' Lea Fatur: Od bojne sekire do orala. 8. V struhu in upanju. . ¦ livje Šumi Velika voda, sove, iz . dupliu pa vprašujejo: ,Alio ara youiV J im-Tim, Bob iu Ham se tresejo ob zasmehu sov in gledajo s strahom na strašnega glavarja Dolgolasa, I ki stnni v ostanke ognja. Osedlani so konji, možje so v I orožju. V se je pripravljeno na pot. Le Utalisi je šel I za slcdom Črnonožcev. — J'a kaj reže Indijanec Vidra I ob vodi? Cel narocaj Šib prhiaša... In drug lndijanec teše trske in tretji pripravlja ko) ... rMučili nas bodo pred odhodom, ti pasji siuovi,« zakolne Bob in Jim-Timu se naježe lasje. Zastoče, zatuli Dolgolasovim tovarišcm-Evropcem: »Vi trije, ki ste krŠčeni in naše kože — ne pustite, da se nam bodo posinehovali ti pogani!« Nohamo pogleda glavarja, a ta pokaže le na drevo nad ujetniki. Jelša je črna in prcteČa. Ham zatuli... Indijanec Vidra pokaže zobe: »Naša pobita moža čakata zadoščenja.« Drug Indijanec soglaša: »Peljimo jih domov! Nasa vas se ni še proslavila z mučenjem belokožcev, Čraonožci pa pojejo, kako so muČili pet Aiigležcv aaenkrat. NaŠe žene in otroci so tudi potrebni zabave.s Ooigolas pokaže spet na veje. Bastcl pravi: »Sracaoto nani delajo ti razbojniki.« In tolazi mladoga tovariša Mohorja, ki ne ve kam z očmi: > [ndijauci so urni.« Vidra se bliža z vrvmi, dela zanke. Jim-Tim tuli; *Po-magaj ti, ki si nam ukradel zlato! Roparji ste vsi in zvcrine!«- Nohamo se bliža roparjem: »Pomislite, da stopitc izpred človcške sodbf pred večnega sodnika. Kesajte se, da vam bo Bog milf»stljiv! Jim-Tim, i\ pa pOvej, tegav je naČrt, ki kaže pot do zaklada, da ga vrnem sorodnikom in zmanjŠam tToj greK« ' >Nimaš komu vračati, ti svetohliiiski tolovajlc se peui Jim-Tim. »Bil je sam. na svetu, poslal sem ga ribam Rdeče reke.. .* Nohamo se obrne s studom in de: »Na konja, Mohor! Za menoj!< Zato odvede mladega rojaka, da ne vidi smrti razbojnikov. Le Bastel ostane. Pre-pričati se hoče, da bo res končan Jim-Tim. strah prerij. Nohamo reče tova-HŠu: »Utalisi nas žc čaka riekje. Pripravi se na dolgo in naporno ježot Črnonožei imajo velik kos poti pred nami.< Za njima gre smrtni krik. sKončano je,« pravi Nohamo, »in jaz scm dedič ncsrcčncga človcka, ki ga je ubil Jim-Tim zaradi zlata. PoČakajva!« Kmalu se jima pridružijo Oolgolas. Bastel in drugi niožje. Tutli Man- danka. Ob ovinku rcke Michigaii jih čaka Utalisi. sProti Pasji preriji!« veli Dolgolas, ko je poslušal sinovo porociio. Noc in dan vihrajo jezdeci po sledu Črnouožcev. Ko pridejo do visokega obrcžja Misisipija. so konji in možje tako trudni, da kar popadajo in po* ležejo. Sanio Dolgolas, Nohamo in Utalisi ostanejo na nogali. Utalisi se: zažene na obrežje in sc spušČa k preseku. odkoder zagleda Misisipi, veli-častnega -očeta vseh rckc. Dolgolas pa kaže Nohamu kapelico s križem, ki" kraljuje nad obrežjem Misisipija: ,-Tam je Dubuguejev grob.1 V Pasji preriji, 1 Kdo si? z Dubuguc je bil velik prijatclj Indijancev. Dovolili so mu. da koplje v Pasji preriji svinec. Xo je unirl (1810), so mu naredili grobnico aa obrežju Misisipija in so pokopali poteg njega tudi njegovega prtjatelja Incliosa, aato pa so porušili njegove rove in poslopja. 116——^^m^^—^^mB smo. Tu clofi jc ]>ripruvt'n piehod picko reke in. lnisJim, dti so Šli tam tiidi (TDouoški garjavi psi erez. Mi pa grcmo po preriji do tekinega kolena pri Bu.štu in bomo tam še zajeli Crnonožce. — Pa kaj kaže Utalisi? Da niso ^li tukaj Čez reko? DeČek išče sledi srcdi prerije...s Prckanjcnci so ubrali torej tudi pot do rekinoga kolcna?