s=~= Izhaja razen ponedeljka vsak dan dopoldne. =====
Uredništvo i« opravniatvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. S, er.	 l-	1.	nadstropje,	Učiteljska	tiskarna.	j-=~	'	—
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15-—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2 50. Za Nemčijo celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42—. Posamezne - ...................  .	gtevilke	po	10	vinarjev.	^——	■1 —■
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla- —* macije za list so poštnine proste.	■	■	—
lil jvMb socialno MMw lile.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovora nag	=	primeren popust. .........—	1	"--J
Štev. 52.	V	Ljubljani,	petek	dne	14.	septembra	1917.	Leto	I.
O naših narodnih problemih.
IV.
Ljubimo svojo domovino, ona pa je kakor naša mačeha. Oglejmo si jo, to našo zemljico! Ponaša se z lepimi in obširnimi gozdovi in velikimi naravnimi zakladi. Davno je že od tega, odkar se je naselil med nami mogočen tujec, ki nam je vzel zemljo! Naši najlepši gozdovi, naša najrodovitnejša po.ja
— čigavi so ? Graščakovi! Kdo mu je dal to pravico ? Podedoval jo je po svojih prednikih, ki so si to pravico sami vzeli, proti volji naroda. Poznate plemenite gospode, ki že dolga stoletja žive med nami, ki nas že dolga stoletja sovražijo ? Seveda jih poznate, samo pozabili ste že, kako je bilo nekdaj; naučili so vas, jih znati' spoštovati. V njihovih obširnih gozdovih kot delavci sekate les, žgete oglje, snažite drevje, nabirate gobe, napravljate drva, vlačite krclje in tako dalje.
Kdo od vas ne bi poznal fidejkomisnih gospodov Windischgratzov, Auerspergov, Schonbutg-Waldenburgov itd. — celo vrsto knezov, grofov in drugih fevdalnih gospodov, ki žive od svojih „starih, zapisanih pravic".
— Na svojih lepih in obširnih veleposestvih goje vsakovrstno divjačino, od srne do medveda, da si krajšajo svoje dolgočasne, brezdelne dneve z lepim lovskim športom.
Na naši zemlji izvirajo reke in potoki, katerih vodna moč je dandanes vredna miljone. Prišel je tuj podjetnik, kraj voda je postavil svoje tovarne, da mu ženejo kolesa. Kdo mu je dal to pravico ? Od gosposke jo je kupil, zakaj imel je denar, ki ga ti, hlapec Jernej, še danes nimaš.
Naša zemlja skriva pod svojo površino bogate zaklade: premog, živo srebro, aluminij, svinec, kositer. Nekaj bogatih tujcev in židov je kupilo te zaklade, ki jih ti, ubogi Slovenec — domačin, za borno plačo dvigaš iz kraljestva zlobnega škrata. Kdo jim je dal pravico ?
Pravica? Kdor je močan, njegova je. Toda mi nočemo pravico nasilstva, hočemo zgolj svojo prirodno pravico. Kar se je narodu, ki poseduje to zemljo, vzelo, to naj se mu vrne.
Narava je obdarila slovensko zemljo z bogatimi zakladi. Res je, da nima železne rude v velikih množinah, zato pa hrani v sebi velikanska skladišča premoga, kar izpričujejo veliki rudniki, ki pa niso še vsi odprti. V Trbovljah, Zagorju, Kočevju, Št. Janžu in drugje se nakoplje na leto na miljone ton rjavega premoga. Naša zemlja daje na leto 800 ton rude živega srebra, kar znaša 50°/o celotne svetovn^ produkcije na živem srebru. Svinec in kosi* r se dobivata v večjih množinah v Rajblu in Pliberku. Vaše vodne moči se cenijo na več stotisoč konjskih sil; zgolj ob izvirkih gorenje Save na 100.000, kar bi zadostovalo, da se industrializira vsa Kranjska. Na naši zemlji izvirajo številni gorki iz zdravilni vrelci.
Vse to smo razdelili in prepustili posameznikom, največ tujcem. Zato smo sami
ostali revni in na tujem si mora slovensko ljudstvo iskati vsakdanjega kruha . . .
Če je kaj skupna narodna last, potem so podzemske vrednote in vodne sile kolektivistična last vsega naroda. Opirajoč se na prirodno pravo, sme ljudstvo zahtevati, da se mu vrnejo ta prirodna bogastva. Ravno tako je s tistimi veleposestvi, ki so ostala po kmetski odvezi v letu 1848 nedotaknjena. Narod ima pravico, da se mu vrne, kar mu je bilo nekdaj odvzeto s silo. Kmetska odveza v letu 1848 je bilo polovično delo. Na tistem pravnem principu se mora izvesti odveza do konca ; odpraviti se morajo vse zemljiške predpravice, ki jih ugotavljajo na primer fidejkomisi, ki so nasilna ovira naravnemu sociološkemu razvoju.
Velik in težak je ta naš narodni problem. Toda njegova razrešitev je potrebna in nujna. Opirajoč se na prirodno pravo, je narod opravičen, da ga razreši po svojih dejanskih potrebah.
V.
V	vseh svojih narodnih in socialnih zahtevah se opiramo na prirodno pravo. Naši nasprotniki se sklicujejo na zgodovinske pravice. Zakaj more edino le prirodno pravo biti za nas merodajno, zakaj ne moremo priznati zgodovinskih pravic svojih nasprotnikov? Zato, ker vidimo v zgodovinskih pravicah pravno obliko bivšega nasilstva in socialne krivičnosti.
