STEV. 41. PoitniM ptarana • itiituvnn s,jl BLJVM. ponedeljek, 21. februarja 1927. Din 1.— LETO IV Kbcjft mk te a^oldna, a«d«lje ia praznike. I«A, MfoCBin*: V Ljubljani 1» po poiti: D la 20'—, tao*em*tvo Din 80"—» Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: «11*05 GREGORČIČEV A ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 552. UFRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. m a* rratefo. — Oglart po tarifa, Fismanba rpraAeti j«m aaj m priloil malti ui odgovor. Račna pri po#tneiu 6ek. uradu ttor. 1S.683. Diktatura strank. Slaba posledica splošne in enake vo-pravice je, da je volilni boj tako Pjicirala, da zmaga v njem samo _ ’ ki je tehnično za boj najbolj pri- voHteK™ argUmenta °d* ima kdo še tako ,Naj Se tako zaslužen in sposoben nm* ?? v volilnem boju vendarle brezpogojno propadel, če ne bo razpolagal z dobrim volilni maparatom. Če nima denarja, da ‘Maja avoj list, če nima sredstev, da po-p vlja deželo z letaki in če nima denarja. da di vzdržuje štab agitatorjev, po-e® je ves njegov napor zaman, ker ^^»gal bo nasprotnik, ki ima vsa ta sredstva. ^Posledica tega je, da danes v volilnem st m ni-n ra v ^Selo, temveč samo strankarakj aparat. Katera stranka ima boljši aparat, ta bo tudi zmagala, pa naj bodo njeni grehi še tako težki, njena na- tako napačna in njene metode s« teko vse obsodbe vredne. Zaradi tega Se tudi skoraj ne more nova stranka, pa ®aj bi bila še tako potrebna ,uveljaviti, njen strankarski aparat ni kos apa- j&ta starejših strank, ki so na njem de- e že leta in leta. y«e to pa je povzročilo, da imamo da-ttie$to demokracije diktaturo stranic. „,., a in naredba postane samo to, kar 01 ker s svojim _ . . v ,m aparatoin morajo svoje PnstaŠe tako sfanalizi^ da smatra o Povelje strank za svojo voljo Ce so stranke na višku svoje dolžnosti* potem ni treba, da bi njih diktatura Pomenila tudi zlo za javnost. Zlasti ne, se vodstvo stranice voli na denio-etični podlagi in je stranka faktična 'orba ljudstva. Toda premoč strankar-s i0ga aparata med vsakim drugimi ar-Suoientom je to že davno onemogočila )n danes vodijo stranke samo tisti, ki intajo v rokah strankarski aparat. Iz 80 postale klike in zato je danes .ura strank neznosna in škodljiva, ker je padla na stopnjo diktature klik. V interesu javnosti je, da se ta diktatura čimprej neha, ker je ta diktatura samo slučajno egoistična, ozkosrčna in Pristranska. Drugo vprašanje pa je, kako to kliko vreči. Zakaj posameznik je Proti tej diktatura, pa naj bo^ še tako na-P*čna, brez moči. Kos bi mogel biti tem gospodarjem strankarskega aparata le stan. Združena in organizirana 'inteligenca je n. pr. dovolj močna, da bi mogla z Uspehom kjubovati vsaki strankarski kliki. Pod pogojem -seveda, da je teka «rgani7acija sploh mogoč«.’ Upanje na tako organizacijo je danes silno majhno, ker je inteligenca tako sproletarizirana, * je gospodarsko skoraj brez moči. slabega socialnega položaja pa je n-: tako zelo desorientirana, da ni v H nobeno skupnosti in da je še nekaj ne bo. . j* lahkoto bd zrušil vsako klikarstvo U(n kmet, ker je številčno tako močan ® gospodarsko tako odločilen, da bi s °rala biti njegova vlada pravzaprav e>osebi umljiva. Toda ni tako! Na j. *trani ni kmet idejno osamosvojen, j-j^^Ugi strani ne zna zbrati tehničnih s'ev za boj, da omenimo le dva glav-^ot^enta. Isto velja več ali manj tudi f- klaven, ki je danes politično tako „>pljen, da nd*predstavlja prav nobe- k*le' j,.. °nfno pridejo v poštev še gospodar-krogi, ki bi mogli zlomiti diktaturo *B®1» ab pravilneje klik. In tu treba Glavni odbor saveia zemlloradnika proti vsaki združitvi z Kar. seljačkim klubom. MILAN PRIBIČEVIČ VSTOPIL V ZEULJORADNIŠKO STRANKO. Beograd, 21. februarja. Včeraj je ves dopoldan dn popoldan zasedal glavni odbor »Saveza zemljoradnikov«. Poleg članov glavnega odbora iz naroda je bilo navzočih na zborovanju tudi veliko število drugih uglednih članov stranke iz Beograda in z dežele. Temu zborovanju pripisujejo vsi politični krogi velik pomen, ker je vzvezi z znano akcijo Štefana Radiča, da tudi zemljoradtniški klub vstopi v novi »Narodni seljaški klub«. In res se je glavna razprava vodila o tem vprašanju. Skoro vsi delegati so, opisuje razmere v svojih okrajih, izražali tudi svoja mnenja o sodelovanju z ^Narodnim seljaškiim klubom«. Ugotovljeno je bilo, da se ni nihče izjavil proti takemu sodelovanju. Toda naglašalo se je zopet na drugi strani, da se v tem trenutku ne sme niti misliti na kako spojitev in tudi ne na tehnično kolaboracijo »Saveza zemljoradnikov z »Narodnim seljaškim klubom«. Razlog temu je ta, da so še vedno velike programatične razlike med obema skupinama. Samo v tem so se zedinili, da morajo zastopniki zemljoradniške stranke, posebno zemijo-radniški poslanski klub, stati v kontaktu z zastopniki »Narodnega seljaškega kluba« in delati na to, da se zbližajo zemljoradniki cele naše drave in ustvarijo enotno zemljoradniško fronto. Sejo je otvoril ob 9. dopoldne predsednik Voja Lazič. On je takoj v začetku naznanil, da je Milan Pribičevič stopil v zemljoradniško stranko. Prav tako je skupina za kulturno in socialno akcijo, v kateri je - najuglednejši mož univerzitetni profesor dr. Jovanovič, tudi stopila v zemljoradniško stranko. Po tem naznanilu je imel Voja Lazič kratek govor, v katerem je pozdravil navzoče. Takoj za njim je prevzel besedo Milan Pribičevič in razložil, zakaj je vstopil v zemljoradniško stranko. Poudarjal je, Glavne sirernice v literaturi 19. stoletja«, kot privatni docent estetri;e na kobenhavn-ski univerzi. V prvi vrsti literarno je bilo to delo, toda po svojih mislih je bilo posvečeno boju za zmago demokracije. Popolna svobodo raziska vanju; razvoj humanitete v pesništvu, so bile glavne zahteve Brandesa. »Kar se ne giblje v tein toku, je usmerjeno v Bizanc.« Ogorčeni so bili vsi reakcionar« in od škofa do zadnjega vernika navzdol je vse kričalo proti ateistu Brandesu. Ta pa je žel svojo pot navzgor in dosegel višine, kr so dostopne le prvim med velikimi. Brandes je bil v ozkih stikih z vsemi kulturnimi ljudmi Evrope. Andersen mu je še čital svoje pravljice in v mladosti je poznal še ljudi iz velike francoske revolucije. Kot prvi se je zavzel za Ibsena, uveljavil celo vrsto pesnikov ko, Hermanna Banga, Vrhlickega, Sienkiewi«za in bil eden prvih, ki je spoznal globino Leva Tolstega in Nietscheja. Bil je osebni prijatelj Turgenjeja, Gorkega, poznal se dc-bro s Flaubertom in Zola-jem in vedno znova je odkrival Evropi $tove talente. A obenem tudi stare. Njegovo delo o Shakespearu, napisano pred 40 lell, je še danes nedoseženo. Zlasti pa se je proslavil s svojim »Voltairom«. Mojstrovine so nadalje njegove knjige o Goetheju, Lasallu in Caesarju. Oznanjevalec novih idej je bil vedho Brandes in zato je zlasti mnogo skrbi posvečal mladini. Ker je bil na kobcn-havski univerzi odklonjen kot profesor, je hotel priti na dunajsko. Toda tudi tli so odklonili lako nevarnega človeks-Toda mladina je bila vedno za Brande-so in je morala biti. Zakaj blesteč govornik je bil Brandes in pri tem borben do skrajnosti. Nad 85 let star in še vedno je bil borcc in njegov pogled še ni izgubil ognja borca. Večna slava spominu velikega borca, večna slava spominu velikega Brandesa. SPORAZUM MED ANGLIJO IN ČENOM O HANKOVU. Hankau, 21. febr. Včeraj je bil podpisan sporazum med zastopniki Vel. Britanije in zunanjim ministrom kanton-i ske vlade o koncesijah Vel. Britanije v Hankau-u. Poirjujejo se vesti, da so bile severne ! čete potolčene in da beže pred kanton-i skimi četami. V Hankau-u je obsedno ; stanje. Delo, počiva. Delavstvo je po-i zvalo angleške vojake in čete guvernerja, naj se oddaljijo od Šangaja in izroče mesto kantonskim četam. HANGCAVSKO BITKO ODLOČILE RUSKE STROJNICE. London, 21. febr. Iz Sangaja javljajo: Bitka, s katero je kantonska armada osvojila Hangčou, je bila dobljena s pomočjo stotnij strojnih pušk, ki so jih organizirali Rusi, in pa s podkupovanjem .zaradi katerega so lisoči vojakov prešli h kantonski armadi. Borba je bila huda. V Sangaju so Kantonci organizirali generalni štrajk delavstva, ki ima namen podpirati napredovanje kanton-skih čet proti šangaju. Stavka okrog 60.000 delavcev in sicer v glavnem delavci na pošti, v električni centrali in pri tramvaju. Zaradi kritične situacije so v pripravi prostovoljci,, policija iur angleški mornarji. " ' 3>r. Emil Stefanovič1. M Minski svet Ot»m celih let smo mi Slovenci govorili o nažih zasužnjenih bratih; govorili smo in pisali članke ter notice o nasiljih — storili .