T Leto V., štev. 230 Izhaja ob * gjutraf. Stane mesečno 20-— Din 4» inozemstvo 30— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo s Miklošičeva cesta št. 16/1 fT fu<ana, nedelja, 24. avgusta 1924 PoStnlna pavSallrana. Cena 2 Din Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernov« ul. št 54. Telef. it 36 Podružnici* Maribor, Barvarska uL L Celje. Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov zavodu šte». n.842. Ljubljana, 23. avgusta. V »Pravdi«, ki v Beogradu morda še bolj verno reproducira misli in čuvava Davidovičevega krila demokratov nego sama »Demokracija«, čitamo z 22 t"m. članek, ki se peča s taktiko gosp. Radiča. »Pravda« čuti, da se vlada opasno maje in da je temu kriv crosp Radič. Zato mu daje lekcije v tem smislu, da od gosp. Radiča nikdo ne zahteva, da menja svojo politiko m taktiko svoje stranke, temveč samo to da spremeni taktiko svojih borbe -, Aranžma ljuDijansKega sesuiim*. j<= nih metod. Sicer preti »Pravda«, da sporazumno s Prago in Bukarešto žc ___r>nrii'/So in t o Tiiftcrnve za- __ vr-Kii., h.irfo Hi/n sestan. inistrski sestanki v Ljubljani V SREDO PRIDE V LJUBLJANO BENEŠ V ČETRTEK DUCA. -VAŽNA POS. ETOVANJA O POLITIKI MALE ANTANTE- - Beograd, 23. avgusta, r. Pri dr. Marin-koviču so se zglasili danos inozemski diplomati, med njimi tudi angleški po tega vprašanja je že naznanil Macdonald v Londonu, in sicer v tem smislu, da se morajo med zavezniški voj- mo omari, meu u um nuu ™ -- —- ■■ . „ . slanik, da se informirajo o aktualnih ni dolgovi, ki so bili izvršeni za uo. —t„rl clriinnn urediti. Na vpraš=-ni:,i, posebno o pripravah za zasedanje Zveze narodov in za ljubijan- Iski *''st;-iek zunanjih ministrov Male I antante. Aranžma ljubljanskega sestanka, je Tt ^ —. _ J.. Diil*nrAJTA r/. bo zlo za Radiča in za njegove zaveznike. Nam se zdi, da je v tem obupnem klicu zelo iskren »confiteor« popolnoma poloma politike gosp. Davidoviča in vseh onih dobro hotečoh srbijanskih krogov, ki so se zanašali, da se bo dalo z Radičem kaj urediti. Ideja teh krogov je biLa, da se izbije separatistom iz rok agitacijsko orožje s tem. da se njim samim da vlado v roke, nato pa se jih pozove, naj opuste svo-% programe. Pri tem so menili, da je usoda vseh ekstremnih strank, posebno pa ekstremnih voditeljev, da zajadrajo v mirne vode realne politike. Ne da se tajiti, da hi bil to lep uspeh za našo državo. A o vsem tem ni videti nič. Nasprotno. Slabše je, nego je bilo. Nova vlada je nasilna in v Zagrebu je tekla kri. V Hrvatski in Bosni se vrši teror separatistov. Nikjer ni videti premem-be in izboljšanja v zadevah, kjer jc ljudstvo res občutljivo. Ze je dobila nova vlada v nekaterih krajih novo ime: vlada terorja in krvi. Gosp. Radič je svoj ton zaostril in ni pripravljen dati nobene pozitivne izjave. Medtem pa bi bila »Pravda« zadevo! ina s tem, da da Radič samo v »metodi« borbe koncesije. On torej lahko ostane republikanec, federalist, ki hoče na ruševinah Jugoslavije zgraditi podonavsko - balkansko federacijo, katera bi bila. lahek plen tujega imperija!izma. On se lahko bori za ta blazni ideal, sklepa pogodbe s_ so-vjeti in pripravlja revolucijo s sistematičnim izmenjavanjem javnih funkcionarjev na hrvatskem področju, tamo govori naj manj in bolj naj skriva svoje prave misli! Ali ni ta skromnost žalostno priznanje popolnega obupa, da bi se k da i dalo spraviti Radiča na pravo pot?_ Ali ni to resignacija glede poslednjega moralnega zrna, ki je moglo v očeh domoljubne javnosti vsaj nekoliko braniti Davidovičev eksperiment? Gosp. Radič odkrito izjavlja, da mu je Davidovičeva vlada potrebna, da on doseže svoj cilj. Kakšen je la cilj, to smo istočasno izvedeli iz Radičevih izjav v »Slobodnem Domu« in iz note gosp. Rakovskega v Londonu. Ta cili je razpad Jugoslavije, ki naj se razide v balkansko - donavsko republikansko federacijo. Ta cilj po mnenju polu službenega organa Da-vidovičeve vlade torej sme ostati, ta cilj je dopusten, vsa politika in taktika. da se ga doseže, je dopustna! Samo »metoda« naj se premeni, da .se ne da narodni koalicni preveč affi-tacijskega gradiva, pri kroni pa da ne izzove morda kakšnih nemilih te-Zav. Zares žalosten je rezultat enomesečnega morganatičnega zakona, ki ga je sklenila grupa gosp. Davidoviča- s HRSS. Prej so vsaj zatrjevali, da želijo to stranko spraviti na pravo pot k narodnemu in državnemu edinstva, idaj je padlo tudi to! Vse to postopno priznavanje smatramo za nov korak k ozdravljenju. Mi smo goso. Radiča in njegove metode poznali in smatramo, da :o ' vilneje in boljše stati ž njimi v odkritem boju nego skrivati istino za razne fraze o »sporazumu« in o »atmosferi«. Razočaran le pristašev g. Davidoviča je že priišlo. a to razočaranje bo kmalu še večje, ako se ne bo pravočasno izvršila revizija pogledov na opasnesra zaveznika. določen. Vršila se bosta dva sestanka. Prvi bo v sredo, 27. t. m. med dr Benešem in dr. Marinkovičem ker pri splošno stvar, tudi skupno urediti. Na drugi strani pa je znano stališče angleškega finančnega ministra Snowde-na, da mora Anglija v smislu dogovora- z Ameriko plačati Ameriki vse dolgove. Vprašanje medzavezniških dolgov se m-'ra zato urediti sporazumno °z zavezniki. Države Male antante bodo stremele pri tem predvsem za de dx. Benel' v Ljubljano dne 27. t m. ^J*«^™* ob 4. popoldne in odpotuje že ob 11. ponoči iz Ljubljane preko Italije v Ženevo. V četrtek 28. t. m. zjutraj pride v Ljubljano rumunski zunanji minister Duca, ki bo ta dan konferi-ral z dr. Marinkovičem, s katerim odpotuje naslednjega dne skupno v Ženevo. . . Ministrski sestanek v Ljubi v* r. v bo pečal predvsem s tremi vprašanji: 1.) Stališče držav Male antante napram Zvezi narodov, posebno v vprašanju jamstva za nadaljno ohranitev sedanjega političnega položaja v Evropi, s posebnim ozirom na sporazume in dogovore med posameznimi državami 2.) Stališče Male antante napram sovjetski Rusiji 3.) Londonski sporazum glede Dawesovega načrta. V zvezi s tem se bo intenzivno razpravljalo vprašanje medzavezniških dolgov. Temeljne smernice rešitve paraciiskih plačilih. Kar se tiče vprašanja vojaške kontrole, bodo države Male .-uitante zahtevale, da se poleg sestave posameznih specijalnih komisij nadaljuje tudi dosedanje delo permanentne vojaške kontrolne komisije. Glede odnošajev napram sovjetski Rusiji bosta Jugoslavija in Češkoslovaška predlagali Zvezi narodov, da se sovjetska Rusija splošno prizna. ČEŠKOSLOVAŠKA REZERVACIJA. Praga, 23. avgusta, j. V češkoslovaškem zunanjem ministrstvu so izjavili danes Vašemu dopisniku, da so vse vesti o programu glede sestanka zunanjih ministrov držav Male antante v Ljubljani brez podlage. Dejstvo je, da program še ni določen in da gre v prvi vrsti zato, da se zunanji ministri osebno spoznajo. Razgovoru o političnih vprašanjih pa se pri tej priliki naravno ne bo mogoče ogniti. Kancelar dr. Marx o londonsk EKSPOZEJI KANCELARJA, ZUNUNJEGA IN FINANCINCU, STRA V RE1CHSTAGU- epih MINI- Berliu, 23. avgusta, s. Državni zbor se je danes ob 10. dopoldne zopet sestal. Državnega kancelarja dr. Marsa so komunisti vnovič sprejeli z burnimi klici: »Amnestija, gospod državni kancelarU Takoj po otvoritvi seje je pričel državni kancelar s svojimi izvajanja. Naglašal je, da se je o nemških protipredlogih razpravljalo v Londonu popolnoma enakopravno in stvarno in da so bili nemški predlogi deloma od zaveznikov sprejeti v zelo važnih primerih. Čeprav značijo londonski sklepi težko obremenitev Nemčije, vendar kažejo napredek in služijo zboljšanju nemškega gospodarstva in upostavitvi nemške svobode, posebno v zasedenem ozemlju. Državni minister dr. Luther, ki je govoril za karicelarjem. je v svojih izvajanjih podal sliko težke krize, v kateri se nahaja celokupno nemško gospodarstvo. Navajal je naraščujočo brezposelnost in močno trgovinsko podbilanco. V prvi polovici letošnjega leta je bilo za 1.6 milijard mark več blaga uvoženega nego izvoženega. Kljub vsem pomislekom sili celokupni gospodarski položaj, da je treba londonski sporazum sprejeti. Večina je dr. Luthru živahno aplavdirala. Nato je govoril še zunanji minister dr. Stresemann, ki se je obrnil najprej na skrajno desnico, češ da je ravno ona trdila," da Francozi niso nikdar mislili na izpraznitev Poruhrja. Potek londonskih pogajanj dokazuje dobro volje Herriota, ki°je dal izprazniti Offenburg in Appen-vveiler. Izjavil je nato, da se je položaj reparacijske komisije popolnoma spremenil in da se bo vprašanje sankcij v bodoče drugače obravnavalo. Od Versaille-. aa do Londona je bila dolga pot poniževanj in groženj za Nemčijo. London še ni končna točka, more pa biti začetna za razvoj, ki bo ustvaril sodelovanje narodov. Večina je Stresemannu burno pritrjevala, dočim so komunisti in nacionalisti sikali. V zunanjem odboru državnega zbora je predsednik državne banke dr. Schacht podal svoje mnenje o londonskih sklepih. Izjavil je, da se bo državna banka potrudila obdržati valuto še nadalje, četudi bi se londonski sklepi ne uresničili. Vsekakor pa bi potem bilo vprašanje kreditov zelo kočljivo. Tudi rentna banka ne bi mogla prevzeti nameravane naloge z4 dovolitev poljedeljekih kreditov. Radič odgovarja tudi kralju SMSS S SI««® ____a t L____11 -ll-TUrO Ifl tllHl Zagreb, 23. avgusta, r. Današnji »Hrvat«, priobčuje oficijelno objavo Radiče-vega govora, ki ga je imel včeraj v Zagrebu pred svojimi zaupniki in na katerem ie odgovarjal Nikoli Pašiču. Iz objavljenega govora je videti, da Radič nl odgovarjal le Pašiču, marveč da je odgovarjal tudi kralju z ozirom na njegovo zahtevo, da g. Davidovič do konca meseca nedvomno razčisti z Radičem situacijo ter od njega zahteva jasno deklaracijo za državo. Radič je izjavil: »Zahteva se od mene, da se odrečem svojih načel in da svoje dosedanje delo prekličem, pa bo vse v redu. Ako jaz rečem, da sem nekaj, a hrvatski narod pravi, da to ni, potem to ni nič vredno. A, ako rečem, da nekaj nisem, a hrvatski narod pravi, da to je, potem zopet to ne velja. To treba enkrat priznati. In kdor hoče vedeti kaj smo Hrvati, naj vzame v roke naš »Slobodni Dom«, naj pride na naše sestanke v Zagreb, ker se mu tu ne more ničesar dogoditi, pa se bo sam o vsem prepričal. Našega programa nismo opustili niti za trenotek, ali odločili smo se čakati na ugoden trenotek. Nam ni Izredno oblikovanje ica Beograd, 23 avgusta, r. Danes je izročil na svečan način ameriški poslanik prof. dr. Jovanu Cvijiču zlato kolajno nevvvorške Geografske družbe. Ameriški poslanik je slavil zasluge dr. Cvijiča na znanstvenem polju. Zlata kolajna nevv vorške Geografske družbe, ki .je na-'sta rejša- v Ameriki in obstoja že skoraj 100 let se podeljuje le 7.a izvirna zemljepisna raziskavanja in za geoirrafska dela. ki imaio epobalen tisjieh. Doslej je bilo odlikovanih s to kolajno le 23 geoorrafo?. Po zahvali dr. Cvijiča se je zahvalil poslaniku še prosvetni minister dr. Korone. ala.vlien.cu oa čestital y imenu vlade. treba zahtevati hrvatske države in tudi nismo zahtevali hrvatske države, ker mi že imamo to državo. Mi smo vedno izjavljali, da smo hrvatska država in su-vsren narod. Ako na dvoru mislijo, da smo komunisti, naj si tam mislijo, kar hočejo. Mi ne bomo pošiljali popravka. Dvor mora vedeti, da smo mi narod in da ima posla z narodom. Ker sem predsednik HRSS in hrvatskega narodnega zastopstva, je odveč od mene zahtevati kake garancije ali deman-tija ln največja žalitev za narod, ki ima take tradicije kakor mi Hrvati. Mi bomo storili vse, da ostane Davidovičeva vlada na krmilu in da izvede volitve. Naj nikdo ne poskuša postaviti izven parlamenta neparlamentarno vlado, ker bo potem dobil odločen odgovor.« SKUPŠČINSKI PREDSEDNIK ODPO* TOVAL NA DOPUST. Beograd, 23. avgusta, r. Danes^ zju= traj je skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič odpotoval v Zagreb, od koder odide preko Sušaka na oddih v Hrvatsko Primorje. Nadaljevanje londonske debate v Parizu OSTRE POLEMIKE MED HERRIOTOM IN OPOZICIJO- - VOJNI MI. NISTER ODOBRAVA IZPAZNITEV PORUHRJA- Pariz, 23. avgusta, s. Na današnji pred-poldanski seji zbornice je govoril bivši predsednik reparacijske komisije Dubois o londonskih spremembah v Statutih reparacijske komisije. Naglašal je, da tekom njegovega dveinpolletnega delovanja v komisiji ni bil storjen noben sklep samo na podlagi francoskega ali belgijskega predloga, temveč je bil celokupni dolg s soglasnim sklepom ocenjen na 132 milijard zlatih mark. Dubois se je nato pritoževal o skrajšanju polnomočij reparacijske komisije, za kar Francija ni dobila nobenih kompenzacij. Herriot je proti temu energično protestiral in izjavil, da ni prav, če kdo trdi, da se je Francija v Londonu brez kompenzacij odrekla svojim pravicam. Ko je Herriot ugotovil, da reparacijska komisija dosedaj ni ničesar dosegla, je prišlo med njim in Duboisom do ostrih prerekanj o zaslugah reparacijske komisije. Nastal je velik hrup med skrajno desnico in levico. Na popoldanskem nadaljevanju zbornične seje je kot prvi govoril bivši minister Reybel. Napadal je londonski sporazum in prišel večkrat v osebne konflikte z Herriotom. Reybel je trdil, da je Poin-carejev kabinet rešil francoski frank in da je bila opozicija ona, ki je tudi sedaj v Londonu rešila Francijo še večje katastrofe. Kot zadnji interpelant je govoril desno-republikanski poslanec Marres, ki je obsojal potek londonske konference in zatrjeval, da je bila okupacija Poruhrja potrebna. Za njim je povzel besedo vojni minister Nollet, ki je izjavil, da bo vojaška kontrola, ki je vsled okupacije Portihrja prestala delovati, zopet pričela z delovanjem. Macdonald je v Londonu zagotovil, da se bo Anglija udeležila vseh varnostnih ukrepov, ako Nemčija ne bi izpolnil* svojih obveznosti. Nato je govoril še enkrat ministrski predsednik Herriot ter izjavil, da v Londonu ni mogel prosto razpravljati, ker je imel v ozadju steno, ki si je ni sam napravil. Sedanja vlada prisoja Franciji toliko moči, da bo vzdržala resnico. Herriot znova opisuje vse koristi londonskega sporazuma, nakar se seja odgodi na ponedeljek predpoldne. Upor grških mornariških oficirjev NnfF,n T7VFSTI VLADNIH ODREDB- — VLADA JE ZATO ODRE-DUA'&TOR021TBV VSE MORNARICE- - SKRAJNO NAPET POLOŽAJ. Atene 23. avgusta, r. Komandanta voj-1 mornarica radi upora na krovu »Avero* ' 6 ' . . • I t____Pnliolovio riTftrn'/1 TEDENSKI BORZNI PREGLED. Zagreb, 23. avgusta. Na efektnem tržišču se položaj tudi ta teden ni zboljšal. Tečaji so nizki in promet minimalen. Dočim je bil prej vedno beležen večji promet v industrijskih nego v bančnih papirjih, je bilo ta teden obratno in je posamezne dni prišlo do zaključka komaj v enem ali dveh industrijskih papirjih. Atene 23 avgusta, r. Komandanta voj-1 mornarica raui u^i« —---------- , Enak je bil ta teden položaj na dunaj- nih oklopnic sta va« pod poveljstvom PolialeXia razorozi, j skem efektnem tržišču, po katerem se brzojavno zahtevala preklic odloka, s ka-1 more izvesti velike komplikacije. Priča. kakor znM0 ravna naše tržišče. Ves trud terim se zopet sprejmejo v službo uporni i kovati je, da mornarica ne bo sledila tamošniih borznih krogov in vse vesti o častniki Ministrski svet je nato ukazai | povelju mornariškega ministra, ker se je Mniman]-U inozemstva za dunajske papir-vsemu brodovju, da se mora takoj vrniti večina častnikov drugih ladij izrekla so* . 