Savinjski vestnik «L.ANII.O ZTEZE DEI^OTIfEOA CEI^ISKEOA IJf ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA V komunah je naš bodoči razvoj in napredek Zadnja leta so se izvršile pri nas ve- lAke spremembe v našem notranjem družbenem življenju. Doseženi uspehi po osvoboditvi so omogočili nagel pre- hod iz administrativnega upravljanja k vse večjim in širšim oblikam sociali- stične demokracije. Sledila je decentra- lizacija zveznih in republiških organov oblasti, tovarne in podjetja so prevzeli ■9 upravljanje delavci. Hiter naš raz- voj pa že narekuje potrebo širšega družbenega samoupravljanja na vseh področjih našega javnega življenja. Za- to se danes vse bolj postavlja vpra- šanje, kako izvršiti decentralizacijo pri okrajih ter prenesti čim več oblastvenih funkcij na občinske ljudske odbore — kot osnovne organe oblasti, ki imajo neposreden stik z ljudstvom. Da hi bile občine sposobne prevzeti nase čim več oblastvenih funkcij ter da bi se mogle samostojno gospodarsko razvijati bolj kot doslej, je potrebno, da so ekonomsko močne. Zato je nujno, da se bo več občin, ki gravitirajo po zgodovinskem razvoju, zemljepisni legi, gospodarskih interesih, prometnih pri- likah itd., združilo v večjo in gospodar- sko močnejšo občino — komuno. Prak- sa je pokazala, da so dosegli v tovar- nah večji razvoj kot v dosedanjih ob- činah. Razlog za to je v tem, ker so tovarne z delavskim samoupravljanjem postale hkrati tudi gospodarsko samo- stojne. Občinski ljudski odbor pa je gospodarsko samostojen le v toliki me- ri, kolikor denarnih sredstev mu okraj 9dstopi. Sedanji razvoj socialistične demokra- oldne. Tudi avla gledališča, kjer bo likovna razstava, ibo odprta ves dan v soboto in v nedeljo popoldne. V soboto ob 6. tiri popoldne bo v Mestnem parku prome- nadni koncert, ob 8. uri zvečer bo v Mestnem gledališču Kajuhov večer, ob isti uri pa bo na pravkar ob- novljenem Kocenovem trgu gledališka predstava »Pod svobodnim soncem«, Ljudski oder v Celju pa bo predvajal dgro »Sedmorica v kleti«. Pol ure po- zneje bo ognjemet na Ostrožnem in na Starem gradu ter nočna nogometna tekma na Glaziji V i^edeljo ob 4. uri popoldne pa bo veUk letalski miting v Levcu. Udeleženci proslave, ki bodo prišli prvič na Štajersko, pa bodo lahko to pniliko izkoristili za izlete v celjsko okolico, kjer je mnogo lepih izletniških točk: Logarska dolina, Dobrna, Rogaška Slatina, Laško, Rimske Toplice Ptuj grad BoH iM CIan Zreznega izvršnega sveta tovariš Franc Leskošek v razgovoru s predsednikom celjske Mestne občine tovarišem Fedorjem Gradišni- kom ob priliki ogleda slavnostMega prostora Ba Ostrožnem TUDI PRESKRBA GOSTOV S HRANO IN PIJACO BO ZADOVOLJIVA V številnih paviljonfih bodo udeleženci proslave na Ostrožnem lahko kupili vse, kar si ibodo poželeli. Steviilna prehran- bena podjetja iz vse Slovenije so pri- javila svojo udeležbo. Na razpolago bodo topla in hladna jedila, vse vrste pijač in sadja. Poleg paviljonov na Ostrožnem pa bodo postavili še 19 pa- viljonov v Celju, kajti obstoječi gostin- ski obrati prav gotovo ne bodo zmogli vsega, kljuib temu, da bodo svoje pro- store za slavnostni dan preuredili ter povečali število miz in sedežev. Okrog 30 ljudi sanitarne inšpekcije bo skrbe- lo, da bo prehrana in pijača ustrezala higienskim predpisom. Tržna inšpekcija pa bo skrbela, da bodo cene primerne. Da bi cene bKle čim nižje, bodo pod- jetja oproščena 5% lokalnega davka, pa tudi najemnina za stojnice bo nizka (okrog 10 do 15 tisoč dinarjev za stoj- nico). Na vseh dohodnih cestah bodo v večjih krajih, kot je Vransko, Šentjur, Vojniik, Rimske Toplice itd., poskr^beli za prehrano udeležencev, zlasti oib po- vratku. Tudi vode na slavnostnem pro- storu ne bo manjkalo, saj bo odprtih okrog 160 pip, ki bodo služile ljudem ter za potrebe paviljonov. Trije pavi- ljoni skupaj bodo uporabljali 1 vodo- vodno pipo, vsak četrti paviljon pa bo imel tudi električni kuhalnik. Da bi zananjkalo hrane, ni bojazni, saj bodo tri gix>sistična podjetja za mesne iz- delke, sadje ki vino skrbela, da bo vsega dovolj. Razen tega pa bo 20 ton mesnih izdelkov pripravljenih še po- sebej v hladijlnih vozovih. Steklarna v Hrastniku bo lizdelala 20.000 spominskih kozarcev, ki jih bodo prodajali po 30 dinarjev. Ker računajo, da si bo ob tej priliki ogledalo Celje najmanj 50.000 ljudi, go- sit nska podjetja pa razpolagajo samo z 2000 sedeži, bodo morali gostiinski obrati poskrbeti aa pomožna sedišča, bdfeje in stojnice. OKRASITEV CELJA BO VELIČASTNA Ker smo že v pretekli številki pisatli precej obširno o okrasitvi, bomo na- vedli le nekaj podatkov o tem. Mestni organizacijski odbor za prosilavo na Ostrožnem bo poleg okrasitve markant- nih točk v Celju x>ostavt;l tudi 40 slavo- lokov, in sicer 12 na Mari^borskli cesti, 7 na Ljubljanski, 5 na Teharski« cesti, 8 na cesti proti Laškemu, 4 v Ipavčevi ulioi in 4 na Dečkovi cestii. Tudi vse vpadne ceste v mesto bo od mestne meje okrasil Mestni organizacijski od- bor. Komisdje za estetski izgled mesta so do sedaj že Szdale 217 odločb za odpravo nedostatkov po mestu. Mno- žične organizacije na terenu, ki ibodo skrbele za okrasitev stranskih ulic ter hiš, so že seznanjene z načinom kra- sdtve. Do konca tega meseca pa bodo sklicani tudi Mšni sveti, ki bodo ob tej priliki iprejeli navodila o enotni okra- sitvi hilš. Že sedaj morajo množične organizacije skrbeti, da se na njihovem terenu vsi nedostatki, kot n. pr. podrte ograje vrtov, nepobeljene hiše, zane- marjena dvorišča itd., čimprej odpra- vijo. Za okrasrltev z vrtnimi gredami in cvetlicami pred poslopjem Okrajnega ljudskega odbora in na drugih mar- kantnih točkah bo skrbela Vrtnarska šola. Tudi zalbojčki z lončnicami bi olepšali mesto, vendar je verjetno pre- pozno, da 'bi moglo Olepševalno društvo do takrat zabojčke preskrbeti- Patrulja Kozjanskega odreda bo odšla na pot iz Sromelj 11. septembra Bivši boroi Kozjanskega odreda so sestavili patruljo, ki bo štela 20 bivših borcev tega odreda. Vodil jo bo tov. Janez Janežič. Patrulja bo odšla 11. sep- tembra na pot iz Sromelj preko Piše«, Pilštanja, Planine, Kopi vnice, Senove- ga, Zabuikovja, Jurkloštra, Št. Ruperta n«, Svetino, od koiler bo prispela dne 18, septembra ob treh pci>o4(lne v Celjfv. Od Planine do Sevnice bodo šli z avto- mobilom, vso ostalo pot pa bodo na- pravili peš. Na svoji poti bo patrulja obiskala partizanske vasi iai družine, v večjih krajih bodo priredili mitinge, najbolj zaslužne partizanske družine pa bodo tudi nagradili. Celje bo svečano sprejelo bivše štajerske borce in udeležence proslave na Ostrožnem. T«(}i Trg svobode pred Narodnim domo»i bodo lepo uredili CELJSKE ULICE IN CESTO NA OSTKOZNO BODO UREDILF V prtprave na Ostmžno spada tudi ureditev celjskih ulic in ceste na' Ostrožno. Dela hitro napredujejo te« dzgleda, da bodo do 5. septembra go- tova. Okoli 80 % del so že izvršili i*: asfaltirale okoK 36.000 m' uličnih, po- vršin. Tudi cesta, ka vodi dz Celja na Ositrožno, ibo kmalu asfaltirana. Vse ceste in ulioe, ki jih urejujejo, so dolge• 35 km. Krožna cesta okrog prostora za parkiranje ter dovozna cesta na slav- nostni! prostor je že gotova. V mestu pa. bodo še uredila, Trg svobode in Zidasor- škovo ulico. Do konca tega meseca bodo tudi kori-' čali z napeljavo 8 km dolgega voda za javno razsvetljavo, od katerega je 4,5 km začasnega značaja. Izkopali so že vse jame za drogove in polovica drogov j« že postavljena. SE O VODIČU, RADIJSKI POSTAJI TER O PRENOCiSCiH Mestni organizacijski odbor za pro- slavo na Ostrožnem bo pravočasno isEdal po zelo nizki ceni vodič, v katerem bo zajet ves program prireditev na Ostrož- nem in v Celju. Za potrebe na Ostrož- nem bo instalirana v Celju radijska postaja v jakosti 50 W in z akcijskim radijem 30 fcm. K tej postaji bo pri- ključeno celjsko ozvočenje, 5n Celjani, Id se iz kakršnega koli razloga ne >bodo mogli udeležiti proslave, bodo preno« z Ostrožnega lahko poslušali doma pri svojih sprejemnikih ali pa pod zvočniki na ulicah. Pozneje namerava mestna obč na radijs^ko postajo odkupiti za po- trebe Celja in njegove ožje okolice. H koncu še besedo o prenočiščih. V vseh celjskih šolah, ki bodo ob proslavi tri dni zaprte, bodo uredili prenočišča. Samo za invalide in osebje, M bo za- posleno na Ostrožnem, bo treba pre- skrbeti oikcli 2000 ležišč. Ker bo takral v Celju velika stiska za prenočišča, bodo hoteli oddajali sobe le proti na- kazilom informacijskega urada oziroma preko komisije za .prenočišča. Zaželeno bi bilo, da bi se tudi Celjani, ki dmajo prenočišča na razpolago, izkazali ob tej priliki ter pravočasno javili, koUko ljudi lahko s/prejmejo pod streho. V Savinjski dolini pridno obirajo hmelj. Nad 8000 obiralcev iz vseh krajev Slovenije, največ iz Prekmurja in Dolenjske, od zore do mraka polni košarice 2 zeleno savinjsko rožo, ki prebivalcem Savinjske doline daje preko vsega leta veliko truda pa tudi glavni vir dohodkov. Dolge njive hmeljskih nasadov se počasi podirajo pod pridnimi rokami obiralcev. Povsod po Savinjski dolini je živo in pestro, ob večerih se pa po vaseh razlega pesem zadovoljnih obiralcev. To bo trajalo še nekaj dni, potem se bo dolina zopet umirila. »Zeleno zlato« pa bodo čez nekaj časa začeli iz sušilnic voziti k Hmezadu, kjer ga bodo pre- parirali in okusno stisnili v bale, da bo na svetovnih tržiščih doseglo čim višjo ceno. OPOZORILO Svet z« prosvet« i* kultnro OLO Celje o«*- larja Tsa vodstva osnovnih in osemletnih sol, ravnateljstva f(iHBazij, srednjih strokovnih šol, ■praviteljstva vseh vajenskih šol, kakor tndi starše, da se prične šolski pouk na področja ©kraja Celje po naslednjem razporedu: 1. Vse osnovne in osemletne šole prično z red- ■ ia poukom 2. septembra 1954. 2. Nižje in ponolne gimnazije prično s ponkoai If. septembra 3. Učiteljišče, vse vajenske in strokovne Sol« pricHo 8 poukom 15. septembra 1954. i. Ekonomska srednja šola ter vse vajenske strokovne šole na področju mesta Celja priča« 8 polkom 23. septembra 1954. Ravnateljstvom obeh gimnazij, ekonomski sred- ■ji šoli ia vajenskim šolam v Celju sporočamo, da odstopijo šolska poslopja na razpolago Štaba za proslavo aa Ostrožnem v zvezi a preuredit- Tij« i«lgkik prostorov v ležišča. •▼•t C« prosveto in knltnra OLO Celje I Celje, petek 27. avgusta 195^] LITO VII. — ST. 34 — CENA !• DDi Uraja nredai^kl odbor. OdgoTorni uredaik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov t« 1. »red. 1». Tel. 20-07. Cek. račun 630-T-a3t pri NI TLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarae. ^trtletaa aaroinina 123, polletna 330, mI*- kMa 9M Hm. Ishaja vsak petek. PoiteiM plačaaa v cotoviaL stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 27. avgusta 1954 Stev. 34 Pogled po svetu Počitniške tedne smo posvetili EOS n» azijskemu vprašanju, dvenna veliki- ma kamnoma svštovne politike. Zdaj, ko že čutimo v ozračju ohlajajoče je- senske sape, je EOS še vedno enako nezrelo jabolko, ki ga hočejo za vsako ceno utrgati in pospraviti. Nič se ni omedilo in osladilo čez poletje. Na misel mi prihaja beseda kanclerja Bismarcka, ki je dejal, da jabolko ne zori nič hi- treje, če mu svetiš s petrolejko. Ta pe- trolejka je amerikanska nestrpnost, ki bi rada z evropskim pritrdilom obo- rožila Nemčijo kot svojega glavnega partnerja pri obračunu s tistim delom sveta, ki ne mara skloniti vratu pred diktatom »svobodnega sveta«. Toda ja- bolko ne zori. Preveč je v jablani so- kov, ki so jo redili skozi stoletja, pre- več je v njej strahov pred viharji, ki so jo vili v bližnji in dolnji preteklosti. Francozi so v parlamentu klicali na pomoč celo Napoleonovega duha, Itali- jani pa najbrž ne verjamejo v uspeš- nost bruseljske konference, zato brez akrbi berejo francoski vladi levite po ameriškem suflerju. V resnici pa je v »polentonih« prav toliko samovšečnega zanosa nad nacionalno zgodovino kakor » francoskem opoju nad slavo fran- coskega mušketirstva. Pravijo, da se bo Spaaku posrečilo roditi kompromis. Toda ta kompromis bi bistvo evropskega pakta spremenil, če bi upošteval francoske dodatne pred- loge. Predvsem pa bi izgubil svojo praktično vojaško vrednost. Zanjo pa ravno gre. Ce torej ne bo EOS v stari obliki, je pravzaprav sploh ne bo. Del zasluge za to pa bi nedvomno imeli tudi Angleži, ki sicer pritiskajo na Francoze, naj vendarle »kimnejo z gla- voj«, sami pa se združeni Evropi ne marajo pridružiti, da si ohranijo proste roke. Stara zgodba, verolomni albion! Evropska diplomacija se ta čas torej ne sprehaja po idiličnih logih. Ni^c manj zapleteno pa ni azijsko vprašanje, ki je še vedno močno po- vezano s francoskim imperijem. SEATO, jugovzhodni azijski pakt, ki ga vihte ZDA, da Tji preprečile »rdečo infiltra- cijo» Azije, ne notira visoko na azijskih borzah. Nobena država ne kaže volje, da bi sodelovala s Formozo, ker vidijo ■9 njej čas, ki ga kmalu ne bo več med nami. Tudi Peurifoy, ki je rešil Guate- malo in so ga zdaj poslali v TajlanA (Siam), najbrž nima tolikih diplomat- skih sposobnosti, da bi izpulil hudiču rep, to je, da bi previžal Azijce od Ceylona do Nove Guineje in ugnal v kozji rog najštevilnejše ljudstvo sveta (Kitajcev je 602,000.000). Tudi moralni vpliv Indije je premočan. Azijske dr- žave se pod indijskim vplivom naglas sprašujejo, do kdaj bodo kolonialni va- ruhi menili, da lahko v Aziji' komandi- rajo. ZDA pripravljajo tudi severo- vzhodni azijski pakt, kamor bi prav tako radi štulili Formozo, svoje mo- stišče zoper novo Kitajsko. Toda ta pakt ne bo preveč pri srcu niti Japon- cem niti Korejcem, ki se med seboj nič kaj lepo ne gledajo. Francoski publi- cist Raymond Aron je na naslov Ame- rikancev v julijski številki revije »Preu- ves€ naslovil besede, ki so obenem bri- tansko mnenje: »Ce se že komunizem mora premagati, potem ga v Aziji ne bodo obvladale zahodne armade, mar- več edinole azijski narodi.