PbUnliio otn^ono • ootovfnl.
Leto XX., št. 303
LJubljana, sobota 30. decembra 1939
Cena 2 Dii
Jprovn«$rvo -luonuno \oafljevo t - leietor štev 3121 3123 3124. 3126 1126 inseratm oddelek. Ljubljano Selen-ourgovo ui — iei 1492 m i39/
••odfužnico Maribor Graiski trq it. / feieton št 2455
■*odružn<co Cetie Kocenovo ulico 'L leietor št 190
Računi ori dos> ček zavodi*-1 Ljub-
iono št 17 749
00.000 mož za novo ofenzivo
Moskva hzie in pr. pravlia
za vsako ceno v kratkem streti odpor iunaške finske armade zato novo ofenzivo z ogromnimi sredstvi — Mesto Viborg že
ves teden obstreiievano
Rim, 29. dec. r. Agencija Štefani poroča iz Moskve, da je Stalin izdal poreije, da mora vrhovno sovjetsko vojno vodstvo storiti vse, da se odpor Fincev čimprej zlomi in popravi prestiž sovjetske armade, ki je zaradi dosedanjih neuspehov zelo tr- ! pel. V smislu sklepa vrhovnega sovjetske- j ga vojnega sveta, kj je te dni zasedal v i Kremlju pod predsedstvom Stalina, bodo poslana na finsko fronto nova ojačenja, tako da bo v prihodnji ofenzivi, ki se bo pričela te dni, sodelovalo nad 8C0.000 mož. Poveljniki so dobili nalog, da ne smejo štediti ne z materialom, ne z ljudmi in morajo žrtvovati vse, samo da prodro skozi finsko obrambno črto in zlomijo nadaljnji odpor malega finskega naroda.
Znaki za Mi
Kava ofenzivo
Stockholm, 29. s. (Reuter). Vsi znaki kažejo, da pripravlja sovjetska vojska novo ofenzivo na Finskem. V zvezi s temi pripravami je najbrže tudi sprememba lei?in-grajskega vojnega okrožja. Med novimi sovjetskimi četami, ki so bile poslane na fronto, so sedaj oddelki, ki so se boj vali že v Mongoliji, kaker tudi smučarske čete. Dosedaj sovjetska vojska v nasprotju s finsko ni pošiljala smučarskih odd l'-ov v boj. Verjetno je, da bo šla ena ofenz'vna akcija v smeri cd Suomusalmija preti Bot-niškemu zalivu, druga pa v južnem delu karelske zemeljske ožine proti mestu Vi-borg. Sovjetsko topništvo že ves teden bombardira mesto Viborg, vojne lad/e pa polotok Koivisto. Tu je razpostavljeno motno finsko obalno t©pn:štvo, ki zaenkrat ovira večje operacije sovjetske vojske.
Moskva, 29. dec. s. (Associated Fress). Pove!;« k leningrajskega vojnega okrožja £rpnpra.l M«režkov. v čisar rokah je blo doslej vrhovno poveljstvo sovjetskih vojaških operacij preti Finski, je bil odstavljen. že 22. decembra je Dil poklican v Moskvo na poročanje, ker v sovjetskih vladni hkrog'h niso bili zadovoljni z dosedanjimi rezultati voiačke akcije na Finskem. Za novega poveljnika ieningrad-skega vojnega okrožja je imenovan general šteirn. ecen najmlajših članov sovjetske generaltete. General štem je znan iz bojev proti Jajponcem v mandžursko-mongolsk. vojni, kjer je dosegel velike uspehe. Nosi najvišja vojaška odlikovanja.
Položaj m bojiščih
Osio, 29. dec. j. (i\'or. Tel. t>yro) Položaj na posameznih bojiščih se je v zadnjih dveh dneh nekouko stabiliziral. Finska piotioienziva, ki je baa ziasti močna na frotnem odseku na skrajnem severu in severovzhodu, je nekoiiko zastala in je včeraj dosegla večje uspehe samo še v vzhodni Kareliji na bojiščih severno od Ladoškega jezera. Finci poročajo, da se je nji hovim četam posrečilo tu na dveh krajih prodreti sovjetsko fronto in se prebiti celo preko meje na sovjetski teritorij.
Na skrajnem severu pri Pečengi so Sovjeti ustavili finsko prodiranje s tem, da so vrgii proti Fincem motorizirane čete, ki so razpolagale z najmanj 150 tanki. Na splošno se vse vesti s severnega bojišča strinjajo v tem, da je sovjetom ponovno uspelo utrditi se na sedanji liniji ter da so dobili nova ojačenja. Finci pričakujejo, da bodo sedaj sovjeti poskusili nov protisunek, ki bo izvršen hkrati z več strani in ki bo v glavnem naperjen proti Kemijarviju.
Na karelski ožini se boji nadaljujejo z nezmanjšano silo. Verjetno je, in koncentracija novih ruskih čet pred finsko obrambno črto to tudi potrjuje, da pripravljajo Rusi za prihodnje dni na tej fronti nove množestvene napade na finsko obrambno črto. Koncentracija ruskih čet se vrši okrog jezera Suvanto, posebno v pasu med krajema Kok in Muola. Iz zanesljivih virov poročajo, da je ruski načrt ta, da poskusijo z neprestanimi napadi na finske postojanke počasi streti odpornost finskih čet.
Dalekostrelni topovi, s katerimi so sovjeti zadnje dni bombardirali Viborg in okolico, so snoči utihnilL
Ves včerajšnji dan so se vrstili napadi sovjetskega letalstva na razna oporišča v zaledju bojišč kakor tudi na posamezno kraje ob južnofinski obali. Posebno hud je bil včeraj sovjetski zračni napad na mesto Kotka in industrijske naprave v njegovi okolici. Ponovno so sovjetska letala napadla tudi obalno mesto Abo, v katerem je do tal pogorela cela vrsta lesenih zgradb. Ponoči je bil izvršen tudi letalski napad na Helsinke, ki pa je bil oa finske protiletalske obrambe odbit
Finsko m]dio paf očilo
Hrls«nkl, 29. dec. AA. (Havas). Snočnje poročilo finskega poveljstva se glasi:
Na karelski ožini je sovražnik vso preteklo noč napadal Kelio. Zjutraj smo napade zavrnili s protinapadom pa smo sovražnika potisnil na drugi breg jezera; nekaterim našim oddelkom se je posrečilo zasledovati sovražnika še na drugem bregu. Boji so bili silno ogorčeni, ponekod se je vnel celo boj na nož. Fine so uničili dve ruski četi. Na zaledenelem jezeru Su- «
vantu so Rusi pustili mnogo mrtvih. Med
Hatjalahtiji in Sumijem je sovražnik čez dan napadel na štirih točkah. Druga dva napada je zvršil med Sulo in Muoio. Vse napade smo odbili. V drugih odsekih živahno delovanje topništva.
Na vzhodni fronti, severno od Ladoškega jezera, živahno delovanje patrulj Vzhodno od Lieske so se boji nadaljevali na sovjetskih tleh. Severnovzhodno od Lieske v bi žini Kivara smo sovražnika potisnili na mejo. Severno od Suomusalmija v okolici Kijantajarvija so se boji nadaljevali ves dan. Sovražna letala so skušala izvesti manjše napade na finske obrežne objekte. Utrdbe na f nski obali so podpirale operacije finske kopenske vojske na karelski ožini.
Včeraj je bilo sovjetsko letalstvo zelo živahno, tako v notranjščini države, kakor na fronti sami. Sovjetska letala so obstreljevala v južnozapadnem delu Finske mesta Lahti, Tampere. Hamenlin in Rihima-ki. Med civilnim prebivalstvom je nekaj ranjenih. Stvarna škoda je bila neznatna, izvzemši Lahti kjer so bombe poškodovale občinsko poslopje. Na več krajih so sovjetska letala skušala s strojnicam; napasti civilno prebivalstvo. Na fronti ni bombardiranje ruskih letal napravilo nobene škode. Včeraj smo zbili 9 letal.
HelsinKi, 29. dec. dec. z Finski glavni stan poroča: General Valenius je sporočil maršalu Mannerheimu, da so finske čete neposredno pred sovjetskim oporiščem Kandalak«a Kjer se je vnela bitka večjega obsega.
Sto žrtev med civilisti
Kodanj, 29. dec. s. (Reuter). Danski list objavljajo razgovor s šefom finske protiletalske obrambe. Po njegovih podatkih so dosedanji sovjetski letalski napadi na finska mesta ves čas vojne zahtevali skupno samo 100 smrtnih žrtev med civilnim prebivalstvom. Pr merama nizko število žrtev ere na račun dobre orgr.mlzaeije zaklonišč za le.talske napade ter dobre protiletalske obrambe, kakor tudi evakuacije civilnega prebivalstva iz posebno ogroženih mest.
P&moč nujno potrebna
London. 29. dec. br. »Daily Telegraph s je danes objavil daljše s tuacijsko poročilo iz Helsinkov, v katerem med drugim ugotavlja da Finci že kar nestrpno čakajo na izdatno pomoč iz Anglije in Zedinjenih držav, ki jim je b la obljubljena. Doslej so prejeli iz Anglije le okrog 40 letal, a okrog 1000 finskih letalcev je brez aparatov in čaka na angleška in ameriška letala. Tudi drugače je pričelo finsk' vojski ponekod primanjkovati orožja in streliva. Tako zahtevajo zlasti čete na skrajnem severu čim več streliva, ker se bodo morale drugače umakniti.
Danski prostovoS]si
Kodanj, 29. dec. br. Na Danskem se zbirajo prostovoljci za Finsko v vedno večjem številu. Finsko poslaništvo v Ko-danju ter konzulati na deželi prejemajo dan za dnem vedno nove prijave prostovoljcev. Njihovo število je naraslo v zadnjih dveh dneh že na več sto. Samo iz majhnega mesteca Arus se je prijavilo najbližjemu f nskemu konzulatu 32 ljudi.
Helsinki, 29. dec. s. (Reuter). Na Finsko je dospelo v navadnem čolnu lz Estonske 20 Estoncev, ki so se javili kot prostovoljci v finsko vojsko.
Ameriška denarna pomoč
New York, 29. dec. s. (Havas). Predsednik pomožnega odbora za pomoč Finski Herbet Hoover ie nakazal finsk vladi že tretji ček po 100.000 dolarjev iz zneska, ki je bil za Finsko doslej zbran v Zedinjenih državah.
Iz dnevnika ujetega
sovjetskega oficirja
Ko«*j»nj, 29. dec. AA. (Reuter).. Posebni dcpisn'k »Berlingske T:dende«, ki je imel priliko prebrati dnevnik nekega padlega sovjetskega oficirja, poroča svojemu listu naslednje podrobnosti: Pod datumom 3. decembra je ta sovjetski oficir izrazil v svojem dnevniku začudenje, da Finci požiga jo svoje hiše. da se v nrh ne bi nastanili sovjetski vojaki, ter da se sploh bore prot' rdeči armadi, ko ao vendar ruski častniki in vojaki pr šil na Finsko kot osvoboditelji Na dan 5. In 7. decembra je zapisal v svoj dnevnik, da njegovi vojaki strr-hovito trpe radi mraza n da se velik del vojakov sploh ne mara več vojskovati, častnik pripominja dalje, da je to zelo slabo znamenie, prav tako pa mora tudi na žalost ugotoviti, da sovjetski častniki n'so dovolj 'zšoiani ter tu-dr niso nič bolj hrabri kot navadni vojaki
Obstreljevanje lastnih čet
Helsinki, 29. dec. s. (Reuter). Finska telegrafska agencija poroča, da so sovjetska letala pretekli torek v Kareliji pomotoma bombardirala in obstreljevala s strojnicami lastne sovjetske čete ter povzročila med njimi paniko.
Cenzora za ifM»iwnska poročila v Rusiji
Moskva, 29. dec. s. (Reuter). Z odlokom sovjetske vlade morajo od danes
dalje inozemski poročevalci v sovjetski
Rusiji predložite telegrame za inozemstvo zopet v predhodno cenzuro. Cenzura za novinarske telegiame v sovjetski. Rusiji je bila v veljavi že od L 1917 dalje, letos v marcu pa je bila ukinjena. Ponovna uvedba je najbrže v zvez. z neuspehi vojaških operacij na Finskem.
Skrbi švedske
in Norveške
Stockholm, 29. dec. z. V tukajšnjih političnih krogih so zelo v skrbeh zaradi intervene je zapadnih velesil v korist Finske, ker bo to utegnilo zaplesti švedsko m Norveško v vojno. Tu ne smatrajo za izključeno, da bosta Nemčija in Sovjetska Rusija vsako akcijo v prilog Finske vzeli za povod odločnega prit ska na skandinavske države. »Svenska TagbladeU poroča iz Berlina, da vlada tam splošno prepričanje, da sta se Berlin in Mo9kva že sporazumela glede skupne akcije proti skandinavskim državam ter da vlada med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo popolno soglasje glede tega, da skandinavske države Finski ne smejo pomagati
Gradnja zaklonišč
v Stockholmu
St°ckh°lm, 29. dec. AA. (DNB). V zadnjem tednu so z največjo hitrostjo začeli grad'ti zavetišča pred letalskimi napadi. Na raznih javnih trgih dela jo noč in dan. Kakor poročajo je dograjenih že 11 zavetišč. V vsako gre lahko po več sto ljudi
Grade Jih Se okoli 40. Prav tako pripravljajo zavetišča v tovarnah, trgovinah m stanovanjskih hišah.
Sovjetske zahteve napram Bolgariji?
Budimpešta, 29. dec. z. Po poročllh lz Moskve ae potrj-ijejo vesti da je sovjetska vlada pri pogajanjih z bolgarsko delegacijo postavila poleg gospodarskih tudi čisto vojaške zahteve. Taktika Moskve gre za tem, da se Bolgarija kar najbolj oddvojl od ostalih balkanskh držav in postane tako Izhodišče nadalje sovjetske akcije na Balkanu.
Angleška Bela knjiga o pogajanjih z Rusijo
London, 29. decembra AA (Štefani) Diplomatski urednik Stara trdi. da bo britanska Bela knjiga o angle.ško-francosko sovjetskih pogajanjih objavljena najkasneje čez 14 dni. Isti urednik pravi, da se iz te knjige vidi. da Velika Britanija tn Francija nista hoteli pristati n« sovjetski protektorat nad baltiškimi državami in na vdor na Finsko.
poslanik v Moskvi v London
Moskva, 29. dec. br. Britanski poslanik v Moskvi bo v kratkem odpotoval v London. Danes se je sestal s pomočnikom komisarja za zunanje zadeve Potemk'nom. Razgovor je bil informativnega značaja.
Izhaio *sok dan rožen ponedeljka Naročnino maša mesečno 25 din. Zo inozemstvo 40 din_
Uredništvo i tiubliana Knafljeva ulico 5. teleton J122, 3123. 3124. 3125 3126, Maribor, Grajski trg štev 7 telefon štev 2455; Cehe. Strossmayer|evo ulico itev. 1. telefon itev 65
Rokopis« »e ne *račaio
Novoletna Številka nJUTR A44
bo IzSla jutri, v nedeljo. Imela bo Se večji obseg od božične številke ter zopet prinesla celo kopo zanmivih stvari s Številnimi slikami. Tudi letos bo v njej že splošno priljubljeni, ilustrirani
»Novoletni list
Martina Letopisca"
z zgoščenim, pol šaljivim in pol resnim pregledom najvažnejših dogodkov v L 1939. Razen tega bo v tej številki začel izhajati
NAS NOVI ROMAN
Izbrali smo si to pot sloviti roman »DON JUAN«. ki ga je spisal že tudi med Slovenci dobro znrni in prilinblieni francoski pisatelj MICHEL ZŽVACO. Podrobnosti o tem prinašamo na 5. strani današnje številke. Prosimo vas,
opozorite
ns našo novoletna številko tudi svoja prijatelje in znance.
Priporočajte
jim, da se z novim letom tudi oni na-reče na »Jutro«. Bodite preprPcni. da vf»m bo za vnš nasvet hvaležen vs~k, komur bo žarelo »Ju*ro« redno prihajati na dom.
Zatilja na zapadu
Id kmalu prenehalo?
Po Svfearsfsili vesteh pripravljajo Nemci veliko vojaško in in^litično aktivnost — švedska in Norveška
v ospredju
Basel, 29. dec. z. »H*s!er Naclirlchten« ! obstreljevalo, a obakrat se je nemška akcija izjalovila spričo odločne obrambe francoskega topništva.
Angle:ke čete na fronti sta včeraj obiskala angleška ministra Hoare m Hankey.
Francoski obrambni
ukrepi v Alžiru
Pariz, 29. dec. br. Uradni list je danes objavil dekret v katerem se poob'ašča francoska vlada, da tudi v Alžiru izda vse po-
poročajo iz Berlina, da kaže vse na to, da bo dosedanje zatišje - na zapadni fronti v kratkem zamenjala velika aktivnost tako na vojaškem kakor na političnem področju. Morda gre pri tem zaenkrat v glavnem še bolj za propagando, k. raj ustvari vojno razpoV>zenje, toda gptovi znaki jasno govore za to, da obstojajo že izdelani načrti za bodočo akcijo. V nemškem tisku se že nekaj časa sem opaža da sta v razpravah o nevtralnih državah Belgija in Nizozemska stopili nekoliko v ozadje in da stopajo vedno bolj v ospredje skandinavske države. Kar se tiče Danske, je v najkrajšem času pričakovati, da bo Nemčija zahtevala sklenitev enakega pakta, kakor so ga baltiške države sklenile s sovjetsko Rusijo.
Še večja nevarnost grozi Švedski in Nor-ver& zaradi vojne na Finskem. Posebno na Švedskem z vsakim dnem vse bolj narašča zaskrbljenost. Uradni nemški krogi nič ne prikrivajo svojega stališča, da se morajo nordijske države popolnoma odreči vsakemu sodelovanju z Anglijo in se do-ce'a podrediti nemškim interesom.
Glasilo Welhelmsstrasse »Deutsche diplo-matisch-politische Korrespondenz« zastopa isto naziranje, ki jasno kaže, kakšna vloga je namenjena skandinavskim državam v nemški zunanji politiki bližnje bodočnosti. Švedsika in Norveška po nemškem nazira-nju ne smeta postati bojišče. To pa se utegne zgoditi, če bi skušali podpreti Finsko. Odhod prostovoljcev iz Švedske in Norveške na Finf-ko utegne postati prvi kamen spodtike za Berlin in izhodišče nadaljnje nem'ke akcije.
Nemško in francosko vojs&o poročilo
Berlin, 29. dec. br. Vrhovno poveljstvo nenrke vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo:
Na vsej fronti je dan mirno potekel, le sovražno topništvo je bilo nekoliko v akciji-
Pariz, 29. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo naslednje 223. vojno poročilo:
Na fronti nikakih posebnih dogodkov.
Maginot v Panteonu
Pariz, 29. decembra A A. (Havas). Pari-riški občinski svet je na snočnjt seji sklenil prepeljati truplo Andrč Maginota. bivšega vojnega ministra in pobudnika fran-coeke obrambne črte na meji v Panteon.
Delovanje izvidniških čet
Pariz, 29. dec. br. Agencija Havas ugotavlja v svojem danasnjem poročilu o položaju na fronti, da je na sektorjih, na katerih so razmeščene angleške čete, ponoči zapadel nov sneg. Kljub temu pa se je tudi tam delovanje izvidniških čet ojačilo, tako da se je sedaj razširilo že na vso fronto od Mozele do Rena. Nemške izvidniške čete so ponovno napadle francoske postojanke na področju severovzhodno od V/arndtskega gozda. V Posaarju so Nemci dvakrat napadli neko francosko postojanko, ki jo jc nemško topništvo tudi močno
trebne obrambne ukrepe, glede katerih so se njena pooblastila doslej nanaiala ie na francoski teritorij.
Za 52 milijard din
vojnih naročil
LOnflon, 29. dec. j. (Reuter). Angleški minster za vojne dobave Buirgin je danes objavil, da bo prišel januarja v London francoski minister za vojne dobave Dau-try. Oba ministra bosta razpravljala o vseh vprašanjih, ki se tičejo skupnih vojnih nabav AngT je In Francije. Burgin je nadalje izjavil, da je v teku preteklega tedna angleško ministrstvo za vojne dobave izdalo posameznim tovarnam za 9 mirjonov in pol funtov šterlingov (nad dve milijard din) novih naročil. Od po-četka vojne ie to angleško ministrstvo naročilo pri angleški industrji za 234 milijonov funtov (52 mil j"rd din) vojnega materiala in municije. Od početka vo-'ne 9e je produkcija mun'cije v Angliji podvojila in sedfinja kanaeteta angleške voine industrije je desetkrat večja, kakor je bila v odgovarjajočem razdobju svetovne vome. Burgin je dodal, da bo prihodnje leto proizvodnja tonov vseh kategorij v Angliji presegla m?ks!Tna'iio proizvodnjo v najbolj forslranem razdobju svetovne vojne.
Novi vpoMisi v Avstraliji
Melbourne, 29. dec. s. (Reuter). Avstralska vlada je včeraj poklicala na vojaške vaje nove oddelke rezervistov. Prizadeti so, ki izpolnijo prihodnje leto 20. oziroma 21. leto. Samo v Novem Južnem VValesu je bilo vpoklicanih 20.000 mož.
Vatikan in Kvifinal
Okrepitev zvez med sv. stolico in savojskim d-cmom ter enakost stališč do mednarodnih vprašanj med Italijo
in Vatikanom
L°ndOn, 29. dec. A A. (Havas). Obisk f obrambo pred boJiševiško revolucijo, M sv. očeta Pija XII. v Kvirinalu, k. kor tu- . se preko Finske prizadeva, da bi zasegla evropsko celino. Sv. oče Pij XII. —
dl skorajšnji obisk predsednika vlade Mussolinija v Vatikanu, sta izzvala v Londonu veliko zanimanje .časopisi jima prplsujejo velik pomen. Rimski dopisnik »Timesa« pravi med drugim, da v sporaesumu med cerkvijo in državo mnogt krogi vidijo lep primer, kako je treba delati in kako je treba pokazati vso dobro voljo. Italijanska država in katoliška cerkev na svojih področjh gojita skupne ideale vzvišene mednarodne pravice in p ijriteljskega sodelovanja med narodi. R:mska katoliška cerkev in Italijanska država sta odločeni, da za vsako ceno reši ta zapadno ch ilizacijo pred tiranijo mongolskega porekla.
Odmev papeževega
obiska v Franciji
Pariz, 29. dec. AA. (Havas). Govor sv. očeta pri obisku v Kvirinalu in vest, da bo pepež v kratkem sprejel Mussolini ja, precizirata smisel rimskih man/ f es^acij. Ne gre za okrep tev že obstoječih zvez med sv. stoflioo in savojskim domom, ampak tudi za potrdilo enakosti stalšč do mednarodnih vprašanj med Vat kanom ln italijansko vlado. Stališče, ki ga je Italija zavzela v sedsnji vojni doti, po besedah poglavarja katoliške cerkve nekakšno posvetitev. Po drugi strani z zadovoljstvom sprejema vest o zibližanju med Obema Rlmoma v trenutku, ko je papež s svojim bož čnlm govorom in svojim vče-rajšnfm govorom o miru ln novem redu podal definicijo, ki je v skladu z načeli, zaradi katerih so zavezniki vzeli orožje v roke.
»Petlt Parferien« v»"<B v ofelsku najvišjega cerkvenega poglavarja pri itaTjenski kr. dvojici velik dogodek, ld moče Imeti za bodočnost Evrope ogromne posledice. Složnost Kviraala in Vatikana, ki se je dolgo pripravljala, je danes stvarnost ki je njen pomen očiten. Italija ln katoliška cerkev ki sta se z lateranako pogodbo sporazumeli se zdaj združujeta za obrambo zapadne krščanske ovUlzacije pred mračnimi Mami ki M rade, da M na svetu zavladalo barbarstvo ln surovost. Dva naslednici starega Rima vstajata v
veliki politik, je že davno opazil to nevarnost Novo je samo to, ta takšno daljnovidnost dele z nj m tudi italijanski voditelju Boljševizem, ki ga je duce močno pobijal v Španiji, je zagrozil skandinavskim državam in Evropi,
Rim, 29. dec. a (Associated Press). Ameriški novinarji spravljajo včerajšnji Obisk pepeža Pija XII. pri kralju in cesarju Viktorju Emanuelu III. kakor tudi napovedani obisk ml nistiskega predsednika Mussolinija v Vatikanu, v zvezo z novo mirovno akcijo, ki naj bi jo povzela skupno Vatikan in itaJ janska vlada.
Nemci in papeževa
mirovna pobuda
ROdsnJ, 29. dec. J. (Havas). Berlinski dopisnik danskega lista »National Tiden-de« poroča, da so nemški krog1; zavzeli nepram papeževim mirovnim načrtom precej odklonilno stališče. Nemški politični krogi izjavljajo, da glede na solucijo avsti« jekega, češkoslovaškega in poljskega vprašan ja Nemčija ne bo trpela ni-kake d!rcktne ali tadirektne kritike. Ako hoče kdo razpravljati o vsem nezmernem trpljenju, ki ga je prinesla sedanja vojna, naj se obrne na Anglijo n Francijo, ker sta onidve zanjo odgovorni. Za Nemčijo, tako tolmači danski dopisnik mnenje nemških merodpjnih krogov. Je danes važno samo eno: popolna nemška zmaga.
Vprašanje Mussolini j evega obiska v Vatikanu
Rim, 29. dec. br. V vladnih krogih so danes demanC rali vesti po katerih naj bi Mussolini prve dni januarja ObisKal papeža ln mu ta nato vrnil ob:sk. Zaenkrat Je še prezgodaj govoriti o takih obiskih.
Nemški poslanik v Rimu odpotoval v Berlin
Rim, 29. dec. s. (Reuter). Nemški poslanik von Mackensen je odpotoval v Berlin, kjer bo imel važne razgovore s kancelar-jem Hitlerjem in člani nemške vlada.
Torpediranje bojne ladje tipa „Queen Elisabeth"
Od neke nemške podmornice poškodovana velika angleška ok&pnica se je sama vrnila v luko
Berlin, 29. decembra. AA. (DNB) Vrhov no poveijstvo poroča, da je neka nemška podmornica torpedirala v zapadnih škotskih vodah neko angleško vojno ladjo vrata »Queen Elisabeth«.
London, 29. dec. s. (Reuter). Angleška admiraliteta je objavila popoldne naslednji komunike:
Na neko angleško bojno ladjo tipa »Qneen Elisabeth« je neka podmornica ob zapadni škotski obali izvršila torpedu! napad. Povzročeno je bilo nekaj škode. Trije člani posadke so bili ubiti. Svojci ubitih bodo obveščeni, čim bo mogoče. Poškodovana bojna ladja ni bila potopljena ter je sama nadaljevala pot v luko.
Angleška mornarica razpolaga s pet bojnimi ladjami tipa »Queen Elisabeth«. So to 8e ladje VVarspite, Malaya, Barham in Va-lianL »Queen Elisabeth« ima nosilnost
81.000	ton.
Berlin, 29. dec. br. Nocojšnji listi objavljajo vest o napadu na angleško bojno ladjo tipa »Queen Elisabeth« na prvih straneh in pod vel kimi naslovi. Pri tem opozarjajo, da so bile bojne ladje »War-spite«, »Waliant« in »Queen Elisabeth« v letih 1935 do 1S37 obnovljene. Dobile so nove stroje, kotle in oklope ter katapulte za letala. Te ladje izpodrivajo po 30.600 ton vode ter razvijajo brzino po 24 vozlov na uro. Oborožene so z 8 topovi kalibra po
38.1	cm, 8 po 15.2 cm, 8 protiletalskimi topovi po 10.2 cm, 4 topovi po 4.7 cm, 32 protiletalskimi topovi po 4 cm ter s 16 strqjnicami za protiletalsko obrambo. Bojni ladji »Malaya« in »Barham« sta bili prav tako obnovljeni in opremljeni z novimi gasilnimi napravami ter s podvodnimi napravami za obrambo proti torpedom. Ti bojni ladji izpodrivata po 31.100 ton vode ter razvijata brzino po 25 milj na uro. Oborožene sta enako kakor zgoraj omenjene tri bojne ladje, le da imata po 12 topov kolibra 15.2 cm ter po 16 tqpov kalibra 4 cm.