5Q S0 pokale samo kot želje brez v vojne luke, kjer bo razoroženo. Ako ; lidarno s PoliaIexisom. . stvarne podlage. Naši papirji na dunajski komandant ne bi izvršil uka- Bati se je, da se bo gibanje razširilo borzi SQ prili£no obdržali svojo višino; za bo vlada energično nastopila proti nje-1 tudi na armado na kopnem. Potrjuje se, le Gutmann je ^atno padel, kar se je m u. Vse moštvo mornarice dobi dolgotraj-! da se je velik del atenske garnizije pru odrazUo tudi na našem tržišču, ni dopust. Mornariški komandant Polia-1 kliučil upornikom. Vlada je dala zasesti, io bil leksis je izjavil, da je vse vojno brodovjo z njim solidarno in da je pripravljeno izvršiti državni prevrat. Oficirji, ki so se uprli, žele ohraniti disciplino v mornarici in zato ne morejo na svoje mesto. Oni ne žele padca vlade, zahtevajo pa, da se njihove zahteve sprejmejo. Vlada je sklenila takojšen odpust vsega moštva, ki se nahaja trenutno pod orožjem in razorožitev vsega vojnega bro-dovja. Na ta način misli prisiliti oficirje, da zapuste ladje in pridejo na kopno, ke, se smatra, da bo moštvo odšlo potem mirno domov. Aretiranih je bilo več ar-madnih oficirjev, ki so osumljeni, da so v zvezi z uporom mornariških oficirjev. Vsi voditelji oficirskega upora so kaznovani z dvomesečnim zaporom, komandant moi narice pa z dvomesečno ječo. Imenovan je tudi že naslednik Polialeksisa. Mornariški minister Zogunis izjavlja, da bo postopal z vso strogostjo proti upornikom. Vlada namerava med drufrim proglasiti tudi izjemno stanje. V političnih krogih se zatrjuje, da podpira Polialeksisovo akcijo republikanska stranka, ki hoče vreh sedanjo vlado. ključil upornikom. Vlada je dala zasesti višine okoli Aten, ki zapirajo !uko Pha» /eron, z vladnimi četami. Seja ministrskega sveta Beograd, 23. avgusta, r. Ministrski svet je imel popoldne sejo, na kateri sta notranji minister Petrovič in minister za socialno politiko Behmen poročala o stanju stavke delavcev v beograjski elektrarni. Na razgovor je prišla zadeva povišanja cen v pekarnah in trgovinah z živili. MINISTER SOCIALNE POLITIKE ZA ZNIŽANJE INVALIDNINE- Beograd, 23. avgusta, r. Ministrstvo za socijalno politiko je predlagalo zainteresiranim ministrstvom, naj bi se invalidom, ki so jim odkazana gotova dela in se s tem primerno preživljajo, v odgovarjajoči meri zniža invalidnina. TRGOVINSKA POGAJANJA Z AVSTRIJO. Naši delegati dospeli na Dunaj-Dunaj, 23. avgusta, j. Jugoslovanski Pri bančnih papirjih je bil na našem tržišču nekaj večji promet v delnicah Hi-po, ki je zaključila teden s čvrsto tendenco. Precej čvrsta je tudi Praštediona. Etno je nazadovala. Pri industrijskih papirjih je bila največjega zanimanja deležna Slavonija, ki se je trgovala vedno po dunajski pariteti. Na deviznem tržišču je bila ves teden precej slaba tendenca. Dinar je bil ta te-den v Curihu čvrst. Sam Curih je mednarodno oslabel, kar je izzvalo porast vseh deviz na tamošnji borzi. Na našem tržišču je bilo vedno dosti blaga, zlasti eksportnega, ki pa se je kljub nizkih tečajev težko plasiralo. Toda včeraj je na-, stal preokret: blaga je bilo malo, kar je seveda uplivalo na učvrščenje tendence in skok tečajev. Podoba je, da so velike zaloge eksportnih deviz izčrpane, ker se je tudi na beograjski borzi občutilo veliko pomanjkanje blaga. Večji porast beležijo ta teden Dunaj, dalje Praga, ki je mednarodno precej čvrsta. Švica je radi svojega mednarodnega oslabljen ja padla početku tedna od 1537 na 1522." a se je včeraj radi pomanjkanja blaga ponovno okrepila na 152®= Narodna banka je ves teden malo met je bil ves teden bolj slab; dnevno se je gibal med 6 do 7 milijonov Din. V današnjem svobodnem prometu se v efektih sploh ni poslovalo. Tudi v devizah ni prišlo do zaključka. Za blago so se čule nastopne taksacije: Dunaj 0.1141, Italija 358, London 364.5, New-York 80 in gedem osmink, Pariz 440, Praga 243 in Švica 1522.5. * CURIH: Beograd 6.55, Nevv-Vork 53350, London 23.98, Pariz 28.57, Milan 2356, Praga 16, Budimpešta 0.0070, Bukarešta 2.45, Sofija 3.85, Dunaj 0.007525. LONDON: Beograd 365, Pariz 83.77, Rim 107.37, Curih 23.97, Dunaj 320.00a Budimpešta 345.000, Praga 149.37. VEW-YORK: Beograd 125, Pariz 533, Rim 441.25, Dunaj 0.1412, Budimpešta 0.1325, Praga 299.75. PRIJAVE INOZEMCEV. Beograd, 23. avgusta, r. Minister 2a socijalno politiko dr. Behmen je podaljšal rok za prijavo inozemcev v naših podjetjih, ki je potekel danes, do 23. septembra. delegati za pogajanja glede trgovske po-Rim. 23. avgusta, j. O dogodkih v godbe z Avstrijo gg. dr. Milan Lazarevič ^ ke ba otrebno, „,0 rjrški mornarici prinaša »Tribuna« slede. dr. Voja Lazarevič. dr. Mileta Boškcv.č j n^ op^a ker tuOi p čo verzijo svojega dopisnika: Povelje in Milan Antula so pod vodstvom dr. a J. -er ve?]i skok deviz. Pro-; L mornariškega ministra, da naj .50 grška | Todoroviča danes BnspeU na Dunaj, Ljubljanski velesejem, paviljon „H" 320-321 Gaspari &Faninger Maribor. IV, Ljubljanski velesejem Deveti dan sejma Na današnjo konjsko razstavo se obeta ogromen poset- Sejem se nagiba h koncu; še danes in y pondeljek, potem pa bo odložen zopet ta leto dni. Sedanja bilanca sejma je ugodna, kolikor se da preceniti, je ne-Drimerno ugodnejša od lanske. Kupčije so se delale letos v vseh strokah, zlasti pa v onih, ki izdelujejo blago za vsakdanje potrebščine. A tudi blago, ki spada med luksuzno in polluksuzno in ki je namenjeno le za bogatejše sloje, je prišlo letos na boljši račun kakor lani. Pohvaliti je vodstvo sejma, ki je znalo pridobiti za sejem tako raznovrstno izbiro in privabiti tudi interesente za manj vsakdanje blago. Baš po zaslugi vodstva je omogočeno, da nam bo ohranjena za Slovenijo tako važna narodno-gospcdarska institucija. Poset sejmišča se je gibal tudi včeraj v dosedanjih številkah. Kupčijske sklepe beležijo včeraj vse stroke, med temi, kolikor smo mogli ugotoviti, predvsem sobne peči, lesna, papirna, tekstilna, strojna stroka, čokolada. Tudi usnjarska stroka je napravila nekaj zaključkov. Zanimanje je bilo letos tudi za zvonove, ki beležijo zaključke. Od inozemskih trgovcev je bilo včeraj največ Italijanov, ki se izredno zanimajo za današnjo konjsko razstavo, ki se otvori ob 9. zjutraj. Od odličnih gostov sta si zjutraj ogledala sejmišče predsednik zagrebškega Saveza industrijalaca g. Alexander in tajnik g. Bauer, ki sta izjavljala, da ima Ljubljanski veliki sejem spričo današnje stagnacije precej zaslug na tem, da je dal industriji novega dela in jo tako poživil. Dalje je prispel na sejmišče zastopnik lyonske trgovinske agencije g. Andrič, ki je povdarjal, da je Ljubljanski veliki sejem dokaj preglednejši nego je bil n. pr. drugače mnogo večji lyonski vzorčni sejem. G. Andrič je po pregledu razstavnega blaga menil, da ie pri nas precej predmetov, katerih izvoz v Francijo bi se dal z uspehom organizirati. Med temi predmeti je omenil zlasti les, kemične produkte, poljske pridelke in drugo. Stalno vesel je veselični prostor kljub temu, da je letošnji avgust posebno zvečer zelo hladen. No, so pa tam tudi atrak cije v raznih godbah, ki v zvezi z dobro kapljico preženejo mraz. Včeraj so prijeli na sejmišču tudi dva žepna strokovnjaka, baje težje vrste. H koncu še omenjamo, da se delajo sejmu s strani davčnih oblasti prav neumestne težkoče. Finančna kontrola zahteva, da Ljubljanski veliki sejem plača vse takse za nazaj, dasi je Generalna direkcija posrednih davkov priznala Ljubljanski veliki sejem kot strogo narodno-gospodarsko prireditev, ki je kot takšna oproščena vseh taks. Mislimo, da bi oblasti morale le z vsemi sredstvi podpirati institucijo, ki nedvomno v največji meri krepi našo industrijo in obrt. za kragulje, ki mu nastavijo v kletki goloba, a nad kletko past. Med lovskimi potrebščinami so zanimiva klicala za srne, golobe, gozdne jerebe, itd. Nagačena stojita tu še ruševec in divji petelin. Na koncu paviljona so nagačene ptice, ki so pod zakonitim varstvom. Od teh so pri nas redkejše in manj znane: rjava čaplja, bobnarica, sivi orel, velika uharica, kostanjevi škarnjck. rjavi škarnjek, planinski orel, sršenar, kačar, škrjančar, kramparčica, kotoma (skalnata jerebica; največ na Krasu), lunj-dolgorcpec in druge. Potem je tu planinski zajec, ki je poleti rjav, pozimi pa postane bel (zaščitna barva), nadalje zbirka žuželk, ki vži-vajo zakonito varstvo, in tabele rastlin, ki so pod zakonitim varstvom. Poleg na-gačenih živali je Izložen načrt prostora za varstvo živali. Ta prostor naj bi se po tem načrtu priredil v dolini sedmih jezer pod Triglavom tik ob italijanski meji. V majhnem bazenu z vodometom se nahajajo žive človeške ribice, ki žive, kakor je znano v kraških jamah. Nekoliko dalje od bazena so vprizorjene po naravi past za lovljenje kun, past za lisice in past za kavke. Za lovce in strelce-sportnike je posebno interesanten oddelek Društva ostrostrelcev v Ljubljani, ki je najstarejše strel sko društvo v Jugoslaviji. Ustanovljeno vod, da zgoraj imenovana tvTdka za-1 od briketnice. ključuje na velesejmu z nadkriljajočim ! ljana rudniška uspehom, kar nam istočasno znači. da j dovaja premog so se čajne mešanice sBuddhac konzumentom nad vse priljubile. Z veseljem konštatiramo, da si je ta tvrdka na njeni solidni podlagi vsled njene re-elnosti pridobila toliko zaupanja. Vztrajnost na njenem zdravem principu ji je pripomogla do zaslužnega ugleda, kar bo vsakdo rad priznal, kdor pripravlja čaj iz čajnih mešanic iB u d d h a« po posebnem navodilu, ki ga nudi sleherni trgovec. 1937 v— Predavanje v higijenski razstavi. Danes, dne 24. t. m. predava ob lfi. uri oficljal higijenskega zavoda v Ljubljani io alkoholizmu v Sloveniji«. I.Tto c :a žefc TOVARNA BRIKETOV premogovnika «Srpski Balkana Zaiečar. Na letošnjem sejmu je razstavila tudi Tovarna briketov rudnika »Srpski BalkanZaječar, svoje prvovrstne brikete. Tovarna, katere lastnik je bivši minister Gjorgje A. Genčič, se je pričela graditi pred dvema letoma. Briketnica je opremljena z vsemi modernimi stroji, med drugim ima tudi dve veliki stiskalnici za brikete, katerih delavna zmožnost je dnevno 30 vagonov briketov. Pogon teh velikih strojev se vrši s parno silo, katero proizvajajo dve lokomobili. Poleg tega ima tovarna lastno električno centralo za se do- celem rudniktf*je izpe- Radiča in za druge, ki so z njim. Slabo bo, ako se pride do prepričanja, da Ra< dič sploh nima poštene volje. Treba je, da Radič pazi na vse svoje razgovore briketnico dovolj hitro in zadostno pre- in izjave, ker on je s tem, da je z vlado, skrbeti s potrebnim premogom. Pudnik četudi neslužbeno, prevzel na sebe velike zaposluje danes okoli 500 delavcev, do- odgovornosti. Končno ima tudi Hrvatska, čim je v sami briketnici zaposlenih okrog I ki mu je izrekla zaupanje, pravico pri' znica, potom katere se na nakladalno postajo žične železnice. Na ta način ie mogoče je bilo L 1562. Razstavljene ima stare ,gs konjskih siL Potreben premog topiče, vlite v livarnah na Viču, potem vaja v briketnico potom zicne železnice puške vseh vrst, od stare najpriprostej-; iz premogokopa, ki je oddaljen ca 5 km še do najnovejše, stare spominske tarče, slike raznih starih strelskih glavarjev. Od starih tarč je posebno zanimiva ena iz 1. 1862., ki ima edina slovensko besedilo. | Ob steni dalje proti izhodu so razsta- j vile razne domače tvrdke lovske, planin 200 delavcev. Tovarna briketov je potom dovlačilnice v dolžini kakih 500 m zvezana direktno z normalno progo Zaječar-Niš. Briketi vsebujejo jako malo žvepla in katrana, gore vsled tega popolnoma brez saj in brez duha. Ravno tako :e vsebina pepela jako malenkostna, tako da je ogenj enakomeren in vročina trajna. Kosi so vsi jednake velikosti ter omogoču-jejo kar največjo izrabo gorkote. Oblika briktov je jako priročna. Za hišno vpo-rabo. v obrtne in industrijske namene so briketov je jako priročna. Za hišno vpo-in najštedlivejše gorivo. Prav posebno pa se obnesejo ti briketi pri centralni kurjavi. Poleg drugih sestavin, ki so se dognale pri analizi, se nahaja v briketih 80.10 odst. ogljika, 3.40 odst. vodika, 3 odst kisika, 2.23 odst. žvepla ter proizvaja toplotni efekt iz elementarne analize pc formuli nemških inženjerjev 7408 kalorij. 2e iz teh malih podatkov je mogoče posneti prvovrstnost teh briketov v vsakem oziru. Tovarna je na letošnjem sejmu naredila že prav zadovoljne kupčije. Vsa potrebna pojasnila daje tukajšnja tvrdka »Transformator*, elektrotehnična tovarna v Ljubljani. Kai je s Triglavom čakovati, da je ne odvede v propast. Interesi Hrvatske zahtevajo, da se ne delajo ovire sporazumu med Srbi in Hr; vati. G. Radič je prevzel na sebe tudi odgovornost o naši skupni državi. Te odgov, -nosti se g. Radič nikdar ne bo iznebii. — Težko muko muko muči g. Davidovič! ITALIJANSKE VOJAŠKE VAJE NA TRIGLAVU. — ITALIJANSKA VO JAŠKA GODBA NA IGRALA VRH TRIGLAVA- Režimski listi v Beogradu in v Zagrebu I čil. Dne 5- t- m- je bila na vrhu Tri- j fostvoval njeni izvršitvi. Po svetu — Propaganda za izvolitev grofa Sze-chenyja za madžarskega kralja. »Esti Kurierc objavlja, razkritja o propagandi ameriško-madžarekega duhovnika Josipa ilarczinka za izvolitev washington-skega madžarskega poslanika, grofa Ladislava Szechenvja za madžarskega kralja. Marczinko je baje pridobil že veliko vodilnih članov Društva probujajočih se Madžarov za to propagando in stoji na stališču, da je preporod Madžarske mo goč le tedaj, ako se izvoli narodni kralj. Edini pripravni kandidat za to pa je grof Szecheny, soprog !ady Vanberbiltove. Ako bi bil on izvoljen za kralja, pridejo v deželo ogromna dolarska premoženja. Marczinko je stopil poleg tega v zvezo tudi s pristaši Hejasa. — Poljska vlada odrekla agrement novemu sovjetskemu poslaniku. Varšavski listi poročajo, da je poljska vlada odrekla novemu sovjetskemu poslaniku Vojkovu agrement, ker je svoječasrjo -»odpisal smrtno obsodbo nad carjem in ; njegovo rodbino in baje celo osebno pri- I___i____T __- ;__r ■._- ske, ribarske in turistovske potrebščine, i prinašajo oficijozno vladno vest, da je i glava italijanska alpinska četa z gcd- Avstrijsko delegacijo za seje Zveze Planinsko-lovska razstava Paviljon L. Srečna je misel, da se je priredila v okvirju Ljubljanskega velikega sejma lovsko-planinsko-ribarsko-tujskoprometna razstava. Ni ta razstava še popolna, vendar nam v preceiišnji meri pokazuje krasoto in tajnosti prirode v Sloveniji. Marsikdo, tudi domačin, ki si to razstavo »gleda, se začudi, da ima Slovenija toliko prirodnih mikavnosti in čarov. Ves paviljon je znotraj lepo dekoriran s številnimi slikami naših krajev, gora, jezer, planinskih koč itd. Stene so preslikane po načrtu akad. slikarja g. Josipa M. Gorupa. Ena stenskih slik predstavlja borbo pračloveka z medvedom, druga na obeh stranskih stenah paviljona pa tek srne in srnjaka. Med slikami je po celem paviljonu nabito rogovje srnjakov in divjih koz, skupaj nad 900 komadov. Takoj pri vstopu na desno je na mizi zbirka jajc dovnih ptic, naših ujed in drugih škodljivih ptic. Zbirko, ki šteje jajca od kakih 50 ptic je za čas razstave dal na razpolago g. dr. Tominšek. Največja jajca v tej zbirki so škurhova in kraguljeva. Škurhova jajca so rjava temnolisasta, dočim so kraguljeva precej podobna kurjim jajcem, le bolj umazano bela so. Dalje vidimo tu jajca jerebice, prepelice, kljunača, raznih iazanov, raznih vran, sršenarja, skobca, šoje, sov, postolke itd. Ako gremo po desni strani paviljona 'dalje, vidimo razstavljene razne lovske, planinske in turistovske potrebščine ter vmes nagačene živali. Zanimiv je fazan albin. Fazani, ki so bili prinešeni v naše kraje pred kakšnimi 30 leti, se prilagajajo naši klimi ter se spreminjajo. Pred-stoječi eksemplar nam pokazuje, da dobiva fazan belo barvo. Črni krokar, ki ga vidimo