Prirodno pravo nam dovoljuje, da na svoji zemlji razlastimo vse podzemske vrednote in vse vodne sile; prirodno pravo nas opravičnje, da izvršimo že deloma izvedeno kmetsko odvezo do konca. Narod je opravičen zahtevati, da se mu vrnejo pri-rodne pravice do teh vrednot njegove zemlje.
S premogom, rudninami, vodnimi močmi in pa z lesom, ki pride v narodno last po nadaljevani kmetski odvezi, narod lahko započne svoje veliko produktivno delo. Ta raslastitev mora imeti za njegov nadaljni razvitek naravnost velike posledice.
Z navedenimi razlaščenimi gmotnimi vrednotami dvigne narod in razširi svojo obrtno in industrijsko produkcijo do take višine, da bo mogel od nje živeti. V posesti premoga, rndnin, vodnih moči in pa lesa, si rarod ustvari svojo narodno — kolektivistično industrijo, ki se bo razvila iz ostankov nekdaj cvetoče domače obrtnije in industrije. Samo nekaj zgledov! Ilovice je pri nas povsod dovolj. Nekdaj cvetočo lončarsko obrt je mogoče industrializirati in dvigniti do velikega trgovskega pomena. Enako bo mogoče dvigniti in razširiti njej sorodno steklarstvo. Mogoče bo postaviti velike opekarne, polasfiti se cementne industrije, zidati apnence i plavže. Domačo industrijo za žeblje, kose, srpe in sekire bo mogoče organizirati v veleobrate za poljedelske stroje, ki jih bo rabil ves jug. Z našim premogom in lesom je mogoče uresničiti ladjedelnice. Oživiti moremo zopet žganjekuho, pivovare, čevljarsko in slamni-karsko industrijo in vse, kar še pametnega iznajete ljudski um.
Tako dvignena domača industrija bo ljudstvo lahko preredila, vezala ga bo na dom, dvignila njegov blagostan, Naše zdrave in najboljše produktivne moči se ne bodo več izgubljale med tujim svetom, obranili se bomo plena željnih tujcev, lažje bomo kljubovali nasilnemu finančnemu velekapitalu. Nova industrija, katere temelje ustvari narodno razlaščenje zgoraj imenovanih vrednot, dvigne našo narodno zavest, prinese nam narodno - gospodarsko jakost, svobodo in kulturni razmah, ki o njem moremo danes komaj sanjati.
Ta narodno - kolektivistična industrija bi bila konkurenčno močna, zakaj prejemala bi premog, rudnine in les za lastne proizvajalne cene, vodno moč pa skoraj zastonj. V tem pogledu bi odpadli vsi veliki dobički sedanjih zasebnih lastnikov.
Ugodne prilike bodo vzpodbudile tudi majhne hranilce, da bodo snovali vedno nova podjetja. Novo gospodarsko življenje bo vzcvetelo.
Šele potem bi se zavedli velikega pomena svoje ugodne zemljepisne lege, za katero nas že danes zavidajo veliki narodi, ne da bi mi sami vedeli zakaj. Naše morje nas bo zvezalo z daljnimi in bogatimi deželami, spoznali bomo e like tuje kulture, s katerimi bomo bogatili svojo. Potem se bomo šele zavedli, kakšnega praktičnega pomena jeza nas svoboda morja. Dohodki naše nove industrije nam bodo omogočili, da bomo njene izdelke prevažali po svojh železnicah in po svojih parobrodih.
Bogata je naša zemlja, velike zaklade ima v sebi in na sebi. Treba je samo, da postanejo naša narodna last, da razlastimo tiste, ki so nas razlastili. Maloštevilni so naši razlastitelji. Na prstih rok bi lahko sešteli vse. Prot njimi stoj ves narod, ki se hoče rešiti bede, odvisnosti, nasilja, ki hoče vzpostaviti socialno in narodno pravičnost. Nič več, pa tudi nič manj.
Ako je slovenski narod zrel, ako pozna svoje nalogd in potrebe ne pozabi tega cilja. Združi se in ga doseže.	As.
Politični pregled.
—	Poljske legije. Poljski klub se peča z akcijo glede poljskih legij. Sedaj se je izvedelo, da je odstavilo c. in kr. vrhovno armadno poveljstvo brigadirja poljskih legij polkovnika Roja in ga prestavilo kot poročnika v Gradec, podpolkovnika legij Fritza je prestavilo kot praporščaka k nekemu c. kr. vojaškemu oddelku. Socialistična poslanca dr j a. Liebermanna in Bobrov-skega je odpustilo iz legij, ne da bi jima pustilo pravico, da nosita še nadalje uniformo.— Pričenja se „očiščenje“.
= Avstrijski državni zbor bo imel prvo sejo 25. septembra ob 11. dopoldne. Prva točka dnevnega reda je poročilo justič-nega odseka o sklepih gosposke zbornice in sicer o zakonu, ki izroča v izrednih primerih civilne osebe vojaškemu sodišču, o zakonu glede izpremenjene sestave porot-niških list in o zakonu glede že izrečenih obsodb vojnih sodišč. Na dnevnem redu so
NAPREJ, St. 52, 14. septembra 1817.
dalje še poročila odseka za socialno zavarovanje, socialno političnega odseka, obrtnega odseka in več drugih poročil.