Pstopl^eaa nemška
P
Pariz, 21), dec. br. V Biskajskem zalivu je davi neka nemška podmornica napadla angleško trgovinsko ladjo »Esnaught« ter jo s torpedom potopila. Večino posadke je rešila neka italijanska ladja. Malo pozneje je neka francoska vojna ladja po doslej še nepotrjenih vesteh potopila to nemško podmornico.
Pariz, 29. dec. br. »Journal« je danes objavil poročilo o potopitvi neke nemške podmornice na Atlantskem oceanu. Podmornica je baš napadla skupino ladij, ki so se v spremstvu francoskih vojnih ladij bližale neki francoski luki. Podmornico je opazilo neko letalo, ki je nanjo iz velike višine spustilo nekaj bemb, ki razvijajo mnogo dima. Francoske vojne ladje so bile na ta način opozorjene in so takoj odplule na dotično mesto. Ko je francoska vojna ladja »Dubocq« odvrgla nekaj podvodnih bomb, se je nemška podmornica pojavila na vrhu, se nagnila na stran in se takoj nato sredi velikega vrtinca znova potopila. Pozneje se je mnogo olja dvignilo na morsko gladino.
Dosedanfe izgube
trgovskih mornaric
Berlin, 29. decembra. AA. Izšli so uradni podatki o izgubah trgovinskih ladij od začetka vojne do 20. decembra. Iz njih je razvidno: 1) da je Velika Britanija izgubila 134 ladij (536.069 ton), Francija 12 ladij (64.759 ton), nevtralne države pa 78 ladij (258.209 tonami). Vsega skupaj znašajo izgube torej 224 ladij in 849.137 ton. K temu je treba kot gotovo prišteti še 14 izgubljenih angleških ladij (46.425) ton, 4 francoske ladje (17.233 ton) in 20 nevtralnih ladij (70.000 ton), katerih narodnost še ni ugotovljena. Tako so torej sovražniki in nevtralne države izgubili vsega skupaj do 20. decembra 272 ladij <1,029.635 ton.) — Nemčija je od začetka vojne do 20. decembra izgubila 18 ladij (128.689 ton). Od vseh teh"ladij je sovražnik potopil samo eno, vse druge je posadka sama potopila.
London, 29. decembra. AA. (Reuter) Nemška vlada je včeraj objavila statistiko, po kateri se je od začetka vojne do 20. decembra potopilo 272 zavezniških ln nevtralnih ladij z 1.029.635 tonami, a v istem času naj bi se bilo potopilo 13 nemških ladij s 128.689 tonami. Pristojni britanski krogi izjavljajo, da so 27. decembra zavezniške in nevtralne vlade zabeležile, da se je potopilo 205 ladij s 744.2S8 tonami. Ob istem času se je potopilo 23 nemških ladij s 139.640 tonami, zajeli smo pa 20 nemških ladij z 89.163 tonami.
1*3 la3ij kontroliranih
London, 29. dcc. s. (Reuter) Angleške kontrolne postaje za vojno tihotapstvo so v preteklem tednu pregledale 123 ladij, 89 tovorov so postaje popolnoma oprostile, ostali pa so bili deloma zaplenjeni. Kontrolne postaje so delale tudi preko božiča, edino na Štefanovo je bila napravljena izjema ln so tedaj smele nevtralne ladje brez pregleda nadaljevati pot.
Ollikovani angleški pomorščaki
London, 29. dec. s. (Reuter) Pet častnikov s križark »Exeter«, »Ajax« in Achllles« Je bilo v priznanje zaslug v pomorski bitki z oklopnico »Admiral Graf Spee« povišanih v činu.
Angleška admiraliteta javlja, da so še trije ranjeni mornarji s križarke »Exeter« umrli.
Žrtve torpedov in min
London, 29 decembra. AA. (Reuter) Britansko ladjo »Dutford«, o kateri so poročali. da jo smatrajo za izgubljeno, je zadel 13. decembra torpedo pol milje od angleške obale. Ladja se je potonila v 90 minutah in potegnila s seboj v globino 32 mož posadke od 37. kolikor Jih je bilo takrat na ladji skupal z dvema Norvežanoma. Re-šenci, med njimi kapitan norveške motorne ladje »Fairda«. so izjavili, da Je ladja »Butford« mirno plula v norveških vodah, a kapitan ladje »Faird« Je dodal, da Je vi-
del periskop nemške podmornice med potopljeno ladjo in obalo.
Kodanj, 29. dec. s. (Reuter). Ob vzhodni angleški obali je zadela na mino danska ladja Hana in se potopila. Samo dva člana posadke sta se rešila, ostalih 15 je utonilo. Danski listi navajajo ob tej priliki, da je od začetka vojne dalje že 115 danskih mornarjev izgubilo življenje pri sličnih katastrofah.
London, 29. decembra. AA. (Reuter) Admiraliteta poroča: Kraljevska ladja »London«, ki bl bila imela že prispeti v luko, a nI o njej nobenih vesti, sme veljati za Izgubljeno s posadko 14 mož vred.
Rešeni sestreljeni
nemški letalci
Oslo, 29. decembra. AA. (Reuter) Neld norveški parnik je izkrcal danes v pristanišču Kopervik tri letalce z nekega nemškega letala, ki so ga angleški letalci sestrelili v sredo nad Severnim morjem. Parnik jih je našel na odprtem morju. Prebili so 24 ur v svojem reševalnem čolnu. Četrti letalec je umrl.
Zbirka za novo nemško oklopnico
Berlin, 29. dec. r. Potopitev oklopnice »Admiral Graf Spee« pomeni za nemško vojno brodovje veliko izgubo. Zato je bila sedaj uvedena posebna nabiralna akcijb za zgraditev nove oklopnice istega tipa. kakor je bil »Admiral Graf Spee«. vendai pa še bolj izpopolnjena z najnovejšimi tehničnimi izumi in pridobitvami. Nemški listi objavljajo sedaj oficielni poziv vrhovnega poveljstva vojne mornarice. Za zbirko je otvorjen poseben konto pri poštni hranilnici in pri nemški državni banki. Po poročilih listov so že do sedaj zbrali precejšnjo vsoto, tako da bodo lahko v kratkem pričeli z gradnjo nove oktoonice, ki pa bo lahko dograjena še le čez leto dni.
Omejitev porabe v Angliji
London, 29. dec. br. te ponovno so se v angleški javnosti pojavile govorice, da bodo nekatere življenjske potrebšč ne tudi v Angliji racionlrane. Celo vlada je že ponovno razpravljala o tem problemu a koncem novembra ae je odločila, da njegovo ureditev, ki Je bila napovedana že za prve dni septembra, zaenkrat odgodi. Snoči pa so se v Londonu razširile vest, da bodo z 8. Januarjem v resnici že racionalizirali porabo sladkorja, surovega masla, slanine bi gnjati, poraba mesa pa da bo omejena koncem januarja.
Današnji Jutranjiki so potrdil te vesti tudi s podatki iz uradnih virov ln še posebej s izjavo, ki jo Je dal minister, za prehrano o tej stvari. Vel ka Britanija, je dejal minister, hoče čim prej doseči konec sedanjega klanja in se je zato odločila omejiti konzum nekaterih življenjskih potrebščin, ki se v celot uvažajo, da bi tako ostalo na razpolago čim več ladij za prevoz vojnih potrebščin v Anglijo. Zato se bo omejila v prvi vrsti poraba mesa. maščob ln sladkorja. Od 8. Januarja dalje bo odpadlo na vsako osebo po 345 gramov sladkorja na teden ter po 115 gramov masla in slanine ali gnjat!. Koncem januarja bo omejen tudi še konzum mesa. Minister Je naglasil. da se je v Veliki Britaniji doslej porabilo sorazmerno največ sladkorja v primerjav- z drugimi državami. A tudi. ko bo poraba tega živila omejena, bo ostala Velika Britanija glede na konzum sladkorja še zmerom na prvem mestu. Omeniti je treba, da se konzum mezge v nobenem primeru ne bo omejil. V Nemčiji je poraba sladkorja omejena na 240 gramov na teden ln velja to tudi za mezge n druge take proizvode. OmeMtev porabe mesa se bo nanašala le na ovčje in goveje meso ter teletino. Konzum svinjskega mesa. divjačine ln rib bo ostal Se nadalje neomejen. Neomajen bo ostal tudi konzum drobovja.
Današnji angleški l'sti vsi po vrsti odobravajo odrejene omejitve, le »Daily Ex-press«. Id se je že od vsega početka postavila na odločno stališče proti vsakemu raclonlranhi živil, tudi tokrat obsoja snoči objavljene odredbe.
Strašno potresno
razdejanje v Turčiji
Okrog 4oo oo mrtvih in ranfenih — Mesto Ersingjan popolnoma porušeno, polovica prebivalstva mrtva Mraz in glad razsajata med ljudstvom
i
Ankara, 29. dec. j. (Havas) Poročila, ki
seuaj prmajajo iz posamezmn tuisKih pokrajin, vse »Oij Kanejo, ua je bil potres v srcuo ponoči v osreunji m vzboum Ana-tu>gi katastrofa največjega ousega. Se sedaj ni povsem točno znano, do Kam sega potresno ozemije, niti še ni znano število človeških žrtev, boje pa se, da so tudi dosedanje cenitve prenizke. Pe doslej zbranih uradnih podatkih je mrtvih m ranjenih 30 do 40.U0. Potresna katastrofa je prebivalstvo zadela tem huje, ker vlada v vsej osrednji Anatoliji kakor tudi v višavju v vzhodni Anatoliji prav sedaj izredno ostra zima ter so imeli zadnje dni ponekod nad 25 stopenj mraza. Prebivalstvo mest in vasi, ki so bila porušena, mora v tem mrazu prebivati na prostem. Med ljudstvom je v prizadetih krajih zavladal ie glad in se boje, da bodo nastale tudi še hude prehladne bolezni.
Oblasti so takoj ukrenile vse potrebno za pomoč prizadetim krajem. V Ankari se je že osnoval nacionalni podporni odbor, ki mu pripadajo skoro vse vodilne poli-litične in gospodarske osebnosti turške republike Odbor je pritegnil k reševalnim delom ter v pomožne organizacije vse turške ustanove, ki delujejo kakorkoli na ka-ritativnem polju. Prav tako je bilo v reševalna dela pritegnjenega mnogo vojaštva.
Turški notranji minister je odpotoval v mesto Ersingjan. ki je bilo po potresu najhuje prizadeto. Skoraj tri četrtine vseh zgradb je tamkaj v razvalinah, pod katerimi je našla smrt skoraj polovica vsega prebivalstva. Potres je zahteval take velike žrtve zlasti zaradi tega. ker je prišel v pozni uri. ko Je bila večina prebivalstva ie pri počitku. Precej slično razdejanje kakor v Ersingjann je napravil potres tudi v drugih mestih. V mestecu Sušehirju je bilo od 200 hiš 150 do tal porušenih in polovica stanovalcev ubitih ali rani»nth. Silno sta trpela tudi mesto Sivas in okolica.
2eleznica Sivas - Eraerum je bila na vei
mestih pretrgana. V Ankari je napravil potres zlasti mnogo Škode na javnih poslopjih.
O silno velikem številu mrtvih in ranjenih poročajo tudi iz mest Tokatu, Sam-sun, Huasia in Malatia. Reševanje v vseh teh mestih zelo ovirajo silni snežni me-teži, ki ovirajo reševalcem dostop in onemogočajo dovoz živeža in materiala. Tudi brzojavne zveze so skoraj med vsemi kraji osrednje in vzhodne Anatolije pretrgane. Na mnogih krajih so po potresn izbruhnili požari, ki še trajajo. Zemlja, ki se je po malem tresla v sredo še ves dan, se je včeraj umirila in so posamezne močnejše potresne snnke občutili samo še v krajih MalatUa in Iznir, ki pa niso več povzročili znatnejše škode.
Vlada je proglasila v ozemlju, prizadetem po potresu, obsedno stanje. Vojaštvo in žandarmerlja patrolirajo po ozemlja, da preprečijo plenjenje.
SoSalne brzojavke
Parite, 29. dec. J. Havas. Predsednik republike je poslal Ob priliki potresne Katastrofe v Anatoliji predsedniku turške republake sožalno brzojavko, v kateri »* raža svojo globoko potrtost nad težko nesrečo. ki je zadela turški narod, ki mu Izraža francoski predsednik v svojem .me-nu ln v imenu francoskega naroda globoko sočustvovanje. Prav tako Je postal predsodm ku turSke republike sožalno brzojavko tud angleški kralj ln s svoje strani še posebej angleška vlada. Predsednik Chamberlain je poslal posebno sožalno brzojavko turškemu ministrskemu predsedmku.
Carigrad, 29. decembra. A A. (DNB). Nemfki velepos'anik v Ankari v Papen je izrazil v imenu Nemčije turškemu zunanjemu ministru Saradzoglu pismeno sožaije o priliki katastrofalnega potresa.
Ogromno minsko polje trdna zaščita Anglije
Skozi novo 890 km dolgo ln so—'7® km široko minsko polje ne bo mogla prodreti več nobena tuja podmornica
Mrzli val v Italiji
V Trstu ledeno mrzla burja - V Gorici 7 stopinj pod
ničlo
Pariz, 29. dec. j. (Presse Informatlons). Kakor je bilo že objavljeno, se je angleška admiraliteta odločila, da napravi ob svoji vzhodni obali velikanske minske zapore, ki so po en, strani potrebne v taktičnem izvajanju poostrene blokade, na drugi strani pa so zamišljene kot obramba pred vdorom nemškega brodov ja v angleške teritorialne vode. Ta obramba bo hkrati gotovo tudi zelo povečala varnost plovbe na Severnem morju blizu angleških obal.
»News Chronicle« objavlja sedaj nekatere podrobnosti o teh angleških mnskih zaporah. Minsko polje ob angleški obali se razprostira v dolžino nad 800 km od sredine Škotske pa do izliva reke Temze. Gre sporedno z vzhodno angleško obalo ter je v vsem svojem poteku 50 do 70 km široko.
Skozi to najnovejše minsko polje se nobena ladja ali podmorn ca ne bo mogla več pritihotapiti k vzhodni angleški obali. Ladje nevtralnih držav, prihajajoče iz Danske ali Skandinavije, ki bodo hotele
priti v vzhodna angleška pristanišča, bodo morale obiti vse minsko polje ter na skrajnem severu zakrmariti za minske bariere in nadaljevati plovbo proti jugu. Nasprotno bodo morale ladje iz Belgije in Nizozemske pluti do Izliva Temze in se šele tu za minsko zaporo obrjiiti proti severu.
Minsko polje, ki bo seveda lahko položeno šele čez ne-ka,j tednov, bo v celot; pokrivalo površino 15 do 20 tisoč kvadratnih milj. Ob obali bo za tem minskim poljem 12 do 15 km širok prost kanal, po katerem todo angleške in nevtralne ladje lahko dosegle vsa vzhodna angleška pristanišča. Angleška mornarica bo tudi skrbela, da bo ta kanal zmerom č st tudi min, ki bi jih morda raztaosila sovražnikova letala. Angleške ladje in letala bodo imela nad tem kanalom trajno stražno službo. Razen tega bodo za kretanje angleških in nevtralnih laiiij v Severnem morju določeni posamezni ozki kanali, k. bodo prav tako pod stalnim nadzorstvom angleškega letalstva in mornarice.
MIlan, 29. dec A A. (DNB). Itafjo je zajel mrzli zračni val, ki je v nekaterih krajih povzročil velik padec temperature. V Trstu piha ledeno mrzla burja s hitrostjo 100 km na uro, zaradi česar je temperatura padla na minus 6 stopenj. Razburkano morje je poškodovalo mnogo ladij v pristanišču. V Gorici je temperatura padla na 7 stopenj pod ničlo, dočim
so na ltalijansko-jugoslovenslci Trtpji aa.
beležili 16 stopenj mraza. V dolini reke Soče je zmrznil rek: 68 letni starček. Vsi zgornji pritoki Soče in jezera pri Tržiču so zamraijens. Hrib v okolici Lago Mrggi-ore so pakT-tl s snegom od vrha do podnožja.
Mraz v Podunavju
Budimpešta, 29. dec. o. Zaradi silnega mraza, ki je zavladal na Podunavju je na 6tal nevarnost, da bo Dunav popolnoma zamrznil. Strokovnjaki trdijo, da bo promet po Dunavu v nekaj dneh popolnoma onemogočen, če bo sedanji mraz trajal dva dneva. Ponekod je ob bregovih že de-
t bela skorja ledu. Ustavitev ladijskega prometa na Dunavu bo tudi velikega strateškega pomena zaradi dobav rumunskih proizvodov Nemčiji.
Siloviti snežni vharjl na črnem morju
Carigrad, 29. dec. j. Nad Črnim mor-
jem divjajo tsib<% rl'no nevihte In »ncjnl
metežl, da je plovba na morju docela ustavljena. PTstanižka poveljništva javljajo, iz raznih mest Ob Črnem morju, da pogrešajo od početka viharja vesti o nekaterih ladjah, ki so bila takrat na odpr-tem morju. Boje se, da so vse te ladje ljubljene. Ker gre za precejšnjo fttevilo ladij, po večini z dragocen m tovorom, pomeni to za Turčijo, ki je bila tako hudo prizadeta že po potresni katastrofi, nov težak udarec.
Na otoku Miti lene v Egejskem morju je vihar porušil več poslopij. Stlrt osebe so mrtve, telefonske in brzojavne zveza pretrgane.
Sklicanje irskega parlamenta
DuhPn, 29. dec. s. (Reuter). Za sredo ]e
bil klican irski parlament. VlaJa to zahtevala od parlamenta nova posefana pooblastila, ki j'h smatra za potrebno da ensrgičneje nastopi proti revolucionarni akciji »Lske republikanske armade«. Včeraj je bilo v Dublnu obsojenih 8 csob pred pceebnim vojaškim sodiščem, ker se niso pokoravali odredbam policije pripre-, tokovalmi akciji preteklo sredo.
Zaupssisa beljijski vlarll
Bruselj, 29. decembra. A A. (DNB) Belgijska vlada je na včerajšnji seii senata med debato postavila vprašanje zaupnice. Dobila je zaupnico z 92 glasovi proti 59 glasovom. Dva pcslanca sta se glasovanja vzdržala.
Kovolefne čestitke pafisžii
Vatikan, 23. dec. br. Danes so se pričele v Vatikanu novoletne avdience tirih diplomatskih zastopnikov. Dopoldne te papež sprejel po vrsti poslanike Peruja, Francije, Kolumbije, šnanije, Rumunije, Brazilije, Argentine, Pcljsk« in Belgije, ki so mu čestitali za novo leto.
Obvezna pffe&ve£a-*ka
vzgoja v švial
Bern, 29. dec. br. Švicarska vlada je danes izdala dekret, po katerem se uvede v Švici obveznost prcdvojarkih \aj Po tem dekretu bodo priredili tri vrste tečajev.. Prvih tečajev sc bodo morali udeleževati vsi m'adeniči v starosti 16 do 18 let. Ti tečaji bodo telcsnovzgojnega značaja. Strelskih tečajev se bodo morali udeleževati 17 »n 18 letni mladeniči, posebnih vojakih tečajev pa vsi 19-letniki, ki bodo pred tem potrjeni pri naborih.
Podkupljena švicarska Usta
Bern, 29. dec. s. (Havas) Švicarska poročevalska agencija pojasnjuje vzroke, zakaj sta bila ustavljena švicarska lista »Neue Basler Zeitung« ln »Frelhelt«. Vlada je v obeh primerih ugotovila, da sta 11-Bta prejemala denarna sredstva lz inozemstva, ln sicer »Neue Basler Zeitung« lz Nemčije. »Frelhelt« pa lz Sovjetske Rusije.
Smrt italijanskega pisatelja
Rim, 29. dec. br. Preteklo noč je tu umrl znani pisatelj Ugo Fleres. Rodil ae je 1858. leta v Messini in je z 18. letom pričel z novinarsko ln pisateljsko kariero. Fleres je vodil tudi umetniški muzej v Rimu.
SpionaSno sodišče
v Wash~ngtoitu
Wash«ngton, 29. decembra. A A. (Havas) Pravosodni minister Murphy je izjavil, da se bo 2. januarja uvedlo v Washingtonu posebno sodišča, ld bo imelo nalogo Izvesti preiskave o vseh primerih vohunstva in sabotaže. Dobljene podatke bo sodišče poslalo ameriškim zveznim državam. Verjetno je, da bo vlada poostrila ukrepe proti antl-semitski propagandi.
Ahan#nJj v NsntUiji samo za vsjas namene
Carlli. 29 dec. s. »Neue Ztlrcher Zeitung« poroča iz Eerlina, da so nemške oblasti prepovedalo porabe r.lunilnija v vseh industrijskih podjetjih, razen za potrebe vojnega letalstva.
Sia^ost^a fofcojrrlna
v	državah
New Yorii, 20. dccembra. A4. (Štefani) 25. januarja 19 0 bo prejelo 912.000 ljudi, starih nad 65 let, svojo prvo pokojnino. Na mesec bo dobival vsak od 10 do 42 dolarjev. '
Mariborski mestni svet
Tlakovanje treh ulic — Šolski proračuni — Pet novih gostinskih koncesij — Pogon avtobusov z metanom
ffiM ms iz tafli na Hrvats&em
Zagreb. "9. dec. o. Mrzli val je zajel vso banovino Hrvatsko V Zagrebu ie bilo davi 16 v botaničnem vrtu 19 v Maksimira 21, na let~'!?*.u v Bc.vcngajii pa 2 i stopinj pod n'člo. Iz Belkra poročajo, da je tudi ob Jadranu zavladal tak mraz da je cb obali zamrsn lo morje, kar se pripeti le redkokdaj. V Varrž-Tinu 'e Drava ponoroma zammrln tako da hodijo ljudje kar po ledu čez reko.
P?jin€$t?.tve
Beograd. 29. dec. p. Premeščen« so vi?ji po.*tni kontrolorji Srečko Stavt iz Celja v Grobelno. Antonija Koželj iz Javorn;ka na Jescnice, Marija Kos z Jesenic v Javor-nik.
Preme7čen je k davčnr upravi na Su"aJcu davkar 8. pol. skupine Vladimir Curček, dos'ej v Skofji Loki.
V sodni službi so premeščeni: k okrožnemu sodihču v Mariboru Andrej Gros. starešina sreskega sodišča v Žužemberku, k sreskemu sodišču v Kranju, kancelist Ant. Sorec, doslej pri okrožnem sodišču v Mariboru, k sreskemu sodišču v Slovenj-gradcu kancelistka Marija Jezernik, doslej pri sreskem sodišču v Marenbergu.
Maribor, 29. decembra. Nocoj je bil*, po daljšem presledku seja rnariborskcga mestnega sveta, župan dr. Juvan je med drugim poročal, da je mestna občina društvu Stadion, prepustila gramozno Jamo v koroškem predmestju za dobo 60 let proti letni priznavalnini 100 din. V disciplinski odsek za leto 1940 sta bila Izvoljena m. s. dr Muller ln Ozvatič ter za namestnika Stabcj in dr. Veble. Zavrnjenih je bilo 19 ugovorov zoper odmero prlrastltarlne, odobrenih pa 8 prošenj za zvišanje redne ubožne podpore, 6 prošenj za zvišanje rfcožne podpore, 5 prošenj za zvišanje rejnine, 6 prošenj za sprejem v mestno oskrbmšnico ln 4 prošnje za oddajajo v hiralnico.
Na bivšem Rosenbergovem posestvu so bile urejene tri nove ulice, ki se bodo Imenovale PcžteJska, Koška ln Haloška. Kot dovozne ceste k carinarnici boSfl tlakovane Ko.cliennrjeva Trstenjakova, Einspilerjeva in Moterjeva cesta. Za tlakovanje potrebna vsota 1.203.000 din. Ta vsota bo najeta pri Hihotekarni banki na račun kaldrminskega fonda. Jadranska ulica bo ksnalizirma za 400 000 din ln Valvasorjev* ulica za 168.000 dia, del stroškov se bo kril lz fonda za pomožno akcijo.
Mestna občina bo v novem proračunu prispevala za vzdrževanje mestne policije E7S 807 din, za 13.000 din več kakor doslej. Proračun lo-ajevnega šolskega odbora za mariborske osnovne šole za leto 1940/41 znaša 1,160.177, proračun upravnega odbora državnih meščanskih šol v Mariboru pa 635.869. Oba proračuna je mestni svet odobril.
Ker so se pri prodaji ln nakupu parcel na bivšem Rosenbergovem posestvu pripetile nekatere špekulacije. Je mestni svet sklenil, da osebe, ki so že kupile od občine kake parcele, ne morejo še enkrat kupiti mestnih parcel, temveč šele po presledku petih let. Na prošnjo OUZD Je mestni •svet znižal Izvršne stroške za opomine od 4 na 2%. Predlog pododbora za gasilsko službo za pasivno obrambo glede imenovanja osmih poklicnih gasilcev, Je bil prepuščen v rešitev županu pod pogojem, da ne obremeni mestnih financ. Mestni svet Je naknadno odobril Izplačilo božičnlce mestnim dnevnlčarjem. Uslužbencem mestnega vojaškega urada se odobrijo nadure v znesku 16.412 din. Odobril se je nakup Hohnječevega posestva v Frank opa novi ulici 41 za 180.000 din. To pocestvo leži
pred Magdalensko šolo, in bo sčasoma preurejeno v ličen park.
Mestni svet je odobril prošnje za restavracijo Alojziju Lisjaku na Glavnem trgu 3, Alojziju Jarcu na Aleksandrovi cesti 3 in Jožefi Antončlčevi na Radvanjski cesti 34. Glzela Matjašič je dobila dovoljenje za bife v Stritarjevi ulici 7, a Štefanija Kautzner za bife na Aleksandrovi cesti 6L Odklonjeni pa sta bili dve prošnji za gostilno.
Pri razpravi o mestnih podjetjih Je referent m. dr. poročal o Izumu tehničnega vodje mestnih podjetij za nov način pogona Dieselovlh motorjev z metanom, ne da bl bilo treba motorje posebej predelavatL Mestni svet je odobril 230.000 din za nadaljnje dobave jeklenk za metan. Končno je bila odobrena še nabava seštevalnega stroja znamke »Mercedes«, za 125.000 din.
Javni seji je sledila tajna, na kateri so bile obravnavane personalne zadeve.
Odložen politični proces v Zagrebu
Zagreb, 29. dec. o. Danes dopoldne bi se imela pričeti pred okrožnim sodiščem glavna razprava v velikem polit čnem procesu. v katerem so obtoženi trgovski po-i močnik Milan Ivekovič študent tehnike, Zdravko Linič in šofer Stanislav fipček zaradi političnega umora nad dnevnlčarjem mestne občine Josipom Presežkom. Pred začetkom razprave pa je predsednik senata sporočil da je zagovora k glavnega obtoženca dr. Mirko Košutič predložil zdravniško spričevalo, da zaradi hudega prehlada ne more priti na razpravo. Ker zaradi obsežnosti gradiva drag odvetn k ne bi mogel takoj prevzeti zagovorništva, je bila razprava odgodena.
Odlikovanja
Beograd, 29. dec. p. Odlikovani 90 t redom Jugoslovenske krone 5. stopnje poStnl inšpektor v p. Anton Verč v Ljubljani, t redom sv. Save 5. stopnje glavni arhivar poštne direkcije v p. Fortunat Cihla v Ljubljani. z zlato kolajno za državljanske zasluge pa poštni zvaničnik Jos. Toma v Ljubljani
Zemunska: Prehodna zjasnite* od rozapada proti jugovzhodu. Precej hladna^ predvsem na zapadu.
