85 54 AA 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PPIIViCjkoKI dnevnik Cena 400 lir PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* * Covcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1045 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Leto XXXVI. Št. 246 (10.766) TRST, petek, 24. oktobra 1980 ZAČETEK RAZPRAVE O ZAUPNICI FORLANIJEVI ŠTIRI STRANKARSKI VLADI Komunisti bodo sodili vlado po njenih dejanjih Berlinguer kritičen do socialistične stranke ■Tajnik KPI poudaril nujnost čimprejšnje odobritve zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki bi res zadovoljil manjšino - Liberalci napovedujejo vzdržanje - Vzdržala se bo tudi Gruber - Bencova - Danes bosta govorila Craxi in Piccoli Nove podražitve na obzorju RIM — Že prihodnji teden bo znano, v kolikršni meri se bodo Povišale cene bencinu in alkoholnim pijačam ter v kolikšni meri se bo povišala alikvcta IVA. Osrednja komisija za cene pa je včeraj že izrazila pozitivno mnenje glede poviška telefonskih tarif, ki jih je zahtevala družba SIP. Odobrili so 17,2 odstotni povprečni povišek, s katerim si bo družba opomogla v prihodnjem letu kar 637 milijard lir. Mnenje komisije je le'posvetovalnega značaja. Dokončno odločitev bo sprejel medministrski odbor za cene CIP. Iz prvih predlogov izhaja, da bomo za obdobje treh mesecev za navadni telefon plačali naročnino v višini 12.800 lir, namesto dosedanjih 9.500 lir. Gre za povišek v višini 34,7 odstotka. Cena telefonskega žetona ostane nespremenjena: 100 lir. Iz vladnih krogov se je izvedelo, da namerava Forlanijeva vlada odobriti nov zakonski odlok, ki bi v celoti obnovil najnuj-Rejše davčne ukrepe, katerih veljavnost je zapadla 30. septembra z zavrnitvijo »super* gospodarskega odloka. V glavnem bodo preučili tri odloke in sicer tistega, ki zadeva bencin in drugo gorivo, alikvoto IVA ter davek na izdelovanje alkoholnih pijač. RIM — Govor, ki ga je imel tapiik KPI Enrico Berlinguer včeraj v poslanski zbornici je marsikoga presenetil predvsem zaradi ostre polemike s socialisti in z večino v tej stranki, ki jo je imenoval kar »desnico PSI* in jo primerjal z »desnico KD». Socialisti so takoj reagirali in pokazali veliko razburjenost. Achilli, eden izmed voditeljev socialistične levice je označil Berlinguerjev govor za »norost*, Giacomo Mancini je dejal, da je bil to hud udarec enotnosti levice in pomoč demokristjanski hegemoniji, Craxi pa je povabil vse časnikarje, naj danes dopoldne pridejo v palačo Montecitorio, ko bo na dnevnem redu njegov govor; včeraj ni hotel komentirati in je dejal le, da je »treba videti, kakšne posledice i-majo lahko taki Berlinguerjevi govori.* >••• Oster ton Berlinguerjevega govora v odnosu do socialistov, ki jih je praktično obtožil, da «razumejo politiko kot golo širjenje oblastvenih pozicij,* je bil po mnenju marsikoga namenjen še zlasti. notranjim odnosom v stranki. Ni še minil teden dni, odkar je vsedržavno vodstvo KPI razpravljalo o »poživitvi odno- ..."imiuiiiimHiiliiniiiimiMi.. PRIPRAVE ZA SKLICANJE KONFERENCE 0 KAMPUČIJSKEM VPRAŠAMO Združeni narodi zahtevajo umik vietnamskih enot iz Kampučije ■e Države jugovzhodne Azije se zavzemajo, da bi našle tretjo rešitev, ki bi zadovoljila obe strani Dopisnik DELA za Primorski dnevnik NEW YORK - V palači OZN na Riverju so včeraj sprejeli no-zahtevo, naj se vietnamske eno-umaknejo iz. Kampučije in naj se ljudstvu te države omogoči, da si Pod nadzorstvom Združenih narodov samo izbere svojo vlado. . Ta zahteva je vsebovana v reso-'pjji generalne skupščine, ki pred-vjfeva, da se tv začetku leta 1981» skliče mednarodna konferenca tvseh .nteresiraniht, da bi našli «celo-v,to politično rešitev kampučijskega Pr°blema». Najvišji organ svetovne organi-*°cije se je opredelil za to rešitev 2 glasovi 93 držav, proti jih je glasovalo 23, 22 pa se jih je vzdržalo. v zahtevi po umiku tujih enot in *a ^Politično rešitev je bila tokrat pečina občutno velika tudi glede na s katero so pred kratkim s glasovi proti 25 zavrnili predlog ^ izpraznitev sedeža Kampučije v y~N. S tem ni svetovna organizacija Posredno priznala sprememb v hrumi Penhu, ki so nastale po vdo-[P tujih vojaških enot. Poleg Vietna-jri1' ki se je zoperstavljal sklicu *°uference in držav vzhodnega vo-juskega bloka, so proti glasovali tu-?' Afganistan. Angola, Kongo, Ku ??• Severni Jemen, Grenada, Gva-i1}0-' Laos, Libija, Mozambik, Se j-s*lski otoki in Sirija. Predstavniki Romunije, Albanije, Irana in Iraka Se niso udeležili glasovanja. Resolucijo o Kampučiji so sesta-Pfh zelo previdno in v njo so vklju “*• kot je poudaril singapurski Predstavnik, eden od predlagateljev, *tudi legitimne interese Vietnama» rnffi- državi. Na predvideni medna-°ani konferenci, naj bi obravnavali nu1^. *uAh vojaških enot, volitve pod okriljem Združenih narodov in ga->?ncVe, da neodvisna in suverena ^ampučija «ne bo izvor grožnje za v°]e sosede». To točko so vnesli da bi omehčali vietnamsko tališče, ki so ga največkrat zasebna izrazili, da bo odhod vietnamskih not iz Kampučije omogočil Kitajski, o° zapolni {prazen prostor*. Kitajski Predstavnik je v razpravi posebno Poudaril, da njegova država sprejela to točko. Vietnamski.predstavnik, ki je v prta razpravah govoril, da v Phnom enhu ne bo prišlo do nobenih spre-memb in da vprašanje sploh ne mo-,e biti predmet pogovorov, se je to-™at omejil na izjavo, da je odpra-.9 *kitajske grožnje» pogoj za re-nev kampučijskega vprašanja. De-je, da so vietnamske enote v Kampučiji samo «začasno» in »n ^■odu s pravicami in željami kam tatvtjskega ljudstva». Zato ni reali-fjOno pričakovati umik teh ‘enot do-Kler se ne odpravi tisto kar je opisal K°t «kitajsko grožnjo». V razpravi so predlagatelji reso-‘Ucije zavrnili vietnamsko tezo o kitajski grožnji kot vzrbku za napad na Kampučijo. Diplomati na East Riverju različno ocenjujejo dejstvo, da Vietnam-®*i delegat v svojem zadnjem go oojju ni zanikal možnosti razprave 0 Kampučiji, h eksta resolucije se aa sklepati, da bi v pogovorih o Politični rešitvi morali sodelovati tudi predstavniki režima, ki so ga v Phnom Penhu postavile vietnamske enote. Vietnamec se je. v rqz-pravi skliceval n. to, vendar je ponovno zameril, ker niso odstopili mesK Kampučije na East Riverju« predstavniku tega režima. Nekateri politični ocenjevalci menijo, da so države jugovzhodne A-zije spremenile svoja prvotna stališča in si sedaj prizadevajo, da bi našle «tretjo rešitev» med silami zbranimi okrog vlade Khiena Šampona in režima v Phnom Penhu. Trdijo, da Tajska in Singapur poskušata prepričati Kitajsko, da je prav taka rešitev pogoj, da bo Vietnam popustil in pristal na iskanje politične rešitve kampučijskega vprašanja. Države jugovzhodne A-zije tudi menijo, da se bo postopoma zmanjšala mednarodna podpo- ra rdečim Hmerom, ki sloni na nepopustljivosti spremembe režima s tiijim pojuškim .vmešavanjem. Baje se bo o tem pogovarjal tudi tajski premier na Kitajskem. P novembru pa bo ministrski predsednik Singa-pura med svojim obiskom v Pekingu poskušal pridobiti Kitajsko za stališče, da je možna rešitev kampučijskega vprašanja samo, ko se bodo zbrale «tretje sile*. Vendar o-staja vprašanje katere so te skupine: princ Nordom Sihonuk je zapustil politiko, druge skupine, ki se zoperstavljajo vietnamski zasedbi pa so majhne in med seboj razdeljene. Seveda ostaja tudi vprašanje, če bo možno uresničiti zadnji poziv svetovne organizacije o mednarodni konferenci o Kampučiji, ali pa bo tudi ta ostal v predalih kot lanskoletni. DRAGIŠA BOŠKOVIČ sov med komunisti in socialisti.* Kaj se je v tem času spremenilo, da je tajnik KPI spremenil stališča? širijo se govorice, da je skupina članov vodstva KPI, med katerimi naj bi bili Napolitano, Buffalini in Chia-romonte, za izboljšanje odnosov s Craxijem. Berlinguer naj bi bil torej včeraj opozoril, da KPI ostaja pri svojih stališčih. Drugi del Berlinguerjevega govora, ki je presenetil politično javnost, bi lahko označili z razpoložljivostjo do Forlanijeve vlade. Berlinguer je z ostrimi besedami govoril o prejšnji Cossigovi vladi, o sedanji vladi pa je dejal, da je ni mogoče smatrati za «enostavno ponovitev prejšnje vlade.* Konkretno, »nekateri predlogi so pravilni* in jih je treba torej ceniti, je poudaril Bteriinguer in je pri tem še zlasti omenil zunanjepolitična stališča vlade. Komunisti bodo torej o-cenjevali vsak posamezni predlog in na osnovi njegove vsebine sprejemali odločitve. Berlinguer je tudi dejal, da jemlje na znanje izjave predsednika vlade v rgezi z organskim ukrepom za zaščito slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini. »Vendar moramo ugotoviti, da rezultati posebne komisije, na katero se predsednik vlade sklicuje, ne zadoščajo potrebam in pričakovanjem slovenske skupnosti. Zato želimo, da bi prišlo v najkrajšem času do soočenja o tem vprašanju, kjer bi se upoštevali tudi naši predlogi in da bi ukrep res zadovoljil slovensko skupnost ter dokončno prekinil nesorazmerja in krivice, kt jih že Jeta ta skupnost prenaša; In "ji zagotovil popolno enakopravnost, e-novitost in gotovost zaščite in polnega razvoja, kot predvideva naša ustava,* je dejal Berlinguer. Kar zadeva vlado je treba še pripomniti, da kaže, da bo Forlani razpolagal z veliko večino. Poleg tega, da opozicija KPI ne bo o-dločna in načelna, bo lahko Forlani užival vzdržanje liberalcev, ki so se odločili za to stališče kljub temu, da je bil velik del stranke za podporo Forlaniju in tudi nepričakovano vzdržanje predstavnice Liste za Trst Aurelie Gruber Ben-co, ki je rvojo odločitev povezala z upanjem v ukrepe v korist tržaškemu pristanišču. Pravzaprav o-stajajo odprto vprašanje le sociali- sti. Kkkšno bo njihovo zadržanje po včerajšnjem Berlinguerjevem govoru? O tem bo, kot že rečeno, govoril danes Craxi. R. G. Mehiški komunisti za umik čet SZ iz Afganistana BERLIN — Tudi mehiški komunisti zagovarjajo kritike italijanske in španske komunistične partije sovjetskim stališčem. Delegat mehiške partije na konferenci komunističnih partij v Berlinu Gonzales Sortano je namreč poudaril nujnost, da se SZ umakne iz Afganistana in je kritiziral vodilno vlogo sovjetske partije. Včeraj je govoril tudi afganistanski ministrski podpredsednik Sultan Ali Kidhtmand, ki je razumljivo poveličeval «bratsko pomoč* SZ. MED TRIDNEVNIM URADNIM OBISKOM V SARAJEVU Konkretni razgovori delegacije SKGZ s predstavniki SR Bosne in Hercegovine Razgovori so potekali na področju gospodarskega, kulturnega, mladinskega in športnega sodelovanja ter na področju sodelovanja sredstev množičnega obveščanja »Srečanje med Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo In raznimi družbenopolitičnimi organizacijami in ustanovami SR Bosne in Hercegovine je bilo pomembno zato, ker je bilo prvo take vrste in ker je zajelo vsa področja, ki prihajajo v poštev za boljše medsebojno poznavanje in za tesnejše sodelovanje,* je v svoji izjavi za Primorski dnevnik dejal predsednik Boris Race po zaključenem obisku delegacije SKGZ v Sarajevu, in nadaljeval: »Druga koristna značilnost obiska je v tem, da je tekla razprava o čisto konkretnih vprašanjih, za katera je bilo tudi dogovorjeno, da se jih bo podrobneje obravnavalo in stremelo za njihovo uresničenje. Predstavniki BiH so poleg presenetljivo dobrega poznavanja naših problemov, pokazali pripravljenost za uresničenje vseh vrst pobud, ki so prišle tako z njihove kot z naše strani. Sodimo, da smo s tem obiskom dali pobudo, da pride do boljšega medsebojnega spoznavanja tudi med celotno skupnostjo dežele Furlanije - Julijske krajine ter republiko Bosno in Hercegovino in s tem med sosednima državama.* Utemeljenost take ocene predsednika SKGZ Borisa Raceta je razvidna iz vsebine razgovorov v prvih dveh dngh obiska delegacije v SR Bosni in Hercegovini, na katerih so prišli do izraza ne le dobro poznavanje problematike slovenske narodne skupnosti v Italiji in velik interes za gospodarsko, kulturno in drugo sodelovanje med SR Bosno in Hercegovino ter deželo Furlanijo -Julijsko krajino v okviru širšega NIKOLAJ TIH0N0V NOVI PREDSEDNIK VLADE SZ MOSKVA — Vrhovni sovjet je včeraj soglasno odobril zamenjavo v vodstvu sovjetske vlade. Dosedanji predsednik Aleksej Kosi-gin je iz zdravstvenih razlogov odstopil, njegovo mesto pa je zavzel njegov dosedanji namestnik Nikolaj Tihonov. Vest je zahodne opazovalce presenetila, kljub temu da se je že nekaj mesecev šušljalo o Kosiginovi zamenjavi. Nikolaj Tihonov, se je rodil pred 75 leti in je tako le leto mlajši od svojega predhodnika. Sovjetska -vlada se torej ni bistveno pomladila. Novi ministrski predsednik je med najzvestejšimi izvrševalci smernic Leonida Brežnjeva. Rodil se je kot sin delavske družine v Ukrajini; po revoluciji je'*zapustil tovarno in diplomiral v metalurškem inženirstvu. Po diplomi je služboval po raznih tovarnah, dokler ni leta 1940 postal član partije. Pomembnejšo funkcijo je prejel leta 1950 ko je postal načelnik metalurškega oddelka pri ministrstvu za industrijo. Vzpon v sam vrh oblasti je doživel leta 1935 po upokojitvi Hruščova in od takrat je za zahodne opazovalce eden od «velikih starih*. O Tihonovem zasebnem življenju je malo znanega. Pred kratkim mu je umrla žena a je kljub temu istega dne sprejel na letališču indijskega predsednika Radžaja. ORTUELLA (Španija) — Vso špansko in svetovno javnost Je presunila vest o tragični nesreči, ki je tokrat še pretresljivejša saj je terjala življenje zelo velikega števila osnovnošolskih otrok po uničujoči eksploziji kotla šolske centralne kurjave. V rudarskem mesta Ortuella, ki šteje približno 10 tisoč prebivalcev in je oddaljeno 20 kilometrov od Bilbaa, se je pouk v osnovni šoli «Marcelino Ugalde* točno pričel. Nič hudega sluteč je preko 700 o- trok med šestim in, dvanajstim letom preplavilo razrede in šolske klopi. Takoj zatem, neprevidljiva u-soda, eksplozija in kričanje ranjenih ter prestrašenih otrok. Prvim reševalcem se je nudil res srhljiv prizor: na desetine raztrganih teles, mnogo težko ranjenih in šokiranih malčkov, kri pa povsod naokrog. Med prvimi, ki so jih potegnili izpod ruševin, sta tudi trupli učiteljice in delavca, ki je verjetno posredni krivec strahovite nesreče, saj je imel nalogo, da nadzoruje in popravlja kotel za ogrevanje šolskih prostorov. število mrtvih otrok je še nepojasnjeno. Krajevne oblasti pravijo, da jih je približno 50, Rdeči križ pa trdi, da jih je vsaj 76. Ranjenih je približno 100. Reševalna akcija je nemudoma stekla. Rešilci neprekinjeno vozijo od prizorišča nesreče do mestne bolnišnice, iskanje preživelih pod ruševinami pa se je nadaljevalo pozno v noč. Vest o tragični nesreči je kmalu odjeknila in se razširila po vsem mestu. Zbegani in obupani starši šolarjev so se pridružili reševalcem. Nekateri, ki niso vzdržali srhljivega prizora, so se onesvestili, drugim so živci popolnoma popustili. Nekateri so prepoznali (ali so se o tem iz obupa prepričali) revne ostanke sinov in jih kar odnesli domov. Vendar agencije poročajo, da so starši na splošno stoično in skoraj vdano prenesli tragedijo, ki jih je doletela. Ortuella je revno mesto; sestavljajo ga v glavnem rudarji. Na kraj nesreče je v večernih u-rah prispela tudi kraljica Sofija, ki so jo baskovski prebivalci dokaj hladno sprejeli. Združenje staršev mestne četrti, kjer je bila šola je v tiskovni noti ostro protestiralo proti šolskim oblastem. Starši trdijo, da so že večkrat obvestili pristojne oblasti o nevarnosti, ki jo je predstavljala naprava za ogrevanje, da pa so vedno naleteli na gluha ušesa. Na sliki (telefoto AP) prizorišče tragedije v Ortuelli. Banisadr sprejel ambasadorja SFRJ TEHERAN — Iranski predsednik Banisadr se je včeraj sestal v nekem kraju Huzistana z jugoslovanskim veleposlanikom v Teheranu Djurom Ninčičpm, ki mu je predlagal sestanek neuvrščenih držav, na katerem bi razpravljali o iransko - iraškem spopadu. sodelovanja med to jugoslovansko republiko in Italijo v okviru možnosti, ki jih dajejo osimski sporazumi in ozračje prijateljskega odnosa med sosednima državama, marveč tudi v številnih konkretnih pobudah, ki so bile predmet vsebinskih specializiranih pogovorov tretjega dne obiska. Razgovorov na republiški gospodarski zbornici SR Bosne in Hercegovine so se udeležili član predsedstva zbornice Vinko Gabrišek, sekretar koordinacijskega odbora za ekonomske odnose s tujino Bori-slav Ažman in sekretarka sekcije za zahodne države Lilijana Staro-vič, prisotni pa so bili tudi predstavniki nekaterih najpomembnejših bosansko-hercegovskih gospodarskih podjetij, kot so na primer Feroelek-tro, Intexcomerc, Unioninvest, Bo-snafolklor, Šipad, Poljoexport in Upi. Predstavniki SKGZ Boris Race, Darij Cupin, Vito Svetina in Sergij Lipovec so gostitelje seznanili s položajem naše zamejske na rodne skupnosti s posebnim poudar kom na potrebi manjšine po gospo darskem uveljavljanju kot enem od osnovnih pogojev njenega obstoja in razvoja. V razpravi so bile na kazane možnosti, da bi se gospodarstvo Bosne in Hercegovine aktivneje vključilo tudi v maloobmejno •gospodarsko