Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 6.
Cena ednoga drobca 1 krona.
6. feb. 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi ne eden naslov, če samo edne 30 K. Vrednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Vsem županstvom i župnim uradom
sodnoga okraja M. Sobota!
V Murskoj Soboti je začnola delovati na podlagi naredbe osrednje vlade z dne 1. 10. 1919. št. 794. Ur. l. št. 178/19. državna krajevna zaščita (obramba) dece. Namen te akcije podpirati i vzdržavati sirmaško, za püščeno deco do 18. leta, v prvi vrsti vojne sirote pa nezakonsko deco. Podpora se bo delila v penezaj, obleki, i obüteli to iz sredstev, štera bo dala država pa iz onih, štera se bodo nabirala iz darov posameznikov in korporacij.
Sodni okraj Murska Sobota je velik i obsega 120 občin s 57.000 prebivalci. Odbori krajevne zaščite ne mogoče dobiti na en hip pregleda od vse sirmaške in podpore potrebajoče dece, zato prosimo p. n. občinske in župne urade, da nam bodo šli pri tom deli za blagor revne dece kolikor mogoče na roko. V te namen prosimo:
1) da javno, razglasi prebivalstvi ustanovitev krajevne zaščite dece s sedežom v Murski Soboti;
2) da taki javijo število vseh najrevnejših otrok (vojnih sirot), da se bo mogla podpora začetkom prihodnjega meseca februara nakazovati;
3) da pouče prosilce, da lehko sami pošiljajo pismene prošnje za podporo na tuk. urad, ali pa potom naslovljenih uradov, da pa se lahko tüdi osebno zglasijo pri odbori i to vsako prvo in tretjo nedeljo v meseci i vsakši svétek med 8 — i 11 vörov do-
poldne to pa v sobi št. 17. okraj. sodišča v Murski Soboti.
Pripomni se, da se onim, ki dobivajo podporo od drügih zavodov, penezna podpora iz te akcije ne bo nakazovala.
  4) da pozovejo vse one premožne posestnike, šteri so pripravljeni vzeti uboge sirote v rejo (redniki), da taki javijo svoje naslove podpisanomi uradi,   5) da po možnosti nabirajo prostovoljne darove za zaščito dece in jih pošiljajo na spodaj naznačeni naslov
Vse to naj se začne izvrševati taki po razglasi toga zaprosila!
Državna krajevna zaščita dece v Murski Soboti.
  V dolnjelendavskom okraji se je pa ta akcija tak že začnola pod Predsedstvom dr. Gaberja, okrajnoga sodnika.
1. Podpredsednik: B. Sever, župan.
2. Tajnik: Mirko Sadar, ravnatelj meščanske šole.
3. Odbornika: Dr. Kandrič, okrajni glavar in Andrej Berdén. Gde so takša sirmaška deca, štera kakšo podporo potrbüjejo, naj se njihovi namestniki k toj gospodi obrnejo ž njihovimi prošnjami. (Vr.)
Spravišče v D. Lendavi.
Veliki kmečki in delavski kongres, šteri bi se meo vršiti dva dneva v Dolnjoj Lendavi, se je, kak smo že pisali,, na kesnej!i čas prelnžo. Pač pa se je .vršilo velko spravišče z ednim, kda je zborüvala zveza županov. Že v tork. 18. januara je prišlo na spravišče obrtnikov (iparos) meštrov nad 600 lfidi. Té den se je nastavila meiterska in obrtniíka za druga za
dolnjelendavski okraj. Volitve za te Zadrugo so bile v nedelo 30. januara.
