206. številka.
Ljubljana, v soboto 6. septembra.
XVII. leto, 1884.
Ithaja vsak dan aveffer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 tri«Iza jeden meBec 1 gld. 40 Ur. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki. Za pošiljanju na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko već, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje Be od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali ve«5krat tiska. Dopisi naj se izvole frank u a ti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistv o je v Ljubljani v Frana Koknaua hiši, „ Gledališka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adiiiiniatrativne stvari.
Zaradi praznika   Malega   Šmarna izide prihodnji list v torek 9. septembra 1884.
Prva srbska železnica.
Predvčeraj spustil se je prvikrat železnični stroj s kolodvora v Belem Gradu po dolini Moravini ter mnogobrojnemu veselemu občinstvu dal znamenje, da so je s tisto uro pričela nova doba gospodarska v mladi srbski kraljevini. S posebnimi slavnostmi in v navzočnosti častitajofcih gostov iz sosednjih dežela otvorila se je ta dan nova srbska železna cesta BeliGrad-Niš, dolga 244 kilometrov, ob jednem deblo srbskega železnega cestovja, katero se preko Savskega mostu pri Belem Gradu naslanja na železnico Budapešta-Zemun, in od katerega se ima odcepiti črta Niš-Vranja, da kraljevino zveze s Turčijo, in črta Niš Pirot zavoljo zveze z Bolgarijo. Tla po srbski zemlji res neso taka, da bi podpirala jednaka podjetja! če se pomisli, da že novo otvorjena železnica gre skozi štiri pred6re, vse vkupe dolgi 2600 metrov, in da je bilo za njo treba stavb, kakeršue občudujemo v Avstriji le pri naših gorskih železnicah, potem gre velik del zaslug srbskega naroda neumornosti in napredoljubnosti, da se je tako težko začetno delo sedaj zvršilo. To je tudi najboljše poroštvo, da nič manj težavni postranski železnici Niš-Vranja in Niš-Pirot tudi v kratkem času stečeti.
Če 8e lahko primerja, da so železnice žile, po katerih se prometne moči zbirajo, da se preustvar-jene zopet iztakajo v širše kroge, oživljajoč in prenavljajoč jih, potem je tudi res, da se z vsako novo železnico narodno gospodarstvo še bolje uredf, blaginja domačega in sosednjega naroda še bolje pospeši. Koliko pomenljivejši morajo pa denašnji dnevi biti za Srbijo, katera etoprav ta teden dobi bvojo prvo Železnico, prvo pot do pravilnega prometa in z njim do pravega gospodarskega občevanja s kulturnimi državami! Srbska kraljevina bila je do sedaj jedina dežela v Evropi, ki parne moči ni še vpora-bila za svoj promet, in imela je torej v tem oziru starikav obraz v evropskem državnem koncertu. In zato je torej otvorjenje nove železnice tudi pomenljivo, ker kaže, da je mladi kraljevini resno do tega, gmotno povzdigniti se na tisti stališ, ki jej je sicer v vnanji politiki vsled Berlinskega dogovora dan bil.
V svojej vnanjej politiki Srbija sicer ni na najboljšem potu, a z grajenjem in pospeševanjem svojih občil bode Evropo prepričala, da se sama razvijati more in hoče, kakor si je veliko ugleda v krogu evropskih držav že pridobila s popravami svojih «lav -kovskih zekonov, s stalno skrbjo za kmetijsko in financijalno polje svoje.
Največ dobička bode pač od stroja, ki bode odslej puhal po Moravini dolini, imelo srbsko narodno gospodarstvo in blagostanje. Potrebe srbskega prebivalstva bode cenejše in hitrejše zadovoljevane, a produktivnost njegova bode rustla, ker bode pot srbsk'm pridelkom in izdelkom v vnauje dežele ložji in brez dosedanjih zamudnih ovinkov, če pa se do konca leta 1886. po ukrepih znane Conference a quatre potegne v resnici železna cesta do Soluna, in na drugi struni do Carigrada, potem bode Črta Beli-Grad Niš prava velika cesta v orijentalaki trgovini in ob tej cesti se bode moralo govoriti o do sedaj srbskemu narodu neznanem gospodarskem napredovanji.
Ali tudi mi Avstrijci moramo v prvi vrsti s posebnim veseljem in zadovoljstvom pozdravljati prvi železniški tir v sosednji na^i državi! Neso se od nekdaj avstrijski državniki zastonj ozirali na Srbijo in v njej zlasti pogrešali pravih trgovinskih vezil! Že blizu pred tridesetimi leti je avstrijski konzul v Belem Gradu, p). H .lin, predlagal, da bi se Beli Grad in Solun zvezala z železnico zlaBti zavoljo pošte, prihajajoče iz Indije. Inžeuerji avstrijske državno železnične družbe so se neprestano pečali s erfeži srbskih železnic. In slednjič je bilu Avstriska Deželna Bauka, ki je za ponesrečeno Pariško Union Generale v družbi s Comptoir-jem d' Escompte prevzela pogodbo srbske vlade in tudi v resnici dovršila gradnjo /namenite železnice. Z živim in veselim zanimanjem se je v Avstriji gledalo napredovanje važnega dela in dvojbe ni, da bode nova železnična zveza tisto vzpolnjevala glede naših gospodarskih interesov na južnem vzhodu, kar se je od nje obetalo. Trgovinske razmere mej Avstrijo in Srbijo razvile so se v zadnjem desetletji jako krepko, to pa zlasti vsled trgovinske pogodbe mej njima. Vsaj je Srbija staro tržišče avstrijsko, vsaj od blaga, ki se uvaža v mlado kraljevino, odpada na Avstrijo 80% težine in 75% vrednosti!  To uva-
žanje bode po izboljianih občilih, po novi železnici Beli Grad-Niš le še rastlo, ker se bode produkcija v deželi in z njo zamena blaga povzdignila, a bode večje postalo tudi hrepenenje po proizvodih naše obrtnosti. Ako bodo naši trgovci za časa pogodili potrebe in ukus srbskih deželanov, ue bode se jim treba preveč bati konkurencije francoske, angleške in nemške, ki bode takoj v deželi, kakor hitro bode po novih Železnicah storjena zveza z bolgarBkimi in turškimi železnicami. Spioh pa je za sedaj našej trgovini v Srbiji in preko Srbije veliko garancij danih, ki bodo še le prav v veljavo prišle, kadar hode kraljevina preprežena z železnimi cestami. M.
Ali smejo avstrijske sodnije razsojevati o pravnej veljavnosti v tujini sklenenih zakonov?
V Ljubnem v sos^dnej Štajerskoj dogodil se je pred nekaj leti vaški roinau, kateri se bo zaključil po dolgotrajnej pravdi pred sodnijo. V tamošnjoj Župniji kot rimsko-katoliški duhoven službujoči N. L. se je v učiteljico domaČe ljudske šole zaljubil. Po mnogih in hudih bojih s stariši učiteljice sta sklenila, dobivši odpust iz avstrijskega državljanstva se podati v Sttksouijo. V Nemčiji sta hitro dobila državljanstvo, sta pristopila k protestautovskej veri in se poročila 27. julija 1881. Leto kasneje sta se vrnili v svojo domovino in dobila oba učiteljski službi na nekej šoli.
Komaj sta bila dva meseca doma, že dojde Giaškemu namestništvu ovadba, da je N. L , apostata t. j. odpadnik in bivši rimsko katoliški duhoven, da si je prejel višje rede in blagoslove, vkljub temu javnemu zakonskemu zadržku z učiteljico M. oženil in da ž njo živi. Vsled tega naznanila je pričela deželna sodnija pieiskavo o pravnej veljavi tega zakona.
Zakonska dvojica se protivi v prvi vrsti pristojnosti avstrijske sodnije, ker sta postala tujca in podanika Nemčije in ker druga država, tornj tudi avstrijska nema pravice brez posebnih in tehtnih uzrokov pričeti preiskave, in razsojevati o pravnej veljavi v vnanjih deželah sklenenih zakonov. Tacega mnenja je bilo najvišje sodi "ću na Dunaji še meseca januvarja 1881. leta. A letos misli drugače.
Deželna sodnija je priziv zoper sodnijslci odlok zavrgla rekoč: Preiskava v takem slučaji se mora
LISTEK.
Nekaj o Preširnu.
Gosp. Jos. Cimpeiman je, pišoč „O Preširnovem Senanu" („Ljubljanski Zvon" I. str. 312.) podmenil, ka bi bil naš pesnik uporabil glavno misel po angleškem pesniku Tomaži Moore-u. Ta hipoteza zdela se mi je takoj neverojetna; istotako marsikomu prijateljev mojih.
Ako se namreč trdi to, reče se tudi lahko, ka je Preširen posnel svoj sonet „Apel podobo na ogled postavi" itd. po Puškinovi „priči": „Sapožnik", ki slove:
K a it 11.11 >) raz9) vvsmatrival sapčžnik,8) I v obuvi ofibku4) ukazal; Vzav t6tČass) kist ispravilsja hud6žnik.6) „Vot", podbočals,1) sapožnik prodolžal :8) „A eta grud no sliškom9) li naga?" No Apellčs prerval ,0) neterpelivo: „Sudi, družok, ne svyše sapoga.11) Est u menja prijatelj na primčte:
l) Sliko; *) nekedaj; 8) čevljar; *) pomoto; *) takoj; •) slikar; ') podbočivši se; b) nadaljeval; B) preveč; 10; segel v besedo; M, čevelj.
Ne včdaju, v kakom lty on predmčtfi Byl znatokom, horj1") strog on na slovak; No Sort,8) ego neset sudltj o svČtČ: Popr6buj on suditj o sapogah.
Tako Puškin, (Sočinenija A. S. Puškina. Iz-danie Ja. A. Isakova. Sauktpeterburg 1859.1. str. 432.)
