266. številka. Ljubljana, v ponedeljek 19. novembra 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman a« svstro-ogrske dežela aa vsa teto 91 K, as pol leta 13 K, za četrt leta 8 K BO h, za jeden mesec S K 30 h. Za LJubljano brez ponujanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa as aa vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znafia pofitnina. — Posamezne številko po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od itiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 6e se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvoli rrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlitvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravnistvu naj ae bit* govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravniBtvo pa s Kongresnega trga BL 12. »Slovenski Narod" telefon at 34. — Jffarodna TIskarna" telefon št 85. Volilni shod v Št. Rupertu. Med slovenskim ljudstvom se hitro jasni. Tako impozantnega, za klerikalsko stranko naravnost uničujočega volilskega shoda, kakor so ga priredili včeraj narodni volilci Sentrupertske občine v prijaznem Št. Rupertu, bi Se pred kratkim časom ne bilo mogoče prirediti. Ta shod je preznamenita manifestacija proti klerikalni stranki. Na vdušenje, ki se je vzbudilo na tem shodu, se bo razširjalo po vsem volilnem okraju. Na tem veličastno uspelem shodu sta se predstavila svojim volilcem kandidat za kmetske občine radeftko-mokronoško trebanjsko žužemberško-kočevskega okraja g. Fr. Zupančič in kandidat za V. kurijo g. L. Jelene, centralni volilni odbor je zastopal g dr. Ivan Tavčar. Ob 3. uri popoludne se zbere na prostornem dvorišču g Jožefa Fiohlicha do 500 samih volilcev iz vse šentruperške župnije; nevolilcev, žensk in otrok niso pustili k shodu. Za predsedništvo in govornike je bil napravljen poseben oder. Mladi rrekronoški kaplan Jož. Brajec je pripeljal na shod, ki mu ostane gotovo trajno v neprijetnem spominu, sedem somišljenikov. Domača duhovnika sta bila previdnejša, in sta ostala doma. Na predlog g Fr. Zupančiča se izvoli predsednikom g. Peter Strel iz Mokronoga. Tu je že zavrela kri mokronoškemu kape-lanu, čeS, ni večine, stopi na oder in hoče kriče šteti vzdignene roke. A takoj mu za-doni od vseh strani: „DoI z odra, vi nimate na odru nič opraviti!" In hitro je stopil med svoje zveste. Vrli župan Sentrupertski, g. Jos. Brčau, mož stare korenine, stopi na oder in pravi, da je on odgovoren za red na današnjem shodu, in ga hc5e tudi vzdržati. „Kdor bo delal nemir, ga bom pustil takoj odstraniti." Moških besed veljavnega moža se ustraši g. kaplan in umolkne. G. predsednika pozdravijo zborovalci z „živio"-klid. Ko zavzame svoj prostor, da besedo kandidatu g. Zupančiču, ki ga volilci pri nastopu živahno aklamirajo. G. kandidat pojasni v jedrnatih besedah težki in opasni položaj kmetskega stanu. Našega kmeta ne more več rediti njegovo zemljišče, dohodki se manjšajo in stroški rasejo od leta do leta. Zato zapušča naše ljudstvo svojo rodno zemljo, naše lepe kraje in hiti trumoma v Ameriko. Vsi stanovi ae trudijo, da izbolj šajo svoje gmotno stanje, le za kmeta se nihče ne zmeni, sam si ne ve in ne more pomagati, ne kam obrniti, da bi dobil pomoči, da bi izboljšal svoje dohodke. Za nas se dosedaj v državnem zboru ni nič zgodilo, ker smo imeli vedno za državnega poslanca kakega gospoda. Odslej pa hočemo in želimo, da naj kmet zastopa kmeta. Njemu so znane naše težnje, on ve, kje nas žuli črevelj, on bo povedal, kaj je storiti, da se reši propada naš kmet kajti če propade naS kmet, propadejo drugi stanovi. Viharno odobravanje in navdušeni ,živio"-kIici g. Zupančiču, so doneli iz gostih vrst zavednih volilcev Klicali so:Zupančič je naS kandidat, Zupančiča bomo volili, možje, prisezimo si, da ga hočemo soglasno voliti. Ko poneha vihar, dobi besedo, takoj Pri nastopi navduSeno pozdravljen, dr. Iv? Tavčar, ter spregovori nekako takole: Spoštovani možje volilci I V vašem prelepem kraju dosedaj Se nisem bil, in malo kdo izmed vas me pozna, če tudi sem prepričan, da je ta ali oni izmed Vas že slišal težka zabavljanja o meni Zatoraj moram Vam pred vsem povedati, kdo da sem, da se veste v prihodnje ravnati, in da za-slišite tudi drugi zvon, kateri mora zapeti vselej takrat, če naj se izve* popolnoma resnica. Danes prihajam k Vam kot odposlanec glavnega volilnega odbora narodno napredne stranke, in tako rekoč tudi kot odposlanec narodne napredne stranke, ki je takoj, ko se je izvedelo, da se oglaSa Vaš rojak Zupančič za službo državnega poslanca, njegovo kandidaturo z največjim veseljem pozdravila, in jo Se danes z ravno tistim veseljem pozdravlja. O tem pa pozneje ! Sedaj je pred vsem treba, razkropiti in razdreti tiste obilne laži, ki se dandanes trosijo o meni in o narodni stranki po celem Slovenskem. Pravijo, da narodna napredna stranka zatira vero, in da sem jaz človek, ki bi vsakdan najrajši pojedel z i kosilo kaka dva kaplana, za večerjo pa vsaj polovico pečenega župnika! Vse to se Vam pripoveduje s prižnice, v spoved-nicah in tudi drugod, ali tisti, ki vam to pripovedujejo, vejo sami prav dobro, dane govore resnice, da lažejo. Našo stranko prešinja prepričanje, da sta vera in kršan-stvo od Boga nam poslani dar, da mora slovenski narod obdržati svojo vero, svojo pravo, Bogu dopadljivo vero, ki poganja svoje sadove v lepih naSih cerkvah, ki pa mora tičati globoko v srcu, in ne samo na koncu jezika, kakor tiči mnogim gospodom, katere Vam iz Ljubljane za prave svetnike priporočajo. Na§a stranka ni proti veri, ona je v pravem pomenu verna stranka, ki se z vso vnemo poganja za to, da vera ostane na tistem vzvišenem prostoru kamor spada. Vera je svetinja, ki se ne sme vlačiti po blatu vsakdanjega življenja, zlata svetinja je to, ki se, kakor vse, tudi oblati, če se po prahu vlači. Žalibog, da se pri nas to godi, in da je nam nasprotni stranki vero postavila za nekako agitacijsko orodje. Kakor Vi rabite motiko pri kopanju, tako rabijo klerikalci vero za motiko pri svojih posvetnih agitacijah. Pri nas se sveta vera pomeSa z vsako posvetno zadevo, in skoraj je ni stvari, katere bi prečastiti duhovniki ne znali zasukati na tisto stran, kjer je vera v nevarnosti. Če kje kihne kaka farovška kuharica — je vera v ne varnosti, če gospoda prosiS, da naj ne pije preveč — je vera v nevarnosti, če ga pro siš, da naj se na pohujSljivi način ne peča z drugim spolom — je vera v nevarnosti. Pri vsaki volitvi je vera v nevarnosti, in če bo izvoljen vrli naš Zupančič državnim poslancem, videli boste, kako bodo upili, da je vera v nevarnosti, in gospoda Zupančiča bodo čez noč z njegovim zdravim obrazom napravili