTICI.
Subotica, 15. decembra. Finančne uprave v Vojvodini so dobile včeraj strogo naredbo od ministra financ, da naj najstrožje izterjavajo zakasnele davke. Ako obdačenci ne bi hoteli plačati davkov, morajo davčne oblasti izterjati davke po eksekutivni poti.
Zaradi fe naredbe je zavladalo silno razburjenje med prebivalstvom, ker je sedaj v zimi pomanjkanje denarja. V Subotici se bo danes pričelo ekseku-tivno izterjevanje davka, kar bo imelo težke posledice za ekonomsko življenje, ki je dan za dnem težje. Sedaj Skušajo v Subotici s političnimi intervencijami vplivati na ministrstvo financ, da odneha od tako strogih ukrepov. Toda vse te intervencije imajo prav malo upanja na uspeh.
ZAKON O CENTRALNI UPRAVI PRIDE PRED SKUPŠČINO. Beograd, 15. decembra. Včeraj je bil sprejet v avdienco pri kralju minister za izenačenje zakonov Grga An-
med Arhimedovo točko, ki bo premaknila vse vladno delo na novo stopnjo. Žalibog pa dokazujejo proračunski go-| vori, da bomo še dolgo čakali na tega mo/a.
gj'*linovič, ki je predložil kralju v podpis pooblastilo, da se zakon o centralni upravi predloži narodni skupščini. Ta zakonski predlog bo takoj vzet v pretres v posebnem odboru.
TIPOGRAFI GROZE S STAVKO ZARADI PRETIRANIH DAVKOV.
Beograd, 15. decembra. Na včerajšnji plenarni seji uprave obrtne zbornice je bila sprejeta resolucija proti pretiranim davkom. Kakor se doznava, naj bi se tipografska stavka proti davkom, ki je nameravana za en dan, podaljšala na več dni tako dolgo, dokler bi rokodelci ne dosegli, da se davek zniža.
KRALJEVA ZAHVALA ARMADI ZA NJENE ČESTITKE.
Beograd, 15. decembra. Glede na čestitko, ki jo je vojni minister poslal kralju na dan proslave državnega praznika ujedinjenja, je odgovoril kralj tako-le: »Čestitke moje divne in ponosne vojske in mornarice so vzbudile v meni žive spomine na pretekle težke dni, v katerih je s svojo neomejeno požrtvovalnostjo in posebno hrabrostjo največ pripomogla k ustvaritvi historičnega dela, k osvobojenju in ujedinjenju našega naroda. Njena izjava o neomajni udanosti je izzvala v meni izraz globoke hvaležnosti in globokega prepričanja, da so nasledniki teh izpričanih junakov vredni nazivati se borci svetega dela za ujedinjenje. Poišljam vsem članom državne oborožene sile svoj pozdrav, živeli! Aleksander.
ZAKON O ADVOKATIH.
Beograd, 15. decembra. Včeraj se je vršila seja sekcije zakonodajnega odbora za pretres zakona o advokatih. Razpravljalo se je o čl. 1 in 2, glede katerih se je vodila dolgotrajna diskusija. Večina je sklenila, da se morajo izpili sodnikov in advokatov smatrati kot enakopravni, a se v zakon sprejme odredba- s katero se bo določila omejitev prestopa sodnikov v advokatsko prakso.
SPOMLADI BODO NA ČEH OSLO VAŠKEM VOLITVE.
Praga, 15. decembra. Ministrstvo notranjih del je naročilo svojim organom, da naj delajo priprave za nove volitve, ki se bodo vršile 25. marca ali pa 1. aprila.
Beograd, 15. decembra. Demokratska zajednica bo imela sejo danes popoldne ob 4. Na tej seji se bodo preire-sala aktuelna politična vprašanja, v prvi vrsti davčni zakon. Vlada je že pristala na to, da se dohodninski davek črta iz davčnega zakona. Toda strokovnjaki v ministrstvu financ naglašajo, da je potrebno, da se la princip obda-čenja dohodnine obdrži za sedaj v zakonu in da se kasneje regulira. Zastopnik ministra financ dr. Spaho bo refe-riral o tem vprašanju. (Izenačenje davkov bo torej padlo po zaslugi demokratov. Op. ured.)
KAJ JE Z REPARACIJAMI OD BOLGARSKE?
Beograd, 15. decembra. Narodni poslanec Dimitrij Vujič je poslal včeraj ministru financ pismeno vprašanje glede reparacij, ki jih prejemamo iz Bolgarske. Pravi, da smo to leto dobili na račun reparacij od Bolgarske 21 milijonov 500 tisoč dinarjev. Vlada je s tem denarjem kupila cukrarno na Ču-karici in ni tega denarja izročila Hipotekarni banki, kakor to predpisuje zakon. Zahteva ustmeni odgovor v parlamentu.
USTANOVLJENA BO ZRAČNA MALA ANTANTA.
Bukarešta, 15. dec. Ta teden se je vršila konferenca poslanikov Male antante, na kateri se je razpravljalo o zračnem prometu med Prago, Varšavo, Bukarešto in Beogradom. Treba je, da | se osnuje zračna Mala antanta in da | se uvede zračni promet med vsemi pre-stolicami držav Male antante. Na ta ! način bi listi iz vseh mest prihajali v enem dnevu. Poslaniki so načelno pristali na to idejo in sklenili, da bodo j imeli v januarju zopet konferenco za zračni promet, na kateri naj bi se odobril sporazum med Poljsko, Rumunijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo.
i SIRSKI SULTAN NAPOVEDAL FRANCIJI VOJNO.
Pariz, 15. decembra. Vest, da je» sir-
i	ski sultan napovedal novo vojno Franciji, se komentira v francoskem tisku. Francija je dobila mandat od Zveze narodov, da pošlje v Sirijo inženjerje, trgovce in industrijalce, ne pa vojsko. Čast Francije zabranjuje, da bi vodila vojno z narodom, ki se je nič ne liče. To vprašanje ima samo eno rešitev in ta je, da Francija vrne svoj mandat.
USPEŠEN POLET LINDBERHA.
Newyork, 15. decembra. Lindbergh je prispel ob 3.39 v Mexico City. Odletel je predvčerajšnjim ob 12.10 in je bil v zraku 27 ur 50 minut. Prirejen mu je bil navdušen sprejem.
SILNI PROTIŽIDOVSKI POGROMI V KOVNU.
Kovno, 15. decembra. Od nedelje trajajo v okolici Kovna pogromi. Židovski del mesta je v plamenu. Telegrafske in telefonske zveze so prekinjene. Šlevilo mrtvih znaša nad 100.
KOMUNISTI PRED KANTONOM UNIČUJOČE PORAŽENI.
London, 15. decembra. Reuter javlja iz Hongkonga, da so bili komunisii v Kantonu potolčeni in da vlada sedaj popolen mir. V borbah je našlo smrt 24.000 oseb.
Dunaj, 15. decembra. Včeraj dopoldne je prispel na Dunaj poljski minister zunanjih poslov Zaleski in se zglasil v poljskem poslaništvu.
Oruga seja ljubljanske oblastne skuaščme
Včeraj ob 9. uri dopoldne je otvoril pied-sednik dr. Natlačen II. sejo drugega zasedanja ljubljanske oblastne skupščine. Na dnevnem redu je bilo poročilo predsedstva. Navzoči so bili vsi člani in vladni Zastopnik vladni svetnik dr. Boišinar.
Pred prehodom na dnevni red je preči-tal predsednik nujen predlog poslanskega kluba SLS glede ljubljanske mi verze. Predlogu je bila priznana nujnost in je odsek za uredbe in druge predloge takoj sklepdl o njem. Tudi manjš.na je stav.la tozadevne svoj predlog. Odsek za uredbe je po krajšem posvetovanju izročil predsedniku sledeč skupen predlog:
»t. Kot zastopniki slovenskega naroda protestiramo najodločneje proti kakoršni-koli okrnitvi ljubljanske univerze.
2. Kraljevo vlado poživljamo, da črta iz predloga finančnega zakona za leto 1928-1929 člen 44., kol.kor daje vladi pooblastila, ki niso v skladu z zakonom, s katerim je bila ustanovljena ljubljanska univerza.
3. Oblastni odbor naj posreduje pri kraljevi vladi, da se ljubbanska univerza še izpopolni in da se ji zvišajo dotacije v pri-merju z dotacijami, katere imata zagrebška in beograjska univerza.
Oblastni odbor naj končno pokrene vprašanje, kako bi se slovenski almae matri v doglednem času zagotovil lasten dom.«
K besedi glede predloga so se prijavili dr. Puc, dr. Brecelj in inž. Zupančič.
Prvi je dobil besedo poslanec
dr. DINKO PUC.
V	naši novi državi smo dobili svojo univerzo vendar te nikdar nismo smatrali samo kot nekak dar ali nagrado, ampak kot svojo nacijonalno pravico. Mi smo narod, ki se je moral boriti v najtežavnejšem položaju za svojo eksistenco, a je vendar dvignil svojo kulturo na tako visoko stopnjo, da se v tem pogledu mirno lahko meri s svojimi sosedi. Vprašanje 1'ubTanske univerze je vprašanje slovenskega naroda in mi bi smatrali kot nečuveno žalitev naše nacijonalnosli, ako bi se nam naša slovenska univerza odvzela ali le okrnila.