-pa nismo ničesarI Razni politični dogodki itoma in v svetu so zadnje dni ponovno obu-yjli vprašanje teh naših narodnih manjšin, posebno pa one v Avstriji. Časopisna polemika se je začela z znanim člainkom odličnega evropskega manjšinskega delavca in ^nstopnika naših Nemcev v Sloveniji, g. dr. SJorodcUttija, ki je v »Narodnem Dnevniku« yrvi obrazložil svoje nazore o vprašanju na-■Sih narodnih manjšin: nemške v Jugoslaviji in slovenske v Avstriji. Odgovorila sta mu <3*a Slovenca: g. Anton Lojovlc v »Jutru« in g. Andrej Gabršček v »Narodnem Dnevni-Mk. Prvi se je postavil na stališče, ki je diametralno nasprotno Moroccuttijevemu, drugi je pa potegnil svojo linijo med obema nazoroma. •Hintorla docen-t! — in ta zgodovina nas uči, rta j« iredentizem slabo sredstvo za reševanje -manjšinskih vprašanj, če pa je bil iredentt-■MMn ie prej slabo sredstvo, je danes vsled razmer nove evropske politične konstelacije .Se- slabši, a najboljši baš za reševanje vprašanj slovenske manjšine v Avstriji in nem-Ske v Jugoslaviji. Konture bodoče evropske mednarodne politike, ki se pričenjajo odražati iz pogojnega kaosa, silijo nas Jugoslova-aio in Nemce k čim tesnejšemu prijateljstvu in i&veeniStvu, to prijateljstvo in pa zavezništvo bo pa lahko trdno samo tedaj, če ga ne bo glenila neurejenost naših obojestranskih manjšinskih vprašanj. Radi tega je ureditev leta vprašanj conditio sine qua non za vsako naše iskreno zbližanje in sodelovanje. To vprsiaaje se pa lahko zadovoljivo reši samo potom iskrenega in prijateljskega sporazu--ma. Zato predlagam, da se ustanovi v Man--boru, ki je kot mejna točka med svobodni, mi Jugoslovani in svobodnimi Nemci in kot središčna vez med Beogradom, Zagrebom in 1>jobljano na eni strani ter Berlinom, Dunajem in Celovcem na drugi strani za to najskladnejši: »Manjšinski Svet«, pri katerem naj sodelujejo tudi Nemoi v naši državi, ki naj prevzame našo težko nalogo reševati vse ■probleme tičoče se naših obojestranskih manjšin. V to svrho sem izdelal tudi načrt pravilni-■■ ka, ki naj bi bil osnova za nadaljno raz- • pravljanje o tem predmetu. Ta svoj predlog in os iutek stavim v diskusijo naši narodni javnosti. Pravilnik, katerega sem izdelal, se glasi: Pravilnik manjšinskega sveta. Ime: Organizacija se imenuje: »Manjšinski Svet«. Sedež: Sedež Sveta je v Mariboru: Namen: Namen ^Manjšinskega Sveta« je: 1. dati inicijativo in poskrbeti, da se osnuje sličen »Manjšinski Svet« na Korošcem; 2. ustanoviti iz obeh svetov i Manjšinski Sosvet«; 3. sprejemati pritožbe slovenske man:šine v Avstriji in nemške v Jugoslaviji, proučevati te pritožbe in sploh vse probleme tičoče se režitve manjšinskega vprašanja; 4. sestavljati načrte in predloge v svrho rešitve teh vprašanj in delovati potom svojih oblasti in vlad, posebno pa zunanjih ministrov na to, da se čimhitreje in čimugod-nejše rešijo; 5. pospeševati medsebojne stike, zlasti pa obmejni tujski promet; 6. relovati za zblišanje in prijateljstvo med Jugoslavijo in Avstrijo ter Nemčijo. Članstvo: »Manjšinski Svet« sestoji iz po dveh zastopnikov vsake politične stranke, ki odobrava njegovo ustanovitev in program in po iz enega zastopnika enakih kulturnih itd. društev. Stranke in društva določajo svo-! je zastopnike autonomno in za dobo enega i leta. i Vodstvo: »Manjšinski Svet« izvoli izmed svojih članov predsednika, dva podpredsednika, dva tajnika in blagajnika. Ostali člani so odborniki. S e j e Seje sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa eden podpredsedni-! kov. V nujnem slučaju ima pravico do sklicanja seje vsaka v svetu zastopana stranka. Sekcije: Po potrebi se ustanove v okvirju »Manjšinskega Sveta« sekcije, ki so njeeovi posvetovalni strokovni organi. Take sekcije so lahko: politična, kulturna, prosvetna, gospodarska, socijalna itd. Pozno spozna je. ■ cm M V »Samoupravi« se še nadalje razpravlja o slovenskem problemu. V zadnjem članku pravi avtor, da je treba čim bolj pospeševati industrializacijo Slovenije, ker je industrializacija Slovenije najboljša obramba države. 1 Veseli nas, da je tudi glavno glasilo radikalne stranke spoznalo, da je demontiranje slovenske industrije glupost, ki se je mogla poroditi pač samo v kaosu povojnih časov. Ali zakaj se to spoznanje že ni rodilo preje, zakaj ni Beograd že preje poslušal argumentov' Slovenije? Koliko težkih razočaranj bi •bilo prihranjenih Sloveniji in kako vse drugačna bi bila gospodarska moč države, če bi bila tu krepka in dobro delujoča slovenska industrija. Pa dast je to spoznanje pozno, smo ga vendarle veseli, ker je dokaz napredka in ker smemo upati na boljšo bodočnost. Treba pa je, da ne ostane samo pri platoničnem spoznanju, temveč da bo vlada tudi dejansko začela podpirati slovensko industrijo. V prvi vrsti z delom in naročili. Dobave stvari, ki se izdelujejo v naši državi, se morajo naročiti samo doma in vse naročbe v tujini se morajo nehati. Tudi naročila na račun nemške vojne odškodnine se smejo izvršiti le za 6tvari, ki jih v naši državi absolutno ni mogoče izdelati. Če pa se hoče dvigniti industrijo v Sloveniji, potem je treba tudi skrbeti, da bo imela -industrija cenen kredit. Zlasti pa danes, ko *&či industrijo silna gospodarska kriza, la kpza ni prav nobena fraza, temveč kruta •resnica ta samo žilostno je, da se najdejo merodajni ljudje, ki mislijo, da so si gospodarsko kriao izmislili gospodarski krogi, zato da bi jim ne bilo treba plačati davkov. fn ker smo že pri davkih, treba tudi o njih jzpregovoriti par besedi. Velik del sloven- skih podjetij dela danes samo za davke. Da pri tem podjetja ne morejo uspevati, je jasno. Zlasti neznosna pa je za slovensko industrijo davčna neenakost. Kako naj vendar konkurira slovenski industrijalec z beograjskim ali zagrebškim, če pa mora plačevati še neprimerno večje davke I Ni pa zadosti, da finančni minister samo govori o novi davčni politiki, temveč ta se mora pričeti izvajati! In še nekaj I Če misli finančni minister dovoliti moratorij za davčne zaostanke, potem sme po našem mnenju ta moratorij veljati v prvi vrsti le za one, ki so vedno plačevali davke. Moratorij bi moral torej v prvi Trsti Tojjati za Slovenijo, ne pa za južne kraje, kjer so se davki neredno plačevali. Reklo bi se nagrajati slabe davkoplačevalce, če bi se jim sedajj, ker so mnogo dolžni, dovolil meratorij. Meratorij mora biti v oporo onim, ki so storili svojo dolžnost do dvžive, eri pa onim, ki so dosledno grešili nad državo. Ena najtežjih stvari za našo industr jo je, da je premalo pravne sigurnosti. Kdor dobavlja blago v južne kraje, ta mora vedno tvegati, da izeubi polovico svojih terjatev. Kakor je gladko izvedljiva eksekucija v Sloveniji, tako mora biti tudi v južnih krojih. Ali smo ena država, ali nismo! Veseli nas, da je plupa propaganda o dc-montaži slovenske industrije pokopana. Ampak iz besed je treba preiti k dejanjem in slovensko industrijo v resnici pričeti podpirati. Pa bo slovenski problem zelo hitro rešen. Sirite ..Nar. Onevniv i* Oblastne skupščine. Vsi mandati v Sloveniji potrjeni. Upravno sndicče za Slovenijo 8 Prekmurjem v Celju je v svojih občih sejah od 9. in 16. februarja t. 1. overilo izvolitev vseh od glavnih volilnih o: borov za izvoljene proglašene in objavi :ene člane oblastne skupščine za ljubljansko oblast. letotako je overilo tudi izvolitev vseh članov oblastne skupščine za mariborsko oblast, v kolikor ne gre za Medjimurje (sreza Čakovec in Prelog) in razun mandata Franca Hodoščka, pocestnika v Zenkovcih št. 69 (srez Murska Sobota), glede katerega se vrše še poizvedovanja. Overovljanje Članov, izvoljenih v srezu Čakovec in Prelogu je izvršilo upravno sodišče za Hrvatsko i Slavonijo z Medjimurjem v agrebu. Ljubljanska oblastna skupščina. Uradno se objavlja: Prva seja oblastne skupščine ljubljanske oblasti se vrši v Ljubljani dne 23. t. m. Skupščina se sestane ob 8. zjutraj v sejni dvorani občinskega sveta v Mestnem magistratu. Spored za 1. in 2. sejo je določen z Uredbo štev. 303 o ponovnem redu v oblastni skupščini (Uradin list štev. 97 iz leta 1922). Oblastni odbor bo imel začasno svoje prostore v hiši Kmetijske družbe, Turjaški trg, II. nadstropje. PRVA SEJA. v v J^rvi ^eji predseduje nastarejši član skupščine (v Ljubljani g. Gostinčar). Ko polože vsi poslanci svoja pooblastila, sestavita dva tajnika, ki se izvolita iz najmlajših članov, skupščine, zapisnik vseh prisotnih Članov. Na podlagi spiska vseh članov, poslanega oblastni skupščini od upravnega sod šča, se ugotovi, Če je p isotna vsaj tretjina overovljenih članov. Ko se to ugotovi, se člani skupščine takoj zaprisežejo. Nato se izvoli predsedstvo skupščine obstoječe iz predsed i>ka. podpredsednika in treh tajnikov. Predsedstvo se izvoli s tajnim glasovanjem in z absolutno večino. Pri ena* kosti glasov je izvoljen starejčd član. Ko je predsedstvo izvoljeno, otvori veliM župan s kraljevim ukazom zasedanje skupščine. Skupščina izvoli nato oblastni odbor, ki ima pet do osem članov. 0 njih številu odlo-ča takoj skupščina sama. Po najnovejši odredbi notranjega minisS* se člani v oblastni odbor ne volijo po P1®" porcu, temveč z absolutno večino glas®* Skupščina določi tudi višino nagrade član®® oblastnega odbora. Radičevci, ki imajo v H' grebški oblasti absolutno večino, eo skleni' li, da bod dobivali člani odbora po 4000 narjev mesečno. Skupščina določi nato še dnevni red pri' frodnje seje, sklicati ga mora sporazumno * velikim županom. Na eni prihodnjih sej sklepa nato 8ku?: šoina o oblastnem proračunu, ki ga predloži oblastni odbor. Seje oblastne skupščine eo javne. Na zahtevo velikega župana, predsednika skupščine ali pa petih članov pa se morejo proglasiti za tajne. _ Člani oblastnih skupščin ne uživajo imunitete. Politične vesti. = Sobotna seja skupščine se je pričela skoraj točno ob desetih. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je odgovarjal notranji minister Boža Maksimovič na interpelacijo demokrata Pere Markoviča vsled nepravilnega postopanja 6rezkega načelnika v P rok opiju. Tu je namreč priredil Davidovič shod in ob tej priliki so razobesili ljudje državne zastave. Po mnenju srezkega glavarja pa je razobešanje zastav prepovedano in zato so bili vsi, ki so razobesili državne zastave pre-C6»j občutno (kaznovani. V svojem odgovoru je dejal Maksimovič, da je imel srezki načelnik prav, ker državne zastave se smejo razobešati le na državne praznike ali pa ob prihodu kralja. Vendar pa je šel sreaki poglavar predaleč in zato ga je upokojil. Opozicija je seveda proti nazorom notranjega ministra glasno ugovarjala in prišlo je v skupščini do velikanskega hrupa in trušča. Vladna večina pa je bila z naziranjem notranjega ministra zadovoljna in je prešla na dnevni red. Kot prvi je govoril hrvatsk’ federalist dr. Poli«. Grajal je, kako pri nas vedno bolj propada parlamentarizem in ka-! iko vedno bolj napreduje partizanstvo. 0 zunanji politiki se v parlamentu sploh ne govori več. Največja napaka sedanje vlade je, da ni v njej Hrvatov. Prejšnja firma narodnega sporazuma je bila navadna konvencionalna laž, ker se pod prejšnjo vlado ni v nobenem oziru nič storilo za enakopravnost llrvatske. Ves efekt narodnega sporazuma je samo to, da so radikali onemogočili Radiču, da bi obnovil svojo prejšnjo politiko. Nato jo govoril Polič o gospodarski krizi, ki bo po njegovem mnenju trajala še par let. Siromaštvo postaja v vsej državi vedno večje. Končno je še enkrat govoril pro^i strankarstvu in izjavil, da bo glasoval proti proračunu. — Za njim je govoril zemljon.d-niski poslanec Joca Jovanovič. Pravi, da je kritika proračuna nepotrebna, ker itak vsi priznavajo, da je proračun slab. Proračun zopet ni realen in v njem ni niti zaključnih računov, niti reparacij in niti odplačil za leteče dolgove. Najbolj 9e kaže gospodarska kriza na vasi. Ne ena vlada so še ni dosednj resno pobrigala za kmeta. Zato je siromaštvo na deželi vedno večje. Graja našo zunanjo politiko, ki je na vsej črti negativna. Niti z eno sosednjo državo nimamo res urejenih odnošajev. Sicer pa bo o zunanji politiki govoril obširneje, ko pride v razpravo proračun zunanjega ministrstva. Glasoval bo proti proračunu. Nato je bila seja skupščine odgodena in se vrši prihodnja v četrtek. Na dnevnem redu je obtožba radičevcev proti notranjemu mini9tru vsled volivnega terorja- = Obtožba proti Maksimoviču. Poleg za* sedanja oblastnih skupščin bo najvažne 51 politični dogodek vsekakor četrtkova sej® akupščine, ko se bo razpravljalo o padifevskl otbožbi proti Maksimoviču. Zlasti veliko zanimanje vlada za skupščinsko eejo, ker 5® znano, da je velik del radikalov silno nezadovoljen z Božo Maksimovičem. Posebno pašičevci ne prikrivajo svojega nezadovoljstva, temveč so že opetovano zahtevali, da Maksimovič odstopi. Drugo vprašanje pa J* •seveda, Če bodo hoteli radičevčem narediti to veselje in glasovati za niih obtožbo. L® malo verjetnosti' je. da bi pašičevci to s*oriH. V soboto se je namreč že vršila seja radikalnega kluba, na kateri se je razpravljalo 0 radičevski obtožbi. Vsi radikalni voditelji so poudarjali, da v četrtek ne gre za Maksimoviča, temveč za stranko in je zato vsak član radikalne stranke po svoji strankarski disciplini dolžan, da pride h seji in da eli* suje proti radičevcem. To stališče je tudi klub skoraj soglasno. Opo.zici.ja Pn, k,iub mu markira, ko da bi mo^elČetrtelk .P1-111.1' iznenadenje, ker se o obtožbi glasuie taim. Po našem mnenju pa so ti upi prazni, ker vrana vrani oči ne izjkPuje. = Po zmagi kantonske armade. . Vpli* zmaje kantonskih čet se že kaže v same® Sangaju. Kitajski delavci so pričeli stavki« in je iaikoj prvi dan stavkalo 40.000 delavcev. Vsied stavke trpi francoska koncesija v San-gaju silno pomanjkanie vode. Skorai fti',ur^? je, da bodo stavkajoči delavci povzročili tud nemire ter skušali vsaj kitajski del me**® izročiti kantonski armadi. Ta prod*ira v airanem lem^u proti Sangaju. Angleži, s® vedno bol’ pripravljajo za obrambo Šangaia-Dospele so nove čete in nove bojne Tadje so odposlane v Šangai. Tudi AmeriJka 'e p°jj slala nove čete. — Maršnl Sun ne nr.sii v ec braniti Šangaja. temveč se je umaknil na sever. Razpad njegove armade pa se nadaljuje. — V popolnem razkroju je armada maršala Vupejfua. Velik del njegove f.ke je že prestopil h kantonski armadi. — Pogajanja med zunaniim minfetram kantonske vlade Če.nom in Vel. Britanijo se riso obnovila, ker je Vel. Britanija odločno odklonila njegovo zaMevo, da mora angleška vojska zapustiti Šangaj. — Konflikt se vedno bolj poostruje. in skoraj pride do odločilnih dogodkov. Ch. Lucieto: §pomini francoskega vojnega detektiva. ;1 Ko smo ga zapustili je' imel policijski šel v žepu •potrebna aretacijska povelja, za nas pa je bilo še bolj zanimivo, da smo zvedeli, da je bilo izdano povelje fa vse Švicarske Čete od Bodenskega jezera do Tassm-. skega kantona, da se pod pretvezo manevrov postavijo v vojno stanje. Videli smo, kako so na vse strani odhajali vojaški .avtomobili in motorni kolesarji, ki so nosili v vse kote 4ežele to povelje, kajti radi resnosti zadeve general oj tega 'zaupal niti telegrafu, niti telefonu, sicer bi bili Nemci laiiko zvedeli to novico. Se Uto noč je policija aretirala. Kohrja in \Valilean-deria,- ravno ko sta spravila svoje stvari v kovčke, med tem ko je polkovnik Otto Ulrich, o pravem času • obveSčen od Irme Staub, srečno odnesel pete. Kot sem pozneje uvedel, je bil Kohr obsojen po prizanesljivosti »odnikov samo na 45 dni zapora in 500 frankov kazni, Wahlftender pa' na tri mesece zapora in tisoč frankov -kazni. ._ * Kar ae tiče polkovnika Ulricba, je bil pa v odsot-obsojen na dve leti zapora in pettisoč frankov ■kazni. V njegovem delavnem kabinetu smo našli vso nje- 61 - govo korespondenco in prepise šifriranih brzojavk, ki ‘ so se nahajali v Brnu. Tudi smo zcedeli, da je vsak od teh treh špijonov dobival po sedemtisoč mark na mesec. Ta špijonska tolpa je bila torej razpršena. Sedaj sem moral samo odkriti še njih sokrivce, ki so delovali v okolici Pariza in za našo fronto. Še isti večer sern ^e poslovil od tovariša Nabcdyja, kojega pomoč mi je na tako koristna in odpotoval sem v S. kjer se je tedaj nahajal naš centralni urad za protišpijonaio. Poročal sem svojemu šefu o ženevskih dogodkih in dal mi je svobodno roko za nadaljne postopanje v špijonski zadevi. 38. poglavje. Zamotana zadeva. Pravi šef nemške špijonaže v Ženevi, ki se je predvsem bavil z novačenjem in pošiljanjem agentov v Francijo se je imenoval KOniger in je stanoval v Parizu v ulici Prevost Martin. Ni bil samo v zvezi z Irmo Staub, temveč tudi z znamenito Frfiulein Doktor, ki je imenitno vodila spi-jonažni urad, ki so ga vpostavili Nemci v Anwersu. Foniger je komandiral v Ženevi, toda v islim samo po poveljih, ki so izhajala iz osrednjega poroče-valnega urada nemške armade, ki se je nahajal v Freibrugu .v Bredsgauu in kojega zastopnik y Ženevi .je bila neka ženska, koje pravo ime nismo nikdar mogli zvedeti, ki so ji pa dali priimek: >La Rouquine.< Nihče ne bo nikoli zvedel koliko zla je storila ta ženska Franciji in njenim zaveznikom. Irma Staub je bil naravnost nedolžen angelj v primeri z Rouquina, kajti ta se ni ustrašila nobenega sredstva, tudi umora ne, da doseže cilj katerega si je bila postavila. Ni poznala polovičarskih odredb: kogar so ji bili označili za sumljivega, ta je že bil zapisan smrti. La Rouquine je imela dva pomočnika: porofni'ft Konigerja, o katerem smo govorili in Llfiseninengerja, s katerim se bemo še bavili. Njegova četa pa je sesii>-iala iz samih francoskih vojnih beguncev, izmed katerih hočem omeniti samo sledeče: Michel Cajer, Barrio, Murat, Perrin, Vignon For^stier, Franciscond, Mourior, Cliapeyron in’ slednjič Guaspare, eden najnevarnejši* zločincev, ki sem ga sploh kdaj spoznal. Tudi dve ženski sta se nahajali v tej tolpi: -Anne Gamier in Yvonne Schadeck. Nalašč sem navedel tukaj nekaj imen, da odgovorim na očitanja nemških listov, ki so se bahali, da našemu francoskemu uradu niso bila znana skoraj nobena imena nemških špijonov. Če za sedaj ne objavim p deto VaŽen faktor-< biografijo. »Novosti« še to-le zanimivo Arhitekt profesor Rad„ v leta 1893. v Ljubljan? fcšu 9-e r°f tehniško šolo na DunajuDelovi /'v. rarno, kot arhitiket, kot ecenoarJ# Je, e' skem in opernem gledališču v ki™’ dednjič pa je sodeloval tudi na tujih^aSa’ I ca8a. 1® tudi honorarni učitelj na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Na dekorativni razstavi v Pragi je bil odlikovan z nagrado za gledališke inscenacije, njegove kritike v glrdaliških vprašanjih so vzbujale splošno pozornost. Dosedaj je bil