v črnega greSnika, in to samo zavoljo tega, ker je bil tako predrzen, da je ne proti volji božji, pač pa proti volji duhovščine postal državni poslanec. Vzlic temu pa je Zupančič jako veren mož, in tudi kot državni poslanec bo veren mož, ker Slovenec drugače biti ne more, kar je samo ob sebi umljivo. Bodite prepričani, če bo moj prečastiti prijatelj PovSe deležen božjega kraljestva, deležen ga bo čisto gotovo tudi VaS dobri in pohlevni Zupančič, in če bo res kdaj sveti duh gospoda dr. ŠušterSiča, ki nosi vsak dan celo nebeSko kraljestvo na koncu svojega sladkega jezika, poklical v nebeSke viSave, me ni strab, da bi se tudi zame ne dobila mala Špranja, pri kateri bom zlezel za njim! Mi nismo proti veri, mi smo le proti tema, da se na lahkomiSljen in naravnost IpregreSen način vera meSa med posvetne reči, in da se ta božja svetinja tlači v prah vsakdanjih prepirov in bojev. In to je tudi duhovnikom Škodljivo, brez ovinkov lahko rečemo, da je velik del naSe duhovščine naravnost podivjal. Najraji se ti gospodje prepirajo, in če se dandanes .gospod" zbudi, se njegova prva misel ne peča s sv. maSo, pač pa je prva misel njegova: kje bo danes spet kaka volitev, da bom agitiral! Agitacija, to je prav za prav prva duhovska služba naSih duhovnikov, v agitacijo so privlekli že svete zakramente, in ni Se dolgo, da smo v grozo začuli besede: če ne boS volil Pfei-ferja, ti bom mesto sv- obhajila ob smrtni uri prinesel — šmirnico! Mesto, da bomo odslej k spovedi hodili, volili bomo starega in onemoglega Viljema Pfeiferja — pa nam bodo odpuSčeni vsi grehi! Se ne pravi li to, norčevati se s svete vere, in s tistega zaklada milostij, ki ga daje sveta vera ? Sedaj le Se manjka, da se nam oznani, da v vaSem okraju dobi vsak popolen odpustek, kdor voli tako imenovanega kmetovalca od zelene mize, gospoda Povšeta, ne pa pravega kmetovalca Zupančiča ? Povejte mi, možje božji, ali so take razmere zdrave razmere, in ali ni v resnici tako veri, kakor duhovščini v največjo škodo, če se vera meša v posvetne stvari, če se spravlja v dot ko z vsakdanjimi boji in prepiri. Vera ni agitacijsko sredstvo, tudi cerkve in priž niče se ne smejo zlorabljati v agitacijo. Narodna stranka je proti temu, in če vam kdo pravi, da je proti veri, ta laže, ta prav grdo laže! Pri vsem tem pa, da pride v razgovor kandidatura prijatelje Zupančiča, vam niti ne vsiljujemo svojega tako imenovanega liberalstva. Mi niti ne zahtevamo, da bodite kmetje taki liberalci, kakor smo mi po mestih. Kar mi po mestih želimo, je to, da se povsod spozna velikanska vrednost kmeta v zdravi državi. Narodna stranka ve ceniti pomen kmetskega stanu, in zategadelj je v deželnem zboru za kmeta že veliko storila: ker je glasovala za šole, za nove ceste, za vodovode, zavravnanje rek, z jedno besedo za reči, katerih dobrot v današnjih časih še ne čutite, katere pa bodo vživali vaši otroci! Dežela pa je berač, kakor smo berači vsi Slovenci in zatorej se marsikaj ne da doseči, kar bi volilci radi imeli. Pred vsem pa hočemo, da bi meSčan in kmet v najlepSi slogi živela, eden potrebuje druzega in klerikalni stranki Štejem v največji greh, da se že leta in leta trudi, da bi zanesla sovraStvo med meSčana in kmeta, katera pri naSih slovenskih razmerah oba drug druzega tako krvavo potrebujeta. Dalje želimo, da se naS kmet že vendar enkrat postavi na svoje lastne noge, in da preneha igrati tistega otročeta, ki se ne upa koraka naprej storiti, če ne čuti, da ga zadej za kamižolo ne drže gospod fajmošter. Spominjam se tu nekega vipavskega župnika, ki je očitno povedal: Najraje vidim, da kmet ne zna ne brati, ne pisati, bolj kot je neumen, bolj gotovo pride v nebesa! Mož ni prav odkritosrčno govoril, reči bi bil moral: Najraje vidim, da kmet ne zna ne brati, ne pisati; bolj kot je neumen, raje pleSe pod mojo gajžlo. Da, zopet se spominjam prizora — da pridem vam zopet v bližino — ki se je pripetil v občinskem odbora na Raki. Tam so imeli občinsko sejo, pri kateri so se možje najpred sami med sabo posvetovali. Pozneje pa je priSel tudi gospod župnik: Ko pa vstopi, dvigne se neki občinski možiček, ter zakliče ves srečen: Čast Bogu, da ste priSli gospod fajmošter, ker do zdaj smo bili sami osli skupaj! In to je, ljudje božji, osla igrati, bili ste do sedaj poklicani, in nekateri bi radi, da b naS kmet tudi v prihodnje še osla igral! Zatorej ravno želi narodna napredna stranka — kar je tudi v svojem volilnem oklica naglašala, da se mora naS kmet oprostiti te duševne tlake, da se mora postaviti na samostojne noge. Z jedno besedo, naš kmet-ski stan, naj se organizuje sam iz svoje srede, ustanovi naj se kmetska stranka za celo deželo, ki od naSe stranke niti odvisna ne bodi; dasi bi štela nar o dna napredna s tranka v ponos, živeti v prijateljstvu z novo tako stranko! S tem, da ste vi kmetovalci iz svoje srede postavili prijatelja Zupančiča za državnozborskega kandidata, storili ste, če se ne motim, prvi korak k politični organizaciji našega polje delca. Iq zategadelj sem že prej naglasa), da je narodna napredna stranka Zupančičevo kandidaturo takoj od pričetka z veliko radostjo pozdravljala, in jo še danes z ravno istim veseljem pozdravlja. Ni pa všeč ta kandidatura naši klerikalni stranki. In tudi ne našim duhovnikom ! Vidite kaj so napravili iz Zupančiča, ki do sedaj še nikomur nič zalega storil ni. Smrdljivo glasilo prečastitega dekana Kob-larja ga imenuje „kmetskega hloda", Ljubljanski „Slovenec" ga imenuje mešetarja Mihlna, nevedneža itd. Tem ljudem, kojim kruh sam v hišo sili, in ki ne poznajo drugega rokodelstva, kakor bero pobirati, tem ljudem so vidijo zaničljivi možje, ki se morajo v potu svojega obraza za vsakdanji kruh truditi Sicer si je pa že marsikak mešetar gosposkega kmeta kakor sem jaz, ali pa gospod Povše okoli prsta obvil, in pokazalo se je že časih, da je bil mešetar bistroumnejši od gospoda. In tudi tukaj ni naravnost izključeno, da bi mešetar Zupančič ne bil časih bistroumnejši od Povšeta, tako imenovanega kmeta od zelene mize! Zabavljanje na Zupančiča vam pa je dokaz, da vas duhovščina prav za prav zaničuje, na zunaj se vam hlini prijatelja ali v srca ima vas za kmetskega hloda, za nevednega mešeterja, kojega se sramuje. Plačajte ji to zaničevanje v polni meri s tem, da dne 18. decembra vsi kakor en mož daste svoj glas Francu Zupančiču, poštenemu kmeta in posestniku, in sicer ravno zategadelj, ker je kmet — in če hočete — tudi mešetar! Že s prvimi besedami je navdušil vo-lilce. Mladi mokronoški kaplan mu je segal neprenehoma v besedo. Volilci so ga pa sami zavračali. Culi so se klici. aKaj hoče ta fantič tukaj pri nas, kaj