Izven naših mej je pa tudi veliko število naših rojakov, katerim so danes vzete vse šole in ki poleg tega nimajo niti možnosti, da bi študirali na visokih šolah v tuji d-ža-vi. Če smo narod, ki ima svojo narodno zavest, moramo skrbeti za to, da vsem tem nudimo možnost izobrazbe na naši visoki šoli.
Dalje mislim, da bi okrnitev ali uničenje slovenske univerze tudi v veliki meri škodovalo jugoslovenski ideji. Čeprav smo prišli v jugoslavijo Slovenci okrnjeni, je vendar slovenska univerza pred vsem svetom dokaz, da je naša država država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Res je sicer, da smo Slovenci po številu najmanjši del južnih Slovanov v Jugoslaviji, prav tako pa je tudi res, da nismo nekoristen član te države, ker, če ima država z nami bremena, ima od nas tudi koristi in sicer ne samo gmotne, ampak tudi moralne koristi.
Vprašajne slovenske univerze je pa tudi vprašanje ljubljanskega mesta. Res je sicer, da smo na meji, toda kljub temu ne moremo nikdar privoliti v to, da bi se Ljubljana ponižala na malo provincijalno mesto. Dokler je Ljubljana univerzitetno mesto, dokler je ona gospodarsko, politično in kulturno središče vseh Slovencev, toliko časa je ravnopraven član v naši državi z Beogradom in Zagrebom.
Če bi merodajni faktorji okrnili ali uničili slovensko univerzo, bi nastala na ta način med Slovenci na eni strani in tistimi, ki bi to povzročili, na drug strani, taka razpo-klina, ki bi se le težko, težko dala popraviti.
Poslanec
inž. FRAN ZUPANČIČ
je k»t drugi govornik izrazil svoj protest proti okrnitvi slovenske univerze in proti vsaki kakršnikoli okrnitvi šolstva v obče. Po prevratu smo sprejeli slovensko univerzo kot naš zvišeni cilj, za katerega se je desetletja z vsemi silami boril ves slovenski narod. Ko smo po težkih bojih v Avstriji in pozneje v Jugoslaviji dobili slovensko univerzo, smo smatrali to kot vidni znak naše nacijonalne svobode. Zato vsak, kdor se drzne rušiti to nošo kulturno ^stanovo, ruši slovenski narod in slovensko kulturo sploh.
Naš slovenski narod, zlasti kmetski del, plačuje za , kvadratni meter svoje zemlje štirikrat toliko davka, kakor njegov tovariš v Srbiji. Če smo torej dobri pri teh vel kih bremenih, potem naj bodo gospodje v Beogradu uverjeni, da je denar, ki se porabi za našo kulturo, naložen naboljše. Vsi izgovori, da posamezne fakultete naše univerze ne odgovarjajo svojemu namenu in da so nepotrebne, so jalovi in jih z vso odločnostjo odklanjamo. Priznati pa tudi ne moremo, da so za našo državo, ki meri 270.000 kvadratnih metrov in šteje 13 milijonov prebivalcev, tri univerze preveč. Švica je na primer mnogo manjša od naše države, pa ima toliko univerz in tehnik. In Slovenija je pravzaprav jugoslovanska Švica. V nekem mestecu Altheidelbergu so imeli Nemci svoje kulturno središče in tako naj tudi Ljubljana postane Altheidelberg v Jugoslaviji.
Nato je dobil besedo poslanec
dr. ANTON BRECELJ,
ki je dejal:
Kot načelnik kluba poslancev Slovenske ljudske stranke izražam svojo zadovoljnost in zahvalo, da se je doseglo tako lepo soglasje glede zahteve po neokrnitvi ljubljanske univerze. Hkrati pa se mi zdi potrebno, da Vam sporočim dejstvo, da oblastni odbor, ki je Vaš izvršilni organ, to zahtevo budno in skrbno zasleduje n da se je na njegovo pobudo tudi mariborski oblastni odbor bavil s tem problemom. Osnoval se
je tudi odbor obeh oblas.n.h o boiov, ki naj izdela osnutek, kako raj slovensk narod po svojih poklicanih zastopnikov zavaiuje slovensko kultu; o. Mislim, da bo v la krog pozvana tudi IjLbljanska mestna obč.na, kadar dobi svoje redno za tepstvo in da bo sodelovala pri lem piollemu, v prvi vrsti p:i tem, da dobi naša ljubTanska slove”ska an.ve za svoj prime, en dom, kjer bo lahko nemoteno poslovala Poročevalec odseka
prof. EVGEN JARC
konča debato s sledeč mi besedami: Zanimalo Vas bo, ako Varn povem, da je
v	načrtu proračuna za našo oblast piedvi-dena za povzdigo šolstva vsota 1 m.l.jon d.nar jev kot prvi prispevek za zgiadbo slovenske univerze. !'iepi.čan sem, da bo temu vzgleda ljubljanske oblasti sled.la tudi tudi mariborska oblast in da tudi mesto Ljubljana v tem oziiu ne bo zaostalo.
Vem da bo zgradba, ki se bo zgiadila za slovensko univerzo, ponos slovenski tjub-ljani. Mali slovenski narod bo zgradil znanstveno središče zase. Seveda upamo pri tem tudi na pomoč zunanjih prijateljev.
Nato je bil odsekov predlog glede slovenske univerze soglasno sprejet.
Sledilo je predsedslveno poročilo, ki ga je podal
dr. NATLAČEN.
V	prvi vrsti je bil oblastni skupščini predložen
proračun za leto 1928, ki znaša 60,438,575 Lin rednih izdatkov in prav toliko rednih dohodkov.
Predlog oblastnega proračuna za L 1928
vsebuje v glavnem sledeče postavke:
IZDATKI:
Splošna oblastna uorava:	1. Oblastna
skupšč.na: Osebni izdatki 455.0C0 Din, stvar, ni stroški 95.000 Din. 2. Oblastni odbor
390.000, 3. Oblastni osrednji urad: Osebni izdatki 1,226.000, stvarni stroški 825.000, skupaj 2,991.000 Din.
Deželna kultura: Splošno kmetijstvo 412 tisoč, deželni posestvi Mala Loka 209.166 in Robež 38.600, kmetijska šola na Grmu 864 tisoč 970 Din, mlekarska šola v Škofji Loki 242.007, pospeševanje vrtnarstva in v.no-gradništva 455.000, kmetijska poskusna in kontrolna postaja 542.262, deželno kulturni urad in agrarne operacije 1,889 000, državna žrebčarna na Selu 722.000, državna pod-kovska šola 254.348, kmetijska izobrazba
305.000, gospodinjsko šolstvo in gospodinjska izobrazba 175.000, neposredno pospeševanje kmetijstva 2,005.000, pospeševanje sadjarstva 190.000, pospeševanje vitnarsiva (zadružništvo) 755.000, podpore v slučaju izrednih elementarnih nezgod 500.000, veterinarji 70.000 in pospeševanje gozdarstva
65.000, skupaj 9,719.400 Din.
Javna dela in deželno imetje:	Stroški
stavbenega urada 975.000, stroški za deželne in okrajne ceste z mostovi ter železniške dovozne ceste 10,754.000 in vzdrževanje visokih stavb 1,000.000, skupaj 12,729.000 dinarjev.
Obrt in trgovina:	Pouk	in	izobrazba
300.000, neposredno pospeševanje 475.000 in tujski promet in turistika 150.000, skupaj
925.000	Din.
Zdravstvo in socijalno skrbstvo: Odde-delek za zdravstvo in dobrodelstvo 347 tisoč, okrožni zdravniki in babice 810.000, osob j e zdravstvenih zavodov 5,326.200, miloščina uslužbencem zdravstvenih zavodov in njihovim vdovam, ki si še niso pridobili pravice do pokojnine 60.000, materijalni izdatki oblastnih zdravstvenih zavodov 12 milijonov 346.400, povročilo oskrbnin hiralnici pri Sv. Jožefu 1,260.000 povračilo oskrbnih stroškov, nastalih za pripadnike ljubljanske oblasti v tujih bolnicah 1,000.000, pomoč bolnicam Kandija, Krško in Novo mesto 1,000.000, šola za bolniško strežbo
150.000, investicija za zgradbo nove bolnice za duševne bolezni (I. obrok) 3,000.000, Dečji zavod, Gluhonemnica, vzgajališčc in zavod za slepce v Kočevju 1,774.175 in splošno socijalno skrbstvo 1,800.000, skupaj 28,874.175 dinarjev.
Prosveta: skupaj 2,500.000 Din.
Dolgovi: skupaj 1,500.000 Din.
Razni stroški in preračunska rezerva: skupaj 1,200.000 Din.