« S tem je hotel reči, da nobena revanša, oprta na reakcionarne sile, ki ne koreninijo v ljudstvih, ne more uspeti. Indokina je klasičen dokaz zato, pa tudi strah juž- nokorejskega režima ob odhodu ame- riških divizij pametnemu človeku nekaj pove. Pa še nekaj marginalij ali obrobnih pripomb: Angleški laburisti so šli na Kitajsko in v Moskvo ter z vsemi iz- javami izpričali, da se prdv nič ne strinjajo z amerikansko politiko v Ev- ropi in Aziji; to prav dobro ve dr. Ade- nauer, ki jim je poslal dolgo pismo, češ da ga obrekujejo. »Tribune« pa je Nemcu citirala njegov volilni govor v Bonnu, v katerem je obljubil osvobo- ditev 18 milijonov bratov v Vzhodni Nemčiji. Kaj ho Adenauer odgovoril na to, se še ne ve. V Italiji je umrl De Gasperi in z oporoko podprl center klerikalne stranke, v kateri levica ved- no bolj pridobiva v vodstvu in na te- renu. Tržaško vprašanje se ravna po Pan Mun Jonu in po EOS, nikamor se ne premakne. Balkanskega pakta pa Italija ni viogla preprečiti. To je naš veliki uspeh v dobi diplomatskih po- čitnic. V ZDA pa postavljajo KP izven zakona. Stojimo pred Generalno skuščino OZN. Na njej se bo obravnavala grška zahteva po Cipru, ki je že 40 let an- gleška kolonija. Dalje zadeva kuomin- tanških gverilcev na burmansko-kitaj- ski meji, morda tudi vprašanje Nove Guineje, ki jo terja Indonezija od Ni- zozemske. O usodi Goe in Damao ni da bi dvomili, Francija pa si je v Tu- nisu s sporazumom olajšala položaj, medtem ko v Maroku francoska poli- cija vdira celo v mošeje. In za železno zaveso? Cicin je na- padel Lysenka in kaste znanstvenikov, ki so s svojimi teorijami naredili sov- jetskemu poljedelstvu ogromno škodo. Tvardovski se je moral umakniti iz re- dakcije »Novi mir« zaradi idealistične usmerjenosti. Sicer pa kljub nekate- rim spremembam tudi v zunanji po- litiki vozijo po starem. T. O. SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV OLO CEUE Uspehi v prvem polletju kažejo, da bo letni družbeni plan presežen POMANJKLJIVOSTI V KMETIJSTVU ^ V PRVEM POLLETJU SO DOSEGLI 51% LETNEGA DRUŽBENEGA PLANA — 325 MILIJONOV DIN POMOCi ZA VODNO REGULACIJO, POPRAVILO CEST IN MOSTOV V torek dopoldne je bila v dvorani Narodnega doma v Celju skup- na seja okrajnega zbora in zboru proizvajalcev okraja Celje, katero je vodil predsednik okraja tov. Ri ko Jerman. Na seji so bili navzoči tudi član Izvršnega sveta FLRJ in zvezni poslanec Celja tov. Franc L e s k o š e k - Luk a, sekretar okrajnega komiteja ZKS Celje tov. Franc Simonič, sekretar mestnega komiteja ZKS tov. Olga Vrabič ter več ljudskih poslancev. Zelo živa in obširna razprava je bila o kmetijskih vprašanjih. Odborniki so liznašali probleme iin pomanjkljiivosti ter dajali tudi predloge, kako bi se stanje v kmetijstvu izboljšalo. Iz raz- prave je bilo opaziti, da odborniki bud- no spremljajo razvoj v okraju, da si prizadevajo s pametnimi predlogi in konstruktivno kritiko izboljšati proiz- vodnjo v okraju. Enako živa je bila razprava o družbenem planu ter po ostalih točkah dnevnega reda. PRECEJ ČASA SO SE ZADRŽALI NA HMELJARSKIH PROBLEMIH Ugotovili so, da je i-azlika v ceni med drugo in tretjo vrsto hmelja prevelika, kar ne daje hmeljarjem dovolj stimu- lacije in ne služi pospeševanju hme- ljarstva. Posebno letos, ko je bilo za hmelj dokaj neugodno leto, marsikdaj ni kriv hmeljar, če ni dosegel boljše kvalitete. Odbomlik Jo&t je predlagal ceno prvovrstnemu hmelju 500 din. iz- branemu 530 d;Ln, razpon med drugo in tretjo vrsto pa naj hi bil največ 60 do 70 din. Izvozni faktor naj bi se ptovišal od 0,80 na 0,90 din. To vprašanje bo proučila posebna komiisija. Se dosedaj ni rešeno vprašanje inve- sticijskih kreditov za hmeljarstvo, kar predstavlja važen gospodarski problem. Kmetijske zadruge so kreditirale hme- ljarjem nabavko hmelj evk, ki so zelo drage. Saj stane letos hmelj evka že 132 din in celo več. Ker zadruge niso sprejele investicijskega kredita, so iz- dale preko 100 milijonov dinarjev iz svojih obratnih sredstev. Režim kre- ditiranja zadrug bo moral postati bolj ekspeditiven, sicer bodo zadruge, ki se bavijo s hmeljarstvom, zapadle v fi- nančne težave. Zaradi nezadostnih kre- ditov so se že letos zmanjšale hmeljske površine. Zato bi bilo potrebno, naj bi bil v bodoče nosilec kreditov Hmezad v ZaTcu ter naj bi se pri okraju usta- novil investicijski sklad za kreditiranje hmeljarstva. Za potrebe hmeljarjev naj bi c^jska Cinkarna začela proizvajati dobra mešana gnojila in bakreno apno. V hmeljarstvu je tudi problem na- bave hmelj evk vetoo bolj pereč, saj je letno pvotrebno 300 do 400 tisoč hme- lj evk, ki so vedno dražje. Da bi podalj- šali življenjsko dobo hmeljevk, bo ko- ristno čim prej postaviti v Žalcu im- pregnacijsko napravo za impregniranje hmeljevk. Tudi na primitivne žične nasade, ki so za 40% cenejši od pravih žičnih nasadov, bo treba misliti. Zelo važen problem, ki tare kmetij- ske zadruge je visoka amortizacija ter davek na kmetijske stroje zaradi previ- soke ocenitve osnovnih sredstev. Ugo- tovili so, da bi za ocenjeno vred- nost starega stroja nabavili lahko v naših tovarnah že nov stroj. Ker je življenjska doba strojev prekratko do- ločena, je amortizacija za stroje, ki so preveč visoko ocenjeni, zelo viisoka. Škropilnice in mlatilnice se morajo amortizirati v 7 letih, njihova življenj- ska doba pa traja tudi do 30 let. Pre- visok davek na osnovna sredstva in amortizacija ni stimulativna za razvoj strojne obdelave. Pod takšnimi pogoji je vprežna živina dostikrat cenejša od strojev. Zadruge iz teh razlogov novih strojev ne nabavljajo, kljub temu, da je strojev že po tovarnah dovolj in kljub ugodnemu regresu, ker ne zmo- rejo visokih obveznosti za mehanizacijo. Zato bo posebna komisija še enkrat proučila ocenitev osnovnih sredstev. Tudi glede prevoznih dovoljenj za trak- torje je bilo precej pripomb, češ da morajo iskati posebna dovoljenja, če hočejo prepeljati iz Celja umetna gno- jila ter da prometna milica ne dovo- ljuje prevoza poljskih delavcev s trak- torji na delo, kar zavira in draži kme- tijsko proizvodnjo. V kmetijskih zadrugah še marsikje ni čutiti pravega prizadevanja za po- speševanje kmetijstva. Zadruge se še vse preveč bavijo s trgovino. Razve- seljivo pa je, da se v zadrugah bolj zanimajo za strokovne kadre. Doslej je v celjskem okraju 29 kmetijskih stro- kovnjakov, katerih število se bo mo- ralo še povečati. Organizacija odkupa mleka ni zadovoljiva. Kljub temu, da je v celjski okolici mleka dovolj, se še vedno čuti v Celju pomanjkanje mle- ka. Temu je precej kriva slaba orga- nizacija odkupne mreže, ki ima pre- malo zbiralnic ter nepravilno nagraje- vanje s strani Mlekoprometa, zaradi česar se večkrat kmetu prodaja ne iz- plača. Po zadrugah je letos sicer manj primanjkljajev kot lani, vendar so le-ti vilšji od lanskih, saj so samo v teharski zadrugi ugotovili en milijon in pol pri- manjkljaja. Obravnavali so tudi primer celjsike kmetijske zadruge, ki je zaradi nesmotrnega gospodarstva prišla v go- spodarske težave. Razprava se je vrtela tudi o nujno- sti nabave plemenskih bikov, razširitvi osemenjevalnih postaj, o koristni upo- rabi umetnih gnojil, močnih krmil in izbranega semenskega blaga, kar bi po- večalo hektarske donose. Medtem ko se je moka i>odražila za 10%, so otrobi poskočili kar za 40% ter so predragi, da bi jih kmetijska gospodarstva zmo^a kupovati. Iznesli so tudi opravičljivo kritiko celjskega podjetja »Povrtnina«, ki je kupilo pri Kmetijskem gospo- darstvu iz Šentjurja pri Celju solato po 10 din dostavljeno v Celje, na trgu pa so jo prodajali po 35 din. Podjetje, ki je prišlo v gospodarske težave po svoji krivdi, res nima smisla sanirati le na račun proizvajalcev in potrošni- kov. Podpredsednik okraja tov. Miran Cvenk, je v potročilu o izpolnjevanju družbenega plana za prvo pK)lletje na- vedel, da je letni plan dosežen z 51%. Dober uspeh je zlasti dosegla barvasta in črna metalurgija, lesna in kovinska industrija. Slabšo realizacijo pa je iz- kazala industrija gradbenega materiala in živilska industrija zaradi sezonskega karakterja proizvodnje. Visoko so pre- segli dobiček Elektro Celje 310%, Rud- nik Zabukovca 240%, Tov. Aero 220%, Tovarna emajlirane posode 155%, Etol 172%, Tovarna organskih barvil 140%, Konus Slovenske Konjice 122% in Vol- na Laško 118%. Na podlagi izvršenega plana v I. polletju se da sklepati, da bo letni plan dosežen in celo za 12% presežen. Predloge o izpremembi particii>aaij na dobičku v korist nekaterih podjetji kot n. pi-. Železarne Store in Tovarne Etol je zbor 2:avrnil. Za investicijske potrebe bosta lahko obe tovarni dobili kredite. Za potrebe občine Store, ki naglo napreduje, pa bo okrajni ljudski odbor po ix>trebi dal primerna sred- stva iz dobička podjetij, ki pripadajo okraju. Iz ix>moči 500,000.000 din, ki jo je nakazal FK>plavljenim pKKiročjem v Slo- veniji Zvezni izvršni svet, je prejel celjski okraj 352 milijonov din. Za po- pravilo komunikacij bodo uporabili 197 milijonov, 155 mUijonov pa so nam^ nili za začetna vodno-regulacijska dela. Od vsote, namenjene za popravilo ko- mvmikacij bo zadržal okrajni odbor 135 milijonov, 62 milijonov pa bo odstojMl mestnemu odboru. Od pomoči za regu- lacijska dela bo okraj zadržal 60 mili- jonov, 95 milijonov pa bo sprejel mest- ni odbor, ki bo takoj začel z regula- cijskimi delL Razen tega je Okraj sprejel 100 mi- lijonov din pomoči od republiškega Iz- vršnega sveta ter od raznih kolektivov za škodo, ki jo je poplava povzročila v kmetijstvu in na stanovanjskih zgrad- bah. Od te pomoči je sprejel mestni odbor 65 milijonov din za obnovo po- plavljenih stanovanj, 35 milijonov pa je zadržal okraj za potrebe na svojem področju. Na okraju so odborniki i>osltišali po- ročilo komisije za pospeševanje proiz- vodnje, sprejeli vrsto odlokov in od- ločb ter odobrili 21 podjetjem garancijo za najetje obratnih kreditov. V Slovenskih Konjicah so razpravljali o podobi svoje bodoče komune JVi važno, kam se bo katera občina priklfučila, važno je to, kako boste delali v komuni NA SESTANKU JE BIL NAVZOC CL AN IZVRŠNEGA SVETA FLRJ TOV. FRANC LESKOSEK-LUKA — KONJICANI, ZRECANI IN LOCANI POZDRAVLJAJO USTANOVITEV KOMUNE — OPLOT- NICANI SE BODO SAMI ODLOCiLI, H KATERI KOMUNI SE BODO PRIKLJUČILI. Preteklo soboto pop>oldne je bil v Slovenskih Konjdcah sestanek, na ka- terem so razpravljali o komunah. Soba, v kateri je bil sestanek, je bila polno zasedena s predstavniki množičnih or- ganizacij, občinskimi odbomiiki, zastop>- niki delovnih kolektivov in kmetijskh zadrug s Konjic, Zreč in Loč. Navzoči so bE- tuidi zvezni ljudski p>oslanec in sekretar OK ZKS Celje tovariš Franc Simonič, republiški Ijudsiki poslanec in sekretar Mestnega komiteja ZKS Celje tovarišica Olga Vrabičeva ter predsed- nik Okrajnega odbora Celje tovariš Riko Jermaji, Med razpravo je prispel, burno pozdravljen od navzočih, član Zveznega izvršnega sveta in zvezni poslanec Celja tovaniš Franc Leskošek-Luka s soprogo, ki se je vračal z obiska v Tovarni ko- vanega orodja v Zrečah. Sestanek je začel predsednik konjiške občine tovariš Leon Mlinarič. Po po- zdravnih besedah predsednika občine je predsednik okraja tovariš Riko Jerman pMDjasnil navzočim naš notranji razvoj in dosežene uspehe, ki nujno zahtevajo decentralizacijo okrajev, katerih fuoik- cije naj se prenesejo na močne gospo- darske občine — komune. Ko je p)o- jasnil pK>men in vsebino bodočih komun ter koristi, ki jih bodo skupnost in prebivalci od nje imeli, se je razvila živahna razprava. Vsi govorniki so bali mnenja, da so že dani vsi pogoji za us^tanovitev močne gospodarske občine — komune na nji- hovem področju s sedežem v Sloven- skih Konjiicah. Komuna naj bi povezo- vala vse kraje Dravinjske doline. V konjiško komuno naj bi se vključila tudi Oplotnica, ki sedaj spada k mari- borskemu okraju. O vsem tem se bodo v prihodnjih dneh pogovortili tudi z volivci, ki bodo prav gotovo ta korak toplo pozdravili. Izrazili so le bojazen, da se bodo morda Oplotničani hoteli priidružiti k bistriški komuni samo za- radi tega. ker bi hoteli priti v mari- borsko skupnost komun. Privlačuje jih verjetno bližina in večje mesto, kot je Celje. Sicer pa je Oplotnlica oddaljena od Slovenske Bistrice 12 km, od Konjic pa samo 6 km, kamor tudi gravitira. Popolnoma vseeno je, kam se bodo Oplotničani odločili, saj obveznosti do skupnosti so .povsod enake. Odločili se