Ptoiesor na srednji tehnični šoli v Ljubljani. K tej divno lepi biografiji bi pripom-t0’ da ne verujemo, da bi mo-IzitiV Priobfi61^1 s^ovenskem resnem listu santna in pron»a J°’ ker je intere-da je v biografij Do^vljam° le’ ear bil ta in it- i pu^eno’ da 1® 8• Kregar bil tajnik mestnega odbora radikalne stranke v Ljubljani. , Sicer nas pa biografija niti primeroma ne zanima tako, kakor pa program novega intendanta. Priznamo, da je ta pro-Bfam tako velezanimiv, da ne bi nikdar rrrislili, da je sploh tak program mogoč. G. Kregar pravi, da mora ljubljansko gledališče voditi tako politiko, Id je v skladu z državno politiko. Izjavljamo odkrito, da te modrosti ne razumemo in «a je nam neumljiva celo tedaj, če bi g. regar dostavil, da z državno kulturno P itiko. Naloge države so vendar absolutno drugačne, ko pa naloga gledališča. Ce bi bila pri nas na vladi stranka, ki izpoveduje čisto določen svetovni nazor in ki bi ne trpela poleg svoje ideologije nobene druge, potem bi to še razumeli. Ampak zaenkrat še nismo ped vlado komunistov ali pa fašistov, da bi bila j vsaka nekomunistična ali protifašistov-ska misel prepovedana. In tudi v srednjem veku nismo več, da bi bile dovoljene samo nabožne igre. Ali pa je mislil morda g. Kregar, da se mora naša gledališčna kulturna politika vjemabi z vsakokratno kulturno politiko vlade? Ali naj nazadnje gledališče dela reklamo še za vladajočo stranko? In morda v vsaki sezoni za drugo vlado, če bo to sploh zadosti, ko pa se naše vlade običajno ne drže niti eno sezono! Nadalje pravi g. Kregar, da mora gledališče gojiti narodno in državno edinstvo in torej najbrže misli ped državno politiko ono, ki izpoveduje, da Slovenci niso nared, temveč le pleme in da je slovenščina le dialekt? Recimo, da je to vse pravilno, toda kako naj gledališče goji narodno edin-stvo? Ali bo dajalo samo predstave v jugoslovanskem jeziku, ki ga sploh nikjer ni? Ali pa kar kratkomalo v srbohrvaščini? Ali bo še gojilo slovenski jezik, ali pa skušaju ustvariti nov skupen jezik? Kako naj vendar goji narodno edinstvo? Ali morda s tendenčnimi igrami, v katerih se bo do obupnosti deklamiralo o državnem in narodnem edinstvu? In ali se ne bodo smele predstavljati slovenske igre, v katerih se bo slovenščina omenjala kot jezik, slovenski nairod pa kot narod? Kaj pa je sploh narodno edinstvo? V političnem življenju bi moglo imeti še nekaj smisla in bi se ga moglo še nekako predstavljati, ker se tiče predvsem uprave. Ampak kdo naj to edinstvo uveljavi v kulturnem življenju in celo v gledališču, ki je nerazdružljivo zvezano s slovenskim jezikom? Strmimo in strmimo nad to divno nalogo, ki jo ima odslej slovensko gledališče, da goji narodno edinstvo! Seveda bo moralo skrbeti naše gledališče tudi za zbližanje s Srbi in Hrvati in g. Kregar pravi celo, da je v tem njegova obstojna pravica. Ze davno pred vojno je naše gledališče uprizarjalo srbo-hrvatske igre in v tem oziru je vsaka pripomba odveč. Da bi pa bila le v tem obstojna pravica gledališča, je trditev, ki je pač edinstvena! Nimamo prostora, da bi na tem mestu podrobno ocenili še izvajanja g. Kregarja v tehniškem oziru. Le eno naj še konstatiramo: Ljubljansko gledališče je slovensko reprezentačno gledališče in samo kot tako ima zmisel in pravico, da je državno gledališče. Za slovensko gledališče pa nima g. Kregar niti besedice! In da besede umetnosti ni v programu g. Kregarja, treba tudi konstatirati. Ti dve konstataciji pa povesta vse in sedaj bi samo še to radi znali, kako si misli g Kregar brez poudarka slovenskega gledališča propagando? Pač pa vemo to, da za program g. Kregarja mi ne bomo mogli delati nobene propagande, pač pa bomo propagirali program, ki ne bo slonel na žuraalistič-ni in strankarski frazi o narodnem in državnem edinstvu. A. Z. Zofka Kvedrova. PREDAVANJE GE. MINKE GOVEKARJEVE J -T »adeljo dne 20. t. m. je predavala levi n e,H! ni J-hornici ga. Minka Govokar- £>fke &oveVli6"iU 8lovenske Pi3ate’iice Ga. Govekarjeva je v svojem skoro dvournem predavanju podala sliko Zofke Kvedrove, o kateri dosedaj Slovenci ie nimamo obširnejše biografije, daei je morda do sedaj najnadarjenejša slovenska žena. Predavanje ge. Govekarjeve se je opiralo na Svilne citate dz del Kvedrove ter na obširno korespondenco, ki jo je Kvedrova v življenju zelo gojila. Zofka Kvedrova se je rodila dne 22. aprila 1. 1878 v Ljubljani, v Kolodvorski ulici št. 22. Njen oče je bil najprej železniški sprevodnik, ko pa je bil na železnici odpuščen, se je oprijel cele vrste poklicev ter je bil končno majhen trgovčič in občinski tajnik. Družina Kvedrove se ja, preselila v Lož, nato pa v Novo vas na Blokah in v Retje pri Loškem potoku. Zofka je imela še dva, za nekaj let mlajša brata, ki oba še živita. V svojem kratkem življenjepisu koncem knjige »Jedanaest ruovela« pripoveduje: »Odrasla sem v onem lepem in zanimivem kraju Kranjske, kjer se zaganja kraška burja v ne-dogledno črno gozdovje na meji Kranjskega in hrvatskega gorskega okraja, tam pri Pre-zridu in Gabru. Ta kraj je Lož na Notranjskem. V ljusko šolo je hodila na Blokah, višje razrede pa je dovršila v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani. Ko je dovršila ljudsko šolo v Ljubljani, je odšla k starišem v Loški potok. Njen oče je ni mogel dalje dati v sole. ,„^jofkir>a mladost je temna in težka. Oče, dobrodušen Človek, je bil zelo ’ r»di česar je njegova žena, Zof-■ Kn ’ *6l° trpela. Strelovod njuje jeze PaJ. , mnma?nv Zofka- Oče je naklanjal | m »f £ ris mati pa prav nič. I Uteho je našla v božji naravi. Udarce živ. j jlenja pa je nosila Zofka z visoko dvignjeno ! glavo m z ledenim obrazom. V Retjah so Zofko domačini zelo ljubili Z veseljem se je vedno spominjala, da so ji za god nosili domači fantje in dekleta celo naročje šmarnic. Tedaj se je Zofka seznanila s slovenskim pesnikom, ki jo je v pismih navduševal za slovstvo in jo nagovarjal, naj kaj napiše in kje priobči. Leta 1890 sl je Zofka poiskala službo v Kočevju kot manipulantka. Ni je strpelo več na domu. Leto pozneje pa je že sedela v odvetniški pisarni dr. Ivana Šušteršiča. Ta-krat jo je prijelo prvo veselje za literarno ustvarjanje in pisala je, kadar in kjer je mogla: v pisarni, skrivaj in v vednem stra-hu, da je solicitator ali celo Sef ne zaloti. kSi ,^8inr o priiela, vendar pa ji je proza bolj ugajala. Kar samo se ji je pripovedova- nje snovalo v povestice. Poslala jih je »Slovenki«, »Edinosti«, »Slovenskemu Narodu«, »Ljubljanskemu Zvonu«, in »Dom in Svetu«. Prva Zofkina Črtica je bila priobčena v »Slovenki«, marca 1898 1. pod naslovom »Kapčev stric« in psevdominom »Milena«. Podpisovala se je še s psevdonimi »Zmagoslava K-r.«, »Zofija«, »Z. K-r.«, »Žiška« in »Zofka«. Komaj je zastavila Zofka pero, je v desetih mesecih priobčilo pet slovenskih listov 30 njenih črtic in novelet. Pisala pa je takrat tudi že nemško. Leta 1899 je odšla v Trst s trdnim sklepom, da se ji šele tam odpro — vrata v svet. Vstopila je v redakcijo »Edinosti« in »Slovenke«. V Trstu se je čutila Zofka zelo osamljeno. Občevala je le z Etbinom Kristanom in s Franom Klemenčičem. Že tedaj pa se je seznanila z medicincem Vladom Jelovškom, svojim poznejšim možem. O njem pravi v nekem pismu: »Piše mi že od lanskega septembra vsak dan, a jaz mu odgovarjam vsak teden.« Pričela pa si je dopisovati tudi s češko pisateljico Gabrielo Preissovo in z nemškim profesorjem dr. B. Maquardtom iz Zttricha. Ta nemški pisatelj je vplival nanjo v estetskem in sploh kulturnem oziru zelo ugodno ter ji je bil očetovsko dobrohoten svetovalec, ko je sklenila, da se preseli v Švico. Čeprav je imela le osem razredov ljudske šole, vendar jo je rektor univerze v Bernu radi njene visoke inteligence sprejel kot redno slušateljico filozofije. V Švici je v raznih nemških listih priobčila nekaj novel. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer se je nahajal njen izvoljenec Vladimir Jelovšek. Istega leta je izdala svojo prvo knjigo: »Misterij žene«. Kakor večina tedanje mlade literarne generacije v vsej Evropi, je bila tudi Zofka Kvedrova pod vplivom doslednega realizma (naturalizma) in dekadence. Ljublija je zlasti socialne motive, motive iz trpljenja in življenja naših žena in otrok. Erotika v njeni umetnosti je globoka, odkrita in za tedanje čase naravnost smelo drzna. Njena dela so zdrava, sočna in polna življenja. Knjiga »Misterij žene« je dosegla znaten uspeh, hkrati pa tudi najstrožje obsojanje s strani naših moralistov. V Pragi se je seznanila Kvedrova s tamkajšnjimi socialisti, akademiki: Dermoto, Lončarjem, Lotričem, Kristanom, Hacinom, Lahom, Vopotičem in drugimi. Seznanila pa se je tudi z mnogimi znamenitimi češkimi ženami: Ruženo Svobodo-vo, Olgo Jastrovo, Terezo Novakovo, Heleno Maližovo, a feministko Franto Plaminkovo ter z mnogimi uglednimi češkimi in nemškimi literati. Priv prisrčno prijateljstvo pa jo je vezalo z Zdenko Naskovo. Korespondenca s to inteligentno Čehinjo, ki je tako zelo vplivala s svojo fino izobrazbo na raz-borito Zofko, sega prav do zadnjega leta Kvedrove. Naskova je prevedla zelo mnogo Zofkinih črtic in novel iz slovenščine v češčino. Leta 1901. je izdala Kvedrova v Trstu svojo drugo knjigo »Ljubezen«, zbirko erotičnih novel v dramatski obliki, polnih pesimizma in težke tragike. Leta 1902 je izdal v Gorici Andrej Gabršček njeno knjigo »Odsevi«, zbirko črtic, v katerih se jasno izraža individualnost Kvedrove. S temi črticami se je vrnila iz struje splošnega kosmopolitizma na domača tla. Leta 1903 se je ofka civilno poročila z Vladom Jelovškom. V tem zakonu, ki je bil pozneje zelo nesrečen, je imela Zofka tri hčere, za katere je sprva skrbela sama, ker nista imela z Jelovškom skupnega doma. Zofka Kvedrova je v tem času neumorno , PI a; Se ‘sto leto je izdala pri Schwentner- i ju zbirko novelic pod naslovom: »Iz naših krajev.