Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanilu (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/t6. uri popoludne.
Štev.	V Ljubljani, v petek 27. januarija 1888.	Letnik: XTVJL
iz državnega zbora.
Z Dunaja, 26. januarija.
Po trimesečnem prestanku se je državni zbor včeraj zopet sošel. Podoba mu je le malo spremenjena, ker so štirje novi poslanci prišli, ki spadajo k strankam svojih prednikov, izvzemši Mladočeha Herolda, ki je izvoljen na mesto staročeškega poslanca Kaizlna; na levici sta nova grof Kluen-burg in Neuber, med Poljaki pa Rutovvski. Vsi ti so storili včeraj obljubo, dr. H er o Id je ob enem tudi naznanil, da se popolnoma strinja z izjavo čeških poslancev iz 1. 1879.
Umrl med tem časom ni noben poslanec, predsednik dr. S molk a je pa mislil, da je bil nedavno v Trstu umrli Vučetič še zmerom državni poslanec in se ga je začel že spominjat! (veselost), ko stopi grof Hohenvvart k njemu in mu pove, da Vučetič že zdavnej ni bil več državni poslanec in da namesto njega vitez Stalitz sedi v zbornici.
Poslanstvu sta se v novejšem časi odpovedala nemškočoški poslanec Steiner, pa češki veliki posestnik Dob F žensk y. Prvi se je pri tej priliki osmešil pred javnim svetom ; bil je namreč ud nemškega kluba, od katerega se v preljubeznjivem pismu poslavlja, češ, da mu bo zmerom drag ostal spomin na preprijazne tovariše itd. Ob enem je pisal pa tudi svojim volilcem ter jim zagotovljal, da nima več poguma prenašati samovoljnosti, trme in tri-noštva nemškega kluba in da raje odloži poslanstvo. „Deutsche Zeitung" jo zarad tega nadi njim hudo razjarjena in ga brez usmiljenja šiba.
Izmed vladnih predlogov,
ki so bili danes izročeni zbornici, omenjam zakona, ki reserviste sklicuje k sedemdnevnim vajam, ne da bi jim bile vštete v smislu sedanjega vojnega zakona. Namen tem vajam je, da se reservisti sozna-nijo z novimi puškami.
Drug važen predlog zadeva zveze in zadruge vseučiliščuikov, ki jih hoče naučni minister Gauč omejiti. Poleg politične oblasti ima ustanovitev takih zadrug dovoljevati tudi akademični senat, ki sme
LISTEK.
Kaj se more le v večjih mestih zgoditi.
(Dogodba iz policijskega življenja. Prosto poslovenil T.)
(Dalje.)
Bil je general Bebučev pač vesel, ko je spoznal svoje vestne služabnike. Saj jih je pa tudi že večkrat poskusil, in ob različnih urah sam pregledoval, je li vsak na svojem mestu, ali ne. Posebno veselje napravilo mu je to, da ga je vsak videl včeraj po mestu se sprehajati, če tudi je bil celi dan v svoji hiši. Ravno na to se je tudi on opiral, po tem potu jo mogel zvedeti, kam se je pseudogeneral obrnil in kje je obstal. Stražniki so pa mislili, da jih on sedaj le skuša, kako pazni so bili prejšnji dan. Skrbelo ga je sedaj le še to, da je goljuf morda prenaglo zapustil voz, ter šel po stranskih malih ulicah, kjer paznikov ni bilo nastavljenih, v svoj brlog. Če je to napravil, tedaj bo treba spraševati, kje je voz obstal in čigav je? Stvar se bode s tem zavlekla, in slepar mu lahko odnese pete.
V dolgi ulici bile so tri stražnice; katerega
vseučiliščnikom prepovedati pristop k drugim ne-vseučiliškim društvom. Tudi vsa potrebna naznanila se imajo pošiljati akademičnemu senatu. Razrešitev se mora zgoditi tudi tedaj, ako minister ali pa akademični senat razsodi, da obstanek društva škoduje akademičnemu redu. Za shode, slavnosti in komerse je treba dovolitve akademičnega senata, ki ima pravico k takim shodom pošiljati tudi svojega zastopnika. Političnih društev dijaki ne smejo snovati, in političnih razprav ne imeti. V 30 dneh, ko ta zakon zadobi veljavo, se morajo vsa obstoječa dijaška društva razrešiti in na novo osnovati.
Liberalni listi s to omejitvijo akademiške svobode niso kaj zadovoljni in se potegujejo za vse-učiliščnike, ki so jih pri marsikaterih prilikah, kakor proti Maassenu, Lienbacherju itd. rabili za demonštracije, kar po novem zakonu ne bo tako lahko.
Razun tega so bili še predloženi načrti trgovinske pogodbe z Italijo in Nemčijo, oproščenje praznih sodov za petrolej od carine, izjema ustanov za dobrodelne namene o štiridesetletnici cesarjevi od kolekov in pristojbin, nakup poslopja za češko obrtno šolo v Brnu, vravnava meje med našo državo in Rumunijo, pa določitev tarifov za odvetnike.
Dr. Gregorec toži slovenske poslance
zaradi žalenja časti, ker so v »Slovenci" priobčili izjavo glede njegovega poročila na ptujskem volilnem shodu, Ko se je čital poziv c. kr. deželne sodnije ljubljanske, naj državni zbor dovoli v preiskavo omenjene poslance, čulo se je na desnici vsestransko milovanje, toda ne zatožencev, ki morejo svojo trditve dokazati tudi pred porotniki in zaradi tega mirno pričakujejo razsodbo, ampak tožnika, ki sod-nijo na pomoč kliče zoper svoje ožje tovariše, s katerimi bi se imel v tesni zvezi potegovati za skupne koristi. Reč se je izročila imunitetnemu odseku, ki se bode jutri sošel, da izbere poročevalca. Najbrže bode o njej poročal češki poslanec dr. Začek.
Interpelacije
so se danes kar vsipale. Poslanec S t e i n w e n d e r in tovariši so vprašali ministerskega predsednika,
paznika jo vprašal, vsak je trdil, da včeraj skoraj ravno ob tej uri se je general enako kakor danes napravljen vozil mimo.
„Iz te ulice odpeljali ste se na desno na cesto, ki pelje naravnost k vojnemu ministerstvu," sporoči tretji paznik.
Ko je voz zavil na cesto proti vojnemu ministerstvu, razvedrilo se je obličje generalovo.
»Ptiček! Te imam?" voščil si je sam sebi srečo.
Na tej cesti je voz obstal pred vsako stražnico, tudi tii je bil povsod enak odgovor. General se je peljal včeraj v tem vozu, s tem konjem, v tej obleki, ob ravno tej uri todi mimo.
Pri peti stražnici pa je bil odgovor drugačen.
»Si me li videl včeraj popoludne mimo se peljati?"
»Ne! ekscelenca. Pa videl sem Vas, bilo jo okoli pol šeste ure."
»Kaj ? Nisem šel todi mimo, in ti si me vse-jedno videl?"