bodo prav gotovo tja. kjer bodo imeli več skupnih interesov in koristi. Z za- dovoljstvom so tudi ugotovili, da bodo v komunah dani vsi pogojii za večji go- spodarski napredek ter da bodo tudi biolj zainteresirani za napredek v ko- muni, kot doslej v občini, ker bodo od tega imeli večje konisti tudi prebivalci. Od njihovega dela in prizadevanja bo odvisen tudi gosipodarsiki napredek v komuni. — Iz hribovitega Pohorja je doslej moral vsakdo naravnost v Celje, če je imel opravka z okrajem; kako bo sedaj pnljetno. ko bomo hodili namesto v Celje samo v Slovenske Konjice! Oblast se bo zares približala ljudstvu in tako je prav — je pripomnil eden od števikiih, ki so posegali v besedo. Sestanek je bil zanimiv in pester, naši ljudje se živo zanimajo za naš razvoj ter tudi zdravo mislijo in skle- pajo. Vendar je pa bilo tudi na tem sestanku preveč besedičenja o mejah fin sedežu komune ter kam se bo katera vas priključila, kar m bostreno; ko bodo zreli vsi pogoji za to, bodo o tem najbolje odločili prebivalci sami, po- sebno če sii bodo na jasnem o bistvenih stvareh, o pomenu in vsebini komune. Sekretar Okrajnega komiteja tovariš Franc Simonič je ipoudaril, da ne gre tu za nek nov gospodarski sistem, tem- več le za večji delež družbenega samo- upravljanja. Kot je po tovarnah delav- sko upravljanje, tako bo tudi komuna osnovno g^ibalo vsega javnega udejsitvo- vanja in življenja na svojem področju. Komuna bo imela seveda še obveznosti do zveznih in republiških organov ter do skupnosti komun, ki bo delila po- moč gospodarsko šibkim komunam. Kam se bo katera občina odločila, je stvar volivcev. Na kraju je tov. Simonič pozval navzoče, naj v s.vojih vaseh, na množičnih sestankih, v delovnih kolek- tivih in kmetijskih zadrugah pojasnju- jejo pomen in vlogo komun, da bodo vsi prebivalci začeli razpravljati in raa- mišljati o tem. V razpravo je posegel tudi tov. Franc Lresikošek, ki je v uvodu dzrazU pri- znanje zreškim kovinarjem zaradi mar- ljivosti, prizadevnosti in napredka v njihovem kolektivu. Nato je v pre- pričljtivih besedah orisal razvoj organov ljudske oblEisti od formiranja prvih narodnoosvobodilnih odborov v dneh okupacije pa vse do danes, ko so že dani pogoji za ustanavljanje komim. — Nujno je, da se združijo občine na pod- ročju Konjic v gospodarsko močno ko- njiško komuno. S tem bodo dani vsi pogoji za večji raavoj, za večjo demo- kracijo in svobodo. Ni važno, kam se bo katera občina ali komuna priklju- čila, važno je to, kako boste v komuni delali in se razvijali, kajti kar boste sami storili, to boste tudi imeU. V naši demokratični ureditvi, kjer odloča ljud- stvo, naj izreče o komunah svoje mne- nje sleherfeii naš čdovek, vsakdo naj razmišlja o tem, kar ustvarjamo, ker le tako bodo zrasle in se razvUe dob^ komime. Imamo močno organizacijo Socialistično zvezo, v njej lahko A^sakdo pove svoje mnenje, pa tudi iznese kri- tiko, če kaj ni prav. In če se na pod- lagi konstruktivne razprave in kritik« Ktorijo ustrezni sklepi, bo stanje na te- renu še boljše kot je — je zaključil tovariš Leskošek. Po sestanku si je tov. Leskošek y spremstvu soproge, občinskih in okraj- nih predstavnikov ogledal lepo urejeno dvorano Kulturnega doma v Konjicah ki so jo lani dogradili. Šolska prosveta celj- skega okraja v bese- dah in številkah (Nadaljevanje.) Kaj ovira napredek našega šolstva? Kljub dobrim uspehom, ki jih nava- jajo službena poročila, je na šolah celj- skega okraja še mnogo težav in za- prek. Se vedno odhaja na težja služ- bena mesta mlajši, komaj doštudiranir kader namesto onega z daljšo prakso; kvalifikacija mlajših še ni popolna, zla- sti se to občuti na nižjih gionnazijah. Vendar le-te izkazujejo lep napredek 9 let pK) osvoboditvi. Neugodne žiiv- Ijenjske razmere v raznih krajih, po- manjkanje učilnic, zlasti pa udil in opreme ovirajo njiihovo usF)ešno delo. Naša prosvetna politika naj stremi za tem. da težjo in eksponirano službo pnimemeje nagrajuje, kar bi izgiladilo nasprotje med mestom dn ipodeželjem. Učiteljsitvo opravlja poleg šolske obvez- nosti veliko in važno kultumoprosvet- no delo. To dvoje in trajno izipopolnje- vanje z nadaljnjim študijem jemlje prosvetnim delavcem ves prosti č^. Gradnja novih šol px>časi napreduje. Res je, da je bUo ipo vojni obnovljenih več šol lin zgrajenih nekaj novih, nekaj popravljenih in dozidanih nekaj učil- nic, vendar je spričo ipirenatrpanosti sedanjih stanje v tem pogledu še zelo kritično. Za šolo na Resniku bo leto« odprta noiva modema šolska zlgrad.- ba v Jurkloštru, za šolo v Dobrni je v proračunu predviden denar za novo šol- sko zgradbo. Tudi v Celju samem je ,ix>manjikanje učilnic tako občutno, da nas plaši že bližnja ibodočnost. Pomanjkanje učil je postalo tako kriitično. da se sprašuje- mo, če bo o napredku pouka sploh še mogoče «?ovoritti. Ali ne bi mogli v Ce- lju ^^ ustanoviti centra za učUa, ki ibd z dobro organizacijo z njimi zalagal vse šoie v okraju? In koliko ceneje bi šole prišle do njih! Nekaj milijonov inve- sticijskih sredstev bi se obrestovalo mnogokratno, medtem ko posamezne šole s sedanjimi postavkami v svojih proračunih še v 10 letih ne bodo pire- skrtbljene z najpotrebnejšimli učih. Za- man so vse statistike o slabih učnih us.p>ehih. če ni sredstev za njihovo iz- boljšanje. In učbeniki, priročniki! Kdo jih 'bo pisal, če še danes ne vemo, kakšna bo naša šolska reforma? Priobčena statistika nazorno kaže, kako majhen procent mladine doseže osmi, odnosno četrti razred gimnazije v dobi osemletne šolske obveznosti. Va- jenske dn kmetij sko-gospodarske šole obiskujejo učenci z dov,ršenim četrtam razredom osnovne ali komaj enim do dvema razredoma nižje gimnazije. (Dalje prihodnjič) PREBIVALSTVU MESTA CELJA, HISNIM LASTNIKOM IN UPRAVITELJEM! Slavnostni dnevi velike proslave »Štajerska v borbi« so nepo- sredno pred nami. Prepričani smo, da bo Celje pozdravilo več stotisoČglavo množico, lepo, čisto in tako okrašeno, kakor do sedaj še ni bilo nikoli. Pozivamo in vabimo vse prebivalce mesta Celja, da okna in zgradbe ob slavnostnih dneh kar najlepše okrase s cvetjem, ze- >lenjem in zastavami. Hišne upravitelje in lastnike pozivamo, da popravijo zgradbe in plotove, očistijo in urede dvorišča ter pota in nasade pred hišami. Prav tako naj poskrbe, da bodo v slavnostnih dneh na vseh zgrad- bah izobešene zastave, katere si naj pravočasno oskrbe, v kolikor jih še nimajo ali pa so stare zastave že obledele. Naj bodo v slavnostnih dneh vse hiše kar najlepše okrašene, Dokažimo, da znamo ceniti velik pomen proslave »Štajerska v borbi«. Prepričani smo, da bodo Celjani to dokazali! Predsednik Olepševalnega Predsednik Ljudskega odbors in turističnega društva: mestne občine: Jenko Rado, 1. r. Gradišnik Fedor, 1. r 5tev. 34 »Savinjski vestnik«, cJne 27. avgusta 1954 Stran 3 (Nadaljevanje) Prekmurska (V.) linija v severnih predelih Slovenije se je narodnoosvobodilno gibanje zares raz- živelo šele po prihodu XIV. divizije. Sirilo se je iz smeri preko Boča in Haloz, z druge strani pa preko Kozjaka in iz osrčja Slovenskih goric. Potrebne zveze na tem področju sta organizirala novi komandant III. relejnega sektorja Edvard Golc-Svigelj in komisar Henrik Ribič-Muk, ker se je menjala komanda novembra 1943. Zaradi domačih izdajalcev je bil v teh krajih okupatorjev teror še hujši kot drugje. Kurirji so morali poleg ostalega še prepričevati in si pridobi- vati ljudi. Zato jih je bilo tudi več, nekatere stanice so imele celo po dvaj- set borcev. V začetku avgusta 1944 je komanda formirala stanico 8, ki je delovala na območju Boča, kasneje pa se je pre- stavila v osrčje Haloz. Imela je zvezo s stanico 13, ki je bila v bližini Frama pod Pohorjem, v Pohorski (II.) liniji. Ostale zveze je imela s stanicami 4 na Boču, 8a v spodnjem delu Haloz, ki je bila ustanovljena nekoliko kasneje in 14 na Ptujskem polju. Vse novoustanovljene stanice so imele najmanj dve, a največ štiri zveze s po- litičnimi in vojaškimi organizacijami, katere so vzdrževale redno dvakrat — po potrebi tudi večkrat — na teden. Najbolj nevaren položaj sta imeli Sta- niči 8 in 14. Pot čez proge, glavne ce- ste, skozi Ptuj in čez Dravo — vse je ^lo zastraženo. Okupator je skušal za- varovati prehod čez Dravo, zato je pa- zil na čolne, da bi polovil ljudi, ki so se z njimi vozili. Avgusta 1944 so pr- vič blokirali Dravo od Vurberga do Ormoža. S tem so res prekinili komaj vzpostavljene zveze, večjega uspeha pa niso dosegli. Skoraj bi se jim pa po- srečilo septembra 1944. Takrat so se štirje kurirji s stanice 8 sedemkrat za- man skušali prebiti čez Dravo. Ko ni šlo drugače, so se namerili — preoble- čeni v nemške uniforme — naravnost preko mosta skozi Ptuj. Vse bi bilo v redu, če bi ne srečali pred bolnišnico nemške patrole, ki je legitimirala ci- viliste. Vodil jo je nemški orožnik Kropf, pomagal pa mu je zdravnik Feldbaum. Ko je zahtevala patrola do- kumejite tudi od kurirjev, so jim ti pokazali brzostrelke. Kropf je bil takoj mrtev, Feldbaum pa težje ranjen v no- go. Čeprav je bil v Ptuju v hipu splo- šen preplah, so kurirji vzeli Kropfovo brzostrelko češkega tipa in naboje ter nadaljevali pot do stanice 14, ne da bi jih še kdo zmotil. Nazaj grede so preplavali Dravo. Ta poteza je zelo navdušila zavedne Ptujčane in jim vlila novega poguma. Nemci so hoteli na vsak način uničiti kurirske zveze v Halozah, zato so 27. septembra 1944 zbr^ skoraj 500 mož iz Ptuja in Rogatca ter obkolili stanico 8 pri Sv. Duhu. Kurirji so utegnili re- šiti najvažnejše gradivo in so se pre- bili. V kratkem boju je padlo 46 Nem- cev, a tudi pet tovarišev je izgubilo življenja: Janez Petrovič-Ivan iz Haj- dine pri Ptuju, Korošec, doma iz Velike vasi pod Ptujem, Zvonko, doma nekje na Ptujskem polju in še dva. Ostale, med katerimi je bilo nekaj ranjenih, je vodil tov. Rudi Luter-Boris, in se prebil z njimi skozi tri obroče preko Dravskega polja proti Pohorju. A že čez nekaj dni so se vrnili. Do tega na- pada bi ne prišlo, če bi kurirske sta- nice ne izdala ptujska hotelirka Oster- bergerjeva, ki je bila kasneje ustreljena. Nemci so to stanico še trikrat napadli, enkrat na Bolfenkovih Halozah, potem v bližini Ptujske gore in nato zopet v Halozah, vendar vedno neuspešno, kajti Staniča je imela hrabre in dobro obo- rožene kurirje. Ko so se kurirji peljali čez Dravo 31. decembra 1944 v gumijastem čolnu z nekega zavezniškega letala, ki se je zrušilo v Savinjski dolini, so Nemci čoln prestrelili, a partizani so plavali dalje. Tudi nazaj so plavali, čeprav med ledenimi ploščami. V graščini Do- lena v Halozah, kjer so se'sušili, so jih Nemci, pod vodstvom gestapovca Ein- gusta iz St. Vida, zopet lovili. Eingust je padel, ostali Nemci so zbežali, par- tizani pa so se okoristili z brzostrelko, pištolo in tremi ročnimi bombami. Januarja 1945 so Nemci napadli blizu Moškanjcev stanico 14. Zažgali so hišo in čakali. Pri tem spopadu je padlo nekaj Nemcev, medtem ko so bili ubiti ^si kurirji te stanice, med njimi tudi komandant Prekmurske linije tov. Je- len. Tudi Staniča 4, ki je taborila na Boču, je doživela več napadov. Najhujši je bil februarja 1945, ko so se umikali skozi te predele četniki in ustaši. V tej borbi je padel komisar tov. Praprotnik- Branko. Kurirske stanice Ptujske linije so opravile številne manjše akcije v ka- terih se je pokazalo, da je politično delo med ljudmi zelo koristilo, ker so jim povsod pomagali. Staniča 8 je pozimi leta 1944 s pomočjo domačinov uničila šolo v Selah pri Ptuju, kjer so hoteli imeti Nemci vojašnico, kar so jim tako onemogočili. Kakor hitro nekaj dni ni bilo nobene akcije, so pričeli Nemci trditi, da so Komandant Ptujske linije Mlakar Ivan-Sergej piše poročilo partizani v Halozah pobiti. Te govorice so partizani zavrgli z novimi večjimi akcijami. Ena takih akcij je bil napad na železniško postajo v Ptuju, katero so zažgali in potrgali telefonske in br- zojavne žice. Kljub spopadu z Nemci so se vrnili v Haloze brez žrtev. Nepozaben bo ostal napad stanice 8 na pošto v St. Vidu pri Ptuju, ki so jo Marica Frece uničili in pobrali ves denar, razbili te- lefonsko centralo in pregnali Nemce v Ptuj. Prav tako napad na občinsko po- slopje v Podlehniku, septembra 1944 ob deseti uri dopoldne, kjer so pobrali denar, razbili telefone, uničili živilske karte in odnesli 4 polne nahrbtnike ci- garet. V posmeh orožnikom, ki so bili samo 200 metrov stran, so pustili ob- činskim uslužbencem potrdilo, ,da si smejo orožniki to partizansko razde- janje osebno ogledati. Politično delo je tudi sicer napre- dovalo, saj je preko Ptujske linije odšlo 160 borcev v XIV. divizijo. Preko stanice 15a, ki je bila na meji med Slovenijo in Hrvatsko, so prihajala k nam pomembna poročila o premiku sovražnikovih čet, nakar so si lahko naše čete naredile svoje vojne načrte. Položaj kurirjev Prekmurske linije se je močno poslabšal v začetku leta 1945, ko se je približevala nemško-ruska fronta. Vasi so bile prenatrpane z nem- škim vojaštvom. Posebno se je morala skrivati stanica 15, da je ostala nepo- škodovana vse do konca vojne. (Dalje prihodnjič) Bataljonska knhinja v Zajselah na Bohorju junija 1944 29- oktober — dan prve množične aretacije sodelavcev Osvobodilne ironte v Celju Se zdaleka ni nihče slutil v jutru ti- stega usodnega dne, da mu popoldne prinaša ločitev od svojih dragih, da opravlja poslednje naloge za osvo^bo- jenje svojega naroda, da mu z urami tistega dne izteka poslednja, življenj- ska svobodna pot. Tudi vodstvo Komu- nistične partije, kakor .Osvobodilne fronte, M sta v borbi z okupatorjem do tega dne utrpeli že več težkih iz- gub svojih sodelavcev, nista pričako- vali, da bo izdajstvo seglo tako globoko v vrste aktivistov. VEST O PRVI ARETACIJI je šla po Celju previdno od ust do ust. BUo je okoli tretje ure popoldne v slaščičarni »RUGO« (R. Goleš), kjer je bila javka, ki je bila k sreči znana le odgovornejšim ilegalcem dn aktivistom. Do tega dne je bilo tam pogosto sha- jališče voditeljev pokreta s poročevalci in kurirji, vendar so le redki vedeli za javko. Za to shajališče je vedela tudi kurirka mariborskega okrožja, Sonja Omanova-Darja. Ta dan je prodajalka Ančka Berliskova opazila, da so dopol- dne neobičajno pogosto prihajali v lo- kal gestapovci in se tam mudili le za kratek čas. Ko je 'bila kasneje obve- ščena, da bo sestanek aktivistov po- poldne, je o teh nenavadnihi gostih opo- zorila tovarišico, ki je tja prihajala s tem poročilom, vendar je po njeni iz- javi bilo sestanek nemogoče preprečiti, ker so bili tovariši neznanih imen in iz najrazličnejših krajev in nestalnih bi- vališč. Tako se je približno ob tretji uri ipopoldne zbralo okoli deset aktivi- stov, med njimi MUoš Zidanšek. Po kratkem razgovoru, ko so se jeli že razhajati, so nenadoma vstopili štirje gestapovci, takoj za njiimi pa Sonja Omanova-Darja. Ta je obstala pri vra- tih, z bliskovitim i)ogledom preletela z očmi lokal in dala komaj vidno zna- menje gestaix)veem. Kot besni levi, so se v tem trenutku zagnali in zarjuli: »Hande hoch!