= Italija in Jugoslovani. „Secolo“ formulira v polemiki s *Perseveranco“ stališče Italije napram jugoslovanskemu problemu. „Secolo“ pravi, da si je zagotovila Italija v aprilu 1915, neposredno pred svojim vstopom v vojno, v pogodbi s takratno en-tento svoje zahteve na vzhodno obrežje Adrije. Ta pogodba velja danes prav tako kakor takrat. Italija je prepričana, da doseže svojo stvar, in zanjo, ni potrebno, da obravnava z Jugoslovani. Če se Italija kljub temu pogaja, pa stori to iz skupnega nasprotstva proti Avstro Ogrski. Ustanovitev Jugoslovanske države bi bil za Avstro-Ogrsko udarec, od katerega si najbrže nikdar več ne opomore. Zato je v interesu Italije, da pospešuje to ustanovitev, to se pravi, da deluje za ujedinjenje avstro-ogrskih Jugoslovanov s Srbi. Nasprotno pa ima tudi pravico, da prepreči ustanovitev, če nasprotuje ustanovitev njenim interesom, ker imajo njene zahteve, opirajoče se na pogodbo z zavezniki prednost. *Secolo“ trdi, da bo postopala Italija s teh vidikov. Ali se odrečejo Jngoslovani v prid Italiji nekaterim lukam in otokom ob dalmatinskem obrežju, potem ne ugovarja Italija, ali pa ostanejo Jugoslovani nespravljivi, potem ostane tudi Italija nespravljiva in vztraja na zahtevah kakor ima v pogodbi z zazez-niki obljubljene. Potem jej je tudi vseeno če je Jugoslovanom taka rešitev všeč ali ne. Ob tej priliki poudarja „Secolo“ izrecno, da Pašič ni podpisal pogodbe med I-talijo in trojno zvezo na predvečer italijanske intervencije. Zato se tudi ne sme napačno tolmačiti njegove želje, da se zedini z Italijo. „Secolo“ naglaša tudi, da je razlika med italijanskimi aspiracijami na Trst in Trentin in na Dalmacijo. Prve se naslanjajo na narodnostno načelo, druge na strategične vzroke nacionalne varnosti. Italija je zato pripravljena, da se pogaja glede svojih zahtev na Dalmacijo. Vse je odvisno od takta srbskega ministrskega predsednika; dobi lahko z majhnimi 'žrtvami za stvar svojih rojakov italijansko pomoč.
—	Pašic v Rimu. Iz Ženeve poročajo z dne 10. septembra: Pašič je prišel v Rim, da pripravi po naročilu Anglije italijansko-jugoslovansko spravo. Časopisje prinaša obširne debate in kaže s tem, kakšno važnost pripisuje spravi obeh zvezanih, a vendar v sporu živečih sosedov. Važnost sprave naglaša za bodočnost obeh in za sedanjo jakost entente. Kljub temu pa ne prikriva časopisje, kako težko bo doseči konkretni sporazum. MCorriere della Sera" prinaša dolg članek, kjer poudarja, kako potrebno je, da se odstranijo stara nesoglasja in da prideta obe državi do medsebojnega zaupanja, preden pričneta razpravljati o pozitivni pogodbi. Italija mora računati z jugoslovansko enotno državo. Pridobiti mora naklonjenost Jugoslovanov s tem, da pospešuje ustanovitev jugoslovanske države. Na drugi strani pa se ne more odrekati, da narodnostno pridobi zopet Dalmacijo. Zadnjo Pašičevo izjavo v Londonu imenuje „Corriere della Sera" za nepripravno in nerazveseljivo, da se doseže sporazum. *Secolo“ tudi priporoča sporazum. Nacionalistično časopisje piše pa zelo neprijazno. Milanska „Perse-veranza" poudarja vedno iznova, da se bore na- Krasu ravno jugoslovanski polki kar najsrditejše. „Popolo dTtalia" pravi, da so Jugoslovani s svbjimi zahtevami neznosni. Društvo „Pro Dalmatia" pomnožuje svojo propagando.
= Muslimanska politika* „Glas Slo-bode", glasilo soc. dem. stranke za Bosno in Hercogovino, piše pod gorenjim naslovom sledeče: *V naši javnosti se piše mnogo o politiki bosansko hercegovskih mo-hamedancev. Največ pišejo samica povod pisanju in polemiki je izjava g. Šerifa Ar-navtoviča v Budimpešti in na Dunaju. Veliki
j demagog in političar je ostal še dalje nazadnjaški, konservativen, računajoč, da če s tem udoditi agam in begom in nadejajoč se, da ostane ta preživeli razred še dalje važen političen faktor, kakor je bil pred vojno. G. Arnavtovič hoče, da ostane še nadalje ideolog in vodja teh nazadnjakov, pa se zato postavlja na stališče, ki je nasprotno interesom in željam vsega našega naroda. On hoče, da se ne bi ujedinila Bosna in Hercegovina z ostalo jugoslovansko zemljo in da ostanejo v ..avtonomni* Bosni in Hercegovini muslimani še poseben naroden del, ki se zanima le za verske stvari in za nič drugega. To je ona stara politika muslimanskih fevdalcev na naši zemlji, ki vodi muslimanski narod na beraško palico. Vedno so vztrajno delali, da obdrže svoje fevdalne privilegije, rajo so neusmiljeno zatirali, a muslimanski narod so obdržavali v zaostalosti in neznanju, da jim večno služi za sredstev, ki naj ščiti njihove interese".
— Nov civilni adlatus za Bosno. *Agramer Tagblatt" se brzojavno z Dunaja poroča, da je bil oddelni načelnik bosanske vlade Makso pl. Gjurkovič brzojano na Dunaj in pa je neposredno pričakovati njegovega imenovanja adlatusa Bosni. List simpatično pozdravlja novega adlatusa, ki pozna doro tamošnje razmere ini bo pravi mož na pravem mestu.