^aši kraji in ljudje
Perlčnlk v ledenem oklepu
Okolica Mojstrane vabi na krasne izlete
Mojstrana, 29 decembra Vlak sunkovito obstane. S precejšnio težavo se prerijemo skozi vagon nabito poln, samih navdušenih smučarjev, ki hite v vse kotičke obmejne Doline, da se naužijejo bele opojnosti in čistega planinskega zra-
ka. Osvežujoče nam puhne v obraz mrzli zrak: hitro na dilce in že drsimo po meh kem pršiču, kakor bi stopali po najfinejših blazinah Krasen je bil božični dan, da si lepšega ne bi mogli želeti Toda lepi so tudi nadaljnji dnevi. N<ti oblačka ni na vedrem nebu V deviško belino odeti gorski vršaci se kopljejo v razkošnem soncu, ki tudi že prav lahko poljublja nad nami ležeče bregove Karavank nad Dovjem. Po-
nosni Trigjav zre daleč preko svojih sosedov, ki so vsi zaviti v debele snežne plašče in tiho vabijo v goste.
Za kratek hip se pomudimo v hotelu »Trigjav«, kjer nam g Rabtč daje raznih nasvetov, pokaže pa nam tudi dragoceno božično darilo, ki ga \e prejel od kraljice Marije. Ko se poslovimo, opazimo, da se je pomaknilo sonce že visoko nad Možaki jo, zato pospešimo tempo ter je kaj kmalu za nami vojašnica naših vrlih planincev Lesene rake so vse v ledu in nudijo kaj zanimivo sliko Pri mostičku kienemo na nasprotni breg Bistrice, iz katere se dvigajo nežne meglice Le šum vode moti svečano tišino, ki vlada v tej krasni dolini Kakor nemi vojščaki stoje vitke smreke, do vrha obložene z belimi kristali. Družina plahih srn se nam je umaknila v varno zavetje In že smo pod Peričnikom
Edinstven je pogled na ramrzli slap, ki se je pretvoril v en sam leden oklep, ves okrašen s stoterimi ledenimi svečami, kar daje okolici pravljično sliko Sem in tja se katera od njih utrga tet z močnim ropotom zagrmi v dolino, kjei se razleti na tisoče koscev Sončm žarki se poigravajo na stekleno gladkih ledenih svečah in prelivajo svoje barve Dolgo časa opazujemo, topli sončni žarki pb nas prt tet no grejejo v hrbet škoda le. da ie okrepčevalnica zaprta Še en pogled m že se vračamo.
Popoldne nam prensti.ne še mnogo časa. da pregledamo smuč'šča nad Voistrano pod Možaki io. ter južna pobočia onstran Save Dosti je v okolici prav lepih smučišč, le žal da to naši imučunki tavnosti prema lo znana Saj nam ie prav Mojstrana dam toliko naših najbohšh smučarskih prvakov da zasluži vso poiomost od strani naših športnikov
Božični dan nam je minil prehitro Ob prvi priliki bomo ponovili izlet do zamr-zlega Peričmka pohiteli bom o pa še dalje v Vrata, pod sttme stene očaka Triglava.
temperaturo otrok ne prehladi. Glavna stvar je, da je medtem, ko je bolnik mo-zoljast, na toplem Potem se začno koze sušiti in odpadejo kakor luskine Večkrat pa ostanejo bolnikom za spomin male vdrtine. Hujših posledic doslej zaradi vodenih koz pri nas ne beležimo.
Zima pa je zanesla v naše hribovske kraje tudi staro otroško bolezen davico. V Prelesju pod Polšnikom sta zbo e a pri Medvedovih za davico dva fantička, ki , pred leti Se nista bila cepljena zoper da- I
rteo. Prvi je Izdihnil v ljubljanski botoiš-n-ci, drugega pa rešuje zdravnik.
Našemu ljudstvu je treba dopovedati, da pri davici takojšnja zdravniška pomoč pomaga. Tak je bil tudi primer v Široki seti, kjer je zbolelo neko 171etno dekle. Domači niso poznali vzroka bolezni, iz previdnosti pa so pozvali zdravnika. Ugotovil je davico, dal injekcijo in dekle je zdravo. V sosednji vasi pa so pred leti umrli v neki družini isto zimo kar trije otroci, ko so menili domači, da imajo le navaden prehlad, pa je bila huda davica. Ko so klicali zdravnika, je bil en otrok že na parah, ostala dva pa v poslednjih izdihljajih. V takem stanju seveda tudi najbolj spretna zdravniška pomoč nič ne pomaga. Vsega odobravanja je vreden načrt zdravstvenih oblasti, da na pomlad priredijo po vseh občinah predavanja o zdravstvu in higieni.
Velika afera v Zagrebu
Direktor Združenih električnih central je izsinil 400.000 din primanjkljaja
Sibirski mraz pritiska dalje
Promet trpi zaradi velikih zamud vlakov
Ljubljana. 29 decembra
Vse kaže. da Rusi posegajo v evropsko sfero, tudi kar se mraza tiče V zadnjih 24 urah se je zima tako zaostrila, da se nevšečne posledice opažajo na vseh koncih in krajih Šipe na oknih so se čez noč prekrile z ledenimi rožami, tramvajski premet v mestu mora zaustavljati tempo, ker so vozniki brez varnega razgleda, vlaki prihajajo v Ljubljano z naraščajočimi zamudami. Rekord je dosegel d poldan ki beograjski brzovlak, ki je prispel z nič mani ko 299 minut, zamude Nekaj malega je zaostajal za rjim jutrnji erient-ekspres, ki je privozil 280 minut preko časa Velike zamude pa i7kazujejo tudi vsi ostali vlaki. Tako je beograjski sezonski brzov ak. ki prihaja ob pol 8. v Ljubljana, dosegel glavni kolodvor s 180 minutami zakasnitve, večern. dunajski brzovlak pa s 55 minut. Zlasti zamude beograjskih vlakov so sprožile mnoge zmede v življenju na ega mesta. ker ž njimi prihaja mnogo nujne pošte. ziasti pa beograjsko časop sje.
Se huje kakor v mestu, kjer hiše v strnjeni fronti laže odbijajo navale mraza, občutijo zimo prebivalci periferije in po-de2elja zlasti na krajih, ki so izpostavlje-
ni severu Kmetje iz okolice, zlasti z Barja in iz odprtih naselij Ljubljanskega polja, tožijo, da vsa kurjava ne more več ogret: bivališč, največ pa trpi živina v hlevih, ki niso grajeni, da bi nudili dovolj noprobušno zavetje Na letališču, ki leži sredi polja so davi ob 7 zabeležili 222 stopinj ped ničlo. Cez poldne se je ozračje do neke mere ogrelo, proti večeru pa je začelo živo srebro spet na?lo padati, da je še pred nastopom noči doseglo —18 stopinj. Računati mrramo. da nas bo letošnja zima v kratkem .seznanila s Drav,'m dobesedno sibirskim mrazom ki se na,=lo približuje ostrini zime v letu 1928 29.
Balezni otr:k po dolenjskih hribih
Dole. 29 decembra Ze pred bofčem se je začela širiti po naših kmečkih domovih otroška bolezen. Mladin: so se pojavili po obrazu in tudi drugih delih telesa mozolji Cez čas so se mozolji zgnojili in bolnik je dobil temperaturo. Bolezen se ie hitro širila Na eni izmed šol v našem okolišu, k: šteje več sto šolarjev, je prišlo zadnje dni pred bo-žčem v šolo le dvajset otrok. Letošnja otroška bolezen so vodene koze. varicelp Po nekaterih vaseh je obolelo že do 759/<> otrok. Bolezen pa ni nevarna, če se med
Zagreb. 29. decembra.
V vsej zagrebški javnosti je vzbud la živo zanimanje afera direktorja Združenih električni central Zagreb-Karlovac, Marcela Srkulja. ki je pred nekaj dnevi izginil brez sledu. Mestna uprava je pripravljala premestitev Srkulja za direktorja mestne elektrarne — to funkcijo je opravljal, preden je bil imenovan za direktorja Združenih central — a tej nameri se je tako nervozno upiral, da fe pri vodstvu mestnega magistrata upravičeno vzbudil sum Mesto direktorja mestne elektrarne je namreč združeno t enakimi prejemki in enakim položajem, kakor ga ie Srkuli zavzemal doslej, in torej ni imel povoda, da bi se ga brani razen če je imel v svojem poslo\ aniu kakšen nered. Ko ie komisar zaer~bške občine Starčevič le vztrajal na premestitvi. je SrkulJ izginil Začasne d rektor-ske posle ie prevzel inž. Horvat in ko >e pregledal blagajno. Je videl, da manjka okrog 400 000 din. ki jih je Srkulj drgnil pod pretvezo, da lih bo spravil v safe v resnici pa ni o denarju ne duha ne sluha.
Direktor Marcel Srkvll ki ie sin b?vš°-ga ministra in zagrebškega župana dr Stjepana Srkulja. Je užival v zagrebških pridob tnih krogih velik ugled čeprav se je njegove gospodarske Drdietno?ti zmerom držala smola. Rad se je loteval akcij I
in transakcij, a kot pošteniak je moral zmerom, kadar je stvar propadla, poravnati račune in se je tako kljub velikim rednim prejemkom polagoma zakopal v dolgove do vratu. Pred leti je imel posla z nekim inženjerjem iz Antofogaste v Južni Ameriki, ki ga je ob konkurzu veljal 22.000 pezet. Pozneje je bi med ustanovitelji takozvane Tehnične unije, ki si je nadela nalogo, poiskati čim tesnejšega gospodarskega stika z Nemčijo za eksploa-tacijo gospodarskih možnosti v Jugoslaviji Skupai z nekim bosatim Nemcem je kupil majhen rudnk pri Doboju. Nemec se mu je zavezal, da bo položil 300 000 din v gotovini, a ker denarja trenutno ni imel pri roki. je Srkulj segel v blagajno Združenih električnih central in vsoto založil zanj. Malo oo tistem je Tehn čna unija propadla Nemec ie izginil ko kafra, vse breme se ie zrušilo Srkulju na ramo Ko ie videl, da se obroč zmerom tesneje sklepa okrog njega le obupno iskal rešitve. ,Toda vse prizadevanje je ostalo zaman — od Nemca ki ga je pahni v nesrečo in kriminal, ni dobil ne besede, ne denaria. Ko ni bilo drugega izhoda, je njegov oče izrazil svoio pripravljenost, da proda vse svoje imetje in poravna primanjkraj. če se afera ne bo obešala na veliki rvon A medtem je njegov sin že pobegnil in zdaj poizvedujejo za njim na vse strani.
Ima zelo lepo lego. Letos so stavbena dela
skoro počivala, le gori ob ljubljansk. cesti js če« poletje zrastlo nekaj prijetnih, r modernem slogu sezirianih vil, ki so mesta v kras. V Zgornji Bistrici pa Je tovarna bakra gradila nova poslopja n vedno bolj izpopolnjuje svoje podjetje, ki zahteva, razmaha in prostora.
Kljub resnemu značaju naših podpohor-skih ljudi Je družabno življenje v mestu precej razgibano. Zlasti prireditve naših naprednh društev so vedno živahne in imajo največji moralni uspeh. Takih društev pa imamo hvala bogu precej in so vsa na svojem mestu. Vidi se, da je mesto navezano popolnoma nase in na svojo bližnjo okolico, zato rodi strjenost najlepše sadove. Sezona teh prired tev, ki se pričenja po novem letu bo pokazala, da Slovenska B*«trsca vendarle živi lepo in zanimivo življenje.	V.
Anton Mohor
Te dni bo slavil petdesetletnico mariborski pesnik in pisatelj, učitelj g. Anton Mohor. Slavljenec se je rodil 2. januarja L 1890. v Št. Rupertu pri Gomilskem v Savinjski dolini kot četrti izmed šestih otrok. Oče mu je bil mlinar Pozneje je žel na ! Vestfalsko, odkoder je kot rudar pošiljal i denar domov. Gimnazijo je študiral v 1 Celju in Mariboru, kjer je l 1911. napra-i vil maturo. Jeseni istega leta je stopil v mariborsko bogoslovje, a je t. 1901 izstopil in se vpisal v Gradcu na pravno fakulteto. i Istega leta se je dal nastaviti za učitelja j pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. L. /9/5. j je bil poklican v vojaško službo. Kot vojak je napravil dopolnilno maturo na učitelji' Ku tn se poročil z učiteljico Milico Len-dovškovo, hčerko znanega pokojnega profesorja. jezikoslovca in narodnega budite-Ija na Koroškem Josipa Lendovška Tri dni
Lepo ]e v tišini pod Pohorfem
Idealna smučišča, kjer so tuji gostje redki
Slovenska Bistrica. 29. decembra
Tik pred božičem Je sneg komaj vidno prepleskal vso nizko pokrajino od Pohorja do Boča. tako da ji je vsaj na videz dal nekaj pravega božičnega razpoloženja. Nastopile so prav mrzle noči z gost m sre-žem, da se je divjad že začela s pohorskih višav in samot zatekati v n;žavo k samotnim naseljem. Divjadi, zlasti zajcev pa je Se lepa vojska po gofčavah na južnem po-Docju Pohorja. Kljub W7j:m nočem pa so dnevi zvanrodno solrični in topli ter na vso noč prijetni. Tudi letos je Slovenska Bstrica z vsem svojim naravnim sijajem pokazala da je v resnici kraj, ki se more med vsemi štajerskim kraji ponašati z najmilejšlm podneb em, sloves ki ga uživa ie stoletja ln stoletja ln ki ga je do sedaj potrdila še vsako zimo.
P etenki sneg na južnem pobočju Pohorja pač ni prikladen, da b se bil na teh lepih izvanredno ugodnih strminah, goli-čavab in idealnih klancih razvil božičn šport-smučane ln sankanje. Božič je mi-rril brez običajnega športa in vse pril ke kažejo, da tudi za novo leto ne bo nič bolje To pa človek v tem zatišju komaj opazi, zakaj tisti šport, ki hrumi po zim po vsem Gorenjskem in po pohorskib višavah je tu le malo razvit ln' v celoti le lokalen, čeprav se vsa tukajšnja pokrajina ponaša j
z najlepSmi smučišči ta sankaHS*!. Tujski promet Je v poletnih mescih jako živahen in prav zadovoljiv, a pozimi Je ves kraj navezan izrecno le nase ln ves potopljen v svo o samoto, kakor da je odrezan od vsega sveta Slovenska Bistrica doslej še ni miši la na to. da bi si pc svetu delala propagando kakor jo delajo drugi naši kraji, čeprav bi Jo lahko delala s popolno pravico tn z veliko učinkovitostjo.
Obračui ob koncu leta ni za Slovensko Bistrico bog ve Kako s ja jen. a vendar Je kolikor toliko zadovoljiv ker v nobenem oziiu ni pasiven kakoi bo letos obračun mars;katerega oašeea podeželskega mesta. V gospodarskih strokah je ostala na isti viš ni kakor druga leta čeprav je bila vinska letina tako bogata kakor že dolgo ne. "lasti na r toznojskih in kovačiih goricah kjer v bogato založenih viničarijah še maisikateri debelo rejeni sod čaka kupca. Nadpovprečna kakovost letošnjih vin pa vendar vztraja pri visokih cenah ki se bo trdno zdržala prav do konca ker je povpraševale veliko Obitnija in trgov-stvo sta se letos precej dvtgnii čeprav Je b 1 izvoz v tuilno majhen ln je morala zlasti sadna letina ostati skoraj vsa doma Le stavbna stroka letos ne more zarnamo vati bos-<>*» ktko velikega nanredka. Slovenska Bistrica se tu le počasi širi, čeprav
/eavteffe Mir
krajca lepote hi petfa v e 1 c f i 1 m u fant-v-t*^--
Polog 7 novih krasnih
šlagerjev, ki bodo mahoma postali last vseh poslušalcev poje
Jeanette Mac Donali
najnovejšem ^iv^nem In oevskem -azkošja, sijaja in bleska
Danes premiera!
še arije lz oper »BOHEME« »MADAME BUTERFLT«.
in
Seren
PREDSTAVE OB 16., 19. in 21.15 URI! Izrelno zabavna vsebina — polna veselega humorja — komike in dovtlpov!
KINO UNION — teh 22-21, Prodaja vstopnic za SZlvestr&v večer od danes naprej!

»Županova Micka" po iS® letih
V Četrtek zvečer je priredia uprava ljubljanskega Narodnega gledališča v dra-m proslavo stopetdesetletnice slovenske dramatike. Gledališče je napolnilo svečano razpoloženo občinstvo. V ložah ln v paiterju so sedeli zastopniki številnih kulturnih Institucij .n društev, predstavniki oblasti, ter mnogi književniki in umetniki. Bil je večer vseh, ki zvesto služ jo narodni kulturi in domačemu jeziku, čigar odrsko sposobnost so preporodi tel ji našega naroda prvič preizkusil pred poldrugim stoletjem, 28. decembra 1789.
Na delno odprtem odru je visela med zelenjem povečana s lhuetna podoba začetnika slovenske dramatike Antona Tomaža Linharta. Slovesnost se je začela z uverturo v Mozartovo opero »Don Juan«, ki jo je igral operni orkester pod vodstvom dr. D. švare. Nato je stopil pred občinstvo najbolj poklicani tolmač naše starejše literarne zgodovine, g. univ. prof. dr. France Kidr.fi in je najprej v prosti besedi označil kulturni pomen tega praznika slovenske tradicije. Zatem je v krajšem. vZlic vsej zgoščenosti jasnem in preglednem predavanju orisal težkoče, s katerimi se je moral boriti pr reditelj »županove Micke« odnosno preporodite! jškl krog okoli barona žige Zoisa, preden je slovenska beseda zmagovito zazvenela na odru ljubljanskega Stanovskega gledališča. Predavanje prof. dr Kidriča je poslušalcem živo predočllo zgodnjo dobo našega narodnega preporoda .n je vsebovalo vse polno
zan'm:vih podatkov, primerjav s sočasnim češkim preporodom i. t. d. Izzvenelo je v priznanje narodni državi, v kateri doživljata slovenska dramatika in gleda-lšče velik razmah in napredek, ki nas približuje večjim kulturno starejšim narodom. Občinstvo je nagradilo predavatelja z navdušenim odobravanjem. Uvodni del slovesnosti je zaključil operni orkester z veselo predigro iz Mozartove »Figaro ve svatbe«.
V drugem delu smo v deli približno tAko »županovo Micko«, kakor jo je pred 150. leti gledalo ljubljansko občinstvo v Stanovskem gledališču; kajpak režija, insce-nacija (inž. Franz) in igra sta gotovo daleč prekašali diletantsko uprizoritev te-danj h domoljubov, med katerimi so bili tudi nekateri plemiči. Režiser dr. Bratko Kreft je dal naštudiratl igro po prvotnem, Linhartovem tekstu, tako da je dobila odrska govorica nekaj t ste arhaične patine slovenskega govor lnega jezika pred stopetdesetlmi leti — jezika, čigar težkoče in značilnosti je malo prej prikazal slavnostni govornik. Vsekako je bilo tško poživi jen je poldrugo stoletje starega teksta, s kater m se je začela slovenska dramatika, zanimiv poskus, čigar trud se Je moralno poplačal.
Vsi sodelujoči igralci so se takisto po-trud'li, da bi doprinesli kar najboljš delež k Igralskemu učinku te obnovljene prvotne »Shupanove Mizke«, kakor je igra označena na gledaliških lepakih, kjer ao
; tudi imena 'gralcev natisnjena v pisavi ex A. D, 1789. Piedvsem je orrenlti Cesarja kot župana Jako: krepko kmečko korenino iz dobe, ko so se kmetje fte ; lahko posmehoval! propadajočim fevdal-
cem. Cesarju se pridružuje Presetnik
v v ogi Mickine^a ženina Anž?.ja, robust-
nega a zdravo čutečega kmečkega fanta, k v igri predstavlja obenem z županem
v duhu tedanjega časa pojmovalo kmečko pristnost in naravnost. Ued kmečko preprostostjo in gosposkimi vzgledi omahuje naslovna junak nja igre M'cka (Mira Danilova), dokler se ne prepriča o goljufivosti svojih sanjarij. Njenega rvipe-Ijivca, »enega shlahtnega Gosp" la« Tul-penheima, ki predstavlja v igri občne n s prijateljem Monkofom (E. K r a 1 ^ pVrVM svet, je gral Drenovec; kontrastira-nje obeh socialnih svetov in iron:;a, a katero je meščanski avtor obravnaval oba predstavitelja propadajoče plem'.Ske družbe, sta prišli po rež!serjevi kakor po zasegi obeh igralcev do polnega n učinkovitega Izraza. Posredovalno vlogo med obema družabnima slojema ima »ena mlada bogata Vdova« Shtemfeldovka (šari če va), ki s svojim zadržanjem rešuje čast gosposk h ljudi Tako je dobi da se Izrazimo s Shakesnearlem, tud v tem primeru Janez svojo Micko in vsak svoio pravico. Tem tipom Je treba pridružiti še omahliivega in večno žejnega p'sar1a G'až-ka (Sever). Vse vloge so bi le od grane z nekak?m osebnim spoštovanem do igre, ki Je začela odrsko službo lepot«, čistosti ln moči slovenskega 'eziks in čije arhaična zaradi" a n bese^šče sta se^an^emu igralskemu rodu častitljiv stari hram domače besede.
Tako je slovenska Talija počastila svojega 7ačetnika in vse t*ste k' so z Linhartom vred v primitivn h ln težkih raz-
,; merah pred stopetdesetlmi leti vsak po j svojih močeh služili narodni stvari Bil Je i lra večer slovenske kultu-ne tradicije, k j bo ostal obskovalccm v hvaležnem spominu.	■—o.
Slmpuna czljsUlZi silUarjev
Za božič so v Celju (dvorana Mestne hrani;n:ce) razstavil: svoje slike nekateri s':karji, ki tvorijo v Celju po svojem realističnem slogu starejšega kova skupino zase.
Vera Fišer-Pristovfek je ob svojih nedoločenih pričetkih izbra'a cvetlične in por-( tretne študije v različnem materialu. Ka-; rel Mehle se je Ce'janotn prvič predstavil in to s samimi olji. Njegove poti še ne poznamo, nogodil pa je kompozicijo »Pokra-i jin« (16) in »Posestva« (18). Miroslav Mo-j dic se vidno razvija in izpopolnjuje, kakor sk'epamo iz komprzicij cvetja in posebej še iz »Tihožitja«. Formalnim in barvnim zahtevam zadošča na svoj posebni način, ki ga enakomerno detajlira in prilagaja olju, pasteiu in akvarelu. Albert Sirk je med vsemi najbolj plodovit. V pokrajinah je predvsem obdelal celjsko, okolico, Skoplje in dalmatinsko obalo, s katere je prinesel mnogo prav dovrenih skic v znanem slikovitem koloritu. Podoba pri podobi v ponavljajočem se formatu kakor na tekočem traku, a povsod se za hip zasmeje pristna in vedra Sirkova šeflavost, ki je zajela svoj sigurni slikarski dobitek kakor vjame ribič svojo ribico. Res odličen je njegov akvarel »Ulica iz Skopi ia«. Na dobrem prostoru bi se g^alec kar hitro dokopal do j »Portiča na Murterju« (52) ali do sosedne- ! ga »Portiča v Hramini« (53). Cvetko Sču- 1 ka se je v olju najbolj postavil s svojo »Mlačvo« (65) s prekmurskega polja. N«- j
po poroki fe moraf t mar f bataljonom ¥ Galicijo. Siedi avgusta I. 1915 je prišel na Italijansko fronto, kjer ae te udeležil tretji in četrte, desete in enajste soške bit' ke Bojeval se je pri Biljah. na Sv. Katarini, Fajtem hribu Poleti / /9/6 je bil na Monte Cellu na Tirolskem ranjen od ročne granate. Prišel je v bolnišnico in nato dobil dopust do I. novembra I. 1918.. ko se je javil kot nadporočnik generalu Maistru v službo. Prevzel fe zbiranje vojakov v jugoslovensko vojsko in sodeloval pri razorožitvi »zelene gardt*
Leta 1917. je na dopustu s fronte Študiral v Gradcu pravo ter napravil prvi državni izpit Po prevratu se je vpisal na ptavno fakulteto v Zagrebu in dobil I. 1920. absolutorij Ko je od teia 1919. po izstopu iz vojaške službe bil nadučitelj v Sv Marjeti na Dravskem polju, mu šolsko oblastvo ni dalo potrebnega dopusta, da bi napravil zadnje izpite L 1922 je bil prestavljen v obmejno Svečino. kjer je služboval kot nadučitelj sedem let. nato pa je bil pre-sta\ljen v Maribor, kjei učitelju je ie U. 'eto.
Ves čas svojega delovanja se je udef-ihoiul v nacionalnih društvih tn s svojim denarjem in lastnimi knjigami ustanovil več knjižnic Od leta 1930 je tajnik mestne ftrelske družine in Društva stanovanjskih najemnikov.
Jubilant je ie kot gimnazijec In bogoslo-> ec sestav Ijal pesmi, kt jih je izdal leta 1929. v samozaložbi. Najlepše njegovo delo. ki ga je poklonil svoji soprogi Milici, je sonetni venec. Leta 1933 je izdal igro »Kosovsko dramo*.'ki so jo z velikim uspehom igrali na naših odtih. L 1937 je izdal knjigo »Za kralja in dom*, za katero te dobil pohvalo z najvišjega mesta Zlasti znana je njegova igta »Rešenim, ki je bila ob prizorotvi deležna obilo priznanja. Poleg teh izdanih del piše slavljenec v liste, zlasti v mladinske. Udejstvuje se tudi v prevodih Slavljencu želimo se mnogo let, polnih plodneg/a dela.
! katere akvarelne študije so zajele mnogo
j idiličnega krajinskega razpoloženja in so tudi snovno zelo hvaležne. Imenoval bi akvarel »Za gimnazijo« (72) na pr. — Raz-stavljalcem se kupci kaj pridno oglašajo in prav je tako v obojestransko zadovoljnost. Kritika pa je bila ugodnejša na konkurenčni razstavi v Celjskem domu.	F. S.
Uspehi Zorana Mušlča v Boogradu
V decembru je razstavil v Beogradu obenem s svojim hrvatskim tovarišem Franom šimunovlčem mladi slovenski slikar Zoran Mušlč. Beograjska umetnostna kritika je ob tej priliki prinesla zanimive sodbe o slikarskem delu tega nadarjenega slovenskega umetnika. V »Politiki« je pisal o Mušičevih slikah znani slikar ln karikaturist P. Križanič med drugim tole: šimunovičev tovariš je v Beogradu povsem nov ter soroden šimunoviču po svojem gledanju na slikarstvo. Je to mladi slikar Zoran Mušlč, ki je razstavil nekaj slik v temperi. Je najmlajši med omenjenimi razstavljale! in kaže po svojem razumevanju umetnosti, da je za razliko od mnogih drugih umetnikov zagrebškega centra prežet z duhom pariškega slikarstva. Z redkim in točno definiranim smislom za kolorlstične ln Umske vrednote in odnose, z delnim raflnementom, ki je morda bolj sad umetnostne kulture reminiseno uego lastnega doživljanja. Je dal Mušlč nekoliko slik, ki se odlikujejo po izredno prijetnem učinku. Čeprav v svojih tonskih nianslranjih ne kaže poudarjene risbe, vendar njegovim slikam ne nedostaja čvrstins in konstruktlvnostl. Po tem, kar nam Js pokazal na tej razstavi, ne glede na tat kar ho ie lahko dal w svojem nalsljnin
Domače vesti
• Spor v srbski pravoslavni cerkvi. »Jutro« je že poročalo o nesoglasju, ki se je pojavilo v vodstvu pravoslavne cerkve zaradi zadržanja žičkega Škofa dr. Nikolaja, ki se je svoj čas odtegnil vsakršnemu sodelovanju s cerkveno hierarhijo ai se tudi vabilu na n--davno zasedanje sabora ni hotel odzvati. Zdaj je v srbski javnosti vzibudil ve.iko pozornost govor, ki ga je imel bitoljski škof Platon v bitoljski katedrali na pravoslavni praznik sv. Nikolaja. škof Platon je svojo pridigo posvetil znanemu odpadniku Ariju ln njegovim naukom m je na koncu škofa Nikolaja odkrito progtesn za heretika in sekta-ša. Njegova pridiga je na zbrane vernike napravila zelo mučen vtis, ker je znano, da ima škof dr. Nikolaj v vsem srbskem pravoslavju velik krog pr vržencev.