V sredo 19. januara je bio lepi den. Že popodne 18. januara je prišlo od daleč dosta lüdstva i tüdi dosta zastopnikov oblasti in drüštev, šteri so šteli biti navzoči na velikem spravišči 19. januara. Več kak edno jezero lüdi je napunilo velike dvorane pri hoteli Kroni ob 9. Dosta jih niti prostora nej dobilo. Spravišče je odpro dolnjelendavski župan g. Božidar Sever, šteri je pozdravo vse navzoče, od blüzi i od daleč, posebno pa pozdravo goste, kakti g. civilnoga komisara za Prekmurje, dr. Lipovšek^, okrajnoga kum sara dr. Bratina, celega ta agrarne reforme za Prekmurje, ar. Gregorov^, pótovalnoga vučitela g. Vojska, vse iz Murske Sobote, nadale vojaškoga, komandanta polkovnika MundŽtča i podpólkovnika Perka z Lendave, potem g. ravnatela to-bačne tovarne Mandela višnjega kontrolom Sirnika, oba iz Ljubljane, nadale zastopnike drüštev in časopisov. Potem so se preštele spomenica, štere je Sestavo zbor zavüpnikov z Prekmurja že na zavüpr.om shodi 17. in 18. januara. -V resolucijah so zavüpniki zahtevali: Granice proti Vogrskoj i nemški Avstriji se morejo kak najprle odpreti. Ár inači bodo naši lüdje prišli vérstveno popolnoma na nikoj, nadale se more skoro začeli z premino m na železnici od Lendave proti Rediči in na železnici od Murske Sobote proti Hodoši in Körmendi. Madžarska vláda je privolila, da se te železnice odprejo, zavolo toga Prekmurje zahteva, da tüdi naša vlade- v to privoli. Železnica od Murske Sobote proti Lotmerki in Ormoži se more zadeti skoraj gradili, ár drügače Prekmurje i tüdi Mursko pole nema nikšega izhoda. Tüdi železnico med Mursko Sobote in Dolnje Lendavo bi se naj začelo delati, če žene inači, bár vozkotirno polsko železnice. To zadevo je tüdi podpirala vojaška oblast. Na železnici med Čakevcem t Lendavov se nej zbogša vozni red, šteri je sedaj tak napravleni, davamo ea čakovečke židove dobro pride, ar oni stojijo dosta vina, da lüdje morejo po cele dneve v Čakovci čakati,
2
NOVINE
1921. 6. februar
če se ščejo iz slovenskih krajov v Prekmurje pelati. Ravno tak bi se mogo tisti vlak, Šteri zdaj na novo do Ormoža same vozi, do Čakovca pe-dugšati, ar bi s tem vlakom bila bogša zveza mod Prekmurjom in Sloveni jo v. To se more včasi zgoditi.
Lüdem, šteri že leta in leta hodijo na Vogrsko delat, da si zaslüžijo zrnje, more vláda pomagati, da bodo si to zaslüženo zrnje tüdi megli sem spraviti. Ar je v Prekmurji dosta lfidi pa jako malo zemle, zahteva zbor, da more držáva zadeti v Prekmurji skoro kakše vekše delo, da bodo lüdje prišli d® zaslüžka. Šteri pa ti nemrejo dobiti dela, bi se njim mogle pomagati, da gde indri v Jugoslaviji dobijo z državnim posredüvanje« dele. Za gornjo Prekmurje je zbei zavüpnikov zahtevo, da naj držáva napravi edne v zornc gorice, i tistim, šteti bi šteli začeli saditi tiste norodovitne brege z gorican., naj bi se dala državna pomoč ali pa posojilo brez kamatov na več let.	(Dale pride.)
Dopisi.
Rankovci. Naša občina ma sledeče zahteve:,
f. Naj vsaka občina ma juš si župana devati, ne pa ka bi njoj ga Orožniki devali. —O. Te jul ma vsaka občina; vsi župani, šteri se zdaj, so same do časa i Orožniki nikde nema jnia devati župana samo paziti na red. Če bi gde bila kakša pritežba v toj reči, glasite jo gor g. Civ. komisari i vladi.
2. Več vesnic naj zna ednoga notariuša kak prle. —O. Naš poslanec so to prošnjo že večkrat naznanili vladi i predkratkim znova potem civilnoga Komisara, ka se naj naši domači ljüdjé izevčijo i imenüjejo za tajnike ali notariuše.
3. Naj autonomijo dobi Prekmurje i se njegove posebne pravice gordržijo. —O. To ravno žele tista stranka, na štero so zvoljeni naš poslanec i se ta z cele moči bori v Belgradi, ka to dosegne.
4. Carina, štera se v Prekmurji plačüje, naj ostane doma. —O. Naš poslanec je vložo že za to prošnjo, naj se carina i dača obrne na pos-tavitev električne železnice od Sobote do Lendave (i do Radgone).
5. Naj se smejo konji v Gede-ravcih prek meje spravljati. —O. Kak So Novine objavile je z tov prošnjov naš poslanec hodo že pri g. ministri za poljedelstvo. .
6. Naj se dopüsti do 5 kil živeža nesti prek meje. —O. V toj reči štere so na Sosvet! itak naš g. poslanec prvi .naprej prinesli lani meseca marca, so oni napravili že na-daljae stopaje v Belgradi.