« Ta kratka sekunda, ki je odločala o življenju in smrtii naših fantov, je vseeno bila prizanesljiva. V zmedi, iki je nastala, so se kot blisk z dviignjenimi rokami razbežali vsii, ra- zen enega. Miloš je preko sosednje go- stilne šel na stranišče in tam z ved- nostjo natakarice Fanike skočil skozi okno na dvortišče ter izginil. Z navi- deznim zmagoslavjem so peljali le ene- ga ujetega tovariša proti zaporu, a še preden so stopili vanj, se jim je iztrgal, po nekaj korakih pa se je pod streli zgrudil. Ugasnilo je mlado življenje sredli ceste in slovenska kri je oškropUa našo zemljo... Ker so ostali praznih rok in niso ujeli Miloša na katerega so stavili vse svoje sile, so se vrnili v slaščičarno. Tu so pričeli zasliševati vse prisotne, po- sebno prodajalko. Ta edina je ujela po- menljiv pogled Omanove z gestapovci, zato >e ipričela domnevati od kod iz- daja, tembolj, ko ji je padlo na um, da je Omanova v dopoldanskem času sa- ma pjrav tako dvakrat pogledala v lo- kal. K sreči je Omanova vedela le za shajališče, ni p>a vedela za javko, ka- kor tudi ne, da se sestanki vrše z ved- nostjo lastniika in prodajalke. Ker v prodajalni sami niso izvedeli ničesar, niti kdo so bili ti ljudje, niti o razgo- vortihi, ki so jih imeli med sabo. so po vsej hiši pričeli iskati Miloša Zidan- ška, ki se je pa med tem že preoblekel in bil že daleč izven nevarnosti. Ko so aktivisti in sodelavci OF iz- vedeli za ta dogode^k, in da se je na- hajala v Celju tudi Omanova, ki pa ni padla v roke gestapa, so se vsi glo- boko oddahnili. Nihče namreč še ni slu- til, da ligra to na videz mimo dekle dvojno vlogo. Vsi so jo smatrali kot eno najzanesljivejših kurirk, ker se je po večih izjavah v mariborskem za- poru, kjer je biLa malo pred tem za- pirta, »dobro držala«. Ker ni ibilo no- bene izdaje v času njenega priiipora, je bil vsak še bolj prepričan o njenem doibrem zadržanju. Tako je dvom o njeni poštenosti grlzel le prodajalko, vendar ni mogla nikomur tega zaupati, ker ipozneje ni bUo na to javko niko- gar, bivaliišča ji pa niso bila znana. Tako si nihče ni predstavljal, da je Darja izdajaika, da je za ceno osebne svobode prodala svojo narodno čast in pot^tala v sebi sleherno zavest. Po- zneje je postalo jasno vsem, da je bila vse od izpustitve zapora tiha sodelav- ka gestapa ter da je bila njena naloga pripeljati Miloša živega v roke ge- stapa. VES GESTAPO NA NOGAH — OMA- NOVA NADALJUJE... Ko še vest o tem dogodku v slašči- čarni ni prodrla daleč, že je prišlo no- vo poročilo, da je gestai>o iskal v pi- sarni Tekstilne tovarne »Bergman« (sedaj Metlca) nameščenko Marijo Prez- Ijevo (por. Cestnik), ki pa je prav tisti dan odšla v Maribor na obisk k svo- jemu bratu Gabrijelu, ki je bil tam y zaporu. Ko so v pisarni izvedeli kje se nahaja, so zvečer pri vlaku narediH močno zasedo. Toda žena Galbrijela jih je pnrehitela in jim prekrižala načrt. Šla je do Stor, kupila tam vozno karto do Krškega, na vlaku med Štorami in Celjem je poiskala svakinjo ter jd iz- ročila vozovnico in najnujnejše stvari Tako se je Marija Prezljeva peljala mimo Celja in skrita opazovala, kako čakajo zaman nanjo. V Krškem je do- bila zvezo preko meje in odšla v Ljub- ljano. Ker niso dobili pri vlaku Marije, so zvečer priiip>eljali v zapor svakinjo, ki pa k sreči ni opravljala 'direktnih nalog organizacije. Okoli i>ete ure pW'p)oldne je bil že ves gestapo, okrepljen z gestapovci liz Maribora, na nogah. Bliskovito so se vršile aretacije za aretacijo. Še preden si utegnil izvedeti o tem, opozoriti na nevarnost ali se ji sam izogniti, si bil v rokah gestapa. Jemali so ljudi iz de- lavnic, iz službenih mest ter jih areti- rali po cestah. Vse do ix>zne ure zve- čer so vozili avtomobili, po domovih aretirancev so vršili preiskave in za- sliševanja. Pri tem je sodelovalo večje število g^tapovcev, ki so že ob pre- iskavti odnašali vse, kar jim je ugajalo in kar je bilo kaj vredno. Ob prvem mraku je bHo na gestapu, ki se je tedaj nahajal v sedanjih pro- storih Okrajnega sindikalnega sveta, polno osuplih, a ponosnih ljudi. Ker je pnišlo vse tako nenadoma, se je dozde- valo vsem, da so to le grozne sanje, da je kaj takega nemogoče. V vseh pa se je porajalo le eno tiho vprašanje: Kako se je moglo to zgoditi, kdo med nami je bdi izdajalec? (Dalje prihodnjič) Vsi, razen otrok in starih ljudi, bomo šli na Ostrožno Doslej se je v celjskem okraju pri- javilo za udeležbo na Ostrožnem preko 2000 bivših 'borcev in aktivistov, v Ce- lju i>a okoli 1000. Prijave borcev in aktivistov ter intemirancev še nadalje povsod zbirajo. Poleg ostalih priprav za Ostrožno poteka tudi prodaja spo- minskih značk zadovoljivo, vendar bo treba to akcijo bolj pospešiti, zlasti v laškem okolišu, kjer prodaja značk naj- slabše poteka- V celjski okolici so že prodali preko 25.000 značk, v Celju pa okoli 7000, kar je še vedno premalo. Doslej je v pripravah še vedno na prvem mestu občina Braslovče, kjer so priprave najboljše. Na sestanku va- ške organizacije SZDL v Letušu, so se odločili, da pojdejo na Ostrožno vsi ra- zen otrok in najstarejših ljudi. Po raz- položenju, ki vlada v braslovški ob- čini, računajo, da se bo proslave ude- ležilo okoli 90% prebivalcev. Tudi okoli 1000 značk so že prodalL Na cestah bodo postavili več slavolokov in mla- jev ter večje število parol in kažipotov. Po dosedanjih podatkih bo odšlo iz Jurkloštra okoli 100 ljudi, postavili pa bodo nekaj slavolokov in mlajev. V Frankolovem se je do sedaj prijavUo okoli 700 ljudi. Zelo veliko udeležbo obetajo v Slovenskih Konjicah. Na ko- lesih bo prišlo 350 ljudi, pa tudi vseh sedem kamionov, ki jih imajo tam, bo- do izkoristili za prevoz na proslavo. Ostali bodo p>rišli na proslavo z vla- kom. Trg bodo veličasno okrasUi, tam- kajšnja podjetja pa bodo postavila 7 slavolokov. V Podčetrtku se je do sedaj prijavilo okoli 400 udeležencev, pevski zbor tamkajšnjega KUD »Vladimir Na- zor« pa bo sodeloval na Ostrožnem pri nastopu združenih pevskih zborov. V Rečici pri Laškem so doslej prodali čez 600 značk. Na proslavo bodo prišli tudi s kolesi in na okrašenih kmečkih vozovih. Uprava rudnika je dala na razpolago les za več slavolokov in mla- jev, enega teh slavolokov bodo posta- vili v pozdrav XIV. diviziji pri via- duktu blizu toplic. V Vojniku je do- slej prijavilo udeležbo preko 800 ljudi, preko 100 jih bo prišlo s kolesi, značk so pa prodali nekaj čez 300. Iz Slivnice pri Celju bo prišlo na proslavo preko 700 ljudi ter so doslej prodali 560 značk. V Žalcu se je prijavilo 1600 udeležen- cev, računajo p>a, da se bo proslave udeležilo okoli 3000 IjudL Na območju Žalca bodo postavili 7 slavolokov in 10 mlajev, v Petrovčah pa 7 slavolokov. BOHOR Z ARI... Prvi komandant Kozjanskega odreda, Jerin Marijan, pripoveduje. •. Druga grupa odredov je posvečala veliko pozornost kozjanskemu predelu. Na Dobrovljah formira Kozjanski ba- taljon, sestavljen iz treh čet po 15 bor- cev. Dne 9. septembra 1942 krene novo formirani bataljon na Kozjansko. Prvo četo sta vodila Modras m Antonesku, drugo Bogo in Zidar, tretjo pa Miloš in Popa j. Že pri Šmiklavžu nad Rim- skimi Toplicami padejo trije boroL v težki borbi s sovražnikom. Miloševa četa krene na Bizeljsko z nalogo, da poišče zvezo z Modrasovo četo. Bogova četa pa ostane na Bohorju. Miloševi četi ne uspe dobiti zveze z Modrasom, poveže pa se z aktivisti Brkom, Ilijo, Miho in Petrom. Tako se Ix>globi stik čete s terenom. Četa vrši odslej manjše akcije dn 'povzroča strah čn trepet med kočevskimi naseljenci. Miloš nadaljuje poizvedovanje za Mo- drasovo četo in se sam napeti na teren. Pri tem pa je bil ranjen in Nemci so ranjenega zajeli ter ga kasneje v Ptuju ubUi. Miloša zamenja Srečo. Od čete j/'h ostane le še sedem. Po zvezi z akti- visti izvrši četa napad v Zdolah, kjer razoroži Vermane in jim odvzame pet pušk. Četa vz.postavi zvezo z brežiško opekarno, od koder pobegnejo 4 Grki, ki se pridružijo četi. Razen tega pri- hajajo v četo novi borci domačini, med njimi Sergej, Iztok in Marko. Zo(i)et naraste četa na 29 borcev. Od teh je 18 oboroženih s puškama in pištolami, vsak pa ima le po 4 do 6 nabojev. Četa že pošteno rogovili px> brežiškem sek- torju in fašisti jo skušajo za vsako ceno razbiti. To se jiim posreči z lizdajalko Vido Joštovo, ki se pritihotapi v njihovo taborišče in nato nenadno izgine. V hudii zimi 18. februarja 1943 izvršijo fašisti koncentracijo, v 'kateri sodeluje skupno okrog 2000 sovražnih vojakov. Izdajal- ka pripelje sovražnika prav do tabo- rišča. Vnela se je huda borba, iz katere uspejo odnesti žive glave le Popa j, Polde, Rok, Miha in še nek domačin, vsi ostali borci pa junaško padejo v neenaki borbi. Bogova četa je v aprilu 1943 dobila stik s preživelimi borci Si-ečove čete ter jih Vldjučila v svojo edinico. V poletju 1943 je formdrsji zopet bataljon, ki vrši usp)ešne akcije na vsem sektorju med Savinjo in Sotlo. V novembru 1943 pri- pelje stari aktivist in borec Janez Rožman štirinajst Slovencev iz Kalni- škega odreda in I. UB Brače Raddca, ki z dvema mitraljezoma močno okre- pijo kozjanski bataljon. V skupnem do- govom s I. bataljonom zagorskega od- reda so določili dan 19. december za napad na postojanko Sv. Peter ob So^li. Kurir Tonček Lah privede kozjanski bataljon na položaj v Sv. Peter, Marjan pa hrvaški bataljon preJco Sotle, nakar obkolijo vasico. Vso noč traja borba. Nemški žandarmeriji in graničarjem pa uspe vzdržati v dobro utrjeni postojan- ki, kajitii tudi vsi oboroženi Kočevarjd se jim pridružijo in branijo ipostojanko. V zgodnjih jutranjih urah se umakneta oba bat^jona čez Gore in Vrhunce na Presko. V tej borbi pade v samem Sv. Petru komandant kozjanskega ba- taljona, prvoborec in organizator ko- zjanske čete, narodni heroj Skvarča. Na Preski nas preseneti močna'švabska zaseda in v kratki, ostri borbi pade tudi naš komiisar bataljona Kostja s tremi tovariši. Z energičnim naskokom na zasedo se naši borci maščujejo za padle tovariše in na mestu obleži 7 švabskih vojakov. Medtem začne v dolinah mrzlična koncentracija sovražnih elitnih enot 'iz Celja, Kozjega, Krškega, Brežic, Sevni- ce in Radeč in naslednjega dne napa- dejo z več smeri na položaje kozjan- skega in zagorskega bataljona na greben nad Silovcem. Preko 4000 sovražnih vo- jakov zaman naskakuje okrog tri sto hrabn h borcev vse do mraka. Sovražnik je imel v tej. borbi okrog 90 mrtvihi. Slovenski in hrvaški partizani so v skupni borbi pokazali, kako močna in nezlomlj-iva je v borbi in krvi izvoje- vana bi-atska skupnost. Hrvaški bata- ljon je častno izvršil svojo n^ilogo in se . je v isti noči vrnil v Hrvatsko Zagorje. Nič več -se niso čutili varne naseljena Kočsvarji in Besarabci tostran Sotle. Kozjanski bataljon je izšsl okrepljen iz teh borb. slovensko ljudstvo med Sa- vinjo in Sotlo je ohrabreno pristopalo v vrste hrabrili borcev kozjanskega ba- taljona, ki si je z nadaljnjimi akcijami uslvaril popolno zaupanje in s tem čvrsto zaledje. (Konec) stran 4 >Savinjski vestnik«, dne 27. avgusta 1954 Stev. ^ Iz Celja... 