♦	Vse pole s podpisi za žensko volilno pravico naj se pošljejo najkasneje do 2. januarja 1940 na naslov predsednice Bano-vinske ženske zveze: Engelman Mira, Ljubljana, Levstikova 21. S tem bo akcija zaključena.
*	Internat Franje Tavčarjeve v I. nadstropju Auerspergove palače na Novem trgu št. 5. sprejema dekleta, ki zahajajo v srednje šole in jim nudi za ceno 6D0 din mesečno prvovrstno oskrbo in nego ter vso potrebno vzgojo po najmodernejš h načelih. Prostorne, svetle ln zračne spalnice, higienične učilnice, nadzorstvo in pomoč pri učenju, telesna vzgoja, gimnastika, nauk o vedenju, možnost razvedrila. prava druž nska domačnost — to so samo nekatere izmed prednosti in odlik internata. Upravlja ga odbor narodnih dam, vodstvo je v rokah ge. Mare Kolenčeve, nadzorstvo pri učenju vrši profesorica, za telesno nego Ln vzgojo skrbi posebna vzgojiteljica. Zavod ob skuje redno tudi zdravnik, tako da je za zdravje telesa in duše gojenk temeljito in lepo poskrbljeno. Starši iz dežele, ki želijo svojim otrokom prave, dobre vzgoje ln urejeno, udobno življenje za fes študi ja, naj jih pošljejo v internat Franje Tavčarjeve.
vpraSanje, kaj počne v jašku, je odprl oči in zmedeno govoril: Tramvaja čaikam. Prepeljali so ga v bolnišnico.
*	Smrt po padcu z voza. Z Vač nam poročajo: Uglednemu gospodarju bivšemu županu Ivanu Batisu na Konju je v četrtek umrla žena, dobra mati, ki je lepo vzgoj la številno družino. Doživela je hudo nesrečo. Da bi nakupila potrebnih stvari, se je podala s sosedo v Litijo. Peljali sta se s parom iskrih konj. Ob povratku blizu Zgornjega Loga sta se konja splašila. Voz je zadel v hlode ob cesti in se prevrnil. Obe potn ci sta padli z voza in Batiseva je obležala nezavestna. Odslej je bolehala, zdaj jo je zima rešila trpljenja. Družini na "j sožal je!
*	Slepega prvorojenca je ciganom pr«-dal. v Obrenovcu živi siromašen delavec Stan slav Ristič, ki mora preživljati številno družino. Njegov najstarejši sin, 17-letni Zvonko je bil nekaj bolan na očeh, nedavno pa je popolnoma oslepel. Tedaj mu je neki cigan iz okolice ponudil 1200 din, če mu slepega s na proda Ristič je ponudbo sprejel in odstopil slepega prvorojenca ciganu, ta pa mu je na roko odštel 200 din. medtem ko sta za ostali del kupnine pogodila ra obroke. Nesrečni Ivanko, s katerim se je oče poprej brez uspeha obračal na najrazličnejše dobrodelne ustanove, da bd mu pomagali do zdravja, bo zdaj v ciganski družini služil za berača in bo njen glavni recinik.
(hotel mn
DUNAJSKI VELEFILM O RAZPADU AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE — UPOR AVSTRIJSKIH SLOVANOV!
KINO MATICA — TEL 21-24
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
Sybille Schmltm
Premiera danes!
Wllly Blrgel
predmetov na pobočje pod mostovi najstrožje prepovedano in je v tej prepovedi obveščena tudi policija, ki Je vedno v bližini.
Žrebanje efektne loterije
Obrtnega društva Kamnik se prestavi na dan sv. Jožefa dne 19. marca 1940. — Obilo sreče ln mnogo uspehov želi vsem naklonjenim v novem letu.
Odbor efektne loterije Obrtnega društva Kamnik.
BnMMBMVMOTMMBMM
Za mestne reveže je darovala tvrd-ka A. Agnola na Tyršev»i cesti 500 din, lekarna Picoili na Tyrševi cesti je pa poleg svojih rodtoih mesečnih prispevkov poslala Se 500 din, tvncika Franc Ks. Sou-van na Mestnem trgu je darovala 1.000 in dvorni dobavitelj Anton Verbč v Stritarjevi ulici 200 din, a neimenovan dobrotnik je spet poslal 500 din, delikatesna trgovina V. A. Janeš z Aleksandrove ceste pa tudi 500 din. vsi našteti dobrotniki so pa svoje darove namenili za prl-I boljšek najbednejšim v stari cukrarnl, vsi
BALONSKE JOPIČE
Dospelo je novo blago! de Vam lahko dobavimo Kandahar-stremena • krasne torbice - gamaše. Kvaliteta »Beka«-SMUČI - je neprekosljiva. Prepričajte se!
B. Kolb & Predali č, Ljubljana,
KONGRESNI TRG 4.
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zaneki. je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode. zjutraj na tešče pa isto množino Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot ponolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. mg. S. bt. 30474-32._
* Zanimiva pravda med srbobransko Občino ln katoliško cerkvijo. Rimsko-ka-toliška cerkvena občina v Srbobranu v Vojvodini je imela z občino dolgotrajne spore zaiao'. nekih 55 oralov zemlje, ki je bila v rokah občine, a jo je cerkev terjala zase. Pravda se je vlekla brez konca in kraja, te dni pa se je vršila končna razprava pri okiožnem sodišču v Novem Sadu. Veliko pozornost .je v javnosti vzbudilo dejstvo, da se predstavniki občine povabilu na razpravo vobče n- so odzvali in je bila srbobianska obč na in cotuma-tiam obsojena, da zemljo iztoči katoliški cerkveni občini, poleg tega pa j. plafa še velik znesek v gotovini, da znaša skupna vrednost nad dva milijona din.
VOJAKI?
Zdrave noge Vam ohrani originalni >S A N O P E D«. — Vrečica 2.— Din.
* Nesreča požrtvovalnega trO§arlnsKe-ga uracnika. Borsav Ilič, mlad trošarin-sk organ beograjske mestne občine, je imel v petek ponoči vražjo srrolo, ko je na mestni meji oh Dunavi opravljal svojo službo. Njegova naloga je bila, paziti, da se ne bi v temi kakšen thotapec s čolnom prepeljal preko reke. Okrog 10. je opazil, kako se bregu bliža čoln, v katerem je blo več ljudi. Pohitel je, da jih zajame, ko so se hoteli izkrcati. Veter je bil to noč prav silovit, da je nametlo cele kupe snega, drugod pa spet s snegom prekrilo g lote! i, ki jih je na bregu Donave čez mero. Bič je na lepem padel v 5 m globok kana.lizačijsk' jašek, da je bil na mah do pasu v vodi in snegu, in ni
mogel Lz njega. Na vse kriplje je klical na pomoč, a najbrž ga niso čuli niti tihotapci, ki so izg nili v noč brez sledu. Našli so ga šele proti osmi uri zjutraj delavci, ki so prišli mimo. Ko so pogle ali v jamo, so začudeni uzrli v nji pokonci zra\-nanega. na videz spečega človeka. Bič je bil takrat že napol v nezavesti. Na
razvoju, je Mušič nedvomno zanimiv po svoji izraziti čustvenosti in sposobnosti, da ta slikarska čustva izraža. Mušič je razstavil relativno malo slik, vendar lahko
tudi po teh naslutlmo ne samo njegov umetniški karakter, marveč tudi možnosti iz-
popolnjevanja in napredka. Najkarakteri-stičnejša sta ne samo za umetnika, marveč
tudi za tehniko teh slik pejsaža »Kolodvor I.« in »Kolodvor II«, v katerih kaže poleg omenjenih kvalitet tudi močno dinamičnost ln gibanje. Prijetna v barvi in določnejša
v risbi sta sliki »Hiše na Peljašcu« in motiv iz Korčule, a najboljša v njegovem razumevanju je nedvomno »Ulica«. Morda čutimo zaradi same tehnike tempere in zaradi podobne game v vseh slikah nekoliko monotonije, vendar pa vsaka slika zase tvori prijetno celoto. V vsakem primeru nam kljub vsej uspelosti teh njegovih slik prav ta tehnična enostranost ne nudi dovolj prilike za spoznanje Mušičeve umetniške sposobnosti, v katero verujemo. Zato bi bilo zanimivejše videti bogatejši repertoar njegovega slikarstva v raznih tehnikah in različnih motivih, toda tudi takšen, kakršnega smo videli in s kvalitetami, ki jih je pokazal, pomeni Zoran Mušič nedvomno pridobitev naše moderne likovne umetnosti« V dnevniku »Vreme« je pisal v Mušiče-vih slikah dr. V. V i t e z i c a, ki v svoji oceni med drugim pravi, da se je Mušič v dveh ali treh razstavljenih delih izkazal za mojstra Izredne tehnike, velike tanko-čutnosti in subtiineea občutja za barvo v njenih najintimnejših odtenkih. Zlasti sliki »Ulica« in» Cirkus« kažeta v svoji impresionistični viziji edinstvenost ln konsekvent-nost v izvajanju organske sinteze t^na, kakor tudi dovršeno harmonijo barv.
•	Avtopodjetje J. Goričan lz Tržiča sporoča cenjei.emu občinstvu, da bo reduciralo nočne vožnje ob delavnikih iz Trž ča v Ljubljano in obratno s 1. januarjem 1940. Vozilo bo ob delavnikih samo ob sredah in sobotah ter ob nedeljah in praznikih po starem voznem redu. (—)
•	Ciril-Metodove podružnice se naprošajo, da takoj nakažejo svoje pr spevke družbi, da se lahko zaračunajo še za letošnje leto. (—)
*	Novoletne razglednice Družbe sv. Cirila in Metoda uporabljajte za voščila, ker s tem podpirate narodno obrambno družbo! (—)
♦	žepni Koledarji jadranske straže. Jadranska straža je izdaJa za leto 1940. priročne, lično opremljene žepne koledarčke, ki se prodajajo po vseh večjih knjigarnah po 8 din za komad. Koledarčke Jadranske straže toplo priporočamo.
Iz Litiblfane
u— B°žičniea KOla jugoslovenskih sester v šiški. Ob polno zasedeni dvor-ani Sokolskega doma v šiški je b la v ponedeljek božična akademija z obdarovanjem ubožnih družin. Prireditev so obskale predsednica kola ga. Majaronova, ga. Pu-cova, ga. šubičeva, ga. Krof t o va, ga. Ferjanččeva in naša tetka Man' ca, ki sploh zelo rada pride v šiško. Dalje so prišli članice kola iz Most ter zastopniki društva za zgradbo Sokolskega doma v šiški, Sokola in Diaižbe sv. C rila in Metoda. Po pozdravnih besedah in zahvali dobrotnikom predsednice Bona če ve je Imela Malči Osredkarjeva lep nagovor. Toplega priznanja je bil deležen solist g. Dota čar za svoja Izvajanja ob sprem1 je-vanju klavirja Deklamacije ln recitacije so bile Izvrstno podane. Ljubka sta bila otio"ka ignica in otroški prizor sokolske dece. Mal'. harmonikar Boltarjev pa nam je zaigral »Sve«o noč« in »Glejte zvezdice«. Deležen je bi3 tako burnega aplavza, da je moral še dodati. Obdarovanih je bilo 71 družin z živili, toplim periloTi, zimsko obleko in slacTciml prigrizki. Najiskre-nejša zahvala vsem šišenskim in mestnim trgovcem in drv.gim dobrotnikom, ki so pripomogli k tako lepi obdaritvi.
u— Zaradi odmetavanja snega na tri-mostju so polomljene veje mladih topolov, ki so nasajeni na pobočju med mostovi. Mestno poglavarstvo opozarja tako vaz-n;ike kaikor hišnike in druge ljudi. Ja je metanje snega in kakršnih koli drugih
pa za priboljšek o praznikih najbednej-šm v stari cukrarni, edino darilo tvrclke V. A. Janeš je še posebej namenjeno trnovskemu otroškemu zavetišču. Odvetnik g. dr. Anton švigelj je pa daroval 300 din namesto vencev na grob pok. g. Terezine dr. Tertnikove in prijatelja g. Ivana Ma-gušarja. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo.
oacsaoaoioaoioaoaoac
Stare tube zobnih past potom droge-	0
rije Gregorič — a staro medenino,	■
baker, bron, cink l.t.d. KUPUJE	Q
direktno	a
RUPENA-LUTZ, 0
pri stari cerkvi v Šiški. — Staro ■ železo istotam.	(j
SAMO SE DANES ob 16., 19. in 21. url ter jutri v nedeljo dopoldne ob 10.30 uri (matineja po znižanih cenah) božanstvena GRETA GARBO in CHARLES BOYER
"SS GROFICA WALEWSKA
Jutri premiera najzabavnejše muzi kalne komedije	NAJBOLJŠI
DVA SALJIVCA NA PLANINAH silvestrski program*
s poznanima najboljšima komikoma Stanliom in Oliom. Priporočamo, da si za ta film oskrbite vstopnice že v predprodajl!	KINO SLOGA, teL 27-30
sporedu, za katerega vlada v LJubljani splošno zanimanje in bo družabni večer gotovo ena izmed najlepših prireditev v letošnji sezoni. Vstopnice lahko dobite pri vodstvu šentpetrskih podružnic CMD.
u— Obrtniški ples. Kakor vsako leto. priredi za bodoči predpust Obrtniško društvo v Ljubljani svoj običajni obrtniška ples. Letošnja prireditev, katere čisti dobiček je namenjen v podporo onemoglim obrtnikom, obeta biti zelo zanim va. Kot novost bodo priredili obrtniki šaljivi propagandni sejem, na katerega že danes vabijo vse prijatelje ;n naklonjeno občinstvo, da si rezervira 13. januar za poset te zanimive družabne prireditve.
u— Na SUvestrOvo pri Ljubljanskem SOkoin bo pa res zabavno. Odlično pripravljeni in obilni spored bo zadovoljil tudi najizblrčnejše. Ne premišljujte, kam na Sil vest rovo! V Narodnem domu dočakajte novo leto!
Za novoletno zdravico
nudi prvovrstna vina od razkošnih vrst šampanjca do izborne domače kapljice TRGOVINA Z PEI IKATESAMI
V. A. JANES
ALEKSANDROVA C. 12 — TEL. 34-55
kjer se za nizko ceno rešite tudi vseh skrbi priprave dobre zakuske. Na razpo-
lo..«___ c!_r ___.i______i_______a._____f
n— Vlomilsko srečo Je Iskal te dni podjeten vdcmilec v stanovanju nekega bančnega uradnika na Večni poti. Doživel pa Je bridko razočaranje, saj je utegnil odnesti le malo moško ur'co, četudi je stanovanje premeta! od vrha do tal. Policija je prijela delavca Franca T., ki so mu bile razmere v h ši dobro poznane in ki se zdaj zastonj trudi, da bi 'olkazal svoj al* bi za čas vlomilskega dejanja.
n— Tatvina dveh umetnin. V četrtek sta bili v Ljub!jan ukradeni dve umetniški sliki Frana Klemenčiča. Izdelani sta v olju, predstavljata dva motiva iz Kamniških planin ln sta obe v zlatem okviru. Blagovol te prijaviti onega, ki bo ukradeni umetnini ponujal v nakup, proti nagradi upravi ljubljanske policije.
u— M»stno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 .ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnk dr. Ahčin Marjan, KorytKova 18. telefon 36-24, v ponedeljek od 8. zjutraj do torka do 8. zjutraj pa mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska 7. telefon 36-41.
17
s— Da bi bil Maribor uvrščen v I. dra-ginjski razred. V polni dvorani Narcdne-ga doma je bil v četrtek zvečer protidra-! ginjski shod vseh mariborskih železničar-skih organ;zacij. Shodu je predsedoval inž. | Jagodič. V temeljitih izvajanjih so prika-
0
DioaoaoaoaoacDiOBoaG
Silvestrov večer Sokola na V«ču, ki
bo jutri ob 20. ur, v dvorani Sokolskega doma. bo nudil vsem posetnikom mnogo neprisiljene zabave in smeha. Na sporedu bodo Izredno zabavne toCke, ki bodo pri njih nastopili najtoljši in pr znani viški komiki. O polnoči bo alegorija, potem pa bodo gostje veselo rajali ob izborni godbi jazza »Falceton«. Zveze s tramvajem so ugodne. Jutri na V.č!
Dsm SPD na Ktmtni
razpolaga še z ležišči za Silvestrovo.
Koda pri Triglavskih jezerih
je oskrbovana do 8. januarja 1940.
n— Svečana večerja silvestrovanja. Sil
vestrski običaji so povsod zakoreninjeni, a vendar bo restavracja Union Ljubljančanom oziroma svojim gostom pripravila majhno presenečenje: svečano večerjo z obilnim izbranim menujem, s povrhu tega dobi vsak gost Se steklenico Šampanjca. Prijeten Silvestrov večer vam ostane vse leto v živem spominu in tak se vam obeta v Unionu! (—)
u— Na Silvestrovo bo tramvaj vo®n na
vseh progah vsakih 6 minut do 22 ure, od 22. ure dalje do 2.30 pa vsake pol ure.
u— Ne dane«, marveč prihodnjo soboto bo prva družabna prireditev, ki jo priredita obe šentipetrski podružnici CMD. Naši čitatelji so že obveščeni o zanimivem
- -	-	i—	i----- —• * »vii.v.j.iiu i«. » u»i wv/ i/j iiiva'
lago so fini, vsakemu okusu ustrezajoči ; zali naraščajoče draginjrko stanje pred narezki, pitani kapunjl in druga prvo-vrstna perutnina, trgovina pa je odprta tudi jutri v nedeljo ves dan.
ZAKAJ SI NE BI PRIVOŠČIT I ZA SILVESTROVANJE CASO DOBREGA VINA
AM ŠAMPANJCA:
Cviček.......1. din 11.— Prošck.........din 24.—
Belokranjska črnina ... 1. din 12.— Souvignon Biser peneči st. . din 28.—
Dingač sladak.....1. din 12.— Biser Fruškogorac .... din 32.—
Rizling.......1. din 12.— Sampanjc Kraljevič Marko st. din 59.—
Muškatni silvanec . . .1. din 14.— Vermouth .......din 26.—
FR. KHAM — KONGRESNI TRG 8.
Češko kulturno pismo
Kulturni svčt, odsek za šolsko in kulturno delo pri Narodnem edinstvu, kakor bi imepovali po našem »Narodni sour. čen-stvi«, je sprožil dve akciji, ki sta mu lahko v čast in ki kažeta, da češki narod odločno deluje za ohranitev in razvoj svojih narodnih tradicij in krasne d hovne zapuščine, ki jo je sprejel po svojih prednikih.
Prva akcija je prireditev razstav likovne umetnosti v Pragi in v vseh večjih mestih: v Brnu, Olomucu. Plznu in drugod pod naslovom »Narod svojim likovnm umetnikom«. Te razstave so imele namen pokazati narodu njegove likovne umetnine in mu nuditi priliko, da z vstopnicami, s kupovanjem slik in z drugimi sredstvi pomaga domačim slikarjem, kiparjem in grafikom v njihovem težkem boju za obstoj. Število teh razstav presega dvajset, saj jih je bilo samo v Pragi pet. Na razstavah je bilo udeleženih približno šest sto umetnikov; poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih del so bili zastopani tudi lesorezi, keramika itd. V žiriji so bili znani predstavitelji umetniškega sveta, ki so dovolili razstaviti samo taka umetnostna dela. ki imajo res kvalitetno višino. Na tem prostoru ni mogoče niti približno orisati značaja in pomena teh razstav Samo zaradi primere naj omenimo nekatere izmed nj h, dasi je treba takoj povedati, da srečujemo na vseh razstavah znane in neznane umetnike, katerih vsak ie vreden, da ga javnost podpre na njegovi trnjevi poti umetnostnega ustvarjenja V Pragi so bili med drugim razstavljeni barvni načrti Maksa Svabinskega za velika okna katedrale Sv. Vida, nekateri znameniti ki-
pi Blažka, velika slikarska kompozicija Jakcba Obrovskega »Počitek«, Ra-iinsky nas je očaral s svojimi motivi iz življenja v gozdu, Vincenc Beneš daje v svojih »Kiticah« prekrasne impresije izbranih motivov, tu so bili tudi pasteli Helene Erin-gerove, akvareli Hofbauerja, Koterove plakete odličnih čeških mož.
Vzporedno s to akcijo je priredi kulturni svčt »Mesec češke knjige«. Ob otvoritvi dne 3. decembra je bil storjen v dvoranah občinskega doma akt pietete, hvaležnosti in ljubezni do pisateljev, ki imajo zasluge za češki narod. V interesu širjenja češke knjige, ki — kakor je povedal predsednik kulturnega sveta prof. Miloš Hysek — nikdar ni razočarala, prirejajo razstave, matineje in akademije, kjer se širokemu občinstvu nudi prilika, da spozna izbrane nove publikacije in nove izdaje starih velikanov češke literature. Dejstvo je, da je bilo po svetovni vojni iz vseh slovanskih literatur največ prevedeno v tuje jezike baš iz češke literature, kakor je dokazal dr. Albert Pražak v svoji izvrstni brošuri »Napredek češkega romana«, ki je izšla sedaj ob najprimernejšem trenutku. Karakteristično je. da založništva izdajajo v zadnjih mesecih po večini knjige o češkem življenju ali o češki preteklosti, med katerimi je treba omeniti Izredno lepo opremljeno knjigo »Ustvarite-1 ji češke tradicije«. Sem spada tudi knjiga »Zapuščina češke preteklosti« ki še mnoge druge. Nositelji češke kulture so sedaj mnogo bolj kakor kdaj koli prepričani o resničnosti besed Palackega »Kadar koli smo zmagali, je bilo to po zaslugi duhovne, ne pa fizične moti«.
Dr. Julka Chlapec GJoroJevičeva.
u— Na taborskem silvestrovanja vam bodo tudi letos postregli s prvovrstn mi kup-leti in tradicionalno kroniko, prvovrstnimi akrobatskimi in plesnimi točkami, prvovrstno jedačo in pijačo in nizko vstopnino samo 10 din. Najboljše volje bomo stopili v novo leto in zarajali ob zvokih priznane sokolske godbe (—)
u— Posebno prijeten SHvectrov večer se obeta obiskovalcem naše kavarne »Zvezde«. ki bo tokrat spet enkrat presenetila svoje goste Poskrbljeno le za godbo, petje • in tudi za ples Opolnoči pa pripravlja uprava kavarne »Zvezde« za goste še prav posebno prijetno presenečenje Vabljeni so vsi obiskovalci kavarne »Zvzde«. kakor tud: vsi prijatelji prisrčne in domače zabave.
u— Sokolsko društvo Ljubi »ana - S'šva priredi silvestrovanje v sokolskem domu Spored ie skrbno izbran in je zelo bogat. Vsak. ki hoče zadnje ure starega leta preživeti v dobri volji in se izogniti vsem skrbem, naj pohiti k nam Na sporedu je vrsta kupletov, risarske humoreske, nastopi prvak v miniaturnih orglicah, za zaključek efektna a'egoriia Igra domači jazz orkester. Torej vsi na silvestrovanje v Šiško! (—)
UNIONS^^ ZA SILVESTROVO:
JASTOG »NEVA« MADRIDSKA JUHA V SKODELICI TURNEDO ROSSINI KROMPIRJEVA SLAMA PURAN Z MARONI ZELENA SALATA ČOKOLADNI PARFAIT SAD,JE. KAVA
BOUVIER DEMI SEC (šampanjec).
65.— din za osebo! Rezerviramo mize!