Snov je ravno taka kakor Preširnovega soneta, premene v primeri se „Senanoma" malostne. In vender sta vzela ruski in slovenski pesnik sujet iz Plinija. Bi li ne bilo možno, d«». bi bila tudi s nSenanomu taka? . . . Tako sem ugibal, ČitajoČ g. Cimpermana spis. —
Iskul, povpraševal sem okrog, a vzual neBem ničesar. Stoprv pred nekojimi meseci prinese mi prijatelj rokopis PreŠirnovega „Senana". Je-li ta rokopis (koji je sedaj v rokah gosp. profesorja na učiteljišči V. Z.) v istini Preširnov ali ne, ne vem. Sicer pa to tudi za našo stvar ne posebne važnosti, kajti kdor ga je pisal, pisal ga je izvestno po rokopisu pesnikovem. Ta „Scnauuau ima s konca opomnjo, če se ne motim: „Acta sanetorum" in poleg je zapisana one knjige stran, na katerej naj se nahaja snov naše „legende".
') Dasi; 2) črt, vrag.
Ako ne ta „Senunus" pristen rokopis pesnikov, moral je to opomnjo vsekako zabeležiti Prezren v svojem rokopisu, kajti da bi bil prepisatelj sam dostavil dotični vir, ne* verojetno.
Tako, mul se mi, je opravičena dvojba radi g. Jos. Cimpermana hipoteze in utrjeno, ka ne imel Preširen zlagajo«"; „Senana" pred sobo; angleškega pesnika, temveč prej omenjeno delo o svetnicih.
T. Črv.
Kitaj in njegove naprave.
(Dalje.) Vera in filozofija. Vera je bila vse čase.
Naša vera nema ničesar občnega z veroizpo-vedanji, katera se nahajajo na zapadu. Sicer se jaz ne bodem prepiral, je li ta ali ona vera boljša; človek je tako ničev, da vprašanje o tem, kako se on poklanja Bogu, nema pomena. Bog razume vse, zlasti te, ki ga časte v globini srca. Pri nas je ide-jalna vera, ki skrbi za zdiužeije misli j k Bogu, in svetna vera, ki ee kažo v vnanjih obredih. Z jedno besedo,   pri nas je  tudi   itkrenost in hinavščina.
elužbeuo pričeti iu vršiti, če se tiče javnih koristij, če je treba poizvedovati, se li ni po sklenenem zakonu kaka krivica postavi ali javnej pravici zgodila. Po uradnih poročilih se ie N. L. tukaj od meseca avgusta 1881. ieta rednu nastanil in sicer prav v Bvojem domačem okraji C v Štajerskej, kjer je njegova lastuoBt in delovanje kot duhovnik po vsej občini prav dobro znano. Za kratek čas bivanja v tujini t. j. v Nemškej državi, k a te roj bi zdaj kot državljan pripadal, ne more biti niti ljudstvu, mej kateio je zopet priiel, niti v Avstriji sploh <.nano, da se je kot protestant v tujej državi zakonito oženil, dočim je pa ne le samo ojegovej občini, marveč tudi v daljnem krogu obče znano, da je avstrijsk državljan in se je kot duhoven oženil. Zato je potrebna preiskava in sodnijski dvor ima pravico o tej zadevi soditi.
(.iraška nadsodnija in najviše sodišče na Dunaji. kamor sta se v prizivu pritožila, sta soduijsko razsodbo prve vrste potrdila. Zdaj se bo pričela še le in vršila pravda za poglavitno in bistveno reč t. j. za pravno veljavnost zakonskega življenja zatožene dvojice. —
Zanimljivo je, da je najvišje sodišče z neko razsodbo 26. jauuvarja 1881. leta v jednakem slučaji odločilo, da avstrijski sodnijski dvori nema jo oblasti razsojevati o tacih zakonih. —
Trgovska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
VIII. Zbornični tajnik poroča o dopisih c. kr. okrajnega glavarstva v Litiji z dne 19. julija in 9. avgusta t. 1., zadevajočih ustanovitev zadrug. V polit rnem okraji Litijskem je bilo koncem leta 1883 v 286 krajih 825 obrtuih podjetij, katera spadajo V 35 kategorij. Vse obrtne stranke, razen pičlega števila trgovcev, krojačev in čevljarjev v Litiji, Za-gorji in Šniartuem izvršuje obrt le kot postransko opravilo kmetijstva. Večina krojačev, čevljarjev in mizarjev na deželi dninari navadno samo z jednim učencem, hodeč od hiše do hiše delat za brano in malo plačo. Mej obrtnimi strankami ni mnogo vkupnih interesov, kakeršni so mej obrtniki v mestih, trgih in večjih industrijskih krajih. C. kr. okr. glavarstvo prosi torej zbornico, da izreče v tej zadevi svoje mnenje.
Zbornica je v seji dne 18 julija t. 1. za okra) Litijski predlagala naslednje zadruge:
1. Po jedno zadrugo gostilničarjev za davčna okraja Litijski in Zatiški;
2. zadrugo mlinarjev in Žagarjev za politični Okraj Litijski;
3. po jedno zadrugo rokodelskih in drugih dopuščanih obrtov za davčni okraj Litijski in Zatiški in
4. jedno zadrugo trgovskih obrtov za politični okraj Litijski, katera zadruga pa naj bi se delila v zadrugo večjih in v zadiugo manjših trgovskih obrtov.
Odsek pozna oduošaje obrtovalcev na kmetih, ter mu je dobro zuano, da bode ustanovitev zadrug zadela na ovire, a z ozirom na postavna določila se mora delati na ustanovitev zadrug. Zbornica je imela pri svojih predlogih pred očmi ukaz z dne 18. julija 1883, Št. 22.037, vsled česar se mora po §. 106., odst. I. obrt. zak. delati na to, da se v prvi vrsti ustanovijo zadruge jednakih ali sorodnih obrtov v jedni ali v sosednih občinah; časih se vender mo-
rajo ustanoviti zadruge sploh ali glede na posebne obrtne kategorije za večje okrožje, če namreč v primernem krajevnem obsegu ni priličnega števila jednakih 'tli sorodnih obrtov; tako naj bi se delalo na to, da se za političen ali vsaj za sodoi okraj ustanovijo, v katerem slučaji more po §. 106., odat. 3. zadruge obsezati tudi obrtovalce in pomožne delavce iz mnozih občin in različnih obrtov.
Po tem bi se z ozirom na nov trgovinski in obrtni zbornici predloženi izkaz delalo na ustanovitev naslednjih zadrug:
1. Zadruga gostilničarjev, kavaroarjev itd. za sodni okraj Litijski z 243 in
2. za davčni okraj Zatiški z 139 obrtovalci;
3. zadruga rokodelskih in drugih dopuščanih obrtov za sodni okraj Litijski z 221 in
4. za sodni okraj Zatiški z 109 obrtovalci ;
5. zadruga trgovskih obrtov za političen okraj Litijski s 113 članovi.
Če bo c. k. okr. glavarstvo ujema 8 temi nazori in najde potrebno, bi bila zbornica tudi pri volji na sedeži političnega oziroma sodnega oblastva zaslišati udeležence, na kar bi se takoj lahko pričelo u-ta no vi janje zadrug.
G. poročevalec stavi v imenu odseka predlog:
Zbornica naj v zmislu tega poročila Lreče svoje mnenje c. k. okr. glavarstvu.
Gosp. J. Žitnik podpira odsekov predlog, kateri se pri glasovanji vzprejme.        (Konec prih.)
Politični razgled.
m »Iranje dežele.
V Ljubljani 6. septembra.
Ooriskl mestni zbor je v poslednji seji na predlog grofa Coroninija jednoglasno sklenil, poslati peticijo na državni zbor, da bi se zidala Predelska železnica.
Tržaška municipijska delegacija bi rada dosegla, da bi se leto h ne sklical Tržaški deželni zbor, ker nema neki nič dela. Ko bi so pa sklical, imel bode samo jedno sejo. Vlada mu bode predložila zakon o varstvu ptičev.
Bodoči zgonije-avatrljskl deželni zbor štet bode z uStetim virilnlm glasom Linškega škofa 33 konservativnih in 17 liberalnih poslancev. Letos bodo prvikrat imeli konservativci večino v tem zboru.
Predvčeraj so solnogradska mesta volda 8 liberalcev in 2 konservativca v deželni zbor. Konservativci so izgubili jeden sedež.
V Bukovliiskem deželnem zboru je predlagal rektor Črnoviškega vseučilišča, da se sklene resolucija na vlado, naj kmalu ustanovi medicinsko fakulteto v Črnovicah. Podpiral je ta predlog s tem, da bode nova bolnica jako prostorna in z vsem potrebnim dobro preskrbljena, ter bi imeli inedicinci lepo priložnost Be praktično izuriti. To resolucijo je deželni /bor jednoglasno vsprejel. Medicinsko fakulteto hočejo torej imeti v Črnovicah, ko so še druge fakultete prazne in se je že premišljevalo, da bi se to vseučilišče prestavilo kam drugam, kjer bi imelo več slušateljev. To nepotrebno vseučilišče hočejo razširiti, samo da bi ložje napredovala germanizacija v Bukovini.
Oallskl deželni proračun kaže 3.650.427 gld. stroškov in 537 575 gld. dohodkov, tedaj 3,112 852 gld. primankljaja, kateri se pa bode pokril z 32°/o naklado na direktne davke.
Madjari in njih privrženci na Ogenkem bo zopet pokazali svoje pravicoljubnoat do slovenskega prebivalstva. Na Požunskem okrožnem protestantskem konventu stavilo je nekaj rodoljubuih Slovakov predlog, da bi na protestantskih gimnazijah bil za slovaške dijake tudi slovaški jezik obligatni
fično učenje Konfucijevo. Konfucij živel je v VI. pred Kr. r. Njegov spomin se je ohranil povsod. V Kitaji ni nobenega mesta, v katerem bi ne bilo templja v čast Konfuciju. Izgojevanje človeškega srca je glavni smoter filozofičnega učenja.   Odgojiti človeka — to pomenja vzdigniti ga od pada, v katerega ga je pripeljala slaba poraba njegovih sposobnostij, odkriti mu oči, pokazati mu veličastnost neobsežuega sveta, pomagati mu polagoma izkopati se iz ničevosti, čutiti v sebi razum, biti misleč, želee in poznajoč, — to je smoter velikega fiiozoficnega učenja. Pa ne smete misliti,   dn  ima Konfucijeva  sistema samo teoretične nauke,  brez navodov,  kako jih praktično porabiti; ona daje popolen kurs praktične odgoje, katere glavno načelo je obdržati človeški razum v določenih mejah. Po mnenji Konfucijevem je človeško srce podobno  v skok dirjajočemu konju, kateri ne uboga ne biča, ne glasu, ali hitro iz gore deročemu potoku, Buraovoljnej tili,  kateio je treba zadržati. Človeško srce ima neizpremenljive idejale pravice in modrosti,  pa vnanja čuvstva imajo silo  pregreh in bkušnjav, katere vlečejo človeka od  tega id<Jjala. Proti temu se moramo braniti in orožje, katero nam
priporoča KoufucJ je — čuvstvo spoštovanja. Čuvstvo spoštovanja je osnova vse Konfucijeve sisteme.