80 minut prijeinega razvedrila bo nudil Celjanom v soboto TOTI TEATER iz Maribora VeseJii »Toti teater« iz Maribora, ki deda pod okriljem odbora Združenja, dramskih umetnikov v Marliboru, bo go- stoval v sOboto v Celju. Prva predstava 'bo ob 18. uri, druga pa ob 20. uri v dvo- rani bivšega Mestnega gledališča. V veselem programu bosta sodelovala gledališka igralca Jože Mlakar v vlogi pohorskega Tije'ka ter Aimold Tovor- nik v vlogi Stefa. Sodelovali bodo še Božo Podkrajšek, Franjo Humer in Samec ob glasibeni spremljavi profe- sorja Vlada Goloba. »Toti teater« je naslednik veselega teatra ki je leta 1939 pn^ič nastopU na Mariborskem tednu in je bil zaradi kvalitetne humo(r:stične jizvtedbe deta 1940 povabljen na zadnji predvojni ljubljanski velesejem. Ta teater je tudi na zadnjem Mari- borskem tednu razveseljeval obiskoval- ce s svojim veselim. SO^mdnutnim pro- gramom, katerega bo za predstavi v Celju še izpopolnil lin prilagodil za Ce- ljane. Ob tej priliki bi hoteli opozoriti jav- nost tudi na to, da ta teater nima nič skupnega z »dlivjo« gruiE>o, ki je zadnje čase nasitopala po Sloveniji pod ime- nom Totli teater, kateri so naposled za- radi nekvalLtetnih programov preix>ve- dali nastope. ESPERANTSKA RAZSTAVA V Celju je že nekaj dni videti lepake o Esperantskem tednu, v katerem je glavna prireditev razstava esperantske literature. Razstava bo od 1. do 7. sep- tembra. Pripravljalni odbor marljdvo dela na zadnjiih pripravah, da bi bil razstavni salon — prostori Društva in- ženirjev in tehnikov — čim lepše opremljen. Ves material — knjižna d^a in časopisje, učni pripomočki, turtetični in komercialni pros^pekti, nazorni pni- kazi o razvoju jezika, filatel-stična vi- trina itd. — bo razstavljen na modemih gibljivihi stojalih. Otvoritev bo v sredo, 1. septembra ob 18. uri. K otvoritvi so povabljeni predstavniki vseh kulturnih in mno- žičnih organizacij, društev, oblasti in podjetij. Otvoritvi bosta prisostvovala tudi predsedniik Zveze esperantistov Slovenije tov. Peter Zlatnair in tajnik tov. Otmar Ausec. Ob tej priliki bo izšla tudi brošura, ki jo bodo lahko prejeli vsi obiskovalci. Razstava bo od- prta od 2. do 7. septembra vsak dan od 8. do 18. ure. Poleg tega bodo v okviru tedna pre- davanja na Ljudski univerza, in sicer: 7. septembra ob 19,30 na učiteljišču: »Esperanto v današnji družbi«, 8. sep- tembra v Gaber ju (»Jugoslovan«): »Z esperantisti po Holandijd in Franciji« in v Medlogu (Zadružni dom Lava): »Holandija in 39. Svetovni kongres esperantistov«. D. M. POŽAR NA BABNEM V soboto popoldne je na Babnem zgo- rel kozolec posestnika Hauptmana. — Traktorist ije zapeljal tpod kozolec trak- tor in pustil stroj v pogonu ter odšel v kuhinjo, medtem pa se je vnel ko- zolec. Ce je nastal požar zaradi trak- torja, bo dognala preiskava. Gasilci ni- so mogli rešiti poslopja, preprečili so le da se ogenj nii razširil na ostala poslopja. Skoda znaša okrog 200.000 dinarjev. o freskah v »vino-koper« Pred tedni smo pisali, da so pri či- ščenju gostinskega lokala »Vino-Koper« uniičili umetniiške freske. Podjetje nas je obvestilo, da tega uničenja ni krivo, ker je želelo, da bi Slikarstvo »Dom« samo očistilo, ne pa prepleskalo pro- storov. Slikarji pa so storiHi ipo svoje. Pravijo, da delo še ni končano in da bodo navidezno napako še popravili. Čeprav so bile freske svojevrstna umetnina, ki je trenutno (pokvarjena, je vendarle treba priznati, da so za go- stinsiki obrat dosti primernejše gladke stene, ker se sicer nabira (pirahi, kar ni najbolj higtienično. Vendar bi morali misliti na to poprej, kajti sedaj je umetnina uničena, a na hrapavi steni se še vedno lahko naibira prah. 6iban]e prebivalcev v Celju v času od 16. do 25. avgusta 1954 je bilo ro- jenih 15 dečkov in 7 deklic. Poročili so se: Planinšek Anton, strojni ključavničar iz Celja in Vasle Ana, nameščenka iz Celja; Čuden Jožef, delavec in Krajnc Viktorija, delavka, oba iz Celja; Žgur Janez, poručnik JLA iz Trogira in Meh Viktorija, nameščenka iz Celja; Kolar Franc, monter iz Ljubljane in Škruba Pavla, nameščenka iz Celja; Ratej Edvard, avtomehanik iz Celja in Zorko Pija, šiviljska pomočnica iz Celja; Pertinač Stanislav, delavec iz Celja in Zupane Alojzija, delavka iz Teharja; Belina Rudolf, čevljarski pomočnik in Belina Ana, delavka, oba iz Celja; Škoberne Alojz, kovaški pomočnik iz Dobriše vasi in Medved Antonija, delavka iz Dobriše vasi. Umrli so: Domšek Antonija, upokojenka iz Loga, stara 66 let; Razboršek Jože, upokojenec iz Dolenje vasi, star 66 let; Bučar Rudolf, delavec iz Hrast- nika, star 50 let; Crep Miklavž, delavec iz Strmca, star 4,7 let; Moro Marija, gospodinja iz Račice, stara 56 let; Golež Jože, upokojenec iz Platinovca, star 78 let; Šorn Leopold, zidarski pomočnik iz Celja, star 69 let; Gleščič Natalija, gospodinja iz Celja, stara 55 let; Paradiž Leo- pold, upokojenec iz Zgornje Ložnice, star 66 let; Schlosser Marija, šivilja iz Škofje vasi, stara 68 let; Petek Danica, babica iz Celja, stara 20 let; Gorenšek Matija, poljedelec iz Stražice, star 4? let; Pfeifer Emil, otrok iz Polzele, star 7 let; Košutič Ivan, delavec iz Orehovca, star 59 let. Plodno leto Olepševalnega in turističnega društva DELOVNI USPEHI — RAZŠIRITEV UDEJSTVOVANJA PRVA ŠIRŠA TURISTIČNA KONFERENCA Letošnje leto lahko štejemo med naj- bolj plodna leta dolgoletnega uspešne- ga dela celjskega Olepševalnega in tu- rističnega društva. Prva leta po končani vojni se dru- št\'eno delo nlikakor ni moglo razmah- niti. Vsi poizkusi in menjave upravnih odborov niso rodile nikakih uspehov. Delo je zaživelo šele pred tremi leti, ko so vodstvo društva prevzeli marljivi turistični delavci. Društvo si je počasi, pa vendar vztrajno utrlo svojo ipot ter je danes močno in ugledno društvo v Celju. Dela za letošnje leto so bila teme- ljito pripravljena že pozimi, tako, da se je z lepim vremenom lahko že pri- čelo z gradbenimi in ostalimi oleipše- valnimi deli. Po načrtu inž. Janušiča je bil zgrajen v Mestnem parku ličen god- beni pavUjon, v katerem so preko po- letja vsako nedeljo promenadni kon- certis ki privabljajo v izredno lepo ure- jeni in vzdrževani park številno pre- bivalstvo. V mesecu maju je društvo zaradi pomanjkanja gradbenih kapaci- tet usitanovilo lastno gradbeno ekipo, ki je s trdim delom uspešno dokončala adaptacijo zanemarjenega in delno po- rušenega Kocenovega trga. V celoti je bil adaptiran tudi vodovodni stolp, ta- ko, da predstavlja tako adaptirani Ko- cenov trg s starim stolpom res lep del starega Celja. Kakor vsa zadnja leta, n-daljuje društvo tudi letos z vzdrže- valnimi deli na Starem gradu. V zad- njih treh letihi je bilo na Starem gradu toliko popravljenega, da je Stari grad sedaj otet nadaljnjega propada. Na letošnjem občnem ziboru se je društveni dejavnosti iz prejšnjih let, olepšavi mesta, priključilo še turistično propagandno delo. Za letošnje leto je bilo določeno, da se izda potreben pro- pagandni material. Tudi to je društvu v celoti uspelo: spomladi je izšel »Tu- iiustično-gospodarski adreisar Celja«, me- sec kasneje ličen prospekt, v tisku pa sta prospekt Stari grad in načrt mesta Celja, katerega zadnja leta prav moč- no pogrešamo. Prav tako je v tisku tu- di precejšnja naklada razglednic, rav- nokar pa so dotiskani vložki k pro- sjjektu Celja za nekatera podjetja. Ta izredno plodna turistično-ioropagandna dejavnost je dosegla skupno 30.000 iz- vodov vseh publikacij, kar pomeni več, kakor celotna dosedanja tovrstna pu- blicistična dejavnost v tridesetletnem društvenem obstoju. Poleg že navedenlih del je dinoštvo uspešno sodelovalo pri olepšavi in po- speševanju turizma ne samo v Celju, temveč na širšem celjskem c^bmočju. »Tribuna« 01ei>ševalnega in turistične- ga društva v »Savinjskem vestniku« pa je pomagala odpraviti marsikatero po- manjikljivost. Za čim smotrnejšo in koordinirano turistično dejavnost na i^šem celj- skem območju je dalo društvo pobudo za ustanovitev stalne turistične konfe- rence v Celju, M bo vključevala 30 tu- rističnih društev dn podjetij na območju od Rimskih Toplic do Vitanja ter od Rog. Slatine do Logarske doline. Na- men te konference je, da pripomore številnim letoviškim krajem in zdra- viliščem na tem območju do veljave, katero si po naravnih lepotah, in ostalih IX)goj):h v celoti zaslužijo. Prvi sestanek te konference bo v soboto, 28. t. m. v Celju. Prihodnje leto, ko bo slavila Turistič- na zveza Slovenije šestdesetletnico. bo proslavUo naše društvo svoj trideset- letni jubilej. Do takrat bo napisana dru- štvena zgodovina, pripravljena bo veli- ka turistična razstava ter organizirane številne prireditve. To delo pa je društvo zamoglo opra- viti samo s podporo celotne celjske jav- nosti. predvsem pa z največjim razu- mevanjem Ljudskega odbora mestne občine Celje ter celjskih delovnih ko- lektivov, ki društvu vedno priskočijo na pomoč, pa naj bo to z moralno ali pa z materialno podporo. S smotrnim delom moramo doseči^ da bo postalo Celje tranzitna postaja za turiste, ki obiskujejo Dobrno, Rogaško Slatino, Laško. Rimske Toplice, Zgor- njo Savinjsko in Logarsko dolino ter številne planinske postojanke. In še eno: vse turistične kapacitete teh kra- jev morajo biti prihodnje leto v celoti zasedene. To in pa nadaljnja olepšava mesta Celja je bodoči program celjskega Olepševalnega in turističnega društva. Zoran Vudler ŠOLSKE KNJIGE zvezke iB vse ostale šolske potrebščine nabavite pravo- časno pri MLADINSKI KNJIGI Celje Stanetova ulica ... in zaledja Iz Slovenskih Konjic Telovadno društvo »Partizan« v Lo- čah pripravlja za 5. september večji fizkulturmi zlet Dravinjske doline, ki bo istočasno tudi nekak pregled dela društev Partizana v tej okolici. Razen domačega, bodo na zletu sodelovali še TVD Partizan cz Oplotnice, Zreč, Slov. Konjic in Poljčan. Po dosedanjiih pri- javah bodo na zletu podala nad 20 različnih točk. Isti dan doix>ldne pa bo tekmovanje v odbojki. Pri prireditvi bo sodelovala tudi godba JLA iz Maribora. Clanii loškega Partizana, ki ga vodi tov. Obrul, že sedaj pripravljajo igrišče, ka- terega so uredili pred nekaj leti. Člani sindikalne p>odružnice v ope- karni Loče že dalje časa urejajo pro- store, kjer je bila svoječasno delavni- ca za lončene izdelke. Dvorano bodo lahko uporabljali za različne sestanke, v njej pa bo prostora za okoli 60 ljudi. Vsa dela opravljajo člani v svojem prostem času in računijo, da jo bodo lahko predali svojemu namenu že do konca letošnje sezone, ki traja do sre- dine oktobra. Dne 7. avgusta je praznoval v Slov. Konjicah svoj devetdeseti rojstni dan eden najstarejših prebivalcev konjiške občine, tov. Bederer Jože. Rodil se je IZPOD BOHORJA Množični pogovori o proslavi na Ostrožnem so se v naši občini pravza- prav vrsitilli šele minuli teden v Dren- skem rebru, Pilštanju, Prevorju in Za- gorju. Zanimanje za Ostrožno raste iz dneva v dan, kar kažejo tudi priprave in prodaja značk. Kdor bi rad na Ostrožno, pa bi zaradi bolezni nikakor ne mogel tja, naj podpre kakšnega mla- dinca, da ga nadomestuje na vseljudski manifestaciji, so rekli na Pilštanju. Zveza borcev Lesično je priredila iz- let na Bohor. Na Oslici je obiskala znano gorsko vasico Jevše, kjer ,so iz- letniki obujali spomine na bivanje par- tizanov v tem predelu. Z izletom je bil izpopolnjen program občinskega praz- nika. Obnovitveni' kredit, ki ga je OLO Ce- lje namenil Kozjanskemu, je spet raz- gibal vojne pogorelce. Največ kredita dobi občina Lesiično, kjer je tudi naj- več oškodovancev. V prisotnosti direk- torja Narodne banke v Celju tov. Slav- ka Verdela so za občino Lesično dolo- čenih 18 milijonov najprej okvirno ix>- razdelilli. Na množičnih sestankih so se pa v predlaganimi krediti večidel vsi strinjali, kar E>omeni, da je komisija dobro poznala ipotrebe (posameznikov. Radovednosti zborovalcev, kako bo z vračili in odpisi kreditov, na zboru ni bilo mogoče utešiti, O elektrifikaciji so dosti govorili na Prevorju. Imajo že daljnovod z nape- ljano žico do Prevorja, kjer je zgrajena tudi transformatorska postaja. Priprav- ljeni so za stransko omrežje drogovii, toda v letošnjem proračunu prebivalci teh naselij niso upoštevani in so se za- radi tega hudo pritoževali. Za gorsko naselje Log, v zavetju Bohorja, je se- daj izdelan načrt elektrifikacije. — Omrežje bo vezano na transformator v Zagorju. Tako bodo tudi Ložani v do- glednem času svetili z elektriko, kar so tudi zaslužili. škodo po poplavi so ponekod hitro odpravili. S pomočjo vaščanv je bila na primer /brv pri Pajkovem mlinu na Dolu pod Prevorjem brž zgrajena. Svet za socialno skrbstvo občine Le- siično je v zadregi, kako bi pomagal no- vim prošnjikom za redne podpore. Pri- hodnjo občinsko skrbstveno sejo bi naij dolooM Svet za socialno ski-fbstvo okra- ja Celje in na sejo ;poslal svojega za- stopnika. Le-ta bi obenem tobnačil naj- novejše odredbe socialnega skrbstva in dal še druga navodila. Dobro bi bilo, da bi si skupno z vaškimi obiskovalci ogledali spet domove revnejšiih družin. Koloradar je najhujše razsajal v Za- gorju. Tu bodo imeli tudi v bodoče mnogo truda, da ne bo krompirjevec pospravil ipridelka namesto kmetovalca. rdece ro2e v šmartnem v rožni dolini Organizacija ZB v Šmartnem v Rož- ni dolini je naštudirala dramo Jožeta Mojškerca »Rdeče rože«, ki jo je dva- krat uprizorila v polni dvorani. Igra