= O konferenci socialistov centralnih držav, ki je bila 29. in 30. avgusta na Dunaju piše naš bratski sarajevski list *Glas Slobode" med drugimi tudi tole: Konferenca je trajala 2 dni. Ni uspela niti ni mogla uspeti, da zedini vse socialistične stranke na skupen mirovni program. Pač pa so se na njej informirale poedine stranke o medsebojnem naziranju. V tem je največji uspeh konference. Od konference tudi nismo več pričakovali. Naši delegatje so prišli nanjo s precejšnjo opreznostjo, ker vemo da vodijo nemška večina, bolgarski „široki“ in nemški socialisti v Avstriji enako politiko kakor njihove vlade. Vemo kako te stranke delujejo ob času vojne, a tudi njihovo sedanje delovanje se ne more imenovati pravo socialistično deio. Na konferenci so se prepričali, da imamo prav, če ne soglašamo z delom teh strank in potem smo tudi uravnaii naši delegatje svoje stališče na tej konferenci."
== Wekerlov program. Nova ogrska vlada se je predvčerajšnjim predstavila državnemu zboru. Ministrski predsednik dr. Wekerle je v svojem govoru naglašal, da je nova vlada nespremenjeno prevzela program Esterhazyjevega kabineta *in da je torej glavna točka vladnega programa reforma volilne pravice. To vprašanje se ne more več odstaviti z dnevnega reda, a tudi odložiti se več ne da. Prepričan sem — je rekel Wekerle — da bo zbornica to vprašanje primerno rešila in da vlada ne bo prisiljena, na podlagi našega pooblastila poslužiti sc sredstva, s katerim bi glede rešitve tega vprašanje morali apelirati na narod. Ministrski predsednik je nadalje naglašal, da bo vlada socialne institucije z vnemo pospeševala ter pojasnil potem na-redbo ministra notranjih zadev glede prehrane, pri čemer je omenil, da se naredbe ne tičejo tujcev, ki žive na Ogrskem zaradi družabnih, kulturnih ali podobnih razlogov. Odstraniti bi se morali le oni tujci, ki prihajajo na Ogrsko, da uživajo tukaj slastno življenje.
— Položaj v Rusiji. Glasom petro-graških poročil, zapušča prebivalstvo trumoma rusko glavno mesto. Ravnatelji bank so sklenili da odpravijo iz Petrograda arhive, vrednostne papirje in velik del gotovine. General Kiembovskij potrjuje, da sta pri Rigi dve diviziji samovoljno zapustili svoje pozicije. Število dezerterjev narašča.
—	Provizorična vlada je ustavila list „No-voje Vremja", ker je obširno izjavil razglas generala Kornilova, razglas Kerenjskega pa
le na kratko omenil. — S severne ruske fronte poročajo, da so se čete te fronte odločile za Kornilova,. — „Daily Mail" poroča iz Petrograda: Čez 50 članov razpuščenega finskega deželnega zbora je zaprtih.
V	Viborgu je bilo razstreljenih več državnih tovarn za strelivo. — »Birževija Vjedomosti" poročajo: V zapuščini ministra Sttirmerja so se našli akti iz katerih je razvidno, da je car Nikolaj nameraval s centralnimi državami skleniti poseben mir.
= Angleški listi o dogodkih na Ruskem. »Morning Post" piše v uvodnem članku, da je prav dvomljivo, če ima Ke-renjski v tem trenotku toliko moči, da izsili izpolnjevanje svojih ukazov. Začasna vlada je odpuščala voditelje ruske armade drugega za drugim. Kornilov je očitno menil , da mora protestirati, dokler je še čas. Tudi Kornilova možnost, da izsili svoje zahteve in odstrani začasno vlado, je odvisna od činiteljev, o katerih mi prav enako vemo. Kaj se godi sedaj, je običajni potek o revolucijah. Kornilov je hotel postati sam diktator, a sedaj ga ogroža njegov nasprotnik. „Daily Mail" se zavzema za Kerenskega in smatra postopanje Kor-nilovo kot poizku proti revolucije, Če zmaga reakcija tedaj ne bodo vodili Rusi vojne nič boljše. In če pride stari režim zopet na krmilo, postanejo hlapci Potsdama in tirani svojega naroda. Stvar svobode je v Rusiji v smrtni nevarnosti in če propade v Rusiji, tedaj je ogrožena za nas vse.
= Naredbe provizorične vlade. Pe-trogradska brzojavna agentura poroča: Provizorična vlada je vsem vladnim komisarjem poslala okrožnico, v kateri jih obvešča o stališču generala Kornilova. Naznanja jim, da Kornilov z močnimi četami koraka proti Petrogradu ter jih pozivlje, naj prebivalstvu razjasnijo položaj in naj skrbe, da se vzdrži mir. Razglas Kerenjskega petrograškemu vojaštvu pravi, da se je bivši generalisimus Kornilov izneveril svoji dolžnosti ter da je poslal vojaške oddelke proti Petrogradu fronto pa je oslabil. Delavski minister Sko-’ belev je vsem ruskim delavcem izdal pro-klamacijo, v kateri jih obvešča o Kornilovi nezvestobi ter jih obenem poživlja, naj z vsemi močmi podpirajo vlado.
Dnevne beležke.