nam kali mir, mi bomo brez vas prav volili, pojdite v cerkev in molite, in ne mešajte se v naše zadeve!" Stari oče Majcen, poštenjak od nog do glave, stopi pred vrste volilcev, pretrga govor g. dr. Tavčarja in pove kaplanu tako natanko in določno svoje mnenje, da mu bo Se dolgo Šumelo po uSesih. Čim dalje je trajal shod, tem bolj tih je postajal kaplan, a tudi vedno bolj bled. Med volilci je pri-kipelo po govoru dr. Tavčarja navduSenje do vrhunca. Po jako pikrem, a stvarnem govoru g. predsednika, v katerem je bičal delovanje, prav za prav nedelovanje klerikalnih poslancev za tamoSnje kraje, dobi besedo g. L. Jeleno, ki je v poljudnih besedah ob velikem odobravanju in oduSevljenem ploskanju razvijal in pojasnjeval svoj program. Na to sta na poziv g. predsednika, vrlega Petra Strela z vsklikom bila sprejeta oba kandidata. Ljudstvo pa se j« vsem govornikom zahvaljevalo, da ao priftli v Št. Rupert. Videti je bilo, da ao besede govornikov padale na rodovitno zemljo, in da bodo obrodile obilo sada. V to Bog po- mozi! Samo ob sebi se umeje, da se je po shoda zbralo mnogo volilcev okrog kandidatov, in da se je izpregovorilo več navdušenih napitnic. V Št. Rupertu pa je sploSna sodba, da tako lepega sboda Se niso imeli, in da je želeti, da bi se kmalu ponovil. Državnozborske volitve. Iz sv. Križa pri Konstanjevici, 16 novembra. VaSe poročilo, da ni bilo k na Martinovo nedeljo pri prvi maSi z leče naznanjenemu Pfeiferjevemu volilnemu shoda nobenega volilca blizu, je i s t i n i t o. Pač smo Sli pozneje na lepo proSnjo g. Pfeiferja njegove lamentacije posluSat. Stvar vrSila se je sledeče: NaS župnik Kozma razlagal nam je pri prvi maSi z leče na dolgo in Široko zasluge g. Pfeiferja, vabeč nas na shod, ki se bo vrSil takoj po maSi v stari Soli in nas prosil, da bivSemu poslanca zopet zaupamo. Po maši niso volilci hoteli iti na shod. Šli so pa v nasproti stari Soli ležečo gostilno k Stritarju. Nekaj ostalo jih je tudi pred gostilno. Ko je kandidat že dolgo sameval na volilnem shodu (i), prišel je iz Sole med volilce jih lepo proseč, naj ga gredo vendar poslušat. Na tako lepo proSnjo niso mogli volilci več tako trdo srčni ostati. Usmilil se jim je ubogi kandidat. Šli so v staro šolo, dajoč poprej Se posestniku Dularju iz Karlovč mandat, da .Pfeiferja dobro o krtači". Kar nam je prej župnik z leče razkladal, to ponavljal je Pfeifer v šoli in nas slednjič z le njemu lastnim, milootožnim glasom prosil za zaupnico. Niti jednega pritrjevalnega glasu. Tej mučni tihoti napravi nakrat vrli nevstraSeni posestnik Dular konec. Z močnim glasom izposojeval si je Pfeiferja ob pritrjevanju volilcev. Kaj ste pa storili, gospod poslanec, za nas kmete? Jaz sem pred 15. leti prevzel kmetijo, in sem takrat plačal le 15 goldinarjev davka, zdaj pa plačujem30 goldinarjev in Seni dosti. Vi ne delate za nas suhe kmetovalce, am. pak za debele farje. Govori se, da dobi vsaki kaplan za vsako selitev 100 gld. In koliko časa je kaplan v jedni fari? Jedno, dve k večjemu tri leta, in potem dobi zopet 100 gld. čemu ti nepotrebni stroSki? Nakupite nam za to rajSi boljših se-men, trt, dajte nam sadnih dreves, ali nam pa znižajte neznosne davke. In če se vpraša: „Gospod kaplan, zakaj pa odhajate s fare?", se dobi odgovor: ,S kuharico se ne zastopim". aKaj pa imajo te preklicane kuharice opraviti s kaplani?" Tako je stavil Dular Se več vprašanj gluhemu Pfeiferju. Ker je Dular Pfeiferju le preveč v uSesi trobil, se je jel Pfeifer cincaje izgovarjati, da ne ve, ali dobi kaplan 100 gld. za preselitev in tudi ne, kaj ima kuharica s kaplanom opraviti, da se pa bode takoj informiral. Na to poslal je Pfeifer jednega zbo-rovalcev k župniku, kaplanu in mežnarju po pojasnila, ki so izostali, dobro vedoč, kako vre med Pfeiferjevimi volilci. Teh se pa no beden ni upal pokazati. Zaman so možje čakali na odgovor, duhovniki ao se poskrili, volilci so zabavljaje odšli, Pfeifer je pa cincaje sam ostal. Taka je bila laž njiva „SIovenčeva" P feiferjeva zaupnic a-Po odhodu volilcev se je nekaterim zdelo.: kakor da čujejo iz stare Sole otožni glas. »Moj mandat je Sel po vodi In zaupanje za njim — Zapustili me volilci, Cincaje jaz pa sam čepim !" Izpred Sole je pa odmevalo : „Vrag naj vzame vse kaplane, Kuharice pa hudič — Jokal in javkal bivSi Je poBlanec „Žvižgovič !u * * • Iz Novega mesta, 18 novembra. Gospod urednik! V sobotni Številki .Slovenskega Naroda" se je jeden vaSih novomeSkih dopisnikov lotil g. Jurca S tem burja, gostilničarja v Kandiji, čeS, da ta v zdajšnji volitvi klerikalcem streže, ko so vsi dragi za kmeta-kandidata in proti Pfeiferja. Bes smo ga vsi sumili, da to dela. Vprašali »o ga gg.: Florijan Zorko iz Družinske vasi, Frano Majzelj iz Bele cerkve, Franc Gregorič iz Krškega in jaz zaradi tega. G. Jurca nam je zatrdil, da v prid Pfeiferja nič ne dela, in da ne bo delal. Tega važ imenovani dopisnik ni vedel, ko je do -tični dopis odposlal. Dr. Slano m./p. Viljem Pfeifer — politični kroftnjar. (Dopis s Dolenjskega). Ni bilo goda, svatov&čine, semnja, Da tja bi ne bili vabili ga. Ko je zapisal nas nesmrtni Prešeren te krasne verze, gotovo ni mislil na našega ubozega Viljema. Na stara svoja leta, ko se mu je začel že gubančiti hrbet, prevzel je ulogo političnega kroSnjarja ter hodi od sejma do sejma, da bi prodajal svojo politično robo. Žalostna usoda slovenskega politika, ki se je izneveril stranki! Za svoj mandat se naS Viljem grozno boji. Premišljuje, premišljuje, kaj bi vse ukrenil, da si ga reSi vsaj Se sedaj in samo sedaj! In zato je postal od tedaj, odkar je prisegel svojim novim gospodarjem, tako devoten, kakor je ta njegova gospoda, kadar dela za svoje namene. Ne dolgo temu bil je semenj na KrSkem. Tudi Pfeifer, kateri nima sicer takega blaga, kakerSnega spravljamo mi kmetovalci na sejme — prinesel je drugo blago, s katerim je hotel tržiti:-- KroSnjaril je s politično robo, katera pa —, hvala Boga, — ni prijala sejmarjem! 