Ce hočete preživeti ln stopiti veseli v novo leto, pridite na silvestrovanje k Sokolu Ljubljana-Zgomja Šiška, kjer bo veselo in zabavno. Naše geslo je: »Na Go-renjščem je fletno!« (—)
u— Lep večer z majhnimi Izdatki bo na Silvestrovo pri Mikliču. Petje, šaljivi nastopi, godba, ples, izbrana vina, jsstvine, neizogibni »maček v žaklju« bodo jamčili za prijetno zabava — »Ljubljanski zvon« vabi! (—)
u— Zaključni plesni venček »Svobode«
bo drevi v Delavski zbornici. (—)
u— Namesto cvetja na krsto blagopo-kojnega g. Feiiksa Tomana je darovaia ga. R. Demšarjeva Uniji za zaščito otrok v Ljubljani za otroške košare 50 tLn. Iskiena hvala!
u— Antonu V- Se Je Ljnb'Jana tako močno priljubila, da se ne more in ne more za dolgo časa odtrgati od nje, daS- so ga oblasti zaradi prevnetega tatinskega udejstvovanja izgnale Iz mestnega okoliša za dobo 10 let Paragraf mu je obremenil vest že s trinajstimi kaznimi zaradi večjih tatvin — najvišja njegova kazen je dosegla poldrugo leto. Sicer je pa Anten V. doma Iz zelene štajerske, živi pa največ v Zagrebu in ae je že skoraj čisto pohu vatli; vendar mu srce ne da miru, da ne bi od časa do časa obiskal ljubljeno Ljubljano — njegovo najuspešnejše torišče tatrnske obrti. Na višku »sezone«, ob živahnih božičnih dneh se je spet vtihotapil na prepovedana tla. 23. decembra so bile prijavljene policiji štiri tatvine na živilskem trgu, med drugimi je izginil prodajaJloi lz žepa cd tisočak. Iskali so storilca ki ga končno nadU. Kdo drugi naj bi bil kakor Anton V., ki ga je na ulici prepozna! detektiv in ga odvedel na pd'cijo k izpradevanju vesti. Dolgo «e je upiral, ae izgovarjal na premetene načine. tajil stanovanje, vlekel oblast za nos, zdaj v Stepen jo vas, zdaj spet v mesto — no, končno so le našli njegovo Skrivališče. Skrivala ga je ženska — no. potlej že kar vemo, kako je a to reč jo. Pri mal Je grehe In zdaj čaka na svojo štirinajsto kazen. Vrata jetniSn'ce se bodo za lep čas zaprla sa nqp-jboljSi^lvim grešnikom-
sednik tukajšnje podružnice UJNŽB g. J. Vokač ter gg. Reberčaik in Bibič, ki je govoril za upokojence. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta spomen;ca, v kateri se železničarji zavzemajo za zvišanje prejemkov v sk'adu z indeksom cen. za odstranitev razlik glede osebnih in draginjskih doklad med aktivnimi uslužbenci in upokojenci. ter končno za to da se Maribor zaradi posebne občutne draginje in obmejnih razmer uvn.fi v prvi draginjski razred.
a — Iz gledališča. Drevi bo prva repriza »Zaroke na Jadranu«. — Jutri popoldne »Konto X«, zvečer silvestrska predstava »Vse za šalo« s tradicionalnim nagradnim žrebanjem. V ponedeijek popoldne »Navi-hanka« ob znižanih cenah, zvečer pt» »Konto X«.
a — Poročila sta se artilerijski poruč-nik Bogdan Spindier iz Varaždina in učiteljica Božena 'lajnikova iz Slovenske Bistrice Nadalje so se poročili tekstilni tehnik Viktor Haberman in zasebna uradnica Marija Mohoričeva. arhivar davčne uprave Miloš Kramer in zasebnica M^nj* Svagljeva. Novoporočencem iskrene čestitke!
a— Božičntca na meji. Na pobudo šolskega upravitelja na Sladkem vrhu gosp. Borka je bila prisrčna božičnica, namenjena šolski deci. Poleg banske uprave so prispevali mariborski rotarijci, CMD. trgovska akademija, Slovenska straža in za sebniki. Ob ubranem petju pevskega zbora trgovske akademije pod vodstvom prof. V Mirka je zavladalo toplo praznično razpoloženje. Sledil je nagovor g. Borka, petje in deklamacije šolskih otrok ter obik na obdaritev, da ni odšel nihče praznih rok. Prisrčna slovesnost se je zaključila s pe*jem narodnih himen.
a— Mariborski narodni trgovci, organizirani v tukajrnjem Slovenskem trgovskem društvu, so imeli predsnočniim v Narodnem domu svoj občni zbor. Poročali so predsednik g. Weixl, tajnik Ambrožič. blagajnik F. Goleč in prof. Struna za trgovski tečaj »Hermes«. Dru*itv0 šteje 123 članov. Iz poročil je razvidno, da je ustanovitev dvorazredne trgovske šole v Mariboru per-fektna zadeva, vendar pa je treba še preskrbeti primerne prostore. Pri volitvah je bil izvoljen brez sprememb dosedanji odbor s predsednikom g. Weixlom in podpredsednikom g. Majorjem na čelu.
a— 21 £1 Opazovan ia pri tezenski me-tereolo^ki stanici pravijo, da je bila včeraj "nja najnižja temperatura v Mariboru 21.8.
a— Pravoslavna občina obvešča svoje vernike, da v nedeljo dne 31. t. m. radi odsotnosti g. pa roba ne bo službe božje.
a— Mestno poglavarstvo v Mariboru opozarja vse hišne posestnike in njihova namestnike, da zaradi nastopa mraza zavarujejo vse vodovodne cevovode, iztoke, izplakovalna stranišča pred zamrznje-njem
a— V počastitev spoIT1jna pokojne ge. Bumikove in g. Cvetka sta darovala gospod In gospa Majer 200 din podružnici CMD v Mariboru, vodstvo obrtno nada/-ljevalne šole pa 60 dan. Kot preostanek od venca pokojni ge. Burnikovi. Klasična gimnazija je izročila CMD 10i din kot Izkupiček pri prodaji božičnih razglednic. Vsem lepa hvala!
a— Predstojnlštvo mestne policije opozarja, da je v krajevnem prometu prepovedana uporaba motornih vozil od 21. do 7. ure v smisfru naredbe št. 2 o omejitvi motornega prometa. Vsak promet z motornimi vozili pa je prepovedan na cestah, ki so vzporedno z železnico ali avtobusnima progami ali pa v krajih, ki so manj kakor 15 lan oddaljeni od železnice.
a— Opozorilo! Mestna hranilnica Maribor. Bpodnještajerska ljudska posojilnica in Mariborski kreditni zavod v torek dne 2. januarja 1940 zaradi internega dela za stranke ne poslujejo. (—)
a— Nogo so amputirali 30-!etnemu hlapcu Martinu Esihu iz Kumna pri Sv Lovrencu na Pohorju, na katerega so zgrmeli h'o-di 2 voz« in mu zmečkali nego Prepeljali so ga v mariborsko bolnišn-co. kjer so mu morali odrezati nogo. da so mu rešili življenja
a— Razburljiv dogodek se je pripetil pred neko gostilno v Brezju. Gozdni čuvaj Peter Kac je v prepiru ustrelil v čelo 35-letnega delavca Ludvika Pečovnika. ki so gs nezavestnega prepeljali v bolnišnica
*— Požarni alarm. V noči na petek so
postiJ? mimoidoči pozorni na gost Jun, ki se jt valil iz kletnih prostorov na Meljski Cesti J6. Takoj so pribrzelt mariborske gasilci, ki so s takojšnjo intervencijo preprečili n*-daljnje širjenje ognia, ki je nastal xaraci tega. ker se je med dr vrni vnela žagov i aa
a— Dolgotrajen sprehod. Na Štefanovo je odšla od doma 36-letna služkinja Neža Pu&nik iz Taborske ulice 6. Sporočila je domačim, da gre na sprehod. Ker pa je ni bilo visč nazaj, je bila o ten» obvebčena policija, ki poizveduje za Puinikovo.
a— Ubijalec se je sam javit. V včerajšnji številki smo poročali o tragičnem dogodku pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Včeraj do-poldnt pa se je javil pri tukajšnjem državnem tožilstvu ubijaiec 25-ictni viničareki sin Franc Pšajd iz Ločkega vrha. Priznal je, da je zabodel do smrti 27-letnega po-sestnijkega sina Franca Krambergerja. Pridržali so ga v jetni&nici.
a— Obsojen strahovalec Dravske doline Včera.i dopoldne se je moral zagovarjati pred tukajšnjim malim kazenskim senatom znani strahovalec Dravske doline 25-letni Valentin Štrukelj, ki je bil obtožen zaradi 18 vlomov in tatvin po Dravski dolini. Štrukelj je bil obsojen na 5 let robije.
a — Zdravniško siuzoo za nujno pomoč članora OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima to nedeljo dr. Stanko Po-grujc, Tyrševa ulica 14, v ponedeljek p<> dr. Ivan T urin, Linhartova 12.
I
Iz Celja
e— zaradi ponovne uvedbe večernega savinjskega vlaka je z današnjim dnem ukinjena večerna avtobusna zveza Ceije— Mozii je z odhodom ob 20.45 iz Celja.
e— Lep čin trgovstva. Za naše obmejno šolstva je darova-o Združenje trgovcev za mesto Ceije 4.(M)0 din, sresko združenje trgovcev v Celju pa 1.000 d.n.
e— Huda prometna nesreča na Mariborski o'-sti. Včeiaj dopoldne okrog 9.45 je vozil Ivan soline, hlapec pri trgovcu Gobcu na Sp. Hucinji pri Celju, z dvovprež-:nim vozom po Mariborski cesti skozi Ga-foeije prot. mestu. Ko je prispel do Peču-ihove hiše pri odcepu Dečkove ceste, je privoz\l po Maribo-ski cesti nasproti s kmečkim vozom hlapec posestnika Cigel-ška z Zg. Hudinje. Ko sta se oba voza sreča vaia, je privozil za C gelškovim vozom iz mesta tovorni avto avtoprevoznika Jožeta Kovača iz Tržila, šofer Vladimir Lan g je hotel prehiteti CigeLškov voz in je zavozil po sred ceste med oba voza k, sta se ravno srečevala. Pri prehitevanju pa je tovorni avto zadel od strani narahlo v Cige škov voz. Na zamrzli cesti je nato zaneslo tovorni avto na levo. Avto je zadel od st.oni v hlapca Ivana šolinca, ki je stopal ob svojem vozu. Avto je šolinca zasukal in nato pr tisnil ob os zadnjega kolesa n:egovega voza. Pri tem mu je zlomil tri rebra in levo reko ter ga močno poškodoval po glavi. Težko poškodovanega Šolinca so prepeljali takoj v bolnišnico.
e— Nesreča v tovarni. Pri delu v West-novi tovarni v Gaberju je stroj zgrab 1 17 letnega delavca Ivana žoharja iz Vrh pri Teharju za levo roko in mu oerezal tri p:ste. žoharja so oddali v bolnišnico.
e— z'xve poiea ce. in a roistem vrnu pn Konjicah je padla 461etna posestnica Te-rezi;a Jevšenakova na poledenel h tleh tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v členku. P-epeljali so jo v celjsko bolnišnico.
e— Zdravniško dežurno službo za člane
OT ZD bo imel v nedeljo 31. t. m. zdravnik dr. Premšak na Cankarjevi cesti, v ponedeljek 1. januarja pa zdravnik dr. Mušič na Cankarjevi cesti.
e— Mraz je včeraj nekoliko popustil. Top orner so kazali zjutrvj v mestu 17 do 18. v okolici pa 19 do 2C jtopčnj pod ničlo.
e— Zaključna plosnr vaja društva absolventov trgovskih šol jo danes ob 20. v Celjskem domu. (—)
Iz Litije
i— Tudi letos priredi Sokolsko društvo v L ti ji svoj »Silvestrov večer«. To pot s prav posebno bogatim, šaljivim sporedom. PlesajočLn bo muzic ral priznani orkester »Dučka«. Za smeh in zabavo je pa letos poskibela s'ara garda članstva. Kaj vse se v Litiji godi in kako prijetno se živi, nam bo povedal odnosno zapel pisni onoša Lipček Teta Klara pa bo ag tirala za tensko volatlno pravico. Z vrhunskimi vajami nastopi vrsta »olimpijcev«. Kakšne nosove imamo, bomo tudi zvedeli. Lit jski fantje bodo ... ne tega pa ne smemo izdati Tudi o ostalem sporedu moramo molčati. Pridite zato rajši na Silvestrovo pa boste videli in st šali! Pričetek bo točno ob 20. uri in sicer tudi za zamudnike. (—)
Iz Škofje Loke
šl— Božičnica na državni deški ljudski š°li .v Skofji Loki je bila preteklo nedeljo. Pr tej priliKi je bila obdarovanih 83 otrok. Uprava deške šole si šteje v prijetno dolžnost, zahvalti se v prvi vrsti Kolu jugoslovenskih sester v škofjl Loki, banski upravi, tvornici m'la »Zla*.orog« v Mariboru in vsem drugim dobrotnik im, ki so pripomogli. da se je ta dobrodelna prireditev tako lepo izvišila.
Iz Krškega
kr— Silvestrovanje kr§Kega Sokola bo v vseh prosto lili Sokolskega doma. Obilen spored k. ga pripravljajo člani, drži dc-uštvo v največji tajnosti. Silvestrovanje bo v nedeljo zvečer. Igral bo vso noč sokolski orkester, ki je naštudiraJ za to priliko same nove plesne skladbe. Pa tudi za jed in dohro kapljico bo preskrbljeno.
kr— Cigan ga je opeharil. Lahkovernost našega ljudstva je menda neozdravljiva. Zlasti nasproti ciganom. Tako je na božič popoldne opazil posestnik Mirt Janez češnjic pri nekem ciganu lepe Konje. Pa si je zaželel zamenjati svoje konje za ciganove. Cigan je bil takoj pripravljen, posebno ko mu je Mirt še pokazal 3.500 din. Dokaj časa sta se pogajal a, dokler se nista zedinila. Mirt je dal c ga-nu takoj denar, a cigan naj bi mu prive-del konje naslednjega dne. Toda cigan ni pr vedel žival', niti vrnil denarja. Mirt Je zadevo prijavil orožnikom. Po opisu Mirta je e gan okrog 35 do 40 let star, n zke in čokate postave, kozastega obraza in kazalec na desni roki ima pokvarjen. Oblečen je bil v slabo črno obleko. Z njim je buje tudi ciganka. Kdor bi po tem opisu mogel spoznati cgana, naj to nemud-no javi orožniški postaji na Krškem, cigana samega pa zadrži do prihoda orožnikov.
Gospodarstvo
Uredba o kontroli cen
Poročali smo že o načrtu uredbe o kontroli cen, ki ga je izdelal pododbor za pobijanje draginje pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Navedli smo tudi najvažnejše določbe tega načrta uredbe (glej »Jutro« od 21. t. m.).
Kakor sedaj poročajo iz Beograda, je pričakovati, da bo ta uredba o kontroli cen izdana že v prihodnjih dneh, in sicer na osnovi pooblastila iz čl. 9. uredbe o pobijanju draginje, po katerem trgovinski mi-f nister in minister za socialno politiko lahko po potrebi izdata sporazumno z ostalimi prizadetimi ministri uredbo o kontroli cen življenjskih potrebščin in ostalega blaga. Na podlagi razprave, ki je bila pred božičem v državnem odboru za pobijanje draginje, so v zadnjem času izvršili še nekatere korekture v načrtu uredbe, vendar je zamišljena kontrola v osnovi ostala nespremenjena.
Uredba v načelu prepoveduje vsako samovoljno povišanje cen življenjskih potrebščin preko nivoja, ki je obstojal 1 septembra t. 1. Ce so od tedaj narasli stroški proizvodnje ali če so narasle nakupne cene, potem je potrebno za povišanje cene posebno dovoljenje. Z uredbo naj bi se ustanovil poseben kontrolni aparat in bi se vsa kontrola vršila preko nove samostojne organizacije, ki bi ji stal na čelu vrhovni komisar za cene. Ta vrhovni komisar bi imel nekaka diktatorska pooblastila, kajti proti njegovim odločbam ne bi bile možne pritožbe. Predvidena je le možnost revizije od strani ministrstva za socialno politiko. Nadalje so predvideni poleg vrhovnega komisarja za kontrolo cen še posebni pokrajinski komisarji za cene in posebni odbori za kontrolo cen kot posvetovalni organi komisarjev, ki bi imeli pravico zahtevati revizijo komisarjevih odločb od vrhovnega komisarja. Nadalje je predvideno, da lahko vrhovni komisar postavi posebne kontrolorje za cene, da lahko zahteva prijavo zalog in preizkusi točnost prijavljenih podatkov. Zato daje načrt uredbe komisarjem in njihovim organom pravico vpogleda v vse knjige in listine, ki dokazujejo upravičenost cen. Kontrola se nanaša tudi na kar-telne cene, izvzeti pa so kmetijski pridelki, če jih prodajajo kmetje, in proizvodi obrtnikov, kadar jih obrtniki sami prodajajo. Kontrolnemu osebju daje načrt uredbe pravico pregledati trgovino in lokale, kjer se prodajajo predmeti potrošnje ln pregledati knjige ln listine, lz katerih je razvidno, po kakšni ceni je bilo blago na-bavlienc in pod kakšnimi pogoji.
Predvidene so končno ostre kazni od 100 000 din do 500 000 din. poleg zaplembe blaga, ki se proda na licitaciji ln gre izkupiček v fond za nobiianje draginje: vrhu tega pa se lahko izreče tudi zapor do 3 mesecev.
Že v državnem odboru za pobHaMe draginje so b'Ii Iznešeni razni pomisleki proti posameznim določbam toga načrta uredbe, zlasti glede ustvarjanja posebnega kon-
trolnega uradniškega aparata. Važen pomislek je tudi zaradi tega. ker je ugotavljanje upravičenosti cen pogosto zelo komplicirano in komisarji ne bi zmogli ogromnega dela, ki bi nastalo z reševanjem velikega števila prošenj za odobritev višjih cen, zlasti za one primere povišanja lz časa od 1. septembra do dneva, ko bi uredba stopila v veljavo.
Centrala industrijskih korporacij je imela v četrtek v Beogradu konferenco, kjer so razpravljali o vsebini tega načrta uredbe. Predstavniki posameznih industrijskih organizacij iz vse države so pri tej priliki iznesli vse stvarne pomisleke in so se v splošnem izrekli proti predvidenemu načinu kontrole. Na konferenci je bil ustanovljen poseben ožji odbor, ki bo sestavil posebno spomenico s predlogi za boljšo organizacijo načina kontrole. Ta ožji odbor je potem posetll vse ministre gospodarskih re-sorjev. Trgovske organizacije Iznašajo sll-čne pomisleke in ugovore.
Spor je tudi v tem, v čigavo kompetenco spada kontrola cen. Po načrtu uredbe bi vršilo vrhovne nadzorstvo ministrstvo za socialno politiko, ln sicer z motivacijo, da gre za ukrepe socialnega značaja ln za zaščito potrošnikov. Po mišljenju gospodarskih krogov pa ne gre samo za ukrepe socialnega značaja, temveč za ukrepe čisto gospodarskega značaja. Kontrola cen bi torej spadala pod kompetenco gospodarskih ministrstev, saj gre tudi za vprašanje zaščite narodnega gospodarstva, za zaščito javnih financ, za interese narodne obrambe ln za Interese stabilnosti naše valute, skratka za zaščito državnih in splošnih narodnih interesov v zvezi z neupravičeni dviganjem cen. Zato so gospodarske organizacije mnenja, da bi bilo za izvedbo kontrole poklicano trgovinsko ministrstvo v sodelovanju z ostalimi gospodarskimi resorji ln s predstavniki ministrstva za socialno politiko ter inšpekcije za državno obrambo.
Gospodarske organizaciie so vrhu tega mnenja, da se da objektivna ln stvarna kontrola izvajati samo s kontrolnimi organi, ki so strokovno izobraženi, ki poznajo gosnodarske razmere, posle trgovine in produkcije ter medsebojno povezanost raznih produkcijskih ln trgovinskih panog, pa tudi povezanost našega gospodarstva s svetovnim trgom Nepoznavanje vseh teb osnovnih elementov lahko povzroči usodne
—in rtrtfdo v nrodukclll In trerovini na škodo gospodarstva, pa tudi potrošnl-!--- mroHnp obrambe. Končno se gospodarske organizacije proti vi jo, da bi se vsa kontrola izročila v roke eni sami osebi z diktatorskimi pooblastili, kar smatrajo zs nevaren eksperiment, ki Ima lahko nedo-gledne posledice za splošne narodne Interese. Zato predlagajo, da bi se kontrol« poverila posebno^iu posvetovalnemu odboru. v katerem bi bili zastonanl polee pred <j«-.T<m»irriv ministrstev ln konmment-ov tn di predstavniki gospodarskih organizacij.
Dviganje hranilcih vlog se je ustavilo
Trgovinski minister dr Andres je podal uredniku »Hrvatskega dnevnika« Informacije o sedanjem stanju naših denarnih zavodov, kjer je med drugim poudaril, da so naši denarni zavodi že prebrodili septembrsko nevarnost psihološke krize Podatki o gibanju hranilnih vlog kažejo, da se vznemirjenje vlagateljev ni pretvorilo v krizo in da je že vidno prenehalo Povra-tek zaupanja vlagateljev v denarne zavode potrjuje zlasti dejstvo, da vlagatelji odpovedanih vlog po veliki večini ne dvigajo. Minister je poudaril, da je bilo v prvem mescu veljavnosti uredbe o Izplačilu hranilnih vlog dvignjenih 5% vseh vlog na knjižice in po tekočem računu. V istem času je bilo odpovedano okrog 9 5% vseh vlog. Do 15. decembra pa je celotni znesek dvignjenih vlog narasel le na 11"% stania sredi leta; skupna vsota izrlsčanih in odpovedanih vlog pa je dne 15. decembra znašala približno 20% prejšnjega stanja vlog.
Gornjo izjavo trgovinskega .ministra 17-potniuieio še podatki, ki jih je objavila Narodna banka v svojem mesočnem poročilu za mesec oktober. Iz statistike o sta-niu hranilnih vloir pri vseh bankah ln hranilnicah v naši državi je razvidno, da s"io imeli letos najvišje stanje vlog v začetku marca, ko sc znašale vloge 11.809 milijonov din. Pod vtisom okunnciie (Vško-Mo-ravske so vloge do 1 mala nazadovale na 10 968 milijonov, potem pa so se do 1. avprusta zopet dvlpnile na 11 500 miJiionov din. V teku av«rnsta ie stanip vlotr sr>ričo poostritve mednarodne napetosti nazadovalo za 323 mtllionov din. v prvem mesecu vojne v Evropi se je nadalie skrčilo za 714 mili ionov din, medtem ko le v drugem mescu volne, to le od 1. oktobra do t. novembra nazadovalo le še za 250 milijonov din. tako da so znašalo vse hranilno vloee pri bankah In hranilnicah v začetku novembra 10.213 mllMonov din. t. j. r.a 1287 milijonov manj nego v začetku avgusta.
Posest«© s^ff^embe v Ljubljani
V zemljiško knjigo IjuUianskega sodišča so bile v prvi polovici decembra zaznamovane tele posestne spremembe (spremembe izpod 20 000 din niso upoštevane):
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je prodala Antoniji čermelievi iz Kumbo-ra-Gjenoviča v Boki Kotorski v Sv Petra predmestju I. del dve parceli v skupni izmeri 311 m* za 24.840 d.n
Franja Cundrova, posestnica v Mali vasi štev. 16 je prodala Eli Frančičevi, pose-stnici iz Stožic parcelo v Brinjah v skupni izmeri 6.685 m* za 60 000 din.
Greta Kocbekova, posestnica z Emonske c. 25., je prodala Rajku šetini iz Aleševče-ve ul. 6. v Šiški tri parcele v Zg. Šiški v skupni izmeri 1831 m* za 108.000 din.
Anica Lukežova, magistratna uradnica z Dolenjske ceste 96, je prodala cand. arh. Milki Bahovčevi z Gallusovega nabrežja štev. 39. parcelo v Karlovfkem predmestju v izmeri 4466 m* za 70000 din.
Franc Košir, uradnik Mestne elektrarne, stanujoč v Apihovi ul. 23.. je proda! trgovcu Vilku Lampetu in njegovi ženi Marici hišo v Apihovi ul. z dvoriščem v izmeri 477 m* in vrtom v izmen 410 kv. m za 515.000 din.
Marija Savinc z Vodic štev. 5. je prodala Antoniji Rehorjevi v Sv. Petra predme-
stju 1. del, vrt v izmeri 294 m* za 26.40»' dinarjev.
Ivan Volk, posestnik iz Funtkove ul. 27 ie prodal trgovskemu zastopniku Rudolfu Jerebu iz Hrenove ul. 17. svoje posestvo v Brinjah za 61.000 din
Franre štrukelj, posestn'k v Kosezah Podutiška ul. 39.. je prodal šoferju Francu Babniku iz Drave!j štev 9. parcelo v Zs Šiški v izmeri 1038 m« ra 50.000 din. Isti je prodal učiteljici Albini Ahačičevi iz Novega mesta parcelo v Zg. Šiški v izmeri 1093 m* za 50.000 din.
Marija Luiza Jurmanova je prodala Antoniji šimenčevi iz Gerbičeve ul. 20 parcelo v Vipavski ul. (podnlj«ek Gerbičeve ul.) izmeri 1071 m* za 35.343 din. Ana PreSernova iz Beethovnove al. 16.-IV. je proda'a uradniku Josipu Susti-ču in njegovi ženi Slavici iz Ptuja, Na tratah 7., nedograjeno hišo tn vrt v izmeri 363 m* v Svetosavski ul. 18. za 370.000 din.
Kmetslia posojilnica in hranilnica v št. Vidu nad Ljub'jano je proda'a posestniku in čevljarskemu mojstru Francu Šolarju iz Dupelj hišo in vrt v Dravljah za 91.000 dinarjev.
! Uršulinski konvent in samostan v Ljub-j liani je prodal trgovcu Oskarju Remcu z Dolenjske c. 5. v Karlov"kem predmestju ■ travnik v izmeri 2:176 m* za 108.800 din. i Rudolf Švajger, posestnik in čevljar v i Rožni dolini c. Vi. štev. 30., je prodal oro-žniOkemu stražmojstru Ivanu Lipogla^šku in n<^ovi ženi Matildi, stanujočima na Sv. Petra nasipu štev. 71., svojo hišo v Rožni df-lini štev. 30. in vrt v izmeri 256 m* za 90.000 din.
Ivana Zakotw'kova, posestnica v Kosezah štev. 11.. je prodala s'aščičarju Francu Poženelu iz SFfce travnik v izmeri 716 m* & 35 din za m* za skupno vsoto 25.160 din.
Inž. Ivan Marovt z Vidovdanske ceste J štev. 24. je prodal Janezu Kozini z Iga v Karlovfkem predmestju parcelo v izmeri 60m« za 30.000 din
Marija Živič, posesitnica iz Prešernove ul. 7., je prodala trgovki Vidi Grošljevi iz 2i-rov št. 57. parcelo v Sv. Petra predmestju I. del v izmeri 293 m* za 23.500 din.
Josip Krek, knjigovodia iz Ribje ul. 4., je prodal ženi višjega sodnega oficiala v pokoju Mariji Pinteričevi iz Vipavske ul. 10 hišo, vrt in dvorišče v Rožni dolini C. V1.-3. ter pripadajoče pralnice in drvarnice za 190.000 din.
Frančiška Bukovčeva, posestnica s Ceste v Mestni log štev. 83.. je r rodala Pavli Ku-kovičevi iz Medvedove 5.-I. travnik v izmeri 398 m1 z nedovršeno hišo v Trnovskem predmestju za 65.000 din.
Ivana in Kristina Mikuževa, posestnici v Kolodvorski ul. štev. 3.. sta predali Bogdanu Šavniku iz Kranja parcelo v Sv. Petra predmestju I. del v izmeri 796 m* š 271 kv m za 216.000 dm.
(nips^-jv^^ke vesti
= Konferenca vinogradniških organizacij. Predstavniki vinogradniških in sadjarskih organizacij iz vse države so bili tele-1 grafsko pozvani v Beograd na nujno kon-! ferenco in so v teku četrtka pose ti li pomočnika finančnega ministra dr. Filipan-| čiča. kmetijskega min'stra dr. Cubriloviča, j včeraj pa jih je sprejel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
— Vprašanje sanacije FenIKaa. Akcijski odbor Feniksov h zavarovancev v Zagrebu sporoča, da Je na svoji seji dne 22. t. m. z zadovoljstvom sprejel na znanje i^ja-
NOVO LETO — NOV ROMAN!
Vsak človek si v teb časih želi branja, ki bi ga prestavljalo v povsem drugačen svet; branja, ki bi bilo 8 svojo zanimivostjo in nape-tostjo dobrodejna protiutež vsakdanjim novicam o moritvi, razdejanju in nevarnosti... Da kar najpopolneje ustrežemo tej razumljivi želji, pričnemo v novoletni številki z objavo
velikega ljubezenskega, pustolovskega in zgodovinskega
Don Juan
ki ga je spisal stari, obče priljubljeni znanec naših bralcev:
Michel
zev
€ o
avtor »Nostradama«, »Papežinje Favste« in tolikih drugih povesti, neizbrisno ovekovecenih v spominu čitajočega občinstva.
Don J n a n 1 Edo ga ne pozna — če ne drugače vsaj iz Mozartove opere — nesmrtnega ljubezenskega pustolovca, osrečevalca in onesrečevalca ženskih src? Ta vznemirljivi obče-človeški lik je postavil pisatelj v ospredje svojega dela. Katera bralka Zevacovega romana ne bo sočustvovala z njegovimi ženskimi postavami? Katera ne bo živela, hrepenela in trpela s žrtvami dona Juana?
A s tem naznačuj»mo samo glavno nit dejanja, ki se razvija na španskih in francoskih tleh, ob začetku novega veka, ko vladata svetu španski kralj Karel V. in francoski kralj Franc L Vzporedno se odigrava v romanu še mnogo drugih ljubezenskih zgodb, političnih spletk in drznih viteških pustolovščin, žalostni prizori se menjavajo z veselimi, zabavne figure pripravljajo bralca v tolažilen smeh in d o g o d k i hite, ae stopnjujejo z dramatsko močjo, nosilci dejanja se bore med seboj in napetost ne poneha niti za trenutek — vse do srečnega konca.
Mimo teh vnanjih prednosti pa razvozlava pisatelj tudi skrivnost velikega zapeljivca ter izkuša odgovoriti na vprašanje:
V čem je moč dona Juana?
Zakaj ga mora vsaka ženska ljnbiti?
Kdor hoče uživati vse te prigode, kdor hoče vsak dan vsai za urico pozabiti križe in težave sedanjosti ter se oddahniti v kraljestvu romantike in domišljije, naj čita
naS novi roman
»DON JUAN«
izpod peresa
Michela Zevaca
v novoletni številki »JUTRA"!