prikazuje trdo življenje delavca v ka- pitalizmu in čeprav je zadnje dejanje malce nerealiistačno — kajti proletariat ni tako lahko zmagal — je vendar snov dobro izbrana. Režiral je tov. Po- žar, ki že precej let vodi gledališče v Šmartnem. Poleg starejših igralcev so se izkazali tudi mlajšii. Delavce in nji- hovo borbenost so dobro prikazali Zu- panek (Jeriča), Kompoš (Majena) in Ko- želj (Božiča). Pohlepnega in pohotnega inž. Filderja, M goljufa mlada neizku- šena dekleta, in je tipičen predstavnik kapitalizma, je dobro predstavil Pod- javoršek. Tončka Dimčeva, ki ima lepo izgovorjavo, je prikazala delavsko de- kle, ki se mu pogumno zoperstavi, ne da bi se bala posledic. Vlogo delavke Ma- re je rešUa zelo dobro Ramšakova, ki se je docela vživela v vlogo. Tudi Sra- kar, Cilka in tajnica pri inž. Filderju so bili dobro predstavljeni in sploh lahko pohvalimo prireditev kot zelo uspelo. dj. leta 1865. pri Sv. Jakobu v Rožu v bli- žini zgodovinskega doma Miklove Zale kot sin malega kmeta. Tu je tudi pre- živel svoja mlada leta. Po odslužen ju vojaškega roka pa je stopil v žandar- merijsko službo, v kateri je dosegel čin okrajnega stražmojstra. Večji del svoje službene dobe je bil v Velikovcu na Koroškem. Vedno in na vsakem kraju je ščitil zavedne slovenske ljudi, zlasti še v letih prve svetovne vojne. Zaradi tega so mu celo očitali, da ščiti »vele- izdajalce«. čeravno je ščitil le pravice svojiih sonarodnjakov. Razumljivo je, da se s takim delom ni prikupU svojim nadrejenim in si nakopal le njihovo mržnjo. Ko mu niso mogli ničesar do- kazati, je bil leta 1916 predčasno upo- kojen zaradi njegovega doslednega udejstvovanja v prid koroških Sloven- cev. Ko so Velikovec osvobodile čete po- ročnika Malgaja, je bil tov. Lederer rehabilitiran ter je znova prevzel žan- darmerijsko sluzlx> kot komandir čete lin bil povišan v čin poročnika. Na tem mestu je ostal vse do plebiscita. Se med vojno pa je bil član narodnega sveta. Po nesrečnem pleibiscitu pa je moral prehoditi tmjevo pot koroških narodnjakov in je leta 1919 prišel v Slov. Konjice. Tu je nadaljeval orož- niško službo do svoje upokojitve leta 1923. Zdaj že nad 30 let uživa pokoj, toda na njem še ni videti znakov tako visoke starosti. Še vedno zelo dobro sliši in vidi ter opravlja vsa domača dela. Za svoj rojstnli dan je prejel šte- vilne Čestitke iz raznih krajev, prav tako pa mu tudi mi želimo, da bi uča- kal še svoj stoti rojstni dan. L. V. 6iban]8 prebivalcev v celjski okollei v času od 16. do 25. 8. 1954 je bilo rojenih 11 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Zatler Jožef, delavec iz Lekmarja in Juračič Stanislava, poljedelka iz Lekmarja; Cergol Stojan, zdravnik iz Novega Celja in Piki Silva, nameščenka iz Žalca; Šuper Anton, tovar. de- lavec iz Vel. Pirešice in Žerjav Jožefa, polje- delka iz Studenc; Breznikar Franc, namešče- nec iz Latkove vasi in Dolar Zora, trgov, po- močnica iz Pirešice; Podkrižnik Jožef, name- ščenec iz Šoštanja in Vrbič Marija, knjigovod- kinja iz Šoštanja; Bračun Vincenc iz Ostrož- nega in Sovič Neža iz Malega Lipoglava; Mač- košek Drago, krojaški mojster iz Šentjurja in Urleb Frančiška, šivilja iz Nove vasi; Bah Florjan, poljedelec iz Dobležič in Humski Frančiška, poljedelka iz Dobležič; Lipošek Ja- nez, rudar iz Pristave in Šantek Marija, polje- delka iz Sela pri Podčetrtku; Hochkraut Leo- pold, delavec iz Rimskih Toplic in Klepej Karlina, sobarica iz Rimskih Toplic; Brence Otmar, dipl. pravnik iz Maribora in Hrovat Martina, poslovodkinja iz Maribora. Umrli so: Cubakovič Siniša, dijak iz Hrastja, star 2j let; Motoh Ivan, poljedelec iz Podčetrtka, star 31 let; Lah Olga, gospodinja iz Lesičnega; Šmid Marija, gospodinja iz Nove vasi, stara 69 let; Jazbec Olga, otrok iz Sv. Jakoba, stara 1 mesec; Stojan Franc, kmet iz Sv. Rozalije, star 83 let; Tepeš Ignac, kmet iz Sp. Laž, star 68 let; Božnik Jakob, preužitkar iz Lokovine, star 88 let; Tržan Albin, otrok iz Slivnice, star 1 leto; Frišek Stanislav, delavec iz Grobelc, star 31 let; Plahuta Mihael, preužitkar iz Vo- dic. star 80 let; Vrečko Matevž, preužitkar iz Laliov. grabna, star 93 let; Lipovšek Ivana, šolarka iz Malih dol, stara 10 let. Prometne nesreče Dne 20. avgusta 1954 ob 17.30 uri ^^ je pripetila v Šentjurju pri Celju pr^. metna nesreča. Voznik avtobusa S-462i je vozil na progi Celje—Bistrica ob Sotli. Ko mu je nenadoma na ovinitjj v Šentjurju pripeljal nasproti motorist (inozemec) reg. štev, N 33.804 D ni iiio. gel voznik avtobusa preprečiti nesreč^ in se je motorist zaletel v prednjo levo stran avtobusa. Da je prišlo do nesieč^ je predvsem krivda motorista, ki vozil s preveliko brzino, čim pa je zagledal avtobus je izgubil prisoitnost duha. Od udarca je bil podrt na tla dobil težjo poškodbo na glavi in roki, motor pa je bU poškodovan in znaš^ škoda okoli 30.000 din. Pri nesreči je bilo veliko radovedne- žev, ki so dajali duška svoje ljubezni do poškodovanega, ki je prišel iz ino~ zemstva in bil na »nesramen« način poškodovan od jugoslovanskega šoferja. Komisija TNZ Celje je ugotovila, da je kriv noreče sam inozemec že iz zgo- raj omenjenih razlogov, saj je pred omenjenjim ovfinkom postavljen (pro- metni znak, brzina pa je dovoljena sko- zi to naselje le 30 km na uro. * Dne 22. avgusta 1954 ob 3 zjutraj se je vračala iz Dobrne proti Celju pijana družba iz Kočevja. V Dobrni je družba popivala celo noč, pri tem je šofer Ko- vač Alojz najbolj pokazal svojo spo- sobnost pri razibivanju invent^ja in zauživanju alkoholnih pijač. Posledice tega popivanja niso izostale in je pri povratku proti Celju voznik osebnega avtomobila S-4009 Kovač Alojz v vasi Lemberg zaradi prehitre vožnje zadel v ograjo na mostu in jo poškodoval. Da bi nesrečo prikrili so jo »odkurili« in dali avtomobili takoj v popravilo. Ško- da na vozilu znaša 30.000 din, voznika so pa organi TNZ izsledili. Za vsa de- janja se bo družba iz Kočevja zagovar- jala pred sodiščem. * Dne 22. avgusta 1954 je vozil iz smeri Pečovnika proti Celju voznik osebnega avtomobila S-4660. Pod viaduktom pri Apneniku Pečovnik mu je nasproti pri- peljal voznik tovornega avtomobila S-4968, ki je vozil s preveliko brzino in i>o levi strani cestišča v smeri vož- nje (sekanje ovinka). Oba voznika sta se pod viaduktom zaletela. Na obeh vo- zilih znaša škoda okoli 20.000 din. Ker voznika nista zahtevala na kraj de- janja komisije, ki naj bi ugotovila vzroke nesreče, se bosta morala zago- varjati. * Dne 23. avgusta 1954 ob 3 popoldne je vozil iz smeri Poljčane proti Roga- ški Slatini voznik tovornega avtomo- bila H-1559, last Avtoprevozništva Za- greb. Pred naseljem Podplat so na ostrem ovinku vozniku odpovedale za- vore, za kar je bil primoran, da je za- vozU iz cestišča na njivo. Skoda na vo- zilu znaša okoli 50.000 din. Odpadni svinec kupimo vsako lu)ličino po najvišji ceni. Odpadpromet Laško IZ SODNE DVORANE 50-letna Hladnik Matilda iz Maribo- ra je prišla v Celje potem, ko je bUa 6. 11. 1953 izpuščena iz KPD v Bresta- nici, kjer je prestala 1 leto in 8 mese- cev strogega zajpora zaradi raznih tat- vin. ki jih je izvršila v Mariboru. V Celju se je vselila v stanovanje nekega upokojenca in doibdia službo kot razna- šalka pri nekem časopisu. Vsega dnkasa. za list ni oddajala, temveč je nekaj sproti zapravljala. Vsota, ki si jo je pri- lastila, je znašala 4284 dinarjev. Januar- ja letos se je priplazila v stanovanje ma- jorja R. v Celju in si na skrivaj, če- tudi so bili domači v stanovanju, pri- lastila skoraj nove moške čevlje. Apri- la letos sli je ravno tako prilastila ne- kje na Ložnici ženske škornje. Junija letos se je slučajno sestala z vinjenim Š. J. ter mu vzela listnico z okrog 7700 dinarjev gotovine in razne listine. Za- radi tatvin je bila že prej večkrat ka- znovana na občutnejše kazni. To uipo-- števajoč, jo je okrožno sodišče sedaj obsodilo na 1 leto in 3 mesece strogega zapora. 26-ietnii Prevolnik Jože iz Teharja je 17. julija letos vzel z nekega kolesa, ki je stalo pred gostilno Lavrič na Tehar- jih, 4000 dinarjev vreden dežni plašč. Kazen 3 mesece zapora. * 25-letna Sonja Podpečan dz Nove va- si je bila raznašalka dnevnika »Večer« v Celju. Od pobrane naročnine sd je iprisvojila 4370 dinarjev. Obsojena je bila na 1 mesec zapora, pogojno za do- bo enega leta. ♦ 25-letni rudar Peško Franc iz Zabu- kovce je vzel 1. 5. letos dz hodnika go- stilne Virant v Žalcu okrog 15.000 din vredno žensko dvokolo. last Marije Zu- pane. Sedel bo 4 mesece. * 51-letni zidar Kavčič Mihael iz Do- brave, zaposlen pri podjetju »Gradi- telj« v Celju, je 5. julija letos na grad- bišču cinkarniškega bloka v KajuhoVi ulici vzel zidarskemu vajencu Ceh Zvo- nimiru moško zapestno uro, vredno okrog 5000 din iz žepa suknjiča, M je visel obešen na zidu na gradbišču. Ob- sojen je bil na 14 dni zapora. 26-letni gradbeni delavec Fajs Jurij liz Zibike je vzel letos v teku poletja v Cinkarni v Celju v več obrokih naj- manj 28 kg modre galice v vrednosti 3420 din. Kazen 20 dni zapora, pogojno. * Z bombo sta lovila ribe v Voglajni v Bezovju pri Šentjurju 26-letna Mastnaik Ivan in Gajšek Franc. Bila sta pogojno obsojena na manjšo zaporno kazen za- radi nezakonitega ribolova. * 33-letni Lovrenčič Ivan je v svojo korist 'popravil neki račun KZ št. Jer- nej pri Ločah. 6. 7. letos se je udele- žil tudi nekega pretepa v gostilni KZ v Ločaii, pri čemer je uporabil nož. Ob- sojen je bil na 21 dni zapora. INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE V CELJU razpolaga še z nekaj prostimi me- sti za učence kovinarske stroke, keflektanti naj čimprej pošljejo z 30 din kolkovane prošnje s po- trebnimi dokumenti na upravo šole. IS ESPERANTSKI TEDEN IS * Sm^ LITERATURE MEDNARODNEGA Jf^ JEZIKA IN NJEGOVE PRAKTIČNE ^^ UPORABE ^^^ ODI. DO 7. SEPTEMBRA 1954 DBS v CEUU, TITOV TRG 6 5tev. 34 »Savinjalti veatoik.«, dne 27. argusta 1954 Stran 5 V Savinjski dolini se je začelo___ PROGO V ZRAK... Krenili smo zopet na Dobrovlje. Ne- }caj dni smo živeli v najlepšem miru. prav dolgočasno je že postajalo. Lepi septembrski dneiri so ogrevali naše do- troveljske vrhove, vendar smo ponoči že opažali, da se približuje hladna je- sen in z njo tudi deževni dnevi. 18. septembra zvečer je patrola, ki jo je vodil Mirko, dvignila v zrak pro- go pri Penku. Po akciji je krenila v paške vrhove, kjer je Mirko poznal ljudi in se ustavil s svojo patrolo v bližini kmeta Hramec Franca, ki jim je prinesel tudi hrane. Obiskala jih je Mirkova sestra Ela, pozneje odličnM. partizanka z imenom — Atena. Kmet je partizane izdal in kmalu popoldne, so jih Nemci napadli. Ze pri prvih ra- falih je padel Nadi, ostali pa so se vsi rešili. Lažje v nogo je bil ranjen le Sprajc-Slavc. Preko čistine je bil umik zelo težaven, vendar so rešili orožje in naključje je hotelo, da niso imeli več irtev. Tako smo 19. septembra doživeli prvi i>ečji udarec. Izgubili smo prvega bor- mladeniča dvajsetih let, ki je vso svojo mladost preživel ob trdem delu. Bil je hraber in zvest tovariš. Nemci so ga odpeljali v Šmartno, kjer je tudi pokopan. V mesecu avgustu je tudi Pohorska četa napravila nekaj akcij, najvažnejša je bila napad na Ribnico na Pohorju. V tem mesecu je padel eden od naj- boljših borcev — narodni heroj Slavko Šlander. ^ V začetku septembra je pohorska četa napadla postojanko Svabov na Klop- nem vrhu na Pohorju, zažgala planin- sko kočo in tokrat so Nemci tudi prvič pošteno bežali ter pustili vso opremo partizanom. Govorili so po vsej oko- lici Maribora, da je na Pohorju več tisoč partizanov ter da so pričakovali napad na sam Maribor. Po teh akcijah je prišel proti koncu septembra ukaz, da se na Dobrovljah zberejo usi savinjski in revirski par- tizani. Del revirske čete je operiral od Sv. Planine pa tja proti Kranjski. Zbrali smo se na to povelje res vsi, bilo nas je okrog štirideset. Prav prijetna in do- kaj obilna družina smo bili videti, ko smo se ogrevali okoli tabornih ognjev, kajti na Dobrovljah je postajalo že kar hladno. (Se nadaljuje) DoMk, Daše rodilDO letom Popotni zapiski iz prve polovice avgusta. (Nadaljevanje in konec) Dubrovnik je živahen podnevi pred- vsem na svojih kopališčih, zvečer pa ua promenadi ter vrtovih restavracij in kavarn. Drage bralke — zadnjič sem Vam pri- povedoval o modi, kakor si jo zamiš- ljajo razne svetovne modne hiše in fan- tazije modnih ustvarjalcev doma in po svetu. Le nič strahu, če nimate moder- ne črne kopalne obleke z belim robom in naramnicami v obliki črke V, ali tričetrtinske svilene obleke, ali črnih semiš opank. Od modnih fantazij do stvarnosti je zelo daleč. V Dubrovniku je vse preprosto oblečeno, vendar zelo okusno. Večina oblek je izdelanih iz »cica« ali tiskanega blaga s precej glo- bokimi ali ovalnimi izrezami ali pa z golim hrbtom. Krila so precej dolga in široka. Svilene obleke so redke, v ko- likor pa jih nosijo, so največ kombina- cije kril in bluz s širokimi pasovi. Le v najluksuznejših lokalih opaz^$ kot belo vrano, kako tričetrtinsko večerno toaleto. Na plaži pa najdete kopalke vseh vrst in variacij. Ce imate še staro dvodelno kopalno obleko, bo kar do- bra — približno