tu. govori o Radičevi nili. Prišli pa so sedaj na zlet in sabor i taktiki zadnjih dni. Pravi, da od Radiča , jugoslovenskega Sokolstva in aktivno sc- . nihče ne zahteva, da bi menkrat spre? I' * delovali na vseslevanski sokolski kome- ; rr.vuiil svojo politiko in tiktiko stranke. | y renči. Ker je pri vabilu Poljakom posre-j On naj spremeni samo tasvojega doval tudi prof. dr. Ilešič, stresajo »Hr- boja. Ako ne stori tega, bo škoda za ga tračnice že na dvajsetem kilometru. Na dan se položi 800 do 1000 m tračnic. Kakor opažamo, je domače prebivalstvo jako zadovoljno s progo in nestrpno pričakuje dograditve, ker se nadeja, da se bo blagostanji prebivalcev Makedonije s to progo znat- 5 V, . milO z znamko „Ji varuje Vaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znamko Schkhf Jelen"! »JUTRO® Si 200 Ekskurzija čeških zdravnikov na Jadran Praška « Mlada Generace Lekaru* je, kakor smo že poročali, organizirala ekskurzijo čeških zdravnikov na našo jadransko obalo. V četrtek dne 21. avgusta je odpotovalo iz Prage 52 zdravnikov, ki so udruženi v imenovani organizaciji. Namen potovanja je proučavanje naših jadranskih kopališč,, kamor pošiljajo Čehi velik del svojih pacijentov, katerim je potrehna morska voda in morski zrak. Zdravniki se peljejo najprej v Beograd, odkoder krenejo nazaj v Brod, iz Broda pa v Sarajevo in od tam naprej v Dubrovnik. Tu ostanejo češki gosti pet dni. Iz Dubrovnika potujejo dalje v Split, iz Splita pa v ostala jadranska kopališča. Seveda bodo praktični Čehi zvezali svoje potovanje z vsemi ugodnostmi, katerih se morejo poslužiti na tej poti. Njihova ekskurzija bo posvečena deloma tudi ogledovanju zgodovinskih znamenitosti, katerih je dalmatinsko Primorje polno. V Dubrovniku ostane skupina pet dni. V tem času si ogleda zdraviliške naprave (predvsem češko zdraviliško kolonijo Kupari poleg Dubrovnika), dubrovniško okolico in Cavtat, kjer obišče med drugim Me-štrovidev mavzolej rodbino Račič. Iz Splita se bo vršil izlet v Solin, kjer bo odličnim gostom razlagal don Bulic arheološko preteklost teh krajev. Odtod pojdejo zdravniki na Biševo in Hvar. »Jadranska Plovidba» jim je pripravila posebno ladjo, ki bo služila samo za prevažanje zdravnikov. V Splitu samem si Čehi ogledajo Dioklecijanovo palačo in druge znamenitosti. Seveda so cilj potovanja čeških zdravnikov po našem Jadranu v prvi vrsti zdravstvene naprave: bolnišnice, sanatoriji, dispanzerji itd. V kopališčih se bodo vršila predavanja, v katerih bodo predavatelji goste seznanjali z lokalnimi razmerami dotičnega kraja. Čehi se posebno zanimajo za Baško, kjer ostanejo teden dni. Dalmacija na ta obisk čeških zdravstvenih strokovnjakov mnogo zida in si od njega obeta lepega dobička. Kakor znano, se je letos obrnilo pretežno število Cehov na italijanski Jadran. Seveda niso tega zakrivili zdravniki, marveč dalmatinski Primorci sami. ki so lani Čehe kakor tudi druge goste neusmileno devali iz kože. Če bodo zanaprej ubrali treznejše strune, bo imel obisk čeških zdravnikov tudi ugodne posledice za dalmatinsko gospodarstvo; če pa bodo naši dalmatinski bratje ostali pri starih škodljivih metodah izsesavanja in izkoriščanja letoviščarjev, si bodo sami morali pripisati škodljive posledice, kij nastanejo iz takega postopanja. Za osnovo pogorele =NedeIJa 24. vm. 1924= Stmmice Nekdaj bogato Strumico je pred krat-ftim požar upepelil in jo izpremenil v črne razvaline. Mesto je danes pravcato pogorišče. Ljudje so brez strehe, brez blaga in imajo komaj toliko hrane, da ne umro od lakote. Da se temu nevzdržnemu stanju odpomore, se je te dni v Beogradu oglasila deputacija Strumiča-nov ter ie prosila za posojilo v znesku 25 milijonov Din. S tem denarjem bi bilo mogoče mesto obnoviti in ga popolnoma modernizirati. Mesto Strumica daje državi na leto okolu 120 milijonov Din dohodkov. Denar se steka iz davščin na riž, tobak, opij in druge spccijalitete. Z ozirom na ta velik dohodek menijo Strumičani, da bi jim morala vlada pomagati dobiti po- i rojilo pri Upravi Fondova v Beogradu, i Vsota 25 milijonov Din, ki je potrebna | za obnovo poškodovanega mesta, bi služila predvsem za izvedbo kanalizacije in vodovoda. Da je mesto imelo potrebam odgovarjajoč vodovod, bi bilo gašenje vsaj deloma omogočeno in Strumica bi ne bila v toliki meri postala žrtev plamenov. Vodovod pa je bil star, napravili so ga še Turki in si prebivalci z njim niso mogli pomagati, ker je bil radi neuporabnosti brez vode. Strumičani se potegujejo sedaj za to, da bi napeljali pitno vodo iz Sufilara, kraja blizu mesta, ki ima vse pogoje, ki so potrebni za zdravje Mesto je ob zadnjem požaru prišlo ob 265 prodajaln in 48 drugih hiš. Mestna hiša je zgorela do tal. Sedaj je treba mesto renovirati po načrtu, katerega je beograjsko ministrstvo za javne zgradbe svojčas odobrilo. Vse to se da doseči in če pojde vlada pogorelcem na roke, bo Strumica v kratkem času moderno mesto, nad katerim bodo imeli veselje domačini in tujci. Strumičani opozarjajo ob tej priložnosti vlado še na nekaj. Leta 1912. in 1913. so Strumico zapustili številni Grki in Turki, ki so se preselili v Solun in Smirno, na Ege.isko, Jonsko in Črno morje. Izselili so se, ker so videli, da jim ne bo več mogoče kakor dotlej izkoriščati ljudstva pod novo vlado. Čim so ti zajedalci letos doznali, da je Strumica pogorela, so se vrnili in zdaj zahtevajo, da jim naša vlada plača domove, odnosno, da postavi namesto starih hiš nove zgradbe, katere bodo prebrisani Grki potem za visoko ceno prodajali revnim domačinom. Delegacija Strumičanov je odločno zoper to, da naša vlada ugodi tem zahtevam, tembolj, ker so Grki leta 1913., ko so deznaii, da pripade Strumica po bukarešketn miru Bolgariji, zažgali mesto in povzročili, da se je prebivalstvo, ki je tedaj znašalo 25.000 duš, skrčilo na polovico. Tedaj so plameni pokončali nad 1000 hiš in nad 500 trgovin. in rop pri nem mostu Zidani most, 23. avgusta. V pretekli noči se je dogodil med Brankom in Boštajnom pri Zidanem mostu predrzen uboj in rop. V pozrii nočni uri so potrkali na hišna vrata pri posestniku Cveku maskirani roparji. Koliko jih je bilo po številu, še ni dognano, sodi pa se, da so bili trije ali štirje. Imeli so obraze zavite v cunje, pod vratom pa so bili skrbno zapeti, da jih ni mogel nihče spoznati. Takoj pri vstopu v hišo so se vrgli na hlapca, ki se jim ja z-i: I n;«' .. na hlapca, ki se jim je zdel najopaznejši. Ko so ga z združenimi močmi ukrotili, so ga zvezali z vrvmi ter ga spravili na varno mesto. Nato so se lotili gospodarja. Vlekli so ga iz hiše ter ga na prostem ubili. Nato so se vrnili v hišo, katero so imeli ves-čas tega početja zastraženo in šli v sobo, kjer so spali otroci. Deco so pometali z ležišč, Cvekovo ženo pa so jeli pretepati ter jo mučili toliko časa, da jim je izročila ves denar, ki se je nahajal pri hiši. Nato so zločinci preiskali nekaj preialov in prebrskali omare ter izginili. O storilcih ni ne duha ne sluha. Orožništvo je bilo o stvari obveščeno v zgodnjih jutranjih urah in je takoj uvedlo potrebno preiskavo. Upati je, da zločinci ne ostanejo dolgo skriti kljub temu, da je njihovo zasledovanje radi težkih okoliščin, v katerih se je izvršil uboj in rop, zelo otežko-eeno. Roparski napad v Ce-šenici na Dolenjskem Novomeški kot Dolenjske in tja naprej proti Hrvatski ter Kočevju ogrožata že nekaj časa dva skrajno nevarna nasilna vlomilca, ki se pojavita zdaj tu zdaj tam. Po pripovedovanju ljudi je eden bržkone vojaški begunec o drugem pa pravijo ljudje, da je sin beračice Lenke, ki pn je menda že umrla. Napravila sta že nebroj malih vlomov po Dolenjski in pri raznih posestnikih. Priklatita se ponoči k hiši, se prespita na senu, proti jutru pa se spravita na delo. Ker so jima orožniki povsod za petami, se zadržujeta rada tudi v gozdovih in prihajata v vasi čez polje, ko sta v temi svoje stvari sigurna. Pred nekaj dnevi sta obiskala tudi zidanico posestnika Franca Koželja v Če-šenici. Tamkaj sta si privoščila jabolčni-ka ter vina in raznega suhega mesa. Naslednjo noč pa sta se pripravila na drz-nejši in velikopoteznejši vlom. Bila ie na praznik sv. Roka. Kočar Bernard Ferleh v Zagradcu se je podal zvečer spat. Kar se pojavita pozno ponoči pred njegovo posteljo dve temni postavi. Zbudila sta ga nasilno, mu pomolila revolver pod nos in zagrozila: «Ako ne daš denarja, te ustreliva!« Preplašeni mož je skočil pokonci, tatova pa sta ga takoj ukrotila in Ferlep je moral potegniti izpod blazin listnico s 3000 Din ter jo izročiti napadalcema. V obeh je spoznal zasledovana vlomilca, ki imata pa pred orožniki izredno srečo. Nasilneža sta nato prisilila napadenca, da se je slekel do golega, nakar sta takega odvedla v podstrešje, koder se je moral vleči na tla. Nato sta mu zvezala roki na hrbtu z močno vrvjo ter ga še priklenila k neki težki lestvi. Zamašila sta mu tudi usta s platnom, da ni mogel kričati, zatem pa sta odšla zopet v dolnje prostore,, da pogledata za drugimi vrednostmi. Odnesla sta mu še razen srebrnega denarja, več metrov «platna», tri obleke, razne dragocenosti več metrov «cajga», samokres, perilo itd. Kočarja so našli ljudje zjutraj skoro nezavestnega na mestu, kamor sta ga položila napadalca. Kam pa sta se tadva podala s plenom, ni znano ter bosta bržkone poskušala spraviti blago v denar šele, ko jima poide gotovina. in več za izborno izdelavo moških oblek, površnikov, ulstrov, raglanov, zimskih su-kenj je v par letih došlo tvrdki mm sme, immm. Posamezne kose prodna obiskovalcem vele-se-mi p a vil j - n „1" 407. i Cegitimacije za praški uelesejm, | ki se orši od 22. do 28. septem-jbra se prodajajo tudi na sejmišču | o češkem paoiljonu. POTOVANJE JUGOSLOVENSKIH GOSPODARSKIH INTERESENTOV NA ČEŠKOSLOVAŠKO. Dodatno k pozivu z dne 11. VIII. 1924 pošilja Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, glede poseta praškega velesejma še naslednje podrobnosti: Udeleženci iz Slovenije bodo odpotovali iz Ljubljane dne 19. septembra z brzovlakom ob 12.2, iz Maribora ob 15.37. Prihod v Prago dne 20. septembra ob 6-28. Vsi morajo imeti velesejmsko legitimacijo, ki jo je dobiti pri vseh češkoslovaških konzulatih po 20 Din. Legitimacija jim daje pravico do 50 odst. popusta na vseh železnicah SHS in do 33 odst na vseh češkoslovaških železnicah. Velesejmska legitimacija bo veljala, ako bo imela pečat češkoslovaškega konzulata, napram češkoslovaškim oblastem za češkoslovaški vizum na potnem listu. V soboto dne 19. septembra bo pregled Prage. V nedeljo, pondeljek, torek (21., 22. in 23. septembra) pregled velikega sejma in nekaterih industrijskih in bančnih podjetij. Sreda, četrtek in petek (25., 26. in 27. septembra 1924) so določeni za poset raznih industrijskih centrov češkoslovaške republike. Tudi pri vseh teh potovanjih bodo imeli udeleženci 33 odstotni popust na železnicah. Pri pregledu industrijskih podjetij bodo udeleženci razdeljeni na več skupin, oo zanimanju posameznih udeležencev. Zato se bo tudi poset raznih industrijskih centrov vršil po skupinah, kar bo posameznikom omogočilo točnejši vpogled. Nameravana je organizacija naslednih skupin: 1. interesenti za tekstilno blago; 2. inteiesenti za kovinsko industrijo, stroje in elektrotehniko; 3. interesenti za galanterijo, steklo in dragulje; 4. interesenti za kemično industrijo; 5. interesenti za glasbene instrumente; 6. interesenti za igrače; 7. interesenti za industrijo kož in kožnih izdelkov; 8. interesenti za grafiko, papir in potrebščine za šole in za urade. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani prosi, da se ji interesenti prijavijo najkasneje do 10. septembra in da pri pri javi navedejo, za katero stroko se inte-resirajo, da bo mogla pravočasno o tem obvestiti pripravljalni odbor v Pragi. l I-D-E-A-Ii l ^ tvorniško v najnovejši model "J ft 5500 Din A f 4483-a pri tvrdki H FRANC BAB & W LJUBLJANA. W JU Oglejte »1 paviljon „H '285. ^ Jesenski klobuki za dame v okusni in moderni izberi, so dospeli. Cena nizka. — Vljudno vabi na ogled Stuchly & Maske, modni salon Ljubljana, Zidorska ulica. 1890a Dopisi ST. VID NAD LJUBLJANO. Razpoloženje v telovadnici odgovarja marljivim pripravam za naš sokolski nastop, ki se vrši 7. septembra. V svesti si pridnega celoletnega vežbanja, naši telovadci, te-lovadke in naraščaj s ponosom pričakujejo dneva, ko bodo javno izpričali rezultate svojega napredka. Nastop je zadostno pripravljen in bo nudil vsekakor lep užitek; proste vaje članstva in mešane dece so sestavi načelnika br. De-quala, so bile povsod pohvalno priznane; vzorna vrsta na orod;u izvaja v najtežjih telovadnih sestavah. Nato nastopijo kot gostje: Škofja Loka, Medvode, Jezica in event. Kamnik. V6a telovadna izvajanja se bodo vršila s spremljevanjem godbe dravske divizije, ki bo po nastopu sodelovala pri veliki ljudski veselici. Opozarjamo Člane na polovično vožnjo po železnici; izkaznice dostavimo društvom pravočasno. Kdor hoče preživeti ta da res v veselju in naravi, naj nas obišče. Dohodi in odhodi vlakov iz Ljubljane in Gorenjskega so kar najugodnejši; Ljubljančanom je med drugim na razpolago ob pol 24. uri turistovski vlak: sicer malo pozno, pa saj je drugi dan pravnik. Pridite vsi! Zdravo! Venac (( JJ Književni omladinski list. Lastnik in urednik -prof. Jeremija Zivanovie. Beograd. Tiskarna in cVidov-dan> nam le dokaj skromno životarita v Primeri s silo, navdušenjem in žarko težnjo za napredkom, ki jo očituje bratski Danes v nedeljo ob pol 8. uri zvečer se poje v ljubljanskem Narodnem gledališču opera <-Go-: renjski slavček>. Glavno vlogo Minke poje ga. Lovšetova kot gost, Franja pa gospod Banovec. Predstava v drar"i. Drama uprizori nocoj veIez"'--vno ameriško veseloigro ' rFirma P. B.» Igra ima toliko komike, da poslušalec ne pride skoro iz smeha. Prcd-prodaja vstopnic je zjutraj v opernem | gledališču, zvečer pa pri blagajni. Ljubljanska opc:a. Včeraj je gostovala na našem odru g. Vanečkova v vlogah Lidunke žm- odpuščenih profesorjev in učiteljev. Na prejšnjem mestu je ostal samo profesorski svet, katerega tvorijo gp. Lhotka, rektor institucije, ŽIRI. Vedno bolj se pojavljajo glasovi, da. nas je Italija pri razmejitvi zopet opeharila. Oropali so nas obmejno prebivalstvo zemlje,ki so jo pridobili na^i pradedi o potu svojega obraza. Večina obmejnega prebivalstva je v veliki stiski, ker jim sramotna meja vzame zemljo, ki jih je preživljala. Poživljamo vse županstva in vse vplivne osebe, da takoj zastavijo vse svoje moči, da se omenjeni | dogovor ovrže, ker je sedanje stanje ne-' vzdržno. G. poslanci, sedaj je dvanajsta ura. pokažite se, da v resnici delate za blagor ljudstva. Apelirajte na zunanjega ministra, da se nam popravi storjena, krivica. Nastopimo složno, brez razlike strank, kaj: i gre nam za rodno zemljo. Ako že n mogoče drugače, naj se doseže vsa j tc. da bo tekla, meja po katastralnih mejah občin in podobčin. S tem bo od, pravljeno veliko gorje. ZAGORJE OB SAVI. Podružnica Jugoslovanske Matice priredi dne 8. septembra tombolo z vrtno veselico. Bretje in sestre, posetite prireditev! Pokažimo v združenih močeh, da se v polni meri zavedajo besed: »Odpri srce, odpri roke otiraj bratovske solze!