—	O možitvi javnih mestnih uslužbenk uradnic in učiteljic. Ljubljanski občinski svet je sklenil na svoji seji v torek, da se smejo mestne uradnice in licejske učiteljice možiti. Toda njih soprogi in otroci nimajo pravice do pokojnine. Načelno se strinjamo s sklepom, da se da uslužbenkam ta svoboda, zakaj po našem mnenju je o-mejevanje družabnih in človeških pravic zaradi službenih razmer sploh krivično in prav nič moderno Le žal, da so razne zlasti klerikalne stranke v tem pogledu desetletje pred vojno prav rigorozno ravnale. Občinski svet ljubljanski je dodal svojemu sklepu dostavek, da otroci in soprogi uradnic nimajo pravice do pokojnine. Ta sklep pač ni moderen. Če je že sogrog izključen od pokojnine, ker ima svojo življensko eksistenco, ne ugovarjamo, vsekakor pa moramo grajati sklep, ker izključuje tudi otroke, dasi so uradnice zavarovane za penzijo kakor uradniki. Vzemimo na primer, da oče umrje, ki nima pravice do lastne pokojnine, za njim umrje še mati in otroci so brez preskrbe. Moderni razvoj zahteva, da se izvede socialno zavarovanje, za najširše plasti. In v tem primeru bi pa morala biti minimalna pravica teh otrok: pravica do pokojnine po materi vsaj v tem primeru, če nimajo take pravice po očetu. Taka ureditev tega vprašanja bi bila vsaj nekoliko pravična. Sodrug Mlinar je v občinskem svetu to povedal, a ker občinski svet sedaj med vojno poostruje in poslabšuje službene pragmatike, tudi za tako pravično stvar
tre more imeti posluha. Socialno zavarovanje za splošno delavstvo je pred durmi, a tukaj pušča javna korporacija svojce svojih ljudi brez preskrbe. Menda je lepše, če dodeljuje — milostne podpore, ki so večkrat na dnevnem redu obč. sveta.
— Ustanovni občni zbor zasebnih uradnikov in uradnic. V sredu zvečer so se zbrali v prav obil^m številu zasebni uradniki in uradnice na ustanovni občni zbor „Društvo zasebnih uradnikpv in uradnic na slovenskem ■ozemlju “. Predsednik pripravljalnega odbora odbora g. Hiter je v jedrnatih besedah obrazložil namen in pomen društva ter delo pripravljalnega odbora v prid zasebnega urad-ništva. Pozivu za pristop v društvo se je odzvalo doslej 280 in sicer moških 123, ženskih 157. Razdele se; na Ljubljano 236, na ostalo Kranjsko 24, na Primorsko 13, na Štajersko 6, na Koroško 1. Po opravilo so: 9$ uradniki denarnih zavodov, 105 trgovine in obrt^, 64 zavarovalnih zavodov, 23 je odvetniških uradnikov. Razume se, da je ta uspeh povoljen. Ko bo društvo konstitiran o, bo či-
. sto gotovo članstvo naraslo tako, da bo res pravi reprezentant vsega zasebnega urad-ništva na slovenskem ozemlju. — Zanimiva je akcija pripravljalnega odbora, da dožene, kako je plačano zasebno uradništvo. Toza-
' devna statistika je nad vse poučna in se ob priliki objavi. — Pripavljani odbor je na podlagi te statistike že s posebno okrožnico po-val podjetnike (zavode, firme). Uspeh je zadovoljiv. Tudi v aprovizacijskem oziru je pripravljalni odbor storil primerne korake. Jasno je, da le potom dobre organizacije more zasebno uradništvo zboljčati svoj položaj. — Gospod Golob prebere nato društvena pravila. Namen društva je označen v § 3, združevati zasebno uradništvo, gojiti stanovsko vzajemnost in zavest, izpopolnjevati strokovno izobrazbo, zastopati stanovske koristi, zboljšati gmotni in družabni položaj — skratka: društvo je strokovna organizacija zasebnega uradništva, v društvo lahko vstopi zasebni uradnik katerekoli narodnosti in katerekoli vere, samo če službuje na slovenskem ozemlju. — Pristopnina znaša 1 krono, članarina se dele 3 razrede: do 100 kron plače 1 krono na mesec, do 300 kron 2 krone, nad 300 kron 3 krone. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni v odbor sledeči gospodje: za denarne zavode gg. J. Hitter, Pečar, Lenček, Je-ločnik, gdč. Sedlak, Šušteršič, Hočevar in Jelenc ; za trgovino in obrt: gg. Kunsiek, Pe-tejan, Franke, Palme, ga. Kohvitz in gdč. Traun; za zavarovalne zavod gg. Golob, Režek, Trtnik in gdč. Malič Angela; za odvetniški in notar, uradnike gosp. Svetlič in gdč. Minka Pavlin. S tem se je započilo delo, ki postane v veliko korist zasebnega uradnlštva. Tudi mi želimo novi organizaciji ves uspeh.
— Vojna zveza. Kons. zavodov in kon-sunmih društev na Kranjskem ima namen: delavstvu zagotoviti ono, kar upravlja država
—	to se pravi: država je v z el a v svojo upravo in svoje gospodarstvo moko, sladkor, mast, petrolej, milo, kavo, sveče itd. Aprovizacije bodisi občin ali to-varen in podjetij so prejemale to blago za svoje Občinarje ali za svoje delavce. Kako so razdeljevale le-te to blago dalje, o tem se je marsikaj bralo, veliko govorilo in šepetalo. Nezadovoljnost je marsikje vehementno izbruhnila. Da se prepreči nepotrebno razburjanje in vse ono, čemur se je mogoče izogniti, ustanovile so se zveze delavskih kons. društev, delavskih strokovnih organizacij, tovarniških podjetij in podjetniških organizacij v tzv. Vojne zveze, da skupno kot zastopstva delavcev in delodajalcev urede pravično razdelitev onega blaga, ki ga je država prevzela v svojo oskrbo.