1 Stikal je za kmeti — ki so prišli na sejem na Krško in BučkolahodiI od mize do mize ter jim — kakor trdijo hudobni jeziki — pomolil po svoji stari navadi dva prsta svoje koSčene roke. Da bi vedel naS Viljem kako se je osmešil pri ljudeh s tem svojim postopanjem, in da bi znal, kako ga obsojajo ljudje, njega, ki prosjači aa svoj mandat, — gotovo bi se Se sramoval na svoja stara leta. — Da, da, če to ni politično krošnjar-stvo, potem, gospoda, povejte nam, kaj je politično kroSnjarstvo. če to ni znamenje ubožnosti duha, potem nam pa povejte, kako se kaže ta bolezen! Ne mislite, da smo kmečki volilci tako malo razsodni, da bi ne vedeli, kam pes taco moli! Ako nas misli Viljem Pfeifer in stranka, katerej se je prodal, s tako politično kroSnjarijo ujeti v svoje zanjke, potem se jako moti. Odločen naj bode zastopnik, mehkobe ne poznamo! Da, da, tega našemu Pfeiferja ni bilo treba, če kdaj, se bode sedaj sramoval svojega žalostnega nastopa in mislil bode da tudi njemu veljajo sedaj besede: .Naprej ne vem, nazaj ne smem". — Kako žalostno ulogo bode v bodoče igral v družbi svojih sedanjih gospodarjev, tega morebiti naš Viljem ne ve, če tudi morebiti sluti, da ga bode tudi ta stranka prej ali pozneje pahnila od sebe, kakor se pahne obrabljena stvar. To pa on gotovo dobro ve, da nazaj ne sme v tisto stranko, v katerej se je takorekoč redil, v katerej in s katero je preživel najlepSa leta svojega političnega življenja, katero je pa brez vzroka zapustil, boječ se za svoj mandat. In če je naS PreSeren pel: .Ni bilo goda, svatovSčine, semnja, Da tja bi ne bili vabili ga" — potem gotovo ni mislil na našega Viljema, kateri zahaja na sejmove kot nepovabljen gost, da prodaja svojo politično robo ter se kaže sejmarjem kot žalosten vzgled moža, ki se iz straha, da zgubi svoj mandat, izneveri svoji stranki. Njegov tužni nastop pa bode tudi v poznejših časih svarilo onim političnim uskokom, ki padejo od ene stranke v drugo, da zadoste svoji politični lakomnosti. Če pa je kaj gotovo, je to, da mu ne bode rešila mandata okornost, da ponuja dva prsta svoja osušene roke volilcem, da bi jih pridobil za se!! Tako ne postopa slovenski kandidat! -- * Shodi kandidata Ivana Božiča. Is Gornjega Logatca, 18. nov. Sinoči predstavil se je našim volilcem kandidat narodno napredne stranke, gospod Božič. Če tudi smo izvedeli Sele nekaj ar prej o njegovem dohoda, vendar ae je zbralo nad 50 zavednih volilcev nase občine v gostilni g. Riharja, kjer se ja vriil shod. Ker se shod ni mogel po listih ali kako javno prej razglasiti, povabili ao aa na izrecno željo g. kandidata tudi nasprot- niki s obema duhovnikoma. Ta dva sta se shoda tndi udeležila. Po voljenem predsedstvu razvil je g. kandidat svoj program s posebnim ozirom na potrebe Notranjske in nje prebivalcev, posebno kmetskega stanu. Na to vzdignil se ja domači g. kaplan, ki je pohvalil kandidatov program, čel, da ga z obema ro kama lahko podpiSe. Le glede verskega vprašanja hotel je imeti pojasnil, kako stališče namerava v slučaju izvolitve zavzemati. Gospod kandidat mu je dal primeren odgovor na to. Isto hotel je vedeti domači g. žnpnik. Da bi bolj imponoval volilcem, spravil je tudi znano podraSko afero v razgovor. No, pri tem jo je pa skupil. Kandidat Božič dal mu je stvarno in primerno lekcijo, da si jo zapomni, in da se bode v prihodnje gotovo izogibal takih kočljivih stvari. Razume se, da je tudi prišlo v razgo vor gledališka podpora in .zveza z Nemci". Tudi o tem so dobili odgovor, kakršnega so zaslaiili. Nič slabejega odgovora niso dobili radi znanega medklica v Lescah. Med govori gospodov duhovnikov, oziroma župnika, pričelo se je med priprostimi volilci godrnjanje, in da naj župnik in kaplan vtihneta. Le inteligentnejšem volilcem se imata zahvaliti za prostost govora. Da se komu ne dela krivica, se mora priznati, da sta imenovana gospoda dostojno in drugače stvarno nastopala. Vsakemu svoje. Po končani debati prišla je kandidatura gosp. Božiča na glasovanje, in je bila razven pet glasov, dveh duhovnov in treh drugih volilcev, navduSeno sprejeta. Shod se je vrSil v najlepSem redu. In danes gre v naSi občini jeden glas: kmet zastopaj kmeta v zakonodaj nih zastopih. Kakor se je za nas častno izvršil ta shod, tako upamo, da dobi v naši občini g. Božič dne 18. decembra tudi častno večino. Živeli vrli Gornjelogačani! Z Rakeka, 18. novembra. Včeraj dopoludne je bil z naš mi za upniki volilni razgovor v Planini. Prišlo jih je 12. Na dan volitve upamo, da tudi v Planini dobimo nekaj glasov. Danes je bil volilni razgovor na Ra keku. Tudi tu je priSIo precejšnje Število neodvisnih volilcev, kaoih 50. Kandidatura Božičeva je bila tudi tu navduSeno sprejeta. V fjubljaiti. 19. novembra Nov udareo po cehih je upokojitev praSkega viSjesodnega predsednika Janše, ki se nadomesti z ministe-rialnim svetnikom v justičnem ministrstvu Francem Homma. Češki listi so vsled tega slnorazburjeni. .Politik" piše: Afera Janša more pripomoči, da bodo vsi oni češki elementi, ki so se izrekli proti obstrukciji, krenili sedaj brez obotavljanja v obstrukcijski tabor". Reči se mora v istini, da postopa Korberjeva vlada proti Čehom neverjetno nerodno in brezobzirno. Vojna na Kitajskem. Pod poveljništvom nemškega polkovnika grofa Yorka pl. Wartenburga jell.t. m. odrinil iz Pekina z veliko ekspedicijo, v kateri je poleg Nemcev, Rusov, Italijanov tudi kompanija Avstrijcev, proti K a 1 g a n u, ki leži okoli 200 km severnovzhodno Pekina, in kjer je sedaj bivša pekinSka garni-zija regularne kitajske armade. Odkar so zavezniki vzeli Pekin, se Se niso lotili toli nevarne in težke naloge. Število sovražnikov v Kalganu je mnogo večje, kakor je število ekspedicije se udeležujočih Evropejcev, zato pa je to podjetje posebno zanimivo in jako resno. Grof Waldersee je v Pekinu sprejel Lihungčanga in princa Činga ter zahteval, naj se kitajske čete umaknejo z okupiranega ozemlja. Ako se zgodi to, se nadaljne ekspedicije opustel Iz Londona poročajo, da so dobili listi v Šanghajn vest, da je princ Tuan zaprt v Ninghsia (pokrajina Šansi), Yuhsien pa v Pinanu pri Singanfu. Oba sta baje že poskusila uiti. Vojna v Južni Afriki. Poroča se zopet cela vrsta bojev: Lord Methuen je imel na poti v Lichten burg bitko. Buri so se umaknili. V bitki pri Bothavillu 5. t. m se je Angležem godilo skrajno slabo, in v veliki sili jim je prihitel na pomoč polkovnik da Lisle. Generala Barton in Douglas sta 16. t. m. zasedla Clercsdorp brez odpora. Douglas je imel dan na dan boje z Liebenbergom. Roberts javlja več barskih napadov na an- gleške patrulje in straže. General Hamilton je 12. t. m. odrinil iz Zwartsfarme in zadel nro dalje od tega kraja na Bure, ki so se po kratkem boja umaknili. V okraju Stan-dertona je vedno mnogo burskih oddelkov. Angleška garnizija v Vryheidu pod poveljništvom polkovnika Bethuua je oblegana. Garnizija se je umaknila na hribe ter ima baje za šest mesecev dovelj živil. Bari pri Ficksburgu imajo trdne pozicije ter so z vsem preskrbljeni za tri leta Pričakujejo tudi, da se jim pridruži Dewet. V Kaplan-diji je sovraštvo proti Angležem velikansko. V mestih, kjer so v manjšini, jih občinstvo napada. Ogorčenost je povsod proti Angležem veliko. Kmetijska šola na Gorenjskem. Kakor vse kaže, dobimo na Gorenjskem vendar le kmetijsko šolo. Že lani so se bila v to svrho