DOHODKI:
Obresti vrednostnih papirjev, najemnine, zakupnine, priznavalnine in obresti danih posojil 272.896, donos oblastnih posesiev
322.000, prispevek mariborske oblasti za podkovsko šolo 71.991, prispevki države v smislu ministrske uredbe o prenosu poslov na oblastne samouprave in drugi državni prispevki 9,877.061, prispevek interesentov za agrarne operacije 50.000, dohodek kmetijskega preizkuševališča 80.000, dohodki skrbstvenih ustanov 1,493.015, mostnine na deželnih mostovih 30.000, dohodki lovskega zaklada 50.000 Din in
novi davki:
50% pribtek na državno takso od kinematografskih predstav 600.000;
donos takse na gledališke vstopnice 200 tisoč;
25% doklada na dobiček družb, zavezanih javnemu polaganju računov, ki se odmerja po bilanci 4,500.000;
donos taksd na javne plesne prireditve 500.000;
i^0I?os tokse na nočni obisk javnih zabavišč in okrepčevališč 500.000; donos takse na motorna vozila 1,500.000; donos takse na produkcijo premoga 6 milijonov 600.000 in oblastna doklada k državni trošarini na alkoholne pijače 11,227.758 Din.
Zadnja postavka dohodkov je državni dolg pri likvidacijski komisiji iz 1. 1920 za potrošene predmete prisilne delavnice v znesku 263.854 dinarjev.
Razni predlogi.
Nato preč., a p. edsedn.k dr. Natlačen sledeče p eclo je:
■ r^dlegi obla tnega odbora: T lede gradnje deželne ceste II vi ste Maikovec—Vi-ševek in enake ceste Vihnika do ovinka deželne ceste 1. vi ste pii Podgori s po-t ebmmi masiovi, glede uvistitve mostu čez K: ko v M.šeči vas., občina Raka, med deželne mostove, glede giatnje nove deželne cesie 11. v. ste do Podgaber in Zagorica (B.č) — Sela pri Šumbeiku, glede prelo-ž.tve Špa"čkove a klarca na deželni cesti I. visle luska—L.ti;a, glede giadnje novega železobetonskega mostu čez Krko v vasi Kika na deželni cesti I. viste Grosuplje— Zužembei g, glede gradnje železobetonskega mostu čez potok Težka voda pri Črmošnjicah in preložitve klancev na cestah v novomeškem ceslncm okraju, glede giadnje deželne ceste Kostanjevica—Oštrc podaljškom do črneče vasi in ostalih cest v cestnem^ okraju Kostanjevica, glede preložitve deželnih cest II. Črnomelj—Stari trg in Vin.ca—Preloka—Adlešiči, glede preložitve klancev na deželni cesti 11. viste Kranj
—	.. oln.k, glede uvrstitve občinskega mostu čez Ki ko pod Šmihelom med deželne cestne napiave, glede uvrstitve občinske ceste Slap—Lom med deželne ceste II. vrste in glede giadnje nove deželne ceste II. vrste Polica—Višnja gora s priključkom Polica— Peč—državna cesta v Siehanu.
Vsi ti predlogi so bili odkazani odseku za javna dela ki zboruje danes popoldne.
Dalje so vložili še razni poslanci več predlogov, ki jih je predsednih razdelil raznim merodajnim odboiom. Ti predlogi so bili: Za sprejetje občinske ceste Ardro— Senuše—Leskovec med deželne ceste II. reda, za popiavao in sprejem občinske ceste Stalcerji—Skril med deželne ceste II. vrste, za zvezo deželne ceste II. vrste z Lužaijev preko Sela pod Sterletjem z deželno cesto na Robu, za zgradbo nove ceste iz vasi Lazac pri Dragi čez Gozdek na Stari kot, ^Novi kot na Prezid, dalje za sprejem občinskih cest iz Sodražice preko Sv. Gregorja na Lužarsko cesto in Knej— Kailovica med deželne ceste II. reda, za zgradbo ceste Brdo—Zlato polje—Šmartno v Tuhinju, za preložitev klanca na okrajni cesti Brežice—Pohanca—Zdole, za oprostitev trošarine na ono vino ki se rabi kot plačilno sredstvo za poravnavo dolgov in za nabavo raznih življenskih potrebščin, za zgradbo ceste skozi občine Stobovnik— Anže—Raztez—Gorica—Pleterje ob Potoku Brestanica do meje mariborske oblasti, za podporo občini Sromlje v svrho popravila obč.nskih cest, glede brezobrestnega po-soj.la ali izdatne denarne podpore občini trga Rajhenburg v svrho napeljave -električnega toka visoke napetosti od električne centrale TPD na Senovem do trga glede sprejema med regulac.jska in melijoracijska dela zamočvirjenega zemljišča v občinah Št. Juni, Grosuplje, Slivnica in Račna in ureditev potokov, za podelitev podpore mlekarski zadrugi v Naklem nad Kranjem, za preskrbo po poplavi prizadetih v škofjeloškem okraju s cenenimi živili ali brezplačnim iransporfom istih po železnici in zadnji predlog v zadevi poprave cest v škofjeloškem okraju.
S tem je bil dnevni red seje izčrpan. Danes zboruje tudi finančni odsek. Prihodnja plenarna seja se vrši v pondeljek dopoldne.
Politične vesti.
= Seja Narodne skupščine. Včerajšnja seja Narodne skupščine je bila zelo dobro obiskana. Prečitan je bil ukaz, s katerim je bil dr. Spaho imenovan za namestnika finančnega ministra. Nato je Voja Lazič (zenilj.) protestiral proti odgoditvi sej Narodne skupščine, ker je bilo vsled tega po nepotrebnem izgubljenega toliko dragocenega časa. Ima vtis, da vlada pred skupščino beži. Nato so bila prečitana razna poročila. Posl. Vujič (zemlj.) je stavil nujni predlog, da se izpre-ineni zakon o razdelitvi države na oblasti tako, da se Beograd izloči iz beogarjske oblasti, sedež oblasti pa bi bil potem v Velikem Bečkereku. Predlog sta podpirala za SDS Dragičevič in za Nemce posl. Moser. — Minister Popovič pa se je izrekel proti nujnosti in skupščina mu je pritrdila. Nato je bil določen dnevni red za današnjo sejo. V razpravo prideta zakona: o zračnem prometu in o uporabi Kolarčevega fonda za ustanovitev ljudske univerze, poročilo anketnega odbora o volivnih narednostih v sarajevskem in hihaškem okrožju. Nato pa bodo izvoljeni razni skupščinski odbori za proučavanje predloženih zakonskih načrtov in sicer: o narodnem priznanju, o spremembah in do- , polnitvah zakona za zaščito industrijske svo- I jine, o pobijanju živinske kuge, o kmetskih j naselbinah in beglukih, o spremembi zakona .
o	-razdelitvi države na oblasti in o osrednji upravi za mere in drage kovine. Nato je bila seja zaključena.
= Francoski klerikalni poslance o italijanskih vojnih namerah. Znano je, da so na Francoskem ravno desnic a is k e stranke najbolj zagovarjale prijateljstvo z Italijo in zlasti še s fašistovsko Italijo. Zato je tem bolj zanimivo, kako piše francoski klerikalni poslanec Petitfils o svojih utiisih iz Italije. Pra-
vi	naimeč: »Za časa svojega, nedavnega potovanja po Italiji sem se prepričal, da obstoji med fašisti skrajno nerazpoleženje do Francije in da jih je imperializem čisto zmešal. Ti ljudje so v resnici mnogo bolj nevarni od Nemcev. Oni hočejo vojno. Popolna zmeša-nost jih ovira, da bi razumeli blaznost, ki so jo pripravljeni storiti. Mislijo, da so vsemogočni in nezmotljivi. Ravno tako so megalomanski kakor na drugi strani preobčutljivi. Duh Locarna ni objel Italije. Naša stremljnja za obnovitev miru so v popolnem nasprotju z italijanskimi željami, da kršijo mir. AH bo Italija v kratkem izzvala oborožen konflikt z Jugoslavijo, ki bi se hitro iz-preinenil vsplošen požar? Ključ, situacije je
/7>.
V-
a>
&
M.i. t.oiiahl.
voditelj angleške delavske stranke.
po mojem mišljenju v Londonu, če Anglija ne bo hotela vojne, potem do nje tudi ne pride.«
= Spor med Rimom in Parizom še vedno akuten. Šele sedaj postaja jasno, kako velika je bila in je še napetost med Rimom in Parizom. Napetost je bila tako velika, da je prišlo v Ženevi do sestanka zunanjih ministrov Francije, Anglije in Nemčije. Zlasti podčrtujejo diplomatični krogi pomembnost sestanka Rrianda s Stresemanom zaradi francosko-italijanskega nasprotja. Briand je govoril s iStresemannom o posledicah, ki jih more imeti ta konflikt za mednarodni položaj. Nad vse značilno je, da smatra Briand danes že za potrebno, da se zaradi Italije približuje Neemčiji. politični urednik »Ma-tina« pravi vsled tega sestanita, da ni nevarnosti za mir, če bodo Anglija, Francija in Nemčija odločne za skupno akcijo. Franco-, sko - itali anski spor je tako dobil že mednaroden pomen in v tem je upanje, da bo ntir ohranjen. Seveda pa je z ozirom na vladujo-Če nasprotje danes čisto izkl učeno, da bi prišlo do sestanka med Briandom in Strese-ntannom.