7. Naj se sme, čeravno za države tobak povati. —O. Od te reči so Novine že dale povelni odgovor.
Petanci. Jako lepo prosimo za odgovor, če se ešče more v Varaždini zameniti len za platno i ka bo z tistimi 20e/, penez, štere so nam pri markirali vzeli, zato ka vnoga sirota je jočič svoje zadnje filere tá dala pa dozdáj ešče nikaj ne nazaj-dobila. Pa tüdi bi radi znali, zakaj je spadnola cena belicam, jedinoj reči, z
štere me sirote mamo dohodke, drügim rečam pa nej? —O. Predilnica več ne obstoji v Varaždini. Jé pa edna v Maribori v kaznilnici, Pozvedite tá. 0 Od odvzetih 20e/e je odgovor bio že v zadnjoj št. Novin. Zvün belic je nešterna drüga reč tüdi falejša gratala kak cuker i obleka. Proti dragoči braniti se je pa jedino mogoče, če vsi kmeti, siremaki stopijo vküp i odavajo pa küpüjejo sküpno. Ali gda pridemo ešče do toga ?
Glasi.
Osebna vest. Nas državni poslanec iz Prekmurja vlč. g. Jožef Klekl, so Preminoči tjeden odišli v Belgrád. S sebov so ednesli želenje i pritožbe našega ljüdstva, naj se tam naprej dajo pri vladi.
Marijine Liste mesečno začnemo izdavati, prvi prido zdaj. Vsaki je naj nazaj pošle ki je nešče čteti i nešče dobrovoljno darüvati za njihovo vödavanje.
80 kronski bankovci se morejo do 28-ga februara notrizmeniti. Četverovrste fališne banke krožijo okoli. Pri sprejemanji tej bank zato debro pazimo! Naj bogše jih ne vzeti. Kelko jih što má, telko jih naj zmeni notri, tam njemi povejo, štera je dobra ali ne. Gde do se notri menjavale ešče nevemo. Zastalno, ka v davčni uradah.
Po 1 in 2 kroni bankovce bi že tüdi ednok čas bio notripotegnoii. Obečani kevani drobiž le nešče priti, samo nam ga obečavlejo.
Podlistek.
Drobtinice od zdaj valanom pravi.
Piše Dr. Janko Leskovec, fišk. v D. Lendavi.
UVOD.
Gda spunijo 21. leto, smejo ljüdje svobodno postopati s svojimi vrednosti^. Izvzeti so Seveda norci, dündecje. Vodno preklicani (pod tu-torstvo postavljeni). Od toga, kda je mogoče človeka spraviti pod tutorstvo, govori preklicni red z dne 28. junija 1916, šteri pravi, da je več kak 7 letne popolnoma ali Čisto preklica^, če radi bolezni na dühi svojega gospodarstva (virstva) ne morejo nikaj opravljati, delam* pa, Če neso na dühi tak betežni i pa zavalo velike zap-ravljivosti ali pijančüvanja i navade i rabe živčnih čemerov, (strapov), zavolo kaj takši ljüdje pripravijo svojo drüžine na beraško palico, ali se nevarni drugim ljüdem ali pa ne morejo sami svojih poslov opravljati. Več
od toga mi tű govoriti nej mogoče. Vnogokrat se pripeti, da ide što v Ameriko ali kam inam i ne več čüti od njega celo vrsto let. Preminoli so kak kafra. Posebno pogosto se je to zgodilo v svetovnoj bojni. Doma je bilo težko, žena nej znala ali je še zakonska, ali je že vdova, deca ne zna, ali majo še očo ali so že sirote, posojila je težko dobiti, ár ne gospodara itd. Da se spozna, kaj je s pogrešanim, püsti naša postava, da se spozna preminoli za mrtvoga. Madjarska postava je povzeta po staroj avstrijskoj, za nas vala nova, štera pravi da se misli, da je što1 mrtev, če je že 70 let star i 5 let nej bilo odnjega čüti, ali če je 30 let star i že 10 let ni dal glasa od sebe, če je bio v vojski i že 2 leti nej dao poročila od sebe, i če je bio na potopljeni ladji ali v kakšoj drügoj smrtnoj nevarnosti i fali 3 leta po konci onoga leta, gda se je to zgodilo, če je skoro gotovo, da je odsoten mrtev, sme žena ali mož preminologa Zednim tüdi prositi za to, da se spozna zakon za ločen.