„ Vojna zveza" je sedaj razdeljeval-n i c a blaga in pravična, nevtralna korporacija, ki garantira zlasti delavstvu, da se bo to, kar bo dobila, pošteno in pravično razdelilo. Koliko bo blaga, kolikšna bo kvota nato „Vojna zveza" niina vpliva. Za to so drugi državni organi — kot vojnožitni zavod,
centrale za sladkor, mast, petrolej itd.- oz. e. kr. urad za prehrano.
„Vojna zveza" je pa delavstvu v zaščito, ker ima vsak delavec pravico izjaviti, kje bo jemal ono blago, ki ga država upravlja
— ali bo jemai v tovarniškem skladišču ali v skladišču svoje konsumne organizacije, ali pa v skladišču „Vojne zveze" same, ako ni v bližini kakega konsumnega ali tovarniškega skladišča. Pravkar so razposlane matične pole na vsa podjetja. Ena pola je za enega oelavca oziroma eno delovsko družino. Te pole se morajo vestno izpolniti, ker tvorijo podlago za pravilno aprovizacijo. V interesu delavstva je, da se vse tiskovine, ki jih „Vojna zveza" pošlje na podjetja, pravilno in kar najhitreje izpolnijo ter vrnejo Zvezi. Vsako zavlačevanje škoduje. Smo v četrtem vojnem leeu. Aprovizacija bo zelo, zelo težavna. Vsak dan zavlačevanja ima že slabe posledite. V „Vojno zvezo" naj smojo delavci polno zaupanje. Aprovizacijske pritožbe z mirno vestjo na njo naslavljajo! Namen „Vojne zveze" je — bodi še poudarjeno — biti v pomoč delavstvu v te hudih časih.
— Konsumno društvo za Ljubljano in okolico r. z. z o. z naznanja svojim članom sledeče: Načelstvu zahajajo večkrat pritožbe zoper skladiščnike oz. srdadiščnice posameznih prodajaln. Tudi se naznanjajo razne nerednosti. Vse pritožbe oz. vsi dopisi doslej pa so — brez podpisa. Noben teh pritožnikov nima poguma podpisati pravo ime, ampak le: „član ali članica konz. društva". To ni v redu. Načelstvo se more ozirati le na pritožbe, ki so s polnim imenom in naslovom podpisane. Pisma brez podpisa, pritožbe brez podpisa in sploh vse, kar kaže zajčji pogum
— gre v koš. — Načelstvo pa prav liu-dno prosi, da mu člani naznanijo vsak ne-dostatek, ki ga opazijo — ali vsak dopis mora biti s polnim imenom podpisan.
— Tedenski Izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 2. do 8. septembra: Novorojencev 10, m rt v rojen 1, umrlo je 56 oseb, od teh je 23 domačinov in 33 tujcev. Na griži je umrlo 6 oseb, med njimi 1 tujic, na jetiki 4 osebe, med njimi 2 tujca. Na tifusu je oboleto 5 domačinov, 10 tujcev, 123 vojakov; na griži 13 domačinov, 17 tujcev in 28 vojakov in na vratiči 1 domačin.
— Laški letalci nad Trstom. „Lavo-ratore" od 12. septembra poroča: Včeraj ob pol dvanajstih so naznanili topovi prihod italijanskih letalcev. Letalci so zagnali 17 bomb, ki so padle v morje in 4 bombe so zagnali na pusti svet v bližina Sv. R. Ško-ea je majhna, človeških žrko ni.
— V Avstriji odpravijl brezifiesne dneve ? „Neues Wiener Journal" poroča, da odredr vlada še v teku tega meseča odpravo brezmesnih dni.
— Sladkor Dunajska „Zeit“ poroča, da imamo sladkorju le toliko v zalogi, da izhajamo z njim do srede oktobra. Nadalj-na dobava pridi že od letolsnjiga pridelska
i sladkorja ki pričenja s 1. oktobrom. Letošnjega pridelka ne bo mnogo, ker Naše slatkorna pasa zelo slabo. Brez ozira na to, da so nasigali letos za 3 odstotke manj sladkorne pese kakor lani, bo prideleh manjši tudi zato, ker se je pesa zelo slabo razvijala. Rdčunajv, da pridelajo letos 40 miljonov meterskih stotov pese, med tem ko so pridelali v normalnih časih 70 do 80 miljonov. Lansko leto so pridelali 7 in en četrt miljonov meterskih stotov sirovega sladkorju, letos bo znašal pridelek sirovega sladkorju največ 6 miljonov meterskih stotov* Prvotno so nameravali, da bi dajali konsumentom le sirov sladkor zato, da hranijo s premogom. To namero so opustili. Da pa kljub temu prihraniju premog in da olajšajo sladkorni induštriji dobavo premoga, bodo letos uredili pridelavo sladkorja po skupinah. Kakor smo že poročali, se sladkor tudi podraži. Podražitev utemelju-
jejo takole : Zdatno povišanje režijskih stro' škov, zlasti izredna podražiko premoga, po višanje cen za sladkorno peso od 4 na 6 kron, povzročijo povišanje cene za sirovi sladkor in seveda tudi povišanje cen sladkorja sploh. V letošnjem februarju so se zvišale cene za sirovi sladkor od K. 50 na 55 50 K. Avstrijska cena za rafiniran sladkor snaša povprečno 102 K, ogrska cena pa se ja zvišala že s 1. aprilom na 137-50 K za meterski stot. Kar se je tako znatno znižala pridalek sladkorja, pride skoraj gotovo tudi znižanje mesečne izmere za osebo.
— Banka obtožena zaradi navijanja cen. Državno pravdničtvo na Dunaju je proti tamošnji podrušnici češke industriaine banke dvignilo obtožbo zaradi navijanja cen za potzebna živila. Obtoženi so ravnatelj Anton Špitalsky. prokurist Vratišlav ter predstojniku ekspozitur Popper in Balsam.