= Stalni ruski opazovalec pri Zvezi narodov. Kakor poročajo so nastale precejšnje težave zaradi nesoglasij, kako naj se izvede, da bodo imeli sovjeti pri Zvezi narodov svojega stalnega opazovalca, kakor ga imajo druge države, ki niso članice Zveze narodov. Težava je namreč v tem, da ni Švica v diplomatskih odnešajih s sovjetsko Rusijo. Diplomatske privilegije pa more podeliti švicarska vlada le na prošnjo sovjetske vlade. Taka prošnja pa je nemogoča, ker bi švicarska vlada z izpolnitvijo prošnje faktično in pravno priznala Bovjetskp vlado. Zato se je našol
drug načini Švicarska vTada se bo‘žadbvdTji-la s tem, da bo dal švicarski poslanik v Parizu sovjetskemu opazovalcu vizum in sicer kot zastopniku uradne sovjetske Časopisne agenture. Kot sovjetski opazovalec bo imenovan Kajevski. Njegovo stališče do Zveze narodov pa bo urejeno na ta način, da se bo Kajevski prijavil kot žurnalist, ki je akreditiran pri tajništvu Zveze narcdo.v.
= Centrum ni republikanska stranka. V Berlinu je imel dr. Marx na strankinem zboru politično važen govor, v katerem je govoril tudi o stališču centruma do monarhizma in republikanstva. Dr. Marx je dejal da je bil centrum od nekdaj samo ustavna stranka. Centrum ni bil ne monarhistična, a tudi noče biti republikanska stranka. Samo ker je bil ustavna stranka, je tudi centrum odobril v vveimarsko ustavo. Ker je bila ta ustava pravilno sprejeta zato centrum to ustavo tudi priznava in se po njej ravna.
= Amerika se oborožuje. Že se vidijo posledice neuspeha ženevske pomorske razoro-žilvene konference in Coolidge je že odobril program mornariškega ministrstva za okrepitev ameriške mornarice. Po tem načrtu bo Amerika zgradila tekom 5 let 26 križark po
10.000	ton, 3 velike bojne aearapalnske ladje, 5 podmornic in 18 velikih torpedolovcev. Poleg tega bo predložen kongresu predlog, da se zgrade štiri velike bojne ladje, ki bodo gotove do leta 1932. Stroški za izgradnjo teh ladij so proračunani na poldrugo milijardo dolarjev (ali 90 miljard dinarjev). Že pri odnje leto bo v jiroračunu določenih v ta namen 500 milijonov dolarjev.
= Nemiri r Kantonu. Vsled revolucije v Kantonu je prelrgan promet med Hongkongom in Kantonom. Prebivalstvo je pričelo pleniti trgovine. V mestu samem se vrše težki boji. Sedanji kantonski diktator general Cang-Fat-Kvaj je poslal večino svojih čet proti četam bivšega diktatorja Li-Čaj-Suma, ki koraka proti Kantonu. To priliko so uporabili komunisti in delavci, razorožili del policije in zasedli del policijskih stražnic. Končno se jim je posrečilo zasesti tudi vladna poslopja. Del vojske se je komunistom p.1"1' družil, ki so nato diktatorja Čanga odstavi i. Le s težavo je Čang rešil svoje življenje z begom na tujo vojno ladjo. Nato pa J®'P cel boj s komunisti prejšnji diktator P * e®'*° se mu je, da je po težkem	. . komu-
nistom nekaj postojank. O končnem izidu tega boja še ni nobenih ves i.
= Cangkajšek obnavlja edmstvo kitajskih nacionalistov. General Cangkajšek je potrdil, da mu je nacionalistična stranka naložila, da obnovi edinstvo med nacionalisti in reorganizira vlado. Cangkajšek je dalje
izjavil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da zavlada zopet mir na ozemlju, ki je pod vlado nacionalistov. Polem bodo nacionalisti mogli pričeti zopet boj proti Čangco-linu. Ker sovjeti še vedno ne nehajo s svojimi intrigami proti nacionalistom, predlaga Cangkajšek, da bi bili pretrgani vsi stiki z najiriu in zaprti vsi sovjetski konuzlati, ki se nahajajo na področju nacionalistične vlade.
Štev. 283.
>i\AKuUiNi DJNEVMKc, 15. decembra 1927.
Dnevne vesti.
ZAKA) NE TULI PRI NAS?
Na avstrijskih državnih železnicah bodo v j kratkem vpeljani spalni vayoni tudi za 3. razied. Mnogo bolj ko v mali Avstriji bi bi-
li	taki vagoni potrebni v Jugoslaviji. Zlasti za časa letov.ške sezone. Nekoliko več t j-cev iz Nemč.je in Avstrije bi pnšlo na Jadransko moije, če ti znali, da se bado do Splita in Sušaka voz.U lahko v spalnem vagonu 3. iazieda. Za največje bogataše itak še ni naša rivera, ker nudi piemalo komforta.
Pa tudi za nas Jugoslovene same bi bili spalni vagoni 3. iazieda nujno potrebni. Ali mora v lesmci vožnja v državno prestolico pomeniti izgubljeno noč?
Zato po avstrijskem in nešteto drugih vzorih tudi v Jugoslaviji spalne vagone 3. razreda.
— Dvorni plesi v decembru in januarju odpovedani. V kialjevi rodbini se pričakuje vesel dogodek. Zato so odpovedane za mesec december in januar vse dvorne svečanosti, torej tudi dvorni plesi.
— Glavna skupščina Udruženja drogeri-stov. Te dni se je vrš.la v Beogiadu glavna skupščina drogeristov. Skupščine se udeležijo lažen beogiajske sekcije tudi delegati sekcije za Slovenijo. Za člana centralne uprave je bil izvoljen audi predsednik sekcije za Ljubljano Anton Kanc.
— Izorememba uradniškega zakona. V ministrstvu piavde je vzposlavl'ena nova komisija za izpremembo uradniškega zakona. Komisija bo redigirala definitivno uredbo o izpremembi uradniškega zakona. Člani komisije so: sodnika kasac.jskega sodišča Lazar Uroševič in Mihajlo Strundza-lič ter neki uradnik ministrstva. Komisija je z delom že pričela.
— Novi poveljnik orožništva v Sloveniji. Novi komandant orožniškega polka, orožniški polkovnik Dušan Hadži-Jovanovič je prispel v Ljubljano. Polkovn.k je bil dose-daj komandant orožniškega polka na Cetinju.
— Likvidacija stanovanjskih sodišč. Po
nalogu ministra za socialno politiko se imajo stanovanjska sodišča čimpreje likvidirati.
— Stanovanjski problem v Ljubljani. Ljubljanski mestni magistrat je pozval vse osebe in obitelji, ki ali sploh nimajo stanovanja, ali ga pa morajo izprazniti, ali pa si žele drugo, boljše stanovanje, da naj se prijavijo Prijavilo se je 1247 strank, med njimi 56 magistralnih nameščencev. 376 strank je brez lastnega stanovanja; 76 strank se mora takoj izseliti, 191 strank se bo moralo izseliti meseca februarja 1928, 460 pa meseca maja. 153 strank išče drugo stanovanje, dasi jim dosedanje stano--vanje ni odpovedano.
— »Uradni list« št. 123 z dne 13. t. m. objavlja uredbo o prenosu poslov na oblastne samouprave, navodila za sestavljanje pregledovanje in odobravanje občinskih proračunov ter pravilnik o poslovnem redu in organizaciji oblastnih kontrol.
— Vojna s plini in bakterijami. Iz Londona poročajo: Podtajnik za zunanje zadeve Locker Lampon je odgovoril na zadevno interpelacijo, da Anglija tako dolgo ne bo ratificirala konvencije proti vojni s plini in bakterijami, dokler je ne bodo ratificirale druge države.
— Smrt dunajskega vrhovnega rabina. Te dni je umrl nenadne smrti dunajski vrhovni rabiner, prof. dr. Chajes. Chajes je bil član cionistične eksekutive ter je nameraval odložiti v kratkem vsa svoja mesta in se posvetiti zgolj univerzi v Jeruzalemu.
— Komunistom prepovedano vpotovanje v Mehiko. Kot poročajo listi iz Mehike, je »zdal predsednik Calles naredbo, po ka-'cri ie komunistom prepovedano vpoiova-nie v Mehiko.
— Razdelitev Noblovih nagrad. Te dni 30 se razdelile v Stockholmu Noblove nagrade za leto 1927. Svečanosti je prisostvoval kralj in vsa njegova rodbina. Nob-lovo nagrado za kemijo za leto 1927 sta dobila prof. Wilson iz Cambridge-a in prof. Campton iz Chicaga. Nagrada za medicino za leto 1926 je bila podeljena Fibi-gerju iz Kopcnhagena, nagrada za 1. 1927 pa Wagnerju von Jauregg z Dunaja. Nob-lovo nagrado za literaturo za leto 1926 je prejela italijanska pisateljica Grazia Deled-da. Poedina nagrada za leto 1926 znaša
117.000	švedskih kron, za leto 1927 pa 126 tisoč šv. kron. Po svečani razdelitvi nagrad je priredil kralj na svojem dvoru na «ast nagrajenim slavnosten banket.