« Naturalizem teh črtic ni pretiran in je psihološko poglobljen. Milje je krepko ka-rakteriziran, enako tudi značaji, slovenske socialne razmere na kmetih so podane verno in poetično. Prijeten je njen sarkazem, tudi je tendenca umetniško prikrita. Leta 1904. je postala urednica in glavna sotrudnica mesečnika »Domači Prijatelj« v Pragi, ki je izhajal tja dio svetovne vojne. Leto kasneje je izdala svojo novo knjigo »Iskre«, zbirko slovenskih in hrvat.skih po-natiskov njenih novel. Slovenska Matica pa je izdala njeno znamenito dramo »Ameri-kanci«. Leta 1907 se je preselila Kvedrova z družino v Zagreb. Tu je vstopila v uredništvo »Agramer Tagblatta« ter pričela urejevati »Frauen-Zeitung«. Začela je sodelovati v številnih hrvatskih listih. Kvedrova je pisala v štirih jezikih: v slovenskem, v hrvatskem, v češkem in v nemškem. Leta 1912 se je ločila od Jelovška ter se nato cerkveno poročila z Jurajem Demetro-v;čem, novinarjem ter uglednim politikom, v Zagrebu je izdala knjigo hrvatskih novel »Jedanaest novela«. Tik pred svetovno vojno pa je napisala slovenski roman »Njeno življenje«, zolajevsko navdahnjeno povest, v kateri se pojavlja, kakor še v nekaterih njenih drugih Črticah pristno naturalična hipoteza dednosti. Med svetovno vojno je Zofka Kvedrova, kakor marsikatera druga žena, mnogo trpela Iz dnevov groze, bratskega sovraštva ln požara lepot je zrastel njen znameniti roman »Hanka«, ki je prostorno prenešen na Poljsko, je pa vzet iz Zofkinih listnih doživljajev. Med vojno in po vojni je izdajala Kvedrova v Zagrebu izvrstno urejen list »Ženski Svet«, poznejšo »Jugoslovensko Ženo«. Leta 1922. pa je izšlo njeno najobsežnejše delo, drama v dveh delih. Urnik kraljeviča Marka«, alegorija trpljenja in vstajenja Jugoslovanstva. Nacionalnega pomena je tudi njena drama »Arditi na otoku Krku«. Zelo je trpela Kvedrova zlasti radi nasprotovanja hrvatske javnosti, kri je zbijala n« njen račun razne pamflete in karikature (»Koprive«) ter ji v kritiki odrekala umetniški pomen njjlh knjig. To nasprotje je nastalo po vojni kot reakcija na to, da je bil njen mož ekaponiran pristaš (nekaj časa je - bdi pokrajinski namestnik v Zagrebu) sr.m. demokratske stranke, deloma pa tudi na njeno jugoslov. nacionalistično ideologijo. Stvarna in pravična kritika ter literarna zgodovina pa bo razlikovala med njeno umetnostjo in mišljenjem. Imenu Zofke Kvedrove bo pripadlo v slovenski dn tudi v hrvatski in v Češki literaturi prvo in častno mesto. In to bo njeno zadoščenje, pa čeprav pride > — šele po smrti. Predavanju^ ge. Govekarjeve je prisostvovalo odlično število ženskega občinstva,* žal pa sd bili navzoči moški le redke In častne izjeme v predavalnici. C. K. Ljuba D. Jurkovič: ŽIVLJENJE IN DELO NA NASI UNIVERZI. Na naši univerzi predavajo, vsak v svojem ,eziku, profesorji Slovenci, Hrvati in Srbi Dijaki so iz vseh krajev naše domovine in' če prisostvujete kateremukoli dijaškemu sestanku, v vseh dijaških skupinah in društvih, boste takoj opazili, kako se vai počutijo, kakor doma, vse pojave v javnem življenju Slovenije smatrajo vsi za svoje, slišali boste, kako debatirajo v obeh naših jezikih^ brez najmanjše potrebe posebnega sporazumIjo-vanja. To pomeni, da smatrajo vsi naši dijkkt oba jezika za svoja in da sta jim oba mo sredstvo za izražanje. Na ta način najbolje pobija življenje -pa naši univerzi in to ono intimno in resnično življenje, trditev, da je naša univerza trdnjava nekakega advetrzivnega separatizma, pa čeprav bi mogoče kdo želel, da bi .bila. Poudarjanje njenega slovenskega značaja, kar. največkrat ni potrebno, se ne sme smatrati kot nekaj separatističnega, nekaj sovražnega proti Srbom in Hrvatom ali naši državni skupni in kulturni kolaboraciji. Ne smemo smatrati za resno delo in želje nekaterih posameznikov, ki postajajo v svoji megalomaniji več kot smešni. To so ljudje malega obzorja in ozkosrčni, ki se še niso vživeli v novo situacijo, nastalo po osvobojenju slovenskega naroda in ujedinjenju s Srbi in Hrvati. Njihovo neprijateljsko stališče proti-vsemu, kar je srbsko in hrvatsko in strah za »ogroženo« slovensko kulturo ne more dolgo trajati ter bo prešel, ker ne temelji na resni podlagi. Naša slaba administracija in nekatera druga zla ne morejo opravičiti njihovega čudnega stališča in nerazumljivega nezaupanja v našo narodno državo. To so zla, pod katerimi trpimo vsi enako. Ako oni mislijo, da bo naša univerza slu-žila njihovim zahtevam, se kruto varajo, kajti življenje hoče drugače. Univerza bo pionir Jugoslovanstva, pa naj delajo, kar hočejo, in mi trdno verujemo, da bo najbolje spajala m kulturno zbližala vse Srbe, Hrvate in Slo-vence in to je podlaga ter jamstvo naše bo-doče skupne kulture. To so pravilne poti, k: vodijo, v kar trdno verujem, k uresničenju jugoslovanske idej« Predvsem je potrebno, da se pri nas ustvari volja in razpoloženje za skupno delo, zatem, da pristopimo k temu delu z odprtim srcem in šele tedaj bo mogoče, da bodo vidni tudi uspehi tega našega skupnega življenja. Ako je ideja narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev zdrava in prirodaa, potem se bo oiivotvorila tudi preko in mimo naše volje, kakor tudi vsi prirodni zakoni in je radi tega nespametno misliti, da bi kulturno delo ene takih institucij moglo škodovati ustvarenju te misli; ako pa ideja narodnega edinstva ni zdrava in prirodna, tedaj bo ugasla sama ob sebi, in tudi v tem slučaju bo kulturno delo naše univerze le koristno za našo splošno kulture. Naj bo kakor hoče, vezati idejo narodnega edinstva z vprašanjem obstanka ljubljanske univerze ni niti jjotrebno, niti pametno, kakor tudi vobče ne bo teoretisiranjee o vprašanju narodnega edinstva nikoli rešilo tega vprašanja; rešilo ga bo le in samo realno življenje po splošnih zakonih prirode. Mlad narod smo, ki je šele začel organizirati vse svoje sile in sposobnostL Potrebujemo mnogo šolanih ljudi in neumesten ter smešen je strah pred hiperprodukcijo inteligence, ki 6e vedno pojavlja, ko se opravičujejo redukcije v državnem proračunu. Nismo še kar naenkrat postali tako kulturni da ne bi več potrebovali šolanih ljudi, odW no, da bi se bali njihovega prevelikega atevila! Smešno! Ko sliši Človek razgovor o tem, bi mogel misliti, da ima vsaka naša vas svojega zdravnika, da so naše ceste, železnice, jezera, hudourniki, močvirja itd. urejena in posušena; da so vsi naši rudniki preiskani in izrabljeni, da je urejen kataster naše države in da ne bi imeli naši inženirji dela, če bi jih bilo mnogo; mogel bi misliti, da so naše občine in drugi državni, samoupravni in državni uradi prenatrpani s kvalificiranimi pravniki in uradniki; da so naše šole prenatrpane z nastavljen« itd. Toda vemo, da ni tako in da potrebujemo delavcev vseh strok v velikem številu. Potrebno je samo, da organiziramo razdelitev deli, pa bo za vsakega dela v izobilju. -_____________________(Dalje sledi.) »LJUBLJANSKI ZVON.« Izšla je 2. letošnja številka »Ljuhlianskeaa Zvona«. Vsebina je sledeča: 1 Pogovor z Rihardom Jakopičem. 2. Igo Gruden! Božična poslanica. 8. Jože Lavrenčič: Publius io Hiapala. (Dalje prih.) 44. Pavel Golia: Mar-ehe funčbre. 6. Vladimir Levstik: Hilarij Pernat (Dalje prih.) 6. Iz srbakohrvatafke linke: P. I. Odavič: O, gde si? 7. Janko Lav-nn: Cehov in Maupaasamt. (Konec prih.) 8. Skrivnost naše hiše. (Konec pnh.) 9. Vida Tauferjeva: V morju lana. 10. Književna poročila: Slovenaka dela: Alojzij Gradnik: De prolundis (Ferdo Kazak). — Vladimir Lvetik: Pravica kladiva (J. Kelo-mina). — Srbsko-hrvataka dela: Guatav Kr-, kleč: Ljubav ptica (B. Borko). — Ivan Ne-viatiid: Lirika na beepuču (Miran Jarc). 