« POLZELA. V nedeljo, dne 31. avgusta to ustanovitev »Tovarniškega gasilnega društva« na Polzeli pri Celju. Ob 3. uri popoldne prosta zabava z bogatim spore-dom na vrtu, oziroma v prostorih g. Cim-permana. Prosimo, da se druga društva na to ozirajo. Najuljudneje vabimo vsa bratska društva ter naklonjeno občinstvo na prireditev, ki se vrši ob vsakem vre menu. — Pripravljalni odbor. KOŽARJE. Prostovoljno gasilno dro-štvo Kožarje-Podsmreka vabi p. n. občinstvo na vrtno veselico, ki jo priredi dne 24. avgusta ob 15. uri pri ge. Ivani Kušar, gostilničarki v Kozarjah (Dolgi most). Na veselici sodeluje polnoštevilru Železniška godba. VOJNIK. G. Drago Kline jo izgotovil že dolgo zaželjeni zastor, ki obsega 2C kvadratnih metrov. Slika je delana na platro z oljnatimi barvami. Delo zasluži iz umetniškega kakor tudi iz praktičnega stališča vse priznanje in pohvalo. Študija je originalna romantično simbolične smeri in temelji na vojni Ski narodni zgodo-vini. Predstavlja tempelj daritve, ko"e-ga obdajajo spome.niti nekdanjih zasluženih narodnih delavcev in voditeljev (učitelj Anton Brezovnik. dr. Žižek, župnik VoduSek). Zavese odkrivajo prekras^ no alogorično sliko — muza in mladina ' — s pogledom na trg Vojnik. Dočim je-, tempelj in njega ozadje v mesečini in razsvetljeno lc z bajnim odsevom od ognja žrtvenikov. je centralna slika v polni dr.evni svetlobi, kar ustvarja harmoničen akord, ki blagodejno vpliva na opazovalca. Materijal za zastor je dala »Posojilnica v Voiniku« kot lastnica gledališča in zavarovala sliko proti poškodbi za 25.000 Din. Kolikor je znano, sc vrši oktobra slavnostno odkritje in razstava slik z istočasno proslavo spomina na slikj o veko večen ih narodnih delavcev. GORNJA RADGONA. Dne 13. avgusta je v tukajšnjem hotelu Koler predaval prof. Stanko Sila iz Ljubljane o svetovnem nazoru, veri in politiki. Pri tej priliki se je nabralo v prid tukajšnji podružnici Jugoslovanske Matice 122 Din. Podružnica izreka g. predavatelju iskreno zalivalo. | Tkalčič, Dobronič, Ličar, Stančič, Humi, Bersa in ga. Milka Trnina. Imenovani ; svet bo sedaj odločal, kdo se zopet anga-i žira in kdo se odpusti. Slikarska razstava v Beogradu. Me-i seca oktobra se otvori v Beogradu razsta-I va slik slikarja Dragoslava Vasiljevica. Po pestrosti motivov sodeč, bo ta razstava ena najinteresantnejšib kar jih je letos bilo v prestolici. Ksaver Meško v italijanskem tisku, j G. Urbanaz-Urbani objavlja v tržaškem ! 'Piccolu della Sera> od 22. avgusta literaren portret pisatelja Ksaverja Meškx Članek izpopolnjuje tudi pisateljeva slika, | ki je posneta po reprodukciji, izšli svojčas v Izidor Cankarjevih «Obiskih>. Smrt francoskeca pisatelja. V Parizu | je te dni umrl 73 letni pisatelj Henrv ; Ceard. znana osebnost v francoskih literarnih in publicističnih krogih. Pokojnik I je objavljal svoja dela v , kjer so svojčas izhajali romani Zola in njegovih sodobnikov. Priporoča sc: Parno in kadno kopališče v hotelu „SL0N" — edino v Ljubljani. 4462/a Ilir»ija : Admira-Dunaj * Imenovanja v državni službi. Za šefa kabineta ministrstva vnanjih zadev je imenovan dosedanji tajnik Radovan Šu-menkovie. Dosedanji šef kabineta Sveto-zar Rašič, bivši konzul v Celovcu, je imenovan za generalnega konzula v Pragi. Za računske svetnike v glavni kontroli hO imenovani: Ivan Bonač, Karel Gruber, Ivan Šiška, Sr-ečko Magolič, Štefan Lučič, Miroslav Novakovič, Mohamed Hadži Ilič, Jerko Oršič, Ante Cafola, Vlado Prinčič, Jovtn Nikoša, Jovo Zidarič, Filip Petrina, Jelena Dragutinovič, Kata Božovič in De-asnKa Šupič. Za šefa tiskovnega urada je namesto Momčila Ivkoviča začasno ime-n~vfn novinar Svetiša. * Frank Sakser, lastnik sState-Bancs v Tvew-Yorku, ki se je mudil dva meseca v Sloveniji, se vrača danes nazaj v Ameriko. Ko je zadela strahovita katastrofa polhograjsko pogorje, je priskočil g. Sakser poškodovancem na pomoč deloma s podporami, deloma s posojilom ob nizki obrestni meri. * Notarski izpiti. ^Uradni 1 isti- objavlja naredbo ministrstva pravde o delni izpre-membi naredbe o notarskih izpitih pri višjih deželnih sodiščih v Ljubljani in Splitu. Še vedno veljavni tozadevni ministrski naredbi iz leta 1854. se dodaja določila, da traja ustni izpit enega kandi-daat najmanj dve uri; dovoljeno pa je izpraševati istočasno dva kandidata in v tem primeru traja ustni izpit najmanj tri ure. Vsak kandidat za ustni izpit mora položiti osem dni pred izpitom v pisarni višjega deželnega sodišča za vsakega člana izpraševalne komisije 50 dinarjev, t\ zapisnikarja pa 30 dinarjev za trud pri izpitu. * Smrtna kosa. V Novem Kotu pri Pre-zidu je umrl včeraj posestnik in trgovec g. Valentin Turk. star 50 let. Pokojnik je bil zaveden narodnjak in naprednjaft in splošno priljubljen. Pogreb bo v pone deljek ob 11. dopoldne na pokopališče v Starem Kotu. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Odobrena knjija. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo knjigo «Ma-tematične tabele_», sestavil prof. Ivo Tej-kal, založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani, kot pomožno knjigo za tehnično srednjo šolo in vse obrtne strokovne šole. * Nagrada za pouk anallabetov. Ministrstvo prosvete je te dni nakazalo nagrade učiteljem, ki so delovali v analfa-betskih tečajih. Za vsakega analfabeta, ki se je naučil čitati in pisati, se izplača učitelju nagrada v znesku 50 dinarjev. * Izseljeniška kvota izčrpana. Ministrstvo za socijalno politiko razglaša, da je izseljeniška kvota za Zedinjene države za meseca julij in avgust že izčrpana hi liaj torej do nadaljnje naredbe nikdo več ne prosi za izseljeniški potni list. Informacije o izseljevanju bodo odslej dajale upravne oblasti. * Načrt mesta Maribora je pravkar izšel v založbi Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani. Načrt je priredil g. R. Badjura; tehnično je dobro in okusno izveden. Dobrodošel bo vsem, ki imajo opravka v v ,riboru. * Dirkalno in jahalno društvo v Št. Jerneju priredi svojo letošnjo dirko konj v nedeljo 31. avgusta ob 2. uri popoldne. V slučaju neugodnega vremena se vrši 'dirka v nedeljo 14. septembra z istim sporedom. Podrobnosti so razvidne na plakatih. * Filatelisti! Krožek «Kolektor> (Kranj) ■ pošlje znamke na ogled. Zveze tudi z inozemstvom. Ilustriran list in prospekt brezplačno. * Nova iznajdba. Poročajo nam: Slovenec I. G. v Mariboru je iznašel trajno sredstvo proti stenicam in ščurkom vseh Vrst. Sredstvo deluje trajno in uničuje tu-> so pokazali presenetljive uspehe. * Palača češkoslovaškega poslaništva v Beogradu. Glasom odloka češkoslovaškega ministrstva za javna dela se je odločilo o tozadevno razpisanem natečaju, ki je liil dostopen za češke in jugoslovenske arhitekte naslednje: 1. in 2. darilo se je združilo ter podelilo dvema najboljšima projektoma, ki sta enakovredna, in sicer arhitektu Karlu Briinlerju v Ljubljani in arhitektu A. Mezeriu Pečanltu v Pragi; a. darilo je dobil arhitekt F. šramek v Pragi. * Železnica Ormož-Marska Sobota. Naša včerajšnja tozadevna notica je bila netočna, ker se gradi že sedaj vsa progn Ormož-Murska Sobota in ne samo Ljuto-mer-Veržej. Dela so že na vsej progi tik pred zaključkom. Most preko Mure pri jVeržeju je že dogotovljen, ravno tako gornji ustroj proge med Mursko Soboto in Ljutomerom. Med Ljutomerom in Ormožem je treba dograditi še par mostičev, kar se bo izvršilo tekom septembra. Do prede oktobra bo gotov na tej progi tudi zorni i ustroi tako da bo moaoče ž« v okiobru otvoriti promet na tem delu proge, na prekmurski strani pa pomladi. Ako vse postajna poslopja še ne bodo do-čas dograjena, si bo treba za par mesecev pomagati pač z barakami. * železniška proga Knin-Gračae. Gradbena dela na železniški progi Knin-Gračae se bližajo svojemu koncu, tako da se bo nova železnica že tekom tneseca septembra lahko izročila prometu. * Izsušcvunje beograjske okolice. Ministrstvo za narodno zdravje je izgotovilo načrt za osuševanje močvirja okolo Beograda. Po proračunu ti znašali troški okroglo milijon dinarjev. * Arheološki muzej v Skoplju. Razen odkopavania starodavnega mesta Stob v Južni Srbiji, se v kratkem prične z enakim podjetjem ob pradavni cesti iz Bi-tolja v Prilep, kjer so blizu postaje To-povčani prišli na sled starinam z grškimi napisi, reliefom, kipom, arhitektonskim delom itd. Beograjski vseučiliščni profesor dr. Vulič je že na lanskem kongresu v Ptuju zainteresiral naše arheologe za to najdišče. Arheologi so mnenja, da se je j na onem kraju nahajalo dve stoletji pre-' j Kristom živahno mesto Deuripos iii da sc , bodo pri izkopavanju našli zanimivi po-datki o izumrli civilizaciji. Vse dragoce-j ne izkopine, ki se utegnejo najti, se bodo prenesle v Skoplje, kjer se zgradi arheološki muzej, za čigar gradnjo je že odobren potrebni kredit. * Feliks Toman, umetno kamnoseštvo, Ljubljana. Ustanovljeno leta 1808. V našij domači kamnoseški industriji, odnosno v j tuzemstvu sploh zavzema eno prvili mest ■ vsekakor navedena tvrdka. ki je zaslovela . radi svojih umetniških del in konkurenč-' ne možnosti po raznih deželah posebno! bivše Avstro-Ogrske. Izklesala je mnogim j cerkvam ves interjer, omenimo naj le j cerkev srca Jezusovega na Dunaju in cerkev karmelitov v Oltakringu na Dunaju, katere je že marsikateri Slovenec občudoval in bi bil gotovo ponosen, ako bi vedel, da sta interjera zgrajena v Ljubljani od slovenskega podjetja. Ako se potrudiš v pisarne navedenega podjetja, ti bodo lastniki radi pokazali številne slike umetniških del, ki so se izgotovila pri iej tvrdki in ki iih danes občuduje kulturni svet. Tvrdka izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, kakor marmorne plošče, spomenike, spominske plošče, kipe in nagrobne spomenike, tako v izvršitvi kakor j v cenah brezkonkurenčno. Tvrdko vsakomur priporočamo in opozarjamo na današnji oglas. 1932 * Škoda vsled povodiiii in (oče. Po podatkih, ki jih je prejelo kmetijsko ministrstvo, znaša škoda, ki so jo napravile letos povednji v naši državi, ogromni znesek 383.363.892 dinarjev. Škod;:, povzročena po toči, pa je cenjena na 228,693.380 dinarjev. * Smrtna nesreča. Na WiIsonovem trgu v Zagrebu je avtomobil, ki ga je šofiral Sergej Filipov, povozil 62 letnega cestnega pometača Marko Sliplovška iz Brežic. Starček je vsled težkih poškodb kmalu umrl. šofer je bil aretiran. * Vlom v Višnji gori. Pišejo nam: V trgovino g. Perka je bil te dni zopet izvršen vlom. Neznani vlomilec je odnesel to pot več tobačnih izdelkov, nogavic in drugih predmetov. POSETITE Pod protektoraiom Ni. Vel. kralja Aleksandra I. RAZSTAVO češke moderne umetnosti društva upod. umet «Manes» iz Prage, Jakopičev paviljon. 9 — % 7. na veleseimn je svetilnik Mirim čokolade. Paviljon «H» Iz Ljubljane u— Vodstvo v razstavi «Manesa> je v nedeljo ob enajstih. Vabimo obiskovalce velesejma, da se poslužijo prilike in po-setijo razstavo, kjer se potom predavanja in ogleda slik, kipov, grafike in arhitekture seznanijo s sodobnim češkim umetniškim delom. u— Prostovoljno gasilno društvo v Sp. Šiški priredi danes dne 24. avgusta, to je na komarjevo nedeljo vrtno veselico v gostilni Peter Štepica upajoč, da puseti občinstvo v obilem številu to veselico in s tem podpre to jako koristijo društvo, ki deluje v prid občinstva. Posetnikom se bo nudilo mnogo zabave. Za jed in dobro kapljico preskrbljeno. Odbor. u— Stolpič, izložeu v drogeriji Adria v Šelenburgovi ulici, je sestavljen iz škatljic po vsem svetu znane O v o m a 1-t i n e, ki je pripravljena iz svežih jajc, kakava iu slad. ekstrakta dr. Wanderja. 1810 u— Umrli v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Stanko Mlakar, rejenček, 4 mesece, Vinko Kra-šovec, hlapec, 41 let. Hinko Fridman, trgovčev sin, 4 leta in pol. u— Tatvine v prcsloriii velesejma. — Zadnje dni so bili žeparji, ki so se pri-tepli sedaj v Ljubljano zolo aktivni. Mrzlično delovanje so razvili zlasti na vele-sejmskih prostorih, čeprav niso imeli ravno posebne sreče. Najbolj ugodno polje so imeli v higijenski razstavi, kjer je vedno velik naval. V petek je izmaknil v gnječi neznan zlikovee trgovcu Matevžu Turnariu srebrno cigaretno dozo. .vredno 200 Din. Minki Zupančičevi iz Šiške je neki žepar v iem paviljonu odprl ročno torbico in ji laknil usnjato denarnico, v kateri se je nahajalo 630 Din. Denarnico so našli kasneje prazno na tleh. V paviljonu E je bilo 21. t. m. vlomljeno v pisalno mizo pisarniškega vodje tovarne pohištva Remic in Komp. Storilci so odprli predal z nekim železnim predmetom, vendar pa niso dobili ničesar, ker je gospodar pobral slučajno denar malo pred tatinskim obiskom. Kontoristinji Franji Knez je ukradel nekdo v petek v paviljonu H ročno torbico z vsebino 170 Din, legitimacijo itd. Zastopnik tvrdke Petovia iz Ptuja je prijavil tatvino štirih usnja-tih listnic v vrednosti 280 Din. Včeraj je policija na sejmskih prostorih aretirala dva žepar ja. u— Nezgoda na r.eslievi cesti. Trgovski sluga Alojzij Artač se je peljal v četrtek dopoldne s kolesom po Resljevi cesti. Kar mu pridrvi nasproti z enovprežnim vozom kletar Rafael S. tako naglo, da se mu ni zamogel več ogniti. Voz je zadel Ar-tača od lcvn strani in ga z veliko silo podrl na tla. Pri padcu je dobil Artač močne poškodbe na levi nogi ter roki. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 4 tatvine, 6 prestopkov pasjega kontumaca, 1 prestopek obrtnega reda, 1 nezgoda, 1 eksces, 1 prestopek lovii"r,ja rib brez dovoljenja, 2 prestopka v zgla-ševalnih predpisih, 1 poškodba javnih nasadov. Aretacij se je izvršilo več radi prepovedanega beračenja in izvrševanja tajne prostitucije. u— Ubog vojni slepec se obrača na usmiljena srca, da bi mu z malimi darovi pripomogli do slepe ure. katere si zelo želi. Darovi naj se pošiljajo na upravo •:Jutra>. Iz Celja e—■ Kavarna »Central«. Vsak večer izvrstni ciganski koncerti. Iz Maribora a— Kandidatno liste v Mariboru. Vče-raj je pričel toči v mestu Mariboru rok za vlaganje kandidatnih list občinskih volitev, ki se vrše 21. septembra. Najprej je vložil listo narodni blok, nosilec g. dr. Jerovšek. Kmalu nalo so vložili lis'o socijalisti z nosilcem prof. Ivan Fa-vajem. Opoldne so prišii Nemci s svojo lislo, ki jo vodi dr. Miihleisen. G. Zagorski ni mogel vložili svoje že pripravljene liste, ker je zaprt. Tudi o komunistični listi ni nič več slišati. a— Tajna seja mariborskega občinskega sveta je trajala v petek zvečer do polnoči../.upan Grčar je zopet obširno poročal o pogajanjih s falsko elektrarno gkde zvišanja najemnine električnega toka. Zadeva še vedno ni zrela in bo obč. svet prihodnjič ponovno sklepal. Pri mestnem električnem podjetju je bil sprejet inženjer g. Uršič. sedaj pri tvrdki sElinr v Zagrebu. Kot II. mestni živinozdravnik je bil imenovan g. Fran Lužar iz Ljubljane. Dnevni red obč. seje še vedno ni bil sprejet in se bo seja prihodnji petek nadaljevala. ar— Sprejem čeških železničarjev v Mariboru. Včeraj so sprejeli mariborski železničarji na kolodvoru deputacijo češke narodne železničarske enote s predsednikom g. Prochasko, ki se pelje na rdni letni občni zbor »Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev v Ljubljani, katero slavi obenem 15 letnico svojega obstanka. K sprejemu je prišla tudi iDravac s svojim pevskim zborom, ki je pod vodstvom svojega pevovodja g. Pre-mrouia zapela par krasnih nacijonalnih pesmi. Imenom češkega kluba ie mile goste pozdravil predsednik g. Bure?, navzoč pa je bil tudi za jugosi. češko ligo v Mariboru g. Dr. Reisman. Gosti so bili tudi skromno pogoščeni v kolodvorski restavraciji. Nato so se skupno z delegati mariborske podružnice udru-ženja jugosi. narodnih železničarjev odpeljali daljo v Ljubljano. a— Fantovski dan v Mariboru. Včeraj so dospeli v Maribor klerikalni romladin-ei», ki so prišli na svoj ifantovski dan-.. Zvečer se je vršila po mestu bakkda. katere pa sc je udeležilo zelo skromno število ljudi, zato pa sta bila med ma-nifestanti dva fesovca, ki sta vzklikala Spahu. Za njima so ponavljali vzklik« tudi ostali udeležniki mireznega sprevoda. Pred .