»Ekscelenca se niste pripeljali do te stražnice, pri oni le hiši ste izstopili."
»Si me li dobro videl? Sem li res izstopil?"
»Da ! ekscelenca, šli ste v ono-le hišo št. 72."
hoče li skrbeti, da bode preklicala nepotrebni, škodljivi in protipostavni ukaz, s katerim je predsednik državnih železnic baron Czedik svojim uradnikom prepovedal, naj se nikar ne vtikajo v politiko.
Reicher in tovariši so vprašali trgovinskega ministra, hoče li skrbeti za premembo zakona o varstvu trgovskih znamk, D erša ta in Ileilsberg pa sta vsak v svoji interpelaciji vprašala vlado, hoče li skrbeti, da severna železnica zaradi znižanja tarifov, ki jih je dovolila ostrovskemu premogu, ne uniči premogokopov na Štajerskem in Kranjskem in dotičnih delavcev ne spravi ob zaslužek. Hohen-wartov klub je v današnji seji dovolil, da sme enako interpelacijo staviti slovenski poslanec K lun zaradi premogokopa v Zagorji.
Konfesijonelna šola.
Najvažnejša točka včerajšnje seje bil je predlog kneza Liechtensteina in tovarišev glede konfe-sijonelne šole. Poprejšnji vrišč se je polegel in nastala je velika tihota, ko je zapisnikar dr. Fuss čital omenjeni predlog. Pri naštevanji obligatnih predmetov ljudske šole so se levičarji zakrohotali, ker se med njimi nahaja tudi petje. V svoji slepi strasti so bili pozabili, da je bilo petje že v starih časih pri Grkih jeden najvažnejših predmetov od-goje in pouka, in da se kot obligaten predmet nahaja tudi v našem šolskem zakonu, ki so ga skovali levičarji sami. Ko je prišla na vrsto določba, da ima cerkev z državo skupno nadzorno pravico nad šolami, razlegali so se na levici začudeni klici: aaaa! Ravno tako začudenje so je razodevalo pri določbi, da vse druge reči vravnavajo deželni zakoni, in da za Galicijo predloženi zakon nima nobene veljave, čuli so se tudi klici: Kako zvito in prekanjeno !
čez vse glasen krohot pa se je razlegal po dvorani pri členu, da ima minister za uk in bogo-častje izvršiti ta zakon; naučni minister Gauč, ki je prej pazljivo poslušal, se je tudi prav prisrčno smejal, ne vem pa, ali novemu načrtu, ali otročjemu obnašanju levičarjev.
Liberalni listi danes jako nemilostno pretresajo novi šolski zakon, in ker je v državni zbor zopet
Iznenaden poprašuje policijski nadzornik dalje.
„Dobro pomisli! Sem li res šel v ono hišo, št. 72?"
»Da! ekscelenca, prav dobro sem videl."
»Sem kmalu hišo zapustil ?"
»Pazil sem celo noč na Vas, pa Vas nisem opazil priti iz hiše. Tudi sem to razodel zjutraj svojemu namestniku, pa tudi on Vas ni zapazil."
»In voz? Kam je pa ta se odpeljal?"
»Voz šel je prazen naprej. Izginil je v male ozke ulice."
»Dobro! Stopi k stražnici nazaj in posebno pazi na hišo št. 72! Jaz pojdem notri. Ako se povrnem z jednim človekom na ulico, tedaj pristopi naglo k meni."
»Če pa ekscelenca sami pridete?"
»Tedaj tudi tebe uo potrebujem."
»Kakor ukažete!"
Paznik gre na svoje mesto, a neprestano gleda na malo hišico v dva nastropja z gostilno spodaj.
General stopi z voza.
»Jaz grem v ono-le hišo, počasi vozi za mano. Pred hišo na-mo čakaj!", naroči vozniku.
Tema je že bila iu snežiti je začelo. Voznik
prišel včeraj monsignor Greuter, ugibajo, ni li morda prišel nalašč zaradi šolskega predloga? V prvi vrsti se pa odlikuje „Fremdenblatt", ki je z vlado v nekaki ožji zvezi, in iz čigar strastnega članka večinoma sklepajo, da vlada novemu načrtu ni naklonjena. Ako pomislimo, da se je ravno „Fremdenblatt" svoje dni z vso odločnostjo potegoval tudi za ukaz Gaučev gledč razpusta nekaterih srednjih šol, smemo iz njegove sedanje pisave po vsi pravici sklepati, da gospod naučni minister res ni prijazen konfesijonalni šoli, in da se ji bo upiral, kolikor bo mogel. Vprašanje se bode sukalo le o tem, ali se bo ta reč obravnavala kot skupna zadeva cele vlade, ali pa odgovornost prepuščala samo naučnemu ministru.
Šolski predlog je podpisan od Liechtensteinovih konservativnih Nemcev, od nekaterih udov Hohen-vvartovega in tridentinskega kluba. Podpisali bi ga bili gotovo tudi še nekateri drugi poslanci Hohen-vvartovega in češkega kluba, ko bi se bila izročitev odložila do jutranje seje ter bi imela omenjena kluba priliko se o njem razgovarjati in svojim članom dati dovoljenje, da ga smejo podpisati. Toda knez Liechtenstein ni hotel odlašati izročitve, ker se je bal, da ga Schonerer in Lienbacher ne bi prehitela, ker se je po časnikih razširjala novica, da imata tudi onadva pripravljen predlog za konfesijonelno šolo.
Kar se načrta samega tiče, pretresali so ga že preteklo jesen zaupni možje Hohenvvartovega, češkega in Liechtensteinovega kluba. Naši slovenski poslanci so že tedaj stali na stališči, da mora biti med načela ljudskega šolstva izrečno sprejeto tudi načelo, naj bi bil materni jezik otrok edino učni jezik. V prvem načrtu je bila tudi ta določba sprejeta iz državnega temeljnega zakona, češki pooblaščenci so pa sodili, da bi to nekako segalo v pre-membo temeljnih zakonov, za katero bi bilo treba dveh tretjin večine, in so to določbo izpustili, češ, da se itak nahaja v § 19. temeljnega zakona, in da se glavna vravnava šolstva prepušča deželnim zakonom. Naši poslanci so pri današnjem razgovoru v klubu zopet povdarjali potrebo, da se mora določba glede učnega jezika izrečno sprejeti v zakon, ker bi sicer Slovenci na Štajerskem, Koroškem in Primorskem od dotičnih deželnih zborov nikdar ne dobili slovenskih ljudskih šol, in temu mnenju so se pridružili tudi drugi poslanci Hohenwartovega kluba in povdarjali, da se mora ta določba v zakon zopet postaviti. Ker se nemški konservativci tej določbi že prej niso protivili in jo le vsled ugovorov čeških zaupnih mož izpustili, ni dvoma, da ji bodo tudi sedaj pritrdili, ker bi bil tudi ves verski pouk za otroke zastonj, ako bi ga dobivali v tujem, njim nerazumljivem jeziku. Enako upamo, da se ji ne bode upiral češki klub, ker njemu to nikakor ne bi bilo na škodo, drugim pa v neizmerno korist. Tudi mladočehi konfesijonalni šoli načeloma niso nasprotni; glavna njih zahteva je, da se glede šolstva deželam varujejo pravice; dežele naj si potem narede šole, kakoršne hočejo, verske ali brezverske, narodne ali mednarodne. Zakon se bo v pretresanje izročil šolskemu odseku, ki se bo pa zaradi važnosti njegove najbrže pomnožil od 24 na 36 udov. V zbor-n:ci bode prišel pa komaj še le o jeseni na vrsto,
gre počasi za generalom in pri imenovani hiši obstoji. Ker so mu pa sneženi kosmiči preveč nagajali, zravna ovratnik po koncu, potisne svojo kučmo bolj na glavo. Le nos mu je še gledal po sneženih tleh, vse druge ude spravil je varno pod streho. Tako
zavit čaka mirno na svojem sedeži gospodarja.