— Razdelitev kruha in moke v Budimpešti. Kakor je razvidno iz novih krušnih in močnih nskaznic, se je zvišala v Budimpešti količina moke od 6 kilogramov 40 dek na 8 kilogramov 40 dek mesečno za vsako osebo. Osebam, pri katarih je izključena zlozaba glede navijanja cen, se ome razdeliti večjo množino moke, seveda potem za sorazmeren čas ze dobe močnih nakaznic.
— Serbsko pravoslavne vershe šole na Hrvaškem in v Slavoniji, ki so jih ob izbruhu vojne zaprli, obvorijo zopet glasom odloka hrvaške deželne vlade.
— Strokovni kongres v Bernu. Poročali smo že, da so sklicale švicarske strokovne organizacije mednarodni strokovni kongres, ki naj bi se vršil 1. oktobra v Bernu. Na kongres se je prijavilo že mnogo strokovnih organizacij. Strokovne orga-nisacije entente imajo prarkar sestanek v Londonu, da določijo svoje stališče napram bernski Monferenci. Rok 1. ohtobra se obdrži.
Zmede na Ruskem.
Petrograd, 12. septembra. „Rječ" poroča: Miljukov in bivši generalisim A-leksejev sta obiskala Kerenskega in mu ponudila svoje posredovanje, da se zatre prihajajoča državljanska vojna. Kerenskij je p'a izjavil, da je nemogoče obravnavati z osebnostmi, ki so kršile zakon. Ne nasprotuje pa temu. da bi izročil oblast novemu kabinetu, ki bi lahko pričel pogajanja s Kornilovem. Po privatnem razgovoru z od-stopivšimi ministri je bila spoznana Kerenskega ideja za najboljša pot, da se napravi konec notranjim zmedam. Določili so Aleksejeva za eventualnega bodočega šefa novega kabineta. Kljub temu, da je silil kabinet Kerenskega, naj izroči oblast Alek-sejevu, ni izvršil Kerenskij tega sklepa in se je pričel pogajati z zastopniki delavskega in vojaškega sovjeta. Domnevajo, da bo v novem kabinetu več socialističnih elementov in da ostanejo od nesocialistov na dosedanjih mestih le minister za zunanje zadeve in finančni minister. Vodja vojnega ministrstva Savinkov je imenovan za generalnega vojaškega guvernerja v Petrogradu.
Amsterdam, 12. septembra. Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Listi za-beležujejo vest, da so prišle prve Kornilove čete že v Gačino. Kozaški stotnik Kaledin je baje zahteval od vlade, da sprejme ulti-matum Kornilova, ker drugače sam pretrga zvezo med Petrogradom in Moskvo. Listi poročajo tudi, da se je pridružil Kornilovu novo imenovani generalisim Klembovskij in generali, ki so bili poslani na zapadno fronto.
Petrograd, 13. septembra. Začasna vlada je razglasita izjemno stanje nad mestom Moskvo in distriktom.
Amsterdam, 13. septembra. Nek tukajšnji list prinaša iz Londona od 11. t. m.
poročilo iz Petrograda, ki pravi: Pogajanja s Kornilovem so trajala vso nedeljo. Kor-nilov ni hotel odstopiti in tudi se ni hotel pokoriti. V glavnem stanu je dal aretirati vladnega komisarja Filomenka, a Kerenskij je ukazal aretirati poslanca dume Lvova. Čeprav je razglašeno v Petrogradu izjemno stanje, poteka življenje kakor navadno; le na križiščih cest stoje močno oborožene straže. Promet avtomobilov je pod nadzorstvom, najboljši znak, da se nekaj pripravlja. Ni še mogoče dognati, na čigavo pomoč se zanaša Kornilov.
Petrograd, 11. sept. Glavni odbor stranke kadetvo je sporočil Kerenske-mu, da je dovolila stranka svojim članom vstop v kabinei, da prepreči državljansko vojno.
Petrograd, 12 sept. Vlada je odredila sodnjisko zasledovanje generalisima Kornilova,. generala Denikina,ki je poveljnik armade na judozapadu, generala Luks-kija, ki je šef velikega generalnega štaba, gezerala Markova, šefa generalnega štaba južno zapadne fronte in generala Kisliakova. pomočnika v prometnem ministrstvu dodeljenega armadi ua bojišču. Dolži jih upoia.
Bern, 12. sept. „Temps“ poroča iz Petrograda: Delavski in vojaški sovjet v Helsingfortu je sprejel dnevni red, ki graja, da je pregnala začasna vlada pristaše caajevega režima in zahteva, da je treba vse izgnane osebe vožnji zopet pridržati, Izvolili so poseben odsek, ki naj izvrši te odredbe.
Aprovizacija.
Sadje za Vič. Občani Viča. ki imajo rumene izkaznice s črko C prejmejo sadje v nedeljo 16 t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Na vrsto pridejo od 8 do 9 št. 1 do 150 od 9 do 10 150 do 300 in od 10 do 11 300 do konca. Vhod pri glavnih vratih.
Oddaja Špeha. Mestna aprovizacija bo oddajala v cerkvi sv. Jožefa v petek dne 14 t. m. dopoldne Špeh na rumene izkaznice C. št. 1900 do konca. Na vrsto pridejo od 8 do 9 od 1901 do 2200 od 9 do 10 št. 2200 do 2500, od 9 do pol 10 od 2500 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kilograma. Kg stane K 4.