pregledala nekatera po sestva, in letos so se te priprave zopet nadaljevale, ker so prišle nove ponudbe. Pridobitev pripravnega posestva je načelne važnosti za plodonosno delovanje takega zavoda. Zato je potrebno, da se vse merodajne okolnosti dobro preudarijo, predno se odločimo za to, kam naj se gorenjska šola postavi, in kako posestvo naj se za njo pridobi, da ne bo pozneje toliko očitanj glede lege in velikosti šolskega po sestva, kakor jih le bilo že slišati pri kme tijski Soli na Grmu. Gorenjska šola ima vplivati v prvi vrsti na povzdigo gorenjskega p 1 a n i n a r stva in na izboljšanje ondotne živinoreje in mlekarstva. Ako naj šola s tem programom prinese Gorenjski res tiste koristi, ki se od nje pričakujejo, potem je treba s šolo na vsak način v planinski kraj. V poštev prideta v tem slučaju le blejska okolica in bohinjska dolina. Blejska okolica ima ugodno lego za to Solo, vendar je po našem mnenju bohinjska dolina še bolj prikladno mesto za ustano vi te v gorenjske šole Ne le da so krajevne in gospodarske razmere v Bohinju pristno planinske, in da so vsled tega Bohinjci bolj ko drugi Gorenjci navezani na svoje planine in na mle karstvo, so tudi Bohinjci take šole nujno potrebni. Bohinjsko planšarstvo je še jako pri mitivno, in kmetijska šola bi imela tukaj kaj hvaležno nalogo, spodbujati naše Bohinjce z dobrim izgledom, katerega bi da jala na svoji kmetiji, k boljšemu oskrbo vanju planin kakor tudi k racionelnejši reji živine. Bohinjci pa tudi potrebujejo take Sole, in sicer zato, da se povzdigne on dotno sirarstvo in sploh mlekarstvo. Kakor znano, deluje v Bohinju kakih 12 sirarskih zadrug. Vsem tem zadrugam pa je treba v praktičnem sirarstvu bolj podkovanih in bol; izvežbanih močij kakor so sedanji tamkajšni sirarji, da se po vzdigne bohinjsko sirarstvo na tisto stopinjo in do tiste veljave, katero zavzema po drugih naprednih deželah zlasti v Švici. Naravne in gospodarske razmere bohinjske doline so za sirarstvo prav ugodne treba je le še dobrega praktičnega navo dila, ali bolje rečeno šole, ki bi Bohinjce v vsem potrebnem na svoji izgledni kmetiji poučila in jih praktično napeljevala in vež-bala v racionalnem mlekarstvu in sirarstvu Po našem mnenju bi dosegla šola ta svoj namen popolnoma, ako bi se ustano vila v Bohinjski Bistrici, in ako bi se na Soli napravila velika zadružna sirarnica, ki bi bila najugodnejši demonstracijski objekt za Solo samo, ob enem pa tudi mesto, kjer bi se lahko do planinske paše podelavalo mleko vseh v okolici nahajajočih se zadrug, in kjer bi se tudi shranjeval sir, ki bi se v poletnem času napravljal na bohinjskih planinah. V tej 8irarnici bi imeli učenci ves čas najlepšo prakso v izdelovanju sira, kakor tudi v pravilnem ravnanju s sirom. Pa tudi sedanji praktični sirarji, ki delujejo po bohinjskih planinah, bi imeli najugodnejšo priliko, da se popolnijo v svojem znanju in izvežbajo v vsem, kar treba, da bi v poletnem času uspešneje sirarili po tam-kajšnih planinah. Šola združena s tako sirarnico bi bila nekako središče, v katerem bi bilo osredotočeno vse bohinjsko sirarstvo in sploh planšarstvo. Z dobrimi strokovnimi nasveti, s posnemanja vrednim gospodarstvom, s praktičnimi navodili itd. postala bi ta šola lahko pravi blagoslov za celo dolino. Bohinjska šola bi pa ne koristila samo ožjim interesom te doline, ampak tndi vsem tistim krajem, kjer je treba delovati ▼ prvi vrsti na povzdigo živinoreje in mlekarstva, da se zboljšajo gospodarske razmere, kajti obe ti stroki bi se na zavodu intenzivno gojili. Ako se osnuje gorenjska šola kot zimska šola po izgledu šole v Rothholzu na Tirolskem, — kar smatramo za prav pametno, — potem bo tudi za praktični pouk učencev dobro skrbljeno, kajti prav po zimi je najlepša prilika, da se učenci praktično pečajo z živinorejo in mlekarstvom. V poletnem času bi bilo prirejati pa še posebne tečaje, slično kakor dela šola v Rothholzu. Priporočati bi tudi bilo, da se prirejajo za časa planinske paše, tako imenovani planinski popotni tečaji, ka-koršne je vpeljal na Štajerskem znani strokovnjak dr. Schuppli, in s katerimi se je že mnogo dobrega doseglo. Da bi šola glede živinoreje same čim več dosegla, bi bilo želeti, da se na šolski kmetiji ne redi samo molzna goved, ampak da se napravi na njej tudi postaja za prirejo čistokrvnih bikov pincgavske pasme. S tem bi se ugodilo že davno in pogo-stoma izraženi želji, da bi se za rejo čistokrvnih plemenjakov priredila doma potrebna pepinjera, kakor jih imajo tudi po drugih deželah. Ako bo šola tako opravljena in z ozi-rom na dejanske potrebe prav urejena, potem bo lahko veliko koristila, ne le bohinjski dolini, kjer je pouka nujno potreba, ampak tudi sploh Gorenjski in vsem tistim krajem po naši deželi, kjer je iskati v živinoreji združeni z mlekarstvom boljše vire za ljudsko blagostanje. Pozor! Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo. Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo. Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke. V Ljubljani. 19. novembra. — Klerikalni volilni oklic je v sobotnem .Slovencu" zagledal luč sveta in torej izšel hkrati z oklicem napredne narodne stranke. Nam je bilo s tem jako ustreženo, zakaj tako je javno mnenje do bilo priliko, primerjati ta dva oklica. In to je dobro in koristno, kajti primerjajo jedrnati in z resnično n o b 1 e s o pisani oklic napredne stranke, s plitvim in surovim, da podlim oklicem klerikalne 3tranke, moral je vsakdo spoznati, iz kako nizkotnih elementov je sestavljena klerikalna stranka. Ne pomislimo, da bi bila še kdaj kaka politična stranka v državi v veleoficijalni izjavi, namenjeni vsemu ljudstvu, naklepala toliko ordi-narnostij, kakor katoliška, pristavljamo pa izrecno, da se temu čisto nič ne čudimo In da od teh Šušteršičev in Vencajzov kaj druzega nikdar pričakovali ■ nismo. Umeje se samo ob sebi, da dobe klerikalci na svoj oklic primeren odgovor. — Luna ga trka. Megalomanija, kateri je podvržen dr. Šusteršič, vpliva kaj neugodno na njegovo živčevje in časih se primeri, da že tako govori in piše, kakor bi ga zapuščal — zdravi razum. Tak utis naredi na čitatelja Šusteršičeva sobotna ekspektoracija. .Novice" so bile mirno in stvarno pojasnile, da je dr. Šusteršičeva oseba nevarna skupnemu klubu v državnem zboru, ki ga klerikalci s toliko navdu šenostjo zagovarjajo, nevarna zategadelj, ker je dr. Šusteršič pisal napredni narodni stranki impertinentno pismo, v katerem je rekel, da klerikalci z naprednimi poslanci ne sedejo k jedni mizi. Vsled tega pisma so napredni poslanci pretrgali vsako občevanje s klerikalci. Dobili so potem od poslancev zadoščenje od