sodelovanje, konkretno, da bi bila posamezna podjetja vključena v poslovanje po tržaškem in goriškem avtonomnem računu. V tem okviru naj bi se oo-samezna podjetja iz BiH vključila v interesno skupnost za obmejno gospodarsko sodelovanje, ki je bila ustanovljena letos v Kopru in ki jo za sedaj sestavljajo le slovenska in hrvaška podjetja. Pred stavniki gospodarske zbornice BiH so povedali, da je Italija v trgovski izmenjavi z republiko BiH na tretjem mestu, da pa je struktura te izmenjave taka, da zahteva vi šjo gospodarsko obliko, ki jo konkretno omogočajo osimski sporazumi in pa sporazum med EGS in Jugoslavijo. Govora je bilo o sodelovanju v elektroniki, farmacevtiki, kemiji, agroživilstvu, lesni in tek stilni industriji, v špediciji, transportu in na področju športnih arti klov. Znatne možnosti se odpirajo na področju ekonomske in turistične propagande z ozirom na zimske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. O vseh teh možnostih bodo izdelani konkretni predlogi. Zastopstvo SKGZ, ki so ga sestavljali predsednik odbora za kulturo Miroslav Košuta, tajnik D, Udovič in član izvršnega odbora Pavel Pe-tricig, se je sestalo na sedežu Kulturno - prosvetne skupnosti BiH s predsednikom Muhsinom Naličem in njegovimi sodelavci. Iz ugotovitve, da so bili dosedanji stiki med kulturnimi ustanovami BiH in našega zamejstva skromni in enosmerni, omejeni na tri nastope našega gledališča. na nekaj pobud na glasbenem in prosvetnem področju in na nekatere osebne zveze naših u-metnikov, sta bili poudarjeni želja in potreba, da se ti stiki poglobijo in utrdijo tudi s prisotnostjo bosansko - hercegovske kulture in u-metnosti na področju dežele Furlanije - Julijske krajine in še posebno v Trstu. Po posvetovanju s prizadetimi ustanovami naj bi definirali konkreten program za bližnje in dolgoročno sodelovanje. Tako naj bi naše Slovensko stalno gledališče verjetno že v tej sezoni gostovalo v Banjaluki, Zenici in Sarajevu (kjer prav zdaj obnavljajo in modernizirajo gledališko hišo), do po-I vračilnega obiska sarajevskega Na-] rodnega pozorišta pa bi prišlo kasneje. Na glasbenem področju se lahko v prihodnji sezoni računa z gostovanji nekaterih komornih ansamblov in mladih glasbenikov, po- Uspešen razvoj odnosov med Romunijo in SFRJ VČERAJ ZJUTRAJ V BASKOVSKEM RUDARSKEM MESTU ORTUELLA NA DESETINE MRTVIH IN RANJENIH OTROK VEKSP10ZUI KOTLA CEHTRALHEKURJAVE0SH0VHEŠOLE VŠPAHIJI Preiskovalci izključujejo možnost atentata - Reševalcem se je nudil res srhljiv prizor - Obup staršev Odgovornosti krajevnih šolskih oblasti "" BEOGRAD — V predsedstvu ZKJ so bili včeraj pogovori med delegacijo ZKJ, ki jo je vodil predsed nik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov in delegacijo KP Romunije, ki jo je vodil državni in partijski voditelj Nicolae Ceausescu. Izmenjali so mnenja o .razvoju ju-goslovansko-romunskih odnosov Obe strani sta z zadovoljstvom ugotovili, da se prijateljski odnosi in sodelovanje med ZKJ in KP Romunije ter med obema državama uspešno razvijajo, kar je rezultat doslednega spoštovanja in privrženosti obeh partij in držav demokratičnih načelom v odnosih, ki sta jih skupaj sprejela na svojih sestankih tovariša Tito in Ceausescu. Posebej so poudarili pomen redne izmenjave mnenj med partijama o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih in po mnenju obeh strani bi morali tako prakso nadaljevati in še obogatiti. Vzajemno so se seznanili tudi. z družbenogospodar- skim in političnim razvojem Jugoslavije in Romunije ter z nalogami obeh partij na notranjem področju. Posebno pozornost so namenili vprašanjem boja za družbeni napredek in socializem v sodobnem svetu. Tudi tokrat so poudarili pomen doslednega spoštovanja neodvisnosti, enakopravnosti, nevmeša-van.ia, spoštovanja pravice vsake partije in gibanja, da samostojno gradi svojo notranjo in zunanjo po litiko ter da določa smeri revolu cioname preobrazbe v skladu s pogoji svoje države, v odnosih med komunističnimi partijami ter vsemi naprednimi in demokratičnimi silami. Ocenili so, da sedanje zapletene in nevarne mednarodne razmere zahtevajo najširše angažiranje vseh naprednih demokratičnih sil v boju za mir ter popuščanje napetosti. Pogovarjali so se še o sodelovanju med ZKJ in KP Romunije s partijami in gibanji v svetu, (dd) sebno tistih, ki bodo nastopili na festivalu v Opatiji ali na srečanju Glasbene mladine v Kopru in Grožnjami. Naši zamejski književniki so bili povabljeni na Sarajevske dneve poezije, velike možnosti so se pokazale tudi za naše likovnike z udeležbo vsaj enega vsako leto na sloviti mednarodni koloniji v Počitelju. Nadalje so bile neka-zane možnosti objave nekaterih del v sozaložbi z Založništvom tržaškega tiska, izmenjave pevskih zborov in folklorniu skupin in drugih stikov kulturno - prosvetnih delavcev. Konkreten je bil tudi predlog za prireditev velike razstave o Bosni in Hercegovini, njeni zgodovini, kulturi in umetnosti, v naši deželi. Posebej je bil govor o navezavi stikov bosansko - hercegovske kulture z italijanskimi kulturnimi u-stanovami in kulturnimi delavci naše dežele. FTedsednik odbora za mladino in predsednik ZSŠDI Igor Komel se je na sedežu Republiške konference socialistične mladine BiH pogovarjal z njenimi predstavniki, predvsem s članico predsedstva in predsednico komisije za mednarodne odnose mladinske organizacije Jadranko Lasa-tovič ter z drugimi člani, o sodelovanju med našo zamejsko in bosansko - hercegovsko mladino. Konkretno je tekel pogovor o sodelovanju naših mladincev na raznih delovnih akcijah, predvsem v mladinski delovni akciji Sarajevo 81. Mladinska organizacija BiH bo našim mladincem omogočila vključitev v njihov mladinski turizem, ki je zelo razvit in vključuje predvsem šolsko mladino vseh stopenj. Tudi med taborniškima organizacijama bo prišlo do tesnejših stikov. Predstavniki obeh mladinskih organizacij naj bi se poslej redno udeleževali pomembnejših mladinskih manifestacij na obeh straneh. Na športnem področju je bilo sodelovanje v preteklosti zelo intenzivno in bila je izražena obojestranska želja, da se to sodelovanie nadaljuje na različnih sektor hh, še posebej, da se poveže s pripravami na olimpijske igre 1984. Člana delegacije SKGZ Bogo Samsa in Jože Koren sta vodila razgovore na sedežu RTV Sarajevo, razgovorom na sedežu ^dnevnika »Oslo-bodjenje* pa se jima je pridružil še ravnatelj ZTT Sergij Lipovec. V razgovoru s predsednikom poslovodnega odbora Muhamedom Berberovičem in njegovim namestnikom dr. Muhamedom Nuhičem ter novinarjem RTV Sarajevo in sodelavcem našega dnevnika Aleksandrom Mlačem, so bila poglobljena razna vprašanja sodelovanja in dela agencije Alpe -Adria, o čeme. je gostitelje seznanil glavni urednik agencije Bogo Samsa. Dogovorjen je bil skupen projekt daljše oddaje o Slovencih v zamejstvu, katere nosilec bo TV Sarajevo za celotno jugoslovansko o-mrežje. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo možnosti za večje izkoriščanje dnevnih informacij in drugih oddaj agencije Alpe - Adria o delu in življenju zamejskih Slovencev ter o problematiki področja dežele Furlanije - Julijske krajine na sarajevski televiziji. Dnevna izmenjava sicer že teče za potrebe jugoslovanskih studiov v okviru ustrezne pogodbe med JRT in agencijo Alpe -Adria, vendar pa jo je treba okrepiti in razširiti v skladu s splošnimi načeli o pretakanju informacij, za kar so predstavniki sredstev množičnih obveščanj v BiH zelo zavzeti. V uredništvu «Oslobodjenja» v novih modernih prostorih s celovito elektronsko tehnologijo, so predstavnike SKGZ sprejeli glavni in odgovorni urednik Ljubiša Jakšič, direktor lista Zdravko Ostojič in pomočnik glavnega in odgovornega urednika Feto Ramovič. Po medsebojni informaciji o Oslobodjenju in Primorskem dnevniku, ki sta jo podala glavna urednika Jakšič in Koren, je stekel pogovor o utrditvi dosedanjega sodelovanja med obema uredništvoma in tudi obema založniškima hišama. Sprejet je bil dbgovor o izmenjavi vesti in člankov, zanimivih za bralce obeh dnevnikov in za njihovo boljšo informiranost o položaju, življenju, delu in boju naše manjšine ter o dogajanju v tej izredno pestri in naglo razvijajoči se jugoslovanski republiki. Ugotovljena je bila koristnost občasnih gostovanj novinarjev obeh hiš, kakor tudi potreba, da bi bila tudi italijanska javnost pravilno in objektivno informirana o Bosni in Hercegovini z obiskom italijanskih novinarjev. Glede sodelovanja med založniškima hišama pa bedo potrebni še nadaljnji stiki, saj se zlasti na področju ekonomske nropa-gande spričo olimpiade 1934 in spričo sodelovania gospodarskih podjetij kakor tudi na področju skupnih založb in uvozno-izvozne dejavnosti ZTT, nudijo precejšnje možnosti. Skratka, razgovori delegacije SKGZ s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, podjetij in raznih ustanov, so široko in konkretno zastavili sodelovanje v obojestransko korist. JOŽE KOREN NA SINOČNJI SEJI RAJONSKEGA SVETA Šentjakobski Slovenci obsodili nedopusten odnos do dvojezičnosti Sinočnja razprava še ni povsem razčistila vprašanja - Na zahtevo svetovalcev Liste za Trst in KD so jo odložili na prihodnjo sejo «Rodila sem se kot Slovenka v središču mesta in že 75 let čakam, da bom lahko svobodno govorila v svojem materinem jeziku. Toda vsepovsod, na pošti, y bolnici, v uradih, naletim na isti odgovor —• «non capisco». Kdaj bomo lahko govorili v svojem jeziku?* To vprašanje, eno med tolikimi na sinočnji odprti seji Šentjakob skega rajonskega sveta, ki ga je z neprikritim drgetom v glasu in globokim občutjem zabrusila listar-skim in krščanskodemokratskim svetovalcem priletna šentjakobčan-ka, najzgovorneje opredeljuje vsebino seje, za katero je bilo od samega začetka jasno, da bo posvečena problemu dvojezičnosti: problemu, ki že dalj časa, z večjo ali manjšo ostrino, drami v zavesti določenega dela tržaškega prebivalstva strahove preteklosti in vzburja duhove, šentjakobski primer je eden najzgovornejših in najbolj simptomatičnih. Problem je sprožil mlad melonarski svetovalec s tipično habsburškim priimkom ■ (Czeicke de Hallburg) in očitno srednjeveško miselnostjo, ko se je 3. oktobra, na seji rajonskega sveta v interogaciji obregnil ob dejstvo, da je predsednik Spaccini nalepil na oglasno desko poleg italijanskega napisa z opredelitvijo rajona, tudi slovenskega. Vendar ni bil samo ta neznaten, čeprav nadvse neodgovoren in nepojmljiv po seg edina vzmet široke razprave ki se spleta pri Sv. Jakobu in dlje Bila je v bistvu, kot je dejal na čelnik svetovalske skupine KPI Mi chelini, le kaplja, ki je izbila so du dno. Že nekaj časa si demokra tične sile v rajonskem svetu prizadevajo, da bi uveljavile dvojezičnost, da bi omogočile boljši dialog med slovensko in italijansko govorečim prebivalstvom, da bi zagotovile strpnost in boljše razumevanje. In to so hotele pokazati na ta način, da bi se rajonski svet v svojih obvestilih, razglasih in vabilih o-bračal na prebivalstvo v obeh jezikih. Toda Lista za Trst in KD sta to vsakokrat preprečila s preglasovanjem drugih svetovalcev. Tako je prišlo do sinočnjega sestanka, ki je prvič v dveh letih obstoja sedanjega šentjakobskega rajonskega sveta priklical toliko občinstva, da je bila mala sejna dvorana pretesna. In prvič je občinstvo tudi s takšno vnemo in prizadetostjo javno izreklo svoje mnenje ter obsodilo nedopustljivo ravnanje takšnih svetovalcev, kot je Czeicjte de Hallburg. Seje se je u-delrala tudi slovenska senatorka Jelka Gerbec, ki je posebej- opozorila na obveznosti italijanske države do slovenske narodnostne skupnosti, ki izhajajo iz demokratične ustave, ter na dejstvo, da so določeno zahtevo po reševanju zah tev slovenskega življa izrazili celo nekateri krogi same Liste za Trst. Razprava o dvojezičnosti se sinoči ni izčrpala. Nasprotno. Listarji in krščanski demokrati so skušali od samega začetka odložit1 to vpra- šanje. Niso se hoteli z njim spoprijeti vpričo številne publike. Ves potek seje je bil zato dokaj čuden in nenavaden. Po pravilniku namreč interogacija ne predvideva širše razprave, zato je bilo pričakova ti, da bo de Hallburg predložil resolucijo, česar pa ni storil, zato je resolucijo o tej temi predložil na začetku seje komunist Michelini, da bi izzval debato. Tu pa so se svetovalci LpT in KD oprijeli ozkih birokratskih argumentov, češ da dnevni red ne predvideva te točke. Pristali pa so vsekakor na predlog predsednika, da se o proceduralnem aspektu lahko izreče tudi publika, kar je v bistvu orno gočilo razpravo, katere zaključek je bil vsekakor ta, da se odloži na prihodnjo sejo in da se torej tedaj dokončno odloča o dvojezičnosti v šentjakobskem rajonskem svetu. Da odnos do dvojezičnega poslovanja v našem mestu še zdaleč ni razčiščen, dokazuje že samo dejstvo, da je melonarska občinska u-prava odrekla prevajalca za sinoč- sinočnjo sejo prevajalca, ker je predvideval posege v slovenščini. U-prava pa je odgovorila, da prejšnji rajonski svet ni nikoli čutil te potrebe in da bo za prevajalca poskrbela samo v primeru, da bi prišlo v svetu do zamenjav, zaradi katerih bi nastala dejanska potreba po prevajalcu. Takšen odnos je nesprejemljiv, kot je nesprejemljiva razlaga, ki jo je o upravičenosti dvojezičnega poslovanja dal sinoči Czeicke de Hallburg in jo je pred njim ob raznih priložnostih dal že marsikateri listarski predstavnik. Po njegovem se pravice delijo po proporcih. Slovence bi bilo treba skratka prešteti in jim na podlagi številk deliti pravice po drobtinicah. Zanj ni drugega načela, kajti če omogočimo Slovencem vsakršno dvojezičnost, bi .jo morali tudi Grkom, Armencem, Turkom in vsem, ki poleg Slovencev živijo še v našem mestu. Občinstvo, med katerimi je bilo tudi več demokratičnih Italijanov, je ostro odgovorilo na te trditve. Toda, razprava je šele na začetku. Čez kak teden se bo rajonski svet Danes in jutri pod Nabrežino Srečanje med predstavniki 16 dežel obalpskega loka V hotelu »Evropa* pod Nabrežino bo danes in jutri zasedal iniciativni odbor za sodelovanje med deželami obalpskega loka. Predvidena je serija poročil predstavnikov posameznih dežel, ki so članice te skupnosti. Zasedanje se bo začelo s pozdravnim nagovorom podpredsednika dežele Furlanije - Julijske krajine De Carlija, glavno poročilo pa bo podal predsednik iniciativnega odbora P. Bassetti, ki bo obravnaval nekatere skupne probleme dežel obalpskega loka ter orisal dosedanje delo skupnosti. Sledilo bo poročilo predstavnika švicarskega okrožja Kanton Ti-cino. Jutri dopoldne bo nastopil deželni odbornik F-Jk za krajevne ustanove, gozdove in hribovita območja A. Tripani s poročilom o mednarodnem sodelovanju pri pospeševanju razvoja goratih predelov. To je drugo zasedanje iniciativnega odbora obalpske skupnosti v naši deželi: prvič so se predstavniki skupnosti sestali na našem/območju leta 1975 v vili Manin pri Passaria-nu. V skupnosti sodeluje 16 francoskih, švicarskih, avstrijskih in italijanskih dežel. Današnjemu in jutrišnjemu zasedanju pa bo prisostvoval tudi predstavnik SR Hrvatske. V OBČINSKEM SVETU PREDLOŽENA NOVA RESOLUCIJA TRŽAŠKA OBČINA NAJ POSEŽE V KORIST IAŠČITE SLOVENCEV Poleg predstavnikov PSI, PSDI in SSk so dokument podpisali tudi nekateri zastopniki radikalcev in Liste za Trst - Danes seja tržaškega občinskega sveta njo sejo. Predsednik rajonskega sve- spet sestal in tedaj bo moralo biti ta Spaccini je namreč zaprosil ob- naše občinstvo še številnejše ir. od-činske upravitelje, da bi poslali na I ločnejše. trniiMiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiaiuiiiiiiiiiiiiiiiiH POZIV SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Novembra naj naši šolarji polagajo cvetje na grobove borcev za svobodo Navodila šolskega skrbništva namreč pravijo, da je treba polagati cvetje na grobove v vojaških pokopališčih in pred fojbe ■ Na uradnem seznamu ni Rižarne in niti grobov, kjer so pokopani borci NOB Bliža se november in s tem dnevi, ko počastimo spomin naših u-mrlih sorodnikov, prijateljev in znancev, pa tudi tistih, ki so pred 35 leti in več padli v boju proti nacifašizmu, da bi nam zagotovili svobodo, svetlejšo bodočnost in življenje v demokraciji. Tudi naši najmlajši šolarji se vsako leto spomnijo žrtve borcev za svobodo in zato steče proti koncu oktobra akcija za zbiranje cvetja, ki ga nato položijo pred spomenike in grobove padlih. Prav je, da se osnovnošolski otroci naučijo ceniti delež, ki so ga dali borci za demokracijo in ugonobitev nacifašizma, vendar tudi pri tem prihaja do nezaslišanih »pomanjkljivosti* oziroma navodil šolskega skrbništva, ali bolje rečeno poveljstva tržaške garnizije. Sindikat slovenske šole je že lani ugotovil, da vojaške oblasti uvrščajo med padle, ki naj bodo deležni te javne in uradne počastitve tudi one, katerih posmrtni ostanki .......... Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Finančna pomoč za razvoj zadružništva v kmetijstvu V la namen je dežela nakazala po 400 milijonov na lelo sa dobo 30 let - Skupščina se bo ponovno sestala v torek tovaleci KPI in PSDI pa so se vzdr-žali. Z zadnjim zakonom, ki je bil sprejet soglasno, pa je dežela namenila 30 milijonov lir za redno poslovanje operativnega središča za sadje in povrtnino v Ferrari, ki ga je naša dežela pred leti ustanovila skupno z deželama Emilia -Romagna in Veneto ter z avtonomnima pokrajinama Trident in Bočen. Deželni svet se bo ponovno sestal prihodnji torek, ko bo vzel v pretres zakon o ukinjenih ustanovah. Na torkovi seji je predviden tudi odgovor deželnega odbora na interpelacije, ki se nanašajo na problem 180 družin iz stanovanjskega kompleksa v Ul. Don Bosco. Deželni svet je na včerajšnji seji izglasoval tri nove zakone: gre za normo, ki nakazuje nova finančna sredstva za razvoj zadružništva v kmetijstvu, za normo, ki določa pravila za koordinacijo p segov dežel, v okviru katerih deluje Ustanova za benečanske vile in pa za normo, ki določa deželni prispevek za poslovanje operativnega središča za sadje in povrtnino v Ferrari. Zakon o pomoči zadružniškim organizacijam v kmetijstvu daje na razpolago po 400 milijonov lir na leto in za dobo 30 let, in sicer za delno kritje obresti na posojila, ki jih bodo zainteresirane zadruge najemale pri bančnih zavodih, da bi povečale svoje zmogljivosti, posodobile svoje tehnične naprave, nabavile nove proizvodne naprave, postavile nova skladišča in podobno. Kakor rečeno, gre za deželni pri spe vek na račun obresti, zaradi česar računajo, da bo norma omogočila ustvarjanje novih naložb r\a tem področju v razmerju okrog 3 milijard lir na leto. V razpravo so med drugimi posegli svetovalci Puppini (FG), Ermano (PSI). Sim-sig (KPI), Micolini (KD' poročevalec Chinellato in pristojni odbornik Mizzau. Na koncu je bila norma izglasovana z glasovi večine, ki sestavljajo deželni odbor, proti sta glasovala svetovalca Tassinari (LpT) in Cavallo (DP), predstavniki drugih strank pa so se vzdržali. Drugi zakon določa deželni prispevek v višini 35 milijonov lir za redno poslovanje Ustanove za benečanske vile, ki ga je pred leti u-stanovila dežela Veneto in ki skrbi za vzdrževanje teh stavb in njihovih pritiklin v benečanskem slogu tudi na območju dežele Furlanije -Julijske krajine. V naši deželi je namreč kar 232 takšnih vil, od tega 150 v videmski. 72 v pordenon-ski in 10 v goriški pokrajini. V razpravo so posegli svetovalci Ber-toli (PSDI). Battello (KPI). Solitm bergo (PLI), poročevalec Cociani in odbornik Mizzau. Norma je bila izglasovana z večino glasov, sve- Danes se spet sestane tržaški občinski svet.. Na dnevnem redu je cela vrsta upravno — političnih vprašanj, ki že več časa čakajo na rešitev, v zadnjem trenutku pa so v dnevni red vključili še druge probleme, o katerih pa ni znano, ali bodo o njih razpravljali že danes. Med drugim je v dnevni red vpisana tudi resolucija, ki se zavzema za hitro rešitev problema globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Prvi podpisnik resolucije je socialist D’ALmore, podpisali pa so jo še Benedetič (PSI), Lokar (SSk), Lanza (PSDI), radikalec Busdachin ter zastopnika Liste za Trst Cu-smich in Perco. Resolucija najprej ugotavlja, da je država po členu 6 ustave ter po izvajah svojih najvidnejših predstavnikov dolžna zaščititi slovensko manjšino, pa tudi, da je bilo vprašanje poglobljeno tako na znanstveni ravni, kot tudi na politični, tako da ni nobenega dvoma, da je država po členu 6 ustave ter po izjavah svojih najvidnejših predstavnikov dolžna zaščititi slovensko manjšino, pa tudi, da je bilo vprašanje poglobljeno tako na znanstveni ravni, kot tudi na politični, tako da ni nobenega dvoma, da je dozorel čas. da se to vprašanje reši v najkrajšem času. Dokument se nato sklicuje na program pokrajinske uprave, ki vsebuje tudi poziv vladi, naj v teku letošnjega leta predloži svoj zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske manjšine, ter na kancu vsebuje tri obveze, ki naj jih sprejme občinski odbor. Prvič naj odbor poseže pri vladi, podobno kot pokrajina, naj do konca leta predstavi svoj osnutek o globalni zaščiti. Prvič naj odbor poseže pri vladi, podobno kot pokrajina, naj do konca leta predstavi svoj osnutek o globalni zaščiti. Drugič naj se ustanovi občinska komisija, v kateri naj bodo predstavniki in strokovnjaki vseh strank, ki so pripravile zakonske osnutke o tem vprašanju ali kažejo do njega določeno zanimanje, z nalogo, da v okviru občinskih pristojnosti sproži vse ukrepe in izdela prispevek občine k reševanju tega vprašanja. Tretjič naj sestavi delegacijo, ki naj pod vodstvom župana in predsednika pokrajine obišče predsednika vlade, da bi prejela potrebne informacije o stanju dela posebne komisije pri predsedstvu vlade ter da predoči svoje gledišče o tem vprašanju ter poudari' niljhdšt, da se problem globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v najkrajšem času reši. • 30. novembra letos bo zapadel rok prijave na vsakoletni natečaj za dve štipendiji po 400 tisoč lir, ki ga razpisuje tržaška pokrajina, štipendiji sta namenjeni dijakom tržaških višjih šol, ki bi hoteli razviti raziskavi na temo: Načrt za didaktično - naravni itinerarij po tržaški pokrajini. Interesanti lahko dobijo vse potrebne informacije na sedežu pokrajine. stveno pripomogli k zagotovitvi pravice teh istih učencev in dijakov do pouka v materinem jeziku*. Zaradi vsega navedenega Sindikat slovenske šole poziva odgovorne, da čimprej zadostijo tem pomanjkljivostim in uvrstijo v spisek vse grobove tistih, ki so padli za svobodo, ob tem pa poziva tudi šolsko skrbništvo v Trstu, naj ne vključi slovenskih šol v seznam tistih šol;'ki'sodelujejo pri zbiranju cvetja za grobom padlih, vse dokler ne bo javna in uradna počastitev padlih v vojni v'skladu z dve' hom ustave, ki sloni na odporniškem gibanju. Sindikat se nato obrača na učence in dijake slovenskih osnovnih in srednjih šol, da zberejo cvetje in ga ponesejo na grobove borcev, ki so padli tudi zato, da lahko oni danes obiskujejo slovenske šole ter v Rižarno, starši, učitelji in profesorji pa naj naši mladini omogočijo zbiranje in polaganje cvetja. Na mejnem prehodu zaplenili 6 kg mamila Novi odbor zveze kronistov Po rednem občnem zboru, ki je bil minuli ponedeljek, je tržaška zveza kronistov izvolila novo vod stvo. Odboru, ki je bil krepko pre novljen, bo predsedoval novinar tržaškega radia Giorgia Cesare, ki je nasledil Ranieriju Ponisu, v od bor pa so bili izvoljeni Marjan Dolgan, Luciano Nardelli, Paolo Pao-letti, Augusto Re David, Giorgio Pison in Sergij Kocjančič. Novi od borniki zastopajo uredništva vseh tržaških medijev z edino izjemo zasebnih radijskih in televizijskih postaj. Stavka kovinarjev V okviru današnje vsedržavne stavke kovinarjev bodo tri ure pre križali roke tudi delavci tovarne Grandi Motori, Tržaškega arzenala - Sv. Marka, .mil.iske ladjedelnice Alto Adriatico in družbe Itaicantie-ri. S stavko bodo podkrepili zah tevo po resnejši industrijski noli tiki in ohranitvi delovnih mest Ob 10. uri se bodo stavkajoči zbral: na šentjakobskem trgu, od koder bodo v sprevodu krenili v mestno središče. ležijo v tako imenovanih fojbah. Zaradi tega je skupno s šolskim sindikatom CGIL vprašal šolsko skrbništvo za pojasnilo, če se izraz «vojna pokopališča* nanaša tudi na grobove padlih v NOB in posebej na Rižarno, šolsko skrbništvo je zaprepaščujoče odgovorilo, da se »pod izrazom vojna pokopališča in fojbe misli na vojaško pokopališče pri Sv. Ani, na vojaški predel občinskega pokopališča pri Sv. Ani, na avstro-ogrski pokopališči pri Proseku in Nabrežini, na fojbi pri Bazovici in Repentabru,, ki so edina mesta pokopa, za katera skrbi Generalni komisariat pri obrambnem ministrstvu za počastitev padlih v vojni*, v nadaljevanju pojasnila je tudi rečeno, da je »seznam teh mest pokopa oktobra 1977 odobril mešani odbor za proslave, ki se je sestal na prefekturi pod predsedstvom komisarja dr. Molinarija*. Rižarne torej v tem seznamu ni. Pred letošnjo ponovitvijo zbiranja cvetja na šolah je odbor Sindikata slovenske šole ponovno vzel v pretres to vprašanje in ugotovil med drugim (kot je razvidno iz letaka. ki ga je SSŠ razmnožil), «da se pod krinko lažnega enakega odnosa do vseh padlih izkazuje javno in uradno čast padlim pripadnikom oboroženih sil nacistične Nemčije, oboroženih sil fašistične socialne republike in drugih ko-laboraeionističnih enot, ki so se v drugi svetovni vojni do konca z o-rožjem v roki zoperstavljale enotam Združenih in pridruženih narodov*. Nadalje je v letaku Sindikata slovenske šole rečeno, da «kljub načelnemu sklicevanju na e-nakost vseh padlih, niti vojaška o-blast niti mešani odbor za proslave nista upoštevala številnih posamičnih ali skupnih grobov pripadnikov Jugoslovanske armade, ki so v okviru prizadevanj Združenih in pridruženih narodov za uničenje nacifašizma padli v bojih za osvoboditev Trsta, niti nista upoštevala padlih v Rižarni*. In še: »ni sprejemljivo, da bi slovenski učenci in dijaki kakorkoli prispevali k javni in uradni počastitvi padlih, ki so se do zadnjega borili za iztrebljenje slovenskega naroda, zlasti če se prezre grobove tistih, ki so z žrtvovanjem svojega življenja bi S SKUPŠČINE KOMUNISTIČNIH DELAVCEV «ALT0 ADRIATICO* Miljsko ladjedelnico za vsako ceno rešiti Spregovorili so občinski svetovalec Menegazzi, senatorka Gerbec in Ugo Poli Danes 8-iirna stavka delavcev Calza Blodi Sindikat tekstilnih delavcev (FU LTA) je sklical za danes osemurno stavko celotnega osebja podjetja «Calza Bloch*. Do sklepa so prišli, ker se lastnik podjetja inž. Pini noče pogovarjati s predstavniki delavcev, da bi rešili še mnoga odprta vprašanja, ki pestijo ta tržaški obrat. Takoj po prevzemu vodstva podjetja (leta 1977) se inž. Pini, je rečeno v komunikeju sindikata tekstilcev, ni držal dogovorjenega sporazuma, ki so ga podpisali na deželi pred tremi leti, da obdržijo podjetje pri življenju. Sindikat mu namreč očita, da je podjetje vodilo diskriminacijsko in selektivno^ zaposlitveno politiko, da ne plačuje dolgov deželi, da se krši delovna pogodba in da lastnik noče sprejeti sindikalnih predstavnikov, da bi diskutirali o zahtevah delavcev »Calza Bloch*. V KULTURNEM DOMU Začetek koncertne sezone tržaške Glasbene malice Drevi bo ob 20.30 nastopil Mladinski pevski zbor iz Maribora, ki sodi med najboljše tovrstne evropske skupine Drevi se bo v Kulturnem domu začela letošnja abonmajska koncertna sezona Glasbene matice. To je vsekakor slovesen trenutek, saj je Glasbena matica v zadnjih letih pridobila sloves odličnega organizatorja kakovostnih koncertov in se enakopravno vključuje v kulturno in umetniško delovanje našega me sta. Drevišnji koncert pa vomeni tudi kontinuiteto delovanja naše glasbene ustanove, ki ob mnogih težavah in nerazumevanju s strani oblasti gre svojo pot — pot glasbene vzgoje mladega rodu. Vodstvo Glasbene matice nas je s svojim koncertnim programom v zadnjih letih kar razvadilo in tudi letos se nam obeta sezona na dokajšnji kvalitetni ravni. Tržaškemu občinstvu se bodo namreč predstavili Ensemble di Venezia. Sloven ski komorni orkester, Simfonični or kester Slovenske filharmonije. Slovenski trobilni kvintet, pianist Giin-ter Ludvoig. Komorni zbor RTV Ljubljana, Ensemble Slavko Osterc in violinist Črt šiškovič. Kar na začetku koncertnega a-bonmaja pa bo drevi prišel v Kulturni dom zbor nesporne evropske vrednosti: Mladinski pevski zbor iz Maribora. Mariborski zbor deluje že petnajst let in združuje za petje nadarjeno mladino s širšega mariborskega območja ter šteje .......... IZ SINDIKALNE KRONIKE Odločno nasprotovanje novim poviškom avtobusnih prevoznin Pokrajinski odbor CISL opozarja na krizo v tržaški nadrobni trgovini - Se nejasna usoda delavcev bivših obratov SIRT, Dreher in Blorh V sredo se je v Trstu sestal pokrajinski odbor sindikalne organizacije CISL, da bi obravnaval nekatere pereče probleme z gospodarskega področja. Odbor je med drugim ugotovil, da se kriza v industriji še naprej stopnjuje, ne da bi tržaški podjetniki karkoli ukrepali na področju novih naložb in skupnih prizadevanj za ohranitev vsaj sedanjega obsega zaposlenosti na Tržaškem. Kritični znaki se poleg tega zaznavajo tudi na področju trgovine, kar prizadeva zlasti žensko delovno silo, zaposleno v nadrobni trgovini. Tudi na tem področju ne kažejo delodajalci nobenega novega podjetniškega elana. . ...*u Odbor je "ato vzel v pretres vprašanje delavcev, ki so ostali brez zaposlitve po ukinitvi proizvodnje v obratih SIRT - Vetrobel in Dreher. Delavci obiskujejo sedaj v večini prekvalifikacijske tečaje ANCIFAP, obstajajo pa resni dvomi, kakšna bo njihova končna usoda v trenutku, ko se bodo tečaji zaključili in ko se bo postavilo z vso konkretnostjo vprašanje njihove nove zaposlitve. V okviru pripravljalnih delavsko -sindikalnih sestankov pred dvodnevno skupščino komunističnih kadrov ladjedelnic, ki bo jutri in pojutrišnjem v Tržiču kot uvod k novembrski vsedržavni konferenci KPI o državnih udeležbah (v Genovi), je partijska celica miljskega obrata »Alto Adriatico* sinoči priredila po-jasnitveno snidenje z delavstvom CAA. Srečanje je vodil občinski svetovalec Liste Frausin ter član tovarniškega sveta ladjedelnice Menegazzi, za njim sta spregovorila senatorka Jelka Gerbec in Ugo Poli v zastopstvu pokrajinskega tajništva KPI. Menegazzi je orisal komunistične predloge za izhod iz krize, ki jo preživlja ladiedelstvo v Italiji, oziroma na Tržaškem. Ti zadevajo razvoj znanstveno - raziskovalnih dejavnosti, obrambo proizvodne zmogljivosti, finančno' pomoč poldržavnim podjetjem, ki pa jih je treba pre-ustrojiti v znamenju resnejše in smo- trnejše upravne politike, pa še okrepitev manažerstva za boljšo konkurenčnost domačega ladjevja na svetovnem trgu. V bistvu se KPI zavzema za področni načrt, ki naj upošteva predloge delavcev in sindikatov, kakor jih je v ustreznem dokumentu KPI oktobra lani odobrila poslanska zbornica, a se rimska vlada po njih ni ravnala. Miljsko ladjedelnico je seveda treba v sklopu področnega načrta za vsako ceno rešiti in deželna uprava naj pritisne na vlado, da preuredi de lovanje finančne družbe Fincantieri, ki naj prevzame upravo miljskega obrata. Senatorka Jelka Gerbec je orisa la dosedanja prizadevanja v Rimu za ohranitev CAA v okviru nove industrijske politike ter se obveza la. da bo skupaj z drugimi tremi tržaškimi parlamentarci še naprej delovala v tem smislu. Ugo Poli je podal jedrnat prikaz o razvoju ladjedelstva v mednarod nem merilu in naglasil, da pomeni zagon te panoge odločilno vzmet za razmah italijanske industrije v celoti in družbenogospodarske stvar nosti nasploh, če ostane še naprej pri starem, potem bodo vse pomor ske dejavnosti v državi zamrle, saj se bodo svetovni prometni tokovi povsem ognili Apeninskemu polotoku. Sledila je živahna razprava, v ka teri je prišlo do izraza obžalova nje, da skupščina ni privabila do volj delavcev. Izražena je bila tu di zaskrbljenost zaradi nekaterih pojavov partikularizma, ki se ute gnejo razrasti v korporativistične pritiske. Tem naj se delavstvo postavi po robu, kot je bilo poudarjeno, z utrditvijo enotnosti in zgr-nitvijo okrog enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, U1L, sicer ne bo mogoče zatreti manevrov za uveljavitev »neoliberističnih* skomin v delodajalskih krogih. Na mejnem prehodu pri Fernetičih so finančni stražniki včeraj zjutraj aretirali 21-letnega nigerijskega državljana Petra Stanleya A-famafuna Nvvosuja. Med pregledovanjem opreme potnikov, ki so se z avtobusom vozili iz Beograda v naše mesto, so namreč stražniki temeljito pregledali Stanleyev kovček in odkrili, da ima dvojno dno, v katerem je bilo skritih 6 kilogramov marijuane. Mamilo s< finančni stražniki zaplenili, v teku pa je preiskava o morebitnih pajdaših, ki naj bi jih Nigerijec imel tostran ali onstran meje. Na sliki: dvojno dno kovčka, kjer je bila skrila marijuana. Dekle z avtomobilom trčila v obcestni drog Sinoči ob 21.30 so sprejeli na nev rokirurški oddelek tržaške glavne bolnice 19-letno študentko Antonel-lo Rinaldi s Kontovelskega klanca 3/1, ki je nekoliko poprej na zlo glasnem ovinku med Rojanom in železniškim nadvozom pod Greto med vožnjo s fiatom 127 zavozila na pločnik in trčila v drog razsvetljave. Avto je bil uničen, dekle pa je med drugim dobilo močan udarec v trebuh in levi bok ter si poškodovala levo roko. Okrevala bo domnevno v 15 dneh. Podobne skrbi vzbuja tudi nadaljnja usoda nekaterih delavk, ki so bile svoj čas zaposlene v obratu «Calza Bloch*. (V tej zvezi naj o-menimo, da bo prav danes na deželnem odborništvu za industrijo nov sestanek s sindikalisti, na katerem bodo predstavniki delavcev skušali dobiti ustrezna zagotovila). Pokrajinski odbor CISL je na koncu obravnaval tudi namero občinskega podjetja ACT. da bi v kratkem zopet povišalo avtobusne prevoznine, ter zavzel stališče, da se je treba na vseh ravneh upreti tej nameri, tudi upoštevajoč sedanjo krajevno stvarnost, v kateri nenehno naraščanje draginje že tako nevarno odžira ‘ kupno1 moč- delavcev in upokojencev. Včerajšnja sindikalna kronika beleži nadalje celodnevno stavko