— Spalni vozovi III. razreda na Madjar-skem. Kot poročajo iz Budimpešte, se uvedejo z 20. t. m. na progi Budimpešta—St. Ootthard razven dosedanjih spalnih voz I. in II. razreda tudi spalni vozovi III. razreda.
— Povračilo škode, ki so jo storili študentje na Rumunskem. Vlada je predložila parlamentu zakonski načri o otvoritvi kredita 80 milijonov lejev za povračilo škode, ki je bila napravljena v Velikem Vara-dina ir Cluj >
— Rumunski študenti pretepli dva Italijana. Iz Bukarešte poročajo: Študenti so v znak protesta zaradi aretacije študentov proglasili enodnevno stavko in pozvali vse študente v Rumuniji, da se jim pridružijo. Včeraj so irije študenti pretepli dva Italijana, ker so mislili, da sta Žida. Namestniki so sprejeli v avdienco predsednika židovskega udruženja in narodnega poslanca Silbermanna, da objavi, da oni obsojajo te nerede in da bo vlada uporabila potrebne sankcije.
— Za dva milijona dinarjev fižola gnije v splitskem pristanišču. Fižol je naročil neki italijanski trgovec od nekega splitskega trgovca. Med trgovcema je nastal spor radi cene in sedaj gnije 80 vagonov fižola pod milim nebom.
— Nevreme v Primorju. Iz Primorja poročajo o velikih snežn.h zametih, ki oviiajo železn.ški piomet. Na mnogih mestih so pieirgane telefonske in bizojavne zveze.
— Radi bede zašel na sfranpota. Te dni se je zglasil na saiajevski policijski di-reke.ji knjigovodja Uradniške kreditne zadruge Ivan Moiek ter izjavil, da je poneveril pieko 200.000 Din od zadiuge mu zaupanega denaija. Nameiaval je izvršiti samomor ter je begal dva dni po sarajevski okolici, končno pa mu je zmanjkalo poguma. Motek je izjavil, da je bil tako slabo plačan, da ni mogel izhajati, vsled česar si je denar »izposodil« ter igral, v nadi, da kaj pridobi, na borzi, da je imel pa smolo ter vse izgub.l.
— Poizkusen samomor mladega profesorja. Profesor Mroslav T. na gimnaz.ji na otoku Kiku je trpel v zadnjem času na težkih duševnih depresijah. Te dni se je vrgel pod ruševinami cerkve sv. Donata v morje. Dva seljaka sta ga potegnila v zadnjem trenutku na suho. Pri skoku v morje je padel mladi simpatični in splošno priljubljeni profesor na skalo ter dobil pri tem težke notranje poškodbe. Vzrok poizkušenega samomora ni znan.
— Dobro so ga »zašili«. Te dni se je vršila v Beogradu kazenska obravnava zoper industrijalca Miloša Jačimov.ča, ki je bil obtožen goljufive kriaa. Dečko je bil obsojen na leto dni zapoia.
— Nevaren razbojnik ubit. Te dni sta eskortirala dva orožnika nevarnega razbojnika Velička Veljkoviča iz Sv. Nauma v Kumanovo . Na potu skozi gozd je hotel lopov pobegn.ti. Skočil je s ceste v gozd te se skrival za drevesi. Orožnika sta ga pozvala, da naj obstoji. Ker Veljko v.č ni ubogal, sta počili žandarski puški in nevarni razbojnik se je zgrudil mitev na zemljo.
— Obmejna straša ustrelila kačaka. Iz Prištine poročajo: Iz Albanije se je priklatil vodja neke kačaške tolpe. Hotel je udreti v hišo nekega posestnika na našem teritoriju. Obmejna straža ga je pregnala. Lopov je zbežal nazaj proti albanski meji. Na begu ga je pogodila krogla enega od naših obmejnih stražarjev in obležal je pri priči mrtev.
— Velike komunistične demonstracije v Parizu. Te dni je prišlo v Parizu do veli-k.h komunističnih demonstracij. Policija se je borila s komunardi celi dve uri. Več demonstrantov je bilo ranjenih, 12 pa aretiranih. Demonstracije so izbruhn.le radi tega, ker je odpustila pariška mestna občina vse pri podzemski železnici zaposlene komuniste.
— Obnova procesa Marek. Dunajski listi poročajo, da je prišlo v procesu Marek do senzacionalnega preokreta. Kasacijski dvor na Dunaju je namreč sodbo, s katero je bil Marek oproščen, anuliral ter odredil obnovo postopanja. Kot znano, se je inže-njer Marek zavaroval za visoko vsoto zoper nezgode, kmalu nato pa si je odsekal
—	navodno ne namenoma — nogo. Zavarovalna družba ga je ovadila radi goljufije. Proces je vzbujal v javnosti veliko pozornost. Prvoinstančno sodišče je Mareka oprostilo. Bil je obsojen le radi navajanja h krivemu pričevanju na 7 mesecev ječe. Ker se mu je vštel preiskovalni zapor v kazen in je sedel v preiskovalnem zaporu že več kot sedem mesecev, je bil takoj po proglasitvi sodbe iz zapora izpuščen.
— Kemična tovarna Helios v Dorpatu zletela v zrak. V kemični tovarni Helios v Dorpatu se je pripetila te dni katastrofalna eksplozija. Tovarna je popolnoma porušena. Osem delavcev je ubitih.
— Pobegel arestant obtičal v močvirju. Tat Francis Deacon je otepal že par let v angleški kaznilnici Pankhurst Prison ričet. Ker se mu je zahotelo zopet prostosti, je izkoristil te dni priliko ter je od dela na polju, v bližini kaznilnice pobegnil. Dečko je imel pa smolo. Ko je bežal pred zasledovalci po cesti preko bližnjega močvirja, se je hotel, videč, da so mu zasledovalci za petami, skriti v grmovju. Pri tem je zabredel v mehak teren ter se udrl do vratu. Zasledovalci so poslali po čoln, izvlekli dezerterja iz blata ter ga odgnali nazaj v kaznilnico.
— Otrok z dvema glavama. V Grosettu na Italijanskem je rodila te dni neka žena otroka z dvema glavama. Ena glava je popolnoma razvita, drugi manjka obraz.
_ — ISletni mladenič ubil svojo 62letno ljubico. V francoskem mestecu Valence sur Rhone se je odigrala te dni nenavadna liubavna tragedija. Lastnica kavarne, 62let-na gospodična Salamand, je imela kljub svojm sivim lasem še prav mlado srce. Njene ljubezenske nagone je zadovoljeval 18-letni mladič Jules Guilbert. Predvčerajšnjim je prišlo med neenakim parčkom do ravsa in kavsa. Stvar se je končala tragično. Fantič je pograbil težko kladivo ter razbij svoji ljubici črepinjo. Sedaj sedai sedi za rešetkami.
— 125.000 dolarjev odškodnine za psa.
Hol^oodski bogataš D’Fran Cyrias je bil obsojen te dni na plačilo odškodnine 125 tisoč dolarjev, ker je ustrelil ščene. Ustreljeni volčji pes je bil »filmska zvezda«. Njegov lastnik je zaslužil z njim po 1000 dolarjev na teden.
— Božični dar naši klavirski mladini! V založbi pevskega društva »Ljubljanski zvon« izide še pred prazniki Deset povesti za našo klavirsko mladino, skladatelja Vasiljia Mirka. Zbirka lahkih rondojev na podlaqi narodnih pesmic: O čuku in sovi, o črnem kosu, o samotnem potniku, o barč ci na morju, o rožmarinu, o rožicah na polju, o veselem pastirčku, o škerjančku, o meglici nad jezerom, o vojaškem bobnu. Zanimiva edicija bo naprodaj v vseh knjigarnah, naroča se pa tudi pri založniku, pevskem društvu Ljubljanski Zvon v Ljubljani.
—	Pred Božiečm naprošamo vsa usmiljena si ca, aa po svo)ih močeh skušajo zmanjšati našo neizmerno bedo in se nas spomnijo s kakršnimkoli darom (v denaiju ali blagu). Zlasti pa prosimo vse one, ki imajo naše položnice, da upoštevajo naš žaiosim položaj in nam priskočijo na pomoč: iviilouare Sjjrejjma: podporno društvo slepih, Ljubljana.
Ljubljana.