V Kitaji, tako, kakor v drugih deželah, ni le jedna vera. Pri nas so tri vere. 1! tzun Konfucije-vega je razširjeno tudi učenje Laodze a, ki je razširjeno največ mej nižjim ljudstvom, katerega osnova je teorija o preseljevanji duš, in učenje Fo ali bu-daizem — metafizična doktrina. Budaizem je ustanovil Buda, ki je živel v VI. stoletji pred Kr. r. Glavni princip tega učenja je oddaljenje od sveta — pokorenje telesa. Budaisti imajo svoje templje. Bu-daistični menihi v samostanih imajo gromadna bogatstva. Vse te vere imtjo, kakor povsod svoje iskrene privržence, svoje protivnike in ravnodušne. Zlasti poslednjih je mnogo v Kitaji. Za to pa ni pri nas verskega sovraštva; da jaz tega čuvstva kar razumeti ne morem. Ložje bi sovražil samega sebe, svoj lastni jaz, ko versko idejo! — to se meni zdi čudno.
Kar sfl tiče bogotajstva, trdijo, da je produkt novejše civilizacije. Mi, Kitajci smo še premalo ci-vilizovani, da bi mogli biti brez vere.
(Dalje prih.)
predmet. Madjaroni so pa zavrgli ta predlog. SIo-vaškej mladini tedaj se še maternega jezika učiti ne puste. 8 tem so Arpadovci zopet pokazali, da prijateljstvo mej njimi in Slovani ui nikdar mogoče. Ob volitvah se je govorilo o nekej spravi, katero želi vlada z ogerskimi Srbi; zgornji sklep evangelj-skega konventa, ki se je gotovo zgodil po volji vlade, pa kaže, da Madjarji ne žele j i ijateljstva s Slovani in se samo takrat jim dobrikajo, kadar jih potrebujejo.
Vitanje države.
Shod treh cesarjev je postal nekoliko dvomljiv. Nemški cesar je baje nekoliko bulebeo, kar pri njegovej visokoj starosti m nič čudnega, in se tedaj morda ne mogel udeležiti tega shoda.
Ruski car ui prišel v Varšavo, a pride še le danes v Modlin, pot"m se pa odpelje v kočiji grofa Avgusta Potockega v Varšavo, kjer ostane samo dva dni. Dvor letos ne obišče danskih Kozakov, katerim je prestolouaslednik ataman, »mpak še le drugo leto. Iz Varšave poda se car naravnost v Gačino.
Kolera se je jako razširila po nekaterih deželah južne Evrope.   Po vsem južnem delu Francije, skoro po vsej Italiji zahteva veliko žrtev, poslednji čas je že tudi prestopila Španjsko raeio. Najhuje   razsaja  v  Italiji.   Tako je tam   v   sredo T provinciji Aleksandri)i 1 za kolero  na   novo zbolel, jeden pa umrl; v Bergamu 22 na novo zbolelo, 3 umrlo; v Campobassu 5 zbolelo in 5 umrlo; v Ca-serti 1 zbohal; v Cuneu 29 zbolelo.  17 umrlo; v Genui  21 zbolelo,  16 umrlo;   v Massa-Carrari 11 zbolelo,  9 umrlo;  v Modem   3  zboleli;  v Neephi samo v mestu 122 zbolelo in 69 umrlo,  v drugih delih te provincije jih je pa 5 zbolelo in 2 umrla ; v Parmi 4 /boleli, 5 umrlo; v Turiuskej provinciji 11 zbolelo, 9 umrlo.   Strah  mej  prebivalstvom je silno velik,  nekateri doiže" vlido in urade,  da premalo store proti tej bedi. Posebno ojiozicijske stranke porabljajo to nezgodo v to, da napadajo vlado, ki pa je pri tem popolnem nedolžna. Storila je brž vse potrebne naredbe proti tej bolezni, ko se je prvo-krat pokazala kolera, če  neso  nič  pomagale, kaj more za to. Tu li sedaj  stori vlada in njeni organi vse, da se Uotavi bolezen    Nekatera  mesta se pa kar sama naredila qmrantaine okrog mesta, da se zavarujejo, tako se je Brescia zaprla od vsega sveta. V nekaterih krajih ljudstvo sirao mnogo ovira promet, ker se boji kolere.   Tako je v Reggiu moral cel polk Btražiti, da ljudstvo ni raztrgalo železnice ali kuj druzega storilo, da bi ustavilo prihod vlakov iz severnih krajev; nekej ladij", ki je prišla iz Ca,-stellamara pa je tamošnie ljudstvo zabranilo uhod v luko. Vladi ima veliko težavo, da vzdržuje red, tem večjo,   ker  njeni  nasprotniki vedno  šuutajo narod proti njej. Mogoče je še celo, da zaradi kolere pride do ministerake krize. — Pa tu li na Šjianjskem kolera ni ravno in lest,ljiva,   a od tam ne dobimo nobenih zanesljivih poročil. One jalni telegrami jo kolikor je moč, taje, privatne je pa vlada že prepovedala. — Ne le laški notranji politiki, temveč tudi svetovni politiki, zlasti Bismarck, hočejo porabiti to hitro Širjenje epidemije za svoje namene, iu sicer proti Angliji. Že sedaj pišejo nem ki listi, da, ker se kolera ne da lahno ustaviti,  bode trtba gledati, da  se  jej  zabrani   prihod  iz  Lidije  in  pot skozi Sueški   prekop,   naj  tudi  nngleška   trgovina trpi. Nemški poslanik je že pri konferenci v Loudouu bil sprožil sanitetno vprašanje in sedaj bode kolera le pomogla, da se ta stvar zopet sproži mej diplomati. Mi res ne razumemo, kako naj  bi se tam ustavila kolera, ko je v Evropi ui moč, kjer je prebival tvo sploh bolj izobraženo in so znanstveua sredstva bolj pri rokah, nego bodo na vzhodu.   Pa saj to ima v prvi  vrsti namen samo  Angliji  zlasti pa sedanjej liberalnej vladi zapreke delati.
Nemška vlada je sklenila v Perziji osnovati posebno poslaništvo, ki bode le začasno, a se bode v stalno premeuilo, ako so bode vladi potrebno zdelo. Osnovalo se je, kakor se govori, neki zato, da bode Nemčija od tod opazovala rusko in angleško gibanje iu potem uravnuvala svojo politiko.
Iz francosko-kltajskeira bojišča prihaja vest, da so Fraucozi začeli bombardovati Ke« Lung ra otoku Formoza.
Japan hoče porabiti francoski-kitajski spor v to, da bode od Kitaja zahteval vrhovno oblast nad Fu Čevakimi in Itiu Kiu-otoki in da se Japoncem dado iste pravice v Kitaji, kakor Evrop-cem. Zaradi teh otokov bo že večkrat bili prepiri mej Japanom in Kitajem. Francija bode pa sedaj v Japanu dobila dobrega zaveznika proti Kitajcem, tem boljšega, ker je blizu in dobro pozna tamošnje razmere.
V Severnoameriških Zjedinjenih državah so se začele volitve volilnih inož za volitev predsednika republike, ki bode čez dvu meseca. Število teh volilnih mož znaša 401 in se volijo po vseh posamičnih državah tako, da je cela vsaka država poseben volilen okraj. Pri vobtvi zapiše vsak voblec toliko imen na listek, kolikor voliluih mož voli dotična država. Tako se zgodi, da so v vsaki državi voljeni sami republikanci ali pa sami demokrati. Pri volitvi predsednika sumega pa odloči uadpolovična veČina gla3ov. Kot kandidati se imenujejo mr. Blaine mr. Cleveland, in general Benjamin F. Butler, za podpredsednika  pa  mr. Logan,   mr. Heiudrick in
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 206. 6. septembra 1884.
mr St. Joho. Blaina je postavila za kandidata republikanska stranka. On je jako nadarjen, a mnogi neso zadovoljni z njegovim značajem. Govori se, da bode on podpiral one uradnike, ki radi sleparijo državo in tudi sam gledal na to, da pridobi največ koristi za se od predsedništva. Mr. Cleveland je kandidat demokratov, vsi hvalijo njegovo poštenost. Ravno zato pa ima mnogo nasprotnikov pri onih uradn kih, katerih glavni namen je, vedno bolj odirati narod. Tretji kandidat F. Butler je tudi velik sebičnež in veternjak. Menjal je politično barvo, kakor je ugajalo njegovim koristim. Sicer je pa, kakor se govori, tudi jako prekanjen in zvit. Sedaj se še ne more prav nič Bklepati, kateri teh treh kandidatov zmaga, vsak ima mnogo privržencev, pa tudi mnogo nasprotnikov. Morda pa ne bode noben kandidat dobil absolutne večine pri volitvi, ki bode 4. novembra. Potem bode pa zbornca poslancev iz-mej treh kandidatov, koji dobe največ glasov, volila predsednika, kajti tako določuje ustava Zjedinjenih drŽav.
Dopisi.
fz l\-oža 31. avgusta [Izv. dop.] V št. 148 nuj nove jšegA našega dnevnika čitam v dopisu iz Loža nekaj, kar hoče biti naperjeno proti mojemu in mojega Bina preklicu podpira o znani notranjskej „Izjavi". Ne bilo bi sicer vredno le besedice spregovoriti na tako plitev in šepav dopis brez argumentov — blagovoljni Čitatelj naj primerja sam kaj sva midva s sinom pisala v „Slov. Narodu" štev 192. in k?j in kako je pisač občinskega sluge ovrgel s protidokazi (!) —, a da ne bo kdo mislil, da je sluga res sploh kaj povedal v dopisu, naj mu skažem še jedenkrat to čast, da Re prav ob krat-kem bavim z njegovo tako imenitno osobo. Jedini protidokaz, s katerim hoče moj preklic pokopati, je, da sva midva čitala besede „Izjave".