vo trgovinskega ministra dr. An dresa od 21. t. m. o bližnji sanaciji Feniksa S posebnim zadovoljstvom je sprejel akcijsk odbor oni odstavek iz govora trgovmskega ministra Andresa, ki pravi, da je »končna ureditev vprašanja sanacije portfeija Jugoslovenskega Feniksa predmet reševanja vseh pristojnih č ni tel je v.« Ker so zavarovanci, organizirani v akcijskem odboru, drugi ln edino pristojen činitelj v vprašanju Feniksa. poleg državne oblast, zato pričakuje akcijski odbor glede na Izjavo trgovinskega ministra poziv, da kot pristojni činitelj stavi predloge, kako naj b se Izdala odločba »ki bi bila po stanju stvari najboljša za zavarovance.«
«= Odmera posebnega prispevka za narodni fond Zaradi pravilne odmere posebnega prispevka za narodni obrambni fond za leto 1940 morajo vsi oni davčni zavezanci. ki imajo 3 odnosno 5 in več živih zakonskih otrok izpod 21. leta starosti ln uživajo ugodnost nižje davčne stopnje. vlož'ti pri davčni upravi prijavo, ter navesti Imena, dan, mesec in leto rojstva svojih otrok. Prijavo naj vložijo tudi oni starši davčni zavezanci, ki so imeli 3 odnosno 5 in več otrok izpod 21. leta starosti, a so otroci umrli. Navesti morajo njihova krstna imena ter podatke rojstva in njihove smrti. Prijavo je treba kol kovat? z 10 din. Tiskovine za te prijave se dobe pri pristojnih občinah in pri davčni upravi.
Borze
29. t ecembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki kakor včeraj 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 34.50, v Beogradu pa je bil promet po 33.80. Tečaji na svobodnem trgu ae nadalje ravnajo po tečaju 55 dn za dolar.
Na zagrebukem efektnem tržišču je Vojna škoda pri prijaznejši tendenci no-tirala 427 — 429 (v Beogradu je bil promet po 426 — 430). Do zaključkov pa Je prišlo v 6% beglurklh obveznicah po 77 (v Beogradu po 78.50) in v delnicah Trboveljske po 235 — 240.
Devize
Ljubljana, oflcielni tečaji: London
174.40 — 177.60, Pariz 98.55 — 100.85, New York 4423.75 — 4483.75, Odrih 995 — 1005, Amsterdam 2351 — 2389, Bruselj 739 — 751. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.49 — 218.69, Pariz 121.83 —124.13. New York 5480 — 5520, Cur-h 1228.52 — 1238.52. Amsterdam 2904.44 — 2942.44, Bruselj 912.97 — 924.97.
Curih. Beograd 10, Pariz 9.97, London 17.60, New Tork 445.875, Bruselj 74.55, MUan 22.50, Amsterdam 237.0750, Berlin 178.50, Stockholm 106.12, Oslo 101.30, K0-benhavn 86.05, Sofija 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35, Bukarešta 3.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 427 — 429, 4% agrarne 50 den.. 4*/# severne agrarne 51 den., 6% begluške 77— 78 (77), 1*1% dalm. agrarne 71.50 — 73, 6% šumske 70 — 73 TU stabiliz. 97 den., 7% invest. 97 — 100. $% Seligman 98 den., 7•/. Blair 88 den.. 8»/. Blair 97 den.; delnice: Narodna banka 7900 den., PAB 1» den.. Trboveljska 234 — 240 (235 — 240), fiečerana Oejek 125 den., Oslječka Ijevaonlca 170 den. Beograd. Vojna Skoda 429 — 430 (426 . 430), 4% agrarne 53 — 53.50, 4*/. severne agrarne 50.50 den. (51), 6% beglu-
ške 77.50 — 78.50 ( 78.50).	daim.
agrarne 72 den (72), 6% šumske 70.50 - 72 (73). 7•/, invest. 99.50 den., 7% Seligman 99.50 den. (100), 7% Blair 88 — 88.50 ( 88.75) 8% Blair 96.50 — 97.50 (97.50), Narodna banka 7900 — 8025, PAB 195 den.
Blagovna tržišča
Žito
+ Chlcago, 29. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 103.25, za julij 100.50, za sept. 99.75; koruza: za maj 58.875.
-j- Winnipeg, 29. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 85.125, za Julij 88.50,
-f- Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška okol Novi Sad 192 — 194; gor. b. 193 — 195; srem. 193 — 195; slavonska 193 — 195; ladja Tisa 196 — 198; rt: baška 152.50 — 155. Oves: baški, sremski in slavonski 150 — 152. Ječmen: baški ln sremski 64/65 kg 162.50 — 165. Koruza: baška nova 114 — 115; nova par teta Indjija 111 — 112. MoKa: baška ln banatska »Og« in »Ogg« 285 — 295; »2« 265 — 275; »5« 245 — 255: »6« 235 — 245; »7« 195 — 205; >8« 125 — 130. Fižol: baški sremski beli brez vreč 380 — 385. Otrobi t baški in sremski 116 — 118; ban. 114 — 116.
Iz življenia na deželi
Iz Ptuja
j— Nenadna smrt. Preteklo nedeljo zjutraj je po kratki mučni boleail umrla gdč. Anica Jobova, Všja poštna kootro-lorka v Ptuju. Blaga pokojnlca je bila zaradi svoje miroljubnosti, prijaznosti ln vljudnosti splošno priljubljena. Zato se je vest o njeni smrti htno razširila. Na sam božični dan so jo na zadnji poti spremljali poleg številnih meščanov vse poštno osebje iz Ptuja ln zastopnSd po* od b)zu in daleč. Upravnik pošte v Ptuju g. Cuš je ob odprtem grobu s toplimi besedami poudarjal njeno izredno delavnost, vestnost, tovarištvo in požrtvovalnost v naporni poštni službi. — Blaga pokojnlca zapušča 85-letnega očeta Blaža, žeJeau-čarskega upokojenca in sestro gospo Marico, vdovo po poštnem oskrbniku v Radgoni g. Domajvku Fran Ju. — Vsem žalujočim naše iskreno sožalje!
DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokol« bo predvaja! samo danes ob 20. prekrasni pevski ki glasben iveleflkn »Kitare ljubezni«, poje Tino Rosni. (Nedeljskih predstav zaradi silvestrovanja ne bo). Na praznik novega leta ob 16. In 20. ml in r torek ob 20. bo uprizorjen največji francoski film v sezoni »Volkovi špijonaže«. Ogled toplo priporočamo. (—)
JESENICE. Kino Radio predvaja danes ob 20. in v nedeljo ob 15. ln 20. velefilm »Lepa tovariši ja« (La belle equ pe) t Jea-nom Gabinom, Vlviano Romance ln Ch. Vanelom v glavni vlogi. Na novega leta dan predvajamo ob 15. in 20. velefilm »Mala princesa«. V glavni vlogi Traudl Stark, Paul Horbiger ;n Hansi Knoteck. Dodatki: zvočni tednik in še kaj. Sledi »Olimpiada«. (—)
RIBNICA. Sokolski zvočaft kino bo predvajal drevi ob 20. In na novega leta dan ob 15.15 ln 20. fHm »Pionirji«. Za dodatek kratek kulturni f£la.
Erzlndlan na skrajnem vzhodu Turčije

Slika je posneta lani In kaže tipično turško mesto. Danes Je v razvalinah in poročila pravijo, da od vseh poslopij ni ostalo nepoškodovano niti eno. Pod ruševinami je našlo
smrt ogromno število ljudi
Papeški ofciski
v prejšnjih
časih
Kako je zapustil Rim Pij VI. — Papež na plavanju skozi Ljubljano — Pij VII. krona Napoleona
V četrtek je papež Pij XII. na slavnosten način vrnil nedavni obisk italijanske vladarske dvojice v Vatikanu. Ta papežev obisk v Kvirinalu je dokončno zaključil dobo šestdesetih let, od kar vrhovni poglavarji cerkve načelno niso več zapuščali vatikanskega ozemlja, razen za kakšen kratek počitniški obisk Casteli Gandolfa v zadnjih let h, kar pa ni imelo nobenega oficialnega značaja. V teh šestdesetih letih pa se zlasti ni dogajalo, da bi papeži sprejemali in vračali obiske vladarskih osebnosti.
Včasm je bilo to drugače. Spomniti se je treba — da ne posežemo preveč nazaj — samo na dolgo potovanje, ki ga je opravil leta 1782. papež Pij VI., da bi na Dunaju obiskal cesarja Jožefa n.
Pij VI. je takrat zapustil Rim v jutru 27. februarja, potem ko je bil uredil vse potrebno za primer, da bi ga na potovanju doletela smrt, ko je oddal svojo oporoko in papeški prstan kardinalu Contiju ter določil s posebno bulo, naj se izvolitev novega papeža Izvrši v Rimu, če bi ga Gospod med dolgo odsotnostjo poklical k sebi.
Vse rimske ceste, po katerih se je voz!l odhajajoči papež, so bile natrpane z ljudstvom, saj je bilo že dve sto let, odkar Rimljani niso več videli odhajati vrhovnega cerkvenega poglavarja na dolgo pot. Med kardinali, prelati in plemenitaši, k: so dolo-o časa spremljali Pija VI., sta bila tudi ruski prestolonaslednik in njegova žena. Sicer pa je papež zavrnil ves sijaj, s kakršnim sta bila odšla papež Lev X. v Bologno, da bi se srečal s francoskim kraljem Francem I., ln pozneje Klement VII. prav tako dvakrat v B:logno, da bi se srečal s cesarjem Karlom V., in tretjič v Mar-seille, da bi se pogajal s Francem I.
Pij VI. si je določil za potovanje samo štiri kočije in maloštevilno spremstvo. Na meji avstrijske monarhije pa ga je sprejela telesna straža Jožefa H., da bi ga spremljala in mu stregla do konca potovanja. V Ljubljani je prišla papežu naproti nad-vojvodinja Marijana, cesarjeva sestra in opati ca v Pragi. Cesar sam pa je sprejel visokega gosta nekoliko kilometrov pred Dunajskim Novim mestom v spremstvu svojega brata, nadvojvode Maksimilijana. Cesar in njegov gost sta se prisrčno objela sredi ceste, potem sta nadaljevala pot proti Dun3ju v isti kočiji.
Lahko si mislimo, da je bilo ob njunem prihodu v prestolnico vse na nogah. 2e daleč pred mestom sta vojaštvo in ljudstvo stala v špallrju. Kakor hitro sta cesar in papež izstopila pred cesarskim gradom, sta odšla v dvorno kapelo, kjer so pevci zapeli »Te Deum«. Papež je odšel nato v krasno urejeni apartman pokojne cesarice Marije Terezije, kateri mu Je bil določen za ves mesec njegovega bivanja na Dunaju, a cesar je Imel svoj stan tik njegovega, da sta se mogla kadar koli nemoteno razgovar-JatL
Precej bolj prisiljeno Je bilo potovanje, ki ga je opravil Pijev naslednik. Pij VIL, na Francosko, da bi kronal Napoleona L Sveti oče je odpotoval lz Rima 2. novembra 1804., sredi goste množice. Spremljali so ga štirje kardinali in štirje škofi. Dne 25. no\embra Je dospel v Fontainebleu. Na poti v St. Herem se je sestal s Korjom, ki je stopil iz kočije istočasno z njim. Objela sta se in nadaljevala pot v Isti kočiji. Dne 2. decembra je bilo v notredamski katedrali svečano kronanje. Pij VIL je oštaJ potem v Parizu nič manj ko štiri mesce. Dne 30. marca se je Izvršila svečana poslovilna avdienca, med katero Je Napoleon podaril papežu dragocen trinožnik in umetniško izdelan oltar iz pozlačenega srebra s šestimi svečniki in svetimi posodami; cesar pa je prejel v dar krasen molek iz starih draguljev.
Dne 4. aprila Je PIJ VIL odhajal sredi
ogromne množice, ki Je kleče sprejemala njegov zadnji blagoslov. Po kratkem bi.a-nju v Fontainebleuju se je nap til v Cha-lons kjer je slavil veliko noč; 16. aprila je dospel v Lyon, potem pa je odpotoval čez Alpe v Turin, kamor je dospel 22 aprila zvečer. Tam se je srečal spet z Napoleonom in njegovo ženo ki s'a bila odpotovala pred nHim da bi se v Mi'anu dala kronati z železno krono. Dne 16. maja se je papež naposled vrnil v Rim. kjer so mu priredili veličasten sprejem, ki se je zaključi zvečer zumetalnimi ognji in ilum-narijo.
Pozneje je bilo samo še nek^Hko manj svečanih in manj pomembnih obiskov ter sprejemov v Rimu s«mem. V maju 1843 je dospela v Rim sardinska kraljica Marija Kristina, da obišče papeža Pija EX.. in papež ji je tri dni pozneje vrnil obisk v palač: Albani kjer je bivala. Vladarji in člani vladarskih rodMn so pozneje sicer še prihajali v Rim in obiskovali psp že. vendar so imeli ti obiski manj oficielen značaj.
Kuharji in n]ih plačilo
Atenska vlada je sinu nekega kuharja tujca podelila državljanstvo kot priznanje za zasluge njegovega očeta, ki je med drugim Izumil Izvrstno pašteto z gomolj ikam L
Neki pariški plemenitaš je bil nekoč nad jedjo, ki mu jo je predložil njegov kuhar, tako navdušen, da je možu podaril lepo vilo.
Pariški sodni predsednik Henault pa je bil tem manj navdušen nad kulinaričnimi sposobnostmi kuharice v neki prijateljski družini. Primerjal, Jo je z zloglasno za-strupljevalko Brinvilliersovo, od katere se je razlikovala baje samo po svojih namenih.
i^s&sssi^^

Madžarski natakarji brez Sraka
Na Madžarskem so natakarji v gostilnah in kavarnah nosili doslej v Srednji Evropi običajno nošo: frak in belo jopico. Odslej bo drugače.
Samo plačilni natakarji bodo smeli nositi frak, toda s kovinskimi gumbi, da bo mogoče plačilnega ločiti od gostov s fraki. Ostalo natakarsko osebje bo moralo od 1. januarja dalje nositi »madžarsko« nošo. to io črne hlače, visoko zapeto bluzo in madžarsko, črno, s čopi in zlatimi progami okrašeno ovratnico.
Bsžižne smrec~ce
V	Orčfil kamuieio sekin*e jelk in dni-eih drevesc z namenom, da bi se uporabila za božična drevesa, z visoko «rlobo ali ječo do šest mesecev. V r>re''$"i1h	so za božične nr^znl^e r><-.c~VnH do 15OO00 dreves. teko <iq ie h" to ed<*n l»mH ^lavnih "tt"'-v. da je dežela v pogledu lesa obubožala.
V	Pesa/^onf v	Imiin nn1»»riigr Vilomrtor rtoi«ro cesto, kf rasejo ob njej boTk«1 Tn drevnso so nre^ vo* nooro sto leti. a vsako leto iih za b«*lčnl večer razsvetlijo z električnimi žarnicami.
Najstarejša ženska
v Neiučji umrla
V	okoMei <""e'ovea je umrla te dni Barbara "-ažunova ki so jo še nedavno Plavi? kot naistareižo prebivalko Nemčije. Učakala 1e 110 ^et Pred dnevi so jI izro-č!ll čestitko nemčkega državnega poglavarja in častno dnrPo. Dva te^na ootem, ko rilo prejela se je preselila na drugi svet.
Nov serum nemškega fc&kterjolega
N^mSkemu raziskovalcu prof. dr. Prlg-geju je po večletnih naporih uspelo, da je sestavil učinkovito cepivo proti griži. Poskusi so se že tako obnesli, da pride novo cepivo p- fhodnjo pomlad pod imenom »Eta« v promet.
Razlikujejo dve vrsti griže: t'sto. ki sipo javlja v Evropi ali bacilno grižo, in amebno grižo, ki se pojavna v tropskih krajih. Povzročitelja prve griže je odkril leta 1S98. japonski bakteriolog Siga. Svoje uničevalno delo opravlja posebno v poletnih mescih. Ti povzročitelji so precej podobni bacilom legarja.
Razm z oknžen'ml živ'11 ones^a^eno vodo, umazanim posteljnim perilom, brisačami in muhami se nevarna bolozen prenaša tudi z »nosilci bacilov«. To so osebe, ki imajo v svojem telesu bacile griže, ne da bi same4 obolele.
če je kje takšna oseba, tedaj ne poma-
gajo vsi drugi ukrepi nič. Treba jo je dognati in izolirati. Ker znpnost doslej še ni bila d^bro poučena o življ njskih navadah bacila griže, ni imela tudi nobenega pravega pripomečka proti njemu. Z no iml odkritji p-of. P grgcja bo bolezen izgubla svojo moč k-kar že toli';o kužnih borzni ki so svoječasno na vcl'ko spravljale ljudi na oni svet. Ali je Prg^ejevo cepivo uporabno tud' proti aruebni griži, se bo šele pokazalo.
V^rastov na j^ati v F* a a 2130
Z it?/' pm. ikim pa cCtcmo mv <m »Cente di Sa voda.«, ki je rezervno oiplul iz Nevv Tatica, p-tuje v Evropo tucii znani ruski pomlajevale Sargej Voranov. fjče"jr»k se bo izkr.-cal v Iteliji ter nadaljeval poto-vrnje v F rpvijo, k-ert )n izvršil nekaj po-mJajevijM'h cperaeij.
Dve la^fi v uptnillvn


.. . ju'1 .-"i.	_ ■
mmm Bm^Mrp,
Taborišče za angleške otroke na kmetih. Mestni otroci žive tukaj pod vodstvom
učiteljic in zdravniških komisij
Gbrnjam Long£dIow
Usoda ameriškega ^nesmrtnega pesnika"
Neka njujorška založba Je pred časom izdala krasno novo izdajo del slovitega ameriškega pesnika Henryja Longfellovva. Z velikimi oglas4 jo je hvalila kot »okras vsake knj žne omare« in neobhodno potrebne prijateljice vsakega izobraženca.« Prodaja je bila sijajna. Tem bolj se je za-ložba zgrozila, ko je kratko potem ugotovila, ds je bila knjigoveznica v prvem zvezku te izdaje eno pok) u vezal a narobe tako da so stala dela Longfellovva tu na glavi.
I Pričakovali so poplave pritožb lnzznab-' nimi stroški je dala založba izdelati večje število neoporečnih zvodov, da bi jih zamenjala. Pri tem se je vedno bala, da bo zavoljo te smole trpel nje ugled. Zgodilo pa se ni nič. Dve leti sta že prešli, ne da bi založba prejela niti enega protesta. Izvod , ki so pripiaivljeni za zamenjavo, leži io še vsi v njenem skladišču. To meče kaj zanimivo luč na zanimanje, s katerim so si njeni Izobrazbe potrebni kupe »prebirali« nesmrtna dela velikega pesnika...
Zadnj? sprehod po Montevideu
Kapitan "<-mjSfep oklopnice »>* Umiral Graf von Spee« Langsdorf na Setnjl po M on tO-videu. Kmalu po tem sprehodu se je ustrelil v hotelski »obi
čc *e ne ver. ziL j izveš:' A N E K D 0 T A
da imata Nemčija in Rusija vsak dan zračno zvezo na progi Berl'n Moskva. Aercplani lete čez Minsk Bjelostok ln Ko-nlgSfcerg;
da vfo^a na Baltiku z«dnje dni mraz. ki doseže no.maino 30 stopnj pod ničlo;
da je našel neki kmet v Ctalbeju na Nerrfkem 60 stotov ž'ta. ki so ga nanosi-11 v svoje skrivališče hrčki;
da ruska voječika poveljstva ne dbve-šča.jo svoicev	vojakov o tem, kdo je
padca na bojišču;
da bo precrfdenta Rooeevelta v svojstvu drifovnega poerlavajrja verjetno nasledil se-rVjij1 amari&ki zunanji minster Cardell HuU.
Potres na Celsbesu
Preko Amsterdama poročajo, da po imeli dne 22. decembra na Celebesu hud potres. Porušenih je nad 200 hiš. Uničena Je cesta me 1 Loevvofckom in Poham. Število človečkih žrtev ni znano.
Nemški tovorni parnik za premog »TManca« ln ladja za prevažanje žita »Glorla« sta padli v roke Angležem. Zdaj sta zasidrani v nekem angleškem pristanišču
Smrt sina ilustratorja „Kalcvale"
Na FLnskum je umri SliUoar-gralk Jarma Galien-KaJleia, sin tistega moža ki je ilustriral »Ka^evaTo«. Pokojn k je nadaljeval v sl kaiotvu tradicijo svojega očeta. Okraja je tu. .i finski Narocni muzej s freskami legendam h postav »Kalevale«.
Po osvojitvi Beograda i. 1521. se je sultan Sol man n. vračal v Carigrad. Med potjo je padla nenadno stara ženica pred njim na kolena in vzkliknila: »Gospod, pomagaj mi! Tvoji vojaki so mi vzeli vse, kar sem imela, med tem ko sem spala.«
»Kako je mogoče?« je vprašal sultan. »Imeti moraš pač zelo trdno spanje če nsš slišala ropota, ko so plenili tvojo hišo!«
»Kako bi ne spafla mirno ln trdno, ko sem vendar verjela, da boš ti, plemeniti in mogočni gospod, čuval tudi nad menoj?«
Odgovor je sultanu ugajal. Dal Je ženici nadomestit, izgubo in jo je še bogato obdaroval.
VSAK DAN ENA
»Debelokožec, kje pa tičiš?«
(»Sonlagsnisse Strlx«)
Zane Grejs
50
Zakon zapada
R«man
»Dober dan, Saunders!«
»Dober dan, Enoh,« je ta odzdravil, »kaj pa je?*
»Nekdo je telefoniral k nam, naj takoj vsi pridemo semkaj,« je odvrnil Enoh; »seveda smo takoj skočili na konje in zdirjali kakor vrag, ne da bi vpraševali, kaj pomeni tisti klic po telefonu.«
»Jaz vas sicer nisem klical,« je smehoma odvrnil Saunders, »toda iskreno me veseli, da se po dolgem času spet vidimo.«
»Hvala, enako,« je Enoh odvrnil. »Kaj se pa godi?«
Pri teh besedah je začudeno pogledal Georgijo in Tucka Merryja.
»Zena vašega brata Cala je prišla, da poračuna z Bidom Hatfieldom,« je rekel Saunders.
»Tako, Georgia, dajte mu zdaj, kar mu gre!« ji je razburjeno rekel Enoh.
»Ali se upaš pred vsemi temi možmi ponoviti, kar si rekel o meni, Bid Hatfield?« je s povzdig-rajenim glasom vprašala Georgia.
»Nikoli nisem rekel kaj slabega o nji,« je odvrnil Hatfield, ki mu je bilo očividno zelo nerodno v njegovi lastni koži.
»Nisi trdil, da sem se tudi še potem ko sem bila ostala žena Cala Thurmana, skrivaj shajala s teboj?«
»To sem mogel reči kvečjemu v popolni pija-osti.«
»Nu, veš kaj, prekleto trezen si bil takrat,« se je oglasil eden njegovih tovarišev.
»Ali sem te po svoji poroki le enkrat samkrat videla in le eno besedico izpregovorila s teboj?« je Georgia neusmiljeno nadaljevala.
»Ne!« je poparjeno priznal Bid Hatfield in hotel kreniti k svojemu konju, a tedaj mu ^e stop:l nasproti Tuck Merry, ki je bil že ob začetku Ge-orgijinega nastopa skočil na tla.
»Počakaj malo, prekleti obrekljivec,« je zaklical, »tako poceni je ne odreseš.«
»S poti, tepec,« je za v reč cal Hatfield, »če ne, ti -azbi^em tvojo smešno hutico.«
»To rajši jaz tebi opravim« ie odvrnil Tu "k Merry, in je vrgel sombrero od sobe in g? usekal s koščeno desnico po bradi, da ie kar orrrhnil.
Drugi zadetek ga ie podrl na tla. in preden se ie utegnil pobrati, je planil Tuck M>rry nani ter iel neusmiljeno bobnati po njem. Hatfieid se je obup-
no branil, toda njegov odf or je pešal vse bolj in bolj, in nazadnje se ni več ganiL
Tuck Merry je vstal in stopil k rančarju.
»Nikar ne zamerite, gospod Saunders, da sem ✓am za nekaj česa pohabil najboljšega delavca,« je vljudno dejal, »kajti prihodnjih štirinajst dni gotovo ne bo za rabo — a moral sem maščevati svojega prijatelja Cala, ki ga je ta pes prav po livjatko zbil.«
»Hatfield sploh ne bo več delal pri meni, takšnega malopridneža ne potrebujem,« je Saunders odvrnil. »Blooma sem že odslovil, in ker ta dva nepokojneža ne bosta več mogla izzivati, se nam v bodoče ne bo treba prepirati, ampak bomo lahko v miru pasli svoje črede drug zraven drugega — kaj menite Enoh?«
»Na to se l?Vko za nesete, Saunders, kar se nas '.'če; som porok za to.«
Segla sta si v roke, nato se je rančar obrnil h Georgiji.
»Vsa čpsi ?r°r*ovana gospa,« ie rekel. »Hrabra 5?nica sta, kar zavidam ves Calu Thurmanu. Pozdravite ga prav lepo in povejte mu, da se vam je {-osrečilo končati mnogoletni prepir med njegovo rodbino in menoj — gotovo bo tudi on vesel.«
Nihče ni smel spremiti Georgije domov, celo
družbo vrlega Tucka Merryja je hvaležno odbila.
Ko je prijezdila do hiše, se je Cal solnčil na klopi pred vrati, vidno vznemirjen nad njeno dolgo odsotnostjo.
Zavihtila se je s konja, stopila k njenu in pri-sedla.
Kaj bi dejal, če bi se mi bilo posrečilo spraviti Tirna Saundersa s tvojimi ljudmi?«
»Mar si bila pri njem?«
»Kakopak — da ti enkrat za vselej prihranim pot — vsaj kolikor te je vodila v prepir in boj,« je odgovorila.
Nato mu je povedala, kaj se je bilo zgodilo.
Ves osupel jo je poslušal — ko je končala, jo j« prijel za roko ki mu jo je molila, ter jo obsul a vročimi poljubi.
»Pozabiva, kar je bilo,« je rekla, »in bodiva poslej složna za vse življenie — samo nekai mi moraš še odkrito in po pravici odgovoriti: ali me takrat res nisi udaril?«
»Oh, Georgia,« je z grozo vzkliknil, »kako mo-eš dvomiti o tem? Kakor gotovo sem tu, je bila samo veja, ki — «
»Skoda,« mu je smehljaje se segla v besedo, »kajti danes vem: takrat sem zaslužila, d» b« m« bil pretepel.«
— Konec —
Nova
»Slovenski narod« je v četrtek objavil kratko poročilo vatikanskega dopisnika »United Press« o sporazumu med sv. sto-Iico in italijansko vlado glede sporedne akcije za mir in proti komunizmu. To poročilo je porabil »Slovenec« za naravnost besen napad ne samo na »Slovenski narod«. temveč na napredno časopisje sploh m še posebej na Jugoslovensko naciolnaino stranko .n dr. Kramerja. Nič manj ni nič več ne trdi glasilo gospode iz Kopitarjeve nlice. da gre pri objavi dotičnega poročila .za zvito in podlo komunistično propagando.« ki hoče katoliško cerkev kompromitirati. češ da je »v službi italijanskega imperializma« in zlasti njegove politike na Balkanu, ali z drugimi besedami, da so vsi oni. ki se borijo proti komunizmu v službi politike »za italijansko nadob-last«!
Kje tičijo neposredni notranji razlogi tega besnega napada, ni prav razvidno. »Slovenec« že nekaj časa sem (kar smo že ponovno ugotovili) vse politične nasprotnike goni v komuniste ne glede na to, da ustvarja s tem ne le sebi neugodne situacije, temveč tudi na brezvesten način kompromitira celokupni politični položaj v Sloveniji. Ko mu je kazalo, nas je obtoževal, da smo sluge kapitalizma in bankokrati. Pozneje nas je obtoževal m nam je to še nedavno očital, da smo Orjunaši Dolgo nas je proglašal za fašiste. Vse ob svojem času Ko smo bili mi bankokrati. so gospodje v Kopitarjevi ulici spuščali svoje kroglice v levičarske skrinjice, ko so nas kle-vetali. da smo fašisti so se borili za »Iju-dovlado. Danes jim kaže drugače in čez noč so nas premestili v skrajni levičarski tabor.