škofijo so klerikalci vzklikali škofu Jegliču in dr. Korošcu, nato pa so se razšli. a— Nevihta s točo. Včeraj ob pni 5. uri popoldne je razsajal v Mariboru hud vihar s točo, ki je napravila v vrtih in na nasadih, posebno pa v mestnem parku mnogo škode. V parku .ie toča drevesa tako sklestila, da so ostale na njih samo ?ole veje. Nevihta je nadaljevala svojo pot v smeri proti Slivnici. a— Nesreča pri delu. Pleskarjema To-možiču in Pihleriču se je med delom v kazinsld dvorani prevrnila lestva. Pri padcu je dobil prvi manjšo poškodbo na glavi, drusi Da si ie »Dahnil uoso. Iz Primorja * Inženjerski izpit tržaškega rojaka. Na zagrebški tehniki je napravil inženjerski izpit g. Alojzij Ferluga iz Rojana. Naše iskrene čestitke! * Učiteljsko vprašanje pred tržaškim mestnim svetom. Tržaški mestni svet je sklenil na eni svojih zadnjih sej, da se zvišajo plače začasnim učiteljem in su-plentom v Trstu letno od 6160 na 6600 lir. O pravilniku na občinskih ljudskih šolah pa se bo še razpravljalo. * Prenos zemskih ostankov kardinala Misije. Zemski ostanki kardinala Misije, ki so dosedaj počivali v porušeni baziliki svetogerske Matere Božje pri Gorici so bili te dni slovesno preneseni v sosednjo kapelico sv. Mihaela. Prenos se je izvršil radi obnovitvenih del na Sv. Gori. * Težka nesreča z bombo v gozda. Koncem prešlega tedna je podiral 441et-ni Jos;p Semec v gozdu pri Prečniku bli- zu Šempolaja drevesa za posestnika Vrabca. Usoda je hotela, da je zamahnil s sekiro po bombi, ki je bila skrita v grmovju. Bomba je eksplodirala ter ranila nesrečneža po vsem telesu tako hudo, da so ga morali prepeljati v tržaško bolnišnico. IZJAVA- Podpisana Marija Cerar, posestnica V Ljubljani, Opekarska cesta 14, preklicu-jem in obžalujem vse žaljivke in očitanje, katere sem izrekla o g. Jeri Bučar, po-sestnici v Ljubljani, Mala čolnarska ulica 10, dne 24. julija t. 1. Prosim jo za odpuščanje in se ji zahvaljujem, da je odstopila cd kazenskega postopanja. Llubljana, 24. avgusta 1924. Cerar Marija- Lastnik in izdajatelj Konzorcij . Odgovorni urednik Fr. B r o z o v i e. j Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Ljubljana 23. avgusta 1924 poročilo T inbliana '-^Oe nad morjem Krai ! opazovania ob Zračni tlak Zračua temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine 1 mm i Ljubljana . 7. 757 4 13-2 jngozapad oblačno 7-2 ! Ljubljana . 14. 7550 182 n del. oblač. — Ljubljan? . 21. 7615 13-2 6ev. vzh jasno — 1 Zagreb . . 7. 757 6 18-0 brezvetra 1» 7.0 Beograd 7. 761-3 12-0 sev.z zapad več. jasno 6.0 Dunaj . . 7. — !'raga . . 7. 756 6 160 jago vzhod jasno 01 Inomost 7. V Ljubljani barometer višji temper. nizka. Solnce vzhaja ob 5-9, zahaja ob 18 55 Dunajsko vremensko poročilo: I šale 10 do 15 stopinj. Vremenski položaj Zbol šanje je trajalo le kratko. Davi je I se je zopet posiabšal. Napoved za nede-v vsej Avstriji deževalo, le na vzhodnem : Ho: Oblačno, deževno in mrzlo. Močni robu Alp jc bilo deloma jasno. Na hribih j zapacl.ii vetrovi. Na gorah snežni viharji je snežilo. Jutranje temperature so zna-1 Os?ig ižss&IrB.e (prave) potrebščine (fixat, preservat) za kakor tudi kompletno aparate dobite samo pri S M H3> F, g* a IJJUSL JAK A, Še enburgova ul. 6 1. ■/. gospodarskim poslopjem iu ICGGm3 zemljišča, 15 km oJdalicuo oii Ljubljane v zdravem kraju, vse novo zidano in pripravno za tovarno, šolo, zavod ali podobno se pi>oda. Pojasnila daje dr. Ivan Čiema, Gospo-dafjkii pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Pozor! trgovci! Pozor! Dovoljujem si vas obveščati, di n« zamudite si ogledati ob priliki poseta IV. t«jc.b-Ijanskega vzorčnega velesejma paviljon h 348 tvrdke Miroslav Bivic Ljubljana. Sv, Patra cesta 29 Zaloga šolskih zvezkov, man, notesov, blokov iu odjema I nih knjižic. C ne nizke. Lastni izdelek. S spoštovanjem se priporoča BJ. Blvio. Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš soprog, oče, brat itd., gospod posestnik ia trgovec v Novem kotu danes v starosti 50 let v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v pondeljek ob 11. uri iz hiše žalosti v Novem kota na pokopališče v Starem kotu. Novi kot pri Prezidu, 23. avgusta 1924. Doroteja Turk, roj. Pakiž, soproga; Sdravko, Erna, Hedvika, Olga iu i£;lček, otroci; Inž. Jakob Turk, Franc Turk. l&ariia Hu-doliu in Antica Turk, bratje in sestre. mM cek. račun itev. io.o^a Stavbeno in opekarsko podjetje Tcicfoa k. 426 Ljubljana, Gruberjevo nabrežje štev. 8 se priporoča za v3a stavbena dela ter nudi po zelo nizkih cenah -— opeko - vseh vrst: strešno zarezano iu navadno (bobrovec), žlebnike, opeko za tlak iu dr. — Izdelujem tudi raznovrstne cementne izdelke, posebno itaam vedno večjo zelogo prvovrstnih cemen nih cevi. Zahtevajte cenik! Pošiljam na vse postaje. Zahtevajte cenik! Lastna opeknrna r.a Črnučah. 4479a Zaloga tudi v Ljubljani. s tremi sedeži, dobro ohranjen se no ceni proda. Ogleda se lahko Maribor, Stolna ul. 4. 4481» "T!T 'TCO -Nedelja 24. VIII. 1924= Tekom svojega večnega kroženja okrog Solnca se je približal planet Mars te dni Zemlji tako blizu kakor vsakih 100 let samo enkrat, čeprav sta oba planeta še vedno oddaljena 57 milijonov kilometrov — razdalja, ki si je sploh ne moremo predstavljati. Malo bo ljudi, ki živimo danes, da bi še enkrat dočakali ta izredni pojav, ki je zanimiv pač za vsakega izmed nas, ogromne važnosti pa za zvezdoslovce, ki hočejo porabiti to redko priliko, da opazujejo s svojimi modernimi aparati našega nebeškega soseda. Mars se kaže te dni na jugovzhodnem nebu kot izredno velika in svetla zvezda, ki potisne večernico docela v ozadje. Kdor ogleduje zvečer nebo, ga ne more zgrešiti. V «Jutru» smo že ponovno pisali o Marsu in njegovem približanju naši Zemlji, danes pa prinašamo še zanimivo razpravico, ki jo je napisal v pariškem «Matinu» sloviti irancoski zve-zdoslovec, popularni pisatelj in bivši ravnatelj pariške zvezdarnice. Obenem prinašamo dve sliki. Večja kaže podobo Marsa, kakor so jo fotografirali zvezdoslovci, ko je bil planet zadnjič najbližje Zemlji. Na njej so dobro razvidni tudi oni sloviti Marsovi »kanali*, ki so povzročili po svetu toliko razburjenja in vzbudili domnevo, da so ti kanali umetno narejeni in da žive torej tudi na Marsu živa bitja z razumom, t. j. ljudje. Uganka teh kanalov še vedno ni brezdvomno pojasnjena. Mogoče se to posreči letos, ko imajo zvezdoslovci na razpolago vse drugačne, neprimerno boljše in točnejše aparate kakor so jih imeli pri zadnjem približanju Marsa. Druga, manjša slika nam shematično pojasnuje, zakaj se Mars tako redko približa Zemlji in zakaj se ji je ravno te pa tja se pojavljajo velike raze ledenikov. Nekatere više ležeče plasti še kljubujejo sili pomladnega soinca, a ne za dolgo. Obenem ko se razkraja led, pa postajajo tako zvana «morja» in «iezera>< tem- nih močvirjem, v kakršne so zašli Kolumb in njegovi spremljevalci na prvem potovanju (Sargaško morje v Atlantskem oceanu, polno alg), in o katerih dolgo časa niso vedeli, ali so del suhe zemlje ali morja. Na Marsu kakor na zemlji opažamo jutranjo zarjo, mila jutra, žgoča opol- dni. Oba planeta krožita v isti smeri okrog Solnca. Njune poti, ki sta predoče-n; na naši sliki, ne tečeta paralelno, tem-■>eč v različni medsebojni oddaljenosti. Zemlja prehodi svojo pot v enem letu, Mars rabi za svojo skoraj dve leti (1 leto 322 dni), tako da ga zemlja vedno prehiteva. To se zgodi ravno na točki, kjer se obe poti najbolj približata, izredno redko, komaj po enkrat na 100 let. Letos imamo ta pojav, zadnji pa ie bi! 1. 1845. Danes leto dni bo n. pr. Zemlja sicer zopet na isti točki, kjer je letos, dočim bo Mars prehitel šele dobro polovico svoje poti in se bo nahajal na točki, ki je označena na sliki z «M». C. Piammarion: Planet Mars .Mars, bog vojne, deii astronome v dva t-bora — povsem naravno za zvezdo, ki ,e posvečena vojni. Na eni strani so teoretiki, ki še nikdar niso pogledali skozi teleskop ter ne poznajo drugega kakor svoje hipoteze. Ti naivno trde, da je naš so: l dni planet neposeljen in obsojen na večno ledeno smrt; na drugi strani pa stronomi, ki prebijejo po cele noči z epazovanjem rdečega soseda na zvezdastem nebu, in ki zatrjujejo, da je na Marsu življenje, ki klije in žije kakor na naši zemlji. Dva meseca že opazujemo, kako se zmanjšuje snežena bela kapa. ki obdaja južni tečaj Marsa. Pod neodoijivim \pli-vom solnčnih žarkov se topi led, in sem nejša, vmes pa se pojavljajo črte, ki postajajo vedno bolj vidne. To so sloviti Marsovi kanali. Posebno ena teh črt, na-zvana Cerberus, je tako značilna, da jo tudi nevajeno oko takoj zasledi v teleskopu. To izpreminjanje Marsove površine spominja tako zelo na opazovanja v letih 1894. in 1909. — takrat se js Mars nahajal v istem položaju napram nam in solncu: bil je najbližji nam Zemljanom, obenem pa tudi solncu — da bi moral biti opazovalec slep na očeh in na duhu, če bi hotel zanikati vpliv solnca na naš sosedni planet, vpliv taistega solnca, ki s svojo božansko toploto zaplojuje in ohranja življenje na zemlji. Opazovanje Marsa naravnost sili na- j šega duha v razmišljevanje. Se-ii nam j bo posrečilo letos razrešiti uganko o j j Marsu? Ne vemo. Toda predaleč ne sme- i mo iti. Z-atrjevati, da se bomo žc danes i sporazumeli z neznanimi prebivalci v vsemiriu, je prav tako drzno kakor je I smešno in neznanstveno tajiti, kar je že J ugotovljeno. Prevelika fantazija pa rav- ; no tako ni upravičena. Biti moramo r.e-' pristranski in upoštevati le to, kar je! neizpodbitno in neovrgljivo. Vsakemu izmed nas je že dostopna geografska karta Marsa, vsakdo io lahko šJiidlra. Vsak bo ugotovil, da je na Marsu toliko slič-nosti z našo zemljo, da mera vzbujati naše zanimanje, nikdo pa ne bo tudi tajil, da nam je Mars še velik, da, ogromen vprašat. Mars je manjši in lažji cd naše zemlje: telo, ki tehta pri nas 70 kilogramov, bi tehtalo na Maršu ie 26 kilogramov. Vemo tudi, da je Marsov dan 41 minut daljši kakor naš (24 ur 37 minut 22-65 se- j kund). njegovo leto pa je skoraj za dve J naši (686 dni, 23 ur. 30 minut, 41 sekur.d). i V istem času, ko preživi zemljan 94 let,! preživi Marsovec le 50 let. Zrak je na Marsu lažji in prosojnejši kakor pri nas. Vode pa je na njem manj kakor na zemlji. Velikih oceanov gori ne poznajo, le zaprta morja. Voda je v njih tako plitva, da se nam % časih zdi, da ji vidimo dno. Nekatere temnozelcne pege vzbujajo dojem rastlinskih predelov, s!ič- dneva, tajinstvene večere in zastrt somrak. Na kontinentih, odsevajočih v nežnih barvah, na sijočih obalah rek in zasenčenih zalivih se preliva harmonija dneva, ki vzhaja in ugaša pred našimi očmi, v duši pa nam vstaja slika neznanega življenja, ki vlada tam gori. Astronomija je pesem življenja vseh časov in vsemirov! Modna maisija Tragedija gledališke igralke zaradi ekscentrične toalete. Pariški psihiatri imajo zadnje dni opraviti s čudnim primerom, ki jc do-zdaj malone neznan v analih njihove vede. Gre za duševni proces Regine Flory, lepotice, kraljice mode in igralke gledališča Charnps Eljsees, ki se je pred kratkim hotela utopiti s štirimi svojimi najlepšimi toaletami v naročju. 2c leta in leta je veljala Regina rlory za kraljico med pariškimi modnimi damami. Pravijo, da se ni mogla z njenim tinim okusom meriti niti gospa Nash, znana modna zvezda v Londonu. Njeni najboljši modeli, ki so v zadnjem času mahoma osvojili Pariz, so bili trije: obleke «Pavovo perje:., «Soize». in »Ne-dolžnost v grehu». Vse te obleke, ki so v vsem odgovarjale svojim imenom, so bile izreden dogodek v modnem življenju irancoske pre-stolice. »Nedolžnost v grehu* .ie bilo oblačilo iz bele tkanine, o\ito s črnim šalom, ki so ga nalašč za ta model prinesli iz Turkestana. Neki modni kritik je igralko zaradi te obleke nazval »Peklenski cvet*. Toda vse to ni zadostovalo lepi Regini. Njen ponos .'c postajal dnevno večji, njeno iskanje novih senzacij se je podese-terostročilo in naposled se ji je posrečilo priti na novo misel. Pogodila ie idejo Roentgenovih žarkov v modi ter ie dala po svoji misli izgotoviti obleko, ki je dobila ime «X-žarklv. Ozadje obleke je bilo iz temne svile, ki je bila v sprednjem delu sestavljena iz vedno svetlejših ni-jans in vse to je bilo pretkano s finimi čipkami, ki so zbujale dojem popolne nagote. Regina se je pripravljala za nov nastop v gledališču in se je hotela ob tej priložnosti predstaviti gledalcem v svojem najnovejšem toaletnem izumu. Ko ie prišel čas za njen nastop, se je v garderobi oblekla in stopila samozavestno na oder, kjer so .io pričakovali njeni tovariši. Po gledališču je zaoril krik navdušenja in viharnemu odobravanju ni bilo konca ne kraja. Regina se je blaženo nasmihala na desno in levo, toda v tem hipu se je zgodilo nekaj, česar ne bi bila nikoli pričakovala. Pred Rcgino se je pojavila dama, ki je imela natančno takšno ; toaleto kakor ona. Zavladala je tišina in gledališče je obstrmelo. Kaj se je zgodilo? Vse je začelo vstajati pokonci in ! Regina je izginila z odra kakor da jo ie odnese! piš navdušenja, ki je šel mimo. Kakor da leti po zraku je zbežala iz gledališča, sedla v avtomobil in oddirjaia domov. V stanovanju se je preoblekla, j vzela iz omare svoje štiri najlepše in I najbolj priljubljene toalete, sedla v drug | avtomobil in se odpeljala dalje. Izstopila : je na mostu, ki drži čez Seino in velela šoferju oditi. Nato je urno splezala na neki spomenik, ki sto.ii na mostu, in z enim samim drznim skokom ie izginila v valovih reke. Mimoidoči, ki so videli grozni prizor, so takoj poklicali na pomoč policijo. Cez deset minut je bila Regina zopet na suhem. Zdravnik ji je z umetnim dihanjem vrnil življenje, poleg nesrečnice pa so ležale štiri prekrasne toalete, s katerih se je ocejala voda... Iz tega samomorilnega poskusa sta se rodili dve senzaciji: ves Pariz je začel noreti za oblekami tipa «X-žarki» in Re-gino so začeli oblegati ne novinarji, ampak psihiatri, katere je začel njen slučaj modomanije silno zanimati. Profesor Ed-mond James, ki se bavi posebno z boleznimi hrbtenice jn možganov, je izjavil, da si je Regina skušala končati življenje zaradi tega, ker je razvila vse svoje mišljenje v tej smeri, da mora dosledno korakati na čelu mode in da ji ne sme oteti modnega primata nobena druga ženska. Isti profesor pravi, da se je zadnje čase pripetilo več primerov podobne vrste. Prišlo je celo tako daleč, da so ženske zaradi modne manije zblaznele. Vse to je zanj samo dokaz, da je sedanja modna tekma nezdrav pojav, ki vpliva skrajno neugodno na žensko psiho. Njegovo geslo je: Najprej zdravje in sigurnost, šele potem moda! — Tej profesorjevi trezni besedi bodo gotovo sledili vsi, katerim še ni moda omamila razuma. X Zedinjene države uvažajo im-:he- Prosim, nikar ne mislite, da je to šala. Zedinjene države res uvažajo iz Japon- skega muhe. Ze dalje časa so se pritoževali ameriški farmarji v obrežnih pokrajinah okoli Atlantiškega oceana, da dela neka vrsta japonskih hroščkov veliko škodo po polju in po vrtovih. Washing-tonski oddelek za poljedelstvo je po daljšem posvetovanju sklenil uvoz neke vrste japonskih muh, ki so znane sovražnice tega hrošča. «Matin» poroča, da je prva pošiljatev omenjenih muh, ki šteje 49.000 »komadov*, pravkar dospela v Zedinjene države. Muhe uvažajo v Ameriko kot ličinke. Nadaljnje pošiliatve bodo sledile. X Na Angleškem se bedo godfli čudeži- V Londonu se je ustanovila nova cerkvena sekta z imenom .. Ali so to hipne erupcije tatarskih elementov v dušah ljudi, ki jih štejemo k Slovanom? Mar ni ta okrutnost ostanek tajinstvenega erienfalizma. ki je dal človeštvu največje ideale in najbesnejše tiranije? V Kraljevem selil so našli Srbi po umiku bolgarske vojske trupla ubitih ravoslavnih duhovnikov v straniščih; v Nišu so ubili okoli 120 duhovnikov in mnogo uradnikov, učiteljev itd. Ju-Mifikacije so bile na bolgarskem okupacijskem ozemlju vsakdanja reč. Morili so vsepovsod: žene, invalide, starce, otroke. Bolgari so upeljali trašno kazen: batinanje po trebuhu. V Paračinu so vrgli na ia način mučene ljudi v klet, kjer so umrli v nepopisnih mukah. V visoke desettisoče ega število žrtev. Lasje se nam jezijo, i-2 čitamo spomine na trpljenje Srbov v bolgarskih taboriščih v Slivenu, v Aškovcu in drugod. Tudi Avstrijci in Madžari so v takih trimerih popolnoma strgali krinko kulture in se pokazali v vsej bestijalnosti, ali Bolgari so jih vendarle prekosili... Vprašajmo zopet: če se Bolgarom hoče tuje zemlje, ali ako si Srbi prisvajajo ozemlje, ki ga Bolgari smatrajo za svoje, tedaj razumemo bolgarsko mržnjo do Srbov. Ne moremo pa "uzunieii strašne okrutnosti, ne moremo razumeli Surdulice. In ko sedaj Iz tuje politike Irsfei problem vzrok nove krize v Angliji V času, ko jc biLa pozornost vse javnosti obrnjena na londonsko konferenco, je nastala angleški vladi nova težava doma, in sicer v oni isti Irski, ki je povzročila angleški politiki že toliko preglavic. Na Irskem še vedno ni rešeno vprašanje razmejitve med Ulstrom in Irsko. Ko Jc VeJika Britanija v dveh zaporednih riktih priznala samostojnost obeh Irsk, -jverne in južne, je prisodila- prvi grofije I.ondonderry Ar.trim, Down, Tyrone. Fer-managh in Armagh. Vendar pa- je člen 12. pogodbo sklenjen z vlado v Dublinu, lokčal ustanovitev komisije, katere naloga bo ^določiti podrobne meje severne Irske (t. j. Ulstra) in ostale Irske, in sicer po željah prfbivalstva im kolikor mogoče v skladu z geografskimi in gospodarskimi pogoji.