11. Kronika: Domači pregled: Gledališče v'krizi (Fran Albrecht), -r Iz Kopitarjeve delavnice (J. A. G.) - I. K. Dolezal: Dr. Je& KarAsek (D-r). V ' “ Dnevne vesti. BAROMETER. Kadar. no gre politika SDS po volji, tedaj ,r©dao čitamo v njenem tiisku dolge ko-lone o b'r ezdo m o vinak em klerikalizmu in slično. . Kadar pa ne gre. SLS po volji politika, teaaj pa čitamo o silni nevarnosti, v lkateri da se juihaja vera. Če pa je politika že celo neprijetna SLS, tedaj pa se oglase v njenem časopisju veliki kanoni o brezdomovinskih tramazonih. Na ta barometer smo se spomnili, ko ©mo čitali Uvodnik v včerajShjem »Slovencu« in konstatirati moramo, da opisani barometer daluja še vedno brezhibno. — Ivan Vavpotič — petdesetletnik. Akadom ični slikar Ivan Vavpotič praznuje danes svojo petdesetletnico. Po maturi, ki jo je nazdravil leta li>97 v Novem mestu, je kolebal Vavpotič nekaj časa med slikarstvom in glasbo. Končno se je odločil za slikarstvo. Štediral je na praški akademiji pri mojstru Hyaaisu, v Parižu in na Dunaju. Pozneje je aekaj časa poučeval aa Strakovi akademiji v Pragi in na idrijski realki. Iz Idrije se je preselil v Ljubljano. Med vojno je bil nekaj časa v Judenburgu, pozneje v »Kriegspress-quartirju« v Črni goni, končno pa kot slikar aa italijanski fronti. Kot slikar' gaji Vavpotič v«e panoge. Posebno znan je kot izboril portretist* pa tudi kot risar in ilustrator. Njegove risbe in ilustracije se merijo lahko * najboljiirai francoskimi kreacijami. Ce treba riSe tudi plakate, diplome itd. Na vseh poljih je mojster. Sedaj je nastavljen pri narodnem gledališču kot scenograf. Tako kot tifiiefoiku kakor kot človeku simpatičnemu jubilantu kličemo: Se'na mnoga letal — Makso Cotič, urednik tržaške »Edinosti«, je stopil po 37 letnem delovanju pri listu • m po skoraj 50 letnem udeetvovanju aa polju novinarstva nedavno v .pokoj. Včeraj mu je'priredil 'konzorcij »Edinosti« banket, ki so se ga udeležila vsa 'tržaška narodna droStva. Makso Cotič je bil rojen leta 1854 v- Vipavi. Že zgodaj se je jel udejstvovati v Jurnalistiki. Najpreje je bil sotrudnik Slovenskega Naroda, ki ga je urejeval takrat Levstik, pozneje pa Jurčič. Pozneje je sodeloval tudi pri humorističnem listu »Jurij » pušč«, pri praški »Politiki« in pri zagrebškem »Tagblattu«. Leta 1890 je postal urednik »Edinosti«. List se je pod njegovim vod-stvom hitro dvigal. Cotič je bil dober žunna-l»t. Pisal je o vsem mogočem. Bil je tudi ipreteu polemik. Njegovi temperamentni članki so vzbujali pozornost tudi v italijanskem tisku. Za narodno stvar pa se ni udejstvoval samo s peresom: bil je agilen član številnih političnih in kulturnih organizacij priteofakih Slovencev. Pridobil ai je za naš iivelj tam preko nevenljive zasluge. — Za popravilo ljubljanskega muieja je nakazala vlada kredit 200.0C0 Din. — Začetek letnega semestra na zagrebški ttniverzi. Na zagrebški univerzi se prično iifcfcripeije za letni semester jutri, 22. t. m. ier trajajo do vključno 5. marca. — Reducirani in odpuščeni državni uradniki v železniški službi. Prometno miniistr-*tvo je pozvalo vse železniške direkcije, da Saj vodijo o uradnikih,, ki so bili od drugih ministrstev reducirani ali pa odpuščeni, evidenco ter pazijo na to, da se ne bodo sprejemali nevredni elementi v železniško službo. — Osredni odbor Slovenskega planinskega društva opozarja svoje člane, da je po sklepu odborove seje treba poravnati članarino aa tekoče leto do 1. aprila t. 1. Kdor do tega roka članarine ne poravna, preneha biti član S. P. D. ter se mora na novo vpisati in ra-zun članarine 25.— Din plačati še vpisnino j 10.-* Din. —Društvo »Rdečega Križa«, podružnica r , Celju bo imela svoj izredni občni zbor. V sredo, dne 23. t. m. se vrši ob 14. Uri (2. uri popoldne) v sejni dvorani celjskega mestnega magistrata izredni občni zbor celjske podružnice »Rdečega Križa. Posebna vabila se tokrat ne bodo izdala. Vsi ustanovniki, stalna, redni in pomožni člani bo vabljeni, da se udeležijo polnoštevilno tega občnega zbora. Dnevni red: Volitev upravnega in nadzor- stvenega odbora. — Učni tečaji na kmetijski šoli na Grmu. Rasen kletarskega in vrtnarskega tečaja koncem januarja oair. pričetkom februarja se je vrti! 14. in 15. februarja dobro uspeli poljedelski tečaj, katerega se je udeležilo tudi 7 Gorenjcev. Za sadjarski tečaj (25. in 26. februarja) se je prijavilo preko 30 kmetovalcev in kmetskih mladeničev. — V marcu se bosta priredila še dva enodnevna tečaja: 18. marca živinorejski in mlekarski tečaj, a na praanik 25. marca čebelarski tečaj V obeh se prične poulk ob 9. uri dop. Poučevalo se bo teoretično in praktično. Za vsak tečaj se sprejme le do 20 prosilcev. Revni udeleženci dobe na zavodu po možnosti brezplačno hrano. Prijaviti se je po dopisnici na ravnatelj-tfvo' iole najkasneje do 10. marca. Dvodnevni'tSeizmografični aparati v Zagrebu in Mostarju so se zlomili, vse hiše in kolodvori so porumeni. Na Popovem polju je biio ubd-tih nad^ 100 ljudi.« Na drugem mestu poroča list: »V..Atragrebu je registriral potreeomer 19 sunkov. Tudi tu se je polastila na slatin ljudi -taka panika, da so poskakali v vodo. Potresu je sledil silen snežni metež. Več ljudi je na begu iz podirajočih se hi3 zmrznilo.« Iz kakega vira je dobil list, ki tudi v geor grafi ji ni dobro • podkovan, neki tako krv«-ločno poročilo?« Ljubljana. 1— Ljubljanska policija na konjih. Policijska direkcija bo nabavila v kratkem 15 konj, nekaj koles in avtomobil za službeno uporabo. Imeli bomo torej tudi pioli-cijske stražnike na konjih. 1 Društvo za narodno zdravje v Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje aa fllangfri sestanek v torek, dne 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer, Predavia g. asistent kirurgičnega oddelka dr. Blumauer Splošne bolnice »O pomoči«, nakar sledi razgovor o druilvernem d e 1-u. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike. Seszanek se vrši v prostorih Šolske poliklinike (na dvorišču drž. učdit^lj-šža) na kesljevi cesti. Prosimo obilne udeležbe! Odbor. 1— Pripravljalni odbor za sprejem »Obili-ča« ima svoj zadnji sestanek y pondeljeik, -sl. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih J. A. D. Triglav. Ker gre za dokončno ureditev nekaterih važnih vprašanj prosimo vsa vabljena društva, da ee vabilu sigurno odzo-ve.,0. — Odbor J. A. O. Triglav. 1— Radio-klub razglaša: V torek 22. ob pol 9. uri zvečer bo g. cand. ing. Stega v klu-bovem lokalu na velesejmu razlagal in praktično razkazal svoj 5-cevni prejemni aparat, sistem a>Hartley«. Po razlagi bo na njem praktično sprejemal. -Člani in prijatelji kluba vljudno vabljeni. 1— »Predpustna otroška čajanka Atene« v veliki dvorani Narodnega doma v nedeljo, 27. t. m. popoldne od 4. do 8. bo pravcati ■predpustni dogodek za našo mladino. Legitimacije ee izdajajo v Ortopedskem zavodu od 4. do pol 6. Maribor. m— Gripa v Mariboru hudo razsaja. Mesini fizikat izkazuje v roku od 8. do 14. februarja nad 20. slučajev. Veliko je pa gotovo neprijavljenih. m— Zbornični uradni dan v Mariboru. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opo-zarja vse interesente, da se vrši prihotLiji zbornični uradni -dan v Mariboru v torek, dne 22. februarja t. 1. dopoldne v pros.CTib gremijalne pisarne, Jurčičeva ulica 8. m— Stroga preiskava v zadevi požara pri tovarni električnih žarnic »Volta«. Ker postaja -požar, ki je v nekaj minutah upepelil ves objekt milijonske vrednosti, vedno bolj zagoneten, se je setavila komisija, ki bo slučaj temeljito pre-iskala. Člani komisije so:-Preiskovalni sodnik dr. Juhart, pol. nadsvet-nik V. Kerševan, zastopnik zavarovalnice »Sava« Koser, ravnatelj mestnega magistrata Kuhler, načelnik požarne brambe VoLer, vodja pot. detektivov Cajnlko in g. R6ger iz Ljubljane. ui— Ponesrečen samomor. Stražnik v p. I. S., stanujoč na Koroški cesti 66, se je hotel obesiti. To je opazil njegov sin, ki je že pravočasno prerezal vrv in rešil svojega očeta smrti. I. S. je sedaj v bolnici. JUGOSLOVAN NAŠEL PROFILAKTIČN0 SREDSTVO ZOPER GRIPO. Dr. Besarabovič, ki je bil, kot znano, zdravnik Nikole Pašiča ter prebiva v Karlovih Varih, je našel učinkovito sredstvo zoper gripo. Sredstvo so preizkušali z velikimi uspehi n?, dunajski kliniki in v dunajskih otroških bolnicah. O tem svojem razkritju piše dr. Beeara-bovič sledeče: »Za čaša veliike epidemije gripe v zadnjem letu vojne sem se spomnil na člane«, ki sem ga čital pred mnogimi leti, še kot mlad medicinec, v nekem dunajskem strokovnem listu. V tem članku je zastopal neki kolega mnenje, da bi bilo treba uvesti kot preventivno sredstvo pa -tudi lerapeviično (!) zoper tuberkulozo dezinfekcijo nosa z 2 do 3 odstotno karbolno vodo. To se mi je zdelo sicer že takrat problematično, oziroma malo verjetno, kljub -temu pa sem sklenil, ko sem bil komandiran za epidemskejr« zdravnika za pobijanje gripe, da poizkusim tudi 'to sredstvo. Preskušal -sem ga pa na samem sebi, ko sem dobil naliod. Nahod je sicer res izginil, tudi gripe nisem -dobil — dasi sem zdravil ogromno Število tolrJ-MV, med njimi 'tudi teiko obolelih — toda dobil sem v nosu take pojave dražljajev, da sem moral dozo vedno bolj zmanjševati. Tedaj sem prišel na idejo, da vporabim karbol v obliki mazila. Kot" znano, se namaže lahko celo Acid. carbol. purum, dobro zmešan z vazelino, na kožo, ne da bi povzročil kakršenkoli dražljaj. Svoje mazilo sem modificiral s tem, da sem mu dodal adrenalin, kokain (pozneje anestezin), mentol in bor. če je pomagalo zdravilo ali pa gre le za gol 'slučaj, ne vem, faktično pa ni obolel od ogromnega števila oseb, ki so to mazilo uporabljale (posebno zvečer po gledališču, kinu, zborovanjih itd.) nihče z agripo. Zdravilo sem uporabljal tudi pri majhnih otrocih Po vojni sem zapisal to mazilo več sto pacientom pri vseh vrstah nahoda z najboljšim uspehom. V interesu javnega blagra Izročam svoj recept sedaj javnosti.'