* *
*
Hiša št. 72. ni bila posebno lepa. Na dvorišči prizidano je bilo pozneje še malo poslopje tudi v dva nastropja. Spodaj in v prvem nadstropji imel je krčmar svojo zalogo, v zgornjem delu pa ste bili dve sobi za stanovanje odmenjeni. V prvi večji sobi sedel je ta večer človek srednje starosti pri gorki peči. Bil je ves zamišljen. Okna bila so zagrnena s težkimi preprogami, da se na dvovrišči ni razločilo, stanuje li kdo tu notri, ali ne. Na mizi bili so še ostanki večerje in dve prazni steklenici. V sobi bila sta le dva stola in slaba postelja, druge oprave nisi mogel razločiti.
Na steni pa je visela dolga temnosiva suknja, zraven meč in vojaška kapa. — Zamišljen prebivalec pri peči bil je velike in močne postave. Imel je na sebi vojaške generalske hlače, zavit pa je bil v dolgo in že precej zanošeno spalno suknjo. Čevlji pa so bili elegantni, ovratnik in zapestnice zelo
ker bode imel odsek ž njim dokaj opraviti in bode treba za vsak sklep še le porazumljenja med posameznimi klubi.
Odgovori na interpelacije.
Ministri so včeraj odgovarjali tudi na razne interpelacije. Važen je za nas bil odgovor minister-skega predsednika zaradi požara državne tovarne za smodnik v Kamniku in zaradi tamošnje železnice. Obseg sem Vam že včeraj telegrafiral, odgovor satn Vam pa pošljem za objavljanje jutri.
Važna sta bila dva odgovora naučnega ministra; v enem je odgovarjal Oberndorferju zaradi židovskega učitelja, ki je bil katoliške otroke peljal v cerkev k sv. obhajilu, iu se v cerkvi tako pohujšljivo obnašal, da ga je neki meščan posvaril. Minister je rekel, da je ta dogodek že v začetku odločno obsojal, da je ravnateljstvo ravnalo breztaktno in jako napačno, ker morajo pri verskih vajah otroke nadzorovati učitelji iste vere, in da je vodstvo zaradi tega odločno pokaral.
Glede vseučiliščnikov, ki so o svojem času pismeno grajali poslanca Tomaščuka zaradi nekega govora, je minister odgovarjal, da bo odločno postopal proti vsem učiliščnikom, ki se bodo pregrešili zoper akademično disciplino.
Poslanec Schonerer s tem odgovorom ni bil zadovoljen, ter je predlagal, naj se prične razgovor ob odgovoru „renegata in ljubljenca židovskega časnikarstva dunajskega ministra Gauča", pa predlog ni bil zadostno podpiran in ni prišel na glasovanje.
Predno sklepam, naj še omenim, da je minister Taaffe odgovoril tudi na Nabergojevo interpelacijo glede prehodov čez železnico na Krasu, rekši, da se z južno železnico zaradi pomnožitve teh prehodov vrše obravnave.
Pogovoru Barenreitherja, ki je utemeljeval svoj predlog glede pomožnih blagajnic, sklenil je predsednik ob polu treh popoludne sejo in prihodnjo sejo napovedal za jutri 27. t. m.
Deželni zbor kranjski.
(Sedemnajsta [zadnja] seja dne 23. j a n.)
(Dalje.)
Poslanec D e ž m a n se čudi, da je poslanec Šuklje, ki je odmev g. deželnega predsednika, stavil omenjeni predlog. Govornik se strinja z deželnim predsednikom, da ne gre oživljati zakona iz 1. 1866, ne da bi se ob enem v okom prišlo pomanjkljivostim tega zakona, ki jih je skušnja pokazala. Iz poročil raznih občin o novem občinskem zakonu se je prepričal, da je njegova stranka zagovarjala edino prava načela. (Oho!) Dežman vdari ob mizo: ja edino prava načela! (Dr. Poklukar: „Wochenblatt" so brali, pa so se navadli!) Ako se sprejmo prejšnji paragrafi zakona iz leta 1866, ne ve, bo li vlada potrdila ta zakon, ker so njegova načela v nasprotji z občinskimi redi vseh drugih dežel. Francozje so v dveh mesecih organizirali občine, in mi tega v dvajsetih letih ne moremo! (Ugovori in veselost!)
Poslanec Šuklje odgovarja Dežmanu, da on ni nikdar nikogar napadal osebno, kako torej more
čedne. Ako bi ta človek ogrnil častniški plašč, opasal si še meč in se pokril z vojaško kapo, gotovo bi vsak sodil, da to ni nobeden drug, kot policijski nadzornik petrograjski, general Bebučev.
Bil je res včeraj pri bankirju Vilamoviču kot general, a v resnici je bilo njegovo ime le Ivo Markovkov, nekdanji strežaj pri vojvodi Konstantinu. Ker je bil dolgo časa v službi pri veliki gospodi, navzel se je bil precej zunanje olikanosti v svojem vedenji. Pred dvema letoma zapustiti je moral svojo službo, ker so mu več nepoštenega dokazali. Prihranil si je bil precej denarja, najbrž po krivični poti. Ta pa se mu je kmalu razgubil, ko je ostal brez službe. Poprej le dobrega navajen, se ni hotel zapustiti in tako je v kratkem času prihranjeno novce pognal. Ker je pa predobro vedel, da brez denarja ne dobi ne jedi ne pijače, ne obleke ne stanovanja, poštenega dela se je bil pa že davno naveličal, kaj je hotel druzega, kakor goljufati. Posrečilo se mu je do sedaj že večkrat, toda le v malem. To ga je zapeljalo, poskusiti svojo srečo še enkrat, pa za veliko svoto. Sklenil je potem zapustiti Petro-grad, ker se ni čutil posebno varnega, hotel je potem v kaki drugi deželi svoje rokovnjaško delo uadaljevati.