« Tskoj od začetka pa se je ta tekst intt rpretiral v nasprotn jočem si snislu: v Belfastn, kjer so se opirali na deklaracijo, ki jo je poda-1 Llovd George, dne f. decembra 1021., so dejali, da ne more biti govoia o drugem kot v neznatni popravi k r je; v Dublinu so izjavili, da je treba upoštvati predvsem mišljenje prebivalstva in da se morajo dokaj obsežni teritoriji, katerih prebivalstvo v; večini katoliško, priključiti južni Irski. Komisiji, sestavljeni iz enega predstavnika severa enega delegata juga in enega r-eodvisnega člana, je bila poverjena naloga, določiti mejo. Belfastska vlada, ki se ji je zdelo, da bi sc odločitev komisije mogla slasti vanjo precej neugodno izvršiti, ni hotela imenovati v komisijo svojega zastopnika, dokler se ne doseže soglasje o značenju člena. Tako se je spor vlekel brez uspeha; londonska vlada bi bila dala izvesti razmejitev, toda pravna sodba se je glasila da se čin 12. omenjene pogodbo ne more izvesti, ako bi Ulster ne imel vepre-zentanta v komisiji. Naposled se je Mac--lonaldo^a vlada lotila posla, da doseže sporazum, ter povabila v ta namen predsednika dublinske vlade Cosgrave in predsednika, ulsterske vlade Craige-a. Macdo-nr.ldu je postal položaj zelo neprikladen, K»>r se čnje iz Irske, da se pripravlja tam oborožena akcija, in da se misli v skrajnem stečaju južnega spornega ozemlja polastiti s silo. Macdonald je sklical svet vseh bivših ministrov, ki so sodelovali pri pogodbah s severno in južno Trsko, da čuje njih sodbo. Thomas, sedanji mi-i.ister zu kojonijo, v katerega, resor spadajo zadeve i. It sko. je naposled i«t povedal. d;v namerava Macdonaldova vlada :-;-cdlnžit: parlamentu špecijalni zakon, ki i.) pooblašča, da izvede razmejitev preko pasivne resistcncc Ulstra. Tr. res je že prve dni avgusta Thomas t.' spodnji ?.bornsci naznanil vladni zakonski predlog. ki ;.';< postavlja brez ozira na posledice, to je. tudi ako bi imela vlada pri tem dobiti nezaupnico. Takoj nato je izjavil Llovd Georges, da lahko delavska vlada r.vuna na pomoč liberalne Mranke, ako ji bo potrebna pri legisla-livnem poslu. V dolnji zbornici je sedaj večina zagotovljena, toda kakor je položaj — zbornica lordov bo Thomasov predlog bržkone zavrnila. In bas ta odpor zbornice lordov je jedro najnovejše težave Macdonaldove vlade. Ako se Macdonald ukloni lordovi zbornici in odloži rešitev razmejitvenega problema, sc bo to smatralo več ali manj kot naperjeno zoper južno Irsko, kjer so za ta slučaj obeta nova meščanska vojna. Ako noče toga, mu jo odprta samo še ena pot, to je — razpust parlamenta in razpis novih volitev. Poročila trdijo, da bi bila vladi slednja solucija vrav dobro d o šla, k^r Trpa. da bi levičarski elementi, delavski in liberalni mnogo pridobili na. račun koaservati rccv in ker bi radikalne str nje stvar izrabilo fr.di v smeri, da bi poskusite izvesti odpravo lordske zbornice sploh. Tako obstoja tedaj možnost, da pride o priliki razmejitvenega problema med irskim severom in jugom do vladne kri- ze v Angliji, oziroma tako liberalci vztrajajo na vladni strani, do razpusta zbornice ia do novih volitev. Položaj v Bolgariji V vseh balkanskih državah se v poslednji dobi mnogo piše o vedno bolj naraščajoči komunistični nevarnosti. Največ pa se o tem piše v Bolgariji, kjer so bili sofijski listi zadnje čase polni alarmantnih vesti. Sodeč po pisavi sofijskih listov mora imeti človek utis, da jc komunistična revolucija v Bolgariji vprašanje par dni. In kakor imajo Bolgari dobro prakso že od nekdaj — prenesli so alarmantne vesti tudi v vrtanje, osobito v angleško in francosko časopisje, ki je pričelo pisati & nevarnosti, ki preti Bolgarski, iu je s simpatijami pozdravljalo korake, ki jih je storila sofijska vlada, da reši svojo pozicijo, hkrati pa očuva tudi sosedne balkansko države boljševizma. Zlasti sta pariški «Tempsj> in londonske cTimesi na-glašala opasnost, ki preti Bolgarski od komunizma, ter priporočale svojim vladam, da pomorejo Cankovu proti agentom sovjetske vlade. Toda z mnogih strani, osobito v beo-gradskem tisku, so se ves ta čas pojavljali kritični glasovi, ki so trdili, da nevarnost ni tako huda, marveč da jc pričela vlada Cankova svojo propagando v Londonu in Parizu samo iz namena, da jej tamkaj dovolijo povečati svojo vojsko, kar jej je sedaj na temelju nejskega mirovnega sklepa nimogoče. Cankov je res pričel akcijo, da dobi pri onih vladah, od katerih pristanka zavisi uspeh, dovoljenje za povečanje vojske. Tudi na Jugoslavijo se je obrnil žc na vnanje ministra Ninčiča s prošnjo, da da svoj pristanek za to, da se sme bolgarska vojska povečati za 6000 mož. Pašičeva vlada je odklonila dovoljenje. Cankov se je tedaj obrnil na medzavezniško kontrolno komisijo v Sofiji s prošnjo, da mu dovoli pozvati pod zastave še 3000 mož v svrho obrambe države pred komunizmom. Poslanikom Bolgarije v Parizu, Londonu in Rimu je naročil, naj delujejo v tem smislu pri zavezniških vladah. Toda ne da bi čakal na odločitev medzavezniške kontrolne komisije je Cankov odredil mobilizacijo in poklical pod orožje teli 3000 vojakov. Jasno je, da je s to mobilizacijo Cankov prekršil določbe nejske mirovne pogodbe. Kaka bo reakcija na to kršitev s strani prizadetih držav, je še negotovo. V prvi vrsti je treba naglasiti. da se še vedno no ve, kaj je prav za prav s komunistično opasnostjo. Mnogi so šc vedno skeptični, trdeč, da hoče Cankov pod pretvezo komunistične nevarnosti, ki pa nc obstoja. v tako veliki meri, ojačiti svoj no posebno trden položaj ter povečati število oborožene sile. Druga pa opozarjajo na nevarno zbližanje med komunisti ia makedonstvujučimi, ki bi moglo, z rusko pomočjo v ozadju, zares postati opasno sedanjemu redu v Bolgarski. Opozoriti pa je na nekatera fakta: prvič so so nedavno vse makedonske organizacije združile v enoto in izbrisale tako rekoč medsebojne razliko. Drugič je postala komunistična stranka tako močna Ie, ker se jo glavni in to najborbenejši del zemljedelske stranke priključil komunistom. Tretjič, da morejo makedonstvujušei računati v danem položaju na uspeh lc, ako se naslonijo na izrazito, vse razdirajoče delo boljševizma. In četrtič: v slučaju uspele revolucijo bi komunisti in makedonslvu-jušči zemljedelce brezdvomno potisnili v ozadje kot. pmetski element. Ako je torci resnica, da so so makedonstvujušei ločili od Cankova in njegove vlade ter prešli na boljševiško-komunistično stran — kar pa še ni ugotovljeno — tedaj bi res mogla nastati za Cankova resna nevarnost. Opozoriti pa. je šo na eno. Velik uspeh, ki ga jc imela Cankova propaganda v Parizu in Londonu, se je pokvaril te dni s tem,da je Dailv Herald, organ Macdonaldove delavske stranke, objavil senzacijooalni članek zoper Cankova. V tem članku trdi D. H., da vodijo cTimes> srbsko prebivalstvo v Surdulici pred očmi vse države poljublja kosti svojih bratov in sester, ki niso zakrivili ne vojne n e narodnih problemov* ne vsega drugega gorja na svetu — se mi vprašujemo: Ali še živi Baj Galija? Ali živi bolgarstvo, ki je voljno vse, prav vse zatajiti in poteptati, da zadosti svojemu in edinole svojemu interesu? Mar naj veljajo tudi o naših dneh verzi največjega bolgarskega pesnika Ivana Vazova: Krvava je, strašna zgodovina Bolgarske, vrsta nesreč in bede, vsakdanja obtožnica vseh naših prednikov. Prihajali so in umirali slučajno na tem svetu, brez Kosova so poginili in brez testamenta. Minevajo leta, dogodki gredo v porabo in usmiljeni čas leči vse rane; grehi kake generacije ali kakega političnega sistema so prav tako od-pustljivi kot grehi posameznika. Vendar pa so reči, ki jih je težko pozabiti, in med te spada izdajstvo skupnega ideala. Tak ideal je Slovanstvo. Ne rodoljubarsko, ki obstoji v večnih napitnicah, govorih in člankih; ne imperialistično, ki ne pusti živeti bratu nalea brata. Mislimo Slovan- stvo, ki se izza davnih dni preko Kri-žaniča in slovanske romantike razvija iz instinktov interesne skupnosti v kulturni in svetovnopolitični tip. Megleni slovanski ideal se vendarle jasni in kaže svojo resnično vsebino. Ali naj Slovanstvo še računa s sodelovanjem Bolgarov? Ne gre za aka-demično vprašanje ali za kakšno rasno teorijo. Ne gre za preteklost. Bolgari imajo v Slovanstvu svoje mesto in ga nimajo. V svetovni vojni, ko je šlo za usodo več slovanskih narodov, so slovanski ideal zatajili in izdali. Toda narod sestoji od mnogih plasti, ki se menjajo med sabo. V zadnjih desetletjih je bila na površju neslo-vanska plast, ki nosi poteze Baja Ga-njo. Socialna revolucija je prinesla na površje novo plast, ki jo je reakcija nekoliko potisnila v ozadje, katera pa ne more nič več preprečiti neposred-njega vpliva na sistemizacijo bolgarskega narodnega življenja. Najzdra-vejša plast prihaja do besede. Od nje bomo slišali odgovor. Ne danes ali jutri, temveč šele čez leta. Ko bo Baj Ganja opustil sanjarije o balkanskem imperijalizinu in ko se bo tudi na srbski strani izčistilo ozračje, bo mogoče pokriti plašč čez Surdulico, en izmed madežev balkanskega Slovan-stva..., in iti dalje v smeri k Novemu Balkanu. B. B. le Cankovo propagando, pravi, da je položaj Cankova zares nesiguren, da pa Cankov išče pomoči v inozemstvu zoper svoje strankarske nasprotnike pod pretvezo, •Ja gre zoper komunizem. Na ta način je sedanja angleška vlada pokazala svo jo skepso in nezaupnost glede upravič-nosti alarmantnih vesti Cankovove vlade, vrhtega je «Daily Herald* koncem svojega članka zapisal prav izrecno, da so simpatije angleške vlade na strani bolgarskih kmetov. To jc vsekakor izrazit afront z angleške strani, ki bo imel ne dvomno veliko važnost za. nadaljni razvoj razmerja med Cankovom in zavezniki. Nasproti temu nadaljuje kampanjo za Cankova. V Bolgarski sami pa očividno stvar dozoreva in vojno stanje, ki ga jo proglasila vlada, jc vsekakor uvod v resne stvari. Pod vlado Fan Nolija Z albanske meje prihajajo nova alarmantna poročila o situaciji v Albaniji. Vsak dan pride kaka nova skupina, beguncev na naše ozemlje, pristašev prejšnjega režima; begunci prihajajo v naj-bednejšem stanju, mogli so si rešiti Io golo življenje. Značilno jo, da jo število Beguncev zadnji čas večje nego jo bilo v prvih dneh zadnje revolucijo, znamenje, kako cdeluj&> sedanji režim. Pristaši prejšnjega režima ne trpe le vsled preganjanja « strani oblasti, marveč največ s strani neodgovornih čini-teljev, to jo dosedanjih kačakov; Bajram Cur je s svojimi razbojniki danes fak-tični gospodar v severni Albaniji. Vlada je celo Bajramu Curn kot »narodno priznanje* podarila neko veliko posestvo v bližini Havaje, ki je bilo doslej last nekega nasprotnika sedanje vlade. Ostali pomočniki so si vzeli sami brez vladnih dekretov posestva, ki so jim bila všeč, seveda na račun pristašev Ahmed-begove vlade. Mat, predel Ahmed begov, je požgan. Kule in vso ostale zgradbe na Ahmed-begovih posestvih so v razvalinah, na njih ostankih pa so se naselili zmagoviti kačaki. Ker je zmanjkalo plena, za to zaslužne razbojnike, so morali v poslednjem času tudi nekateri nevtralni bogati posestniki z doma. da jim napravijo mesta. Anarhija in teror sta že pričela povzročati upore po nekaterih krajih severne Albanije. Nekatera plemena, ki so ostala mirna za časa poslednje revolucije, se pričenjajo gibati. Tako je med plemeni okrog Nikaja in Puka nastal upor, ko so žandarmi vzeli s seboj nekaj uglednejših kmetov za talcc, zlasti ko so jih sedmero izmed njih našli na potu mrtvili. Iz Skadra se javlja, da se opaža vrenje tudi med Malisori. Nedavno so Mali-sori počakali na, potu med Lješom iri San Giovanijem nekega vladnega komisarja, ki so je proslavi] z nasilji v njihovem okrožju, ga potegnili iz avtomobila ter ubili, - njegove spremljevalce pa seveda slekli do golega. V Skadru gospodari zloglasni Mustafa. Kroja. Zapori so polni, globe se dvigajo vedno više. Kdor hoče ostati na prostem, mora plačati visoke vsote odškodnine. Nekateri od skadarskih trgovcev, ki so jim naložili visoke globe K roj in i ljudje, so si skušali pomagati s tem, da so se obrnili na jugoslovenske konzulat. Naš konzul jim seveda ni mogel pomagali, ker njso naši državljani. Zato pa jih je Mustafa Kroja dal zapreti in pošteno pretepati. In kdor želi, da mu odleti glava z ramen, pa naj le gre še v naš konzulat — tako se gla-si sedaj beseda Mustafa Kroj«?. Ni čuda, da. so v takih razmerah kačaki dobili prosto pot, da lahko vsak čas udarijo čez mejo na naše ozemlje; kakor žo dolgo ne, so oživeli napadi vzdolž ob naši meji od Prizrena do Ohrida. Kino Fiimi za deco. Ze precejkrat to je čulo vprašanje, zakaj ne izdelujejo filmska podjetja filmov posebej tudi za otroke. Dečad tvori bogme precejšen del po-setnikov kinematografskih predstav, in otrokom sedanje moderne dobo skoraj nc moreš bolj ustreči, kakor če jim obljubiš — kino. Ljudskošolski kratkohlačniki in gimnazijski paglavci se živahno menijo o filmih, ki so jih videli prejšnji dan, zanimajo se za filmske dive in z nestrpnostjo pričakujejo naslednjega programa z nadaljevanjem. — Toda ti goreči prijatelji kina so po večini že vsi videli deset pomladi, so tako rekoč mali možje, ki tudi razumejo, kar vidijo, in trepečejo od razburjenja, ko prisostvujejo drami na platnu. Mlajši pa, ki žive to pod varnim zavetjem materinega krila, seveda še ne morejo razumeti zamotanih zapletljn-jev, ki hite mimo njih. Le veseli, smeh vzbujajoči prizori jim razmajejo lica. Če pa vidijo celo e. Komedija v 1 dejanju, Moiiftre-F. J. (13 oseb in ve? lakajev.) Igre, ki jih je ZKD. kupila od g. Jakoba Špicarja, smejo brezplačno igrati samo v Zvezi včlanjena društva, medtem ko nam morajo ostala društva plačati določene tantijeme. Sicer pa Zveza sama nevčlanjenim društvom ne izposoja iger. Izposojajo se po največ tri igre naenkrat. Pristojbina za vsako izposojeno igro, k! jo društvo prepiše, znaša še vedno 12 Din 50 par za en mesec. Konstatirati pa moramo žalostno dejstvo, da se vsa društva ne zavedajo svoje dolžnosti napram ZKD. v plačevanju, kakor tudi glede vrnitve iger. Nekatera društva nam kljub večkratnemu opominu še do danes niso vrnila Izposojenih iger. Večina včlanjenih društev pa vestno vrši svojo nalogo in obeta biti prihodnja sezona Se mnogo živahnejša kot je bila prejšnja. Prizadeta društva pa tem potom vljudno ponovno naprošamo, da nam vrnejo igre, ki iih še imajo v posesti, plačajo gori omenjene pristojbine ter e'v-entualno zaostalo članarino. Zveza ima dames okrog tristo včlanjenih društev brez posameznikov in ji je delo zelo otežkočeno. ako vsa društva ne vrše točno svojih dolžnosti. Pred-stoječi seznam naj blagovolijo društva shraniti, da si na po nudi svoja zajamčeno pristna Ijutomerška vina marmornate plošče za pohištvo in vsa druga kamnoseška dela, kakor ■tudi izdelke iz umetnega kamna priporoča Kamnoseški mojster po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. VINO Ksl* cesta št. 30. 