osebja, zaposlenega na vlačilcih v tržaškem pristanišču. Zastoj v luki je prizadel številne ladje — zjutraj jih je čakalo na vlačilce kar 13, do večera pa se je njihovo število zmanjšalo na pet. Osebje vlačilcev se kakor znano bori za obnovo u-strezne delovne pogodbe. Delavci obrata Italcementi, ki se med drugim zavzemajo tudi za odprtje menze v obratu, pa so na včerajšnji skupščini sklenili nadaljevati stavkovno gibanje do 6. ure jutri. okrog 100 članov v starosti od t do 16 let. V letih svojega delovanja je stalno vzdrževal vrhunsko jugoslovansko in mednarodno kvaliteto in pomeni izjemen dosežek slovenske umetnosti. Naj omenimo samo, da je na raznih mednarodnih tekmovanjih širom po Evropi bil deležen visokih priznanj, prejel pa je tudi nagrado Prešernovega sklada. Zbor že od svoje ustanovitve vodi dirigent prof. Branko Rajšter. Drevišnji koncert bo torej dostojen uvod v letošnjo koncertno sezono Glasbene matice in prepričani smo, da se bo v Kulturnem domu zbralo veliko naših ljubiteljev zborovskega petja. Koncert bo neposredno prenašala tudi tržaška radijska postaja Trst A. Ciklus filmov na gledališko tematiko Na predlog predsednice Teatra Stabile Hansi Cominotti je pokrajinska uprava sklenila dodeliti podporo za ciklus «gledaliških filmov». Abonenti Teatra Stabile, Slovenskega stalnega gledališča tfl gledališča Verdi si bodo filme lah ko brezplačno ogledali. J Pobuda, ki je prišla iz vrst vodstva kina Ariston, ima namen prikazati filme, ki imajo za tematiko gledališka dela. Ciklus projekcij bo stekel novembra letos in se bo nadaljeval do maja prihodnjega leta. TPPZ bo gostoval v Celovcu in Mauthausnu Tržaški partizanski pevski zbor odhaja na novo pomembno gostovanje, in to v Avstrijo, kjer bo gost ondotnih antifašistov. Jutri navsezgodaj odpotuje ansambel v Celovec, kjer bo popoldne nastopil s sporedom mednarodnih borbenih in delavskih pesmi. S petjem, glasbo in recitacijo bo tako med koroške brate in avstrijsko publiko ponesel duha NOV in odporniškega gibanja. Naslednjega dne, v nedeljo, bo na prizorišču nekdanjega taborišča smrti v Mauthausnu izvajal pred veliko množico protifašistov iz vse Avstrije pa tudi iz tujine vrsto revolucionarnih pesmi. Z ustreznimi skladbami iz novega programa se bo tržaški zbor poklonil žrtvam ter hkrati podkrepil zahtevo vseh demokratov, da se enkrat za vselej zatre naraščajoči val neofašizma in neonacizma. Delovanje deželnih organov Prva stalna komisija deželne skupščine obravnava te dni zakonsko normo, ki predvideva preure ditev pravil v zvezi z načrtovalnimi postopki. Glavna značilnost preureditve bi bila v tem, da bi imela javne in socialne sile večji vpliv kot doslej na izbire v okviru načrtovanja v deželi. V skladu s preure ditvijo tega področja je odbornik Coloni napovedal ustrezne spre membe v deželnih uradih in ustanovah. Policija odkrila tatinsko tolpo Zaradi večkratne kraje v obre menilnih okoliščinah in združevanja v protizakonite namene je leteči oddelek tržaške kvesture v sredo priprl in prijavil sodnim oblastem 27-letnega Franja Grahovica in 23 letnega Draga Crn.iaca — oba ju goslovanska državljana. Policiji sta priznala, da sta s rojakom Jovi-co Topalovičem v zadnjih dveh mesecih okradla nad 50 avtomobilov v mestnem središču. Ukradeno blago je skupina nato izročila 32-letnemu Jožu Cvijetoviču. 32-letne-mu Francu Bizjaku in 41-letnemu Antonu Zizaku — vsi trije so jugoslovanski državljani —, ki so pre prodajali radijske aparate in druge ukradene predmete. Policija je za sačila prva dva medtem ko sta spala ob ukradenih predmetih v neki votlini v okolici Rojana. Preostale člane tolpe vneto iščejo. Trčenje pri Nabrežini Na kirurški oddelek tržaške bolnice so sinoči sprejeli 19-letnega Jožeta Bitežnika iz Saleža 64. Zaradi udarcev v glavo in zmedenega stania se bo moral zdraviti 10 dni. Poškodbe je zadobil med prometno nesrečo, do katere je prišlo ob 20.20 na Trbiški cesti v višini nabrežinskega nadvoza. V Bitežnikov avto fiat 500 je trčil alfa romeo 2000, ki ga je upravljal 44-letni Peter Bratoni iz Tržiča. Slednji je izjavil, da sta oba vozila v smeri proti Tržiču, ko je fiat začel neprevidno zavijati na levo, proti odcepu za Nabrežino. Zaradi nezadostne varnostne razdalje pa je Bratonf trčil v Bitežnikov avto. Med nesrečo se je slednji ranil v brado in ustnice, a ga niso sprejeli na zdravljenje. Delovni kolektiv in gojenci Slovenskega dijaškega doma izrekajo Renatu in Marjanu iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Na pobudo Združenja staršev liceja Zanimivo predavanje dr. Sedmaka o mamilih med našo mladino Uživanje mamil ni pojav zadnjih dvajsetih let, v tem obdobju pa se je v zahodni družbi njihovo uživanje zelo razširilo in to predvsem med mladino. Pojav je pred nekaj leti začel zanimati naše mesto in tudi slovensko študirajočo in de'avsko mladino. Eden izmed učinkovitih načinov za boj proti širjenju mamil je nedvomno pravilna in strokovno podkovana informacija ter osveščanje o tem pojavu moderne družbe. V ta namen je združenje staršev liceja «France Prešeren* včeraj zvečer priredilo v šolskih prostorih predavanje slovenskega psihiatra dr. Sedmaka na temo «Mamila V družbi in med našo mladino*, ki je bilo namenjeno staršem in prijateljem. Starši so pobudo dobro sprejeli in z zanimanjem sledili predavanju, kar kaže, da je problem aktualen in občuten tudi med slovenskimi starši. Večkrat mislimo, da manjšino nekateri pereči problemi italijanske družbe samo bežno oplazijo; podobne govorice' večkrat slišimo tudi na račun mamil. Dr. Sedmak je na včerajšnjem predavanju na podlagi raziskave, ki jo je SLORI s pomočjo slovenskih psihiatrov izpeljal lani in predlanskim med približno stotridesetimi dijaki slovenskih višjih srednjh šol, dokazal, da je. če je sploh obstali dvom, tudi med našimi mladimi razširjeno uživanje mamil. Anketiranci so pokazali, da se zavedajo resnosti in važnosti problema širjenja narkomanije med mladino, čeprav njihovi odgovori o ločevanju mehkih in trdih mamil pričajo o precejšnji nevednosti na tem področju. Slovenski psihiater je nato orisal stanje v našem mestu in med Slovenci nasploh in se nekoliko razgovoril o drugih mamilih, ki jih navadno ne smatramo kot taka, predvsem d alkoholu in o zlorabi najrazličnejših tablet. Nekega obiskovalca občinskega kopališča v Ulici Veronese je po običajnem kopanju čakal še mrzel tuš: ko se je odpravljal iz poslopja, je namreč ugotovil, da mu je neznani tat ukradel denarnico, kjer je hranil 20 tisoč lir in razne dokumente. Na kraj so prihiteli policijski agenti, ki pa okradenemu niso mogli pomagati: tat je namreč že odnesel pete. Učno osebje šole Žavlje - Korošci izreka iskreno sožalje učercu Renatu ob smrti očeta. Društvo Slovencev miljske obilne izraža globoko sožalje ženi Anici ter sinovoma Marjanu in Renatu ob nenadni izgubi moža oziroma očeta Graziana Andreuzzlja. Gledališča VERDI Nadzorništvo občinskega gledališča VERDI sporoča, da so pri blagajni gledališča (tel. 631-948) na razpolago bloki za vse abonmajske rede operne sezone 1980/81. V torek, 28. t.m., ob 20. uri premiera Zandonajeve opere «Fran-cesca da Rimini*. Delo režira Pier Luigi Samaritani, dirigira Gabor Otvos. V glavni vlogi Raina Kaba-ivanska. Red A/C. V glavni dvorani Krožka za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2) bo danes ob 18.30 javna predstavitev Zandonaieve opere Francesca da Rimini*. Predaval bo strokovnjak R- Cagnoli. • • « Občinsko gledališče Verdi bo tudi letos organiziralo vrsto koncertov in nastopov, ki jih bodo prirejale homogene umetnostne skupine v okviru same ustanove, med temi ansambel za komorno glasbo (dirigent S. Zannerini), pihalni ansambel (S. Siccardi) in plesna skupina 'r; Bennati). Tradicionalni nedeljski koncerti bodo kakor lansko leto v Avditoriju, omenjene homoge-ne skupine pa nameravajo letos nastopati tudi na šolah, šole' iz tržaške pokrajine, ki bi to želele in ki razpolagajo s primernimi prostorij (telovadnicami ipd.), naj se povežejo s tiskovnim uradom gledalca (telefon 62 931). TEATRO STABFI.E Pri osrednji blagajni, Pasaža Rrotti, ter na delavskih krožkih in T3*nji sprejemajo naročila za gle dajiški abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence in mladino. ^SLOVENSKO ™STALNC5 m ^ GLEDALIŠČE » V TRSTU KULTURNI DOM JOHN M. SYNGE VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih jutri, 25. oktobra, ob 19.30 * # * LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST komedija v treh dejanjih V nedeljo, 26. oktobra, ob 16 uri ABONMA RED G - po poldan na dan praznika Sprejemamo vpisovanje a bonmajev vsak dan od 9. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4 - tel. 734265. Kino Anston 16,00 «Salto nel vuoto*. Rezija Marco Bellocchio. Michel Pic-coli. Barvni film. Nazionale 15.30-22.00 «Ultra porno sexy movie*. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Rden 16.00 «Zucchero, miele e pe-Peroncino*. P. Franco, E. Fe-nech, R. Pozzetto. RRz 16.30 «Branco selvaggio*. B. Lancaster, J. Savage. Excelsior 16.00 «11 giorno del co-bra*. Franco Nero. Barvni film. Urattacielo 16.30 «Maledetti, vi a-merd*. Prepovedan mladini pod M- letom. Penice 16.00 «Count down, dimen-sione zero*. Barvni film. M'gnon 16.00-22.00 «Berlinguer ti voglio bene*. *'ga Zois sporočata, ^a se od da-nes- 24. oktobra, dalje začne pouk Ra obeh šolah ob 9. uri. Umik in število dnevnih ur pouka ostane nespremenjen. Ta sprememba je nujna, dokler ne bo urejeno ogre-Tsnje šolskih prostorov. Pokrajina te zagotovila, da bo ogrevanje čim-Prej urejeno. Prosveta SKD Tabor Opčine priredi danes, 'L t.m., o-b 20.30 v Prosvetnem dote1 na Opčinah gostovanje amater-Kega odra «Jaka Štoka* Prosek -tontovel s komedijo «Gospod Evsta-ui s Proseka*. Vabljeni. Včeraj - danes Danes, PETEK, 24. oktobra . RAFAEL, ELKO “?nce vzide ob 6.34 in zatone ob 17.04 — Dolžina dneva 10.30 — Lu-na vzide ob 17.57 in zatone ob 6.52 Jutri, SOBOTA, 25. oktobra DARJA Treme včeraj: najvišja temperatu ra 16,1 stopinje, najnižja 10, ob 18. Uri 13,8 stopinje, zračni tlak 1012,4 teb pada, brezvetrje, vlaga 62-od-stotna, nebo pooblačeno, morje mir n?. temperatura morja 17,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili SO SE: Mariagiulia Ca Pitaneo, Giuseppe Papa, Margheri te Deticek, Davide Bussani, Luca Prodani. UMRLI SO: 80-letni Vittorio Mor San, 90-letna Margherita Miiller vd. Schroeder, 86-letni Giovanni Rebu-te, 73-letni Arturo Paita, 70 letna telanda Sbisa por. Sartori, 79-letni Oiovanni Starace, 70 letna Alberta ^etlich, 80-letni Pietro Dessardo, BD-letni Modesto Riu, 65-letna Ma- ria Samec por. Ferluga, 74-letni Er manno Pick, 18-letni Giuliano Bole. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellic 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1. LEKARNF V 3KOLIC1 Bol junec: tel. 228 124 Bazovica tel. 226 165; Opčine: tel 211001 Prosek: tel 225 141; Božje' polje Zgonik: tel: 225 596; Nabrežina: tel 200 121, Sesljam tel. 209 197; žavlje tel 213-137; Milje: tel 271 124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od V d< 8 ure tel 73267. predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od 8 do 20 ure. tel 68441 Razna obvestila Danes bo na ekonomski fakulteti cb 14.30 seja kolektiva slovenskih študentov ekonomije. Vabljeni vsi študenti. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja zimovanje za otroke v Zg. Gorjah pri Bledu od 24. do 31. decembra 1980. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, vsak dan v uradnih urah. Zadruga Planinski dom Mangart vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo v ponedeljek, 27. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 PD Lipa obvešča, da so abonmaji SSG za sezono 1980/81 na razpolago in jih lahko dvignete ob ponedeljkih in četrtkih cd 20.30 do 21.30 v Bazoviškem domu. PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah, izjemoma za Padričarje in Gropajce. NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA NOVA KOALICIJA PREDSTAVILA OBŠIREN PROGRAMSKI DOKUMENT V bistvu potrjuje veljavnost smernic programskega dokumenta izpred dveh let - Določnejše obveze glade reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti Obveščamo vse bralce.' ki potujejo v Milan ter vse Slovence, ki tam živijo, da je PRIMORSKI DNEVNIK v prodaji v Milanu v kiosku na letališču Llnate v kioskih CO.VES št. 1, 5 In 8 na glavni železniški postaji in v kioskih Algani - Piazza Della Stala Marto — Galleria Passarella Grltti - P.zza del Duomo Polloni — P.zza del Duomo Mali oglasi telefon (040) 794672 15-LETNO dekle z znanjem slovenščine išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. od 9. ure na tel. št. 226369. IŠČEM opremljeno sobo v mestu ali v Barkovljah za krajšo ali daljšo dobo. Tel. na tel. št. 14-21 v večernih urah. DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244. IŠČEM trgovsko pomočnico/ka za trgovino s pohištvom. Zahteva se diploma trgovske šole ali tečaj za nameščanje in urejanje stanovanj. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon' tecchi 6, pod šifro. je zvenela »kaj je pomembno za osebno srečo*, preference za duševno in telesno nego skoraj izenačile, kljub prvenstvu prve, Želo zanimivi in nekoliko presenetljivi so bili odgovori o po- menu vere: največ pritrdilnih odgovorov je namreč prejela trditev. da je «vera koristna, toda ne neobhodno potrebna za osebno srečo*, približno petina odgovorov pa je menila, da je «vera neobhedno potrebna zase. ne pa za druge* in malo manj pa, da »je vera neobhodna za vse*. Jasnejšo sliko o tem. h komu in v kaj se zatekajo danes ženske v Italiji v iskanju ravnotežja med telesnim in duhovnim zdravjem, ki predstavlja torej osebno zdravje v celovitem pomenu besede, razberemo iz odgovorov na vprašanje »Koga bi vprašali za svet v stiski?* Največ, skoraj 88 odst., bi šlo k zdravniku, nekaj manj k prijatelju. precej manj k psihiatru ali psibanalistu, nato pridejo po vrsti duhovnik, ginekolog, uživanje pomirjevalnih sredštev, zatekanje k raznim »mediumom*. prerokom ali po domače »buta-karte*. uživanje uspavalnih sredstev in končno uživanje mamil. Veliko zanimivih podatkov bi lahko še navedli, predvsem ker so anketiranke razdelili po starosti, pa tudi po izobrazbi, po interesih in tako dalje. Bistvena pa je ugotovitev, da so ženske starejše generacije »starejše* v vsem, mlajše, predvsem pripadnice današnje «vodilne generacije*, pa se otepajo starih nazorov, a so na tej svoji težavni poti še precej negotove in ne povsem srečne.. (b p) Popoln ribiški «feompIet» RAZGOVOR l RAVNATELIEM BENEŠKEGA FILMSKEGA FESTIVALA «Dajte nam vsaj toliko časa da se izteče mandatna doba» Benetke h®do postale center z vlogo, kakršne deslej še n‘so imele Čeprav je ribiški poklic mošld poklic, so na pariški modni reviji prikazali tudi gornji ženski »komplet* in sicer »gornji* del oziroma »top*, ki je spleten iz volne, ter tesno se prilegajoče dokolenke. Sem spada, seveda, še ribiška pa lica in mreža za ulov iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiMiiiiiiiHMiifiiiiiinimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiii ZNANKA Z MALEGA EKRANA Metka Centrih -Vogelnik že štirinajst let na ljubljanskem malem ekranu «Ko se na kameri prižge rdeča luč, gre zares» ■ «Kdor dela tudi greši» « Tisoč let živeti je vzburljivo» ■ Le Rimljani so «hiteli počasi» TV napovedovalko Metko Centrih - Vogelnik prav gotovo pozna vsak gledalec ljubljanske televizije. Metka že leta in leta prinaša s svojimi prikupnimi nastopi vedrino na male zaslone. Njen živ pogled brez dvoma očara slehernega gledalca. Ženski svet pa kaj rad reče. da je Metka najbolj elegantna in moderno oblečena TV napovedovalka. Prav zares Metka ima okus. Veseli’!nas, če je Mtetka na TV naša gostiteljica, saj radi prisluhnemo nežni, lahko bi rekli nekoliko sentimentalni barvi glasu. Nieni nastopi so uglajeni, prepričljivi, polni rutine. To pa nikakor ni čudno, saj je Metka že celih štirinajst let TV napovedovalka. — Kdaj ste se prvič pojavili na TV zaslonih? »Prvič sem se pojavila na TV zaslonih leta 1964 kot članica izraznega plesa. Nato sem nadaljevala v oddaji »mladjpski klub*. .oktobra zapade 2 termin za doplačilo televizijske naročnine za obdobje september • december 1980 -Odlok z dne 12.8.80. ministrstva za pošte in telekomunikacije KDOR JE ŽE PLAČAL LETNA NAROČNINA 6-MESEČNA NAROČNINA ČRNO-BELI TELEVIZOR 5.280 »' 5.390 BARVNI TELEVIZOR 8.445 •" 8.620 Doplačati je treba s poštnim tekočim računom, potrebni obrazec je priložen abonmajski knjižici. RAI Radiotelevisione Italiana Šlo je za oddajo, ki danes nekoliko spominja na oddajo »Mladi za mlade*. Mladinski klub je takrat v živo vodil Tomaž Terček. Leta 1966 pa sem postala TV napovedovalka*. — Za vas bi z gotovostjo lahko rekli, da ste že dolgih štirinajst let ena izredno obveščenih oseb na Slovenskem, saj ste iz dneva v dan seznanjeni z najaktualnejšimi dogodki pri nas. Kaj vas je najbolj vzburilo od časa beatle-sov in. mirti 'krtV db šedadje glasbene in punčk mode? Metka na vprašanje ni takoj odgovorita, nekoliko'je razmislila in podala iznajdljiv odgovor. »Ta gotovost je prav gotovo zelo negotova. Lahko pa z vso gotovostjo trdim, da je poklic TV napovedovalke čisto negotov. Kaj pa me je najbolj vzburilo, skoraj ne vem.