polovica obiskovalk naših letovišč jo še nosi. Preko dneva pa vidite tako pri moških, kakor pri ženskah platnene hlače z bluzo odnos- 710 srajco. Ženske nosijo i dolge i tri- četrtinske i kratke hlače. Frizure so Etnografski muzej nam pokaže vso lepoto narodnih noš tega območja, pir- he, poljedelske in ribiške priprave, gu- sle in staro orožje. V pomorskem muzeju vidimo vso moč Dubrovnika na morju. Najdemo slike in modele slavnih jadrnic »Rado* iz leta 1856, »Zore« in »Nove Harnosti« iz leta 1864 ter prvega parobroda iz leta 1880. Zelo zanimiva je tiskana ustava »Pomorskog društva Dubrovnik* iz leta 1869 in listina o ustanovitvi »Nautične šole« iz leta 1852. V tem muzeju najdeš tudi slike vseh velikih ladij, ki so plule pod zastavo predvojne Jugoslavije. In še nekaj številk iz tega muzeja: Leta 1910 je bilo na svetu 19.938 parnikov s 33,335.000 brt, Avstrija je imela 365 parnikov s 777.000 brt, mali Dubrovnik pa 37 parnikov s 67.000 brt. Zal obišče ta muzej le malo Slo- vencev. Iz celjskega okraja sta ga pred mano letos obiskala le ravnatelj Goršič iz Rogaške Slatine in neka Dragica. Prezreti ne smemo še letnih dubrov- niških iger, ki so vsako leto ves julij in avgust, večer za večerom. Ob času mojega bivanja je bil naslednji pro- gram: Narodni plesi v izvedbi Hrvat- skega ansambla iz Zagreba, komedija »Novela od Stanca i Tirena«, koncert Collegiuma musicuma iz Zagreba, Ham- kratke, ali pa take s »kolobarjem« za- daj. In še eno, da končam ta odstavek: Dubrovčanke so zelo lepa in zala de- kleta. Ce se vam katera ne bo do- padla, je skoraj gotovo, da ni rojena v Dubrovniku. « ♦ » Pisati o Dubrovniku in prezreti nje- gove zgodovinske znamenitosti res ni mogoče. Eden najlepših spomenikov nekdanje »Dubrovniške republike« je dva kilometra dolgo mestno obzidje s trdnjavami Sv. Ivan, Minčeta, Bokar, Lovrjenac in Revelin ter prizdolžnimi vrati Pile in Ploče. V zapadnem delu starega mesta stoji slovitf. Onofrijev vodnjak iz leta 1438 ter samostana Sv. Klare in frančiškanov. V mestnem cen- tru je umetnina pozne gotike in zgod- nje renesance Dvor, kjer je imela sedež skozi stoletja dubrovniška republika in y neposredni bližini palača Sponza. Omeniti je še Orlandov stolp, stolnico, ^mostan Dominikancev ter veliko skladišče žita Rupe. * * * Številno dokumentacijo o bogati zgo- dovini hrani Arhiv dubrovniške repub- like, študijska knjižnica in muzeji. let, koncert Mestnega orkestra in kon- cert pianistke Orloff. Tak program teče skozi dva meseca. Vse predstave so na prostem ter tudi vedno , razprodane, kljub vstopnini od 50 do 300 din. » » » Ko smo ravno začeli v Celju akcijo za ustanovitev relejne radijske postaje lahko zapišem, da ima Dubrovnik, če- prav manjši od Celja, lepo radijsko po- stajo z lastnim dveurnim opoldanskim in štiriurnim večernim programom vsa- kodnevno. *• * * O Dubrovniku, o njegovi zgodovini, o priročnih lepotah, o turizmu ter o domačinih in o tujcih bi se dalo pisati še in še ... Za zaključek pritrdim še turistični ranglisti: Dubrovnik je najlepše in vo- dilno letovišče ob naši Jadranski obali. Vran. CELJSKE BODICE ZVESTI PAR Jaz in moja ženka, to sva srečen par, ona je Tirolka, jaz Slovan vsikdar. So prišli nacisti: »Kuš, Slovenec si! Vtaknemo te v luknjo, stremo ti kosti!* Toda moja ženka je tirolski cvet: »Saj sem to, kar »i ste, zvesta zad in spred! Za moža pa jamčim, da je to, kar jaz! Vi mi ga pustite, ko je tu naš čas!* In tako ostala v miru sva doma, dvigala desnico, kolikor se da. Ko je firer zmrznil, pa sem jaz dejal: »Bil sem le Slovenec in bom to ostal! A za ženo jamčim, da je to, kar jaz, saj bila je zvesta meni le ves čas.* Pa tako imava rada se vse dni in življenje nama srečo le deli. CELJSKE BODICE PENZIONIST Na hrib Miklavški penzionist stopica prav počasi. Kako jutranji zrak je čist in vedri ptic so glasi! Iz pipe rahlo vleče dim, pa v proračun pogleda. Vrtijo jurji se pred njim in zadrhti beseda: »Kurivo, stanovanje, hleb — to moje zdaj skrbi so, ki mimo njih ne morem slep, ker mačje solze niso. Pustil bom vinček in tobak in list bom odpovedal, večer življenja bo grenak, da mi bo še presedal. Ostane mi Miklavški hrib in ptičje petje v parku, pa med tovariši kak hip, ki bo podoben žarku.* Zapoje ptič iz gostih vej: »Naprej, prijatelj, smelo! Življenje moje si poglej, brez cvenka je veselo!* Zakašlja tiho penzionist in se celo nasmeje: »Se nočem hiti pesimist, dokler me sonce greje!* ODMEV BODICI »MRTVI GRAD* Smo skušali ga oživeti, čeprav samo za mesece poleti, mogoče to ne bo — zakaj? Rešuje vlogo mesec že in pol — okraj! Ali že veste — 1. Kateri človeški jezik je naj- bolj razširjen? 2. V katerih državah imenujejo svojo osnovno denarno enoto funt? 3. Kaj pomeni harmonija? 1. Najbolj razširjen jezik je ki- tajski, saj ga govori 450 milijonov ljudi. 2. Funt kot osnovno denarno enoto imajo naslednje države: Ve- lika Britanija, Gibraltar, Egipt, Izrael, Irska, Južnoafriška unija, Libanon, Libija, Malta in Nova Zelandija, vendar ga med temi države Bližnjega vzhoda ne dele na šilinge in pense, marveč na pijastre in milijeme. 3. Harmonija (beseda je grška) pomeni soglasje, skladnost. Pla- čani vulgarni ekonomi so učili o harmoniji v družbenem ali go- spodarskem smislu t. j. o sklad- nosti kapitalističnih in proletar- skih koristi; marksizem pa je do- kazal, da je taka harmonija ne- mogoča; harmonija med stanovi je mogoča šele v socializmu, v ka- terem ne bo izkoriščanja; pozna- mo tudi harmoničen red n. pr. so- glasen, skladen red v vesoljstvu, ki ga pa m v kapitalističnem ne- redu. Iščemo s takojšnjim nastopom mlajšo moč s prakso v knjigo- vodstvu. Ponudbe z življenjepi- som poslati na PIVOVARNO LAŠKO OPOZORILO 7» čas« prosUTc na Ostrožiie« se bo aporaba T»de BHOgokrat porečala. Za<« opozarjamo p«- troiaite Tode. d« takoj odstraaijo defekte aa hišnik iastalacijak, ker ima aaaa kontrola aalof tivfektne ia^talarije zapreti Tse dotlej, dokler ■ e boda papravljeae. PliBarBa-Tadarad, Celj« ju^. ™ec: 5 potovanja na bližnji vziiod (S poti po bližnjem vzhodu) KAKO SO ANGLEŽI NA CIPRU NAPRAVILI RED... Od četrtka zvečer, ko smo se vkrcali v Gružu, pa do ponedeljka zjutraj se naša motoma ladja ni nikjer ustavila. Ves čas skoraj nismo videli zemlje razen v soboto, ko smo se vozili mimo najjužnejših rtov grške celine. Tukaj grška obala ni tako slikovita kot naša Dalmacija. Skoraj navpično pada v morje, ki je v največji bližini že zelo globoko. Peljali smo se mimo Matapana. To je srednji izmed treh krakov, ki segajo z grške celine v morje. Tu je med zadnjo svetovno vojno bUa velika pomorska bitka, kjer so Italijani izgubili skoraj vso svojo vojno mornarico. Na potu smo srečala le nekaj ladij, med temi tudi rusko, ki je bržčas plula v Albaniljo. Zal mi je bilo, da se nismo ustavili na Kreti, kot je bUo v prospektu navedeno. To bi bila edinstvena možnost ogleda stare makedske kulture. Tudi i>oznano kretsko vino bi ne bilo odveč. V tolažbo za to izgubo se nam je ponudila druga priložnost. »Titograd« je nosil precej tovora za Ciper, ki je zadnje čase stapU v politično ospredje. Limasol je bU naš cilj. To je prilstanišče na južni strani otoka, ki šteje približno toliko prebivalcev kot Celje. Limasol nima naravnega pri- stanišča, zato so ladje, ki so nekoliko večje, zasidrane v zalivu, od koder s čolni prevažajo tovor v pristanišče. Tu smo prvič stopili na angleška kolonialna tla. CIPRSKI GRKI SO SE NAVELIČALI SVOJIH OSVOBODITELJEV Ciper je grški otok, kjer živi okoli 380.000 Grkov in 82.000 Turkov. Angležev ni veliko. Toliko pač, kolikor jih je potrebno za vzdrževanje kolonialne oblasti. Angleži so Turkom odvzeli otok leta 1878, samostoj- nost je dobil leta 1914 in devet let pozneje je bil ponovno proglašen za kronsko kolonijo. V zadnji svetovni vojni je bU. Cijper važno oporišče, prebivalci pa so služili v angleški vojski kot pomožne sile. Turški vpliv na otoku ni posebno močan, sicer pa Turki itak niso na tem otoku imeli razen svoje vojaške moči nobenih posebnih pretenzij. Angleži so LIMASSOL na Cipru bržčas Grke bolj podpirali, pa tudi sami po sebi so Grki kot trgovci zadržali nacionalno in ekonomsko homogenost. Muslimanski svet je tudi tu najrevnejši sloj. Nekaj dni pred prihodom »Titograda« so bile ix) vsem otoku demon- stracije. Grki so zadnje čase zelo odločno zahtevali priključitev Cipra Grčiji. Angleži so spričo teh dogodkov izdali nov zakon, ki prepoveduje vsako dejavnost za priključitev. Turki so ob tej priliki po malem koke- tirali z Angleži v bojazni, da bi bili spričo maloštevilnosti' podrejeni. Na vsak način se Oiper, kol) ena izmed angleških kolonij, počasi otepa pod- rejenega položaja. ZA SEDAJ ŠE NI BOGATE PAŠE ZA RADOVEDNEŽA Kdor si obeta na Cipru kake E>osebnosti, ne bo prav zadovoljen. Limasol ima sicer že orientalski navdah. Kontrasti so precej veliki, teh pa tudi na zapadu ne manjka. Trgovine so napolnjene z angleškim blagom. Nikjer doslej nisem videl, da bi imeli na zalogi toliko konzerv. Blago, zlasti za moške obleke, je razmeroma poceni. Presenetljivo je založen živilski trg, kar je v nasprotju s celjskim težko primerjati. Razmeroma enako mesto kot Celje nudi kupcem razmeroma veliko večje zaloge. Ne mislim tu na raznovrstnost sadja, sočivja in pjodobnega, temveč na količino. Seveda so stojnice, kjer za nič na svetu ne bi kaj kupil. Posebna značilnost so majhne trgovinice. Pravzaprav se vse bavi s trgovino. Brivec obenem kuha kavo in prodaja čevlje. V enem lokalu sta skupaj kavama in kovačnica. Loči ju samo lesena stena, skozi katero uhaja dim in ropot. Seveda so tudi zelo moderno urejeni lokali samo da tam sedijo predvsem Angleži in tujci. Trgovina je večidel v rokah Grkov. Ci'per ima še nekam ustaljene cene za predmete v prodaji, medtem ko »bakšiš« že hudo razgraja. Posebna zmešnjava je z denarjem. Komaj najdete trgovino, kjer vzamejo angleški denar. V banki večje vsote denarja sploh ne izplačajo v angleškem denarju. Ciprskih funtov dobite dovolj, a kar je najbolj čudno, oba stojita enako visoko. Razlika zaradi nobene razlike. Pol reklame na' Cipru ponuja coka-colo. Imajo jo v vseh okusih. Celo ciprsko vino je predelano na ta okus. Stane ne veliko. Štiri in pol pijastrov, a naših 21 dinarjev. Ljudje so v glavnem južnjasko leni. Manjka zim tiste ustrežljivosti, katere je pri nas preveč. Postrežejo vljudno, spoštujejo le denar, ne kupca, zato ne delajo rasdik in ne klečeplazijo za tujci. Med prebivalci je najti malo kake posebne lepote ali tipičnosti. Najbolj sem bil še pozoren na mulate in črnce, katerih nisem na tem otoku toliko pri- čakoval. Se pa na Cipru vidijo zelo pestri obrazi Od plavolasih in sinje- okih Angležev, preko majhnih črnih Grkov, do temnopoltih Afrikancev. Angleščina je sicer uradni jezik, toda na cestah in v lokalih se ne sliši toliko, kolikor bi pričakoval. Precej aktualna je italijanščina med pre- prostimi ljudmi. Toda, če je človek potrpežljiv, se lahko pogovori, pa če obvlada še tako malo tujih besed. Nuja je nuja. Jugoslavija za Ciprčane ni španska vas. Angleži so bili do nas hladno korektni, medtem ko so domačini bili pozomejši. Ko smo hodili po tržnici, je turški mesar stisnil kazalca in se zasmejal: — Tito — Bajar! Gut! V kavami sem našel časopis, ki ga v grščini izdajajo ravno v Li- masolu. Bila je ravno stara številka, kjer so bili skoraj vsi članki na prvi strani posvečeni Titovemu obisku v Grčiji. Kaj so pisali, pri najboljši volji nisem »mogel« prebrati. Skoda, da smo ostali na Cipru samo nepolna dva dnL Limasol je samo del velikega otoka, ki po dolžini meri najmanj toliko kot Slovenija od Trsta do Prekmiu-ja. Po širini je malo ožji. Po planinah v notranjosti otoka pade pozimi tudi sneg. Glavno mesto, Nicosia, je v notranjosti. Od Lamace, glavnega pristanišča, pelje železnica v glavno mesto, in je dolga okoli 150 km. Za razliko od ostalih sredozemskih otokov je polje- delstvo precej razvito. Pestrost pomorske trgovine dokazujejo pristanišča. Ko smo bili mi tam, so bile v luki vkrcane trgovske ladje iz Anglije, Švedske, Izraela, Rumunije in Italije. Danes je torek. Ob štirih, ali ob treh po našem času, smo zapustili Limasol. Vozili se bomo vso noč. Jutri bomo v turškem pristanišču v najvzhodnejšem delu Male Azije v Mersinu. Termometer se krepko dviga... 19. SEPTEMBRA VSI NA OSTROŽNO! Strsa 6 »S«TlitJiki Tevtnik«« dmm ST. KTguvte 1S54 Telesna vzgoja _ATLETIKA;_ LORGER 14,5 NA lit« f. ZAPREKAMI NA EVROPSKEM PRTENSTVU Nai atlet Lorger Stame je aa eTroptkeM atletskem prvenstva v Beraa potrdil avoj slo- ve«. V predtekmovaaja je prejHafal vte svoje ■asprotnike, dosegel kljnb dežja ia mraza naj- boljši čas daeva in se avrstil v fiaale. Upaja*, da ma bo aspelo tadi v fiaalaam teka poaoviti ta aspeh. NOT REKORD KOPITARJA T METU KOPJA T sredo so se celjski atleti p*Merili aied seboj na draštvenem mitiagn. Kopitar Jože je presenetil v neta kopja z izvrstniai rezulta- tom 43,18 ■>, kar predstavlja aov slovenski re- kord. Tudi njegov brat Mariaa je dosegel aa 20e m s časom 23,3 svoj osebni rekord. Ostali rezultati so več ali manj povprečni, le Glavač stopa v ospredje « 3,7» m pri skoka ob palici. Ostali rezultati: 110 m zapreke: 1. Kovač 16,1, >. Urbajs 16,8. 