1886a Brzojav. naslov: Zadruga Kropa ^ |f| f^OsUlil Telefon interurban: Podnart 2. —Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) —————— Žeblji za ieieznke, Isbils za ladje, srni aii pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlje, spoike za cdre in prage, spojke za ladje m spisve, žeiezrce brane, zobje za brane, kljuke za podobe, zid itd., vijaki z maticami, sakoyše® sa fenderje, k©61e m mostove, vijačni šepi, verige. Predor pod Rokavskim prelivom . Prea kratkim je sprejel angleški ministrski predsednik Ramsay Macdonald de-putacijo spodnje zbornice, ki z vso pravico zatrjuje, da ima za seboj nad 400 poslancev vseh strank, ki zahtevajo, naj se vendar enkrat začne z gradbo predora pod Rokavskim prelivom med Anglijo in Francijo. S tem sprejemom, ki je bil zelo svečan in 60 ma prisostvovali lord-kancelar Hal-dane, prvi lord admiralitete (mornariški minister) Chelmsford in ministra za letalstvo in za državno brambo, je stopil že nad sto let stari načrt v odločilni stadij, čigar pomen nikakor ne more zmanjšati trenotni neuspeh cele akcije. Znano je, da je pred par tedni odklonil vrhovni brambni svet Velike Britanije načrt večinoma iz predsodkov, češ da bi bila potem varnost Anglije ogrožena. Akcija je s tem sicer nekoliko zastala, nikakor pa ni pokopana. Pred več nego sto leti je misel predora med Anglijo in Francijo sprožil sam veliki Napoleon. V razgovoru z angleškim poslanikom je rekel: «To je ena onih velikih stvari, ki jih moramo ustvariti skupaj». Anglija je odklonila Napoleonov načrt, čeprav veliki vojskovodja že ni bil več nevaren. Anglija je pač država otokov in je še do pred kratkim videla svojo moč na vodi, ki jo obdaja z vseh strani. Šele leta 1881. je nastopilo nekaj uglednih poslancev v zbornici, ki so spra- I vili stvar zopet na površje, pa je zadeva [ zopet zaspala, češ da bi v morebitni vojni s Francozi sovražni vojaki po suhem mogli priti v London skozi predor in v eventualni vojni z Nemčijo nemške četo veliko lažje zasedle francoski vhod v predor, kot pa izkrcati vojake v Angliji. Polagoma so možje širokega obzorja vedno lx>lj podrobno jeli razmišljati o projektu, ki je dozorel že tako daleč, da so ga začeli z vso resnostjo zagovarjati in spravili na tapet v obliki resolucije v parlamentu. Najbolj je pospeševalo idejo dejstvo, da je prišla nova vlada socialističnih tendenc na krmilo v Angliji in Franciij, s čimer je naredila stvar korak dalje na poti uresničenja projekta. Izdelani so podrobno Ze vsi načrti, v tehničnem in gospodarskem pogledu. Predor bi bil dosedaj največje delo stavbene umetnosti. Tunel bi bil dolg 36 angleških milj (približno 58 kilometrov). Predor pod Simplonom je doslej najdaljši in meri skoraj 20 kilometrov. Od projektiranih 36 milj (ena angleška milja je okroglo 1600 metrov) bi jih bilo le 24 pod morjem, torej le dve tretjini, dočim bi tekla ostala proga po kopnem kot rampa na francoski in angleški strani. Vhoda v predor sta zamišljena na obeh straneh nekaj milj od brega, da bi bila na eni strani bolj zavarovana proti morebitnim neurjem in visoki plimi, na drugi strani pa da rampi ne bi bili prestrmi. Morska tla so pod Kanalskim prelivom naravnost | idealna za tunel. Tla so iz trdega apnenca, ki ne pušča vode. Najprej pa bi se začel kopati poskusni predor, ki naj bi bil kake štiri metre širok in visok in bi bil lahko končan v dobrih treh letih. Stroški za angleški del predora se cenijo na milijon funtov in četrt. Na podlagi izida tega poskusnega predora bi se potem nadaljevalo vse delo. Bila bi dva predora po približno šest metrov in pol premera in bi bila oddaljena drug od drugega 20 metrov. To delo bi trajalo nadaljnja tri leta. Tekom šestih let bi se mogel otvoriti direktni železniški promet med Londonom in Parizom. Vse delo bi dovršilo 20 tisoč delavcev, ki bi bili skozi šest let nepretrgoma zaposleni. K temu bi morala priti še cela vrsta pomožnih delavcev, ki bi bili zaposleni v industriji gradiva. Direktni osebni vlaki med Londonom in Parizom naj bi vozili vsake pol ure, večinoma le po dnevi. Ponoči naj bi vozili po možnosti le tovorni vlaki. Vožnja bi trajala nekaj nad eno uro. Da bi se moglo zadostiti naraščajočemu prometu, bi bilo treba zgraditi na južnovzhodni obali Anglije nove železnice, seveda električne, stare pa opremiti z električnim pogonom. Angleški in francoski strokovnjaki so preračunali, da bi znašali vsi stroški za predor med obema državama 29 milijonov funtov šterlingov. To je za 13 milijonov več, kot so cenili leta 1917. Razliko je iskati v porastu cen gradiva in plač. Sir Percy Tempest, bivši ravnatelj Juž-noangleške železnice, je že meseca marca tega leta predložil parlamentu natančne podatke o rentabilnosti predora. Svoj proračun opira na podatke žcleznic, in sicer po stanju iz leta 1922., letu največje gospodarske depresije, ki jo zaznamuje Anglija zadnja desetletja. Sir Tempest pravi, da bi znašali dohodki nove železniške proge pod morjem letno 1.6 milijona funtov, kar bi odgovarjalo nekako 5 odst. investiranega kapitala. Ako jemljemo v poštev številke iz let 1913. in 1914., znašajo preračunani dohodki letno 1,800.000 šterlingov. Pri tem pa ni vštet prirastek potniškega prometa vsled tega, da ne bo treba prestopati z vlaka na parnik in zopet na železnico, ampak se boš lahko peljal v spalniku direktno iz Pariza v London, ter porasta blagovnega prometa in zmanjšanje izdatkov, ker odpade prekladanje tovorov. Velike potovalne pisarne pravijo, da se bo potniški promet z otvoritvijo predora med Anglijo in kontinentom podesetoril. Zelo previdni predsednik družbe Chan-nel Tunnel, baron D* Erlanger, računa s tremi milijoni potnikov od prvega leta dalje. To bi znašalo tri milijone funtov, ako se računa po en šterling voznine za vsako osebo, torej S odst. obrestovanje vloženega kapitala. Najprej prihaja v poštev financiranje poskusnega predora. Potrebne vsote, dva milijona funtov, upajo spraviti skupaj in-teresirane železniške družbe. Južnoan-gleška kakor tudi severnofrancoska že- lezniške družbe imajo izredno velik interes na tem, da postanejo neodvisne od parniškega premeta med Dovrom in Ca. laisom, ki je eden najbolj nezanesljivih na svetu zaradi skoraj stalnih viharja na Kanalu med Atlantskim oceanom in Severnim morjem. Čim bodo končana pt* skusna dela pri predoru, bodo začeli sve. tovni kapitalisti naravnost tekmovati prt investiranju svojega denarja. Jasno je, da je sedaj vse odvisno od stališča angleške vlade. Francija je že od Napoleonove dobe vsak trenu.tek pripravljena k sodelovanju. S tem, da se ja izjavil najvišji brambni svet v Londonu proti projektu, načrt še davno ni pokopan. Sedanji ministrski predsednik Mae-donald je z vsem ognjem za stvar in levičarski liberalci in delavska stranka so za uresničenje načrta. Še pred par dnevi sa objavile , ss,~585; <2», 525 do 535; <6» 425 do 430; <7» 375 do 385. Otrobi: 1 vagon 205 do 210. Tendenca nestanovitna. Dunajski trg z mlekarskimi pros dukti. Na trgu je precej gornjeavstrijs skega sirovega masla. Ker se to težko razpeča, pada cena, ki znaša 50.000— 52.000 Ka. Po ostalem tuzemskem, mad= žarskem in jugoslovanskem mlekarniš* kem sirovem maslu obstoja živahnejše 1 povpraševanje. Cene za te vrste se gibljejo med 58.000—62.000 Ka za kg. Posebno živahno jc povpraševanje po inozemskem sirovem maslu, ki je dobre kakovosti. Dansko sirovo maslo notira 76.000—77.000 Ka, holandsko 74.000 Ka. Cene za sir so: švicarski emmentalski 64.000, tirolski polemmentalski 40.000— j 46.000, holandski gouda 32.000, danski «švicarski® sir 33.000—35.000 Ka. _ V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Jadranskc-posavska čev-ljarna d. z o. ?.. v Kranju; >Ites», družba z o. z. za lesno trgovino in eksport v Ljubljani; Merkantilna banka, podružnica v Ribnici. — Redni občni zbor ima Anglo-Austri-an liank Limited dne 29. t m. v Londonu. — Dobava sukna in jagnječih kož. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je po naredbi ministrstva saobračaja preložila rok 27. avgusta t. 1. za ofertalno licitacijo za dobavo 3.200 m temnomodre-ga sukna in 12.700 komadov jagnječih kož na 27. septembra 1924. = Stanje sladkorne industrije v Italiji. Podatki, zbrani od Zveze sladkornih industrijcev v Italiji so složni v tem, da sladkorna pesa letos dobro obeta, ker ni nikdar primanjkovalo vlage. Računa se, da bo pridelek sladkorne psse znašal okrog 38 milijonov q, kar bi dalo 3 mili jone 800.000 do 4 milijone q sladkorja. Lanska produkcija sladkorja v Italiji je znašala 3.150.000 q. — Naraščanje konkurzov v Italiji. V prvi polovici t. 1. se je priglasilo v Italiji 3767 koikurzov napram 2558 v istem času ir?3 in 1571 v 1. 1922. Povprečno .je bilo mesec 627 konkurzov napram 474 v 1. 1*-23, 297 v 1. 1922. in 149 v 1. 1921. = Zakon proti oderuškim obrestim v popskl. Nedavno je stopil v Poljski v veljavo zakon, po katerem je zabranje-no pobirati obresti, ki bi znašale na leto več nego 24 odst. = Brezposelnost v Angliji. Iz Londona nor> tajo. da je število brezposelnih znašalo 11. t . m. 1,091.700 oseb, to je za 11.466 več nego 4. t. m. flBLEKE za gospode in deco ** kupite najbolj ugodno pri tvrdki ^f 42263 Aleksandrova cesta Štev. 12. — Ljubljanska borza za blago in vrednote posluje dnevno od 12. do 13. ure, izvzemši sobote, nedelje in praznike, in sicer je določeno poslovanje za blagovni oddelek od 12. do 12. ure 25 minut in za efektni oddelek od 12. ure 35 minut do 13. ure. Uradne ure borznega tajništva so od 9. do 14. in od 16. do 18. Na tajništvo naj se izvolijo interesenti obračati za vse željne informacije. Telefonska številka tajništva je 402 in 488. = Razdelitev avstroogrskega železniškega materijala na nasledstvene države. Mednarodna komisija za razdelitev avstroogrskega železniškega materijala med sedem nasiedstvenih držav, ki je pričela delovati L 1919, je ponovno prekinjeno delo zopet nadaljevala od 9. julija 1923.; sedaj je podoba, da. se bodo dela te komisije kmalu dovršila. Po sklepih z dne 9. julija 1923. je komisija zbrala potreben statistični materijal za rešitev vseh še odprtih vprašanj razdelitve in je mogla 31. maja t. 1. izvršiti razdelitev glavnih objektov, kakor normalnotirnih lokomotiv, osebnih in tovornih vagonov. Odločitev o tem se je izvršila v soglasju vse komisije, v kateri se nahaja tudi naš zastopnik. Razdeliti je še samo majhen del materijala, kakor poštni, specijalni, ozkotirni vagoni in vagoni na električni pogon. Glede na malo število ob;ektov, ki jih je še razdeliti, bo celo delo komisije najbrž končano še pred koncem letošnjega leta. = Živahen promet na vinskem trgu. Spričo zelo slabih izgledov vinske trgatve je zadnje dni po vseh jugoslovanskih vinskih tržiščih oživela kupčija. Vinski veletrgovci si nabavljajo velike količine dobrih starih vin, ki jih nameravajo uporabiti ža mešanje z novimi letošnjimi vini, ki bodo po vseh izgledih večinoma zelo slabe kakovosti. Zaradi fcesra se pričakuje. da bo n. pr. Dalmacija kmalu vsa bela vina prodala. Sremsk.i stara bela vina se plačirejo po 4—5 Din ab Srem in se istotako kupujejo v velikih količinah. V Dalmaciji stane beli opolo ab Makarska - Zaostrog 3- 4.25 Din. = Refakclja za izvoz lesnega oglja. Prometni minister je dovolil za izvoz našega lesnega oglja refakcijo 25 odst, normalno tarifne veznine. Do te refakcije ima pravico oni. ki dokaže z originalnimi mednarodnimi tovornimi listi, da je izvozil v enem letu najmanj 5000 ton tega bglja. Sokol Slovanski Sokol Zagreb, 22. avgusta. Na zletu in saboru Jugoslovenskegs. Sokola, v Zagrebu so se godile velike reči. Na čelu povorke so šli starejšine Sokola štirih glavnih slovanskih narodov; s starosto jugoslovenskega Sokola je korakal starosta poljskega Sokola brat Adam Zamoyski; z njima sta šla starosta Seski in Sokol ruski. Na stvoritveni seji sokolskega^ sabora je prvi odzdravljal Poljak v imenu poljskega Sokola ter, zavzet za ves slovanski svet, ogovarjal brate Cehe in Ruse in Rus Vergun, ki je pred vojno sta! v vrstah, katere na slovanskih shodih niso hotele slišati poljske himne, je sedaj govoril o bratih Poljakih, istotako' kakor je o bratih Poljakih govoril Sokol Čeh. Sploh je ves sabor stal pod častno afirmacijo Poljakov v slovanskih vrstah. S češkim glasom se je na konferenci o ustaovitvi Zveze slovanskega Sokolstva poljskemu Sokolu, oziroma njega starosti Zamoyskemn poverila naloga, da dalje vodi akcijo o statutih take Zveze. V sokolskih vrstah se je veliko Slo-vanstvo strnilo; tu ni več rusko-polj-ske rane, ki je doslej sprečavala razvoj slovajiskeara življenja. Da se je Poljakom omogočil prihod na zlet jugoslovenskega Sokolstva, to je velik slovanski uspeh letošnjega leta. Tudi separatistični »Hrvatski Sokol-.. je vabil k sebi že pred Veliko nočjo Varšavo, a zdravi instinkt poljskega Sokoli je vabilo odbil, ker se je čutilo, da bo na zletu separatističnega Hrvat. Sokola hujskanje proti drugim delom našega naroda. Prišli pa so na zlet jugoslovenskega Sokola. To dejstvo je omogočilo sijajno slovansko manifestacijo na zagrebškem sabom. To separatiste boli. Kito sedaj zagrebške biološke novine bruhajo žveplo. Gode se velike reči, a ne po volil nalih ljudi Šport ADMIRA (DUNAJ) : ILIRIJA 6 : 0 (4 : 0). Jesenska nogometna sezona je oživela šele z včerajšnjo veliko mednarodno tekmo. Da si želi naše občinstvo videti le boljših tekem z znanimi inozemskimi klubi, nam oriča lepo število gledalcev, ki je včeraj kljub skrajno neugodnemu vremenu prisostvovalo tekmi med dunajsko Admiro in našo Ilirijo. Take tekme so go tovo v interesu našega nogometnega spnrta, saj je velike važnosti, da prihajajo k nam klubi iz onih športnih središč inozemstva, ki so znani po svojih športnih uspehih. S svojo včerajšnjo igro je dokumentiralo simpatično moštvo Admire visoko stopnjo dunajskega nogometa. Igra Du-najčanov je bila odlična in gotovo najboljša, kar smo jih od pomladanskega gostovanja dunajskega Slovana videli v Ljubljani. Admira poseduje vse vrline moštva visoke klase. Vsak poedinec je izvrsten tehnik in taktik; celo moštvo pa predstavlja izvrstno enoto, ki deluje precizno in brezhibno. Napadalci so hitri, silni in nevarni strelci. Njihove lepe akcije je publika honorirala s spontanim apkvzom. Odličen