« vpraša No-Itarao in gleda. kako se oddal jnje dcček v veJikih skokijj po travi in zginja /a grmovjem. Drzni so. Ti ernoiioški psi m» znani sovružuiki naseljenikov. Totla tukaj y-mo v bližini {orta Prarie du Chicn. Tam je močna posadka, ki varuje hližnje naselbinc. Kajii vcdno kliec na mašeevanjc duh Črnega sokola... /daj potujemo po njegovi Jasii. PrejezdiŠ do tri sto milj vasc mcre in nisi ohhodil lasti včiikega glavarja. Tu jc kopal prcd lcti Dubugut: svinčeno rudo. .\ašj predniki so pa podrli vsc rove, ko je umrl nas dobri prijatelj. Pa že spet rijejo poclzemne vevericc .. s Nohamo gleda cvetličuo tiato, ki jo ineji tu in tam log niogočnih dreves. Misli na bogastvo rud, ki spi pod travo, in na list v svojeni žcpu, ki ga dovede do še večjcga bogastva. In prvo in drugo bo v blagor tch plemen, ki si1 zgubljajo v revščino. Nasmehne se Dolgolasu: ^Oralo gre svojo pot, brat moj! In lx>gastvo, ki ga koplje bclokožoc iz vaše zcmljc, bo tudi vašim plemenom v korist. Videl si, kako dela Črna sukuja za vas. Vei* bi naredila, ko bi imela sredstev... Ko pa dvigneino zaklad v gorovju, bo Črna suknja fafiko zidala cerkve in domovc za boluc in nc bo fndijanca, ki bi hodil praznik rok. Povem ti, (Jtalisi bo učil svoje brate. — Pa kje jc? Ua no hi zašel prav v črnonoški tabor .. .* 3-Manitu!«1 vzklikne glavar. »Ne daj, da zgubim še deckaU Pa sc zažcne Dolgolas v lek. Nohamo za njim. Dolgolas zabrlizgne kakor jastreb. Oglasi sc samo ptioa-opouašalka. Nuhamo kliče: btoj! Ne slišira več reke in ne vidim kapelice. \rniva se v tabor in ko se odpočijejo konji, grcino vsi za dečkom.n Dolgolas stoji in dviga roko. Zapraskcta nekaj kakor strt'1 ... Glas prihaja precej od dalec. »Nascljenik bo. ki je na lovu,* meni jNohamo. ?Utalisi ni šcJ r ono smcj*. In če bi bil tutli šel, kdo bo streljal na dečka?* Dolgolas se uležc v travo \n priiisne uho na zeinljo. Potcm reče: »Konj dirja proti nam!« Dolgolas vstanc in čaka. Pokaže se pika v daljavi. Dolgolas in Nohamo se uležeta, opazujcta. Že se pozna konjeva glava z vihrajočo grivo. Nohamn se začudi, da iraa koaj tako dolgo grivo. Pa zagleda Dolgolas za konjsko še človeško glavo in skoči: »Utalisi!* Deček privihra, ustavi konja, ki se trese kakor v sirahu. Miri ga in se ponese: sPo vscj Pasji preriji grc smrad po ieh garjevih psih. Njib pot gre na solncni zaton.« "Kaj pa tisti strel?< vpraša ncpočakani Nohamo. DeČek odgovori: >Slisal seni tudi strel in konja. Napotil sem se v tisto smer, pa je pritlirjal konj. Skocil sem na drevo — z drcvcsa na konja.^ DoJgo- Ias pregleduje konjcvo grivo: >To je črnonoŠki konj in na njcm je sedel Vači.« Za potrdilo pokažc rdeče ptičjc pero, ki ga potegne iz grive. Tz Vačijevc oglavnice jc ta!* pravi Nohamo. >Torcj je nokdo strcljal na Vačija \ in konj se je splašil.« Spogleilajo sc. Zakaj jcy bil Vači sam? Dolgolas pogleda [ solnce, ki nastopa pot navzdnl in ukaže: ^V labor! In tokoj s konji za njimi!* Dotgolas, Nohamo in Utalisi so daleč pred clrugimi možmi. Jezdijo po sledi Vačijeve^a konja. Dirjal je po tako lepi trati, da bi vsakdo mislil: 1 T;ikf> naziviijo T»r]ij;inri Jiajvišjr bifjr. posejaua jt* bila in pokošena. IV (lalgem čusu si* prikažc orcliov gaj in ta.ui — — leži nekaj kakor drevesno tleblo v travi. Utalisi skooi tja s konjem, pa konj odskakuje, se \zpenja. Mrtcv lndijanet- leži iu na tleli, polcg njega pisaua oglavnica iz ptičjega perja. Dolgolas ogledujc divje spačeni obm/.. Mrtvi \ aČi je! Ustreljeu jc skozi Čclo. Dober strel je bil. Ali zakaj? Nohamo gleda po okolici: »Tu blizu mora biti nckje naselbina. Pokop-Jjimo ga! Človek jt\« »Bil je na.Š čarovnik in duhovnik.« stisuc Dolgolas ustu. »Sovražil ji' vero belokožcev. \ eiular nese t-astno svoj skulp na veena lovišča.« Gluvar zužvižga in da Vtdri znamenje, naj mrtveca pokopljc a tfdaj iapleda ne-kaj v gaju \\\ zagmbi za puško. Nohamo zamahta s klobukom. Izpod drevcs sc prikažv mož v usnjati zdrgnjeni obleki iu indijauski obutvi. Za pasom itna nož iit na i-aini vcliko torbo. ^Halo!