(Dalje prih.)
g. Dežman njemu očitati, da je odmev g. deželnega predsednika? On vestno izpolnuje svoje dolžnosti, iu v prvi vrsti imajo njegovo delovanje presojevati njegovi volilci, ne pa g. Dežman. (Dobro!) Ako je g. Dežman rekel, da bi bilo nedostojno za deželni zbor omahovanje v občinskih zadevah, ga more opomniti, da je bilo veliko nedostojniši, kar je deželni odbornik g. Dežman govoril zoper deželni odbor in zoper deželno sadje- in vinorejsko šolo na Grmu! (Živahno odobravanje!) Nasprotniki so bili prej zmirom zoper občinski zakon in zdaj jim je prav, zdaj jih nič več ne boli, in so nasprotovali novemu načrtu, ki je bil zbornici predložen.
Baron Švegelj se potegne za g. Dežmana in tolmači njegov izrek glede odmeva predsednikovega. Potem odbija trditev, da bi bila njegova stranka nasprotovala občinskemu zakonu, nasprotuje le troškom, ki se hočejo občinam nakladati. Ve pa, da je njegovo govorjenje zastonj, ker se je zvedelo, da je večina sklenila pritrditi predlogu g. profesorja Sukljeja.
Po konečni besedi poročevalca g. M u r n i k a, ki pravi, da bo imel deželni odbor reševati brez števila prošenj in sestavljati zakončke za razrušitev občin, ako se sprejme predlog g. prof. Sukljeja, da ni prav se sklicevati na poslanca Svetca, in da je nasvetovani načrt bistveno drugačen kakor pa zakon iz leta 1869. Temu govoru so z dobro-klici pritrjevali veliki posestniki.
Poslanec Gutmannsthal predlaga glasovanje po imenih.
Dr. Poklukar omenja, da on in njegovi tovariši samo zato glasujejo za predlog deželnega odbora, oziroma poslanca Sukljeja, da se dopolni občinski red. Pri glasovanji obvelja predlog g. poslanca Sukljeja s 16 proti 13 glasovom. Odsotnih je bilo osem poslancev.
Za Šukljejev predlog so glasovali: Bleiweis, Detela, Dev, Hren, Kavčič, Klun, Lavrenčič, Mohar, Moše, Pakiž, Papež, Poklukar, Svetec, Stegnar, Šuklje, Višnikar.
Nasprotno so glasovali: Apfaltrern, Auersperg, Dežman, Grasselli, Gutmannsthal, Kersnik, Lichten-berg, Luckmann, Murnik, Švegelj, Taufferer, Voš-njak, Zois.
Drugi členi in naslov so obveljali z večino in je bil potem zakon sprejet tudi v tretjem branji.
Prošnja podobčine Orle za izločitev iz do-brunjske občine se izroča deželnemu odboru, naj v prihodnjem zasedanji poroča, kako bi se vstreglo opravičenim željam prosilcev.
Poslanec Kraigher poroča o prošnji 16 odbornikov vrhniške občine za zvršitev zakona z dne 23. avgusta 1876 proti ondotnemu županu, ki ni dal računov za leto 1886 in 1887, ne sostavil proračunov za leto 1887 in 1888, in kot bivši podžupan tudi ne dal računov za oskrbovanje pod-občinskega premoženja od leta 1878 do 1883, ter predlaga:
„Ta prošnja se izroči glede na to, da je županstvo pred nekaj dnevi poslalo obširen akt, kateri zahteva nadrobno preiskovanje, glede na to, da se, predno ni ta akt pregledan, ne more sprevideti, ali bi bilo še treba postopati v smislu postave z dne 23. avgusta 1876, deželnemu odboru v rešitev s tem, naj tudi nadalje v tej zadevi strogo po postavi postopa."
Poslanec Dežman vpraša g. deželnega predsednika, kako je z dotičnimi pritožbami zaradi občinskih volitev.
Gospod deželni predsednik baron \V i n k 1 e r odgovarja, da je v tej zadevi vladi došlo veliko obširnih pisem, ki jih je treba vsestransko pretresati in obilno dela, ki ga je imel zlasti on skozi dva meseca zaradi deželnega zbora; torej ni bilo mogoče reči tako hitro rešiti, da ima pa vlada resno voljo reč rešiti, kakor zakoni zahtevajo.
Poslancu Dežmanu se pa reč ne zdi tako težka in misli, da bi se dala rešiti v 24 urah. Govorita še poslanca Murnik in Kavčič, potem pa se soglasno sprejme gori omenjeni predlog.
Prošnja sirarske zadruge na Bledu o kateri v imenu finančnega odseka poroča poslanec Murnik, se izroči deželnemu odboru z naročilom, da dovoli 300 gold. podpore iz deželno-kulturnega zaklada, kadar bode ustanovitev zagotovljena.
Prvomestnik potem ob 2. uri pretrga sejo z naznanilom, da se ob 3. uri prične nadaljevanje.
(Daljo prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. januarija. Notranje dežele.
Največjo pozornost vzbuja državnozborska interpelacija zoper severno železnico zaradi kupčije s premogom, ki donaša danes velikansk dobiček Rothschildu, a uničuje vse južnoavstrijske premogokope. Ves svet je radoveden, ali se bo upala vlada protiviti tvrdki Rothschildovi.
Dne 25. t. m. vršilo se je na Dunaji mini-stersleo posvetovanje, kojega so se vdeležili grof K&lnoky, tostranski ministri in baron Orczy.
Vojni proračun jo neki že popolnoma izdelan ter ga bo vlada predložila delegacijama meseca maja. Orožui kredit, ki se je začetkoma določil na 18 milijonov, znižal se bo baje vsled zbolj-šanega političnega položaja za tri miljone.
Zdravniki so se izjavili, da bo vojni minister, grof Bylandt, okreval že v 14 dneh.
Vitanje države.
Papež Leon XIII. je dokončal okrožnico o socijalnem vprašanji, kojo je izdeloval leto dnij, ter jo bo v kratkem objavil. Posvetoval se je zaradi nje z najodličnejšimi učitelji narodnega gospodarstva. Glavna misel jej je ona, koja je bila podlaga papeževemu govoru povodom romarskega vlaka francoskih delavcev meseca oktobra 1887. Sv. Oče priporoča, naj se državna oblast času in deželnim razmeram primerno poteza na korist delavcev, ter poživlja vse katoličane, da podpirajo svoje vlade pri pogajanji za gospodarske in družbinske preosnove.