strelec je zlasti desna zveza. Krilska vrsta služi v krepko opero napadalcem in se odlikuje po kras nem startu na žogo. Obramba je klasična. Njeri ostri In krasni osvobodilni streli so zadivili slehernega gledalca. Ilirija takemu odličnemu moštvu ni mogla biti kos. Soglasna sodba vseh gledalcev pa je, da je napad Ilirije v sedanji postavi povsem nemogoč. Posamezni igralci so igrali sicer požrtvovalno, niso pa mogli prodreti odlične dunajske obrambe. V krilski vrsti je bil nad vse požrtvovalen Gabe, ki je bil izvrstna opora celega moštva. Tavčar ne dosega več svoje nekdanje forme. Obramba se je sicer trudila, ni pa mogla razbiti lepo izpeljanih kombinacij nasprotnega napada. Vratar Miklavčič bi dva gola morda lahko obranil, ostali goli pa so bili neubranljivi. V splošnem je bila igra na polju precej otvorjena in ni bilo občutiti prevelike pre moči gostov; pred goli pa je seveda biia situacija bistveno drugačna in tej okol-nosti je tudi pripisati visok poraz domačega moštva. Tekmo ie sodil dobro g. Betetto. na vslcsclmul Paviljon E 39. Razstava in sprejemanje naročil. Za avtomobilsko gorsko tekmo, ki se vrši v nedeljo dne 24. t m. na serpentinah med Vrhniko in Logatcem so predpriprave in tehnične dispozicije dokončane. Trenaža motociklov in avtomobilov je bila zelo intenzivna, zato je pričakovati, da se dosežejo vzlic nevarnim in mnogoštevilnim ovinkom zelo ugodni časi. Pri motociklistični tekmi ima znani dirkač g. Barešič največ šanc. Nevarni konkurent mu ie Rado Hribar. Iz Beograda se je pripeljal na lastnem motocik-lu DWK športnik Mišic v Ljubljano, ki se tudi udeleži tekme. Za najboljši čas dneva je razpisal avtomobilski klub lepo umetniško darilo, ki predstavlja avtomobil iz brona, vozeč v polnem diru; prva cena športnega voza in prva cena potniškega voza sta umetniški statueti iz brona. Dalje je podaril avtomobilski klub motociklističnemu klubu srebrn pokal za najboljšega vozača. Darila so razstavljena v izložbah tvrdke Magdič v Ljubljani. Razdelitev daril se vrši v hotelu Kramar v Logatcu takoj po končani tekmi. Jugosiovenski zimskosportni savez sklicuje važno sejo v pondeljek ob 8.30 v kavarni Emona, damski salon. Udeležba je dovoljena le članom upravnega odbora, katere prosi, da se zanesljivo udeleže seje. Glavna točka: vojaški smu-ški tečaj. — Podpredsednik. Iz sekcije nogom. sodnikov (Službeno). Za tekočo sezono so določene sledeče sodniške takse: drugorazredne prvenstvene in prijateljske tekme 10 (5) Din; prvorazredne prvenstvene in prijateljske tekme 60 (10) Din; intemacijonal-ne, medmestne in podsavezne 125 (25) Din. Številke v oklepaju značijo zneske ki jih sodnik vplača v sekcijsko blagajno; podsavezni in nelzprašani sodniki oddajo cele takse sekcijski blagajni. Vsak sodnik je glasom sklepa glavne skupščine ZNS primoran ubrati celo takso brez vsakega odbitka. Takso mora blagajnik kluba, ki tekmo priredi, odnosno pri prvenstvenih in podsaveznih tekmah blagajnik podsaveza, pred prlčetkom tekme izplačati sodniku. Prošnje za delegiranje sodnikov k tekmam morajo vposlati klubi najkasneje vsako sredo do 18. ure na naslov sekcije: kavarna »Evropa«. Imenoma zaprošati sodnike le nedopustno: Podsavezni sodniški izpiti se vrše v nedeljo dne 31. VIII. in sicer ob 10. nri teoretični v damskem salonu kavarne Emona, ob 14. praktični na igrišču S. K. Ilirije. Prijave je vposlati do četrtka dne 28. t. m. na naslov sekcije. Prijave morajo vsebovati sledeče podatke: Ime in priimek, natančen naslov, rojstno leto, ali je kandidat že polagal kak sodniški izpit, kje in s kakim uspehom. Za vodenje tekem na teritoriju LNP so razen izpra-šanih sa veznih sodnikov upravičeni še sledeči ggj Fink (Ljubljana), Planinšek, Sepec, Nemec (Maribor) in Ochs (Celje). Nastop težko-atletilne sekcije Slovana. Sinoči je v Narodnem domu priredil S. K. Slovan javno produkcijo svoje iež-ko-atletične sekcije. Kot gost le nastopil g. Marijan Matiievid, ki je s svojimi lepimi produkcijami navdušil številno zbrano publiko. Posebno je žel burne aplavze, ko je držal v zobeh sode napolnjene z vodo v skupni teži 300 kg in plesal kolo. Krivil je tudi železne droge v spiralo in pokazal z raznimi eiektnimi akcijami vso svojo silno moč in energijo. Člani Slovana so predvajali rokoborbo in boks. V francoski rokoborbi sta nastopila gg. Ti-čar in Pipenbacher. Borba je ostala neodločena in se danes nadaljuje. V rim-sko-grški rokoborbi, ki je bila zelo zanimiva, je g. Koščinski premagal g. Bar-doferja v 14. minuti. — V boksu sta se merila gg. Vavpotlč in Legat Zmagal je po točkah g. Vavpotič, ki je bil ves čas v veliki premoči. Danes se prireditev ponovi in sicer z novim zelo zi.;.umvim programom. S. K. Primorje II. : S. K. Svoboda. Danes, v nedeljo ob 3. pop. prijateljska tekma na igrišču Primorja. Igra se le ob ugodnem vremenu. S. K. Red Star, Celje : S. K. Radeče. Danes se vrši v Radečah revanžna nogometna tekma med S. K. Red Star, Celje '. S. K. Radeče. Z ozirom na dobro formo domačega kluba, zadn a tekma s prvakom Celja S. K. Celje je končala z rezultatom 4 : 1 za Celje, bo moral napeti S. K. Red Star vse sile, da si izvojuje zmago. Obeta se prvovrsten športni užitek. Začetek tekme ob 4. uri popoldne na prostoru g. Starca. Za revanžno tekmo Admira : Ilirija, ki se igra danes ob 17. na športnem prostoru Ilirije poleg velesejma, se vrši pred prodaja vstopnic še danes od 9. do 11. ure v trg. J. Goreč. Mladinske vstopnice se dobe popoldne pri dnevni blagajni. — Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Admira v Zagreba. Po absolvlranih tekmah v Ljubljani odpotuje dunajska Admira v Zagreb, kjer bo 30. in 31. t m. odigrala dve tekmi s Haškom. Nogometno tekmo Ilirija : Sašk, ki se vrši dne 7. septembra v Ljubljani kot prvo kolo za nogometno prvenstvo Jugoslavije, bo sodil znani najboljši jugosiovenski sodnik g. Fabris. Juniorji Ilirije igrajo danes ob 9.30 v slučaju ugodnega vremena prijateljsko tekmo s S. K. Krakovo. Lawn tenis turnir. Internacionalne j tekme za prvenstvo Ljubljane so odgo-dene za nedoločen čas. Termin se pravočasno naznani. Tenis-turnir v Zagrebu. Hašk priredi koncem tega meseca velik mednarodni tenis turnir, na katerem bodo sodelovale tudi priznane veličine kot Kehrling, Djun-djerski, Morpurgo, KienzI. Munk in drugi. ODGOVOR NA JAVNI POZIV. ATLETA SUMAKOVA Vaš poziv, ki ste ga objavili dne 22. t. i m. spreejmam in Vas vabim v nedeljo zvečer v Narodni dom, da se z mano poizkusite. Atlet M. Alatijevič- in prcoMJfl RflZLKNEQ/i n/1NUF/?KTURNEQd BL/lQfl Nfl DEBELO IN DROBNO! 1211» Zl „0B?ls»»a»!e" !b ,.2tnit»e" neka tessdi 1 Din ^ ! Veliko prazno sobo Hrast, smrekove hlode I t normalnih dolžinah ln v debelinah nad 30 cm, kupimo vsako množino, najraje na progi Zidani most— „ _ _ . vsaka Beseda 1 Din. — Priobčnjejo u le inall oglasi, ki Brežice. Ponudbe z navedbo . besed* mprnr. ^.Dopisovanje«1. Cenitve- M računa ™akaM« vprUanj« prltoi.ma »»mk. cene. množine in kraja, kjer upu). Plato M lahko tudi t tnamkah. Na vprašanja odgovarja up.»Ta 1«. o« .« vpraaaajo pri« cu cen^ lat]k0 0gledaj0> prosl. n» odaornr tat man!pulaclj«ka priitojblna Ct Din) f r- Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotogral Bugon Hlbšer, LJubljana, "r&lvaiorJeT trg 7. 1828 r' Modistka t Gorianc & Co„ LJubljana, br. Petra cesta št. 27, poleg hotela ..Tratnik" sprejema re&kovrstna popravila slam-hikor ln svilenih klobukov. Postrežba točna. 1093 k—--—- Naznanilo. feazdanjam el. občinstvu, da lem i',opet otvoril svojo jer-menarsko in torbarsko delavni«) s prvovrstnimi močmi. Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dola: konjske bpreme, damske torbice, nogometne žoge itd. ter vsa popravila. Vljudno se priporoča Mihael J a g e r. Poljanska cesta 9. 17198 -—- /Čevljarska delavnica (novootvorjema) Pred Igri-Bčem št. 1, sprejme v delo Izdelavo novih čevljev po Najmodernejši obliki ln vsa tovrstna popravila. Priporoča se trgovcem in čevljarskim mojstrom za izdelovanje gornjih delov. 17060 k--- Najnovejši vzorci ko prispeli za preoblikovanje Bamskih klobukov. Tudi Bell se snažljo. Svileni se Izdelujejo točno ln po nizki ceni. Se vljudno priporoča 3". Stemberger Komp., modistka Dunajska cesta St. 9. 17257 , Entlanje ln ročno ažurlranje, Izdeluje ..Amor" lzdelovalnica perila. Vlč-Gllnce 20 ln Božič, trnovski pristan 4. 17279 Učitelj K nemško maturo poučuje emščino ln druge predmete [(tudi gosli). Cena po dogo-ironi. — Ponudbe pod šifro ^Reduciran 8843" na upravo £jutra", 17324 t(dobe) Prodajalka Bid 25 let stara. Inteligentna, Špecerijske stroke, zmožna tudi pisarniških del, se sprejme za Ljubljano kot opora šefu. Nastop septembra do novembra. Ponudbo B sliko, navedbo dosedanjega službovanja ln zahtevo plače na upravo „Jutra" pod ..Prodajalka 8768". ^ 17145 ----- Učenka te fotografsko stroko, se ISie, Naslov T upr. „Jutra" IV 17142 Post dekle za sobarico ise IS S e za Zemuri, ki zna nemžko ali srbohrvatsko. — Ponudbe na naslov: Dr. K. padojčlč, Zemun. 17162 ja Sprejeto W bilo takoj pametno, dobro vzgojeno ln »možno za delo v boljši hl-fel, pripravno dekle, ki ne aovra^l navzočnosti otrok, staro do 20 let. — Ozira so samo na dostojna dekleta. — Naslov pove uprava ..Jutra" 17172 Trgovski potnik ičče mesta kot skladiščnik ali kaj sličnega. — Naslov pod ..Skladiščnik" v podružnici ,, Jutra" v Mariboru. 17241 Avto strokovnjak prvovrstni monter, zanesljiv, išče primerno službo: gre tudi eventuelno za šoferja Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Delo 8760". 17135 Absolventinja trg. šole želi vstopiti kot praktikan-tlnja v večje trgovsko all industrijsko podjetje. — Ponudbe pod „Odličnjakinja" na upravo „Jutra". 1712S V Trgovski učenec • primerno šolsko Izobrazbo, pošten ln priden, ki Ima »aselje do špecerijske trgovine, brez oskrbe, se išče /a tukajšnjo trgovino. Ponudbe !reo prosi pod ,.Dober trgo-' na postni predal 129, LJubljana. 1715G t Več čevljarjev n fina zblta dela, Bprejme trajno P. Gregorc, Maribor, Pod mostom 22. 16888 ■ ' Učenko Mravo, močno in' poštenih itaršev, s primerno šolsko Izobrazbo, Išče ugledna trgo-rina na deželi. — Prednost Imajo z dežele In železnlčar-Jeve hčerke. Cenj. ponudbe pod ..Učenka 28" na upravo Jutra". 17094 i Samostojnega mlinarja za eksportni paromlln, sprejme takoj uprava veleposest-va Beltinci (Prekmurje). 17076 Manufakturna veletrg. sprejme: poslovodjo, trgovskega pomočnika ln konto-■ristlnjo. Plača po sposobnosti. Samo prvovrstne moči naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in časa nastopa na poštni predal št. 165. 17027 Spretna modistinja »e takoj sprejme. Kje, pove uprava „Jutra". 17194 Strojetipka t nekoliko prakse, se sprejme na pismeno ponudbo. — Dr. KolSek, Laško. 17244 Dobra kuharica k večletnimi Bprlčevall, se ,Išče. Pridnost, snažnost ln ©ofitenost predpogoj. Nasiov ioy.e upr ava,-Jutra". 1126Z Mesto sluge Otomane mo na naslov: And. Jakli, Krmelj. Dolenjsko. 1017 Petrolejske kar.te lin drugo blazlnasto pohištvo, „ , 'brez njib plaj;a Im« uadnn IT v« np r\C\ n n 1 - *» ^ ... . » Trgovski pomočnik /-,11 -^mnj-.niral samo D-vo- Sprejmem tudi vsako delo v ! in drugo blazinasto _ 'J Z se Bjfrejme pri večjem podjetju. Dopise pod Ima vedno v zalogi po naj-,- - h ccoah Ivan N^tbavljalni zadrugi držav- ..Agilen" na upr. ..Jutra" ^nikKrekoftrstt«?: B " * » n1• Seničlca pri nih uslužbencev v Maribora. 173°7 tapetnik, Krekov trs stev (. Mcdvodah_ 17111 — Reflektanti naj predlože --------- spričevala in se osebno predstavijo v pisarni v Stolni u!. št. 5/1 ob delavnikih pop. od 15.—16. ure. 17210 Šivilje vajene v damskl konfekciji, sprejme takoj Rado Jerin, Cesta na pasji brod štev. 9. 17271 Kleparski vajenec priden in pošten, ki ima veselje do kleparske obrti, se sprejme takoj. — Ig. Tome, Mengeš. 17317 Zohotehnik perfekten v zlatu in kavčuku, se išče za Beograd. — Ponudbe na: Belosovič, zu-bar, Beograd, Studenička ul. br. 44. 17305 Gaterista k polnojarmeniku, išče Globus, konzervna tovarna, d. d. na Vrhniki. — Prednost imajo samci. Plača po dogovoru. Stanovanje da tvrdka. Nastop takoj. Reflektira se samo na prvovrstne moči, ki so delale v velikih obratih. 17346 (iščejo) Trgovski pomočnik all skladiščnik meš. stroke prevzame takoj samostojro mesto v Ljubljani. Pismene ponudbo pod šifro „Verziran 3025" na Aloma Company, Ljubljana. 17150 Pekovski pomočnik zmožen vsega dela pri parnih ln navadnih pečeh, išče službe Naslov pove uprava „Jutra". 17201 Žagar in lesni manipujant, trezen in pošten, z daljšo prakso, _ . želi premeniti mesto — gre , zimo na sraufstole, Be dobijo tudi v Bosno. Več pove Jo- ~ ■ "" žef Tušek, bufet Tivoli, Ljubljana. 17316 Pozor, kovaški mojstri! Pisalni stro, ,n p,s mizo Gotove'grifane P o d k v e za ^^ ponudbe ped °M. N~ ,iz-•6 i/vta -teta in inepCap, •d&CcS -tcc^a ■izcfoz&oa •Ste« in 4iwtat &cx>o-o -tez. •vva^-izdatne^Sa. i-z-vaia, toplote. 'Szivoc-nct o&Č-iJla. čredno •tjatono -d uz-voo za domačo, oSt-tvn-ift-o in ind-ufttzijiHo Paviljon -,,H" 288 TOVARNA PERILA F. Motenje. Vsekakor naj si gg. trgovci in p. n. občinstvo ogleda to izredno fino in trpežno perilo. 4 -83 a MARIBOR Aleksandrova cesta 51 nasproti glavnemu kolodvoru. S^-DO^Dtivtno 5» centzaCne bitz in- pe&a-Mte. 111; w n 11 n 11 u i n n i m i i 111 > i i 11 u 11 m i m t i m ; t i m i ^: m m e m i i h m ; 11 n > i m ; t i m i > i 11: i n ■ i 11 ^ 11 FSNANCIR/ i I i manjša dobičkanosna, že obstoječa podjetja v mpstu n ali ua deželi. Posamezne vloge ne nad 100 C00 Diu. I ; Sodelovanje le v komercijaluem vod«.vu. ionudbe | | se prosijo pod .,Manjša podjetja" na upravo „Jutra-'. I (Haudstrickmaschi nen), nemški fabr. Stroji za okroglo pletenje strick- j mascbincu), avtomatični, ameriški fabrikat. Sukala (Spuima?chiueQ,> nemški fabrikat. OS3BNI VOZOVI tovobni vozovi OUNIBUSI SANITETNI VOZOVI OGNJEGASNIVOZOVI TRAKTGBJI LADJINI iiOrOKJI STABILNI MOTORJI itd. Specijelne ponudbo po: FIAT AVTOMOBILNO ZASTOPSTVO I. J. gf. HERBEESTEIN MAEIBOB, Gosposka ulioa štev. 20 Telefon štev. 133. šiPBBOiiijrii - DIesbI - upojni plin - molori IC Pantovčak 1 b. (Ran hm a-schinen). 1116/a Pogledajte naše veliko skladište. za sirovo ¥fl'o Tsek sistemov, so stalno v zalogi pri HIMi Kozina, Isijik L, hmh uIigo 42. filJOB ies!ops!98 lordke Fslix Ledersr, Ul'en. '©k s oglejie si p^silceS Informirajte se glede popravil! 4465-a Puškama pav. 2F* 158. " ! O S O M J j i »S*51 POZO R l it i! i Trgovca« obrtniki In Preden kaj kupite, OGLEJTE SI VELIKO ZALOGO pri tvrdki n———™ •i? no li » it t« trgovina z žeieznino na debelo in drobno | Dunajska cesta 11 LJUBLJANA Dunajska cesta 11 * Š a—a—— dEUBzr Originalna vina v pev 0 B* .yi steklenicah lastnega pridelka J kr. dvorni dobavitelj, U 1 a Zastopnik: Lgifo Humer na Jesenicah, Gorenjsko. poceni naprodaj 9/23 HP. Puch, razsvetljava karbidna Din -30.000. 11/30 HP. Tuch, razsvetljava električna, 16/18 HP. Austro Fiat, razsvetljava eiektr., 24 H P. Austro Fiat, razsvetljava eiektr., 35 H P. Merzedes, razsvetljava eiektr., 24 HP. več Fordov, razsvetljava električna, h Diu 10.000 do 30.000. Jugo-Auto, Ljubljana -Tielefon št. 236 4458-a jjMHBBmMBMBa—■■■BBgMMMMM* Franjo SchsII L jugosl. tvoruic3 fclagaizi jJIaribor, Koroška cesta 31 izdeluje pred ognjem in vlomom popolnoma varne blagajne vs';h vrst in v vsaki velikosti, med uru-rini tudi tresorje za knjige, otlopue blagajne za banko ia juvelirje,' pulte v vseh izdelavah. Elagajne so izdelujejo tudi p:> meri in v najkrajšem času. . KSi E53ZB2BKŠB 2SŠfflS SE3! -^253 ttŠŠlM<«MBDaBtBeaaS"!3Bia»BSil!"B"™,al" ----— VSC Vsnt^odnaCve^