* —. Občinstvo je bolj ali manj vajeno vašega obraza na TV zaslonih. Zanima nas, ker pač predpostavljamo, da dosti časa (in denarja) porabite za kozmetiko, ali vso to raznovrstno »kemijo* zadržite na obrazu tudi po končanih TV snemanjih? «Po končanem TV napovedovanju zadržim na obrazu toliko make-upa, kot povprečna slovenska ženska, ki meni, da make-up pripomore k boljšemu videzu in seveda počutju.* — Kaj mogoče veste, kakšne so rekcije občinstva v trenutku, ko jim preko mikrofona posredujete sveže napovedi? Ste sploh kdaj pomislili tudi na to? *če primerjam svoje delo s kolegi na Radiu, moram posebej poudariti, da je na televiziji nekoliko drugače. Gre za to, da je poleg mikrofona potrebna še kamera, ki pa je neprizanesljiva v vsakem primeru, ko se na kameri prikaže rdeča lučka, vem, da gre popolnoma zares. Tisti hip je treba začeti z branjem napovedi, katere svežina pa je vprašljiva. — Ali mimoidoči na ulici, v parku, trgovini spoznajo v vas TV napovedovalko? «No, tega ne vem popolnoma točno. Povsem zanesljivo pa vem, da me včasih ne spoznajo niti takšni, s katerimi se poznam že več let*, je smeje povedala Metka. — Se tudi po tolikih letih napovedovanja zgodi kakšen nepredviden govorni spodrsljaj? »Kdor dela, tudi greši, če ravno honorarno.* — TV napovedovalci morajo biti precej iznajdljivi, se tudi danes zgodi, da morate zaradi tega ali onega improvizirati tekst? »Kako lepo mnenje imate o nas. Mislim, da je bolje, če to vprašanje preslišiva, ker se sicer lahko zgodi, da ta hip improviziram odgovor, ki ne bo vseboval niti najmanjšega elementa iznajdljivosti.* — Napovedovalka in mati. Kako emancipirana ženska vašega slovesa združuje oboje v eni osebi, mogoče tako, da ne prva ne druga funkcija ne bi bila zapostavi Ijena? »Menda ne mislite, da tega ni mogoče združevati Tukaj ni problemov, .predvsem če živite na deželi, kjer je lažje biti mati in težje napovedovalka, v primerjavi z bivanjem v mestu, kjer je po mojem mnenju1 ravno narobe! Seveda bi problemi nastali, če bi začela y sebi iskati emancipi-rano žensko »mojega slovesa*, ker bi jo verjetno našla samo, če bi jo'iskala brez slovesa.* — Hiti počasi, so globokoumno dejali (in se tega tudi držali stari Rimljani. Dejstvo je. da Slovenci iz modrega nauka nismo veliko potegnili — hitimo vedno hitreje. Kako hiti TV napovedovalka, da bi opravila vse kar morh — peš ali štirikolesno? »Pri starili Rimljanih se je verjetno dalo hiteti počasi. Nam lo ni več dano, pa čeprav hitimo še vedno mnogo počasneje, kot drugi, ki jih želimo dohiteti. Tudi v hitenju je nekaj lepega in vzburljivega. No, sedaj pa vem odgovor na vaše prejšnje vprašanje: najbolj me je vzburila hi- TV napovedovalka Metka Centrih -Vogelnik (Foto A. Kerštan) trost, hitrost potovanj, hitrost informacij — skratka hitrost in dinamika življenja. Po mojem danes tako intenzivno življenje, če bi ga »razredčili* na nivo intenzivnosti starih Rimljanov, bi dobili dolžino življenja današnjega človeka dolgo nič manj kbt 1000 let. In tisoč let živeti je vzburljivo.* — Ste suženj vašega poklica, ali pa imate morda še kakšne druge ambicije, kjer bi mogoče boljše uveljavili svojo kreativnost? »Suženj tega poklica sploh ne morem biti, saj to vsaj po formalni plati ni poklic. Seveda i-mam načrte, ki so vsi povezani. Z umikom z ekrana. Malce čudno bi bilo in seveda tudi precej nezanimivo gledati napovedovalko srednjih 1 sedemdesetih let. Nekaj podobnega je tudi, če bi v operi gledali balerino staro solidnih šestih desetletij.* ZDRAVKO ERJAVEC Filmski režiser, esejist in avtor scenarijev Carlo Lizzani je že dve leti direktor filmskega festivala v Benetkah, ki mu raje rečejo tudi razstava. Sicer se s filmom ukvarja več ali manj že kakih 35 let. In to zares ni malo. »Ne, zares ni malo. Morda tudi zato, ker se s kinematografijo ukvarjam na več njenih področjih, vštevši tudi proučevanje kinematografije in filma kot pojava. Toda pustimo to ob stran, pač pa se raje ustavimo pri letošnji razstavi, pa čeprav je ta že zdavnaj mimo. Ne maram namreč govoriti o svojih filmih, o svojih delih. ki. naj jih sodijo, ki naj jih ocenjujejo drugi.* Prav, spregovorimo raje. kaj več o drugem beneškem festivalu, o drugi razstavi. Spregovorimo o drugi zadevni prireditvi ped tvojim vodstvom. In vendar mi beš dovolil, da ti rečem, da mi je film »Fontamara*. s katerim si se uveljavil v Montrealu, ugajal. »Drago mi je to, zares mi je drago.* Vrnimo se torej v Benetke. Zares bi nihče ne mogel reči, da je ta kinematografska manifestacija šla neopazno mimo .. . «Zares, vode so se kaj krepko razgibale in se še zdaleč niso u-mirile. Seveda, pri tem ne mislim na polemike, ki so jih sprožili nekateri režiserji, polemike, ki so' brez osnove in polemike, ki imajo svojo veljavo, pač pa imam v mislih stališče določenega italijanskega tiska, stališče, ki ga ne razumem, ker mi ni jasno do kcd gre za nekakšno hudobijo in kje se začne omejenost. Točneje povedano gre za to naslednje: vsem je jasno, da. preureditev festivala ali razstave ni bila pogodu mnogim ljudem. Tudi nekaterim italijanskim političnim strankam ne. To pa ne le zaradi »politične barve*, pač pa zaradi tega, ker smo hoteli Benetke spremeniti v središče, kakršno v filmskem svetu Benetke doslej še niso bile. In to tako glede razstave v smislu festivala , pa tudi ket kraj, kjer bi se neprestano razpravljalo, študiralo, analiziralo vse, kar je v zvezi s filmsko stvarnostjo. Razpravljalo bi se o tehniških, umetniških, kulturnih, socialnih in drugih momentih italijanske kinematografije. Seveda bi bilo absurdno pričakovati, da bi se vse to izpeljalo v samih dveh letih. Kako je sploh možno, da skupini ljudi, ki niti ni tako majhna, skupini ljudi, ki je strokovno dobro pripravljena in ki je voljna povzeti ali sprejeti vse težnje in želje, ki so se izrazile v 12 letih od »zapore* razstave, kako je možno, da se tem ljudem ne dovoli, da bi v miru delali. Mi nimamo namena, in to bi morali razumeti, postaviti spet na noge filmsko-mondensko manifestacijo z raznimi zvezdami in zvezdicami, z raznimi kralji in cesarji, ki bi si radi brezplačno na Lidu ustvarili reklamo, pač pa naj bi razstava bila center, v katerem bi si ogledali najboljše stvaritve v kinematografiji in o njih tudi kritično razmislili. Naš mandat traja štiri leta. Naj nam bo dovoljeno, da pridemo vsaj do konca tega mandata.* Toda kritika je prišla tudi iz krogov, ki so na vaši strani. Kritizirali so na primer dejstvo, da ste ponovno uvedli nagrade, »leve*, pa tudi to, da ste vključili v program preveč filmov . .. »Ce je bilo, po mojem mnenju, pred 12 leti pravilno in pravično ukiniti vse tiste nagrade, smo danes prišli do ugotovitve, da je vsakršno življenje, vsakršno delo izven neke logične povezave med umetnostjo in industrijo nemogoče. Zato smo ponovno uvedli nagrade. Pri tem pa smo poskrbeli za to, da se onemogoči kra-marstvo. Zares, nagrade, beneške »leve* smo razdelili na sekcije, da bi dali možnost uveljavitve predvsem tistim, ki s svojimi deli naletijo na težave doma ali v tujini pri plasiranju svojih del. In to vsekakor ni malo. In to tem bolj, ker je v svetu veliko kinematografskih prireditev, med katerimi so ene »colossal*. ki u-metniške filme povabijo, vendar ti filmi ostanejo izven distribucijskih mrež ali pa manifestacije izključno umetniškega značaja, ki pa ostanejo izključno domena strokovnjakov. Kar pa zadeva preveliko število prikazanih filmov, to drži. 120, filmov v 12 dneh je zares preveč. Toda to je bila politična izbira. Hoteli smo tistim, ki so dolžni razstavo in naše delo finančno podpreti, dokazati, da je ta filmska manifestacija izredno pomembna tako za režiserje kot za producente in avtorje in druge filmske ljudi.* Hidroelektrarna Djerdap na Donavi, ki je največji jugoslovanski proizvajalec najcenejšega električnega toka, je že uresničila letošnji načrt in. je že proizvedla skoraj 5:5 milijarde kilovatnih Ur električne energije. Ta velikanka je letni načrt uresničila že sre1 di oktobra letos. Kaj podobnega se v jugoslovanskem elektrogo spodarstvu še ni zgodilo. Spričo ugodnih vodnih pogojev pričakujejo, da bo velikanka ob Donavi do konca leta proizvedla kar se- dem milijard kilovatnih ur, kar bo nov letni rekord. Hidroelektrarna Djerdap je tako dobro poslovala po zaslugi smotrne izrabe izredno ugodnega vodnega stanja Donavp. Poleg tega je dobro sodelovanje med distribucijsko službo Djerdapa in združenim elektrogospodarstvom Srbije omogočilo redno prodajo elek trične - energije. To je še zlasti pomembno ob sedanji naftni krizi. J. O. «Drugi očitek se nanaša na obseg, ki smo ga dodelili filmski proizvodnji RAI. In bil je nekdo, ki je hudobno pripomnil, da nosi moj film «Fontamara» proizvodno znamko RAI in da sem se torej hotel prikupiti državni TV-usta-novi. Ti ljudje naj se temeljiteje pozanimajo in ugotovili bodo, kdo je proizvedel najbolj nagrajene i-talijanske filme zadnjih let. Ta-vianijev film «Padre padrone* in Olmijev film «L'aibero degli zoc-coli» sta bila nagrajena v Cannesu, Rosijev film «Cristo si e fermato a Eboli* je bil nagrajen v Moskvi, film «Ligabue* v Montrealu, da ne govorimo o drugih filmih, ki so jih napravili Fellini, Atonio-ni in spet Taviani, nadalje Mcn-taldo, Bellocchio in drugi. Končno, tudi trije veliki režiserji se obračajo na RAI in to nekaj pomeni. Med drugimi je tu Anghelopulos, ki se je uveljavil prav v Benetkah. nadalje Fassbinder in drugi. Čudno pa se zdi, da je bolj malo teh superkritikov «nove» razstave podčrtalo, da je bilo prikazanih mnogo premalo filmov s področja izven «Evroamerike» in izven srednje Evrope, s čimer so pokazali kaj malo tenkečutja nasproti dvem tretjinam sveta, nasproti deželam, ki so se šele pred nedavnim otresle kolonialnega jarma. Pri tem pa ne mislim na politični in ekonomski jarem, pač pa tudi, ha kulturni jarem. Toda vse to se kaj malo nanaša na naše zavzemanje. Gre v bistvu le za vprašanje časa. Kaj pia kinematografija, ki se zemljepisno locira vzhodno od zahodne Evrope? »No, tu doživljamo sedaj nekaj mrtvila. Ni naključje, da so bili v Benetkah med nagrajenimi deli tudi madžarski in poljski filmi, konkretno Zanussijev film «Con- -tratto* ni bil vključen v tekmo; valno serijo. Če pa bi ga bili vključili, bi prav gotovo dobil «leva», na vsak način pa je dobil priznanje in mnogi distributerji so ga odkupili. Naše posebno zanimanje pa je usmerjeno v jugoslovansko kinematgrafijo. Že dve leti je ta navzoča z delom na dostojni ravni. Gre za dela, ki so plod «starih» filmarjev in tudi mlajših filmskih ustvarjalcev, ki so znani pod vzdevkom »praški*. Glede tega ti bom rekel, da mi je zares žal, da med ponovno oživljenimi nagradami ni tistih, ki so se dajale interpretom. To pa v splošnem zato, ker je filmski igralec za film »surovina* torej osnovna snov, še posebej pa zato, ker bi protagonistka Kara novičevega filma »Petrijin venec* prav gotovo zaslužila nagrado kot najboljša igralka. Toda če računamo, da se bedo festivali ali razstave v Benetkah nadaljevale in če bodo nagrade za umetnike in umetnice ponovno uvedene ter če bo jugoslovanska filmska šola še nadalje na tolikšni ravni, sem povsem prepričan, da se bodo na prihodnjih prireditvah vaši umetniki uveljavili*. SANDRO DAMIANI REKORDNA PROIZVODNJA HIDROCENTRALE DJERDAP ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Hišna agenda 13.30 Dnevnik in Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar - ruščina 14.40 Vesolje 1999 - TV film 15.05 Letalstvo v svetu, 6. del 16.10 Kriminalni genij Mr-. Ree-derja - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 3. 2. 1 ... Stik! 18.00 Šolska vzgoja 18.30 Dnevnik 1 -Kronike 19.05 Programi pristopanja 19.20 «La frontiera, jtej/drago*,,, j 19.45 Almanah in Vremenske raz- „ „ ...tv, ,snt*to sir,'.H* 20.00 DNEVNIK . 20.40 Ping pong 21.30 «La gang* - film, v katerem nastopa Robert Mit-chum Ob koncu Dnevnik Drugi kanal 12.30 Branimo naše zdravje 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja 14.00 TV film 14.50 Atlas Ufo Robot - risani film 15.15 Dnevnik 2 - Replay 16.15 Koncert na italijanski način 17.05 Pika Nogavička 17.30 Zum beli delfin - risani film 18.00 šolska vzgoja 18.30 Iz parlamenta in Dnevnik 2 - Športne vesti 18.50 Dober večer s . . . Tinom Scottijem 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 »n bacio della violenza* -TV priredba 22.15 Srečanje z Evropo, 3., zadnji del, ob koncu Dnevnik 2 Tretii kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 in 22.55 Gianni in Pinotto 19.35 200 ledenikov v Val D’Aosti 20.05 šolska vzgoja 20 40 Praznik v Piedigrotti 22.25 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.00 - 14.55 TV v šoli 17.15 POROČILA 17.20 Iz lutkovnega vozička 17.35 Družina Smola, madžarska risana serija 18.00 Rock festival - Hessen '80 la&r-ttatornik . 18.40 Zakon o združenem delu 18.55. Vj^rno, delo v gradbeništvu 19.25 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Hvala za pozornost 21.00 Blakovih sedem - film 21.55 V znamenju 22.10 Dobro jutro - japonski film Koper 17.35 Ponovitev filma 19.00 Aktualna tema - ponovitev 19.30 Otroški kotiček 20.00 Risanke in 2 minuti 20.15 TV dnevnik - Stičišče 20.30 Nepredvidena napaka, film 22 20 TV dnevnik - Danes 22.30 Ekonomske informacije 22.45, Zgubljeno življenje, TV film Zagreb 18.45 Jazz za izvoz - J. Gregorc 21.00 Serijski film 22.05 Dokumentarna oddaja ŠVICA 18.50 »Thafs Hollywood» 19.20 Zabavno glasbena oddaja 21.40 «In performance at VVolf Trap* TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13 00. 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7 20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Za ljubitelje operne glasbe; 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriš-kem valu; 12.30 Melodije 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Doba kantavtorjev; Ob prvem koncertu v novi sezoni Glasbene matice bo Radio Trst A posredoval v neposrednem prenosu iz Kulturnega doma koncert mladinskega zbora iz Maribora, ki ga vodi B. Majster. Prenos se bo začel ob 22.30. 16.00 Okuole ognjišča; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Priljubljeni motivi; 18.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 19.20 Večerne melodije: 20.30 - 22.00 '^posreden prenos iz Kulturnega doma v Trstu: Mladinski zbor iz Maribora. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30. 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.,30 Poročila; 7.00 Glasba za dobrci jutro; 8.32 Solist); 9.00 štirje koraki; 9.15 Skupina 777; io.r 10.00 Z nami je.10.15 Edig Galletti;.,, 10.40 Mozaik; 11.00 Kim, svet mJadih; 11.35 Lahk-. glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Zbrali smo za vas; 15.10 Ital. zbori; 15.45 Poje Grace Slick; 16.00 Kultura in družba; \ 16.15 Lahka glasba; 16.32 Cra.šh; 17.00 Glasba, šport in za-, nimivosti; 17.32 Glasbena oddaja; 18.12 Poje Billy Preston; 18.32 Petkov koncert; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25. 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6,37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 13.05 Ju pop scena; 13.40 Svirac svira, kolo igra; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, objave. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00,12.00,13.00,14.00. 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.25 Glasbena oddaja; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Sexy West, nadaljevanka; 12.03 Vi in jaz ’80; 13.30 Ulica Asiago Tenda: poje Ron; 14.03 Življenjepis Adele Faragiane; 14.30 šolska vzgoja; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.30 Kin- Kong premisi ju je; 17.03 Patchw-rk; 18.35 Medičejci, nadalj.; 19.30 Glasbena oddaja. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne' informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Glasbena pravljica; 9.05- 10.00 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za., .'; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Iz glašbene tradicije; 12.30 Kmetijski nasveti;” 12.40 Pihalne godbe; 13.0'' Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Čajkovski: «Trnjulčica»; 14.25 Glasba po željah; «15.00 Dogodki in odmevi; 15:30 Napotki za turiste^ 15.35 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Razgledi; 18.30 S knjižnega tyga; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča:. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 21.05 Oddaja o morja; 22.15 Informativna odd.