Toda. da se vrnemo k samemu poročilu. »Slovenski narod« si ga seveda ni izmislil
iz Kopitarjeve ulice
»United Press« do sedaj ie ne pripada ▼
krog levičarskih agencij. Isto poročilo smo čitali tudi v drugih listih, n. pr. v zagrebškem »Jutarnjem listu«, s katerim je ured-ni štvo »Slovenca« v zelo prijateljskih od-nošajih. Culi smo ga tudi v francoskem radiu. Celokupni svetovni tisk, zlasti tudi italijanski, komentira papežev obisk kot »početek intimnega sodelovanja med Rimom in Vatikanom, ki bo imelo silen vpliv na dogodke v Evropi,« kakor pravi rimska »Tribuna« Glasilo grofa Ciana. »Telegraf«, še posebej poudarja da 'e »papež s svojim obiskom hotei pokazati kako visoko ceni politično linijo Italije« Pariški »Ex-celsior« (strogo konservativen) podčrtava kot »zelo značilno, da «ta mogla v današnji dobi oba Rima zediniti svoja srca in svoje duše v službi istemu idealu. Nacionalne* in versko zedinjena Italija more tako nadaljevati svoje tradicije in je enodu-šna v odporu proti boljševizmu.«
To je nekaj citatov iz italijanskega in francoskega tiska. Njim se pridružuje poročilo naše službene agencije »Avale«
»A vala«
poudarja po agenciji Havas da je iz govora sv očeta pri obisku v Kvirinalu in iz napovedi Mussolinijevega obiska v Vatikanu razvidno, da ne gre samo za okrepitev že obstoječih zvez med sv. stolico in savojskim domom, ampak tudt za potrdilo enakosti stališč napram mednarodnim vprašanjem med Vatikanom in italijansko vlado. Stališče, ki ga je Italija zavzela v sedanji vojni, dobi po besedah poglavarja katoliške cerkve nekakšno posvetitev.«
Preostaja samo še. da »Slovenec« sam objavi to poročilo agencije »Avale« 1n tako rekoč na istem stolpcu primerno obeleži moralni značaj svojega napada...
pa se je zadovoljila s J Mrak je i* legal na pokopališče, ko jo
Beležke
Volilni zakon
Kmetijski minister dr. Branko Cubrflo-vič je dal beograjskim novinarjem daljšo Izjavo, v kateri pravi med drugim, da so »politični zakoni že gotovi, predvsem zakon o volitvah narodnih poslancev, ki bo Jb j avl jen že po božičnih praznikih. Vlada narodnega sporazuma bo znala v kali zadeti poskuse neodgovornih elementov iz uvati lokalne konflikte in punte.«
Kakor nam javljajo iz Beograda, se bo ministrski odbor za sestavo volilnega za kona sestal 11. ali 16. januarja. Nadejati se je, da bo svoje delo opravil v eni seji. nakar bo zakon predložen ministrskemu svetu. Nameravano je, da se po razpravi v ministrskem svetu povabijo zastopniki opozicije, da dajo svoje mišljenje. Ako bodo stvari potekale normalno, bi se moglo računati, da bo novi volilni zakon do do konca ianuaria eotov In pripravljen za
obiavo. Kedaj bi bile potem razpisane vo litve, pa je še povsem negotovo. To bo odvisno od ocene političnega položaja, o katerem se v vladnih kropih zaenkrat trdi, da za volitve ni še ugoden.
Banovinski odbor JNS za Hrvatsko
V smislu svoječasnega sklepa banovin-skih strankinih konferenc v Zagrebu ln Splitu se je sedaj konstituiral banovinski odbor JNS za banov no Hrvatsko. Predsednik je dr. Grga AndjeJinovič, podpredsednika dr. Uroš Desnica, odvetnik v Splitu in bivši minister dir. Ljudevit Auer, javni beležn k v Slaku, glavni tajnik inž. Manfred Paštrovič v Splitu, blagajnik Nikola Bonetti. lekarnar v Splitu, odborniki pa so m. dr. Ivo Hadži;'a, pomorski prevoznik v Dubrovniku, inž. Fran Horvat v Zagrebu, Karlo Kovačev č, posestnik v Jazovici, Obrad Kneževič, posestnik v Vin-kovcih, Anton Kragič, obrtnik v Splitu, bivši minister dr. Dragan Kraljevič javn beležnik v Požegi, Nikola Kraljevič trgovec v Krku, dr. Fine Kunišič odvetnik v Vrbovskem, dr. Ivo Majstrovič, odvetn k v Splitu, dr. Josip Nemec, odvetnik v Pe-trinji. Nikola Plenkovič težak v Bolu na Braču. Nedeljko Praljak, bančni uradnik v Bugojini, dr. Nikola Prinč p. zdravnik v Capljini, dr. Veselin Semis, odvetnik v Mo-etar.ju, dr. Zvonimir Stojkovič, odvetnik v Dubrovn;ku, dr Peter Tr palo odvetnik v S nju in Ivo Vranič lekarnar v Zagrebu.
Napoved važnih
ossbnih sprememb
Novosadski »Dan« poroča iz Zagreba, da bo imenovan sedanji minister za trgovino in industrijo dr. Andres za jugoslovenskega poslanika v Budimpešti. Namesto njega bi postal minister trgovine sedanji predsednik »Gospodarske sloge« dr. Rudolf Bičanič.
Dalie javlja »Dan«, da računajo v zagrebških političnih krogih s postavitvijo
tretjega pomočnika zunanjega ministra.	—	. -	---
Za tretjega pomočnika naj bi bil imeno- S5K n nettSJ»el30V na FlttSkem
van dr Ilija Jukič. sedanji šef kabineta ' Francoski vojaški strokovnjak Jean Fa podpredsednika vlade dr. Mačka Dr Ju- bry posveča v pariških Usti v daljno stu kič je bil nekaj časa tajnik našega posla- dijo vzrokom sovjetskih neuspehov v ništva v Londonu, pozneje pa se Je po- operacijah proti finski vojski Fabrv do-svetil novinarstvu in bil zunanjepolitični kazuje, da so se sovjetske divizij* „,;„„„. ur«Hnifc »Hrvatskega dnevnika«.
nadvse previdni, ker ni majhno Število sovražnikov izven, pa tudi znotraj naših meja. Dosti jih je, ki niso prijatelji niti Srbov, niti Hrvatov. Zaradi tega morajo vsi zavedni Srbi in Hrvati danes ohraniti čim bolj mirne živce. Pri velikih opravilih ne smemo biti nervozni. Zavedajmo se, da je okoli nas še vedno veliko število takih, ki se vesele vsakega pojava neslogt med Srbi in Hrvati. Nastopil je čas, da se tudi srbski interesi v teh krajih povsem upoštevajo in zaščitijo. Dovolj je prehodnega stanja in oddiha.«
Prvaki JRZ iz Like in Korduna, med njimi bivši minister Magaraševič, poslanec Grba in drugi, bodo sedaj skušali izvesti organizacijo JRZ na istem terenu, kjer deluje SDS. Na konferenci so nekateri govorniki ostro nastopili proti SDS.
V Ogulinu sta predsednika vlade pozdravila tudi notranji minister Mihladžič in- rrrfnister poŠte dr. Torbar. "Minister Mi-haldžic se je tudi udeležil konference JRZ.
Omejena volilna pravica na Hrvatskem
Sarajevski »Jugoslovenski list«, ki podpira politiko dr. Mačka, objavlja daljši informacijski članek o volilnem zakonu za hrvatski sabor. Po informacijah sarajevskega lista bodo imeli volilno pravico pri volitvah v hrvatski sabor samo oni moški prebivalci v banovini Hrvatski, ki imajo domovinsko pravico v eni izmed občin na teritoriju hrvatske banovine. To omejitev utemeljujejo z značajem in kom-petencami hrvatskega sabora.
Sprememba avtomobilskih omejitev na Hrvatskem ?
Kakor poročajo zagrefašM listi, pripravlja banska oblast v Zagrebu spremembo predpisov o omejitvi avtomobilskega prometa. V teku so pogajanja da bi se predpisi spremenili za vso državo, če pa ne bo prišlo do tega, jih namerava banska oblast spremeniti samo za področje banovine Hrvatske. Po predlogih banske oblasti naj bi se dosedanja časovna in krajevna omejitev avtomoMskega -prometa zamenjala z omejitvijo količine bencina ki si jo more vsak avtomobil st nabaviti. S to omejeno količino naj bi lastnik motornega vozila potem svobodno razpolagal in se vozil, kakor mu najbolj kaže, ne glede na čas in progo.
Zagovonv ki nove ureditve navajajo, da bo več ko polovica lastnikov motornih vozil svoja vozila odjavila, ako wtane pri dosedanjih omejitvah. S tem ne bodo oškodovane samo banovine ln občine ki bodo izgubile takse, temveč tudi šoferji in mnogi drugi, kl so zaposleni z avtomobilizmom. ker bodo ob svoj zaslužek. Naposled navajajo tudi Interese tulskerra prometa, katerim je dosedanja ureditev škodljiva.
Vzroki dosedanji* »ovfet-
materialne
tem, da je objavila prodot Mannerheimove linije. Medtem pa so vrgli Finci na ti dve ogroženi točki vse razpoložljive rezerve ter v borbi na nož ponoči vrgli Ruse iz že zavzetih postojank v Msnnerheimo-vi liniji.
Neprikladna prestolnica
V secianji fmsko-ruski vojni je pogosto Čuti ime Terijoki, s katerim se je seznanila svetovna javnost, ko je objavil minister Molotov, da se je Moskva sporazumela glede ureditve finskega vprašanja s finsko »ljudsko vlado«, ki je pod predsedstvom »tovarišča« Kuusinena razpela svoje šotore v tem mestu. »Razpela šotore« v pravem pomenu besede, ker Terijoki že dolgo ni več resnično mesto, temveč le še geografski pojem. Terijoki je bilo pred vojno malo prijazno kopališko mestece, kamor so hodili na počitnice premožni Petrograjčanl, ko pa so finske čete leta 1921. pod poveljstvom sedanjega maršala Mannerheima premagale sovjetske čete, so bili poslednji boji baš v okolici Terijokija. Rdeče čete so pred svojim umikom mestece zažgale ter porušile vse stavbe. Po njihovem odhodu so ostale samo ruševine in pogorišča.
Finci Terijokija niso obnovili. Zadovoljili so se s tem, da so postavili nekaj lesenih barak, v katerih so namestili malo obmejno garnizijo, in zgradili nekaj poslopij, v katerih po prebivale družine carinskih in policijskih obmejnih organov. Teh par družin je bilo tudi edino civilno prebivalstvo v Terijokiju. Po izbruhu fin-sko-sovjetskih sovražnosti so Finci prostovoljno izpraznili Teriloki ter pred odhodom oorušili in zažpali še tistih par barak in hiš. kar jih Je bilo. Tako mora sedaj »vlada« Kuusirena dobesedno zasedati pod šotori in prezebati v mrzlih severnih nočeh.
Razni za poslušanje
tujega radia v Nemčiji
»Vdlkischer Beobachter« objavlja zopet celo vrsto imen mož in žena, ki so bili obsojeni na ječo od enega do treh let, ker so poslušali tuje radijske postaje Imena obsojencev pričajo, da poslušajo ljudje inozemske postaje po vseh delih Nemčije. Za obremenilno okolnost se smatra, če je prizadeti vesti, ki jih je slišal na tujem radiu, širil naprej. Glavni organ narodno socialistične stranke utemeljuje ostre kazni s potrebo, da se »ohranijo zdrave vse moralne sile našega naroda. Razkrojevalno delo inozemske propagande je treba preprečiti in zatreti v kali. Upamo, da bodo dosedanje ostre kazni za poslušanje tujih radijskih postaj zalegle pri tistih, ki ne smatrajo pod svojo narodno častjo loviti po zraku sovražne laži...«
sprejemala domača žemljica rajnko v svoje naročje Prerani grob so prekrili venci in šopki, med njimi tudi oni od Sokola v Skofji Loki. Težko preizkušenim svojcem izrekamo svoje globoko sožalje, blagi materi pa bodi ohranjen najlepši spomini
Orožnik je v sili
ustrelil izzivača
Maribor. 29 decembra
V	Račah pri. Mariboru se je primeril žalosten dogodek, ki je resno svarilo vsem, ki v pijanem stanju razgrajajo ter izzivajo.
V	neki gostilni je sedelo precej gostov.
Med njimi je bU tudi 32-letni Jože Pogo-reiec. Beseda je dala besedo, med gosti j« nastalo razpoloženje proti Pogorelcu. ki jo izzival in vznemirjal vse navzoče. Po službeni dolžnosti je prišel v go6tilno tudi orožnik. Ko se je razburjenje med ljudmi stopnjevalo do visita, je pozval Pogorel ca, da se spametuje m da miruje. Toda vsa orožnikova prigovarjanja so bila zaman. Jože Pogorele je navalil na orožnika in ga hotel potisniti iz lokala. Orožniki se je umikal do gostilniških vrat, ki pa so bila zaprta. Ker Pogorelec ni odjcnjal in ker je nadaljeval z napadi, je orožnik segel po samokresu in sprožil svarilni strel v zrak. Toda tudi to ni Pogorelca spametovalo. Ponovno je navalil na orožnika, ki je v si-lobranu ustrelil Pogorelca. Ta je obležal mrtev.
SPOB7
Spet glasovi o naši Planici
Praški list „Der Neue Tag" o samskih skokih in poletih
Zadnja pst
Ludvika Cvetka
Murska Sobota, 29. dec. Dne 26. decembra se je nenadno razširila po Murski Soboti in okolici vest. da Je v bolnišnici umri odvetniški uradnik g. Ludvik Cvetko. Ljudje niso mogli verjeti vesti, saj so se Se pred nekoliko dnevi z njim razgovarjall. V 58. letu ga je po lažjem prehladu v nekoliko dneh pobrala pljučnica. Malo je tako splošno znanih ln priljubljenih Prekmurcev, kakor Je bil pokojni Cvetko, že kot 131etni deček Je začel delo v advokatski pisarni. Medtem so se menjali advokati. Ljudstvo se za to nI mnogo zmenilo, saj Je vedelo samo za Cvetka, kl mu je bil zmerom na razpolago s prijazno besedo ln koristnimi nasveti.
Cvetka Je prekmurska javnost poznala tudi iz javnega življenja. Mnogim Je bil Ideal požrtvovanja ln ljubezni do bližnjega. Vse svoje sposobnosti Je posvečal gasilski organizaciji. Dolga leta Je bil poveljnik gasilske čete v Murski Soboti ln starešina murskosoboške gasilske župe. Njegovo delo Je rodilo lepe uspehe, saj je soboška župa postala največja v državi Zadnja leta je sicer kot častni podstarešina opustil delo, vendar ni zamudil nobene prilike, kjer se je manifestirala prava gasilska ideja. Vsakemu napredku je sledil s ljubeznijo pristnega Prekmurca. Njegovi premišljeni ln resni nastopi so mnogo pripomogli k procvitu soboške občine, kl jI je bil dolgo časa nenadomestljiv odbornik.
Na zadnji poti ga je spremila množica občinstva najrazličnejših slojev, številne okoliške gasilske čete so mu Izkazale zadnjo čast. V imenu gasilstva se je v globokih besedah poslovil od svojega zvestega sodelavca župni starešina g. Josip Benko, v imenu občine pa predsednik g. Ferdo Hartner.
Praški list »Der Neue Tag« objavlja v svoji božični številki daljši redakcijski članek z naslovom »V umu-škem poletu nad velikimi skakalnicami«, v katerem se podrobno bavi s vprašanjem smuških skokov ln smuških poletov ln daje našim delavcem za Planico polno priznanje. Clankar piše med drugim: »Ko so Jugosioveni leta 1934. v Planici zgradili skakalnico, ki je prekosila vsa še tako divja pričakovanja skakalcev, tedaj graditelji najbrže sami niso slutili, da so postavili temelj za mnogo osporjeno, novo dobo smuških skokov, za aerodinamični smuški polet, že prvič, ko so razni inozemski in domači skakalci Sli čez to strmino, so se kakor hiše lz papirja porušile vse predstave, ki smo Jih do tedaj imeli o skakalnicah. 60 ali 70 metrov globoko gre ravni del naleta ln potem šele se začne nagib, kar pomeni, da je treba Imeti najmanj 75 metrov zračne vožnje za seboj, da lahko skakalec vsaj deloma mehko pristane. In že prvo leto se je pokazalo, da so se dale take nezaslišane daljave doseči brez vsake nevarnosti.
Leto dni pozneje so skakalnico v Planici le povečali. Mednarodna smučarska zveza se je Izrekla zoper njo ln izjavila, da ne bo nikoli pristala na takšen lov za senzacijami. Toda nič ni pomagalo. Iz vseh držav sveta so hiteli skakalci in Norvežan Reldar Andersen je takrat dvignil rekord na 99 m. Leto dni pozneje so skakalnico spet popravili — do ogromnih dimenzij: kakor nebotičnik se dviga njeno leseno ogrodje nad smrekovimi gozdovi. Nemec Bradi In sedanji svetovni prvak Je leta 1936. zmagal tamkaj z nepojmljivo daljavo 101.5 m. In ko je leta 1937. ob krasnem vremenu Bradi spet stal na startu, je vse vedelo, da mora
spet pasti nov rekord. Zrak je bil miren, nobenega vetrlčka nI bilo od nikoder ln kakor orel se je Bradi spustil z mosta, s skoraj 100 km hitrostjo je plaval po zraku ln sigurno pristal na znamki 107 m. V splošno navdušenje gledalcev se je pomešalo še veselje skakalcev, ki so brez zavisti priznali veliki Bradlov uspeh.
Zdaj pa je posegla vmes FISa, kl je sploh prepovedala vsako skakanje, pri katerem bi znašale daljave nad 80 metrov. Mnogo Je bilo sporov o tem in FISa je stalno poudarjala, da je zaradi planiškega primera mogoče, da bi se skakanje s smučmi lzpre-vrglo v akrobatiko ln cirkus. Toda temu je treba postaviti nasproti trditev, da so te skakalnice, če na njih res skačejo samo odlični skakalci, mnogo manj nevarne kakor bl morda računali. Razen tega so vsi skakalci, kl so skakali v Planici, Izjavljali eno-dušno, da na tej strmini ob ugodnih vremenskih in snežnih razmerah skoraj ni nevarnosti za padce. Potem je prišel nov predlog, naj bi FISa skakanje na skakalnicah nad 80 m sprejela kot novo športno disciplino kakor je to n. pr. kilometer lan-cč, hitrostno smučanje v St. Moritzu pri katerem so nazadnje dosegli bajno hitrost 136 km na uro.
Za priznanje Planice so se kmalu zavzeli razen jugoslovenskih graditeljev tudi še številni strokovnjaki lz tujine, med njimi inž. Bildsteln, kl pozna skakalnico kot sodnik in dr. Reinl, ki jo pozna kot skakalec, oba iz Nemčije. List navaja potem mnenja posameznih znanih skakalcev o vtisih s smuških poletov, kl so vsa edina v tem, da so skakalci smuške polete že popolnoma ločili od smuških skokov. Zato upravičeno trdijo, da nI mogoče reči v naprej, kako daleč bo Sel razvoj skokov na smučeh, s odobritvijo FISe ali breg nje.
Sp&rtnc čtlvo
„Jugoslovanski biseri*4
Lep doprinos k propagandi zime, zim-skosportnih krajev ln postojank v Sloveniji pomeni zimska številka mariborske tujskoprometne revije »Jugoslovanski biseri«, ki je izšla te dni. 2e naslovna slika smučarja-tekmovalca in Zorzutova uvodna pesem »Ej, zima!...« ustvarita brž ubrano, pravo zimsko razpoloženje. Enako velja za vse, resnično krasne zimske slike, kl je z njimi ta številka razkošno opremljena, ln za vse v slovenskem, srbohrvatskem jeziku in tudi v cirilici objavljene članke, pa naj se ti nanašajo na naše smučarske po-stojanske in terene v visokogorju, v Savinjskih ln Julijskih Alpah, v sredogorju, na Pohorju ln v Zasavju, ali na naša tudi pozimi odprta zdravilišča v Rogaški Slatini, Dobrni ln v Laškem. Mnogo zimskega sonca In zimskosportnega veselja posije z vsake strani te zimskosportne publikacije v sobo ln srce bravčevo in ogreva za ono panogo športa, ki se je baš v naših dneh tako sijajno proslavila v službi narodne obrambe na severu. Ce zaradi tega ta številka »Jugoslovanskih biserov« spada predvsem tudi v roke naše mladine, bo pa na drugi strani za zimo, zimski spori ln zimski tujski promet v Sloveniji vršila v ostalih delih države brezdvomno dobro propagando. Priporočati bl le bilo. da vse gospodarsko ali idejno zainteresirane organizacije, zimskosportnl kraji ln zimskosport-na gostišča v svojem območju sodelujejo z razpečavanjem ln razpošiljanjem te po-
„ „ . ,. . ,_. „	membne propagandne publikacije. Po svo-
Cvetku Je življenje naklonilo mnogo ! jih slikah In člankih, posebno pa po urad-
l#l 441« 4 a marrtlvmbka	___ k-1 1*	•• . . " ____r	r ®
Sedaj Ima zunanji minister dr Cincar Marknvlč dva pomočnika: za politične posle g. Sm'Man«(»q za gospod a reko-finančna vprašanja pa dr. Milivoja Piljo.
Organizacija JRZ mod Srbi na Hrvatskem
V četrtek je bila v Ogulinu konferenca
,. , . . — sovjetske divizije pripravljale ze več mescev za vdor > finsko ozemlje. Posadke na rusko-finski meji so bile znatno ojačene že takoj ko so se pričeli po ia v I jati v ^ Evropi prvi znaki naraščajoče diplomatske napetosti. O Finski je bilo ponovno govora tudi pri pogajanjih med sovjetskimi ter angleškimi m francoskimi vojnimi strokovnjaki v Moskvi.
» v-cuicn je oua v uguiiuu numcicui* . , ,etj® so bile pri vdoru na fin-pristašev Jugoslovenske radikalne zajed- ° ?z®m,le dobro opremljene z vojnim niče iz srbskih srezov banovine Hrvatske, j ma te na lom Svoj napad so izvedle na osmih Glavni govornik je bil predsednik vladt jnestih. Do danes niso dosegle niti ns 'enem in JRZ g. Dragiša Cvetkovič. Pozival je 5eh »srnin mest vojaško odločilnega uspe-pristaše k slogi in disciplini ter med dru- ha. Potek dosedanjih operacij sovjetske girn dejal:
»Prilike v zunanjem svetu so danes take. da moramo obvarovati za vsako ceno naš notranji mir. Dogodki pa so tudi taki, da moramo biti vedno pripravljeni na skupno oi>rambo najvišjih interesov našega naroda Politični ljudje moramo pri
udarcev, ki Jih Je pogumno prenašal. V kratkem razdobju sta mu umrli dve hčerki, prva soproga zdravnika, druga pa ba-novlnskega uradnika. Za svojo družino Je skrbel s pravo očetovsko ljubeznijo. Letos se mu je poročila tretja hčerka z zdravnikom, četrta pa z novinarjem. Tako so ostale v družini še tri ln mlajši sin — visoko-šolec. medtem ko Je starejši že dalje časa poročen. Nepreskrbljeni otroci bodo bridko občutili Izgubo vzornega očeta. Z njimi pa bo žalovala vsa širša javnost, ki bo pokojnika povsod zelo pogrešala. Naj mu bo lahka toliko ljubljena prekmurska gruda. Njegovim svojcem iskreno sožaljel et
Spominu vrte matere
^Skofja Loka, 29. decembra.
Pravi zimski dan je bil včeraj, ko se je pomikal na pokopališče k Sv. Križu \ Ljubljani žalni sprevod. Svojo poslednjo pot je nastopila blaga slovenska mati Marija Košceva, vdova po železniškem uradniku. Prav na božični dan zvečer se jc naselila velika žalost v prej tako srečni dom rodbine Košcevih. Pred dnevi je bila gospa še vsa vesela sredi svojih otrok: sina Franceta, znanega javnega delavca in učitelja na meščanski šoli v Skofji Loki, in hčerke Anice, učiteljice pri Sv. Petru v Ljubljani. Pa je gospo zadela kap in po nekaj dnevih brezupnega čakanja je zatis-
poročati povsod samo politično zatišje h-premirje Prenehajmo z našimi borbami ln zbiraImo naše sile z» dogodke, kl lahko vsak trenutek nastopijo Mi moramo biti v današnjih časih v vseh naših akcijah
i voi<dce ie	'J ~.r:r—'	I nila nenadomestljiva mati svoje trudn«.
vojske je pokazal, da nnhovo vodstvo ni i
bilo kos maneverski taktiki in pravilne- ' mu izrabljanju modernega tehničnega orožja Sovjetske čete so dosegle celo vrsto taktičnih uspehov ki bi lahko postali za Fince usodni, če bi jih sovjetsko vojno vodstvo pravilno in v polni meri izrabilo. Okoli 20. decembra se je posrečilo sovjetskim četam na dveh mestih vdreti v utrdbe Mannerheimove črte. Namesto da bi sovjetska vrhovna komanda vrgla na ti dve , točki vse svoje razpoložljive človeške in 1 zdaj porušila smrt.
Rajnka Je bila vzor resnično dobre ma-. mice, ki ni silila nikoli v ospredje, marveč se je vsa posvečala samo blaginji svojega doma. V teku let ji ni bilo prizanešeno z bridkimi preizkušnjami. Izgubila Je moža, pred nekaj leti pa še sina. kontrolorja pn železnici. Udarce je prenašala z največjim samozatajevanjem, hkratu pa se je le še bolj oklenila sina In hčere. Tako so živeli Košcevi lepo družinsko življenje. Vse je
nlh informativnih propagandnih podatkih o vseh zlmskosportnlh krajih ln postojankah v Sloveniji je zadnja številka drugega letnika »Jugoslovanskih biserov« trajne vrednosti.
Revijo urejuje prof. dr. Fr. Miši« (Maribor, Smetanova ul 3*1 Posamezni letnik, 6 zvezkov stane le din 60.
»Sto let nogometa14
Jugoslovenska sportska revija, nai edini llustrovani športni mesečnik v Beogradu, Izdaja v svoji založbi tudi drobno športno knjižnico za majhnega čitatelja. Urednika Bora Jovanovlč in Ljubomir Vukadlnovlč sta si nadela nalogo, da bosta v teku enega leta izdala 12 takšnih drobnih in cene-I nih knjižic, kl naj preprosto ln vendar v zaključeni celoti obravnajo najbolj pereče športne probleme ali druge zanimivosti iz športnega življenja.
Prvi knjigi z naslovom »S športniki po svetu« je zdaj sledila že druga, ln sicer »100 let nogometa«. V tej knjižici sta Izdajatelja uvrstila tri članke, lz katerih bo čltatelj lahko precej natančno povzel podatke o glavnih dogodkih lz skoraj stoletnega razvoja nogometne Igre. Najprej čl-tamo članek francoskega športnega novinarja dr. Jeana Selllera, kl v svojih izvajanjih posveča glavno pozornost razvoju za-padnoevropskega nogometa. Potem je uvrščen članek Bore Jovanoviča o razvoju nogometa v Srednji Evropi, predvsem pa v naših krajih, vse od predvojne dobe do najnovejših časov. Članek je dovolj izčrpen ln zelo zanimiv, čudimo se pa, da se pisec nI potrudil ie malo ter zbrati v njem še nekaj podatkov o predvojnem nogometu v Sloveniji, kl je v letih 1909 do 1914 zabeležil velik razmah ln ustvaril prav za prav prvo podlago za naglo ustanovitev slovenskih nogometnih klubov po zedlnjenju. Tretji članek Izvira tz peresa nogometnega sodnika Ulje Paranosa o postanku In razvoju nogometnih pravil, kl nudi podroben vpogled v zapleten« določbe nogometnih
paragrafov, s katerimi se danes že stro-
kovujaško bavi vsak povprečni obiskovalec nogometnih tekem. H kraju je priključen še strokovni članek Kike Popoviča, kako je treba nogometašu trenirati.