Razmerje med papeštvom in Italijo sili vedno bolj na to, da se bo moral kmalu odločiti vsak količkaj značajen možak ali za enega ali pa za druzega. Neznosnost in divjost iredentovcev tirate sami rimsko vprašanje k odločitvi. Zadeva z rimskim županom Torlonio in drugimi župani je dokazala, da hoče imeti »prostozidarstvo" same »sužnje" brez proste volje, in vse to je potrdil tudi škandal, koji so napravili dne 20. t. m. papeštvu nikakor ne prijaznemu profesorju Bonghiju. Slednji je bil član odbora za napravo spomenika Giordanu Brunu. Izjavil pa se je, da je času neprimerno in pohujšljivo, ko bi hoteli sedaj postaviti omenjeni spomenik na javnem prostoru rimskem. Vsled tega se je zbralo blizo 600 slušateljev na vseučilišči ter so začeli kričati pri vstopu profesorjevem: »Propai veternjak! Propal norec! Nočemo ga slišati! Živel Giordano Bruno!" Vmes pa se je čulo piskanje na okarine, piščalke in druge pobalinske »instrumente". Tropa mu je sledila celo na ulico, kjer so ga prijatelji spravili v voz ter se ž njim odpeljali. Med tem je navstal v avli pretep, kajti sin Bonghijev je hotel nasproti 600 izgrednikom maščevati svojega očeta; pobili bi ga bili, ko bi ga ne bili z veliko težavo rešili drugi ljudje. Med poslušalci, ki so prišli k Bonghijevemu predavanju, bilo je tudi več odličnih gospej, kakor soproga ministra Minghettija in dr. Tako postopajo liberalni dijaki zoper profesorja, ki je bil vselej liberalen in je le zmerno svaril pred javnim pohujšanjem. Ta dogodek pa nas tudi uči, kako krasen sad donašajo Crispijeva načela. Italija, v resnici ni še »nerešena" — divjaštva!
Diplomatski krogi pazijo z veliko nezaupnostjo na srbske dogodke. Boje se, da bo razpor med kraljem in Rističevo stranko proizval neprijetna iz-nenadenja.
Ferdinand, knez bolgarski, sprejel je dne 25. t. m. v Plovdivu zastopnike duhovništva, civilnih in vojaških oblastnij. Princesinja Klementina navdušena je bila vsled potovanja po novi železnici tako, da je podarila železnični družbi — lokomotivo. — Med tem pa so se sporazumele velevlasti o Koburžanovi osodi. Dognano je, da bo moral zapustiti Bolgarijo in treba je le še, da se Rusija izjavi o njegovem nasledniku.
Ruski veleposlanik grof Š u v a 1 o v odpotoval bo v Berolin koncem tekočega tedna. — »Svjet" na-.glaša, da so se zelo zboljšale razmere med Rusijo in Avstrijo. Označivno v tem oziru je priznavanje ruskih krogov, da ima Avstrija tudi svoje »balkanske koristi".
Nemški poluradni listi trdijo, da mišljenje državnih poslancev glede postave zoper socijaliste ni ravno tako vladi neugodno, kakor se to sploh domneva. Temu nasproti pa pravi list »Neueste Nachrichten", ki izhaja v Monakovem, da Bavarska ne bo nikedar mogla privoliti v napominano postavo, ker nasprotuje njenemu lastnemu domovinskemu zakonu.
Pruski naučni minister je takoj odgovoril na interpelacijo poljskih poslancev ter naglašal, da je namen njegove naredbe glede prepovedi poljščine v ljudskih šolah germanizacija. Le tako, rekel je minister, mogoče se bo poljskim podložnikom bolje vdeleževati javnega in gospodarskega življenja Prusije in Nemčije. Izgovori so sploh po ceni!
Minolo soboto zborovali so v Bordeauxu francoski monarhisti. Glavna govornika bila sta Herve, vrednik listu »Soleil", in H. Calla. Prvi je naglašal, da si pridobiva monarhična stranka z vsakim dnem več tal, in to zaradi tega, ker se današnji vladni možje ne ravnajo po Thiersovem izreku: »Republika •bo konservativna, ali pa je ne bo!" Drugi govornik
pa je razpravljal, da se restavracija ne bo izvršila šiloma po besedi grofa Chamborda: »Razsodba je pri Franciji, ura pri Bogu!" — »Temps" se peča s preklicem dekreta, vsled kojega je bil prognan vojvoda Aumaleski, ki je povrnil hudo z dobrim in podaril Franciji svoj grad Chantilly z vsemi umet-nijskimi zakladi. List pravi, da je bil ta korak častna dolžnost republike. Ne ve pa se, ali hoče desnica morebiti le poskusiti z vojvodo, kako se bo obnašal sedaj, ko mu je zopet dovoljen vhod v domovino. —• Neki zdravnik bolnišnice »Charite" imenom dr. Despres, ki ni nikakor klerikalen, izjavil se je nasproti nekemu časnikarju: »Vsi zdravniki, ki kriče in razsajajo zoper usmiljene sestre, popačeni so ljudje ali pa lizuni zaradi tega, da bi kmalu postali člani častne legije." — »Journal des Debats" in »Republique Fra^aise" sta trdila, da se bodo v kratkem pretrgale trgovinsko - pogodbene obravnave zaradi prevelikih tirjatev italijanske vlade. Lista sta bila dobro poučena. Dne 25. t. m. odpoklicala je Francija iz Rima svoja dotična pooblaščenca Teisse-renca de Borda in Marie-ja.
V šx>anjski kamori vnela se je 24. t. m. burna debata zaradi nagovora kamorskega predsednika pri sprejemu v kraljevski palači, v kojem je ta izrazil svojo željo, naj bi stopil prestol v ožjo zvezo z demokracijo. Oanovas in njegovi pristaši so grajali te besede. Minister zunanjih zadev, Moret, je rekel, da se ministerstvo strinja s predsednikovimi besedami. Predsednik je zavračal Canovasa: »Vi ste se potezali za zvezo s Karlisti, mi pa ape-lujemo na republikance, naj se zbero krog prestola, ker daje demokratsko načelo monarhiji nepremagljivo moč". Kamora je izrekla predsedniku svoje zaupanje s 198 proti 49 glasovom. _ — Več pariških listov poroča, da so prognali iz Španije bivšo kraljico Izabelo zaradi politiških spletk.
Turčija je ponovila pogodbo z generalom Schlingenom pašo na tri leta ter mu določila letne dohodke na 30.000 frankov. — Majorja Fahrija beja je pooblastila kot člana srbsko - turške komisije, da preišče napade Arnavtov ob meji. — Poštno ravnateljstvo v Carjigradu predlagalo je kot svojega zaupnega moža Irreta efendija za komisijo, ki bo vre-dila poštno službovanje med Turčijo in Srbijo.
Izvirni dopisi.
Iz Starega Loga na Kočevskem, 18. januarija. Kakor je »Slovenec" že poročal, našli so 9. t. m. gospoda Franca Kuglerja, učitelja na Smuki (Langenthor) — mrtvega. Na sv. treh kraljev dan podal se je v Hinje k sv. maši in pa obiskat ta-mošnjega tovariša, učitelja-soseda. A ta pot je bila zanj osodepolna, kajti ni ga bilo domu več živega. Zadržal se je pri g. učitelju in svojih znancih prav do večera. Ob sedmih gre domu — kakor vsi pravijo — ne da bi bil kaj pijan in vse prigovarjanje, naj vendar v Hinjah ostane, naj ne hodi domu in še sam v mrazu in noči, bilo je zastonj. Zgrešil je pravo pot in zanašaje se na svojo moč in misleč, da ne more drugam priti kot domu na Smuko, gazi in tava po globokem snegu čez »grm in strm", mesto na levo proti Smuki, na desno proti Staremu Logu. Blizo Malega Loga (Neulag) zapustile so ga moči: obležal je in zmrznil.