Rodbina v pestranskoj vrsti n.
pr. *ed bratoma se določa v našem pravi nači kak- v Vogrskom. Vzemimo, da je meo oča Ivan sina Štefana i Jožefa, té pa páli sina Jakoba. V šterom koleni ali člesti sta si v rodi Jakob i Štefan ? Po madjarskom pravi v* drügom, po našem v tretjem, ar se štejo porodi od sküpnoga očo Ivana, (2 sina i vnük). Takzvanoga dühovskoga so-rodstva (kumstva) naše pravo ne postna. — Deca dorašča i pride v leta i začne misliti na Ženitev ali zakon. Što se sme ženiti ? Poprek vsaki, što je dosego 21 let in ni nori ali dündek ali pa z kakših drügih vzrokov pod očins-kov tutorskov ali kuratorskov oblastjov. ZaroČki (eljegyzés) po naših postávah ne sili nikoga, da bi se mogo zdali. Pač pa mora tisti, ki je žaročke razdro, drugomi nedužnem povrneti vso škodo, štere je z toga meo. —
Teljesebédlő és zsalon berendezés eladó. — Cela oprema obednice i salona se proda pri Viljemi Ihrig v D. Lendavi.
3
NOVINE
1921. 6. februar
Gederovci. Naša ves je mala, edna med temi naj menšini v Prekmurji, pa H mamo 20 naročnikov na Novine te je skoro teliko, keliko hiž. Ki pač šče, naj dobra reč napredüje, more se pobrigao za njo i preci kos-mati gut meti, ka de znao vsake novo reč mirne požreti. — Živeli Gederovčarje. Vr.
„Plamen“ illustrirani list je začeo izhajati v Ljubljani kongresi trg Štev. 19. Cena na leto 140 koron, pride dvakrat na mesec.
Na znanje tistim, kim so odvzeli jezerke slabo markirane. Na prošnjo našega poslanca so g. oiv. komisar blagovoli opitati odredbe finančnoga ministerstva na je jezerke gledoč i njim dali pod št. 422/2 té odgovor: Té banke mere tečas ostati na davčnom uradi, dokeč ne odloči finančsi minister kaj se ž njimi zgodi. To je odgovor. — Keliko koron, če vse ali menje dobimo za nje, ešče ne vemo, gda pa zvemo, naznaniti^ našim čteveem.
Na znanje tistim, ki se ščejo v Ameriko seliti. Civilni komisar pod št. 341/1. naznanja, ka je v Ameriki primeroma vekša drágoča kak Prinas, zato si ljüdjé samo najpotrebnejše reči küpüjejo. Da ne küpcov, fabrike henjavlejo delati i brez dela v najvekšoj nevoli je brez ráčuna ljüdi. (De 3 milijona v celoj Ameriki, v Chicagi do 100 jezere. Vr.) V Trsti naše potnike ,,CunardLine" nešče jemati na ladje (hajov), niti njim penez ne povrne, nego dugo moro Čakati, na drügo ladjo v pomenjkalo i včasi v betegi i večkrat so okrepljeni i za-pelani v Afrike i na francozke naselbine; vnogim niti Amerikanski kon-, zulat Potnih listkov ne podpiše, brez toga pa ji ne püstijo v Amerike, — ravnotak ne püstijo betežnih. Stroškov nepotrebni)! si nakopa dosta ki ide brez pazlivosti, posebne pa naj pazijo mlajše ženke i dekle ka nemskim küpcom ne prido v roke. O keliko se že odano pa se ne mere rešiti. Be dela zadosta doma, Potrpite malo.
Mekaj za Vas!
Najmočnejša f rancuška žganica najčistejša predvojna roba, menši glažek 15-— K, vékši 35'— K. Elsa Kolinska voda v glažkah 7 — i 35'— K.
Pakivanje i Poštnina se računa posebi ali uajfalej. Kelko več se naednok naroči, tem falejši bodo etreški. Naročila se adresirajo: EUGEN V. FELLER, lekarna Stnbiea doaja Central« les. Hrvatska. Pri pitanji se štempl mere pridjeti »a odgovor.