1— Rojstni tian l\jeguvega Veličanstva kraija ^n.i.sanuru 1. v soboio, ane 17. de-cciud.a na rojsiiii dan Nj. Vel. kiaija Ale-ksandia se bo od iu. un oaiovaia v tuk. sioln.ci sv. Nikolaja slovesna ponmikauia masa, po kateu sc bo zapela zahvama pe-sun te beum s piipaoajoco molitvijo za kid.ja. v piavostavni kapeli se visi svečana siuzDa božja ob v. un, v evangeljski ceikvi pa ou tu. un. V šolah se ne visi pouk in v dizavnih uradih počiva aeio. iviea slo- , vesno služoo božjo v stolnici naj bodo trgovine in obiati zapiti, ho končanem ceikve-nem opravilu v stolnici bo v čaKatniCt se-kietaiijata velikega župana Ižupamjska palača, bieiwe,sova c. io-i.J lazpoiozena knjiga, v kateio naj se blagovolijo vpisati ob-lastva, uiaai, koiporacije in vobče vsi, ki žeie tziaziii k rojstnemu dnevu Nj. Vel. svoje cesmke.	i
1— Ida Kravanja pride v Ljubljano. Ljudem, ki se za to zanimajo poročamo, da pride danes, dne 15: decembia z nočnim b.zovlaKom pieko Monakovega v Ljubljano filmska tgialka Ida Kravanja s svojim Bob-byjem. laa Kiavanja, ki st je znala pridobiti v Berlinu v kiatkem času Simpatije obiskovalcev kinematogiafov, ostane v Ljubljani samo par dni, ker mora nastopiti | meseca januarja v Berlinu zopet v dveh filmih.
1— Orkestralno društvo Glasbene Malice
ljubljanske izvaja na svojem koncertu v petek, dne 16. t. m. v Unionu med drug.mi tudi Griegovo skladbo: Večer na planini. Pri zibelki. Norveški ples št. 2 in Vdanostna koračnica. »Večer na planini« je pisan za oboo, zamašen rog in godala. Oboa poje pastirsko pesem, iz daljave se glasi rog, tihi večer zagrinja planine. »Uspavanka«, je nežna skladba, polna iskrene molitve matere ob zibeli otroka. Pisana je za sordinirana godala. »Norveški ples« št.
2	nosi vse karakteristične znake nordijskih plesov, kakor butanje morskih valov ob domače obrežno skalovje. Pisan je za veliki orkester. Skladbo dirigira g. Emil Adamič. Vstopnice v Matični knjigarni.
1— Klub esperantistov v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 18. t. m. ob 20. uri v zelenf dvorani hotela »Union« v proslavo rojstnega dne dr. Zamenhofa družabni večer združen s proslavo 40-letnice obstoja esperantskega jezika. Vabimo vse prijatelje na ta lep intimen večer. Vstop prost.
1— Zagoneten revolverski napad v Vevčah. Ko se je vračal včeraj okoli polnoči delavec Valentin Grad, doma iz Dobrunj, domov, je skočil v temi nenadoma predenj neznanec, ki je oddal nanj štiri revolverske strele. Eden od strelov je zadel Grada v koleno. Grad se je zgrudil z vsklikom: »Jezus Marija, jaz sem zadet!« na zemljo, nakar je napadalec v temi izginil. Grada so prepeljali z rešilnim vozom v ljubljansko državno bolnico. Poškodba je sicer težka, vendar pa ni nevarna. Zaslišan, je Grad izpovedal, da sumi, da je izvršil nanj napad neki delavec, ki živi ž njim že dalje časa v sovraštvu. Orožniki so aretirali tekom včerajšnjega dne več osumljencev ter jih odvedli v zapore deželnega sodišča v Ljubljani.
Sr ica pique Din HO—, fi8'—, 58'-Srajca cetlr Din 1 0’ , 100‘—, S***— Hla'e q ra ni Din 60'—, f>0‘—, 43’ -
Kravate, ovratnike, naramnice, nogavice in žepni robci. Prodaja samo dobro iz brano blago po zelo nizki ceni.
Veletrgovina
A.
C«ije.
Ceij« lt*ži cent alno, dohod »lakov zelo ugoden.
Maribor.
m— ljudska univerza v Mariboru. V petek 16. decembra predava naš prvi strokovnjak na lem polju g. Skala v zelo poučnem predmetu: Duševni zaostali — doma, v šoli in v življenju. — V pondeljek 19. t. m. zaključi g. dr. Jurečko svoja vele, interesantna izvajanja o vprašanju: ali in v kaki meri so duševno bolni sodnijsko odgovorni?
m— Sedem vlomov tekom ene noči. V Pobrežju pri Mariboru je bilo izvršenih v noči od pondeljka na torek nič manj kot sedem drznih vlomov. Orožništvo in policija sta storilcem na sledu.
Celje.
SEJA OBČINSKEGA SVETA.
V	pondeljek zvečer se je vršila seja celjskega občinskega sveta. Prvi je bil finančni referat. Vsled obširnega dela se proračun za leto 1928 ni mogel sestaviti, vsled tega je predlagal finančni referent, da se naprosi nadrejeno oblast za dovoljenje nabiranja vseh občinskih doklad, naklad, taks in davščin za januar in februar 1928 v isti višini kot v letu 1927. Predlog
Strau b.
je bil sprejet, kakor tudi naslednji predlog, da se viremeni v pioiačunskih postavkah pr.diži odobrenju finančnemu in gospodarskemu odseku. — 1. di piedlog kulturno-zdravstvenega odseka, da se smejo giez-nice izpiaznjevati poleti le med 22. in 5. uio in poz.mi le med 20. in 6. uto je bil sprejet. V ta namen se zgiadi na spodnjem Lanovžu veLka cenualna giezn.ca, kamor bo dovažal fekalije poseben auto-mob.l. Zamm.v je bil p.edlog stavbenega odseka, ki se bo tudi uresničil, če bo OUZD soglašal s pogoji mestne občine. Ob Savinji med Sušitico in Bunaijevo Vilo se bi zgtad.lo veliko kopališče z zdravilnimi in čist.lnimi kopeli po principih modeme hi-gijene. Skupni stroški bi znašali okroglo
2,500,000	Din, h kateiim bi OUZD prispeval en milijon dinarjev proti dovoljenju samostojne upoiabe zdiavilnih kopeli in večjih ugodnosti pri čistilnih kopelih. Verjetno je, da se bo io pomembno socijalno delo dovršilo in da merodajni činitelji ne bodo delali ovir. Ker bi se z delom začelo šele po treh mesecih se pogodba z gospodom Batičem (parno kopališče) podaljša, če ta na to ne pristane, se v spodnjih prostorih meščanske šole namesti zasilno kopališče. Da bi mestna občina kupila Batičevo parno kopališče je izključeno, ker stavba ne odgovarja potrebam, četudi bi se investirala izdatna vsota. Predlog je bil sprejet.
—	[Svetovati pa je občinskemu odboru, da se pri presojanju načrtov ozira le (!) na načrte strokovnjakov, da ne bo ob Savinskem obrežju stalo kako plagijatorsko skrpucalo.) — Drugi predlog, da se tovarni »Feniks« dovoli preureditev prostorov in preloži zveza med Zrinjskega ulico in Strossmayerjevo ulico za dobo petih let, se je vrnil odseku. Zelo primerno je poudarjal obč. odbornik dr. Kalan, da bi bilo tako popuščanje neprimerno, ker že itak vsaka stranka, sklicujoč se na druge, ki se jim je ugodilo, zahteva, da občina za njen slučaj odstopi od regulacijskega načrta. — Sledil je še personalno-pravni referat, nakar je žpan kmalu po 19. uri zaključil sejo.
c— Po sklepu občin, svela na zadnji seji se Dolgopoljska ulica od mostu pri Rudarski šoli do vile Winter zapre za tranzitni promet.
c— Prostor na vogalu med Kralja Petra cesto in Vodnikovo ulico je kupila Ljudska posojilnica. Baje se bo ondi zidal Ljudski dom, velika palača po načrtu Plečnika. Če odgovarja govorica resnici, pozdravljamo z veseljem tak načrt, saj bo tnesto s tako stavbo mnogo pridobilo.
—	Rezervni oficirji se opozarjajo na določila čl. 474. službenih pravil I. del, glasom katerih so dolžni na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 17. decembra 1927 v uniformi prisostvovati cerkveni svečanosti. Kdor nima uniforme, naj pride v civilu z znakom. Pol ure preje se člani zberejo pred Narodnim domom, od koder bo skupen odhod. — Sekcija Celje.
c— Redni občni zbor Celjskega pevskega društva se vrši v sredo, dne 21. decembra t. I. ob 20. uri v pevski sobi Narodnega doma.
c— Plesni večer. Gdč. Erna Kovačeva, ki je nedavno z velikim uspehom nastopila prvič pred celjsko publiko, priredi v mesecu januarju plesni večer (menda v Mestnem oledališču). Podrobneje bomo poročali
o	priliki.
KRATKE VBSTI.
Francoski senat je odklonil predlog, da dobe žene za prihodnje volitve volilno pravico. Poincarč namerava kljuib temu žensko volilno pravico pred senatom zastopati.
Ameriški in angleški poslanik v Bukarešti nista izročila zaradi dogodkov v Vel. Varadi-nu nobene protestne note.
Angleška vlada je izjavila v spodnji zbornici, da ne bo več obnovila pogodbe z Japonsko, ker jo nadomestuje vvashingtonski dogovor štirih velesil.