Jaz mislim, da zadostuje, ako  se  tu zopet sklicujeva na najin prvi  dopis v „Slov. Narodu". Kar sva tam trdila, to  lahko priseževa. Vprašam pa, ako se je res tako pošteno in odkrito s podpisi, ravnalo, zakaj  slugin  pisač ni ovrgel tudi moje trditve, da so se samovoljno mej  posestnike upiso-vali ljudje, ki niti posestniki  ueso?  Se  ve, pri tem bi se bil  moral še bolj  ua debelo zlagati. In čemu nama podtikuje v dopisu besede, ki jih midva nesva  nikdar zapisala?   Kje stoje v najinem  preklicu besedo,   ki  ste jih citirali: „Kar podpišete, to je  nekaj   za  g. deželnega predsednika?"  Podtikati je treba,  da se more kaj ovreči 1 Je li torej res vse tako čisto in pošteno? Kako se sedaj glasi bombastična obsodba: Jaz ta  njih izgovor (!!) popolnem uničujem  in   proglašam neresničnim?   Naj   se   prikriva   iu   olepiuje sedaj stvar  kakor hoče,   nikdar  ne   bo nihče dokazal, da se oni podpisi neso z zvijačnim prikrivanjem pravega  namena nalovili. — Pa preveč je že besed na tako malovreden in šepuv dopis.   Čudim se le, da je uredništvo najnovejšegt dnevnika takim jalovim  besedam dalo toliko pomena, da jih je postavilo na prvo mesto.   Pa tudi to se razume.   Kadar človek vidi, da se potaplja z „Izjavo", tedaj je vsaka bilka dobra, za katero se poprijemlje.  — Na druge osobne surovosti,   ki so v dopisu, ne odgovarjam, ker u'kakor nesem žil jen, ako mi jih obč. sluga pove.   Ničevost ujegovigi dopisa kaže se ravno v tem najbolj, da jo mesto dokazov rabil — — psovke. — F. Kovač.
iz Kagrebti 4. septembra. [Izviren dopis.] Volitve so pred durmi in vse' stranke zastavljajo vse sile, da bi pridobile kolikor možno sedežev v deželnem zboru. O izidu se ne more niti domnevati, kajti gotovo bode naša vlada delovala „mit voller dampfk uft" in kaj to pomeni, ste vi sami aeJ&vno poskusili. Kolikor čujem, bodo na podlagi program i stranke p 'didovali: dr. Hioković v trdnjivi
Ivanić; '-mrivnic', Gtiiubut v Lmuci.
Za   ' kandidute, nezavisna
stranka !a   pl. Pogledići,
v drugem oku., -tjein okraji
dia. Marijana Dereu ;e po-
stavila: V prvem okraji t i n okraji dr. Divida Starce vici, v Starčevići. Dr. Štefan Spevec, doseu za Dolenjo Bistro je svojim volilcem uazn* želi biti zopet izvoljen. Vsled te resignacje so se za ta okraj trije kandidatje: V imenu stranke dr. Aleksander E^ersdorfer, v imeuu visne stranke dr. Ivan Zahar, od veta* k v Zigrabu, kot pristaš stranke prava pa Ivau Obad, bivli kon-cipist pristojbinskega urada v Zigrebu.
J^1 — Izp»<l sv. Ane pri Ribnici, v septembru. [Izv. dop.] Vladni „mežuar" od sv. Ane,
dopisnik nekolekovaoega dnevnika in istega agent za Ribniško dolino, prišel je zadnji čas ob vso tisto korajžo, s katero je še pred kratkim (asom razbijal po predalih omenjenege liata. Včasi s „smajšnimi" včasi z „rajsnimi" (?) mislimi (?) potrkaval je po vladnem zvoncu in glasilu (?) ta „presmajšni mež-nar", češ: „To je Šukljejev-vladni program, poskusimo ž njim morda se da tudi  v  dolini ,. lonce v in
rešet" — razviti". — Pr......tak program!
A, gospod urednik, motite se, če mislite, da se bom jaz danes „z bikom bol", kakor pravi star pregovor; škoda bilo bi časa tudi — danes odveč bav ti se s korifejami, ki — no vedo, kaj delajo. Sicer imamo te dni v Ribnici silovit veter, veuder sile nam ne bode nobene napravil, ker se vemo izogniti, — če tudi bi bolj želeli, da bi ta divjajoči veter odšel od tu, zapustil nas naroinjake v tej dolini, ki hodimo z ostalimi devetimi desetinami dru-zih narodnjakov dežele kranjske za „Narodovini" programom, — iu podal se ta veter tja v Ljubljano, in popihal, odnesel in raznesel vse tiste „ele mente", ki onečiščujejo narod sloveuski, onečiščujejo narodne može in društva, in prodajajo svoj zuac>j za denarje — češ: „kaj nam mar za narodno stvar, rujmo in psujmo, dokler gre, saj čas je kratek, življenje — minljivo!" — Krasne take duše!
In ti vladni mežnur se ne bojiš nikacega vetra? — Kaj ne, da ne! Počakaj malo, tudi ti si imel „resne misli" naleteti na kacega Šukljejevega „jogra" tu doli, pa — povsod, saj pravim, povsod le pajče-čevina in „fiasco!" Da, to je pač škandal za ueko-lekovani dnevnik, za tacega junaka, kakor je vladni „mežnar" od sv. Ane, in za vsacega, ki trobi v Šukljejev rog, če se niti Ribničanje ne brigajo za tak izvanreduo-škandalen program! Iu škandal je pa slednjič sploh, da imamo tak slovensk nekole kovan dnevnik.
Gospod urednik! jaz sem za danes pri kraji, sicer „post tot crimina rerum", ali kaj bi del, upam vender pri prvej priliki še kaj važnega izpregovoriti, in vse to na čast Šukljeju, ki pošilja jeden eksem-plar svojega „glasila" v Ribniško okolico ! —
Iz Sevnice 1. septembra.   [Izv. dopis] V nedeljo 30. avgusta obhajala je naša  javna 3 razredna šola sklep šolskega leta z veselico. Udeležili so se je vsi c. kr. uradniki in druga inteligenca našega preprijaznega trga kakor tudi vnauji stariši naših šolskih otrok.   Ob 1 uri bil je veličasten sprevod šolske mladeži in mnogo občinstva z avstrijsko, cesarsko,  slovensko iu štajersko zastavo in godbo. Na veseli hribček sv. Ane dospevši bila je mladina navzočua pri večernicak.   Učitjlj veronauka, jema;e slovo od iz šole iztopivšib, priporočuje marljivost in delavnost, da naj nikdar lepih šolskih naukov tudi v prihodnje ne zanemarjajo, uaj priduo v prostih urah čitaju iu pišejo, ter da uaj ostanejo zvesti svojemu rodu, svojemu milemu materiuskemu jeziuu, kajti ni sramottlnejšegi iu gršega na Človeku, kakor če se tako daleč popači, da svoj rod, s/oj materini jezik zataji. Taki popačeni ljudje so Judeiu Iškarjotu jediiiki. — Pri veselici pa se je naša mladež povsem prav lepo in spodobao obnašala. Deklamovanje slovensko kakor tudi nemško bilo je prav dobro. Kar nas pa najbolj  zadovoljuje je, da se naša deca praktično pripravlja za prihodnje življenje. Ona razume, kakor sem se že  čestokrat prepričal  beriia  na pamet z lastnimi besedami pripovedovati, iu spisov m je raznih pisem, pobotnic, dolžnih pisem iu kont, kar vse bode mladini v življenji dobro služilo in našemu presvit-lemu cesarju.   Kako žalostnj pa bode v prihodnje za one ljudi, ki ueso dovolj slovenSčiue zmožni, pri nas jim ne bode prostora.
Kar pa nemščino zadeva pričajo pa uaši študentje, kateri 80 se vsi tukaj šolali iu po.en v mestu izkušnjo v nemškem jeziku iako dobro naredili, da so bili vaprejeti v latinske šole, da je naša 3 razredna šola na pravej, ker postavnej podlagi, zategadelj dobila je od više šolske gospodske iz Gradca že pohvalna pisma.
Domače stvari.
— (Konfis        a.) Včerajšnjo številko na-
raple '<r. državno pravdništvo za-
ejemni i.«pit v naše gim-Novem mestu" (koaee). m!i.   —  Ker včeraj iu danes „ i ' nesrao dobili, so-
dimo, da so tu., nje, 'ešče.
— (Otvorenje ii b o r a k r a a i-skega) bole v torek [> ob 11. uri do-poludue v rudutui dvorani 'oe"» f«*lu je
razen obljube novo izvoljenih poslancev, volitev dveh rediteljev, dveh pregledovalcev stenografimib zapisnikov in volitev raznih odsekov. Pred otvorenjem je v stolni cerkvi ob 10. uri slovesna sv. maša.
— (Dobra primera.)   Deželni zbor bodi, kakor špargelj, pri katerem je vršiček najboljši del
— in zopet ne bodi kakor špargelj, katerega spodnji del je trd in neokusen. Deželni zbor bodi kakor rak, ki več ne izpusti, kar je dobil v svoje klešče
— in zopet ne kakor rak, ki ritnisko hodeč in plavajoč, ne pozna napredka. Deželni zbor bodi kakor ovce, mej katerimi vladati sloga in jedinost — in zopet ne kakor ovce, katerim more vsakdo striči volno raz život, kadar in kolikor se mu ljubi. — Deželni zbor bodi kakor otrok, ki neizrečeno ljubi svojo mater in ljubko govori ž njo v jeziku, katerega ga je naučila — in zopet no kakor otrok, kateri dobi\ši svetlo dvajsetico od tujega gospoda na vprašanje: „Koga imaš rajši, mamico ali gospoda?" odgovarja: „Gospoda!"
— (V Gradci) umrl je v sredo gospod J, Sclimidmaver predsednik deželnej sodniji.