dr Šusteršiča pa ne in zato tudi z dr. Šusteršičem ne bo noben napredni poslanec občeval, kaj še, da bi ž njim sedel v jednem klubu, šusteršič je na to v .Slovencu" odgovoril, da občuje s komur hoče, da pa si je obče- vanje z dr. Tavčarjem izrecno prepovedal. Počasi dr. Šusteršič! Ko so nemški klerikalci vsled Šusteršičevih intrig strmoglavili dr Ferjančiča e podpredsed-ništva poslanske zbornice, je dr. šusteršič pisal dr. Tavčarju pismo, v katerem je zahteval zadoščenja, češ, da sicer z dr. Tavčarjem ne bo več občeval. Šusteršič pa svojega namena ni dosegel. Dr. Tavčarjn se sploh ni zdelo vredno, kaj odgovoriti in tndi zahtevanega zadoščenja ni dal, pač pa je sam takoj pretrga 1 vsako občevanje z dr. Šusteršičem, ker je na svetu ni kmalu kake reči, na kateri bi mn bilo tako preklicano malo ležeče, kakor na osebnem občevanju z dr. Šusteršičem. — Slabi časniki. Iz Bohinja se nam piše: Ko je v letošnjem poletju bival dr. Krek nekaj Časa v Bohinjski Bistrici, razlagal je tudi v pridigah svojo politično modrost tukajšnjim kmetom ter jim posebno reSno na srce polagal, da naj se posebno izogibljejo slabih časnikov. Kmetje pa niso poznali teh časnikov, zato so od maše grede v neki bistriški gostilni zahtevali, da naj jim pokažejo tiste slabe časnike, o katerih je bila pridiga, da se jih bodo vedeli izogibati. Hudomušni krčmar je rad ustregel njihovi zahtevi in prednje položil — .Slovenca" in .Domoljuba", češ: .To so najslabši slovenski časopisi, tu se jih dobro naglej te, potem pa skrbno ogibajte!" Ko so se na to tisti kmetje podali iz gostilne proti domu, so med potjo Čudno zmajevali z glavami ter godrnjali: .Duhovnom se je menda začelo mešati, da nas eden tako uči, drugi pa spet drugače! Naš župnik nam priporoča in za nas naroča tistega »Domoljuba", ta dohtar pa nam pridiguje, da je ta časnik slab in da se ga moramo ogibati; kmet zdaj res ne ve, komu naj bi še kaj verjel!" — Slovensko gledališče. Pri vče-rajšni popoldanski predstavi .Četrte božje zapovedi' je bil balkon, parterno stojišče in galerija razprodana, drugi prostori do dobre polovice zasedeni. Igralo se je raz-ven prvega in prve polovice drugega dejanja dobro. Umetniško najboljša bila je druga polovica drugega dejanja. .Četrto božjo zapoved" bi radi videli, ako bi se prav dobro igrala, še enkrat zvečer. — Zvečer se je petič pel .Zrinjski*. Predstava bila je zanimiva zaradi nastopa basista Vašička, s katerim je petje mnogo pridobilo. Drugi so ostali na prejšjni višini, pri g. Noemi opaziti je v tej operi napredek od predstave do predstave. Gledališče je bilo razprodano, in se je moralo mnogo gostov vrniti kljub temu, da so se odstopili skoraj vsi abonirani sedeži — I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani zborovalo je dne 18. t. m. v dvorani .Mestnega doma". Bilo je okoli 100 členov navzočih. Na dnevnem redu bil je razgovor glede olajšav pri vrnitvi brezobrestnega državnega potresnega posojila. Predsednik zborovanja, dr. Gregorič, pozdravi v imenu odbora zborovaloe, ter jih pozivlje poprijeti besedo k tej točki dnevnega reda. Vsi govorniki so naglašali, da ogromna veČina ne bo mogla vračati predpisane obroke z ozirom na neugodni položaj hišnegn posestva v Ljubljani. Vložiti je tedaj treba proti do ičnim odlokom visoke o. ki. deželne vlade ugovor na notranje ministrstvo. Ta predlog je bil jednoglasno sprejet, kakor tudi nasvet, poslati deputa-cijo iz srede društva na Dunaj k ministrstvu in eventuvalno tudi k Nj. Veličanstvu. Volitev depntacije in termin se prepuščata odboru. Predsednik naznani, da je odbor že vse potrebno za vložitev rekurza preskrbel, in da so dotične tiskovine že pripravljene. Priporočati je tedaj vsem členom, da se poslužujejo teh tiskovin zaradi jednotnega postopanja. Oglasijo naj se društveniki v pisarni društva v navadnih urah od 5 7«—are zvečer, ter prinesč seboj od prve prošnje jim vrneni davčni ekstrakt in zemljeknjižni izpisek. Paziti se mora,da nobeden ne zamudi postavno določeni termin štirih tednov. Pričakovati je rešitev prvotnih vlog na o. kr. deželno vlado do 1. januvarja 1901, toraj je mogoče tndi do 1. januvarja 1901 vložiti rekurze. Končno se zbor zahvali jednoglasno slavni kranjski hranilnici za velikodušni dar 500 kron, s katerim je bilo sploh omogočeno pričeti akcijo, kajti a skromnimi društvenimi prispevki bi na bilo mogoče izba jati. Ko ae je le jednoglasno sprejel predlog, izreči goap. županu zahvalo, da je prepustil dvorano za današnje zborovanje, se shod zaključi. — Na tukajšnjem učiteljišču so prosili gojenci, naj bi se stoletnica Prešernovega rojstva proslavila s alavnostjo v telovadnici. Ta skromna prošnja se jim je odbila, a s kakim vzrokom, še ne vemo. — Za Prešernov spomenik je nabrala v soboto zvečer gospa Ana Škrjan-čeva ob priliki superkolavdacije slavno-znane, sedaj prenovljene Škrjančeve gostilne od Članov komisije šestdeset kron. Slovenske gospe posnemajte jo! — Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani. Vsled sklepa občnega zbora pri godom proslave jubileje Njegovega Veličanstva cesarja so se ustanovile štiri ustanove po 20 kron za obnemogle člane ali vdove članov bolniške blagajne mojstrov, katere se bodo izplačale 2. decembra t. 1. Pismene prošnje sprejme do 24. novembra t 1. E Schlegel, Poljanska cesta ali Fr. Breskvar, bukvovez, Stolni trg. — Čudno gospodarstvo. Piše se nam iz Ljubljane: Gospodje, ki oskrbujejo, ali bolji, ki ne oskrbujejo mestni gozd Podturnom, so si spet nekaj lepega izmislili. Zadnjih dvajset ali petindvajset let se ni grabilo listje v tem gozdu, ampak pustilo se je za gnoj gozdnim nasadom. Lani in letos pa grabijo listje celo med novimi nasadi pod reservoarjem. Kar cele voze ga nakladajo in vozijo iz gozda. Vsak kmet ve, da mora puščati listje v gozdu, ako hoče, da se naredi črna zemlja in da se gozdno drevje opomore. Samo izvestna ljubljanska gospoda tega neve! — Po pomoti zaprt. Neki Jakob Tr škan iz Češnjice je že dlje časa iskan radi tatvine. Te dni je bil vsled tega aretovan neki Jakob TrŠkan. a pri sodniji se je izkazalo, da je izpod Movnika ne iz Češnjice in da ni identičen z zasledovanim tatom. — Tatvina. V soboto zvečer je pri vulgo Jožefu v Št. Vidu bila ondu službujoči dekli pokradena vsa obleka, gospodinji pa mnogo perila, klobas, kave, sladkorja itd. Tatico, ki je nekdaj služila v tej hiši sedaj pa je omožena, so mengiški orožniki včeraj zasledili in pri njej dobili vso ukradeno blago. Tatico so izročili ljubljanski sodniji. — V Kamniku je bilo ukradeno Stvria-kolo III A št. 32492. Kolo bilo je zelene barve s povešenim držalom, na pedalih ima klipse, prestava 87 z Va" valčno