Neki mož iz Malega Loga je slišal proti polu-noči lajati pse in klicati na pomoč. Vstane in gre gledat; a ko vidi, da je hiša njegova v varnosti, ne meni se več za drugo. Pravi tudi — bržkone še le zdaj —• da ni mogel razločiti, so li oni glasovi bili človeški, ali drugi. Morebiti bi se bilo takrat še dalo pomagati nesrečnemu učitelju. Naj bo to že zanikrnost ali ne, vendar pa Smukarjev nikakor opravičevati ne morem, da so šli še le 9. t. m. iskat pogrešanega učitelja. Držaje se sledi »zadnje" poti učiteljeve, dobe ga po jako utrudljivem in težavnem potu — mrtvega, zmrznenega. Dolga pot in pretežavna, katero je revež prehodil, kaže nam, da si je nesrečni mož z vsemi svojimi silami in močmi branil življenje svoje, in da ga ni vino premotilo, ampak noč, ki ima »svojo moč" in pa preveliko zaupanje v svojo moč in nepoznatost pota in kraja. O kakem zločinu itd. niti misliti ni.
Ponesrečeni Franc Kugler bil je visoke, krepke in lepe postave, inteligenten mož in kot učitelj jako spreten in vesten. Star je bil 27 let. Če je tudi Bvoje krščanske dolžnosti natanko spolnoval, nam ni znano. Bog mu bodi milostljiv!
Rojen v lepi spodnji Štajerski pač nikdar ni mislil, da bo umrl na kočevski »pusti". Pokopan jo bil 11. januarija v Starem Logu kolikor mogoče slovesno.
Naj bo tragična smrt pokojnega učitelja Franca Kuglerja v svarilen vzgled nam vsem, ki se tolikanj zanašamo na svoje moči in zdravje.
Iz Črnega grabna, 20. t. m. Spominjam se, da sem pred nekaj leti bral v časnikih o nekem Angležu, ki je imel prav poseben »spleen". Hotel se je na vsak način ponesrečiti na železnici in zato se je vozil po najslabših železnicah sveta, kjer se je največ nesreč dogajalo. Prišel je tudi v našo Gališko, ter se vozil po železnici, katero je zgradil Offenheirn, slavnega spomina. Mož pa ni imel sreče, da bi se bil ponesrečil. Ravno, kedar se je on peljal, ni se nič hudega pripetilo, gotovo poprej ali pozneje.
Ne vem, če mož še živi. Ako živi, lahko se mu pomaga, če si ni v glavo vtepel, da se mora ravno na železnici ponesrečiti, in če mu je vse eno, da se prevrne, polomi ali celo ubije na voznem potu, naj pride v naš »Črni graben", in pelje naj se iz Krašnje čez Negastern v Moravče. Stavim, da trikrat ne bo prišel srečno čez. Po seženj globoki jarki ti zijajo nasproti, in če hočeš na vozu sedeti, moraš najeti najmanj štiri krepke može, da ti voz na obeh straneh podpirajo in potiskajo. Povedati moram, da je to najboljši cesta, ki veže gornjo stran Črnega grabna in Štajersko z moravško dolino, zato je gotovo tudi potrebna in je bila nekdaj okrajna cesta. Napredek sedanjega časa pa je zahteval, da se je opustila. V sedanjih časih, ob konci 19. stoletja ceste zidati ali stare ohraniti — čemu to? Saj bo skoraj skozi vsako vas železnica drdrala.
Tako je prišla ta cesta v oskrbovanje občine in ta jo je tako lepo vzdržavala, da sedaj na nji ne slišiš drugega kot kletev nesrečnih voznikov, da se razlega na moravško in krašenjsko stran. In če voznik pride zdrav in s celim vozom v dolino, videl bodeš njegov prepaden in plašen obraz, ker je prestal smrtno nevarnost. Krašnjani sami morajo po nji spravljati svoja drva, po nji vozijo, kedar morajo okrajno cesto v moravško dolino posipati, dobrega kamenja za posipanje te ceste imajo precej zraven, — pa vendar se nekdo raje sam z vozom ubija, kakor da bi složno vsi skupaj jo popravili. Če se ok/ajno glavarstvo ne pobriga za potrebno boljšo zvezo obeh strani, čakali bomo tako dolgo, da se pripeti resna nesreča, potem bode že šlo. Vendar že iz človekoljubnosti nasvetujem, naj se za zdaj na obeh krajih te vzgledne ceste postavi napis: »Komur je življenje ljubo — naj se nikar tod ne vozi!" Zdaj pa se bomo radi ali neradi vozili po dolgem ovinku skozi Lukovico in Moravče — torej celo uro zamude !
Kedar bom zvedel o kaki nesreči, vam bom nemudoma naznanil.
Iz Zagreba, 20. januarija. Zadnjikrat sporočil sem ti, čestiti »Slovenec", nekaj samo o slavnem hrvatskem pesniku Ivanu Franjinu Gunduliču. Danes rad bi ti priobčil, kake posledice je imela slav-nost, kojo so priredili zagrebški Hrvatje. Večina s svečanostjo ni bila zadovoljna. Slučajno prišel sem v odlično družbo, kjer pa so bili izključljivo sami Srbi. Takoj so me začeli popraševati, kako da se mi je omilila slavnost Gunduličeva. Odgovorim jim, da vrlo dobro. Vsi vdare v smeh . . . Čuden ta narod, si mislim. No, dolgo časa nisem imel, da razmišljam o »čudnem narodu", že vstane suh človeček in po svojem »gospodo moja" ili aliter »moja gospodo" začnč prav na govorniški dokazivati, da on kakor tudi cel srbski narod ne pozni Hrvata Gunduliča. Pesnik Gundulič da je bil Srb, to po-kazujo roditelji njegovi. Vpraša nazadnje celo občinstvo, če ni temu tako; in seveda, vsi so bili istih misli. — Nekako zamišljen prišel sem domu in nisem si mogel raztolmačiti predrznega obnašanja naroda, koji biva v Hrvatski, je hrvatski kruh, pa bi tudi rad, da otme bratu Hrvatu ono, kar je najbolje. Iskal sem vzroka temu, a kje bi bil drugje vzrok, kakor ravno v »pravoslovji". Vera jim ne služi v pravo svrho, če tudi poje hrvatski pesnik, Avgust Harambašič, »da vjera nije narodnost". Naj bi vendar neprijatelji uvideli, da kopijo jamo — le Slovanom!
Dnevne novice.
(Odlikovanje.) Vsled najvišjega sklepa dne 20. jan. 1888 je Nj. c. kr. apostolsko Veličanstvo podarilo sodnijskemu slugi gosp. Jožefu Flešu iz Ribnice o priliki njegovega umirovljenja srebrn križec. — G. Fleš je kot mnogoleten marljiv in vesten služabnik pri c. kr. okr. sodišču v Ribnici to častno priznanje popolnoma zaslužil.