— (Premeščenje in imenovanje.) Pristav dr. Gustav VVokaun prestavljen je vsled lastne prošnje iz Kozjega v Konjice, avskultant dr. Kari Gelingsheim imenovan je sodnijskim pristavom v Kozjem.
— (Krasna Rlika Josipa Jurija Stros-majerja), 50 cm. visoka in 33 cm. široka izšla je ravnokar in se dobiva pri upravništvu „Slovanovem" po 50 kr , po pošti pa po 06 kr. Kdor naroči deset iztisov dobi jednajsti po vrhu. — Brez slike velikega tega rodoljuba in mecena jugoslovanskega in prvega govornika krščanstva ne smela bi biti nobena rodoljubna slovenska hiša; zato pričakujemo, da bode slovensko občinstvo naročalo si jo prav pridno.
— ( „ T age s po s t") ve povedati, da se je priziv v zadevi občinske volitve v Celjskej okolici, zavrgel.
— („Slavec"), slovensko delavsko pevsko društvo v Ljubljani, priredi jutri v „ČitalniČnej restavraciji" ustanovno veselico na korist svojemu fondu. Začetek ob 8. uri. Opozarjamo slavno občinstvo na prvi nastop mladega a čvrstega diuštva.
— (Vabilo k občnim zborom „društva v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam na Kranjskem" „Slovenskoga učiteljskega društva" in „Narodne šole"), ki bodo 10. in 11. t. m. v Ljubljani, in sicer bodo zborovali „Narodna šola" v sredo 10. t. m. zvečer ob 6. uri v društveni sobi „Slov, učiteljskega društva" (na Šentjakobskem trgu, b. št. 10), „Vdov-sko društvo" v četrtek 11. t. m. ob 9. uri dopo-ludne in potem „Slovensko učiteljsko društvo" obe v telovadnici II. mestne deške ljudske Šole (na Cojzovi cesti), in sicer vsa imenovana društva po tem-le vzporedu: a) ogovor predsednikov; b) tajnikovo poročilo; o) blagajuikovo poročilo in volitev treh pregledovalcev društvenih računov; d) posamični nasvet.", kateri uaj se pa odboru zglašajo jeden dan pred zborom; e) volitev 9 udov v odbor. Pred zborovanjem v četrtek (11. t. m.) bode ob 8. uri zjutraj v mestni župljanski cerkvi pri sv. Jakobu sv. maša.
Iz odborov »vdovskega, učiteljskega društva' iu društva „Narodne šole", v Lubljani, 4. septembra 1884.
— (Iz Kočevskega okraja) se nam piše: Mej tukajšnje nemško učitelje se je baje razposlala neka nemška brošura z nas'ovom „Die Deutschen in Krain." Ta knjiga silno hudo zabavlja na Slovence. Doposlala se je pa samo onim učiteljem, o kojih se je vedelo, da bo „deutsch gesinnt," Kdor je bil le količkaj na sumu, je ni dobil. Vlada sedaj zasleduje to stvar, pa še toliko srtče ni imela, da bi bila dobila le jeden izvod v roko in niti tega ne ve, kje se je broSura tiskala.
— (Poročilo o kranjski kmetijski euketi) dobiva se pri kranjskih knjigarjih po 50 kr. v sloveuskem, po GO kr. v nemškem jeziku.
— („Vienac" ima v 8voj"j 3G. štev. lepo skladbo našega rojaka g. F. S. Vilharja „Oj vi magle." Spjevao August Šenoa..Ta lepa kompozicija bode tiskana v II. zvezku Vilharjevih skladeb, ki je že v tisku.
-- (Vojaški manevri) na Gorenjskem so končani. Včeraj povruil se je domači pešpolk barona Kuhna št. 17 ob 1 uri popoludne čez Smuleduik v Ljubljano, isto tak> štiri baterije toputearskegi polka št. 12. Polk kralj Milan št 97 se je d*ues po železnici odpeljal naravnost v Pulj4 ne di bi  se v
Ljubljani mudil. Tudi brambovski batalijoni: Ljubljanski, Novomeški in Tržaški odšli so po Železnici z Gorenjskega v svoje garnizije. Samo Novomeški batali|on ostane v Ljubljani. Reservisti in vojaki, ki so doalužili tri leta, odpustili so se pri domačem polku št. 17 in pri brambovcih danes domov.
— (Trzadki škof) bode letos birmoval po naslednjih krajih: 13 oktobra pri Križi; 19. v Sežani; 20 v Povirji; 21. v Avberji; 22. v Tomaji; 23 na Opčini; 25. v Prošeku; 26. v Kootovelu.
— (Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) predložilo je okrajnemu glavarstvu progtam velike veselice v 5. dan oktobra, ko se bode prnzuoval imendan presvitlega cesarja in blagoslovila društvena zastava.
— (Čebelarsko društvo) bo imelo obČui zbor 15. t. m v prostorih kat. družbe na SUrem trgu št. 13.
— {„Naša Sloga") z dne 4. t. m. piSe: „U poslednjem broju službenoga lista biskupije trš-čaosko-koparske; „Curia epLeopalis" nalazi se ne kakav odpis namjestničtva u Trstu. Sudeč po naslovu govori o biljegovanju mati m h i/ a likali. Nami, ni* n ;e dušobrižnikom, nu valjda samo njemačkim i t lijanskim jer je jedrno u lih jezicih objelodanjen. Od c. kr. namjestničtva Pr.morja, koje upravlja sa «1 vi«- trećine SLvenah i leđnom trećinom ostal h narodnost h, neMiiiife.ilo zahtjevati, da ti m Siti venom u njihovom leziku piše, jer bi se tim krivila nanesla Nu-mcem i Talijanom — kano oda-brauim rasam — nu od prećastuoga ordinarijata bilo bi očekivati, da kad već neće, da piše hrvatski ili sloveuski, neka bar našim dušobrižnikom kojekakve dopise i oipise u latinskom jeziku protumači, jer sv;,ki i iiioia znati njemački ili talijanski. Na to imaju pravo naši svećenici sve dotle, dok se njemački ili talijanski jezik ne proglase crkvenimi jezici. Uzbude li se jednom to, tad ćemo jezik za zube i svirala za pas.
— (Ući tel j s k i kurs na SI a p u) se je 4. t. m. skoncal v pričo deželnega odbornika gosp. dra. Vošnjaka z izpitom vseh učiteljev, ki so se kursa udeležili. Učitelji so pokazali, da so se teoretično in praktično dobro izurili v sadjarstvu in vinarstvu.
— (Prememba posestva.) Gosp. Viktor Gale kupil je od gospe Aue Šifrer-jeve tovarno v Dolu za 24.000 gold. Izdelovale se bodo ondu prstene barve.
— (Premenba posestva.) Hišo tik kolodvora južne železnice, /.ti ino pod imeuorn „Pri južnem kolodvoru", prej ,zum Mohren , kupila je na eksekutivni dražbi prejšnja lastnica gospa Perle-8 0 v a za 22.000 g Id.
— (Premiranje konj) bode v Ljutomeru v 9. dan septembra. Vsa odlikovanja 465 gld.
— V Ormoži 10. septembra. Odlikovanj 265 gld.
— V Žavci 13. septembra.   Odlikovanj 555 gld.
— V Mariboru 20. sept. Ollikovauj 520 gld.
— (V Šerebljah) na Gori4k3in ustanovilo se je „Kmetijsko braluo društvo".
— (Na gimnaziji v Pazinu) bilo je letos 105 dijakov, v pripravljalnem razredu 21. Po narodnosti bilo je 61 Italiiauov, 38 Hrvatov, 14 Slovencev, 12 Nemcev, 1 Francoz.
— (Cvet in sad ob jed ne m.) Rslka nezgoda, katera je učinila 1. avgusta t. 1. okraju Vi-demškemu toliko nesrečo po grozoviti toč«, ni ostala brez nasledkov, ne oziraje se tukaj ua siromake zadete, tudi v prirodu b prikaznih. Tii*aj vidiš sedaj sadno drevje v cvetji, m kjer je ostal še kakšen sad na drevesu — vidiš ga poleg  cvetja v teku jednega meseca. Na dru^i strani vidiš na novo odgania|oče mladike trsne, katere te žalostno spominjajo na mi-nolo nezgodo in vendar ne  obetajo  nikakega upa, kajti podnebje naše ui toliko ugodno, da bi se smeli nadejati od te prikazni take koristi.
— (Grozen požar) je v ponedeljek v Repnjah upepelil 8 gospodarjem hiše in razun jednega vsa gospodarska poslopja. Škode je baje 14.000 gold. Nekateri so bili zavarovani.
— (Strela) udarila je včeraj popoludne mej hudo nevihto v drevoredu pri Koslerjevej Graščini v divji kostanj.
— (Šolsko.) Iz Krškega došlo nam je: 7, Let. no poročilo čveterorazredne ljudske šole v Krškem konec Šolskega leta 1883/4." Na uvodnem mestu je spis narodnega učitelja gosp. Jarn. Ravnikarja: „Dodatek k opsu Kakega okrajnega glavarstva." V šolo to je vlani hodilo 160 Učencev in učeuk. Poročdo omenja tudi napredovalue kme-
tijske šole", ki jo je vse leto pod vodstvom gosp. Ravnikarja obiskovalo 35 učencev.
— (Pobegnil) je predvčeraj poštar Davorin Glazer iz Krapine, s 23 000 gld. Okrajno glavarstvo Krapinsko ga telegrafično išče.
— (Cešplje) so na Čateži nasproti Brežicam izredno dobro obrodile, da še dolgo let ne tako.
— („Slavia Italiana deli' avvocato Carlo Podrecca".)   Pod tem naslovom pride v kratkem na svitlo zanimljiva knjiga, katero je spis d g Karol Podreka (Podrecca), odvetnik v Čevdadu. V tem delu piše g. Podreka o vseh  Slovanih, kar jih je na italijanskem poluotoku, osobito pa o prebivalcih okraja „S. Pietro al Natisone" (Sv. Peter na Nedži«.   Razpravljajo se v tej knjigi vse politične, jezikovne, cerkvene, sodnijske,  upravne razmere, privilegiji od 16. julija 1455 do 9. marca 1796 poljedeljstvo, obrtoija, trgovina itd. Kdor se količkaj zanima za ločene naše brate, živeče pod žezlom italijanske krone, bode si gotovo omislil to dobrodošlo knjigo, zlasti če še povemo, da je v Rimu izhajajoča „Fanfulla" že strastno napadala to knjigo, ako-ravno bode še le tekom  tega meseca izšla. Cena knjgi je dve liri in pol.   Denar naj  se pošilja pod  naslovom: Tipografia editrice Fulvio Giovanni i n Cividale del F r i u 1 i.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Rim 5. septembra. Včeraj umrlo je v mestu Napolji 52 osob, v provincijali pa 104 osobe za kolero. Podžupan Napol jski je tudi mej obolelimi. Župan v Spezziji je danes za kolero umrl.