Zastopniki angleške vjade so izjavili, da bo Angilija ratificirala dogovor o prepovedi uporabe plinov in bakterij ,le, če so vse velesile že ratificirale ta dogovor.
Italijanska vlada demantira vest, da bi bila v Italiji uvedena fašistovska cenzura za pisma ia tinjine.
PROSVETA.
Skladbo Children’s Corner (otro&ki kot) je posvetil Debussy svoji hčerkici Chanehon, ki mu jih je narekovalo neizmerno ljubeče očetovsko srce. Skladatelj je prislušknil nežni duši, kramljanju in sanjanju svojega otroka (slonova zazibalka, podoknica punčki, rajanje snežink, pastirček itd.) in ustvaril opojno dehteče poetične akvarele, polne esprija, pisane v lahkem, toda markantnem slogu, ki namenoma izbegava vsak težji zavozTaj in je značilen za način Debussyjevega ustvarjanja ravno radi njemu lastnih neobičajnih harmoničnih zvez in zvočnih barv. Ta kompozicija spada med najpriljubjenejša dela otroške glasbene literature in je izšla v originalu za glasovir v 55.000 izvodih. Instru-, mentira! jo je skladatelj in kapelnik Andre Caplet. — To skladno izvaja orkestralno dru-i šlvo Glasbena Matica na svojem koncertu v petek, dne 16. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani, pod taktirko g. L. M. Škerjanca. Koncert se vrši v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksanda I. in so vstopnice in
I	rosrrnmi z podrobno razlago skladb v predprodaji v Matični knjigarni.
NOVA POVERJENIŠTVA »SLOVENSKE MATICE«.
Poleg že v novembru t. I. naznanjenih . 20 poverjeništev so se ustanovila nadaljnja ! poverjeništva in so prevzeli poverjeništva gospodje oz. gospodični: 21. Brežice: Ign. Supan, naduč. v p. in posestnik (za ves okraj); 22. Kranjska gora: Miroslav Kušar,
i	sodni uradnik (za Kranjsko goro, Rateče,
Premog - Čebin
WolloYa 1/li. - Telaf. 20*«
širite »Narodni Dnevnik«,
CENTRALA:
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
PODRUŽNICE:
BreSlce, Celje, Irnemelj, Kran], Maribor. Metkovlt, Novi Sad, - Plul, Sarajevo, Split, Gorica, Trst. — AGENCIJA: Logetec. •
= Se priporoča za vse bančne posle. ■
UJa Erenburg:	10-4
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(I* ruščine prevedel S. L.)
Jeanhe hoče Zaharkeviča poljubiti. Okno je pa previsoko in namesto na lice, ga poljublja na veliko, štrleče uho. To ji pa ni smešno. Vsa 'je otožna. Otožna in .polna tihe radosti.
—	Ljubim vas, Zaharkevič. Vas in Moskvo. Vse ljubim ...
41.
Dolgočasna stvar.
Gospod Amede Gourmot je stopil pred malo zreailo. Bil je silno vznemirjen, da mu jo skoraj postajalo slabo. V glavi so mu drvele besede. Bo-li govor dober? Ko igralec-začetnik se je ogledoval v zrcalu, trni talar in advokatski klobuk mu dobro pristojata in Obraz je dovolj svečan. Goivor ,bo pa že kako tekel. Pripravil je pašteto z gomoljikami. Samo da bi bili histerični vzkliiti! Čutil je, da bodo. Bodro se -je podal v sodno dvorano.
Za svojo mizo je sedel državni pravdnik, večno nezadovoljen starec, ki je preziral vse ljudi, posebno pa še zagovornike. Nepotrpežljivo je čečkal s svinčnikom ipo papirju
in čakal na prihod predsednika.
Na levi strani so bili zbrani porotniki, ki so bili v neki zadregi. Počutili so se ko gledalci iz dvorane, ki jih je čarovnik naprosil, naj stopijo na oder in pregledajo njegov cilinder ali pa čarovno škatljo in se tako zase in za občinstvo preverijo, da ni nobene prevare. Sedeli so ko ljudje na starih družinskih fotografijah, pokoncu, napalm prsi in z rokami na kolenih. Važnost njihovega položaja j ili je veselila in jim je bila obenem v breme. Zavedali so se, -da so vsi govori namenjeni zanje in da bo vse občinstvo brez dihanja zamrlo v pričakovanju, da zas..ji njihov pravorek. Zato so pa tudi zavzeli nenaravne poze in napravili filozofske obraze, čeprav niso imeli s filozofijo nobenih stikov. Bili so večinoma trgovci, le dva sta bila z izobrazbo: učitelj leposlovja v koledžu Sainti Paul in inšpektor zavarovalne družoe »Feniks«. Sicer se pa Oba ta dva po svoji zunanjosti nista v ničemer raztiKOvala od drugih porotnikov, šele počasi so se vsi vživeli v svoje uloge in se bolj svobodno razpoložili. Začeli so se že pogovarjati o svojih zadevah. Inšpektor je razlagal svojemu sosedu vse prednosti zavarovanja proti vlomom. To je bilo njihovo delo, njihovo življenje, proces j jim je bil tuj, čutili so, da niso poKiicani.
Po dolgem čakanju se je javil tudi predsednik, gospod Alfoas Cremier, dobrodušen starček, družinski oče in ljubitelj kanarčkov. Razprave so mu bile nekaj vsakdanjega in je vedno skrbel, da bi se hitro zaključile. Ni rad videl, če so se govori zavlekli in v slučaju nemira med občinstvom je postajal nestrpen. Če so porotniki krivdo obtoženca zanikali, se je dobrodušno smehljal, če so krivdo potrdili, je skušal ujeti med svoje gube resen izraz: kaj se hoče,	je	le
sedišče. V splošnem se je pa dolgočasil in mi rgzumel, zakaj se stranke tako silno razburjajo.
Gospod Cremier je z robcem dbrisal svo-'ala in razprava se je pričela.
Na visoki klopi med dvema žandarjeroa je sedel obtoženec. Na obrazu se mu je videla silna utrujenost. Šum občinstva ga je po tišini četrtega objekta naravnost glušil. V .-aiure->!avi, polni napete tišine, je roavla edina, absurdna, divja misel: mogoče je Je-anne tukaj, Sam tega ni želel in je čutil, da je Jeanne daleč proč. Bil je preipričan, da bi jo aretirali, kakor hitro bi se prikazala. Ni hotel, da bi bila tukaj, pa vendar je o tem megleno sanjal. Napram razpravi je - -paličen. O priliki svojih pogovorov s preiskovalnim sodnikom se je prepričal, da teh lju-
di ne prepriča o svoji nedolžnosti ne z glasom, ne z očmi, ne s srcem. SodDo je vedel vnaprej in ni upal na drugačen konec. Ostala mu je ena sama, neizpolnjena želja, da bi še enkrat videl Jeanne-o. Samo videl! O pogovoru z njo, o sestanku z n]0 ni vec sanjal. Samo da bi jo še enkrat videl oddale« v njene velike, črne oči.
Med monotonim čitanjem obtožnice je Andrej ogledoval dvorano. Pogled se mu je srečaval s stotinami tujih, neprijazniu, radovednih ali pa tudi zlobnih oži. Tudi občinstvo ši je ogledovalo morilca, kale or si ofoisKo-valci menežarije ogledujejo divje zverine. Ce bi dame sedele dovolj blizu Andreja, bi se ga mogoče še dotaknile s konci svojih sclnčnikov. Ker so pa bile predaleč, so morale bili zadovoljne z lornjoni.
Ko se je Andrej srečaval s temi pogledi, je umikal svoje coi, pa se spet oziral: še vedno je iskal Jeanne-o. Jeanne-e ni bilo in Andrej se je zazrl v daljavo, v praznino in ni ničesar več videl.
Na vprašanje predsednika je dajal medle, odsotne odgovore. Prihajale in odhajale so priče; človek, ki ga je aretoval, drugi, nepoznan, z odpadlimi nosom, delovit, nepopisno zoprn in ogaben.
(Dalje prih.)
VINOCET
tovarna vinskega kisa, cLzo.z., Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajta ponudbo. :••> Telefon Itev. 2389.
Tehnifno in higijenitno naimocSerneJo urejena kisarna v Jugoslaviji. Pišema i Ljubljane, Dunajska ceste 1L le, IL nadstr.
Carinsko posredniški in špedicijski bureau
GROM «
2JUBUANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam: „GROM“.	Telefon 2454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kulantniimi pogoji.
Zastopniki družbe spalnih voz S. O. E. za ekspresne
pošiSifce.
„,3% /,
etikete v*
SITAR & SVETEK
Ljubljana $JJ
MALI OGLASI.
Za vsako besedo •* plite &0 par. Za debel« tiikana pa Din 1.—.
Išče se
stanovanje, obstoječe i* kuhinje ter dveh sob v centrumu me9ta. Plača »e dobro. Ponudbe na uprav® lista pod »Stanovanje«.
Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej SeTer. Vsi 7 Ljubljani.