- Rasne konkurence v lepoti. NajlepSe rokarice. uguaya. Prvenstvene končane. Zmago je drugi je bil F. C. noral F. C. Nacional leto nastopil na Duetom. Uruguav zida izselili v Španijo. So 'ti tudi pri nas irone in Castro od Nacional Momte-šj n-n*’ n^.! Jzborna igrača, Suffiotti od ^ Mi Rosarino od Centrala. ' Desetletnica vstaje pri Toplici Pred desetimi leti, februarja 1817. leta je nastala v srbskem ozemlju, ki je bilo zasedeno po avstrijskih in bolgarskih četah, ''Maja, ki sicer ni imela ua razvoj dogodkov velikega vpliva, pač pa je povzročila centralnim oblastem mnogo skrbi ter doka-®»a nezJom Hivo narodno zavest srbskega naroda. D&ai je avstroogrska okupacija strašno “atila srbako ljudstvo, je bila pa vendar rano-8° Oiilejša od bolgarske, ki je bila prava r*j~ovlada za srbsko ljud»tvo. Lolgari 90 Irpi tekom dveh let Srbe kar bolgarizi-Uničili so vse srbske knjige, ki so jih d<»eoi in naložiild prebivalstvu ogrom-^V^remena; vrhunec pa so dosegli, ko so rekrutirati vojake iz vrst isrbskih ^916 so se pojavile v gorov u Ko-vošimyv'AW?/ltelce 5ete> to je vodil Kosta Wvni ovac> šestLndva setletiii re- jjovft ^,Pc>ro^riik, ki ga je 1 udstvo radi nje-ia * fJ«K>sti smatralo za princa Jurija, bra-sedanjega kralja, vohvv? 'Pa se je pojavil v Pomoravju • K os ta Pečanac, osemintridesetleten srKai.*2 Pečanac je leta 1904 izstopil iz "™ake armade in organiziral v Makedoniji, jjgvJ6 bila tedaj še pod turškim jarmom, ob-komitsko akcijo. Pečanac je e svojimi jatami izvedel celo vrsto bitk s tolpami in z de Koete Pečanca ie Ime v°jv'°' 5?«naki koči Makedonije. Tik v» vojno je Pečanac Skupno z albaiSl^^1^0 mitskim vod em Iso Boljetincem organi .»i i ganske komitake čete, ki so pomagal« Sr v boju proti Turkom. Leta 1912 je vstoI r~~. Pečanac v redno srbsko armado ter se urednik hrabro boril v balkanskih voi-to proti Turkom. njegova, prava ura pa je prišla, ko ga je fcseca septembra 1. 1916 prenesel zrako-preko solunske fronte v okupirano v *z zr;>koplova se je Pečanac izkrcal v wphškem okraju. •veislo ^ kmalu, .kakor iz tal organiziral prtp-vfetU««. J , vasi je bila menja. Pečančeve k«J^¥la boinega rna* razdeljene v pet velikih J*1 bile vodil Pečanac, ibarsk^kopalaSk/Sek jo vodil Kosta Vojinovič, jablanški oddelek kapetan Milinko Vlahovič, pirotski oddeiek profesor Jovan Radovič in krajinski oddelek študent filozofije Toči k o Vlahovič. Število vseh upornikov je znašalo približno šest do deset tisoč. l ečanac je napravil začetkom februarja 1. 1917 natančen bojni načrt. Nepričakovani dogodki in spopadi z Bolgari pa so pospešili začetek vstaje, i ečanac se je sicer upiral predčasnemu začetku, toda pritisk ostalih voditeljev in vstašev je odločil. Uporniki so zabili Kuršumlijo in po hudih pouličnih bojih Prokuplje. Upor se je razširil do Niša in do Morave. Povsod uporniki premagali etapne čete, ujeli veliko število sovražnikov, zaplenili topove in drugi vojni materijah Vse ozemlje med Moravo do zapadne srbske meje, na jugu do Vranje in na severu skoraj do Kraševca je bilo v rokah upornikov. Sredi od centralnih oblasti zaisedenega ozemlja se je prebil v boj« slkozi nemške čete, pro-kjer je veljala le zapoved vojvode Koste Pečanca in nobena druga, tečanac je hitro organiziral občinske in okrajne oblasti, lazarete, postaje in ujetniška taborišča. Šele ko so pritisnile na upornike ena av-stroogrska in ena nemška ter dve bolgarski diviziji, ki so bile vse opremljene s težko artilerijo, strojnicami in zrakoplovi, so se morali slabo oboroženi uporniki umakniti v nedostopno gorovje. 1 ri teh bojih so padli Kosta Vojinovič, Jovan Radovič in To-ško Vlahovič, Pečanac pa se je rešil. Poleti 1917 se je zopet pojavil na čelu tristo mož močne Čete na bolgarski meji. Pri Ristovcu se je preibl v boju skozi nemške čete, prodrl 45 km daleč v Bolgarijo, zažgal Bošilj-grad in mnogo vasi ter se nato zopet umaknil v pomoravske gore. Avgusta leta 1918 je ujel pri napadu na Peč 8000 avstrijskih vojakov in Čeprav je umrl pri tem za gripo, vendiaj so njegovi ljudje vznemirjali še dalje sovražnika, • dokler niso podali roke srbski armadi, ki ie zmagovito prodirala s solunske fronte. Topliška in jablaniška vstaja ni pomembna samo kot edini poskus velikega l.ud-skega upora v zaledju tekom svetovne voj-! ne, temveč je tudi mnogo prispevala k okrepitvi srbske zavesti v domovini in v emigraciji. Njeni borci pa žive še dalje v narodni pesmi. najvestneje, kajti hočejo zlasti inozemskim gostom predočiti upravičenost svetovnega slovesa. Na tej razstavi bo mogoče nadal e ■pregledati tudi čsl. kopališča, ki niso sicer svetovno znana, za to pa nudijo mir.iO, ko-modno in ozdravljaioče bivališče onim, ki v svrho svojega ozdravljenja ne iščejo zelo frekventiraniii mest, temveč streme si v mira pridobiti zdravja, ki so ga izgubili. Na izbiro so torej kopališča za resno bolne, ki si bodo na podlagi podanih indikacij in nazorno podani., rezultatov zdravljenja, lahko izbrali kopališča odgovarjajoča njihovim boleznim, kakor tudi rekonvalescente, ki si bodo zamogli izbrati kopališča v svrho njihovega okrevanja ter za posetnike, ki bodo imeli priložnost, izbrati si lepo poletno bivališče. To in ono NAŠA ŽALOSTNA SEDANJ ST. V nemškem 1 stu č:timo ta pretresljiv e is P i e r r e - a. Švicarski meščanski hotel ir, seri ra v lis:: Penzija za pse tri do pet frankov na dan. Tri do pet frankov, v francoski veljav' prestavljeno je to: petnajst do petindvajset f.an- kov. Moja femme de chambre (sobarica) mi je povedala, da ie prejšnje leto v neki tovarni šivala 9 ur na dan vojaške telovnike in dobila za to 300 frankov na mesec. V Rue Ranelagh, milijonarskem delu mesta, visi v neki papirni trgovini ta - le oglas: Spletna žena, vojna vdova, želi pos ravljati in opravljati nzna pota. Za uro dva franka. Včeraj ponoči, ko sem šel Čez Hace 1 igalle domov, sem videl, ko .se je pocestno dekle ponujajo nekemu gospo tu: Pet frankov, moj mali... tri franke, vzemi me vendar s seboj... Ko se je še vedno obotavljal je rekla rikoraj v joku: »Zaradi mene, plačaj mi vsaj vročo kavo, več ne zahtevam .. .« Prosveta. Beograjski pevski zbor akademskega dru-?!v* »Obilic«, ki koncertrira v Ljubljani v unionski dvorani v petek, dne 25.1. m. zve-si je izbral za svoj prvi ljubljanski na-Jjop sledeč program: Kot uvod v koncert . P0*0 svojo himno, toli priljubljen in sploš-p z.nani Marinkovičev zbor: Ej, trubači. del*\^ncerttti Program je razdeljen v tri Jr,,,.'. * prvem delu so sledeči zbori: Mo-S*«wkia^atv-svjat- Hrist‘č: Svjati Bože. -rtič: Dve pob*o*L: I{omarsli;a popjevka. Hri-svefe.n novejši ebJv661.11®- ,Dru$ del J'e P°-šanskega zbor: Dokwln ,?lcer Ovajajo Baj-jevo Ej, sastali se čL^Jca ,SPi in StoJcer-aa sporedu Mokranjčev Tatav' vet .in Gotovčeve D^X' ^ Vii- pesmi čuda i sm jeha. m ri6 j r>a J,e Gotovčev narodni pred v petih delih: Koleda s spremljeva-njem treh klarinetov, dveh fagotov in tolkal ^°kranjčeva V. rukovet. Zbor dirigira Matačič. Predprodaja vstopnic v Pr I '£n'f'8arni-Milana »a ^®;*etnice književnega delovanja liSSa °S0V‘ta- Kakor vsa državna gleda-t(..M,’n-prOS.a,vi. tudi M ubija tisk o gledališče li-in , ^znanega hrvatskega pisatelja Predstnva M‘lana B&goviča. Slavnostna 8 up; joj v Cetrtek, dne 24. februarja ob vek< z ^er> uprizori se drama »Božji filo-^oa->odi t ^ Baričevo in Vido Juvanovo ter irajj [ I'P"j?|V!ar-i6m ™ Rogozom v glavnih vJo-Tanto r - va' na katero že danes opozar-‘d ... S®J- občinstvo, bo izven abonementa. ■ oz i človek« je dosegel tako v Zagrebu in t(;gu 1 de&r!‘eo je prvi Ri-v. 90 ka Z dg’ Z- evic0 pa ,K'gn*«an Caout berKor llf5 w“»co, ie 6unil Svlcar HUnen-101 kg. V oboferočPa Nem^7f?f®sler |>et prvo mesto Rigoulot ®5 kg ?a”no ^ Jka'- -r<>CJ1€m su,llku 8 W1.5 kg, dočim ; obojerocno tezno dvignil največ Kanadi-,)ec Laout namreč 137.5 kg. V nekaterih panogah so aeveda uspehi profesijonalov višji to* pr' v .enoročnem in obojerocnem potegu J obojeročnem sunku. edem vc^° *)0'53erslfe vesti. Huffmann, ra . izmed redkih zmagovalcev Carpeatie-HftH'’ ac CarthY, ^i j® nedavno talko prese-v°«Jivo porazil Šveda Perssona, sta si slala »ostonu nasproti. Zmagal je Huffmann, ki je sodnik PO 10. rundah prisodil zmago •0’ekah. — Paul Berlenbach, svoječa9ni »K v lahki, težki teži, se je poslovil od noga«-, v katerem je deloval kot profesiio-t^Jod 1. 1928. V tem času 9i je zaslužil 250 dolarjev, t. j. 18 milijonov dinarjev, s MČel lesno trgovino. Pred kra't-pj/ Je bil premagan od Mika Mac Tique, ProMtv° Pa 'i® izgubi *e lansko leto v bojn Jack Delaneyu, potem ko je svoj naslov “P««no hranil proti Young Stribhlingu r. M ^ I _ X A M TT—.