Temešvar 5. septembra. Friedmannova tovarna za špirit in štirideset hiš danes pogorelo.
Solnograd 5. septembra. Trgovinska zbornica izvolila je zopet oba dosedanja liberalna deželna poslanca.
Niš 5. septembra. Slovesna poskusna vožnja mej Belimgradom in Nisem bila je sijajna. Vožnja trajala je deset ur, pa se bode skrajšala na osem ur.
Razne vesti.
* (Hišna številka na potovanji.) Ni dolgo tega, kar je neki Turek k stavbenemu o iseku Sarajevske deželne vlade prišel zastran svoje hiše. Ker je bila pa Turčinu domača hišna številka neznana, ga dotični uradnik opozori, da brez številke njegove hiše te stavbene zadeve ne more rešiti in da naj ide domov ter kmalu naznani hišno številko. Turek odide, a drugi dau zopet pride, se ustopi pred uradnika, izvleče iz-za pasa nekaj v robec za vitega, položi na mizo, odvije in poda začudenemu uradniku majhno de<ko s hišno številko, katero je vestno in s trudom od zidu odtrgal. Kaj je hotel Turčiu; brati ni znal teh „švabskih" številk no on, ne njegovi sosedje, torej si jo pomagal, kakor si je znal.
* (Pošteno poplaćana uljudnost.) Kakor je znano, bivala je te dni angleška kraljica s svojo hčerjo Beatrico na otoku Wignt. M'ad Anglež, imeuom Lenville, kateri bi bil rad pozornost visokih gospej na-se obrnil, da bi zaslul in tako si pridobil ustop v odlične kroge, je izučil svojega velikega psa, da je na javnih sprehajališčih v ličnoj cajnici nosd majhue, toda izborne in iako lepe šopke cvetlic in je ponujal visokima gospema. Nekega dne čuje Lenville,  ki se je skrivaj hotel prepričati
0 uspehu svoje uljudnosti, kraljico, ki je smijoe se rekla hčeri: „Skra)ni čas je že, da darovalcu lepili šopkov uljudnost povroevi". Prihodnji večer prinese pes še veliko lepše in še krasnejše šopke, ter v veselih korakih priskače nazaj k svojemu gospodarju, v gobcu, noseč kraljičino primerno povračilo, — debelo klobaso.
* (Loj ali teta — non plus ultra) Graičak ILmrv Pooprich je bil 29 avgusta t. I. na tri mesece v zapor obsojeu, ker je za prisotnosti angleške kraljice v Osbornu vse svoje krave, ovce in jagnjeta s patrijotičnimi bojami pobarval. Pisana in brezdsta živiua se je lizala in mnogo jo je počepalo. Obsod.li so ga vsled tožbe društva za obrambo živalij.
* (Človeška vrednost.) 18. januvarja 1713 sti sklenili Danska in Švedska pogodbo, vsled katere so se v vojski vjeti vojaki po natanko določenej ceni m»j državama z denarjem odkupovali. Diločitev veljave in cene ratnih vojaških dostojanstvenikov je pa dotičnej cenilnej komisiji prizadevala velike in hude preglavice* Po daljšem prepiru 1q ugibanji s^ se nazadnje cenilci vender zjediniji m določili t<>ko ceno, da st general-feldinaršal z\ 8000 in general admiral za 6000 tolarjev odkupj in reši. Za navadnega vojaka prostaka, za jezdeca ali mornarja so postu vb pa le dva iu po) tolarja odkuonine.
* (Vzorna marljivost)  V H>rringtonu,
1 malem angleškem mesteci, visi na hiši brivska tabla,
na katerej je pisano tole: „Jakob Tarrant, tesar, mizar, brivec, zidar in krovec, tlakar. popravila vsakovrstne statve (tkalske stole) iu stroje, ima pri sebi tudi ključavničarskega pomagača, da izdeluje vsa ključavničarska dela; obeša zvonove, kolje prašiče, teleta in ovce, striže pse, dere zobe, češe, spleta in skodla lase, čisti vodnjake, popravlja shem nate strehe, dela po vrteh in opravi, če ima ravno čas, tudi šolsko službo." Tako podjetnega in vsestranskega obrtnika menda ni na vesoljnem svetu, nego je brivec Jakob Tarrant.
* (Za ovaduhe.) V Georgiji v severnej Ameriki jo napisano na nekem mostu svarilo: „Kdor čez ta most hitreje vozi nego korakoma, naj se, če je mož bele barve, kaznuje s 5 tolarji; če je pa zamorec, naj dobi 25 batin. Polovici) Kazni dobi ovaduh.
* (Previden bolnik.) Neki kmetski mož zboli prvokrat v 80. letu svoje starosti in pokliče mestnega zdravuika, kateri se je ravno zaradi opravkov v vasi mudil. Učeni zdravnik mu zapiše po množin vprašanjih več zdravil, zaznamova na listek s številkami spored, kako jih je treba jemati in zaukaže čez teden dni j imeti pripravljeno bolnikovo vodo, da bo po njej razsodit, kako so zdravila delovala. Starček ogleduje priuesena Črna zdravila in jih ulije zaporedoma v steklenico. Ko pride čez teden (inij zdravnik zopet k njemu, mu bolnik pokaže to mešanico, češ, to je — njegova voda. Zdravnik pregleduje to zmes in veselo reče: „jL*jtel ljubi mož, kake škodljive snovi so tu notr; ko bi bile te stvari v vašem želodci ostale, bi bili gotovo umrli." „ Torej sem prav previdno ravnal, da nes m uiti kapljice teh zdravil popil."
* (Stroga sodba.) V nekej družbi je pela bnlkn deklica in pri petji svoja rožnata usta prav malo odpirala, tako da zvuki neso mogli popolnoma iz njenih rudečih ustnic. Nekdo, čudeč se izredi.ej dekličnej lepoti, reče k svojemu sosedu: „Poglejte vendar angeljčka, kako zvuke preje poljublja, predno jih pošlje do naših ušes!4 Ta pa odgovori: „Tedaj naj angeljček pazi, da si svojih lepih ustnic preveč ne onesnaži, kajti zvuki neso čisti."
(Utemeljeno Bovraštvo.) Neka gospa, o kat>rej hudobni jeziki govore, da „hlače nosi", reče v nedeljo na sprehodu k svoj-miiu soprogu: „Tilen, pojdiva rajši na desno, ker nočem srečati onega gospoda tamo-le. Veš jaz ga zelo črtim, ker bi me bil pred štirimi leti kmalu za soprogo vzčd." „Se mu pa ogmva" pravi na to soprog, „tudi jaz ga zelo sovraž m." „Kako to?" ugovarja gospa, „saj ga še n,6 poznaš." „To je res; a vendar ga sovražim, ker on ni vzeltebeza soprogo", utemeljuje gospod svojo jezo nad bivšim ženinom svoje oblastne zakonske tovaršice.
*(Španjsk vitez,) plemenit kakor kralj, a reven, kakor Job, dospe po no*i jedenkrat do neke francoske krčme in trka zelo dolgo na vrata. Z velikim ti udom in strašnim ropotom privabi nazadnje gospodarja, da odpre okno in vpraša: „Kdo je?" — „Tukaj je," odgovori Španjol: „Don Juan Pedro Hemandez Rodriguez de Vdla-Nova, grof Malafranski, vitez pl. Sautiago iu A cantara". — „Mi je prav iz srca žal," odvrne ostir, zapirajoč okno „predragi gospod, a mi nemarno dovolj sob, da bi vse te gospode prenočili."
* (Povsod napredek.) Gospa (postarna k svojej mladej kuharici): „Lizika, kdo pu dela vsak večer pri hišuih vratih tak šum iu ropot?" — Kuharica: „Mačke, milostiva gospa." — Gjropa: „Mačke? Lejte si no, ko sem bila jaz mlada, neso nosile mucke cilindrov in neso kadile cigaret." — Kuharica: „Prosim, milostiva gospa, časi se spreminjajo."
* (Tehten uzrok.) A: „Ztkaj   neki srečni
g. pl. O.....na vraticah  pri svojem  vozu še
nema nobenega grba?-' — B: „Zato, ker je njegova kočija starejša, nego njegovo plemstvo." —
Poslano.
Ni poslano g. Obreze v „Slovenci" št 203. z dne 30. avgusta t. 1. odgovarjati mi je sledeče:
Jaz in g. Domicelj bila sva res v dan volitve dne 25 avgusta pri g. Obrezi, kar on v svojem poslanem sam pr poznava, ter sva ga opozorila, da naj odstopi od svoje kandidature, ker na dan volilnega shoda 17. avgusta rekel je nekako njegov pooblaščenec g. dr. Sterbenec, da g. Obreza prevzame lo tedaj kandidaturo, ako se ga jednoglasno voli.
Na to odgovori g. Obreza: „To ie laž."
Brez kaeega odgovora sem se jaz takoj odstranil.
Kar se pa tiče tef&ve, da g. Obreza ne more odstopiti od kandidature, kakor je omenjeno v do-tičnem poslane;n, mi je povedati, da mi je to zaues-Ijiv možak, g. Josip Zelen iz Senožeč, pravd, da je g. Obreza dragovoljno, brez vprašanja rekel: „Jaz ne morern odstopiti od kandidature, ker sem dal častno besedo onemu, ki mi je kandidaturo ponudil, i'i noben drugi, le juz, in le jaz sem je lini, kateri more v korist Notranje *v v prih > lojem deželnem zboru kaj sto-iti.
To'iko se mi je zdelo potrebno omeniti v korist resnic«.
Veliko Ubelsko, dne 5 septembra 1884.