100 m ženske: 1. Slamnik Anica 13,4, 2. Ocvirk 13.5, 3. Sikovec 13,6. 100 m moški: 1. Kovač 11,4, 2. Videtič 11,6, 3. Kopitar Marjaa 11,6. Kopje, moški: 1. Kopitar Jože 63,18, aov rekord LRS, 2. Roje 49,69. Skok ob palici: 1. Glavač 3.7». 200 m moški: 1. Kopitar Marjaa 23,3, 2. Kovač 23.6. Skok v višino moški: 1. Urbajs 170, 2. Zu- pančič 165. Met diska moiki: 1. Peterka 42,76, 2. Gole 42,74. Met diska žeaske: 1. Celesnik 40,00. Daljina atoškii 1. Celik 619, 2. Urbajs ♦,06, 3. Zagorc 604. Tek 200 m ženske: 1. Slara- aik 28,00, 2. Ocvirk 29,09. 4N m moški: Tide- tič 52,5, a. Lorber 54,4, 3. Suša 96,4. 15M m moški: 1. Kralj 4:15,9, 2. Muškatev« 4:29,1. M«t kladiva: 1. Patarka 47,10, 3. Jamdid 40,2«. WACKE1 : KLADITAR 5:8 (1:2) Nogometaši železničarskega Iportaega klnka Wacker iz Dunajskega Novega laesta, ki s* Ereteklo nedeljo gostovali v Celju, so priva- ili na Glazijo nekoliko več gledalcev, kakor pa smo jih navajeni videti ob običajnik tek- v.ak. Ali so bili znova gostja onstran mej® edina vaba za ne preveč vnete gledalce nog«»- metne tekme? Naj bo kakor koli, tekma ia ta aiednarodna, ai zadovoljila. Razočarali so gost- je, pa tudi moštvo Kladivarja j« igralo pod običajno formo. Začetek tekme j« sicer kazal, da bodo domačini zmagali z visokim rezultatom, saj s* ž« T prvik miautak pa Stamajčiča prišli v vodstvo «2:0. Pozneje pa se je začela stara pesen.. Napadalna vrsta, v kateri je manjkal Marinček, kar se je tudi poznalo, je zaprav- ljala stoodstotne priložnosti za dosego golov. drugi strani pa so redki prodori gostov spravljali v zadrego slabo obrambo. Zdi se, dn Vodeb ne spada v obrambno vrsto. Pa tudi vratar Leban ni bil preveč siguren. Medtem, ko so bili igralci Kladivarja v prvem polčasu v veliki premoči, so v drugem močno popustili. Zato pa so pobudo prevzeli nogo- metaši Wackra ter rezultat naiprH izenačili, nato pa še zabili zmagoviti gol. T tem dela igre io gostje zastreljali tudi enajstmetrovko. Po igri, ki so jo pokazali domačini, lahko e zaskrbljenostjo pričakujemo nastopa v sloven- iko-hrvatski ligi. Zlasti bo treba posvetiti pre- cej pozornosti obrambi in v prvi vrsti vra- tarju. Napad je s ponovnim povratkom Pikla nekaj pridobil. Po našem mnenju naj bi ligaška enajstoric« bila sestavljena iz naslednjik igralcev: Polut- nik (Leban). Coklič II., Rojnik, Coklič I. Mah- kovec. Koren (Posinek), Virant, Marinček, Piki, Pavlič, Todeb. _KEGLANJE__ TELIK USPEH MLADEGA LUBEJA Na prvenstvu Slovenije v kegljanju, ki je bilo Eadnje dni v Ljubljani, je mladi kegljač Betona Lubej dosegel presenetljiv uspek z osvo- jitvijo 3. mesta med posaiLezniki in odličnim Alf že imate spominsko značko »Štajerska v borbi" V sredo 1. septembra bomo odprli v CELJU NA TOMŠIČEVEM TRGU 2 (bivža cvetlicama) telefon št 27-35 KONFEKCIJSKO TRGOVINO TOVARNE „NAPRIJED" ZAGREB Na zalogi bomo imeli Tse Trste moških, ženskih in otroških oblek, plaščev, balonskih plaščer itd. Vabimo ths na neobvezen ogled trgovinei, kjer boste ocenili naže kvalitetne izdelke. Naše geslo je: DOBRA KVALITETA, ODUCEN KROJ, NIZKS CENE TER SOLIDNA POSTREŽBA! Tovarna »NAPRIJED« — ZAGREB __Tribuna_ OLEPŠEVALNEGA IN TURISTIČNEGA DRUŠTVA V CELJU PROMENADNI KONCERTI V MESTNEM PARKU Olepševalno in turistično društvo pri- reja vsako nedeljo dopoldne od 10.30 do 12. ure promenadni koncert v Mest- nem xJ^rku. Dosedaj so koncertirali: Godba na pihala SKUD »France Pre- šeren«, tamburašiki zbor istega društva ter godba Tovarne emajlirane posode. Eno prihodnjih nedelj bo nastopila de- lavska godba »Zarja« iz Šoštanja, v ra- četku meseca septembra pa vojaška godba iz Maribora. Vabimo Celjane, da se koncertov, ki se vršijo vsako ne- deljo dopoldne udeležujejo v čim več- jem številu. Konec meseca avgusta bo Olepševal- no in turistično društvo organiziralo v Mestnem parku tudi velik večerni kon- cert Komornega zbora. P. L. NACRT MESTA IN »STARI GRAD«, NOVE TURISTIČNE PUBLIKACIJE Mariborska tiskarna v Mariboru je te dni pričela s petbarvnim tiskom pre- potrebnega načrta mesta Celjei, ki je izdelan po vzorcu najnovejših načrtov velikih svetovnih mest. Celjska tiskar- na pa dogotavlja zgodovinski prospekt »Stari grad«, ki bo služil v bodoče kot vstopnina za ogled Friderikovega stol- pa. Obe publikaciji je pripravil pro- pagandni odbor Ol^evalnega in turi- stičnega društva ter bodo gotove prve dni septembra. Tako je Olepševalno in turistično dru- štvo poskrbelo, da ima Celje pofX5lno turistično propagandno literaturo, ka- kor jo imajo gamo največja mesta. Po- leg pravkar omenjenih publikacij je društvo letos že izdalo turistično gospo- darski adresar ter ličen prospekt Celja. Izvidniki v ameriški armadi uporabljajo novo iznajdbo, ki se je do sedaj prav dobro obnesla. To je kamera z ogromno lečo in teleskopom ob levi strani. Služi za opazovanje atmosfere, ker je vidnost skozi lečo na velike razdalje zelo dobra in precizna. STAKSII OTROCI KAJ IfE SKACE J ro NASADIH IN NAJ NE LOMljJ DREVES IN GRMIČEVJA V zadnjem času se je razpasla navada, da skačejo odroci po jarni^ nasadih ter trgajo in lomijo veje dj^ ves in grmičevja. Naproš.amo starše in učitelje, da ke opozore, ker bomo imeli v Celju le, pe nasade samo, če jih bomo znali tu^lj čuvati. C. S Nekaj besed o plavalcih celjskega Železničarja Te dni so bile t Ljabljami plavali« tekme la prvenstvo Slovenije. Med dragim vpraiuje po- ročevalec v časopisih, zakaj g« m. pr. Celjani niso ndeležili tek tekem. Celjski plavalci so sa marali »dpevedati ž« marsikateri tekmi, ker simajo sredstev za kritje stroškov. Tako izve javnost za nas mno- go manj, kot bi bilo našim zmogljivostim pri- merno. Saj se ie celjski publiki ne moremo predstaviti, ker v Celjn ui bazena, kjer bi se mogla pripraviti kakšna plavalna športna pri- reditev. Le tisti, ki »e posebej zanimajo za šport, poznajo naše nspehe iz kratkik poročil o tekmovanjih po vsej Sloveniji. Skoraj ni nedelje v sezoni, da naši tekmo- valci ne bi nastopali na kaki tekmi. Od Mnr- tke Sobote do Novega mesta hodijo, plavajo in gledajo krasne bazene ter športne naprave, ki jih imajo drngod. Pustimo že Ljnbljano in Maribor, toda Kamnik, Kranj, Radovljica, Ro- gaška Slatin« in Konjice, celo Prebold in lo- tos še Nova Gorica. Savinja zaradi svoje plitve in kamenite stm- ge ne daje mnogo možnosti niti za navadno plavanje, kaj šele za športno. Tako je pred tremi leti skupina najbolj požrtvovalnih pla- valcev začela urejevati za bazen opisčeni ro- kav Savinje za železniškim mostom. Brez teh- ničnih pripomočkov smo dno kolikor toliko očistili trave in alg in postavili startne mo- stičke. v začetkn smo trenirali brez strokov- nega vodstva, letos pa se je naš član štndent Drago Mravljak udeležil trenerskega tečaja t Beogradu. Sploh je razveseljivo, da ostajajo člani-dijaki domačemn klubu zvesti tndi potem, ko odidejo drngam na študij ali t slnžbo. Kot tekmovalci in organizatorji delujejo med mlaj- šim kadrom, ki ga tvorijo vajenci, delavci ter dijaki iz celjskih zavodov. Prav lahko bi pri- tegnili v naše vrste več mladine iz obratov, toda kaj ji moremo nuditi? Sanitarna inšpekcija se je prej upravičeno zgledovala nad našim »žabjekom«, letošnja poplava pa je nničila še tisto, kar smo si s trudom naredili. Celje raste in se lepša takorekoč iz dneva v dan m nobena panoga ni prezrt«. Ne dvo- mimo, da bo v načrtik za bližnjo bodočnost tndi plavalni bazen našel svoje mesto, vsem Celjanom v korist in v nagrado tistim, ki se- daj T tako nemogečik prilikah zvesto vztra- jajo pri tem najkoristnejšem ia Upom iportn. H. M. "t OBJAVE IN OGLASI PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA IN ZMANJŠANJE PRITISKA VOD* Obveščamo odjemalc« električnt energijo, d« bo v nedeljo, dne 29. 8. 1954 prekinitov elek- tričnega toka T časn od i. da 12. nr« v krajih: Ostrožno, Dobrava, Lokrovec, Lava, Lisce, Med- log, Babno, Lopata, Trnovlje in Ljnbočno za- radi vzdrževalnik del. Iz varnostnih razlogor j« smatrati, da so clektro naprave pod napetostjo. S tem v zvezi no bodo obratovalo vodno i*- palke T Medlofn, saradi «M«r v višjih legah ao bo vodo. Uoktro-Coljo »AKPIS POSLOVODSKIH MEST Komisija za imenovanje direktorjev in po«lo- ▼odij pri Okrajnem ljudskem odbor« Celje razpisnje v smisln 89. in 91. člena Uredbe o nstanavljanjn podjetij in obratov (Ur. list FLBJ št. 51-53) in 32. člena Uredbe o trgovanj« in o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. list FLRJ št. 56-53) MESTA POSLOVODIJ za naslednja trgovska podjetja i« trgovin«: dva poslovodja za trgovsko podjetjo >F«žinar« v Vitanju; dva poslovodja sa trgovsko podjetjo »Pri vrolovc na Dobrni; dva poslovodja za podjetje >Potroš«ik< v V»J- niku. Pogoji: Za navedena mest« s« zahteva ■r«d«ja strokov«« izobrazba z 8 let komercial«« prak«« in po možnosti s strokovnim izpitom a« gonpo- darskega poslovodjo. MESTA DIREKTORJBT direktorja za podjetje »F«ži««r« v Vitanj«; direktorja z« podjetje »Pri vrele«« «« Dobrsi; direktorja za podjetje >Potroš«ik« v Toj«ik«. V navedenih primerih j« direktor istočasno poslovodja trgovine. Pogoji: Za navedena mesta se zahtova srednja strokovna izobrazba z 8 let komercialno prakso i« po možnosti s strokov«im izpitom z« «ižjesa komercialista. Vse ponudbe jo poslati z obšir«im življe«i«»- pisom, opisom kvalifikacij in doseda«jih slažbo- «ih mest «« tajništvo Oddelk« z« gospodarstvo OLO Celje — Komisija za ime«ova«j« dir^- torjev in poslovodij, do S. septembra 195i. ZAHTALA Z« skrh«o ia «sveš«« zdravljenje ««ji«« hier- kice VeDlrkop<. RoSar. Leako- škova 23. PRODAM dvoita«ova«jsko hiio v Pečov«ik« 108 X vrtom. C««a 700.000 din. Naslov v npravi lista. PiiODAM agodso okrog 7 ha obdelovalne zem- lje, n.ožio tndi v parcelah, v bližini C«lja v I«pi legi. Naslov v upravi lista. KUPIM lepo posestvo. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM lepo dvosobao sta«ovanje z balko- ■oib ia s vsemi pritiklioami s krasno, sohč«« lego. ica veliko enosobno stanovanje. Naslov v npravi lista. 8IKGKR ŠITALNI STROJ « dolgim čolničkom zamenjam za harmonij. Naslov v upravi lista KAMENJAM stanovanje v strogem centru mesta, abstojeit ii sobe, kabiaeta, kuhinje ia vseh pritikli«, za večje (vsaj 2 sobi, kabinet, ku- hinja in vse pritikliac) tudi nekoliko izvea •entra mesta. Pogoj suh« in sončno. Naslov v npravi Hsiiu ZAMENJAM enosobno stanovanje za večje eno- sobno ali dvosobno. Naslov v upravi lista. T NAJIM dam konjski hlev s senikom in pro- storom z« vozove, »ventualno tudi travnike s prvovrstno krmo — pripravno za prevoz- nike. Kosmač, Celje, Lopata 34. SOBO ižča mirna uslužbenka. Za nagrado šivam. Naslov v »pravi lista. CISTO POSTREŽNICO z znanjem kuhe išče za dopoldanske are manjša druži«a. Nagrada po dogovoru. (vSamo lažje delo.) PROSIM osebo, ki je pobrala v mestu platneno vrečo, v kateri je bila rdeča večja žoga ia modra otroška jopica, da io vrn« čimprej na upravo Savinjskega vestnika. PROSIM NAJDITELJA denaraice, izgubljene od C«lj« do Žalca, da jo vrn« na naslov, ki je «značr« v osebni izkaznici. Vsebino denarja <■500 di«) naj si obdrži. PKEKLICUJEM oseb«« Izkaznico, prometno knjižico, sindikalno izkaznico ter ostale do- knmente, izgubljen« dn« 21. avgusta 1954. — Kalar Mila«, Zadobrov«, pošta Skofja vas. KIDKLJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA D>« 29. avgusta 19^4: tov. dr. Sevšek Maksim, C«lj«, Ljahljanska cesta 36. KINO UNION, CELJE Od IT. d« 31. avgust« 1954: >DRZAVNI SO- TRAZNII ITET. 1< — francoski film Predstav« d«ev«o ob 1>. i« BO. uri, ob «edeljab •h 16., IS. i« 20. «ri. KINO DOM, CELJE Od 27. d« 31. avgusta 1954: >PLACILO ZA STRAH< — francoski film Predstavo d««v«o ob 18,15. ob nedeljah oh 16.19 ia 1»,15. LKTmi KINO DOM, CELJE Isti pr«gram kot v kinu Dom. Predstavo dnevno • h 30,15. NOGOMET rezultatom 439 podrtih kegljev. V moštvih se Celjani v ostri konkurenci niso uveljavili n« prvih mestih. Kvaliteta kegljaškega športa v drugih krajih tako vidno napreduje, da so se Celjani morali zadovoljiti s slabšimi mesti. Kladivar je s 1237 keglji dosegel 8., Beton p« s 1167 keglji 10. mesto. _HOKEJ NA TRAVI_ PONOVNI NASTOP KLADIVARJA Igr« hokej na travi se v Slove»iji nikakor «e more uspešneje razvijati. Poleg ostalih težav je največja v tem, da za to igro ni primernih igrišč. Celjani bodo tudi letos nastopili na prvenstvu Slovenije, ki se bo odigralo v teh dneh. Prvo srečanje bo že v nedeljo 29. t. m. ob 11. uri na Glaziji. Don.ačini bodo imeli ▼ gostih večletnega prvaka Slovenije Železničarja iz Maribora. Nedeljsko srečanje je brez dvoma odločilno za vrh lestvice in v kolikor Celjani ■e bodo zmagali, bo aaslov prvak« SIove«ij« zopet romal v Maribor. PREVZAMEM IN IZVRŠUJEM ELEKTRO-INSTALACIJE ZA RAZSVETLJAVO IN POGON: Industrijskih objektov, stanovanjskik zgradb, gospodarskih poslopij te po- slovnih prostorov. Popravila dotrajanih in defektnih in- stalacij, motorjev, kuhalnikov, likulni- kov in drugo. Izvedba strokovna, solidna in po amemi ceni. PEER KAREL ELEKTROINSTALATER — CXLJM Breg št. 8 (zraven bivše go-stilne na »Skarpi«), telefon števUka 23-43. EiEa