Mojstrano-Dovje); 23. Jesenice: Alojzij Tari- ; car na Jesenicah (za Jesenice, Savo, Hru- 1 šico, Planino, Koroško Belo); 24. Hrastn.k: ! Lojze Hofbauer, učitelj; 25. Murska Sobota: ‘ Anion Novak, višji sod. oficijal v pok.; 26. ( Prevalje: Miran Kokalj, učitelj, Kokovica p. Prevalje (za ves okraj); 27. Radovljica: Jakob Špicar, ravnatelj Posojilnice (za ves okraj, izvzemši Bled z okolico); 28. Ribni: ca (Dolenjsko): Avgust Juvanec, posesinik in posoj. uradnik (za Ribnico in Dolenio vas); 29. Pragersko: Ciril Grafenauer, ur. drž. žel.; 30. Škofja Loka: Rojic Jakob, uč.; 31. Šoštanj: Cilka Trobejeva, učiteljica; 32. Trebnje: mag. pharm. Janko Rupreht: 33. Sarajevo: Lojza Šubičeva, magistr. uradnica in tajnica Slov. kluba.
V	Ljubljani (poleg že izkazanih dveh poverjeništev) za uradništvo pri direkciji drž. žel.: Fran Rebec, višji žel. uradnik.
Nadaljnja poverjeništva se pripravljajo.
Ob tej priliki opozarjamo na prvotni oklic o društvenem delovanju na temelju novih pravil.
Za leto 1928 izidejo 3 knjige in sicer: ena znanstvena in dve leposlovni. Članarina za vse 3 knjige 50 Din, plačljiva ludi v 5 obrokih po položnici.
Šport.
Japonski plavaei v izborni fonni. Japonska, ki se je zadnja leta tudi na športnem polju v vseh ponegah silno dvignila, poskuša z vsemi silami deseči priklopitev svojih atletov na mednarodni prvenstveni oddelek. Tako so sedaj Japonci kot pendant k evropskim plavalnim prvenstvom v Bologni priredili v Tokio plavalne tekme v velikem stilu, ki so jih imenovali »pacifiška prvenstva«. Ker se je teh bojev vdeležila elitna elitna amerikanska in avstralska vrsta, je ta označba kolikor toliko opravičena. Na krajših progah do 400 m v prostem stilu je izredni japonski prvak Takaishi zaostal samo za malenkost za svetovnimi rekordi Weiss-mullerja in Arne Borga. Na 100 m je premagal v 59.4 tako dobre plavače kot Laufer-ja (USA) in Crabbeja (Havvai). Lauferjav čas je bil 1 : 01. V prostem stilu na 200 m je rabil Takaishi 2 : 17 (!), 400 m pa je pre-
plaval v 5 : 05, kar se smatra za zelo dober uspeh v bas in u dolgem 50 m; ta čas je bil dosedaj zboljšan samo od Weissmiillerja, Arne Borga in Charltona. Tudi v prsnem plavanju so Japonci nadkriljevali inozomce. Tsu-ruta (Tokio) je postavil pri pri prvenstvih na ICO m z 1 : 19.4 in na 2C0 m z 2 : 57.8 nova japonska rekorda. V hrbtnem plavanju je bil Laufer nepremagljiv, ker je zmagal na progi 100 m v izvanrednem času 1 : 12.4 in na 200 111 v 2 : :44.4. V prostem stilu na daljše proge se je izkazal šele 17-letni Hawa-janec Clarence Crabbe kot prvovrstnega glavača. Pridobil si je zmago na 1500 m v 20 : 59 in na 800 m v 10 : 44.4. V dveh štafetnih tekmah je obakrat zmagal USA team, obstoječ iz Glazyja, C. Crabbeja in Laufer-ja, dočim so Japonci obakrat zasedli drugo mesto, Avstralci pa tretje mesto.
BORZE:
Devize in valuie.
Ljubljana, 14. dec. Berlin 13.55—13.58 (13.565), Curih 1094.4-1097.4 (10995.9), Dunaj 7.995-8.025 (8.01), London 276.72 -277.52 (277.12), NewYork 56.6-58.8 (56.7), Praga 167.95-168.75 (168.35), Trst 307-309 (308).
Efekti.
Ljubljana, 14. dec. Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 133—0, Kreditni zavod 160 —0, Vevče 133—0, Ruše 265—280, Stavbna 56-0, šešir 110-0.
Zagreb, 14. dec. Dunaj 7.995 —8.025, Berlin 13.55-13.58, London 276.72-277.52, Nevv-York 56.596-56.596, Italija 307.51-309.51, Amsterdam 22.95—23.01, Praga 167.95— 168.75, Švica 1094.5-1097.5, Budimpešta 9.925 - 9.955, Pariz 223 -225.
Ljubljanska blagovna borza (14. t. m.): Les: Zaključen je bil 1 vagon orehovih hlodov, od 2 m napr., od 30 cm premera naprej, fco vagon meja po 1120. Povpraševanje je za hrastove prage 1.70—1.80 m, in sicer 80 odst. 10-20 X 10 in 10-18 X 12, za dobavo februar-marec, fob Sušak po 21.75 denar, dalje za hrastove podnice 43 mm — 2.65, 53 mm — 2.85, fco vag. nakl. post. po 100 denar in za smrekove hlode, od 25 cm prem. napr., fco vag. nakl. post. po 180. Deželni pridelki: Zaključkov ni bilo.
DVA RUSKA KNEZA.
Johann Janinx je vrl trgovski potnik v Berlinu, eden od najboljših od svoje branže. Nadležen- ko stenica krošnjari s kovčekom vzorcev v roki po Berlinu od trgovca do tr-gvoca. Če ga brcne trgovec skozi vrata, se vrne kot bi trenil skozi okno. Ni torej čuda, da zasluži dečko preeje denarja. Ko je imel nedavno že preče' debelo listnico, se mu je zahotelo po granseigneurskem življenju. Vzel si je dopust in odpeljal se je v London. V Londonu si je najel avtomobil ter se pripeljal elegantno pred hotel »Cecile«, v katerem ložirajo običajno sami magnati, lordi itd. Z neposnemljivo grandeco je korakal mimo portirja, ki se onu je globoko odkril. V hotelu se je izdal za ruskega kneza. Nastopal je elegantno ter trosil stanu primerno denar. Ni vrag, da je postajala njego>va listnica od dne do dne manj obsežna in da je prišel v par dneh v neprijeten položaj, da je moral razmišljevati o povratku. Med tem ko je razmišljal, kako prijetno bi bilo, če bi se rodil res kot bogat ruski knez in kako neprijetno mu bo zopet hoditi od trgovca do trgovca, je potrkal nekdo na njegova vrata. Bil je neki agleški lord, ki ima poseben faible za od bcJjševiikov pregnane ruske plemenitaše. Tekom daljšega razgovora si je pridobil agent
—	knez pri lordu take simpati:e, da ga je povabil lord za par dni k sebi v goste. Ko je vžival Janiny že četrti dan lordovo gostoljubnost ,mu je sporočil lord pri zajtrku, prepričan, da mu napravi veliko veslje, da pride opoldne k njemu še drug ruski knez. Lord je vprašal Janinya, če dotičnega kneza pozna. Janinx je odgovoril, da ga ne pozna, zakaj Rusija je velika. Lahko si mislimo, da Janinx napovedanega obiska ni bil prav nič vesel. Dečko ne zna namreč niti besedice ruski. Da bi se izognil blamaži, je jel že spravljati svoje stvari v kovčeg, trdno namenjen, da jo skrivaj odkuri, preden pride do katastrofe. V zadnjem trenutku pa mu je šinila v glavo rešilna misel: Izobraženi Rusi znajo vendar po večini tudi več ali manj nemško, dočim vrli angleški lord ni znal niti besedice. Janinx je torej sklenil, da se bo ruskemu knezu v nemškem jeziku razkril ter ga prosil, da naj >ga ne izda. Opoldne se je pripeljal res aristokrat z monokljem na očesu. Janinx je stopil z gracijo preden ter se mu izpove-
dal. Ruski knez II. pa se je pomenljivo nasmehnil rekeč: »Gott sie Dank, ich bin auch keine Russe, somdern e in Berliner ...«
: Raztreseni porotniki. Te dni se je vršila pred porotnim sodiščem v Reimsu obravnava zoper 26-letnega mehanika Gustava Vaisze-urja, ki je bil obtežen dvojnega poizkušenega umora. Po končanem dokaznem postopanju je predlagal državni pravdnik, da naj se priznajo obtožencu olajševalne okolščine ter da naj se ga obsedi všled lega maksimalno na 5-letno ječo. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji: glede poizkušenega dvojnega umora in glede olajševalnih okolščin. Raztreseni porotniki so odgovorili na prvo vprašanje z »da«, na drugo pa so pozabili odgovoriti. Vsled tega je moralo izreči sedišče kazen dosmrtne ječe. Ko so porotniki to čuli, so se spomnili, da so na drugo vprašanje pozabili odgovoriti. Zato so porotniki podpisali prošnjo za znižanje kazni na pet let.
-	Vem, da sem zapravljivec in da mo-ram pričeti novo življenje. Toda kdo mi bo v ta namen posodil denar.