verižico. Pneumatične obroče ima Ekscelsior in je obroč na zadnjem kolesu počen po čez, da se platno vidi. Pri zadnjem kolesu je bil obroč .Felge" nekoliko udrt ali utis njen. Pri srednji cevi je bila zelena barva od hlač oddrgnjena. Kdor bi ga kje zasačil, dobil bi primerno nagrado v Kamniku pri gosp. J. Fajdigi. — Nedeljska kronika. V kavarni .Pua" je bilo ponoči ukradenih zidarju Nikolaju Ledrtiju 24 kron. Sumljiva je neka ženska, ki je bila ž njim. in katero je poli cija zaprla. — V frančiškanski cerkvi je bila okradena Marija Smrtnikova s Perovega Prijela je sama neko žensko in jo izročila policiji. — Ponočnjaki so vrgli v Ljubljanico železno stojalo za prilepanje gledaliških plakatov v Šolskem drevoredu. — Svojo ženo pretepal je zidar M. T. v Čolnarskih ulicah št 5. Razgrajal je tako, da so poslali po policaja, da ga je vzel seboj. — Dva vojaka sta ae včeraj prepirala v neki gostilni na Poljanski cesti, in bi bila provzročila pretep, da ju niso popred drugi gostje pomirili. — V Streliških ulicah je bil napaden Drelsetov hlapec Jakob Grum. Kdo ga je napadel, pa se ne ve. — Zaradi hudodelstva oskrumbe je bil včeraj aretiran J. T., stanujoč na Poljanski cesti št. 60. — Žepne tatvina. Na današnji sejem so se priteple žepne tatice v Ljubljano. V frančiškanski cerkvi so bile izvršene 4 tatvine, in je bilo skupaj ukradenih okoli 220 kron- Na Francovem nabrežju je bilo vzetih neki ženski 42 kron. Policija je zaprla neko žensko, ki je na sumu, da je žepna tatica. — Tatvina. Josipu Židanu, čevljarskemu pomočniku iz Zavora, je bilo v noči od 17. na 18. t m, ko je prenočeval v češnovarjevi gostilni, ukradena srebrna ura, telovnik, čevlji in 6 K denarja. Sumljiv tatvine ja neki rudokop, ki je v isti gostilni prenočeval. — Meso ukradla ja neka čevljarjeva žena mesarju Zajou v Šolskem drevoredu. * Pevka, ki je pokazala — jezik. V Dordrechtu je pela nedavno na koncertu pevka Tosti. Ker ji niso baje dovelj ploskali, je po francoski vprašala občinstvo, ali je tako neumno, da ne zna ceniti njenega petja, pokazala jezik, dela za ušesi roki ter ž njima pomignila, — potem pa je odšla. Pač Čudna pevka to! Ali še čudnejše je, da je občinstvo to preneslo molče! * šestletnega morilca so sežgali na grmadi v Limonu v Coloradu. Morilec, zamorski deček, je umoril 11 letno belo deklico. Besno občinstvo je zamorca zgrabilo, ga vrglo na gromado, dekličin oče pa jo je zažgal. * 40letnica poroke črnogorskega kneza Nikole se je obhajala dne 9. t. m. ob najboljšem zdravju knežje dvojice. Telefonska in brzojavna porodila. Lesce 19. novembra. Včerajšnji shod narodno naprednih volilcev v Lescah je imel sijajen uspeh. Zbranih je bilo nad 200 volilcev-veljakov iz vsega političnega okraja Radovljiškega. Soglasno se je sklenilo kandidatom za kmetske občine postaviti ravnatelja kmetijske družbe Gustava Pirca in zanj ter za Luko Jelenca vse moči zastaviti. Cerknica 19. novembra. Včerajšnji shod je sijajno uspel. Navzočih je bilo nad 250 volilcev. Božičev program navdušeno odobravan mej govorom in po govoru. Božič enoglasno kandidatom proglašen. Navdušenost velika. Ponikve pri Šmarju, 19. no- yembra. Na včerajšnji shod volilcev v Šmarju smo v roke dr. Georga brzo-javili naslednje: Kmečki volilci iz Ponikve ugovarjajo najodločneje proti kandidaturi hofrata Ploja v skupini kmečkih občin. Ugovarjajo pa tudi proti temu, da se je Ploj postavil kandidatom, ne da bi se bili kmečki volilci šmarskega in rogaškega okraja poprej vprašali. Nečuveno je, da si posvetna in duhovska gospoda ptujskega in ljutomerskega okraja sami prisvajati pravico, postavljati kandidata tudi čez druge okraje. V kmečkih občinah so poklicani postavljati kandidate v prvi vrsti pač le kmečki volilci, ki si gotovo ne bodo izbrali kandidata — neznanega dunajskega uradnika. Ponikovški kmečki volilci zahtevamo, da se postavi kandidatom v skupini kmečkih občin posestnik-kmet — odločen narodnjak, ki pozna težave kmečkega stanu in bode zastopal kmečke koristi. Pričakujemo da bodo tudi zbrani kmečki volilci na volilnem shodu v Šmarju, aakor tudi volilci celega volilnega okraja uvaže-vali naše mnenje, kdo bodi kandidat in poslanec, in se konečno zedinili glede primernega in sposobnega kmečkega kandidata. — Neodvisni narodni kmečki volilci iz Ponikve. Dunaj 19. novembra Češki deželni maršal, knez Lobkovic, je imel včeraj pri otvoritvi obrtnega muzeja v Pragi govor, pri katerem je ostro ob sodil Korberjev sistem. Ta govor obuja občno pozornost. Dunaj 19. novembra. Naučno ministrstvo je kasiralo sklep židovske občine praške, s katerim se je določilo izključno nemško uradovanje te občine Praga 19. novembra. „Nar. Listy" javljajo, da se nobeno češko mesto ne vdeleži „ shoda mest", ki ga sklicuje dr. Lueger. Praga 19. novembra. Zaupniki nemške napredne stranke so imeli vče raj shod, na katerem so sklenili voIUdi oklic, ki se izreka zoper češko državno pravo in za nemški državni jezik. Sklenili so tudi, da starega dr. K ose rja, ki e bil od leta 1861. poslanec, več ne candidira jo. Livadija 19. novembra. Oticijelno se razglasa, da se je carju na bolje obrnilo. London 19. novembra. Kitajska armada, broječa 23 000 mož, stoji ob meji provincije Čili z namenom, da zadrži daljše prodiranje inozemske armade. Pri Erviiiu Buril;fh-u, lekarju t »UofJI Loki se dobiva (321—81) katero je sestavil zobozdravnik dr. Frlan, katera ohrani sobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zado&čajoča za eno leto, stane • kroni, po poŠti t*S5 kroni. VIDO. (Želodec krepčujoče vino.) Sanjo, 23. septembra 1898. Blag. gospod m. Iieugtelt, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je Vaše C'o ml urana: o Malaaja vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do jedlj. Dr# j Folneajovle, (9—47) obč. zdravnik. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 30. Dr. pr. 1049. V torek, dnš 20. novembra 1900. Prvikrat v sezoni: Marija Stuart. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Friderik pl. Schil-ler. Poslovenil Franc Cegnar. Režiser g. Anton VerovBek. Blmjiua se odpr« ob 7. ari. — Z»M«k ok '/,8. uri. — Kod« po 10. tri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. pen. polka Leopold II. št. Z7. Prihodnja predstava bode v četrtek, 22. novembra Prvikrat v sezoni slovenska narodna igra s petjem: j.Rokovnjači". Umrli so v Ljubljani: Dne 16. novembra: Josip Koprive, mesarski pom., 34 let, Gruberjeva cesta št. 7, vnetje možgan. Dne 17. novembra : Margareta Žargi, trgovčeva žena. 39 let, Mestni trg št. 9, srčna vodenica. — Ivan Ostruška, trgovec, 57 let, Gradišče št. 1, vnetje hrbtenice. Meteorologi V v poročilo. T!iir.» n»d morjem 806-8:3. žsr*dn;i »rsunl tlak 736-Omm. 2D-vua.adfts2cm> borza dne 17. novembra 1900. 