Poslano.
3ST ei z o grl"toljiTT-o ! S to besedo začenja se anonsa v danasnjej Številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Roborantium <lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri izpadanji las, pleScih, golobradcih In osivelih že neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo ie doseženo. Nećemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti.
Javne dražbe.
6. se ptemb ra : Eks. drtb. premakljivega blaga Janeza IvaneUca iz Metliko 212 gld., v Metliki. 3. eks. držb. pos. Franca KoAevarja ia Py*vegorice, 1579 gld., v Ljubljani. 3. eks. drtb. pos. Franca Stiha iz Maleračne, 6416 gl., 40 kr., v Ljubljani. 1. eks. držb. užitninskih in posestnih pravic Ivan Sloboduik iz Bojanje Vasi, 100 gld., v Metliki.
9. septembra: 1. eks. držb. pos. Marije Viftnjikar iz Starega grada, 315 in 155 gld. 94 kr, v Ratečah. 1. eks. držb. pos. Jurija Kumpa i« Res, 900 gld., v $ovemmestu. 1. eks. držb. pos. Jane-a Slaka iz Malega Vrha, v Novem-in. Mtii 2. eks. držb. pos. Marije Progar iz Gorenjega Ger-Čevja, v Novemmestu.
10. septembra: 1. eks. držb. pos. Pavla in Elizabete HOnigstein iz Gorenie Ložine, 1500 gld. v Kočevji. 1. ekB. drže. pos. Marije Mihe, spadajoče pod graščino Se-
Sozefiko, 1292 gld., v Senožečah. 1. eks. držb. pos. Janeza gura iz Poddrage, 221 gld., v Vipavi. Eks. držb. pos. Marije Redek iz Št. Petra, 1700 gld., v Novemmestu.
11. septembra: Relic. pos. Jo-tipa Golfa z Loža, v Ložu. 3. oks. držb. pos. Matije Martinčiča z Otoka, v Loži. 1. eks. držb. pos. Janez Zupančiča iz Krške vasi. 8305 gld. v Zatičini.
12. septmbra: 3. ekB. držb. pos. Antona Penko iz Parja, 3273 gld. 50 kr., v Ilirskej Bistrici. 2. eka. držb. pos. Josipa Oblaka iz Rateč, v Ratečah.
Tujci:
dne 4. septembra.
Pri ni-.»ma t Baumgartner, Scbey iz Trsta. — Lasig, Maver iz Gorice.
Pri Mulići : Glanz iz Gradca. — Catauca iz Trsta. — Franz iz Hrvatskega. — Kribek iz Brna. — Lasker z Dunaja. — pl. Prtlkner iz Pulja.
Umrli so v LJubljani:
2. septembra: Jovana Fiore, užitninskega nadzornika hči, 9 let, Cesta na Rudolfovo železuico St. 12, za davico.
3. septembra: Janez Jelene, delavčev sin, 9 let, Sv. Florijana ulice St. 35, za vodenico v glavi.
V deželnej bolnici:
1. septembra: Uifia Albrecht, gostija, 64 let, za mrtvoudom.
2. septembra: Jakob Straž i Sar, gostač, 74 let, za starostjo.
3. septembra: Katra Felicijan, črevljarjeva žena, 48 let, za vnetjem jeter,
4. septembra: Marija Zurbi, gostija, 48 let, za j etiko.
Meteorologičuo poročilo.
a a	Čas opazovanj a	Stanje barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
4. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	730 52 mm. 726 82 mm. 723-45 mm.	+ 17-8" C + 21-4nO -fiG-enj	si. szh. z. svz. brezv.	obl. obl. obl.	335 mm. dežja.
5. sept '	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	724-64 mm. 726-21 mm. 730-37 mm.	+ 12 2nC -f 19-6° C -1-13-2° C	si. vzh. z. zah. si. svz.	obl. obl. dež.	7-20 mm. dežja.
Srednja temperatura obeh dnij jo znašala 4- lH-(j° in •4- 161°, za 2-3° in 1'8° pod normalom.
Tržne cene v ■ J ubijani
dne" 6. septembra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ . .
Oves, „ ...
Ajda, „ .   . .
Proso, 0 ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol , ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Speh frišon „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       r       . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje
Svinjsko „ Ko&trunovo „
Kokoš.......
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre . .    mehka, „  , ,
33"utaa.s^|silca "borza
dne G septembra 1.1.
(izvirno ttuegrafiono porodilo.)
gld.	kr.
6	50
5	4
4	39
2	76
5	20
5	20
5	40
8	—
8	—
8	50
2	40
_	94
—	80
_	66
_	74
—	85
—	27.
—	8
—	64
—	60
—	66
—	32
—	40
—	17
1	60
1	51
7	60
4	90
Papirna run a . , Srebrna renta . Zlata ren    .   , , 6°/0 marčna renta.
80 glu. 75
81 , 50 104   „ 25
95   , 85
Akcije nar_dne bank«-.......
Kreditne ikcije......
London   . ..... .
Srebro ...........
Napol. . ...........
C. kr. cekini .       ...... .
Nemške marke ....
4% državne »redke iz 1. 1854 250 gld. Državne arećke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/, avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6(/,......
Ml gld - kr.
„     papirna renta 5°/«.....
5°'o štajerske zemljišč, od ye«. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°,0 . . ;\<)0 gld. o^mlj. obč. avstr. 4Vt4/o VHti b*ti •
Prior. oOlig. Elizabetine zapad, železnice Pri'»r. oblig. Ferdinandov« sev. železnice
Kreditne srečke..... 100. gld.
Kudolfove srečke  .... M „
Akcije anglo avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. ve^j.  170 gld. a. v.
297		60	
121	•	66	■
9	• •	66«/,	•
*>		75	
*9	n	»5	
124		25	
169	•	75	
104	9	—	
122		15	
91		75	
88	V	30	n
105	9	—	J
115	„	50	t
I2u		75	
108		30	R
105	*	50	
176		50	■
19		—	I
106		25	n
211	>	50	
!«• na prodaj
▼vate
(563—1)
■ trgatvijo vred v sloveči TrSkl gori hiš. štev. 4, »/« ure od Krhkega, v katerem priraste poleg izvrstnega l»el«»Ki» tudi do 35 veder najboljše črnine ter raznovrstnega plemenitega sadja. Trs|a je nad 3 orala; z vrtom, •adonosnlknm, njivo, koseniuo in gozdičem vred pa meri polpeco oralo. Hiša s 4 sobami itd. je tik ceste, v sldanei sti 2 preši s potrebno vinsko posodo in orodjem. Cena je nizka. Od kupnine zna polovica na posestvu proti 4°/o obrestim več let ostati. Več se izve pri F. Jan-Še k-u v Reicheuburgu blizo Krftkega (Gurkfeld).
0. k. privilegij za zboljšanje
šivalnih rjjfl strojev.
v Ljubljani, Hotel Evo pa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje, (tis—30) 6letna garanoija!
Poilnk brezplačno. Vi mesečne obroke po 1-5 gl.
Umotue
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
(32—67) X
\ zobe In zobovja \
j ustavlja po najnovejšem a tn e r i k an b k e m načinu £ a brez vsakih bolečin ter opravlja p lom no vanju in a ♦ vse zobne operacije ♦
zobozdravnik A. Paichel, J
poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. ^
M. PETEK,
trgovina z različnim blagom in z domačimi pridelki,
priporočujo Be za postrežbo in pošiljatov:
skipka (Knopperii), čebulja, laških kostanjev (Kosskastanien), kosti,
in vsprejema tudi naročila na izvrstno štajercl^o 0 -vinuo. v562-l)
h Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo rudno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah hi z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
1 'urnik „Geinaanla",      4200 ton, okolu 5. oktobra.
„     „_E3ast _<£k.3a.grlla,"-,--— — — — — —
Kajuta za potnike »OO gold. — Vmesni krov 60 golti. Potniki naj so obrnejo na (552—3)
T. TEBKUILE,
generalnega pasažuega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatre Comunale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne naj  ae   na  i.miliano d9 Ani. l*oKlayen, generalnega agenta v Trstu.
Takoj delujoče Uspeh zajamčen.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane inoj Bigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pleaali. izpalili in osivelih luscli.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. ^O^ČJMU^JP^*   50 kr. iu v steklenicah za poskus po 1 gld.
J. Oi-olioli v 33i*iivi.
V i, i u iti. i a n i ae dobiva pri g. Bđvmtrđlm Mtihr-ut v
Trstu Peter Slocovich, via Saiiita 13; v Gorici lokar C. Cris-toffoletti; v lieki lekar C, Šilhart/; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Mart in s; v Jtovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi:
l?oii An. U/tU A orljentalsko lepotUno sredstvo, ki EidU   Ut3 ,   „ar-j* nežnost,  belino ia obilnost
telesa, odstranujo pe0'e in laso      cena 85 kr.
T^in med v satovjih
Be dobiva pri (557—2)
Oroslavu Dolencu
v LJublj.ini, V (ilodallAklh nlicnli.
Št. 14 051.
Razglas.
(523-3)
Drugo Anton Raab-ovo ustanovo, zna$ajo£o 20O gld. 4 kr. je za 1884. leto podeliti.
Pravico do  jedoe  polovice te ustanove ima
'ova Ljubljanskega meščana, 'a ubožna, dobro odgo-"'akega meščana po
dokazi
ubožoa   in posten pravico do druge jena i d že zarv poroki.
ProSnje ^ uboštva, dobrega za«..
do 30. aopti-.. pri podpiaanem magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 19. dan avgusta 1884.
Župan: Grasselli.
3TO<5xx^ vpsila
in
kolesa za vozove
vsake vrste.
CARL MORGENSTERN & C«
Tovarna strojev za plinske vodue in trornbne naprave. (298—20)
Wlen, Fikiifhaus, OaMgaetse tt.
I
Tli sleparija!
(333-16)
Zdravniške kapacitete v inozemstvu zapisujejo dr. Popp-ovo Anatherin ustno vodo kot naiboljše sredstvo za usta in zobe.
Gospod dr. J. d. Popp,
c. kr. zobozdravnik,
"^Tv^Ion, X., Bognergasse 2.