« zakliče Nohamo, Ie bližtr, prijatelj! Kdo si? Morda kaj ves o tej zadevi?« Mož nezaupoo pogletla Indijauca in odgovori: sPosto nosiui nasdjeni-kom. Vsakih osom dni pride po Misisipiju v fort. Zadcva pa — hum — je taka: So to prijatclji oiu'ga?. »Niso. Brcz skrbi!« -- »PriiiaŠam posto i>val)om. štiri ure od tukaj. Pošteni in dobri ljii si- oglasi Dolgolas. Pokaži nai" zdaj do Rupcrtovega cluina!« Kmalu so vsi Vranjeglavci okoii poštnfga sla. Vsa solztia pravi Maiiflanka m možu: ^KIicala je veliko lnator kristjanov. kakor jo je učila Orna j*uknja. I Rešila jc velika inati m»jcga otroka! Santo, da bi m* izvohali CrnonoŽci. kjp I jt1 Utala ,.. šli so gotovo za \ ačijcm in gotovo jv ušel Vači z otrokoni, da I ga uinori v ča-st matJkom. Hitimo!« 1 Spušča se uirak. Kouji br?,e uaproj. Zraste precl jezdeti stceha- krita z deskami: močna hiša, zgrajena iz hlodov. ?,e jo vidijo vso in inaterina duŠa ircpečc od veselja. Kar sv zatresc zrak od divjega žvižjra in klica: Vipipiti!-ČrnonoŽci so tu in napadajo iiasclbino. Preko ogi-ad 111 njiv se zažcnejo konji. -Ukrikikiii!? mlgovori krik Vranjeglavcev. Kakor vihar st- vržcjo na protivnike, ki lezejo pri okuih in postrehi v hiso. Doljrolas buine v vrata in jih raztrcšči. Planc v široki prostor. kjer se premeiavajo naselnikovi sinovi z Tndijanci. LUIari s tomabavkoin (sekiro) po Potakovi ioki. ki je zamahnila po glavi žcnske. stoiočc prfd ognjišctin. lii tedaj ga pozdravi izpod of?njisra Ijub glasek; »Ukrikikiii!f Potako ptanc na Dolgolasa. Pa že jt- tu Ltalisi. Sune glavarju nož v ramo. In kuhiuja je polna VranjfpUivcfv. Po kratki borbi je razoražiMi Potako. Toda vnovir nawilijn njfgovi in gu n;šijo. Znuifiovii lrkrikikiii! s|ir<'inljit ii8 BBBgaa^MMMMMggaa Črnonožcc, ki so sramotno popustili svoje ranjence in mrtve. Dolgolas ustavi svoje može, ki bi radi sledili in poklali vse črnpnožce. Ne ustavlja jih rad ... Fcxla Noliamo obvezuje ranjenci* in vzdihujc, da mori junaško pleme Vra-.ujegtavcev ravno tako pogumno in lcpo plcme Črnonožeev, in Mandanka st' topi v solzah radosti ob deklctcu. Črna suknja je položil otroku na usta klie, ki reši v vsaki nevarnosti. Ni doetojno, da pokaže inoški svojo radost, pa se le razlije itckaj mehkcga po Dolgolasovem neprodirnem obrazu, ko posluša pripovedovanje naseljcnikove žene in Žvrgolcnje deklctca-hčerke in gleda ranjene sovražuike, ki jim vliva Nohanio krepčilne kaplje. Na širokem ognjiŠČu gori vclik ogenj, v kotlu vrt* sladka voda. Rupert obraca raženj. Pokadili so Indijauci pipo z gospodarjcm naselbine — in on je vest'1. ker jc prijateljstvo z \ ranjeplavci več vrcrdno ko potnoč iz forta. Mandanka st* pa nt» inore nasltŠati zgodbc, kako jc prtšel Potako po Utalo. Koiiiaj da so se domači v hiši nagledali Ijubke deklice in razumeli. ila ji' ukradciia od zloglasnili Čnionožcev, je Žc obše! gospodinjo strah. Težko jr čakala, da sa se vrniti ujeni drugi sinovi in uiož v hišu. Zapuhnila jc okna ia rekla možu, naj porine tlebel zapah prcd vrata. Pa predcu jv šf pririuil mož ta zapah, je odrinil vrata Indijanec-vrlikan. \ sc oruo jih jf l)ilo potfin za njiin. /agnal se jc sin iu s silo zapabnil vrata za liulijaucem, ki ji* vdrl. Utala pa, ki je skakalu po kuhhiji, je zavpila: ^Marija! Potakoh in stt-kla jf pod ognjiŠČe. Indijanec, ki je bil vdrl, jc prožil roku: ¦ NtKVnio Bclih kož. sanio otroka dajte! Moj je!« Naši so že imcli puške v rokab. lluprrt je rekel: i>Lažeš! To je kristjauski oirok in ne damo fja pogcaiioiii!». ludijaiiec je zažvižgal in zunaj so zatulili drugi ler uapadli hiŠo. .\asi fantje so pa vrgli In