3knpnf državni dolg v notah . . . . 98 25 Skopni državni dolg v •rebrn .... 97 90 avstrijska zlat* renta....... 11536 Avstrijska kronska renta 47..... 9840 Ogrska zlata renta 47........ 11520 Ogrska kronska renta 47,..... 90 35 avstro-ogrske bančne delnice .... lWSt- Kreditne delnica......... 660 60 London vista......... 240-65 MemBki drž. bankovo za 100 mark . . 117 75 30 mark............ 23*53 80 frankov........... 1919 italijanski bankovci........ 9060 0. kr. cekini..... . . 1138 Zahvala. Za mnoge dokaze najsrčnejšega sočutja mej boleznijo in povodom smrti naSega iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata, svaka in strica, gospoda Janeza Ostruška kakor za krasne poklonjene vence in za častilno udeležbo pri poslednjem potu izrekamo vsem skupaj najtoplejšo zahvalo V Ljubljani, 19. novembra 1900. (2394; Žalujoči ostali. ov vrelec Stanje > ■ Čas opa- baro-55 i -sevanja j metra v mm. i? O. > S « =-«Ü Vetrovi Nebo 11 17 9. ?rvečer 726 4 18 I ?. ziutraj 728 6 ; 2. popol. 730 1 8 0 sr. sever dež j S i g 7'4 si. szahod megla w 9 3 SL jzahod oblačno o „ 9. zvečer 7315 19. i 7. zjutraj j 733 0 „ 2. popol. 733 9 88 si. jzahod oblačno g 80 al svzhod oblačno ~ 10 2 si. svzhod del. jasno ^ Srednja temperatura sobote in nedelje 77° in i 5', normale: 3 2* in 3 0°. Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah IIF Ml 11« MATTOVI, Dunaj, c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik. Trgovskega pomočnika dobro izvežbanega v železninski in špecerijski stroki sprejme takoj A. Casagrande v Ajdovščini (Primorsko). 2391-2) priznano najboljšega izdelka za rodbine in obrtnike priporoča zaloga šivalnih stz>oJev Ljubljana, Dunajska cesta št. 17. Ako se zahteve, poSljem cenike brezplačno m poštnine prosto. (2075—7) Razglas. C. kr. tobačna glavna tovarna v IJuMjanl razpisuje s tem ponudbeno obravnavo za leto 1901. glede čiščenja grebe-ničnih in gnojnih jam in odprave fekalij, kakor tudi smeti in tobakovih odpadkov. Zadnjih je približno 200 g na leto. Knpci naj podajo svoje s kolekom za jedno krono opremljene ponudbe v dvojnem zaprtem kuvertu, katerih zunanji imej naslov na urad, notranji pa napis: „Ponudba za učenje grebeničnih jam, kakor tudi odpravo fekalij, smeti in tobakovih odpadkov", flo 1841. novembra 1900 v uradni pisarni imenovane o. kr. tobačne glavne tovarne. Pogoji, kako je čistiti grebenične in gnojne jame, se poizvedo ob navadnih uradnih urah v tovarniški pisarni. C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani dne 12. novembra 1900. (2369—2) 5uGJo zahvalo i&te&ava f^a-u Koipio vs&rn wowa naklonjenim y>oz>na-nim in nepoznanim p. n. odjemalcem, syfaoti pa vefe-opoitovanemn žeml/ott, fiatezo &a$\Keva o tafao odtoč-nostfo po \>oen ^odajatnican- najine testenine. % wem dpo>touanj.em Žnider^ic % Ualencic. dtiz. e&iötzica, x> ofito&iu 1900. (880-30) S Cts. kr. intrljiki držami žtliznlct, Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1. oktobra 1900. leta. Odhod li Ljubljana jat. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selztha) v Aassee, Solnograd; čez Klein-Reifhng v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, ftez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m do- Eoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, jubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Gen« vo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzo?e v are, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Eočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bu-dejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Danaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobra in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer. Firm. 319. Einz. I. 244/1. Bekanntmachung. Bei der im Register für Einzelfirmen eingetragenen Firma: „Joh. Janesch, zum Betriebe einer Lederfabrik" wurde die Eintragung des Erlöschens derselben vollzogen. K. k. Landes- als Handelsgericht Laibach Abth. HL, am 15. November 1900. (Razslas. Pri tvrdki, vpisani v register za posamezne tvrdke «Joh. Janesch, tovarna za usnje", se je vpisalo, da je prenehala. — C. kr. dež. kot trgovsko Bodišče, odd. III., dna 15. novembra 1900.) (2395—1) lOO komadov S toroxa, p roil »J H „Narodna tiskarna" v Ljubjani. SI vsprejme takoj c. kr. notar Aleks. Hudovernik -v Kostanjevici. Plača po dogovoru. (2375—3> jabolka oddam po primerni ceni „Na Marofi 1 (Silberau) pri Novem mestu. (2387-2) Karolina VVitschl. Gospodična J zmožna računstva, nemškega in slovenskega jezika, ter z jako lepo in hitro pi savo, želi dobiti službo v kaki pisarni, najrajši pri kakem g. odvetniku ali notarju. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: ..Pisava" poste restante Novo mesto. Čislanim prijateljem in blagrovalcem mojega „Tr»igIava"! Dajem uljudno na znanje, da se dobiva moj (»i-l-iiil. zeliHenl Nok „Trlarlav" v nepokvarjeni, izvirni kakovosti v prodajalnici Edmund Kavčič v Prešernovih ulicah, nasproti glavne pošte katera se tudi za izvoz te domače Specijaliteto v inozemstvo zavzema. (2023-42) Z odličnim spoštovanjem J. Klauer. ^►>>>>»»»»» Čudovito znižane cene 12389-2) in sicer samo do Božiča v angleškem skladišču oblek v Ljubljani na voglu Sv. Petra in Resljeve ceste 3. Največja izbe?* oblek za gospode ira dečke kakor tudi najnovejše konfekcije za dame. Jesenske in zimske obleke za moške od gld. 4 — naprej dečke . . 3 — . otroke „ „ 2 — „ zimske suknje za moške, dolge, podšite „ „ 7-— „ haveloki za moške........ „ „ 5— „ športne suknje za moške, najmodernejše „ „ 10-— „ zimske suknje za dečke...... „ „ 5 — „ haveloki za dečke...... . „ „ 3— „ športne suknje za dečke..... „ „ 5 — damske zimske jope, podšite . . . . „ n 4 — „ damske jesenske pelerine..... „ „ 150 „ pelerine iz double blaga . „ „ 3'— kožuhne pelerine..... „ „ 5 — „ Burske pelerine, jako modemi „ „ 10-— „ suknene pelerine, dolgi vati- rani, z vrpcami......... „ „ 10— „ damski zimski paletoti, dolgi .... „ , 14 — Colliers in naročki........ „ „ l — Perilo in kravate po najnižjih tovarniških cenah. Harocila po meri se ^sprejemajo in iiajskrlmejše izvršujejo na Dunaji ter zaračunijo najcenejše. Za mnogobrojen obisk prosi in se priporoča z velespoštovanjem Oroslav Bernatovič. 7<<«<<<<<<<<<<<<<<<<*<<<* »Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani nUce &*- SB« ^TaOK-CLp lza. prodaja, vseh vrat rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejiih pogojih. (1877—66) 'osojila. na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanj o proti korani izgubi. Promes« k vsem žrebanjem. Sprejemanje