—MA1 pred njo je Amerika s 129.5 točkami in Fin-sika z 82 točkami, ki Nemčijo z 32.5 t. tako prekašata, da se ta razlika do olimpijad aP'°b ne more izravnati. V naslednjem na vedemo samo prve zmagovalce v vsaki pa nogi: 100 m: 10 in štiri deeetine eek Kor nig (Nemec) — 200 m: in pet desetih sel; Loke (Amerika) — 400 m: 48 sek. Kennedv (Amerika) — 800 m: 1:51 šest desetin mir., dr. Peltzer (Nemčija) — 1500 m: 3:51 dr Peltaer — 5000 m: 14 : 35 min. Nurmi (Fin ska) — 10.000 m: 31:12.2 min. Nurmi — 110 m lese 14.6 sek. Dye (Amerika. — Skok v daljavo: 7.69 m Hubbard (Amerika) — ^ v vis: 2.013 m ^aggard — skok ob 1 4.197 Ilofi (Norveška) — met krogle: metrov Kuck (Amerika) — disk: 48.83 m; Houser (Amerika) — kopje: 65.63 m Kuck — kladivo: 54.47 m Nokes (Anglija). Nogometne vesti iz L_ tekme v Uruguayu so odnesel F. C. Penarol; Wanderer, dočim se je i________ Montevideo, ki je lansko leto . na ju, zadovoljiti s 3. mestom. 1 sedaj velikanski stadion, ki bo imel prostora za 150.000 ljudi, število, ki se bo tudi brez dvoma doseglo, ker je v Uruguayu no-, gomet nacijonalni šport. — Več prvovrstnih urugayak‘ih igračev je prejelo iz Barcelone talko tega znanj • video in » Penarola l_ nfeij {'»“•“Ban, lanKe atletike in pnponu-Hi ’ 1 j9* ne sme delati mikakih ilu- J Slede amsterdamske olimpijade, ker za-Nemčija 4. oziroma 8. mesto; 1 Kratke \____________ Portugalski predsednik Carmona je_ r' vil, da bo njegova vlada vpeljala na galskem fašistovski sistem. Srečna I 1 ska' Amerika je izkrcala v Nikaragui novih 1600 vojakov. Ker ni mogel doseči komandant ameriške vojske Latimer sporazuma med vladnimi in vstaškimi četami, je kratko-mak> proglasil vso Nilkaraguo za nevtralno ozemlje. Tako so postali Amerikanci gospodarji Nikarague. Zdravstven ) stanje Georga Brandesa se je zelo poslabšalo in računajo zdravniki s katastrofo. .^*r»lil, ko je bil zaslišan v bolnici: »Blazen? Niti najmanje ne! Dvajset let se že peham in trudim in n;sem prišel tako daleč, da bi obvaroval sebe in svoje otroke pred najgroznejšo lakoto. Je bilo to drekaslo življenjek Ko je v moči od petka na soboto postalo nakrat silno mrzlo, so morali prepeljati več ko 20 napol zmrznjenih ljudi, ki so prenočili na klopeh Champs-Elisee-a, v bolnico. Švicarski meščanski hotel pa anonsira: l enz ja za pse od tri do pet frankov na dan. Metropolitanska družba (pariška podzemna ž ieznica) je svojim nastavljencem zopet si;ogo naročila, da ne trpe, da bi ljudje brea prenoč.šča v ducatih vdrli v čakalnice železnice, k er ostajajo na klopeh do ene ponoči in je dostikrat mogoče te ljudi spraviti iz Čakalnice le 9 sTo. Pred nočnim azilom, v Rue Labat se je zbrala množica. Publika, večinoma nedorasli mladeniči, je asistirala boju, ki ga je imel v cunje zavit mož z zanemarjenim psom. Nekdo je iz prvega nadstropja vrgel na ulico zavitek odpadkov. In za ta zavojček sta se pretepala in grizla človek in pes... Švicarski meščanski hotel pa anonsira: Penzija za pse, od tri do pet frankov na dan. KAKO SO NASTALE KONCESIJE (NASELBINE TUJCEV NA KITAJSKEM. Angleži se bore na Kitajskem v prvi vrsti za ohranitev pogodb in privilegijev. Če hočemo boj Kitajcev za njihovo neodvisnost pravilno razumeti, moramo vedeti, kako so .lastale takozvane ^koncesije«, naselbine tuj-,ev, ki so sedaj gnezda upornikov. Anglija je bila najpreje zastopana po »Vzhodnoindijski družbi«, ki je posredovala trgovanje s Kitajci, predvsem trgovino s čajem. Šele ko je bil privilegij te družbe leU 1833 ukinjen, je nastopila Anglija sama. Njen glavni konkurent je bila že takrat Japonska. Takrat je torej pričela Anglija gospodarsko pi odirati na daljni vzhod. Položaj tujcev je bil pa takrat, na Kitajskem zelo težaven. Zakaj, dasi so bili Kitajci že dolgo časa v stikih z Evropejci, so bili zanje vendarle vsi ino-zomci »tuji vragi«, s katerimi niso hoteli FILMSKI POSNETKI IZUMIRAJOČEGA INDIJANSKEGA PLEMENA. Najlepša noga v S. Frančišku in na najvišjih petah. imeti ničesar opraviti. Inozemski trgovci-so smeli stanovati samo v nekem mize meni pre&kraju Kantona, bili so splošno zaničevani in pravzaprav brez vsakih pravic. Šele po Vojni »radi opija«, ki so jo vodili Angleži aoper Kita.jee od leta 1840 do 1842, je prišlo do fiksnih pogodb, pri katerih so participi-rale razen Anglije tudi Francija in Ameri- ! ka. Na podlagi teh pogodb so se jele ustanavljati v otvorjenih lukah naselbine tojcev. Sprva jih je bilo samo pet. Pa tudi dandanes jih ni niti 50, k temu je prišteti še kake tri tucate prostih trgov na vsem ozemlju 400-milijonskega naroda, ki so pristopni tujcem in na katerih uživajo eksteritorialnost. Te koncesije so bile potrebne, ker je mogla v ogromni deželi vlada samo na ta način garantirati inozemceon varnost. Seveda je vodila Kitajce pri tem tudi želja, da tujci ne bi bili pripuščeni povsodi. V koncesijah je bila uvedena samouprava, ki je bila od kitajske vlade popolnoma neod- •vis„u, dasi so apu^ali pod njeno kompetenco tudi Kitajci, če so hoteli živeti v naselbini. Takio so nastale majhne težave y državi, ki 'so se Vedno razširjale ter vplivale vedno bolj na kitajsko gospodarstvo. Njihov pravni položaj pravzaprav ni bil nikdar popolnoma jase.., vsled česar je prišlo . pzneje do najrazličnejših. zapletljajevvTakw .se je razvil. Šau-gaj, ki je bil, ko je bil otvorjen za Evropejce, neznatno kitajsko mestece, jako hitro v gospodarsko'glavno mesto Kitajske ter je dandanes milijonsko mesto. Anglija si ni rezervirala v p-ogodba.i nobenih predpravic, tako da so se smeli že od začetka naseljevati v Šangaju tudi Neangleži. To so izkoristili Ame-rikanci, katerim so sledili drugi narodi, med njimi prav kmalu tudi Nemci, in tako je postal Šangaj mednarodna naselbina, v kateri je igral pa pač angleški element odločilno vlogo. Samo Francozi so ustanovili list. no kolonijo ter so vztrajali do najnovejšega časa trdovratno na svojih pravicah. Ameri-kanci so bili bolj za mirno penetracijo. Zato se pa obrača dandanes sovraštvo Kitajcev v prvi vrsti proti-Angliji, ki se bori sedaj za svojo kitajsko trgovino, ki bi bila z izgubo privilegijev skoraj popolnoma izgubljena. STEINACH IN ALIMENTACIJSKA TOŽBA. Odkar se je ponesrečil znani poiakus e šimpansinjo, se je zdelo, da je prišla Steina-chova in Voronovova znanost ob kredit. Sedaj pa se je pripetilo v Islandiji nekaj, kar je možakarja zopet rehabilitiralo in kar se mora označiti končno kot .pozitiven uspeh, čeprav ne vem, kaj bodo rekli k temu legitimni znanstveniki, vsaj javno. Torej neka vaška občina v severni Islandiji je tožila zdravnika dr. Jonasa Sveinsso-na iz Hams tange, — iker je nekega 80-letne- F. Britten Austin: Pariika oblika. III. Na bližnjem cerkvenem stolpu je bila ura ravno deset, ko se je ustavil naš auto pred hišo, ki jo je označil gospod Dieulafoy. Stopili smo po treh stopniščih do Monnierove-ga stanovanja. Zanemarjeno dekle nam odpre vrata. »Gospod Monnier je odšel,« nas informira dekle, »toda gospa Monnier, njegova mati, je doma.« Morda želimo govoriti z njo? Da, želimo. Odvede nas v sprejemnico, ki je bila ne- -nnod* ®t ra mietejm ouqopn spoj ‘ousun-njala na gotov slog drugega cesarstva. Čeprav je bila oprema prav povprečna, vendar je napravljala vtis temeljite skrbnosti in snažnosti. Trenutek kasneje pride v sprejemnico ljubka stara gospa, ki je očividno posvečala sebi ravno toliko skrbd, kakor stanovanju. »Ah, gospod Dieulafoy,« vzklikne smehljaje in z naraščajočo prijaznostjo v glaau, ko mu poda roko. »To je prijetno presenečanje. Upam, da ni vzrok vašega obiska kaka malomarnost mojega sina v službi? Ne,« pravi smehljaje, to gotovo ne more biti. Jule* ni nikoli malomaren — on je najbolj natančen, najvestnej&i človek.« »Milostljiva gospa,« odvrne Dieulalof, »toda moramo najti ratega sina še nocoj. Pravite, da je v klub«? V katerem klad«.?« »V Prakopovem kluba, Rue Royaie,t odvrne gospa. »Gotovo ga najdete tam, gospod Dieulafoy.< Oglasi se Quentin <4Uayne »Pravite, da je tam vsak veter, milostljiva/«. uospa Mioniner se ozre nanj presenečena nad sem-, ua. jo izprašuje tujec. »Da, gostoti. Tani šaiiira — vsako noč, bogve, kako dolgo.« uospa se nasmeje. »Je pravi fanatik š&tia, kouKOKrat sem mu že rekla to.« »Oprostite!, da vas vprašam,« nadaljuje Mrl i^uentin Quayne, »toda poznate mogoče kakega prijatelja svojega sina?« Stara gospa odkima. s-Ne, gospod. Mislim- da moj sin nima prijateljev, razen nekaj drugih šahovskih entuziastov in te najde le v klubu. Tukaj ne sprejema nikogar. To pa iz obzira do mene. Ve nanureč, da nisem več tako mlada, da bi mogla voditi gostoljubno gospodinjstvo.« Oospod Dieulaioy vzame svoj klobuk- »Pojdimo, mr. Quayne,« pravi, »naprej!« Slovo od stare gospe prekine kratko, ostro zvonenje. »Mogoče je to gospod Monnier,« pravd polglasno ^uay.iie. Počakali smo trenutek, slišali;, kako je dekle odprlo vrata in steklo nato v sprejemnico. Planila je v sobo in nas prestrašila s svojo histerično bojaznijo. »Gospa, go-spa,« zakriči, »dva stražnika! Iščeta gospoda Monniera!« Stara gospa se strese vsa prestašena. »Dva policista!« ponovi počasi, kakor da ne i ulica 13« Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Statut,o, vabila, letake, lepake, posetnice i. t. d. TELEFON ŠT. 552 U tbtaMO Jtafcar« «i«o*arJ» Aadraj Ba»*r. m f