š 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Besedo jn zvoki; 23.05 Lirični utrin ki; 23.10 Petkov glasbeni mozaik; 0.05 Nočni program. nogomet < V EVROPSKIH POKALIH Angleži tokrat najuspešnejši Pod pričakovanji zahodni in vzhodni Nemci - Poraz Juventusa nekoliko zasenčil lepi zmagi Interja in Torina - Radnički zmagal kar v gosteh Kljub porazu si Crvena zvezda ni zapravila vseh možnosti Dvorana na stadionu 1 tnal kmalu dokončana V prvih srečanjih drugega kola „ evr?Psk'h nogometnih pokalih so ajvecji uspeh zabeležila angleška ‘nostva, ki so se tako vsaj delno oaaolzila za katastrofalen začetek. ™>ghja ima sedaj po enega zastop-, a v vsakem izmed treh poka-ov: skupno so dosegli osem zadet-|tov' ne da bi prejeli niti enega, 'verpool je v Pokalu prvakov z •O premagal škotsko moštvo Aberdeen, West Ham v Pokalu pokalnih Prvakov romunsko Temisoaro s 4:0, Pokalu UEFA pa Ipsvvich češkoslovaško enajsterico Bohemians iz rtage s 3:0. . pa se je godilo vzhodnim in zahodnim Nemcem, Nizozemcem. “°garom in čehoslovakom, ki so Prav tako zastopani v vseh ooka-Zahodni Nemci so na primer v sedmih srečanjih doživeli tri po U*2!?’ dosegli pa le dve zmagi jsajbolj dragocena je seveda visoka zmaga miinchenskega Bayerna Proti Ajaxu (5:1) v Pokalu prvakov. Na domačem igrišču pa sta nepričakovano klonila Colonia (Pokal UEFA) proti Barceloni (1:0) in n>aiserlautern proti belgijskemu Standard Liege (2:1). Lanski zmagovalec pokala UEFA, fronkfurt-kkl Eintracht pa je v gosteh v Utrechtu sicer izgubil vendar le z golom razlike. Po 32 tekmah je torej položaj Precej jasen vsaj za polovico ekip, ki imajo konkretne možnosti, da ®e uvrstijo v nadaljnje kolo. V pokalu prvakov gre za pet moštev in sicer: Bavern, CSKA iz Sofije, ki Je najprej odpravila angleški Nottingham, sedaj pa visoko premaga-® * poljskega Szomblerskega UbO), Spartak Moskva (3:0 proti Panskemu Esbjergu), Liverpool in inter, k; sia zmagala na tujem, beograjska Crvena zvezda je sicer zgubila proti Baslu (Švica), vendar bi morala v povratni tekmi do-tna nadoknaditi gol zaostanka, le vec prizadevnosti bo morala pokazati. V Pokalu pokalnih prvakov se je tn?va odrezal Carl Zeiss Jena (N "R), ki je s 3:1 premagal lanskega zmagovalca, špansko Valencio, r optimizmom lahko pričakujejo Povratno srečanje, ki bo 5. novem-°ta, tudi West Ham, Feyenoord. %namo Tbilisi ter Fortuna iz tJusseldorfa. Za ostale pa je še OBVESTILA Sekcija minibasket ŠZ Bor obvešča, da bo v ponedeljek, 27. oktobra, na «Prvem maju* ob 18. fn* seja staršev otrok, ki gojijo nnnibasket pri ŠZ Bor. * « « SZ Bor * sklicuje v ponedeljek, 27. ■ t.m., ob 19.30 na stadionu «1. maj* v Trstu sestanek vseh blagajnikov ln načelnikov odsekov. * « • TPK Sirena Poziva vse člane, ki imajo čolne Ja dnjštvenem prostoru, da po-S r\ ij? za njihovo pričvrstitev. Društvo ne odgovarja za more-D'tno škodo, ki bi mrgla nastati °b slabem vremenu. Glavni odbor • • • $D Dom — Gorica obvešča, da se je že pričela vad-:a za predšolske in osnovnošolske otroke. Vadba je vsak ponedeljek n četrtek nd 15. do 16. ure v telovadnici, v Ul. Brass. « • • Sokoi obvešča, da so treningi miniba-aeta v občinski telovadnici v »brežin« ob torkih l~ petkih od O-30 do 18. ure. Vsakdo, ki bi ad ijrrai minibasket, se lahko P'še kar ob urah treninga ali *09 509 te,efonu’ stev- 209-269 ter * * • Breg ? Vešča, da se bo začela otroška T*ovadba v torek, 28. oktobra, v , nski telovadnici v Dolini, in sicer; ,,!• skupina (zadnji letnik otro-Kih vrtcev ter 1. in 2. razred os-,ne Sole) od 16. do 17. ure: 4. skupina (3„ 4. in 5. razred »snovne šole) od 17. do 18. ure. vse precej odprto. V tem pokalu nimata niti Jugoslavija niti Italija svojih predstavnikov. V pokalu UEFA so najugodnejše rezultate dosegli Stuttgart (5:1 proti Vorwaertsu iz NDR), Ipswich, Torino (ki bo branil dva gola prednosti na tujem proti Magdeburgu iz NDR) ter poljski Lodz, ki je s 3:1 premagal Juventus. Turinčani z bolj oprezno igro bi lahko tudi dosegli kaj več, vendar so se proti koncu srečanja nekoliko preveč odprli in popustili, dveh golov zaostanka pa ne bo lahko nadoknaditi. Veliko lažjo nalogo bo imel niški Radnički, ki je ricer z 1:0 odpravil Beroe (Bolgarija), vendar bi bil njegov izkupiček še veliko večji, če mu sreča ne bi obrnila hrbta. Pomembni zmagi na tujem sta zabeležila tudi Standard Liege in Barcelona. TENIS Tudi Borg v Bologni RIM — Mednarodnega teniškega turnirja, ki bo na sporedu od 17. do 23. novembra v Bologni, se bo udeležil tudi Šved Bjorn Borg. Na turnirju bo nastopilo tudi sedem od osmih igralcev, ki bodo zaigrali v finalu Davisovega pokala med Italijo in češkoslovaško, in sicer: «az-zurm Panatta, Bertolucci, Oclep-po, Barazzutti ter čehoslovaki Šmid, Slozil in Kodes. Manjkal bo torej najmočnejši češkoslovaški predstavnik. Ivan Lendl, ki je ravno pred dnevi znova dokazal, da je v izredni formi, saj je premagal Bjor-na Borga. V Bologni bodo nastopili tudi Južnoafričan Kriek, A-meričani Walts, Sandy Mayer in Scanlon, Avstralec McNamee ter Francozi Tulasne, Vasselin, Caujol-le in Portes. NOGOMET Kovanci z nogometnim motivom španska državna kovnica bo poslala v promet z 2,7 milijarde kovancev, ki bodo imeli na eni strani lik španskega kralja, na drugi pa nogometni motiv. Kovance bodo kovali v počastitev svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo v Španiji leta 1982. ttassat Pred časom smo žc poročali o gradnji novega športnega objekta na siauiunu «1. maj* v Trstu, na katerega borovci težko čakajo, saj se postali pogoji za vadbo in tekmovanje pri tem društvu ne le težki, ampak že povsem nemogoči, kajti stara dvorana je že zdavnaj pretesna. Društvo se je namreč v zadnjih letih tako razširilo, da ne bo mogoče potrebam po vadbenem in tekmovalnem prostoru povsem zadostiti niti z novo dvorano. Kljub temu pa bo novi objekt za borovce izredna pridobitev, uporabljati pa ga bodo lahko začeli že v najkrajšem času, s«j so v dvorani v teku le še zaključna dela, ki bodo dokončana v nekaj dneh. Na sliki: tako je nova dvorana izgiedala včeraj. NAMIZNI TENIS TROFEJA COCA-COLA Izvrstna uvrstitev Borisa Štoke (Kras) Na državnem turnirju v Veroni je bil tretji Verona je bila pred dnevi prizorišče državnega turnirja za trofejo Coca-cola, na katerem so sodelovali tudi predstavniki zgoniško re-pentabrskega Krasa in kriške Mladine. Tekmovanja so potekala samo v moški konkurenci. Najbolje se je izkazal krasovec Boris Štoka, ki je pri dečkih zasedel odlično tretje mesto (v izredno hudi konkurenci), kar je e-den najbolj prestižnih rezultatov za slovenske igralce v zadnjih letih. Dobro se je izkaza! tudi predstavnik Mladine Alan Tence, ki je pri naraščajnikih osvojil solidno 13. mesto. Ostali mladi slovenski tekmovalci obeh društev pa so si v glavnem nabirali izkušnje za bodoče nastope, saj so na svoji poti naleteli na močnejše nasprotnike. Jutri bodo naši tekmovalci zopet za zeleno mizo, tokrat v ekipnih prvenstvih. Bor in Kras bosta namreč nastopala v moški promocijski ligi. (z) * # * Preteklo soboto in nedeljo se je v Celovcu odvijal mednarodni turnir v namiznem tenisu, v organi-: NiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiini mi 1111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH m n n umi iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii^iini tim,im im,m |||||||||||I||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||,,,,,|- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiMiiuiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiimi NOGOMET NASE ENAJSTERICE V MLADINSKIH LIGAH Na Proseku zanimiv narašeajniški derbi Mad seboj se bosta pomerili ekipi domačega Primorja in trebenskega Primorca Zaradi slabega vremena je nogometna zveza v soboto in v nedeljo predčasno prekinila vsa mladinska prvenstva. Na igrišče so stopili le kadeti, ki so odigrali vse tekme tega kola. Edini slovensk' predstavnik v tem prvenstvu Breg je osvojil prvo prvenstveno zmago proti openskemu moštvu Supercaffe Nadaljeval pa se je turnir cicibanov za «Memorial Rocco*, kjer igrajo Kraševci, ki pa so po ponovnem visokem porazu proti ekipi O-limpie še vedno na dnu lestvice, brez točk. Jutri bodo Bregovi kadeti imeli težko preizkušnjo, saj bodo gostovali pri Costalungi, ki trenutno zaseda drugo mesto lestvice. V prvenstvu naraščajnikov se o-beta na Proseku zanimiv derbi med domačim 'Primorcem in' tfebenskim Primorcem. Tudi Kras in Vesna bosta igrala doma, ..prvi .proti CGS, druga pa z enajsterico Don Bosca. V A skupini prvenstva najmlajši imajo Brežani kolo počitka, v B skupini bo Primorje igralo doma zelo važno srečanje proti Triestini, zarjani pa bodo sprejeli v goste nevarni CGS. Začetniki Brega imajo v nedeljo priložnost osvojiti prvi par točk v prvenstvu, saj bodo igrali s šibko ekipo Domia. Bodisi Prosečani, kot gajevci pa bodo imeli težko srečanje s solidnima ekipama Esperie, o-ziroma Giarizzole. Cicibani in mlajši cicibani Brega bodo igrali doma z Zaulami A in z ekipo Cave iz Nabrežine, cicibani Primorja pa bodo sprejeli v goste Zaule B, KADETI IZIDI 5. KOLA Zaule - Stock 3:0 San Marco - Rosandra 2:0 Portuale - Edile Adriatica 2:4 Opicina - Costalunga 1:2 Breg - Supercaffe 1:0 Roianese - Libertas 2:7 Fortitudo prost LESTVICA Edile Adriatica 8, Costalunga in Libertas 7, Fortitudo 6, San Marco 4, Portuale in Zaule 3, Breg, Roianese, Rosandra, Supercaffe in Stock 2. PRIHODNJE KOLO (25.10.80.) Libertas - Fortitudo Supercaffč - Roianese Costalunga - Breg Edile Adriatica - Opicin-' Rosandra - Portuale Stock - San Marco Zaule prdste NARAŠČAJNIKI SKUPINA B PRIHODNJE KOLO (26.10.80) Inter Trieste - Stock Kras - CGS (Repen 10.30) Primorje - Primorec (Prosek 8.00) Vesna - Don Bosco (Križ 10.30) Olimpia - Domio NAJMLAJŠI SKUPINA A PRIHODNJE KOLO (26.10.80) Campanelle - Montebello Costalunga - Ponziana Libertas - Blue Star Portuale - Zaule San Luigi - Fortitudo Domio in Breg prosto SKUPINA B PRIHODNJE KOLO (26.10.80) Supercaffe - Chiarbola Esperia - Giarizzole Olimpia - San Andrea Primorje-Triestina (Prosek 12.30) Zarja - CGS (Bazovica 10.30) ZAČETNIKI SKUPINA A PRIHODNJE KOLO (26.10.80) Libertas - Fortitudo Muggesana - Rosandra Portuale - San Sergio Soncini B - Ponziana A Breg - Domio Costalunga prosta SKUPINA B PRIHODNJE KOLO (26.10.80) Gaja - Giarizzole (Padriče 10.30) Supercaffč - Ponziana B Primorje - Esperia A (Prosek 9.30) San Adrea A - Chiarbola B San Luigi - Opicina CGS prosta CICIBANI SKUPINA A PRIHODNJE KOLO (25.10.80.) Chiarbola - Fortitudo A Breg - Zaule A (Dolina 14.45) Soncini B - Portuale B Domio - Rosandra Costalunga - Ponziana Muggesana prosta SKUPINA C PRIHODNJE KOLO (25.10.80.) Libertas - Opicina Primorje - Zaule B (Prosek 15.30) San Luigi - Esperia B San Andrea - Giarizzole San Vito - CGS MLAJŠI CICIBANI PRIHODNJE KOLO (25.10.80.) Chiarbola - Fortitudo Breg - Cave (Dolina 15.30) Soncini San Luigi Domio - Giarizzole San Andrea - CGS Campanelle - Esperia MEMORIAL ROCCO IZIDI 5. KOLA Costalunga - Supercaffč B 4:0 Greta - Supercaffč A 1:10 Roianese - Fulgor 1:5 Pellicana - Santa Croce 0:8 Olimpia - Kras 7:2 Rozzol prost Jadran ima mnogo privržencev zato običajno navijači napolnijo tribune do zadnjega kotička. (Na sliki: tako je bilo tudi med srečanjem Jadran - Alabarda v Dolini LESTVICA Fulgor, Supercaffe A, Olimpia 8, Santa Croce 6, Costalunga 5, Supercaffč B 4, Pellicana 2, Roianese 1, Gaja, Kras in Rozzol 0. H.V. KOŠARKA TRENING TEKMA V TRSTU Koristno srečanje med Škedenjci in Sežanci Servolana — Kraški zidar 105:116 Včeraj sta se v Trstu v trening tekmi spoprijeli košarkarski vrsti Servolane in sežanskega Kraškega zidarja. Srečanje je bilo za obe moštvi dokaj koristno, več pa so pokazali Sežantlf k! še bili posebno pri lovljenju odbitih žog boljši od škedenj-cev (pri terti pa sta se izkazala Brezec in kar 211 cm visoki Su-pič). ' KOŠARKA V MOŠKI C-2 LIGI Zadovoljstvo v Jadranovem taboru Fantje so proti A la bardi pokazali boljšo igro kot v prvem nastopu - V nedeljo nastop v Padovi številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo tribuno dolinske telovadnice, je bilo preteklo soboto prav gotovo zadovoljno z i-gro Jadrana, ki je v derbiju premagal tržaško Alabardo kar s 16 točkami razlike. Naši fantje zaslužijo vso pohvalo, predvsem zato, ker je bila njihova koncentracija v tej tekmi mnogo boljša in intenzivnejša kot teden dni prej, ko so za eno točko zgubili tekmo s Fava-rom iz Mester. Pravimo mnogo boljša, a še ne boljša! Če objektivno presodimo tekmo z Alabardo nam padeta v oči dejstvi, da se je proti koncu prvega polčasa na mah znižala razlika v koših od 15 na 7 in je sredi drugega polčasa vsak Jadranov napad .sicer pomenil zadetek, medtem ko se razlika v koših ni nikakor povečala. To pomeni, da so tudi nosprotniki z enako vnemo polnili Jadranov koš in to spet pomeni, da je bil napad sicer odličen, medtem ko je obramba razočarala. ODBOJKA MEMORIAL N. MI JOT NASTOPILE BODO TUDI MADŽARKE Poteg ekip Halaiasa in Bora bosta sodelovali še šesterki Sloge in Kopra Kot smo že pisali bo konec meseca odbojkarska sekcija Športnega združenja Bor priredila mednarodni ženski odbojkarski turnir za Memorial Nede Mijot. Turnir bo trajal tri dni in sicer 31. oktobra ter 1. in 2. novembra. Svoje sodelovanje je potrdila tudi madžarska ekipa Haladas iz Szombathelyja, tako da bodo na turnirju nastopili štiri e-kipe: Koper, Sloga, Haladas in Bor. Naj zato na kratko predstavimo ekipe, ki se bodo srečalo na turnirju. OK Koper nastopa že vrsto let v drugi zvezni jugoslovanski odbojkarski ligi. V nekaj letih so mlade igralke izredno napredovale, tako da so letos med favoritinjami za prvo mesto in napredovanje v prvo zvezno ligo. Ekipo sestavljajo pretežno mlade in visoke igralke, ki predvajajo hitro in učinkovito i-gro. Letos so nastopile na turnirju za Trofejo bazoviških žrtev, kjer so zasedle prvo mesto. Sloga je lani dokaj uspešno igrala v prvenstvu prve divizije. Letos se pa pripravlja na nastop v novoustanovljeni C-2 ligi. V ekipo je prestopila Dragica Hrovatin, ki je za slogašice prav trotovo pomembna okrepitev. Madžarsko ekipo Haladas so ljubitelji odbojke videli v Trstu že na turnirju ob 20-letnici Bora pred dvema letoma. Borovke sc se z njimi spet srečale letos spomladi, ko so gostovale na Madžarskem. Takrat so, sicer v okrnjeni postavi, tekmo gladko izgubile. Haladas nastopa v prvi madžarski ligi in je tako glavni favorit za zmago na memorialu. Borovke se pripravljajo na prvenstvo v italijanski B ligi, ki se bo začelo konec novembra. Ekipa bo letos igrala v precej pomlajen' postavi in turnir bo zato ugodna priložnost, da se šesterka uigra in se mlade igralke pridobijo čim več izkušenj. Na Memorialu Nede Mijot se bodo torej pomerile štiri kakovostne ekipe, ki bodo prav gotovo zado- Prinprmj Iv en DIJAŠKO MATKO voljile vse ljubitelje odbojke. Organizatorji zato upajo, da si bo turnir ogledalo čim več gledalcev. Na Opčinah igrišče «Nereo Roceo» Nogometno igrišče na Opčinah, ki .ie v sklopu novega kompleksa Po-lisportiva Opicine, so včeraj slovesno poimenovali po Nereu Roc-cu, kateremu so ob vhodu postavili tudi več kot dva metra visok spomenik z kipom Nerga Rocca, ki pozdravlja mesta, in sicer Trst, Treviso, Padovo, Milan, Turin in Firence, kjer je Rocco treniral. Slovesnega poimenovanja so se u-deležili tudi tržaški škof msgr. Lo-renzo Bellomi ter številni predstavniki oblasti, športniki in delegacije iz mest, kjer je popularni trener deloval. S tema primeroma smo hoteli samo še enkrat poudariti, da koncentracije in leva na odbite žoge ni nikoli dovolj in prav ta faktorja odločilno vplivata na potek igre, zlasti še take, kakršno nam predvaja Jadran. Toda po drugi strani je spet res, da so fantje pokazali in dokazali, da znajo igrati in imajo dovolj moči, da lahko vzdržijo tak tempo, kakršnega smo videli na tekmi z Alabardo. Zato jim moramo samo čestitati z željo, da bi tudi v nadaljevanju prvenstva igrali tako, kot preteklo sobe to. Po tekmi je Jadranov trener Jože Splichal dejal: «Z igro sem bil zadovoljen, najbolj razveseljiva pa je bila ugotovitev, da so fantje sposobni uresničiti tisto, o čemer smo se dogovorili pred začetkom tekme, To velja zlasti za dobre skoke in tehnično pravilno izpeljane protinapade. Toda že je pred nami nova tekma in sicer z moštvom 3 garo-fani iz Padove, ki je v prejšnji sezoni igralo v poulu C-l in je iz lige izpadlo, ker je izgubilo v zadnjem kolu tekmo s Sevescm. Gre torej za kvabtetno ekipo, ki je — kot sicer tudi vse estale — ne gre podcenjevati. Zato naj tudi za to tekmo velja pravilo, ki ga poudarjam na vsakem trenungu: rezultat tekme ni odločen do zadnje sekunde. Treba se je boriti zagrizeno, koncentrirano in požrtvovalno do zadnje sekunde. Za naš hiter način igre so odločilnega pomena skoki na odbite žoge in upam, da je prav tekma z Alabardo fantom dopovedala, da je temu res tako. Zato si samo želim, da bi ob mojem povratku iz Amerike imel Jadran na varnem vsaj 6 točk. Fantje se morajo zavedati, da ni niti ena tekma enaka drugi, da se taki meti, kot smo jih videli z Alabardo, ne ponavljajo vedno in se je treba boriti 7a vsako žogo. Za našo ekipo, ki je mlada in neizkušena, pomeni, vsaka tekma problem zase in zato bi bila vsaka zmaga na tujem velik uspeh za naš Jadran, ki mora svojo neizkušenost nadomestiti samo s trdno voljo do zmage.» Marsikdo ne ve, da je trener Jože Splichal prav včeraj odpotoval v ZDA, in sicer v Lincoln, kjer bo preživel mesec dni na