(Slovenska predstava) bode v nedeljo 29. t. m. v čitalnični dvorani; pela se bode komična opera
„T)eklica Elizondska", pri kateri sodelujejo gospii Gerbičeva, gospica Daneševa in gosp. Pajsar. Za izpolnitev večera bode v začetku burka »Šte&pihar mlajši".
(Iz poročila) o 16. seji deželnega zbora dne 21. t. m. so po naklučji izostale naslednje vrste: Dr. P o k 1 u k a r poroča o štatutu in programu deželne vinarske in sadjarske šole na Grmu ter v imenu upravnega odseka predlaga: „1. Priložen štatut in po izvršenih jezikovnih popravah načrt programa po prilogi 26, za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu pri Novem mestu so potrdita. 2. Za to šolo razpisati je tretjo učiteljsko službo z letno plačo 600 gld. in prostim stanovanjem, ter je tretji učitelj namestiti s pogodbo. 3. Deželnemu odboru se naroča, da z ozirom na novi štatut prenaredi službeno inštrukcijo za vodjo, adjunkta in učitelja šole na Grmu ter jo predloži deželnemu zboru v potrditev". — Poslanec Dežman povdarja važnost nemškega jezika ter predlaga neslednje dostavke: „1. Pouk v prirodo-slovji, fiziki in klimatologiji se izroči adjunktu, pouk v čebelarstvu pa vodji. 2. V program naj se sprejme pouk nemškega jezika". — Dr. Vošnjak ugo-garja Dežmanovemu predlogu, ker šola ni za to, da bi se odgojevali tam „verwalterji", po štatutu se takim učencem še ne smejo dajati štipendije, o katerih se ve, da ne bodo gospodarili doma, ampak drugje iskali službe. — Tudi poročevalec dr. P o-klukar ga zavrača ter naglasa, da Dežman le na to gleda, ali je šola nemška ali ne, za kmetijstvo pa se ne ozira. Dalje omenja, da se slovenski z Dunaja laglje brzojavi, kakor morda iz Kočevja, da se tudi veliki posestniki prizadevajo umeti slovenščine itd. Pri glasovanji se predlogi Dežmanovi odklonijo, ter se štatut in program po nasvetu upravnega odseka potrdijo. Eavno tako obveljata drugi in tretji predlog upravnega odseka. Ob 1j23. uri popoludne prvosed-nik pretrga sejo in napove večerno sejo ob 6. uri.
(Rudeči iu beli križ"), katera imata dobrodelen namen, skrbeti za ranjene in bolne vojake za mira in vojske ter podpirati njih vdove, priredita v soboto, dne 28. t. m., veselico v dvorani tukajšnje kazine. »Rudečega križa" odbor povabil je vse odličnejše in inteligentne meščane na to veselico ter se tudi nadeje da se bodo povabljenci udeležili veselice, odnosno kupili vstopnino ter tako podpirali dobrodelen namen.
(Neopravičljiva malomarnost.) V neko tukajšnjo gostilno v Krojaških ulicah hodila je vsak dan po vino neka dekla, ki služi pri ljudeh, stanujočih v hiši na Starem trgu. Tri dni sem opazoval je krčmar, da je služkinja bolehna. Danes opoludne pa se je natakarica zelo prestrašila videč, da je po obrazu vsa polna — osepnic. Prašala jo je, kako se upa priti v gostilno? Odgovor se je glasil po besedah: „Gosp;i moja mi ne dovoli, da bi se vlegla v posteljo. Ukazala mi je, da moram v kuhinji opravljati svojo službo, le v sobo se ne smem pokazati!" Celo to zadevo objavil je takoj slavnemu magistratu neki gost. Taka neusmiljenost in nemarnost presega vse meje.
(Vabilo k veselici), katero priredi narodna čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano v društveni dvorani, v nedeljo 29. januarija 1888. Spored: 1. Ant. Nedved: »Zvezna", moški zbor. — 2. * * »Srce sirota", mešani zbor. — 3. Ant. Nedved: »Kranjska dežela", samospev s spremljevanjem na harmoniju. •— 4. Kam. Mašek: »Planinar", moški zbor. — 5. * * * „Ti veselo poj", mešani zbor. 6. »Eno uro doktor". Burka v enem dejanji. — 7. »Nastop štirinajst domačih godcev"; za predpust. — 8. »Tombola". — Začetek ob 5. uri zvečer. Vstopnina I. sedež 50 kr., II. sedež 30 kr., III. prostor 10 kr. K tej veselici vljudno vabi	odbor.
(Vabilo) k veselici, katero priredi »Bralno društvo" v Ž i r e h v proslavo Nj. Svetosti, zlato-mašniku Leonu XIII. due 2. februarija t. 1. v prostorih g. Ivana Kavčiča v Žireh s sledečim vspo-redom: 1. Slavnostni govor. 2. I. Tombola. 3. Petje; mešani zbor poje papeževo in cesarsko himno in druge pesmi. 4. Deklamacija: »Očetovski praznik". 5. II. Tombola. 6. Godba. Začetek ob 5. uri. čisti dohodek je namenjen »Bralnemu društvu" v Žireh. Vstopnina 10 kr.
(Čitalnica postojinska) priredi v četrtek 2. febr. t. 1. v svojih prostorih v korist družbe sv. Cirila in Metoda veselico, po tem-le vsporedu: 1. * „Mihova ženitev", moški zbor. — 2. A. Nedved: »Moja rožica", čveterospev. — 3. Simon Gregorčič:
.Domovini", deklamacija. — 4. »Damoklejev meč". Gluma v jednem dejanji. — * * ^ »Pred plesom", šaljivi prizor. — 6. Šaljiva loterija in prosta zabava. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za ude 50 kr., za neude 1 gld. Preplačila se hvaležno vsprejmo.
(Požar) včeraj po noči v Zgornji Šiški vpepelil je posestniku Janezu Perkotu drvarnico ter napravil škode za 40 gld. — Popoludne pa je pokončal Tinetu Kunstu v Ilovci kočo in hlev. Zgorela mu je tudi krava. Ljubljanska požarna bramba prihitela je hitro na pomoč ter storila vestno vse, kar jej je bilo sploh mogoče.
(Jednoletnim prostovoljcem) bo vojni minister grof Bjlandt zlati portepej nekoliko višje obesil. V novi vojni postavi, ki jo bo menda že letos predložil državnemu zboru, namerava nasvetovati, da se jednoletni prostovoljci ne bodo takoj po jednoletni službi in dobrem izpitu častnikom imenovali, temveč le kadetom. Zlati portepej dal se jim bo še le tedaj, kedar ga dobe tudi vojaški gojepci, ki so z jedno-letnimi prostovoljci v istem letu skupaj služili. Jedno-letniki, ki koncem leta pri skušinji padejo, služiti bodo morali še jedno leto. Kdor bi drugo leto ne prestal izpita, izgubi prednosti, j ki jih ima jedno-letno prostovoljstvo, ter mora navadna tri leta do-služiti. Konjiški jednoletniki mogli bodo le pri svojih dotičnih polkih prostovoljno leto odslužiti. Dalje jednoletnikom ne bo več dovoljeno v vojaški službi ob jednem druge nauke nadaljevati. To bo hud udarec za marsikaterega ubožne£a dijaka.