Nakaznice na krompir. V soboto dne 15. septembra bodo dopoludne od 8 do 1 ure razdeljevale krušne komisije posebne nakaznice na krompir. Vsaka v Ljubljani stanujoča stranka dobi v svojem okraju, kjer dobiva navadno nakaznice za moko in kruh, po eno nakaznico za krompir, veljavno tako dolgo dokler bo mestna [aprovizacija razdeljevala krompir. Zato naj stranke pazijo, da ne izgube izkaznie, ker jim aprovizacija ne bo dajala duplikatov. Okolica ljubljanska dobi izkaznic nič, kakor tudi ne družbe in podjetja, ki imajo lastno aprovizacijo. Izkaznic ne prejmejo vse one strenke, ki so |krompir
same sadile, in vsi zavodi, katerim daje mestna aprovizacija sama nakazila. — Komur po teh določilih izkaznica ne gre, naj ne nadleguje komisij in aprovizačnega urada. Za vse druge tozadevne informacije pa je strankam na razpolago aprovizačni urad na Poljanski cesti it. 13.
  ■  - -
Z avstrijskih froni
Iz vojnoporočevalskega stana se poroča 12. septembra. V zaščiti goste megle smo pričeli včeraj z izstreljenjem laških gnezdišč na hribu sv. Gabrijela. Italijani so se trdovratno branili v bojih, ki so trajali ves dan in vso noč. Danes zjutraj ni bilo skoraj nikjer več Italijanov v naših jarkih. Ujeli smo pri tem 200 mož in uplenili 10 strojnih pušk. Na ostali fronti so bili le artiljerijski boji. Naše baterije so z dobrim uspehom obstreljevale sovražna zbirališča ter so tudi sicer motile sovražnika, ki je utrjeval svoje pozicije.
Zdi se, da se sovražnik na soški fronti pripravlja za nove boje pri sv. Gabrijelu. Izmenjavajo se čete; s tirolske fronte pošilja sovražnik čete na soško fronto, utrujene brigade pa pošilja od tod na tirolsko mejo. Mogoče je torej, da se ob Soči v doglednem času prično novi boji, čeravno je tudi mogoče da se hoče Cadorna proti zavarovati proti eventualnim napadom od naše; strani.
Na romunski fronti je prišlo včeraj do živahnih bojev. Po daljši artiljerijski pripravi je napadel sovražnik naše pozicije na pobočjih severno od doline Slanica ter južno zapadno od Tirgul • Ocne. Petkrat je ponovil svoj napad; štirikrat se je napad udušil v našem ognju, le enkrat se je sovražniku posrečilo, vdreti v ozek del naše črte. S protinapadom smo ga vrgli zopet ven. Sicer le artiljerijski boj, ki je bil naj-živahnejši na odseku KOveseve armade.
V	Albaniji so se baje na levem krilu Sarrailove armade nadaljevali. Sovražnik napada z veliko premočjo zlasti ob Ohridskem jezeru. Naše čete so se umaknile v nove pozicije. Dva topa, ki sta delovala prav do zadnjega, smo razstrelili.
Včeraj popoldne je priplulo zopet sovražno brodovje k obrežju med Semeni in Vojušo. Do kake akcije ni prišlo.
Ob zaključku lista, ob 9. zvečer, še nismo prejeli vojnih poročil.
Naropajte nabilke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K T80, za dame K 1'50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Občno konsumno društvo v Idriji
registr. zaclr. z om. zav.
Trgovina s špecerijskim manu-fakturnim in konfekcijskim blagom, obuvali, opojnimi pijačami.
===== Pisarna v Idriji štev. 446. ===' Prodajalne:
Centralna v Idriji.
Podružnice:
Na Brusovšu in Podgorami v Idriji in v Spodnji Idriji,
Lastna posestva, valjčni mlin.
Pristopnina znaša 2 K, delež 40 K.
! Najboljše nadomestilo za dragi in nezdravi ruski čaj in kavo nam daje novi iz do n at ih rastlin napravljeni aromatični, zdravi, okusni
--- želišžni Jedilni čaj
kot nadomestilo za škodljivo kavo in ruski čaj. Najboljša pijača za zajutrlc z rumom, citrono, mleko ter Sida-medenim praškom ali Sida-limonadnim praškom in tudi brez vsakršnega pridatka. Kdor nemara postati nervozen, naj pije sam in daje posebno otrokom želiščni jedilni čaj. — 1 zavoj (zadošča za 14 dni) stane 50 vinarjev. Dobi se v
prodajalnicah Konstantnega društva za Ljubljano in okolico.
ima presenetljiv uspeh pri pokončanju Žoharjev, (zakon, varovan)	ščurkov,	mravelj	itd. Ena
škatljica stane I krono.
(nadomestilo za fB podganjo smrt)
najboljše sredstvo za strebljanje podgan in miši. 1 pušica stane K 1.50.
„St. Valentinov redilni pek za ptiče ^
pri prebavi krme, zaradi tega izredno redi meso in tolščo. 1 zavojček stane 1 krono.
Dobi se vseli prodajalnah konsumnega druStvaza Ljubljano in okolico.
Mati.
Zanimiv roman iz delavskega življenja. Spisal N. Gorki.
Cena izvodu je 4 K, po pošti 20 v več. Dobiva se v knjigarnah in tudi potom uprave našega lista.
Vsa pohištvena in stavbena mizarska dela
prevzame
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
reg. zadruga z om. poroitvom
Vli-Glince pri Ljubljani
po Izredno solidnih cenah In Jamfl za dobro izvrlbo.	Ima	le	doslej	najboljše	reference.
Izdajatelj: Viktor Zore. — Za uredništvo odgovorna: S tebi Alojzija. — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.