tamkajšnji univerzi Nebrasca. Univerza Nebra-sca ima več kot 100 let staro tradicijo in odlično košarkarske šolo. Na tej univerzi se je Jože Splichal iz-P polnjeval v košarki n- račun Košarkarske zveze Slovenije, ki ga je tja poslala v okviru programa specializacije slovenskih košarkarskih trenerjev. Za Splichala, ki ga tu že poznamo kot odličnega trenerja, bo to prav gotovo velika pridobitev. Posredno pa bo to tudi pridobitev za Jadran, ki že sedaj skuša igrati moderno košarko, kakršne nosilci so prav Američani. Splichala bo v času njegove odsotnosti nadomestil Peter Brumen, ki ga ni treba posebej predstavljati, saj je vsem, ki se za košarko zanimajo, dobro znan, zlasti po svoji delavnosti, zahtevnosti in disciplini. Čeprav sedaj trenira kranjski Triglav, je vseeno prevzel tudi Jadran, in sicer zato — kot je dejal — ker fante pozna, ker ve, da so resni in je prepričan, da lahko nanje računa. Našlednjo tekmo bo Jadran igral v Padovi, in sicer v nedeljo ot 11. uri proti tamkajšnji Polisportivi 3 garofani. Avtobusa za navijače tokrat ne bo, vendar bo prav gotovo marsikdo izkoristil praznični dan za izlet v Padovo in s tem tudi i za ogled tekme. zaciji Koroške federacije, katerega se je udeležila tudi ženska ekipa Krasa v postavi Nataša Škrk in Darma Purič. Izkupiček je- bi' za naša dekleta dokaj soliden, saj sta v ekipnem tekmovanju zasedli četrto mesto in prav tako v tekmovanju dvojic. V predkolu sta nadigrali kar dve ekipi, potem sta še presenetljivo odpravili ekipo SVV iz Celovca s čistim 3:0. V polfinalu pa sta se srečali z ekipo KAC in klonili po zelo izenačeni borbi proti nekoliko boljšim naspro.nicam (Luter in E-ger) s tesnim 3:2. V tekmovanju dvojic bi bilo mogoče malenkostno boljše, če se ne bi v polfinalu srečali s favoritinja- USODNI POTEG Športni sodnik S. amaterske lige je za trinajst mesecev diskvalificiral Lamberia Innocen-tija, kapetana enajsterice Sem-proniana, ki tekmuje na področju Grosseta. Innocenti (kljub svojemu priimku) ni prav posebno nedolžen igralec in je med zadnjim prvenstvenim srečanjem Pereta -Semproniano na vso moč žalil sodnika, za dobro mero pa mu je izrekel še nekaj groženj. Ko se je črni mož, ki so ga krasili lepi franejožefovski brki, naveličal poslušati vse bolj razgrete Innocentijeve pripombe, ga je enostavno poslal v slačilnico. Kaznovani igralec pa se je odločil vsaj del svojih groženj uresničiti, pristopil je k sodniku ter ga je tako močno potegnil za leve brke «da mu je povzročil hude in dolgotrajne bolečine», kot je pisalo kasneje v zapisniku. Innocenti bo zdaj do 18. novembra 1981 premišljeval o svoji smoli, da ie naletel prav na sodnika z brki.., ma in poznejšima zmagovalkama turnirja Travnik - Travnik. Med drugimi naj omenim, da je ena izmed Travnikovih med najboljšimi avstrijskimi igralkami in nekdanja državna mladinska reprezentantka. V konkurenci posameznic sta bodisi škrkova, kot Puričeva izpadli v prvem kolu, ker sta se srečali z nasprotnicami, katerih igra temelji na izkoriščanju odbijanja in drugačnih efektov oblog, tega pa se morata še privaditi. (s) MADRID — španska nogometna zveza je sprejela v svoje vrste tudi ženski nogomet. miMitiiiimintiiiiiHiiiiiiitiiimiitiuiiiiiiiiiittiiiiiiiiitiiuiiiiititniiiiimitiiiiimtiiiiMiiiiiimiiiittiiMiiiiiiiM «Tour» 1981 bo startal v Nici nuf Mutr ukom mu trtH □ Dim tun ♦ etati hhkmihG TEST BRUXEllES ZOLOtll ROUBAnrn,/^*'/ ec ' .... J ;',ELG,QUEC >«•« J . ,0 COHPUCHC Ar ALLfttAONI V; KCDmulnoum „ sinssc THONONLES-LAINS iMOftZlfcE I - SE. ^JK*1 ESPAGNE SAINT LARV SOULAM I «*«0' tn»4'A4MJ I »!«•" H AH BON N E NARBONNE .1 , PIAGE LUNO« l I n mm i- r CoovfCM«l Equ'M maKtigues ~- ! | 'e iiMit • Organizatorji največje kolesarske dirke na svetu «Tour de France* so objavili podrobnosti tega tekmovanja za prihodnje leto. Dirka bo startala v Nici 26. junija, cilj pa bo 19. julija v Parizu. Proga bo merila skupno 3.900 km in bo razdeljena na 22 etap. Na kronometer bodo tekmovalci vozili štirikrat kot posamezniki, dvakrat pa ekipno. Štiri etape bodo alpske, ena pa pirenejska. Ml|llllllll(UlllllllllllllUliil*IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiii||||||||||||||||||||||||M|||||||||i|||||||l|||||iti||ini||||||||||||Hi|f||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||M|t||||||t|M|||||imiMt||m,||„m||||||IM||(|||||H Pohvala organizalorjem sarajevskih ZOIW (Naš poseben dopis iz Sarajeva) Na tiskovni konferenci na sedežu organizacijskega odbora zimskih o-limpijskih iger v Sarajevu leta 1984 so časnikarje seznanili s sodelovanjem tega odbora na plenarnem zasedanju glavne skupščine mednarodnih športnih zvez v Monte Carlu. Na tem zasedanju so se zbrali letos predsedniki in glavni tajniki 75 zvez, predstavniki minulih moskovskih o-limpijskih iger, organizatorji vse ameriških, svetovnih študentskih, južnoameriških in sredozemskih i-ger, predstavniki največjih svetov nih televizijskih družb, velikih podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo športne opreme in z organizacijo velikih športnih prireditev. Na tem za sedanju so sodelovali tudi predstavniki vseh tistih mest, ki kandidirajo za organizacijo zimskih olimpijskih iger po Sarajevu: Cortina d'Ampez-zo (Italija), Calgari (Kanada) in Falun (švedska). Na tem zasedanju, ki je potekalo na izjemno visoki ravni, je prišlo do izraza veliko zadovoljstvo nad poročilom organizator- jev sarajevskih iger, ki je bilo podprto z vsemi potrebnimi podatki in filmskim materialom, kot dokazom vseh doslej opravljenih pripravljalnih del. V tem poročilu so bile najpomembnejše tiste točke, ki so govorile o že dograjenih progah za smučanje (teke, biatlon in alpske discipline). Med ostalimi podatki so pomembni še tisti, ki govore o tem, da bodo že v aprilu in maju začeli graditi o-stale potrebne objekte v mestu Sarajevu. Vse to bo omogočilo izvedbo številnih poskusnih tekmovanj že v sezoni 1982-83. Udeleženci glavnega zasedanja so posebno pohvalili kon cept nastanitve tekmovalcev v olimpijskem naselju, katerega objekti sj v glavnem že dograjeni. Poseben poklon je naslovil organizacijskemu odboru predsednik Mednarodne smučarske zveze Mark Holder, ki je poudaril, t|a je ta odbor zagotovil petkrat večje prihodke v korist mednarodnih smučarskih zvez. Ta denar bodo porabili za razvoj smučarske ga športa po vsem svetu. »Neizpodbitno je, da olimpijske igre niso v krizi. Vrednost pomena sarajevskih iger zdaj raste. To dokazuje tudi dejstvo, da so že zdaj štirje kandidati za prireditev naslednjih iger,» je dejal posebni svetovalec v organizacijskem odboru iger Artur Takač. Udeleženci zasedanja v Monte Carlu so bili še zlasti ugodno presenečeni nad dejstvom, da bodo ves uradni spored sarajevskih iger odobrili že na zasedanju mednarodnega olimpijskega odbora leta 1981, t.j. tri leta pred igrami, kar se doslej v zgodovini olimpijskih iger še ni zgodilo. Časnikarje so tudi obvestili, da čas začetka iger še ni določen Po nekem predlogu naj bi bil to 7. februar, t.j., v času, za katerega kaže vremenoslovska dokumentacija, da je tedaj v teh krajih največ snega, ali pa 31. januarja. Moramo pa poudariti, ’ so vsi proti januarskemu roku zaradi zadnjih priprav tekmovalcev. Aleksander Mlač NOGOMET V PRIJATELJSKEM SREČANJU Ajdovsko Primorje premagalo Prosečanc Primorje (Prosek) — Primorje (Ajdovščina) 0:3 PRIMORJE (Prosek): Micheli (Spadone), Malalan, Capuano, Kemperle, Zancollch, Nabergoj, Glavi-na (S. Sedmak), Simat, Marcuzzi, Comino, Verša. PRIMORJE (Ajdovščina): Samec, E. Bratina, Samec, A. Samec, Kante (Likar), Valič, Bratina, Mikuš (Petrovič), Tripkovič, Černigoj, M, Bratina, Batič (Rušt), B. Bratina. STRELEC: v 19., 38. in 50. minuti Kante. Včeraj sta se na proseškem igrišču spoprijeli v prijateljski tekmi ekipi proseškega Primorja in Pri-rhorja iz Ajdovščine. Zmagali so gostje s čistim • izidom 3:0. Zmaga Ajdovcev je povsem zaslužena, saj so prikazali boljši nogomet od Pro-sečanov, ki so bili slabši bodisi tehnično kot telesno. H. V. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 24. oktobra 1980 Oglasi Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za 'mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , . . I I__ čl»n ItalijanskeB „ . zveze časopisnihI Odgovorni urednik Gorazd Vesel mtiskajr ^irst založnikov fieg* ZARADI TEŽAV IRANSKE ARMADE OB POMANJKANJU NADOMESTNIH DELOV Talci «tajno orežje» srednjevzhodne vojne V Združenih državah upajo, da bodo priprte * 4" ^ diplomate izpustili že v prihodnjih dneh - Ob Sat* el-Arabu hudi spopadi brez bistvenih premikov BAGDAD. TEHERAN, NEW YORK — Pripor ameriških talcev v Iranu se bliža koncu. To je mnenje večine političnih opazovalcev v ZDA in na Zahodu, ki trdijo, da so razne protislovne izjave iranskih voditeljev le dimna zavesa, • za katero se skriva bistveni napredek pri zglajevanju ameriško - iranskega spora. Medžlis, iranski parlament bo o pogojih za osvoboditev talcev razpravljal že to nedeljo. Vedno bolj pa se utrjuje domneva, da bi lahko ameriške diplomate izpustili že prihodnji teden, saj Wa-shington baje načelno pristaja na iranske pogoje. Optimizem ameriških opazovalcev opravičuje tudi potek vojne med I-rakom in Iranom, ki ni nič kaj u-goden za Teheran. Že res, da je Iran zavrl iraško bliskovito vojno in da je enoten kot v prvih dneh revolucije, a bagdadska vojska je zavzela ogromno ozemlje, pod katerim se nahajajo glavna iranska ležišča nafte. Tolikokrat napovedana iranska protiofenziva se je do sedaj izkazala le kot propagandni manever, saj ni Iran poslal na fronto bistvenih ojačanj; glavnina vojske je še v zaledju. V ZDA domnevajo, da je ta neobičajna iranska strategija le posledica ameriškega embarga. Iranska vojska je v veliki večini opremljena z ameriškim orožjem, ki je neuporabno brez nadomestnih delov. Prav zato se iranska vojska omejuje le na manjše protinapade, saj ji trenutno ne manjka ne lahkega orožja in ne municije. Večje vojaške operacije z uporabo sodobnega orožja so trenutno nemogoče. In prav to pomanjkljivost bi baje Teheran rad nadoknadil in zato rabi nadomestne dele. F*recej si ga je priskrbel s pomočjo posredovalcev kljub embargu, za najsodobnejše orožje pa je dobava možna le s privoljenjem Washingto-na. V državah Zaliva pa z zaskrbljenostjo sledijo temu razvoju dogodkov, saj bi ameriška pomoč e-nemu izmed obeh vojskujočih pomenila prvi posredni poseg velesil v sedanji spopad. Kako bi Moskva reagirala na tako ameriško pobudo, skrbi tudi same Američane, ki so prepričani, da ima od sedanjega spopada koristi le Sovjetska zveza. Medtem pa ni bilo na fronti ob Sat - el - Arabu bistvenih sprememb. Iraški in iranski vojaški komunikeji poročajo o sovražnikovih izgubah, a ne prikazujejo večjih premikov. Iranska tiskovna agencija «Pars» je včeraj prvič objavila podatke o izgubah med civilnim prebivalstvom. Od 23. septem- • bra do pred dnevi (agencija ne navaja končnega datuma- je zaradi iraškega napada izgubilo življenje 1.325 civilistov, ranjenih pa je bilo 6.007 oseb. Samo v Koramšaru je do 19. oktobra izgubilo življenje 562 civilistov. Največje iransko pristanišče pa je še vedno prizorišče neobičajnosti sedanje vojne. Izurjeni in sodobno oboroženi iraški vojski še vedno ni uspelo streti žepov odpora. Drugje na fronti pa so prepustili vso besedo topništvu in letalstvu. Povsem razumljivo so ob tem največje izgube prav med civilnim prebivalstvom, predvsem iranskim, saj se topovski dvoboji odvijajo na iranskem ozemlju. Teheransko letalstvo je včeraj bombardiralo iraške položaje pred Abadanom in v samem Koramšaru. mornarica pa je potopila raketni čoln iraške mornarice pri Kurmusu v Perzijskem zalivu. Onesposobljen iranski tank ameriške izdelave na osrednjem bojišču (Telefoto AP) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE NASTOPILO Nfl BORŠTNIKOVEM SREČANJU Tržaška izvedba «Virginije Woolf» nadvse navdušila mariborsko občinstvo Včeraj so predstavili knjigo J. Vidmarja «Presoje» - Razgovor o gledališki ustvarjalnosti v SRS (Od našega poročevalca) MARIBOR — V sredo je v tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja nastopilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta z dramo Edvarda Albeeja «Kdo se boji Virginie Wol/». Nastop naših gledališčnikov je bil zelo uspešen in je žel s strani občinstva veliko odobravanja. Oceno predstave smo v našem dnevniku že objavili po premieri in je ne bomo ponavljali. Ob mariborskem nastopu SSG pa lahko zapišemo, da smo gledali zelo tekočo in izpiljeno predstavo. Igralci so zdržali ritem igre brez zastojev, kar pri več kot tri ure trajajoči predstavi ni lahko. Odpravili so nekatere pavze, ki smo jih lahko zasledili pri prvih uprizoritvah Virginie Woolf in do potankosti izvedli like Albeejeve igre. Treba je povedati še, da je četverica igralcev in ZADNJE RAZISKAVE USMERJENOSTI VOLIVCEV DAJEJO PREDNOST CARTERJU Nadaljuje se medsebojno obtoževanje ameriških kandidatov za predsednika Carter obtožit Reagana, da v svojih političnih govorih «trosi konjske lige» Republikanski kandidat obtožuje administracijo prevelike popustljivosti do SZ POGINILO JE 150 OVAC Seveso prizorišče zdesetkanja črede NEW YORK — Zadnje raziskave javnega mnenja o ameriških predsedniških volitvah potrjujejo, da predsednik Carter še naprej pridobiva nove privržence. Rezultati skupne ankete «CRS» in «New York Times* kažejo, da se bo 43 odstotkov ampriških volivcev odločilo za Carterja. 41 za Reagana, 10 odstotkov za neodvisnega kandidata An- Jimmv Carter dersona, en odstotek volivcev naj bi glasovalo za kandidate manjših strank. 5 odstotkov volivcev pa je še vedno neodločenih. Po podobni anketi iz zadnjih dni septembra sp je največ volivcev in sicer 40 odstotkov odločilo za Reagana, 35 odstotkov pa za sedanjega predsednika. Kandidata republikanske in demokratske stranke, ki sta glavna kandidata na predsedniških volitvah 4. novembra, sta v zadnjih dneh še okrepila svojo volilno kampanjo. Carter je v Texasu obtožil Reagana, da na svojih političnih shodih »trosi konjske fige*. Tako je namreč označil Reaganovo izjavo, da ima že pripravljen načrt kako bo osvobodil ameriške talce v Iranu. Izjavo republikanskega kandidata je primerjal s podobno izjavo bivšega predsednika Nixona med volilno kampanjo leta 1968, ko je dejal, da ima pripravljen načrt kako bo zmagal oziroma končal vojno v Vietnamu. Nato pa je dodal, da Nixon, ki piše Reaganu nasvete za volilno kampanjo, še sedaj po dvanajstih letih ne pozna tega načrta. Ko je Reagan v državi Misisipi izvedel za Carterjevo izjavo je komentiral, da so taki »izpadi* tipični za sedanjega predsednika. Rea- ......................................»