Podpisani z zadovoljstvom izjavlja, da je rabil Vašo Anatherin ustno vodo, kakor tudi Anatherin zobno pasto in ju
more najbolje priporočati. (216—2) V Bukareštu, 11. decembra 1881. T>r". Vladeseo,
profesor na medicinskoj fakulteti v Bukareštu, načelni zdravuik Coltzovo bolnišuice, član mnogih rumun-skih in inozemskih druiltev, imejitelj mnogih redov.
Dobiva se v Izubijani pri lekarjih J. Sv/oboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoczy, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petrićić, L. Pirker, P, LaBsnik, TerČek & Nekrep; v Postojni: A. Lebau, lekar; v Škofje} Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Kr-ikem: F. POmches, lekar; v Idriji: J. "VVarta, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. HeneB, lekar; v Metliki: Fr. VVaeha, lokar; v Novem mestu • D. Ru-zoli in J. Bergmau, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lokar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; t' Crnomlji: J. lilazek, lokar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Osaria, lekar.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince,  prešičko.  ptione črvičo,  sploh vso žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo raki), da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi praSek se dobiva v prodajalniui pri
J. AMDEL-U)
13, H ii s o v a (Dominikanska) ulice 13.
V Ljubljani pri Albinu Slioarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po pla.anh. (230—9)
626313
v sprejmeta se nt stanovanje in hrano hlizu gimnazija pri obitelji brez otrok. Pri kateri, pove iz prijaznosti upravni-fitvo tega lista. (544—2)
Hrastovi tramovi,
štiri do pet let stari,
lc-u.pij© se po prav dobri ceni. (stJ morajo biti 30 do 50 metrov dolgi, 20 do 24 centimetrov Široki in 008 centimetrov debeli.
Natančneje se izve iz prijaznosti v upravnistvu „Slovenskoga Naroda". (556—2)
Častite naročnike kamnoseškega dela ponižno opominjam, naj od denašnjega dne naprej ne izplačujejo niti majhnih niti večjih vsot delavcem mojim, tudi na račune ne, na katerih ni poleg podpisa še tUaiubil) ■ mojim imenom pritisnen. Ob jednem prosim one ćastite naročnike, kateri so s terjanjem bili prisiljeni poravnati račune, ne meni zameriti, ker se je to do danes godilo brez mojo vednosti.
Z odličnim spoštovanjem
Vinico Ofimor-nil*", kamnoseški mojster.
Priporočilo!
Ob jednem se zahvaljujem častitim naročnikom za dosedanjo zaupanje in se priporočam za obila naročila, naj si bodo siiuiiciia ali ainetna tlela, katere hočem prav po ceni, točno in fino izdelati.
Z odličnim spoštovanjem
V^iiilc o C11, m   n lil^;,
(559) kamnoseški mojster.
Igranje na citre.
Podpisani* naznanjata s tem, da otvorita 16. t. m. v LJubljani
učni tečaj za igranje m navadne ia citre na lok.
Oba sta že z najugodnejšimi uspehi koncertovala v mnogih mestih Evrope pa tudi Amerike in sta pripravljena predložiti o svojih umeteljnih uspehih najboljša spričevala. Podpisana zagotovtjata, da se bosta prizadevala zadostiti vsem -zahtevam. Oglasila rsprojemajo se iz prijaznosti v proda-Jalnioi % železom na Nemškem trgu it. 8 ali pa v III. nadstropji ravno tam. i558 1)
Spoštovanjem
Edvard Ferschnig.       Amalija Ferschnig, hči.
za leto 1885
bode izdalo
Obsegal bode do 200 stranij. in sicer: koledar, hu-mureake s Ilustracijami, šaljivo berilo in in-
sorate, kateri se  bodo raćnnili  po  uizkej  ceni za celo ali pol strani. — Izšel bo koledar prve dni decembra 1.1. — Cena mu bode 50 kr. Naročnina naj se pošilja na (518—3)
uredništvo „Jurja s pušo".
Sveže ćLožle
Pražke svinjske gnjati,
ur razne salame in sir-»s
prodaja (561—1)
GOTTLIEB ŠTASTNY,
prodajalec delikates, Šelenbnrgove nlice h. št. 6.
Pivovarna bratov Kosler-jev.
] marčno pivo
Izvrstno
v zabojih po 25 in 50 i steklenic
se dobiva iz
(476—9)
li-jeve
zaloge piva v steklenicah v Ljubljani, t
€£
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni.
Naznanjam čestitim svojim dosedanjim obiskovalcem in slavnemu občinstvu, da sem sedaj svojo
trgovino in posestva
v Lavriei in „pri Lozarji" v Ljubljani
Samostalno prevzel in da bodem svoje gostilnice oskrboval z dobrim
vizeljskim, dolenjskim in istrskim vinom, ter se priporočam
za mnogobrojni obisk.
S spoštovanjem
(495-3) ICarol Lenče.
Zaradi opustitve prodajalnice
POPOLNA RAZPRODAJA
Mestni trn št. 14.
po jako znižanih cenah
W DUNAJSKEM BAZARJI
Priporočevanja vredno blago v bogatej izberi:
Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kinč, razne drobne stvari
in več rečij za različne potrebe.      (f.oi ni £2
lOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOO
star 12 do 16 let, ki zna saj nekoliko nemško, vsprejmo se v neko špecerijsko prodajalnico. — Več pri upravnistvu „Slovenskoga Naroda". <551—3>
Pri suhem vremenn trgana (ne tresena)
jabolka, hruške,  slive, debele češplje, breskve, dalje iinejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane
kupuje vsak čas iu v vsakej množini po primerne] ceni in prosi pismene ponudbo (508—9)
Die Central-Station fur Obst- und G-emuse-Verwaltting in G-raz.
jf.a» Jesensko Iti zimsko iexono
priporoča
najstarejša in v najboljšem glasu se nahajajoča
tvrdka za sukno
MORITZ BUM-a
(ustanovljena v letu 1822):
Volneno bln^o, llniMkl izdelki, jako lepi, modni uzorci za cele obleke, po gld. 1.00, 2, 2.50, 3, 3.50 do gld. 8 meter.
lUugo xi» zimske Hukuje v vneli barvah in vsucega dela, po ^id. 8.50, -'{.50, 4, 4.50 do gld. 12 meter.
Na,nuvcJMa poriklnUia za suknje po gld. 1, 1.50, 2 do gld. »' meter.
l-.ii-Kiiutiio blago za hlače po gld. 2, 3, 4, 5 do gld. 8 metel
Pravi aiiKleHki  popotni  plnitli, 3'/t metra dolgi in 1 meter 60 crn. široki, prukt. barv, po gld. 3.50, 5.25, 6.50 do gld. 16 kos. Velika zaloga sukna vsake bate za civilne in vojaške obleke, livreje, cerkve  bilurdc in vozove, sukna za gasilna, strelska, veteranska in druga društva. Uzorci zastonj in  franko.   l!|:tgi< se pošilja samo proti poštnemu povzetju ali predplačl Pošiljatve nad 10 gld.
vrednosti poštnine proste. Karte z mnogovrstnimi uzorci pošiljam na željo zastonj gospodom krofu*kini mojstrom. — Normalno blugo za obleko, iioruiHlne poHteljMke in potui-iike odeje. MiMlemtt <lr. <; ustava Juger-ja v Siiiltuni iu. v bogatej izberi.      (,543—2)
Ostane tu od nedelje 31. avgusta do 8. septembra.
V Lattermannovem drevoredu.
Največja menažerija na celem sv^etu.
Lastnik F. KLKEBEUG. Otvorjeno od 0. ure dopoludne do 0. ure zvečer.
Prvikrst v Ljubljani: 1 povodnji konj, 1 nosorog, 1 tapir, 2 slona, 16 levov, i' prekrasnih tigrov," 2 črna pantru, rjavi in črni medvedje, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkili opic, 4 kače, krokodili i. t. d. — Vsak dan dve gVtvvni predstavi: ob Stirib popoliidne in ob sedmih zvečer s čudovitim slonom „Jombo", s 2 prekrasnima tigroma, 6 levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala se bod ta kn.t.teljica zverin gospodičina Ema Kleeherg in slavno/mani krotilec zverjadi gospod K. Urail. Vsakrat je mej
produciranjem glavno kratenje grabežljivih zverin. Ustopnina:   L prostor 70 Ur., II. prostor 40 kr., III. prostor 2© kr. (550 —5)
JJKP" 'Jklravi k<»nji xa klanj €' se kupuj v j**, d« se *»•#«#./«     njimi g/raltežljive xves'int>.
Trgovska akademija v Chrudimu.
Začetkom novega šolskega leta (15. septembra 1884) odpre se v Chrudimu tretji tečaj trgovske akademije.
Clurudimska trgovska akademija, ustanovljena in vzdrževana po Ghrudimskej mestnej občini s podporo visokega državnega upraviteljstva in drugih udeležencev, deluje kot višja komercijalna Sola na to, da pripravlja učence na podlagi občne znanstvene, moralične ter strokovne izomike za trgovski stan in sorodna mu stališča. Zavod obstoji iz treh letnih tečajev ter se uvrščuje zaradi širnega delokroga mej srednje šole. V prvi razred vsprejemajo se kot redni učenci oni, ki so z dobrim vspehom dovršili IV. razred gimnazija, realke ali realnega gimnazija, ter ko pri vsprejemnem izpitu dokazali bvojo zrelost. Izrednim učencem jo na prosto voljo dano, poslušati posamezne predmete.
Šolnina znaša v trgovskej akademiji za vsak tečaj 50 gld. na leto. Oni abiturijenti, ki so pred  ustopom v trgovsko akademijo z vspehom prebili IV. razred kacega gimnazija, realko ali realnega gimnazija, imajo vsled naredbe s 13. junija 1884, st. 10.476, pravico za ugodnost jednoletnega prostovoljca.
Oglasila vsprejemajo se 0(1 12. do 15. septembra pri vodstvu tega zavoda, katero je radovoljno pripravljeno takoj odgovoriti na vsa zahtevana vprašanja.
V CHRUDIMU, v 1. dan julija 1884.
Za kuratorij trgovske akademije:
I>T*. JVin.elloli, župan.
(443—4)
izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ur.
Lustnina in tisk „Narodne Tiskarne'