(Odvetnikov) imela je štajerska dežela koncem minolega leta 149. Od teh stanuje jih šestdeset v Gradci, po osem v Mariboru in Celji, šest v Ptuji, pet v Ljubnem, po trije v Feldbachu, Hartbergu, Judenburgu, Lipnici in Voitsbergu, po dva v Ormoži, Konjicah, Cmureku, Radgoni, Št. Lenartu in v Slov. Bistrici, po jeden pa v Kozjem, Ivanšici, Berniku, Ljutomeru, Brežicah, Šmariji pri Jelšah in v Slov. Gradci.
(Iz Trsta.) Po tri dni trajajoči kazenski obravnavi sta bila 24. t. m. zvečer vsled roparskega umora obsojena Maffei na smrt, R i b o s pa na šestnajstletno ječo. Prvega zagovornik je vložil pritožbo ničevosti, druge pa si je pridržal ugovur. — Včeraj okoli polunoči je na postaji južne želežnice vsled nepazljivosti prišel odbijalca (Pufler) dveh železničnih voz 261etni Josip Pufič, stisnilo gaje tako, daje bil takoj mrtev.
(Osepnice) pokazale so se tudi že v beljaški okolici na Koroškem. Beljačani trdijo, da so jih ljubljanski kramarji tjekaj zanesli dne 9. t. m., kamor so namreč na somenj prišli.
Telegrami.
Dunaj, 27. januarija. Državni zbor: Vlada je predložila deklaracijo velesil, koje so podpisale pogodbo o morskem brzojavu, glede natančnega razlaganja pogodbenih člankov dve in štiri, in postavni načrt o ustnem sumarnem postopanji. Boser predlagal, naj vlada temeljito premisli, ali ne bi kazalo uvesti šolske hranilnice.
Petrograd, 27. januarija. Pri carskem obedu včerajšnje dvorne plesne veselice sedel je na desni carjevne Schweinitz, na levi S a kir paša. Car ni obedoval, marveč se med tem sprehajal po dvoranah. Kakor trdi „Buski Invalid", porabilo je vojno minister-stvo vsakoletno shajanje generalnih poglavarjev in poveljnikov v Petrogradu, da je prosilo za sestavo posebnih komisij pod predsedstvom velikega kneza Nikolaja staršega, kojim nalog bi bil pregled nedavno presojenih narecleb za vojno uprave na polji in obstoječega disciplinarnega roda.
Zahvala.
Blagorodna gospa Ivana Tauzherje va mi je povodom smrti svojega soproga, gospoda trgovca, hišnega in zemljiškega posestnika Karola Tauzherja poslala sto goldinarjev s prošnjo, da ta znesek razdelim mej deset pomoči potrebnih obitolji s posebnim ozirom na teke, koje trpe vsled zdanjih cpidcmskih osepnic.
Za to dobrodošlo darilo izrekam najtodlejšo zahvalo v ime vseli tistih, katero je osrečila nepričakovana j odpora.
V Ljubljani 20. dan januarija 1888.
Župan: Grasselli.
Umrli so:
25.	januarija. Jožefa Wolf, tapotarjeva žena, 31 let, Krakovske ulice št. 22, jetika. — Janez Fertur, agent, 38 lot, Kravja dolina št. 2, Variola.
26.	januarija. Neža Doleno, hišnega posestnika soproga, 58 let, Poljanska cesta št. 25, Variola. — Leopoldina Dežman, hišnega oskrbnika hči, 2 mes., Kurja vas št. 17, božjast.
V bolnišnici:
24. januarija. Alojzija Blaž, gostija, 65 let, pljučni em-physein.
IS), januarija. Ana Jeler, gostačova žena, 49 let, pljučni emphysem. — Janez Lenassi, kajžar, 61 let, edem v možganih.
21.	januarija. Ivana Brezec, delavka, 24 let, Typhus. — Janez Jeretina, delavec, 52 let, pljučni edem.
22.	novembra. Janez Jaklič, krošnjar, 40 let, pljučni edem. — Janez Vilar, kajžar, 43 let, Pyaemie.
23.	januarija. Ana Dolhar, sirota, 10 let, (Poljanska cesta št. 42), Variola.
Vremensko sporočilo.
t? čas	Stanje	S b
p	-r- s a
---Veter Vreme	I
zrakomera toplomera
opazovanja T mm po1Celziju	3 g
7. u. zjut. 738'G — 7"8 brezv. megla 26.2. u. pojp. 733-1 + 0 8 si. zap. jasno 0 00 9. u.zvee. 730'5 -j- 3-8 sr. jzap. oblačno
«l------J o----- —^-------
zvečer veterno. Srednja temperatura inaloni.
-1'1°C , za 0-5° nad nor-
Buiiajska borza.
(Telografično poročilo.) 27. januarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	78 gl. 50	ki
Sreberna „ 5% „ 100 ,, „ 16% „	80	„ 5o	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„ 75	,.
Papirna renta, davka prosta......93	„ 15	„
Akcije avstr.-ogerske banke ......	868	,, —	„
Kreditne akcije ....................269	„ 90	„
London.............126	„ 45	„
Srebro .............—	„ —	„
Francoski napoleond....................10	„ Ol1^,,
Cesarski cekini ....................5	„ 961/2 „
Nemške marke ..........62	., 15	„
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
■y Ljubljani,
Kljticarsko mliee »tov. 3»
priporoča prečast. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu za iz-vanredno znižano ceno, veljavno le januarija in februarija t. 1.: Divane (glej podobo) po 26 in 27 gld. Stole po 8 in 9 gold. Mo-droce na peresih (Federmadratzen) po IO gld. Žimnice po 22 gld. in višje. Molilni klečalniki in cerkveni stoli.
Za dobro in pošteno delo so jamči. Naročila z dežele in poprave, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dola se točno in najceneje izvršujejo.
Cenilci s podobam i zastonj in f ranico na zahtevanje.	(22)
Poštne Odhod iz Ljubljsiiie.
V	Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago, in popotnike. Prostora je za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 1/27 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob 1/»7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l,a5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 1/25 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob 1/25 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Priliod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz Lukovce vsak dan ob 4. uri 15 min. popoludne.
Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludne.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
h Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo,, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
Brata JEtoeiiU
izdelovalca oljnatih barv, firnežcv, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
■ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši ši, 4.
1 priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse | v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reeino fino delo in najnižje ceno.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfmeje naribane in boljše nego vso te vrste v prodajalnah.	(23)
5J®ST" Coiiilcc iti! zulitovaiijc.