•■»iiiih....... RAZPRAVA V POLITIČNEM ODBORU GENERALNE SKUPŠČINE OZN Jugoslovanski veleposlanik Komatina o nujnosti vzpostavitve popuščanja Predstavnik SFRJ opozoril na nevarnost oboroževalne tekme NEW YORK — Nujen je odločnejši preobrat k vzpostavitvi takega popuščanja, katerega nosilke in uporabnice bi bile vse države in vsi narodi in ki bi ustvaril možnosti za odločnejšo obravnavo problema razorožitve. Za tak preobrat se je zavzel stalni predstavnik Jugoslavije v OZN Miljan Komatina, ki je opozoril, da so za tako politiko vsi pogoji, kajti vedno večje število držav je pripravljenih za aktivno angažiranje pri izvedbi tega cilja. Komatina je to rekel v razpravi o razorožitvi v političnem odboru generalne skupščine. Opozoril je še, da oboroževalna tekma postaja vedno bolj nenadzorovana, obenem pa poskušajo uporabo sile vsiliti kot sistem odnosov v svetu. Tak razvoj posebej ogroža neodvisnost in varnost majhnih držav. Več orožja ne pomeni tudi več varnosti, je poudaril Komatina, kajti sistem mednarodnih odnosov, ki bi temeljil na sili, ravnotežju in prevladi, ne more zagotoviti trajne stabilnosti. Poglaviten vzvod takega sistema je oboroževalna tekma in od nadzora nad njo bo v veliki meri odvisno, kako se bo svet razvijal v prihodnje. Zelo zaskrbljujoč je podatek, da so svetovni izdatki za oborožitev v letu 1979 dosegli 500 milijard dolarjev in da še naprej naraščajo, je rekel Komatina in dodal, da svet še nikoli ni bil tako oborožen kot zdaj, pa kljub temu ni miru. Naj večjo odgovornost za sedanje razmere imajo velike sile in predvsem one bi morale storiti vse korake, ki bi spremenili sedanji neugodni razvoj na področju oboroževalne tekme. Skorajšnja ratifikacija SALT-2 bi po njegovem mnsnju odprla poti za nove pogovore o zmanjševanju jedrske oborožitve. »Prepričani smo, da je v Evropi nujno začeti pogajanja o razorožitvi kot enotnem pro- cesu in pri tem upoštevati vse njene komponente, celotno ozemlje, vključno Sredozemlje in udeležbo vseh evropskih držav,* je rekel Komatina in izrazil upanje, da bodo na madridski konferenci temu problemu namenili precej pozornosti. Srednjeročni načrt gospodarskih odnosov Jugoslavije s tujino BEOGRAD — Delegati odbora za gospodarske odnose s tujino so na včerajšnji seji obravnavali gradivo zveznega zavoda za> družbeno načrtovanje in zveznega sekretariata za zunanjo trgovino o razvojni politiki gospodarskih odnosov s tujino od leta 1981 do leta 1985. Pri tem niso imeli pripomb na os- novne cilje tega razvoja, torej na bistveno izboljšanje položaja Jugoslavije v mednarodni delitvi dela in relativno zmanjšanje založenosti države. Prav tako se niso dolgo zadrževali na predlagani rasti izvoza, ki naj bi naraščal po 8-odstot-ni poprečni stopnji, uvoz pa po enoodstotni stopnji in potrebi, da devizni priliv narašča približno tako kot izvoz. Govorili so tudi o zunanjetrgovinski mreži, ki je v glavnem usmerjena na uvoz, kajti od 1300 predstavništev jih samo 40 doseže kar 80 odstotkov izvoza, vsa druga pa komaj 20 odstotkov. Na koncu razprave se je večina delegatov strinjala, da mora politika gospodarskih odnosov s tujino zavzeti pomembnejše mesto v novem srednjeročnem načrtu, saj je neločljivi del celotnih gospodarskih gibanj, (dd) gan je tudi dejal, da med svojo volilno kampanjo ne bo več obravnaval vprašanja ameriških talcev v Iranu. «Ne želi* namreč, da bi se »drama 52 oseb spremenila v politično vprašanje*. Verjetno je k temu prispevala predvsem možnost, da bo Iran v naslednjih dneh osvobodil talce, kar bi nedvomno prispevalo k volilnemu uspehu sedanjega predsednika. Republikanski kandidat za predsedniško mesto pa je v svoji volilni kampanji začel ponovno napadati Carterjevo administracijo, ker je dovolila tako velik izvoz v SZ po sovjetskem vdoru v Afganistan. Obenem pa je do-dal, da nasprotuje prepovedi izvoza žitaric v SZ, ker je ta ukrep oškodoval predvsem ameriške kmete. Pred predsedniškimi volitvami vlada v ameriških političnih krogih tudi precejšnje zanimanje, kako se bodo odločali Američani italijanskega porekla. Po ugotovitvah ustanove Agnelli, naj bi v ZDA živelo približno 14 milijonov ljudi, ki so se rodili ali pa imajo prednike iz Italije. Ista ustanova je tudi raziskala, kako bo ta skupnost volila 4. novembra in ugotovila, da so se Italijani praktično asimilirali in se njihova izbira ne bo razlikovala od ostalih Američanov. Kljub temu predvidevanja dajejo več glasov demokratskemu predstavniku. Bivši demokratski senator Eugene Mc Carthy, ena od najpomembnejših ameriških liberalnih osebnosti, je včeraj izjavil, da v tekmi za predsedniško mesto podpira Reagana. Moralni voditelj pacifističnih gibanj v šestdesetih letih je dejal, da se je tako odločil potem ko je primerjal stališči obeh najpomembnejših kandidatov o jedrskem razoroževanju in davčni politiki. Številne čestitke Lazarju Mojsovu BEOGRAD — Generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev je v imenu CK KP SZ in v svojem imenu čestital Lazarju Mojsovu ob izvolitvi za predsednika predsedstva CK ZK Jugoslavije. V čestitki je med drugim rečeno, da skupna u-sklajena načela in sporazumi, ki jih vsebujejo sovjetsko-jugoslovan-ski dokumenti, sprejeti na najvišji ravni, pomenijo trdno podlago za krepitev sodelovanja med partijama in državama. Čestitka izraža tudi prepričanje, da se bo sodelovanje med SZ in ZKJ tudi v prihodnje uspešno razvijalo v obojestransko korist, miru in socializem. Lazarju Mojsovu so čestitali tudi prvi sekretar bolgarske KP Theo-dor Živkov, generalni sekretar KP Češkoslovaške Gustav Husak in generalni sekretar enotne socialistične partije Nemčije Erich Honeeker. (dd) sicer Bogdana Bratuž kot Martha, Anton Petje kot George, Anica Kumer kot Koney »n Kitni Bogateč kot Nick nastopila z izrazito homogeno ansambelsko igro, kar pomeni, da ni nihče bistveno izstopal ali zaostajal. Vsi so igrali na visoki u-metniški in interpretacijslci ravni. Doseči tolikšno homogenost v igri ni lahko in tudi zaradi tega lahko igro iKdo se boji Virginie Woolf» ocenjujemo kot eno izmed najuspešnejših predstav našega gledališča. Tržaško «Virginio Woolf» je režiral Dušan Mlakar, sceno je izdelal Niko Matulj, kostume pa je nripravi-la Marija Kobi. Zaključna misel o nastopu naših gledališčnikov na Borštnikovem srečanju je torej lahko ta, da je SSG kljub številnim problemom, ki ga pestijo, v Mariboru ponovno dokazalo visoko u-metniško in ustvarjalno sposobnost. Iz kronike včerajšnjega dne pa moramo zabeležiti dogodek, ki ni bil sicer gledališki, a se je z vso svojo pomembnostjo vključil v kulturniško atmosfero, ki daje te dm Mariboru poseben pečat. V amfiteatru pedagoške akademije je bil namreč v dopoldanskih urah pogovor z akademikom Josipom Vidmarjem.' Ob Vidmarjevi 85-letnici je mariborska založba Obzorja izdala novo Vidmarjevo knjigo «Presoje». Predstavitev dela, je bila tako priložnost za zanimivo in pomembno srečanje. Kritika, esejista, prevajalca, kulturnega in političnega delavca Josipa Vidmarja je prisotnim, med katerimi je bila večina študentov, predstavil bivši rektor mariborske univerze V. Bračič, za založbo Obzorja je spregovoril njen glavni direktor Drago Simončič, knjigo pa je podrobneje predstavil avtor sam, ki je najprej poudaril, da je v njej izbral predvsem članke, eseje, kritike in polemike, kt jih je napisal v zadnjih petih letih. Knjiga prinaša torej Vidmarjeve zapise o perečih vprašanjih sedanje slovenske kulturne stvarnosti in o njenih usmeritvah. Marsikateri spis je polemičen do tega ali onega pojava v slovenski kulturi. Vidmar sam je dejal, da je omenjene članke, eseje in polemike spisal zato, da bi služili razvoju slovenske kulture, ki se mora stalno boriti za avtohtone, a hkrati evropske razsežnosti. Predstavitvi knjige je sledil pogovor, kjer je Vidmar še natančneje izpovedal svoje kulturne in estetske nazore. Ker je na mariborskem kulturnem prizorišču v ospre dju gledališče, se je precejšen del pogovora sukal prav o problemih gledališča. Vidmar se je vse življenje intenzivno ukvarjal s teatrom kot kritik, prevajalec in dramaturg. Bil je tudi prvi predsednik Borštnikovega srečanja, tako. da je tudi v pogovoru ob izidu knjige iPreso-je* sintetiziral svoja gledanja na današnjo gledališko stvarnost. Vid- SEVESO Nenadna in skriv ESfai Kc ŠTM PREDLOG BIVŠEGA MINISTRA BONIFACIA štirimi leti razpršila smrtonosna ko- .......... ................................................ ličina strupenega plina dioksina, je povzročila velik preplah med prebivalstvom okuženega področja. Čreda 250 ovac, last skupine pastirjev iz Bergama, se je v torek zvečer pomaknila do nekega pa- i šnika, ki sodi v cono «R» okuženega področja, kjer je količina še prisotnega dioksina minimalna. Kmalu zatem je skupina 150 ovac poginila. O dogodku so bile nemudoma obveščene sanitarne oblasti, župan občine Desio in ministrski nadzornik okuženega področja. O-rožniki so takoj obkolili travnik in prepovedali vstop nepooblaščenim. Tri poginjene ovce so nato pripeljali v Milan, kjer so opravili obdukcijo, ki je na srečo takoj pomirila duhove. F*rof. Binaghi, direktor zooprofilaktičnega milanskega inštituta je ugotovil, da je treba vzroke pripisati fermentaciji in na-pihnjenju živalskega želodca, Id ga je povzročila zaužita hrana. Vendar ne izključujejo možnosti, da bedo kasnejše analize ugotovile prisotnost določene količine dioksina. Poznavalci sicer trdijo, da je na o-menjenem travniku prisotnost strupa omejena le na en mikrogram za vsak kvadratni meter. To pomeni, da je nevarnost res minimalna. Vendar so oblasti kljub temu prepovedale na celotnem področju cone «R» živinorejo. Na teh travnikih gojijo le vrsto posebnih eksperimentalnih rastlin, ki so pod stalnim nadzorstvom zdravstvenih oblasti. Koroška Z SO o plebiscitnih proslavah CELOVEC — »Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ugotavlja, da so si ob letošnjih proslavah plebiscitne obletnice prireditelji sicer prizadevali, da bi tem tradicionalno nemškonacionalis(ičnim priredit vam vzeli izrazito protislovensko ost, vendar pa se bistvo in vsebi na pohoda in spremljajočih priredi tev nikakor nista spremenila.* Tako je rečeno v stališču izvršnega odbora Zveze slovenskih organizacij o letošnjih plebiscitnih proslavah in dogodkih okoli njih, ki ga je sprejel na svoji seji 22. oktobra 1980. »Kljub nekaterim vidikom* nada ljuje izjava, »ki jih je treba upo števati kot pozitivne v letošnjem — znanstveni simpozij, nekateri poudarki posameznih slavnostnih govornikov —, pa je na drugi strani treba videti tudi dejstvo, kako koroške oblasti dovoljujejo in dajejo potuho skrajno reakcionarnim pojavom, kot so srečanje na Ulrichs-bergu, zborovanje NDP. srečanje bivših SS-ovcev in voditeljev Hi tlerjugend ter podobno. Posebno pa je opaziti, da je dejavnost teh skupin ob proslavi 10. oktobra negativno vplivala tudi na vzdušje v deželi, saj drugače si namreč ni mogoče razložiti fizičnih napadov na slovenske športnike in funkcionarje, ponovnega oživljanja teorije o Vindišarjih in zlasti grobega diskre- tako imenovanem jubilejnem letu ditiranja oktobrskega tabora.* »V zvezi z oktobrskim taborom ZSO poudarja pomen te že tradicionalne prireditve, ki je letos že četrtič privabila množico mladih od nacionalistične miselnosti neokuženih in zgodovinsko neobremenjenih ljudi. Ta skupna prireditev Avstrijcev slovenskega in nemškega materinega jezika, na kateri je prostora za vsakogar, ki s koroškimi Slovenci vred želi enakopravno in mirno sožitje ter bratstvo in prijateljstvo med narodi, je lahko zgled za to. kako je mogoče zgodovinsko obremenjenim dogodkom vzeti nji hov nedemokratični značaj. Zato Zveza slovenskih organizacij zavrača . vsak poskus,_ da bi a sredstvi političnega diskreditiranja razdvojili in razcepili solidarnostno akcijsko enotnost nemško in slovensko govorečih sodeželanov, prav tako pa tudi poskuse izsiljevanja določenega političnega stališča s strani vladajoče stranke v deželi. Vsekakor pa je tudi letošnji oktober pokazal, da pot za reševanje odprtih vprašani ni v zamolčeva nju in razdvajanju .slovenske na rodne skupnosti, niti v olepšavanju razmer in vsiljevanju nesprejem ljivih rešitev, temveč edinole v koo perativnem in sporazumnem pristopu h konkretnemu uresničevanju pravic, ki nam grejo*. se zaklju čuje. izjava ZSO. (Sindok) la «skesane» teroriste olajševalne okoliščine? Tudi včeraj baje več aretacij pripadnikov skupine «Prima linea» MILAN — Agenti Digosa iz Milana so včeraj identificirali več oseb v okviru preiskav o prevratniškem delovanju organizacije «Prima linea*. Po prvih vesteh kaže, da so več domnevnih teroristov tudi aretirali, med temi tudi 28-letnega A-lessandra Brunija, enega izmed voditeljev prevratniške organizacije. Kaže, da so med skupino aretirancev tudi morilci pokrajinskega svetovalca MSI Enrica Pedenovija, ki ga je komandos teroristov umoril aprila 1976 v Milanu. V Turinu pa so prišle na dan novosti v zvezi z umorom komisarja javne varnosti Luigija Calabresija, ki je podlegel smrtnim strelom pred osmimi leti, prav tako v Milanu. Novice je baje posredoval neki terorist organizacije »Prima linea*. ki je že v zaporu in ki je tako napotil preiskovalce v pravo smer. Njegovo ime ni znano; znano je le, da gre za še enega »skesanega* terorista. Kot izhaja iz neuradnih vesti jih je baj-’ več desetin samo kar zadeva preiskavo v krogih torinskega terorizma. ' Bivši pravosodni minister in senator Francesco Paolo Bopifacio je v zvezi s problemom skesanih teroristov predlagal, da bi za vse teroriste, ki so priznali svojo krivdo, ki so sodelovali s sodnimi organi, ki so pokazali vsestransko voljo po zatrtju vsake teroristične kali, ter ki so neomadeževan' s krvjo, torej za take »skesane* teroriste upoštevali pri sojenju posebne norme. Deležni bi morali biti posebnih olajšav. Bonifacio je svoj predlog predstavil včeraj na pripravljalnem zasejan ju konference o terorizmu, ki bo sredi novembra v Strasbourgu v organizaciji evropskega sveta. »Prilagoditi moramo pravno ureditev tako, da se bodo tisti mladi teroristi, ki so sicer delovali v prevratniških organizacijah, a niso zagrešili no- benega zločina, lahko ponovno vključili v demokratični sistem,* je še dodal senator Bonifacio. V italijanskih zaporih nad tisoč teroristov RIM — V italijanskih zaporih je 822 teroristov, ki izhajajo iz skrajno levičarskih organizacij (141 pa jih je še na svobodi) in 249 teroristov, ki izhajajo iz skrajno desničarskih organizacij (le 66 na svobodi). To so najnovejši podatki, ki jih je zbral podtajnik pri notranjem ministrstvu Angelo Maria Sanza in jih predstavil na pripravljalnem zasedanju konference o 'x>ju proti terorizmu, ki bo v Strasbourgu. Število terorističnih atentatov je bilo v letošnjih prvih osmih mesecih za polovico manjše od atentatov v istem obdobju lani. Število smrtnih žrtev pa je višje, saj je bilo samo na bolonjski železniški postaji ubitih 84 oseb. V Catanii ranili ravnatelja «Meridil» CATANIA — Dva zakrinkana zlo činca sta včeraj zjutraj v predmestju Catanie s samokresom ranila v noge 30-letnega Aurelia Accarda, ravnatelja gradbene zadružne ustanove »Meridil*. Inženir Accardo se je mudil pri svojem prijatelju. Ko je zapuščal njegovo stanovanje sta se mu približala dva moška in mu izstrelila v noge dva izstrelka. Zločinca sta se nato oddaljila peš. Ranjenca so sprejeli v bolnico s prognozo 20 dni. mar izhaja iz trditve, da preživi}^ zadnja desetletja slovensko gledališče krizo, prav tako kot gledališča zahodnih dežel. Glavni vzrok te krize naj bi bile misli o nekakšnem absolutnem gledališču, kjer režiserji iščejo umetniške učinke brez ozira na literaturo. Vidmar je dejal, da se bo gledališče rešilo krize, ko bodo režiserji in drugi gledališki delavci ponovno spoznala da je gledališče zvesta umetniška služba literaturi. Na vprašanje, kal meni o gledališču absurda, je Vidmar odgovoril, »da je absurd Pac absurd>. Polemiziral je tudi s sedanjo kritiko, tako gledališko kot splošno umetniško, češ, da nima jasnih načel. Poudaril je, da lahko jasno piše le, kdor jasno misli, jasnosti pa današnjim kritikom manjka. Ob zaključku srečanja jf Vidmarju čestital ob visokem jubileju sedanji predsednik skupščine Borštnikovega srečanja akademik dr. Bratko Kreft. ACE MERMOLJA BEOGRAD — Danes bo dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo član federalnega sveta in zunanji minister Švice Pierre Aubert. Takoj po prihodu v Beograd bo odpotoval v Črno goro, kjer se bo mudil do nedelje zvečer, zatem pa se bo vrnil v Beograd. V vasi Rodovičini bo Aubert odprt novo šolo, ki jo so zgradili s švicarsko pomočjo po katastrofalnem potresu. Uradni pogovori se bodo začeli v ponedeljek; Aubert bo z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem izmenjal mnenj® o dvostranskih odnosih. Profesor invalid žrtev birokracije RIVA DEL GARDA — Italijanska birokracija res ne pozna usmiljenja. Šolski skrbnik iz Trenta j« namreč odredil premestitev profesorja zgodovine in filozofije, ki jfi doslej poučeval na nekem klasičnem liceju v Rivi del Garda in g® dodelil nekemu učiteljišču v Rove-retu, ki je oddaljen približno SO kilometrov od profesorjevega doma. Novica sama ni posebej zanimiva saj se profesorji dnevno soočajo s podobnimi težavami; če P® upoštevamc, da je omenjeni profesor civilni invalid in za svoje premike uporablja motorni voziček zadobi skrbnikova odločitev popol- Južnokorcjska volilna farsa SEUL — Z razliko cd drugih vojaških diktatur »omikanega zahodnega sveta*, ki se na ljudskih glasovanjih »zadovoljijo* z običajno večino, je se-ulski režim predsednika Čun Du Hvana hotel ves svet presenetiti z «izredno zmago*. Na referendumu o ustavnih spremembah v Južni Koreji, ki bo po mnenju japonskih komentatorjev «uzakonil diktaturo*, je predsedniške spremembe podprlo kar 92 odstotkov volivcev. Tudi podatek, da se je ljudskega glasovanja udeležilo 95 odstotkov volivcev, ni še dokaz o »priljubljenosti* in »demokratičnosti* južnokorejskega režima. Glasovanje je bilo obvezno in je potekalo v državi, kjer velja izredno stanje. O ustavnih spremembah niso razpravljali, bile so kratkomalo vsiljene. O verodostojnosti včerajšnjih rezultatov še najbolj zgovorno dokazujp podatek, da je pred 8 leti sedanji obsojenec na smrt, voditelj korejske opozicije Kirn Dae Žung za las izgubil na predsedniških volitvah. noma drugačen videz. Poslanci KPI Virgili, Occhetto in drugi sedaj sprašujejo novega ministra z® šolstvo, kako naj se nesrečni profesor sploh vede. »Profesor Tamburini nima alternativ — pravijo poslanci - lahko le odstopi ali počaka, da ga šolske oblasti ods'o-vijo zaradi neprekinjene odsotnosti z delovnega mesta.* Podgane in Rimljani: težavno sožitje RIM — Po statistikah, ki jih navaja urad »protipodganskega* oddelka rimske občine, naj bi bila v italijanski prestolnici ena podgana na vsakega Rimljana. Res malo zavidljiv rekord je posledica splošnega higienskega stanja Rima, posebej pa še prisotnosti številnih odlagališč smeti v nedovoljenih krajih. Podgane gospodarijo v Rimu še najbolj poleti. Občinski oddelek, kjer je zaposlenih 30 »lovcev* je letos opravil že preko 14 tisoč posegov. Obstaja pa še vrst® zasebnih tvrdk, ki pod plačilom mastnih denarcev stopi v boj proti gnusnemu sovražniku z velikim zadovoljstvom številnih privatnikov, Id si družbe podgan res ne želijo. Poseg javne uprave stane 12.000 lir, zasebne tvrdke pa iztržijo obupanim Rimljanom večkrat tudi preko 200 tisoč lir.