Knjižica, ki stane sedaj po znižanju cene samo din 6.—, bo prav dobrodošla vsakomur, ki se zanima za razvoj te najbolj
udomačene športne panoge pri nas. •
»Hustrovane sportske novosti« št. 52. (in zadnja v letošnjem letu) je Izšla. Vsebina: Prvaki jugoslovenskega športa 1939. — Ra-Pla naj bo kratica za Rateče—Planico, kakor je Ga-Pa za Garmisch-Partenkir-chen. — Kako bodo Slovenci uredili svojo nogometno ligo ? — Prva nogometna tekma v Dalmaciji je bila odigrana leta 1904. — Ni lahko biti športni novinar. — Črno- f gorel nameravajo 8. januarja ustanoviti ' svoj nogometni savez. — Darko Prvan: Olimpijske priprave naših najboljših plavalcev je treba izvesti v Beogradu in Bje-lovaru. itd. Vmes je še polno drobnih vesti iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 Din.
Kaj dela zdaj Paavo Nurml?
Dopisnik londonskega »Daily Expressa« je našel Nurmija v njegovi delavnici v Helsinkih. Nurml prodaja perilo in sploh modo za gospode.
Težko je misliti, pravi angleški novinar, da je bil ta mali človek v rokami na mizi še pred 10 leti atlet, kl se mu je čudil ves svet. Nurml kaže, da je prezgodaj odšel lz športne arene, živahno pripoveduje, da je bil na svojem posestvu, nekoliko kilometrov od Helsinkov, ko so začela letala metati bombe. Odpeljal se je s svojim avtomobilom v mesto. Ko se je prepričal, da v delavnici in njegovim nameščencem ni nič hudega, je začel s svojim vozom odvažati lz mesta žene in otroke. Dva dni in dve noči je odhajal in se spet vračal skozi snežne viharje ter spravljal na varno slabe ln nezaščitene ljudi. Gotovo je, da je tako rešil najmanj 200 ljudi sigurne smrtL
Ko ga je ta novinar vprašal, kaj misli glede švedske pomoči za Finsko, je Nurml izjavil: »Mislim, da je potrebno, da nam Švedi prihitijo na pomoč. Res je, da smo navdušeni zaradi izrazov simpatij, ki nam prihajajo od vseh strani kot moralna pomoč, toda priznati morate, da s to pomočjo ne moremo bombardirati Rusov«.
Ko se je novinar poslovil in stopil ulico, je na nasprotni strani zagledal velik lepak. To je bila slika tekača v veliki formi, v njegovem ozadju pa je bil v obrisih naslikan ves svet. Atlet na tej sliki je Paavo Nurml, na letaku pa je napis: Olimpijske Igre — Helsinki 1940.
Kakor vemo, je bil ta letak nabit prekmalu...
PRI SMUČANJU
Ambre solalre — filtersko olje za zimski spori ščiti kožo v dolini pred mrazom, a na soncu v planinah pred bolečimi opeklinami. Ambre solalre se dobiva v drogerijah ln parf umeri jah.
Gostovanje U j pes ta v Subotici. V četrtek je budimpeštanski Ujpest na povratku iz Beograda odigral še tretjo nogometno tekmo pri nas, in sicer proti Bački. Madžari so zmagali s 5:2 (3:1).
Tečaji ministrstva za telesno vzgojo ▼ teku. Opozarjamo vse klube, da poteče rok za prijavo v ta tečaj 31. t m. ter bo moral imeti savez prijavo najkasneje 2. januarja v rokah. Prijava mora biti naslovljena na ministrstvo ln kolkovana z din 10.—, poslana pa mora'biti savezu, kl bo olpremll prijave s svojim predlogom ministrstvu.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Fu 50 (mit ea beaeUo. Din 4.- davka » v«Ui ogla« tn sakralno pri Stoj bi no Din 3.- za Slfro ali dajanje naslovov p|»*aJo oni. k« IftčeJ«,
•iužh. Najmanjši tnm-k u enkratno objav« ogUvu. Ittn 12__. Duptol
In Innitve »e zaračunajo p« Dtn t.— sa vtutko bw»«Mto. Din S.— davki. Za vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 5. m Slfro ali dajanje
naslovov NaJmanjSi enrark ca enkratno objavo offlasa Dtn 20._.
Vsi ostali o^laMl «e earačunajo po Dtn ca bem-do, Din 3 - davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Dtn 5- aa Slfro aH dajanje naslovov. Najmanjši eneseb ca enkratno objav« oglasa Din 17. .
Vzgojiteljico , KHB
r znanjem tujih jezikor *	^K&fJpf lJIJ^J&Bi
dobrimi spričevali, iposob-	""
no za nadziranie gospodmi-	Stenografija In
stva, resno prvovrstno moč	.	. .
iščem. Ponudbe i fotogra-	strojepisje
fijo. prepisom spričeval n*	6 mesečni tečai Začetek t»-
Keller Hinko, Novi Sad.	nuarja. Trgovsko učilišče
33481-1	Robida, Trnovska ul. n. ----.	33468-4
Na Silvestrovo
Tsi v gostilno Fabjan, kdor hoče biti razigran. Godba ples. Prvovrstna vina. topli in mrzla jedila. Se pripo ročata in vabita ceniene
£oste Tončka in Marica uiar, Glince 30, Cesta IX 33>37 18
Tri dni zabave
> plesom pri Putrichu.: da Bes. na silvestrovo in na novega leta. Igra prvovrsten »Ja22«. Vljudno vablieni 33477-18
Sluibodohi
Hlapca
poštenega, vaienega živine in vseh domačih del, takoj sprei-Tiem. Franc Ocvirk, mesar, Povjetova 38, Ljubljana.	33521-1
Služkinjo
sprejmem k tročlanski družini, veičo tudi pri kuhi. Ponudbe s sliko na: Fink Martin, Mur. Sobota, Aleksandrova cesta 17.
33502 1
Spretno kuharico
vajeno večjega gospodinjstva samostoine dobre uhe, popolnoma zdravo, sprejmem v 12 člansko trgovsko hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna in snažni«.
33529-1
Dekle
sprejmem kot pomoč kuharici in sobarici ter za vrtni, dela. Prednost sirote brez staršev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna in vestna«.
33530 1
Rudarskega
obratovodjo
sprejmemo. Piti mora dober jamomerec in rudosle-dec ter vaien dela na tankih plasteh. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod
ir
šifro »Premogovnik«.
33480-1
Začetnico
sprejmem za tehnično pisarno, prednost znanie stenografije, strojepisja in nemščine. Obširne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Agilna začetnica«.
33546-1
Suh mizarski les
orehovioo, lesenovino, brest in hrastovioo, prodam. K«, pujem tudi stotečo hrasto vino. Znidarič Vekoslav. Logarora, p. Kriievci pri Ljutomeru.
J3M9-13
Posestvo
ležeče v bližini kolodvora na Rakeku, obstoječe iz hiie štev. 48, kozolca, vrta, njiv, travnikov in painikov, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodajalka«.
33516-20
SEED23283
Prijazno sobo
s poaebaim vbodom. )
od gk» pote. dam dvema solidnim* osebama. nitrate stalnim gg. uradnikom. Po fel|i tudi t za i trkom ia perilom. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	33472-2)
Sobe išče
Sobo
iščem, popolnoma se pari rano, po možnosti s kopalnico za 10. januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Akademik«.
33515-23a
Kurjača
za centralno kurjavo, samo za mesec -anuar, iščemo za sokolski dom v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalm cah Jutra do vključno 3. lanuarja.
33562 1
Restavracijsko
kuharico
zmožno, iičem za takoj za Gorenjsko. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Stal-no mesto«.
33<57-1

Lep ja'set z vestjo
za velikega, vitkega gospo da, prodam. Ogled od 9. do 10. od 13. do 16, nedelja od 10. do 1. Dragi-čevič, Knafljeva 13.
33482-6
Otroške vozičke
najceneje kupite pri Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. __33553-6
Smuči
kompletne, z vezavo io palicami, vdelavo robnikov itd, dobite naiugodneje pri izdelovalcu Faifarju, Ljub-liana. Trnovska ul. 2).
33483 6
Krasno stanovanje
dvosobno, kabinet, kopal niča, veranda, oddam za 550 din. Vprašati. Posav skega 13, Bežigrad.
33)24-21
Enosob. stanovanje
lepo. 3 minute od tramvaj ske postaje oddam 15. ja nuaria mirni stranki. Rožna dolina XIX, 14.
33545-21
Enosob. stanovanje
• iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točen plačnik 676« 33478-21a
Službe išče
Frizerka
vešča damske in moške stro ke, išče zaposlitve. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod šifro »Dobra moč«.	33440-*
Manufakturist
dobro izunen, pošten, z večletno prakso iJčt mesto Ponudbe na oifl odd. Jutra Dod šifro »Dobra moč«.
334?« ?
Manufakturist
večletno prakso, agilen, pošten. zmo»-n samos^oino sti. vešč nemščine, premeni mesto Ponudbe na oglasr odd. Jutra pod šifro »Izurjen manufakturist«
33497 2
Vajenci (ke)
Kupim
Cauch
res dobro ohramenega, ev.
z vsemi pr-padaioč-m teosi, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Poceni«.
33513-7
Sobo odda
Opremljeno sobo
I lepo, oddam samo solidni osebi, souporaba kopalnice, Naslov v vseh poslovalni j ca!> Jutra.
33)52-23
Črne pisalno mizo
dobro ohrameno, kupim. Ponudbe nu ogl. odd. Ju tra pod" »lakot plačilo« 33472 7
1. januarja
oddam lepo opremljeno sobo, s separiranim vho dom s stopnišča solidni go-spodični. Naslov v vseh poslovalnicah jutra.
33415-23
Vinske sode I Opremljeno sobo
dobro ohranjene in rabljene\i	Z^f™ °ddaT
t.. 1» centru Naslov v vseh
poslovalnicah Jutra.
za domače belo vino. ku pim. Ponudbe • Frelih Ivan Ljubljana, salendrova 6,
33551-7
33464-23
Frizerko
veščo trajne, vodne in železne ondulacije, sprejmem
Pekovskega,
vajenca
z že enoletno učno dobo.
takoj. Ernest Stepišnik, fri- sprejmem v službo. Naslov 2er, Tržič.	I v vseh poslovalnicah Jutra.
33457-1 I	33476-44
V ZOPER KAMENE ~
v žolču — ledvicah — sečnem mehurjn, vzemite: lek: DUBRAVKA ČAJ in v kratkem času je uspeh zajamčen. — 1 škatL din 30.—. — Dobiva se v vseh lekarnah. Izdeluje: K. F. Labor Mr. 1, Andrljič, lekarnar, Mostar.
R. S. br. 14471. 25/V 1938.
Radio
Vseh vrst aparate
od najcenejših do naibolj-ših ugodno kupite vendai le pri »Tehnik« Bamai, — Ljubljana, Miklošičeva 20
Lokali
Sobo
' oddam boljši dami aH sta-rejšemu gospodu v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
_33497-23
Sobo
z dvema posteljama, pre-33554-9 J prosto, oddam dvema mirnima osebama. Sv. Petra nasip 43 (buffet).
_33484-23
Gospodično
Renomirano
crncfilnn ! uradnico, sprejmem k bolj-, »	gosuino	p^,,; kot sostano.
(telefon) s posestvom v valko Dasproti	banske
neposredni bližini Maribora uprave Nasiov v	weh po.
prodam ali dam v naiem. — I sl0Valnicah Jutra
Naslov v vseh poslovalm- I "	33473.23 liko
cah Jutra.
33510-19
Opremljeno sobo
iščem, strogo separirano, (vhod s stopnišča), ali gar. sonjero. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalen«.	33466-23a
Prazno sobo
v mestu, iičem. za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prazna soba«.
33487 23»
Nemško dogo
beločrno, eno leto staro, izborno čuvajko, poceni proda Albin Vreček. Ljubljana VII, Medvedova 30.
33486-27
Dopisi
Prazne tube
zobnih past
potom drogerije Gregurič — staro medenino, baker, cink itd. kupuje tovarna Lut» na Celovški cesti — Istotam nakup vsakovrstnega starega železa.
11900-24
Višjega oradnika
resnega inteligenci, d« 52-letnega. blag plemenit značaj, neodvisen, zdrav, ki si želi lep, miren dom ia ceni iskreno, zvesto ljube zen bolj kot bogastvo, želi spoznati prikupna, imovita. osamljena vdova. Slika zjže-Ijtna. Neanonimne resne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Osamljena«.
33)32-2)
Preklicna izjava
Jaz podpisani Ivanuša Ivan, posestnik na Humu it. 38 pti Ormožu preklicujem in obžalujem vse žalitve, katere sem iznesel napram g. Kubiku Josipu, upravi' tel ju graščine Negova 1 zvezi s smrtjo svojega brata ker sem se prepričal, da temeljijo iste na podlagi na pačnih informacij. Žahva< ijujem se gospodu Kubiku Josipu, da je odstopil od nadaljnjega kazenskega pregona zoper mene. V Gornji Radgoni, dne 27. decembra 1939- Ivan Ivanuša, H um 38, Ormož.
33507-31
Preklic
Podpisani Hohkravt Anton. Gorenja vas. preklicujem in obžalujem, kar sem neres ničnega in žaljivega govoril o Razpet Vidi iz Hotavli in se 11 zahvaljujem, da ie odstopila od tožbe. H oh kravt Anton.
53)59-31
»Udeleženka«
Počakamo Vas do navede nega dne. 2. S.
33)36-24
Betti!
Hvala za čestitke. Naslov pod P. P. poštno ležeče.
33474-24
Zdravstvo
OKAMA MAZILO
lzln adravtlnlb Eel&č Čudovit u£ pet) pri ra d ah, opeklln&n, ožu.je njlb (volku), turih u. vnetjih itd., za nego do Jentkov pri Kotne.1 vnetju. Izpuščajih tn hrastah na temenu, za razpokane prsne brada vice. — Olavna zai -ge lekarna Mr J. Oblak St. Vid nad Ljubnatm
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 30.: Kupčija s smrtjo. Premiera.
Premierski abonma. Nedelja, 31. ob 15.: žene na Niskavouriju. Izven. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Ob 21. Tri komedije. Izven. Ponedeljek. 1. januarja ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene. Torek, 2.: zaprto.
Drevi bo v dramskem gledališču premiera Averčenkove komedije »Kupčija s smrtjo«. Arkadij Averčenko je svetovno znan humorist. Njegove humoreske m dovtipne črtice so dolga leta polnile podlistke vseh srednjeevropskih dnevn kov. med njimi tudi slovenskih. S tem svojim prikupnim humorjem, ki pa včasih dobi tudi trpkejši pr zvok. Je napisal komedi-o. ki jO drevi vprizori naša drama. Neko-neznanski humor te veseloigre je
Lokal in stanovanje
za frizerja oddamo takoj v najem. Informacije Slograd, Vrtača 9.
33454-19
z dolgoletno prakso kot avtomehanik dobi meStO
v večjem industrijskem podjetju v Dalmaciji in to takoj. Cenj. ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »št. 315*.
ZAHVALA
Vsem, ki so ob smrti moje drage mame ln svakinje, gospe
Sonje Žabkar roj. čokljat
VDOVE PO DAVC. INŠPEKTORJU
kakorkoli sočustvovali z nami, poklonili cvetje ln Izkazali pokojnici poslednjo čast — iskrena hvala!
Ljubljana, dne 29. decembra 1930.
. if »
DRAGO, sin — in ostalo sorodstvo.
Skladiščne sode
od 15 hektolitrov dalje samo v dobrem stanju KUPIMO. — Ponudbe pod »Bačve P-6142« na Interreklam d. d. — Zagreb, Masarykova 28.
i| G. Th. Rotman
SAMBO IN PETER POTUJE TA
27
Prav tako malo se jima je sanjalo o silnem delu. ki so ga imeli Egipčani, da so napravili Sfingo, ta skrivnostni, na po:l človeški, na pol živalski, v živo skalo vsekani lik; samo prednje noge so bile izklesane iz velikih bolvanov in pri dejane.
Zahvala
le v naslovu, ki lote, kako
verjetnih dejanj jc sposoben človeški pohlep po dobičku ln pr dobivanju. Marsikoga bo komedija spomnila tudi nedavnih dogodkov, ld ao ae odigravali v naši neposredni bližini t zvez z življenjskim in smrtnim zavarovanjem. To groteskno snov obdela Averčenko s čudovitim humorjem in z neštetimi nadvse zabavnimi domislicam, ki nudijo igralcem obilo komičnih situacij, občinstvu pa vesel užitek. Igrali bodo Lipah, Jan, Daneš, Jerman, Preset-nik, Bratina. Gabrijelčičeva, Levarjeva, Vida Juvanoiva, Rakarjeva, Vertin. Režiser prof. šest.
Na Silvestrovo popoldne bodo ponov 11 najuspelejši komad zadnjih dveh sezon »žene na Nlskavuoriju«, Igro finske pisateljice Hetle Vuolijokl. V glavnih vlogah Mira Danilova, Jan, V da Juvanova, Marija Vera. Cene globoko znižane od 16 din navzdol. — Zvečer ob 21. bodo Igrali tri komedije Boubourocha, Stalnega gosta in Priljudnega komisarja, ki jih je nap sal znan ln slovit francoski komediograf Cour-tellne in ki nudijo občinstvu zabave poln večer. — Na novega leta dan bo popoldne mladinska predstava, Gol eva »Princeska in pastirček« po znižanih cenah zvečer pa popularna veseloigra »Neopravičena ura« z Ančko Levarjevo in Kraljem v glavnih vlogah. Cene znižane.
Sobota, 30.: Frasquita. Gostovanje Zlate
Gjungjenac-Gavellove. Izven. Nedelja, 31. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ob 21.: Frasqui-ta. Gostovanje Zlate Gjungjenac-Gavellove. Izven. Ponedeljek. 1. januarja ob 15.: Gorenjski slavček. Izven Znižane cene. Ob 20.: Nžava. Izven. Znifc. -e cene. Torek 2.: zaprto.
Drevi bo nastopila v prekrasni Leharje-vi opereti »Frasquiti« skupaj z našim po-P lami m tenorjem žanom FrancJom članica beograjske opere, gospa Zlata OJnn-gjenac. Gospa, ki je na naših deskah najljubši gost. je že pred leti žela pri nas Izredne Uspehe tudi v opereti, zato bo nocojšnja vprizoritev nedvomno privab la najširši krog občinstva. Leharjeva nadvse melodiozna glasba in tako odlična zased-oa nam bosta pač najboljša poroka za izvrstno predstavo. V ostalih partijah Mo-iest Sanc n, Peček, Barbičeva i. dr. Režiser inž Golovln. Dirigent štrttof.
Na Silvestrovo bomo imeli v operi na sporedu kar' dve opereti. Popoldne bodo Igrali veselo !n odlično uspelo Benatzkega delo »Pri belem konjičku«, zvečer pa bo prva repriza Leharjeve »Frasquite« z GJungjenčevo in Pranclom. Na novega leta dan bomo pa popoldne poslušali popularno domačo opero »Gorenjski slavček«, ki je po svoji oreprostl a veseli vsebin! in našemu srcu blizki glasbi eno izmed najdragocenejših domačih del. Zvečer pa se bo oonovila po vsebini in glasb dramatično zelo razgibana d"Albertova »Nižava«. Režija Prelihova. dirigent dr. Svara.
ftENT IA KOBSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20.15 Sobota, 80.: UJež. Premiera. Nedelja. 31.: Ujež. Ponedeljek, 1 Januarja: Ujež.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 30.: Zaroka na Jadranu. Nedelja. 31 ob 15.: Konto X. Ob 21.: Vse za šalo.
Ponedeljek. 1. januarja ob 15.: Navlhanka. Znižane cene. Ob 20.: Konto X.
Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec igra radijski orkester.
Beograd, 18.25: Plošče po željah. — 19.40: Zbor pevcev in balalajk. — 2020: Narodne pesmi. — 21.50: Lahka godba. — 22.50: LaUta godba in ples. — Zagreb 17.10: Orkester. — 20: Zvočna igra. — 20J0: Orkester. — 21: Zvočna <gra. — 22.20: Plesna muzika. — Sofija 18: Bolgarska glasba. — 18.30: Kvartet mandolin. — 19. Koncert solistov. — 20: Veliki orkester. — 20.45: Zborovsko petje. — 21: Valčki. — 21.20: Plošče. — 22: Plesna muzika — Dunaj 16: Lahka glasba. — 2015. Večer operetnih skladateljev. — 22.20: Plo&če. — 23: Kakor Berlin.
Sokol
Sokol Brezovica pH Ljubljani. Delo ▼ našem društvu je v tekoči sezoni na višku. Prostor, našega doma so vedno polni življenja in neprestanega dela. Posebno slovesno smo letos proslavili praznik uedinje-nja s svečano akademijo in obsežnim sporedom. Proslavili smo tudi petdesetletnico br. staroste Andreja Jevca, ki uspešno vodi naše društvo od ustanov tve do danes in upamo, da nam bo ostal tako zvest še nadalje. Preseneteli smo ga s spominsko plaketo. Svoje delo v tekočem letu bo društvo zaključilo s silvestrovanjem v nedeljo 31. t. m. v vseh prostorih svojega doma. Ob 15. se bo vprizorila veseloigra v 3 dejanjih »Charlijeva teta«. Igralska družina nam jamči za brezhiben potek pr reditve in višek prejetne zabave. Po predstavi bogat spored in ples. Cisti dohodek prireditve Je namenjen nabavi manjkajočega telovadnega orodja. Kdor želi prijetno zaključiti staro leto tn z veseljem stop ti v novo, naj ta dan pohiti med nas in ne bo mu žaL Zdravo!
0
Soboia, 30 decembra Ljubljana 7: Ju trn j i pozdrav, poročila, napovedi. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave — 3: Napovedi. — 13.02- Plošče poročila.
—	17: Otroška ura. »Račko in Lia« ter kramljanje in petje Strička Matička — 17.50: 'regled sporeda. 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Slovenščina in naši izobraženci (g Lcfze Uršič). — 19: Napovedi. poročila. — 19 20: Nac. ura: Nje-go$ in naša narodna duša. — 19.40: Obia-ve. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar)
—	20.30 Pisan glasbeni večer Sodelujejo: šramel »Skrjanček«. gdč. Štefka Korenča-nova, g. Vilko Skok; vmes plošče. — 22:
Iz Gornje Radgone
gT— Napad, v četrtek proti večeru se je vračal iz Cogetincev domov v Gornjo Radgono krojašk. pomočnik Ernest Jančar. S seboj je nosil nahrbtnik pijače za praznike. Ko je prispel po grapi navkreber proti Ivanjcem, so se nenadno pojavili pred njim tri,je neznani mladeniči v starosti nekaj nad 20 let in sprva 2sahtevali, da jim odstopi nekaj pijače. Ker pa Jančar tej predrzni zahtevi neznancev ni hotel takoj ustreč , je pričel eden izmed njih vleči lz žepa majhno sekirico, česar se je Jančar seveda prestrašil. V zadnjem trenutku je segel po majhni pištoli za strašilo psov, katero je nosil v svojo obrambo pri sebi in nekajkrat ustrel i. Tega so se napadalci zbali in zbežali v gozd Jančar pa se Je podvizal v Ivanjce do avtobusa in z njim nadaljeval potovanje do Gornje Radgone. Napad je javljen orožnikom.
gr— Humano delo gornjeradgonskega Sokola. Kljub prilikam, s katerimi se bori prav v tem letu, ko gradi svoj dom, se je Sokol spomnil svoje sokolske mladine in ji priredil primerno božičnico. V veliki posebni sobi Jurševe gostilne na Spodnjem grisu so popoldne članice prednjaškega zbora pripravile lepo okrašeno božično drevo pod drevescem pa gomilo paketov s toplimi oblačili :n drugimi potrebščinami, s katerimi je bilo obdarovano 65 sokolskih otrok in naraščajnikov. Razdelitev darov se je ravnala po pridnost obiska telovadbo m-»d lofnm Rnzan tpjrj) Da
bila vsa deca pogoščena še s čajem in drugimi božičnimi dobrotami. Društveni starosta br. Mavrič je pri tej pril ki spregovoril sokolski mladini o pomenu letošnje božičnice, zlasti ob teh časih, ko veje izven mej naše lepe domovine Jugoslav je vojni vihar, kjer bo moralo mnogo otrok preživljati praznike ločeno od svojih staršev v bedi in pomanjkanju Ob koncu svojega govora je pozval sokolsko mladež, naj hodi tudi v bodoče redno k telovadbi in goji vročo ljubezen do svoje domovine po oporoki blagopokojnega kralja Aleksan dra zed nitelja. Po njegovem govoru so sledile mladinske deklamacije ln petje. Pohvalno je omeniti to leto podporno akcijo zlasti nekaterih tukajšnjih trgovcev, k; so podprli društvo s svojimi prispevki v taki meri, da društvena blagajna ni mnogo trpela. Vsem ln vsakomur, ki je pripomogel do te lepo uspele prireditve, zlasti vsem darovalcem izreka Sokol zahvalo!
MARKOVE KAPLJICE
Najboljše varstvo
proti trganju v ušesih - zobobolu in ozeblini! KONFEKCIJA
Jakob Lah
s
Maribor, Glavni trg 2
SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno
ZLATO
kupuje
do najvišjih cenah JOS. EBERLE,
Ljubljana. T^rSeva i. na'ača hotela »Slon«
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša tn najcenejša oblačila si nabavite pri
Preskerju,
Sv. PETKA C. 14.
Vsem, ki so spremili mojega dragega soproga
JANKO JEMALA
na njegovi zadnji poti, obsuli njegov grob s cvetjem se najtopleje zahvaljujem. Posebna zahvala še pevskemu društvu banovlnskih nameščencev za poslovilno Petje govornikom za počastitev spomina rajnkega.
LJUBLJANA, dne 30. decembra 1939.
Žalujoča Sena Amalija Jcrala
Ogl. S. br. 1990/1935.
že več kot 150 let preskuSene ln priznane kot najboljše zdravilo za želodec, zoper bolečine, napetost, pomanjkanje teka itd. Ce bolujete na želodcu — 1 steklenica din 22.— — pišite takoj na:
GRADSKO L J E K A R NO,
ZAGREB, Gornji grad 5
. / vV'	.
f
V Imenu vseh sorodnikov naznanjamo, da je 28. t. m. umrla v Brežicah gospa
FRANČIŠKA JOSIPINA
RADAN0VIČ
soproga viš. rev. drž. železnic v p.
Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 30. t. m. ob 3. url popoldne.
Bodi ji zemlja lahka!
Žalujoč} ostali.
Dovršeno brije io dalje traja Alcoso nožiček za britje
Zahtevajte vzorce in pogoje od E. Lever, Beograd, pošt. pretinac 284.
ZAHVALA!
Trgovski samopomoči v Mariboru
Izrekam Iskreno zahvalo za točno in izdatno Izplačilo posmrtntne po umrlem gosp. Cvetku Franjo. — Usojam si predvsem osebam iz gospodarskih krogov priporočati, da pristopijo k tej kulantnl in kari tati vni instituciji.
MARIBOR, dne 28. decembra 1939.
CVETKO F ANKA
mmm*
ZAHVALA!
Trgovski samopomoči v Marihv
se Iskreno zahvaljujem, ld ml je po smrti mojega očeta Govedič Franca ' -ab -izdatno posmrtnino. — Pri tej priliki al dovoljujem posebno obrtnikom Ir, toplo priporočati pristop k tej kulantnl ln dobrodelni instituciji, ki nudi posn^tnlcs zavarovanje proti nizkim prispe\ kom. MARIBOR, dne 28. decembra 1939.
____GOVETOC FRANC, e , *ln
Urejuje Davorin Kavljen. — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Vir&nt. — Za Narodno tiskarno 0. d. kol uskarnarja Fran Jeran — Za uaaerauu del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Lju