D. Lendava — gorice— Cser-hegy. V siromaškoj kučici Sobočan Janoša že dve leti stanüje vojaštvo, stere je vse vničila siromaki. Té siromak nikaj drügo nema samo to
kučico i falajček goric i odtéc je zdaj pregnan, kolje z goric žežgano, hramba vničena, on sam se po árendi more stepati v Gomilcah i arendo plačüvati, vojaštvo pa brez plačila stanüje v njegovoj küči i jo na nikoj spravlja. Naznanimo toga • siromaka zadeve g. podpolkovnik^ komandant mesta D. Lendava pa ga prosimo, naj reši z svojim dobrim i pravičnim srcom toga siromaka žalosten stan.
Gomilica. Hozijan Ferenc z Gomilic naznanja, ka njemi je z goric v D. Lendavi odnešeno : 6 metrov Sena, vsa košelina vničena dve leti okoli hrambe, voz slame za pokrivanje, slama do! strehe dvakrat, dvoje dveri, tri Spore, troja okna, renii, glažovine, liste, peč Podreta, 176 litrov vina z lagvom vred i od toga vina je siromak ti mogo plačati vinsko porcijo pa ešče nikaj ne dobo nazaj f meter gabro-vih drv, vreče ■ za grozdje vöklačiti, dvoje škarje za ' gorice rezati, 2 pili za motike, sveder, možar za so!, 50 količov, tri slive, Špricaoka, 8 Jüncov, 5 .skled, stol, klopi, ekomen, lampaš. .Prosimo g. župana V D. Lendavi za pomeč proti toj krivici.
Delavcom naznanje. Za sekanje hrastov v šumi Esterhazija pri Radmožancih se išče 10 delavskih partij po 6 mož z ednim voditelom. Šteri se šče zato javiti naj pride kak najprle k državnomi nadzorniki veleposestva v Dolnjoj Lendavi, gde se bodo zvedili pogoji.
Tretjired v Črensovcih sklene račun od l. 1920. Dohodki iz darov v kronah: z D. Bistrice: Krampač Treza 1, Tkalec Katá 8, Ščmjavič Marija 2, Kolenko Jožef 4, Djörek Marija 2, Ciglar Magda 10, Kolenko Katá 2, Šernek Ana 20, Lütar Katá 2, Krampač Aga 10, tretjeredniki 8, tretjerednice 107; z Žižkov: Bogdan Bara 2, tretjerednice 282, tretjeredniki 68; z V. P član: Žalig Bara 5, N. 20, Hozjan Marija 10, Nezič Kata 8; z G. Bistrice : Tkalec Klara 2, Kociper Marija 2, N. 2, Tkalec Katá 10, tretjerednice 88; z D. Lendave: Le-vašič Verona 16, tretjerednice 10, Vuk Ivan 5; z Sr. Bistrice: Kreslin Martin 2; z Adrijanec: Virag Katá 56, dev. tretjerednice 44; t Trnja: Žalig Štefan 20, Dorenčec Magda 2, tretjerednice 90, tretjeredniki 66; z Nedelice: Zver Bara 10, tretjredaiee 40; z Hotize: Stoman Ana 4. tretjerednice 46; z Črensovec: Vinčec Verona 20, tretjeredniki 58. tretjerednice 182, Žalig Katá 20; Kühar Franc z Bakovec 10; z Törnišča: tretjerednice 56, tretjeredniki z cele fare 20; z Renkovec: tretjerednice 36; z Brezovice; tretjerednice 50 kron. Vküp 1526 K. — Potroši. Mohorske knjige »naša držáva* 14, Poštnina 5*20, O. kapucinom v Stndenice 50, Cvetje
540, Črensovska cerkev 200, misijonske fundaeija 300, sirotam 416 80, Sut Martin 20, Maroša Mihal Lipa, Vučko Ivan, Matjašec Katá. D. Bistrica, Hozjan Manka, Krampač Manka, Kolenko Katá, Črensovci, Tkalec Treza, Trnje vsaka 40 K, z Žižkov Bežan Ana 60, Curič Ana 30, Horvat Martin 2g80 koron. Vkü.» 1526 K. Vsem darovnikom Bog plati. — Voditelstvo.
Osebna vest. G. Aleksander Lukež je imenüvan za pisarniškoga uradnika k g. namestniki civilnega komisara v Dolnjoj Lendavi. — G. Anton Štefančič pa na,,velko žalost" lendavčarov in lendavčark za zmirom odidejo tű odnet.
Što šče küpiti dobre jabočnico ali grüškovnico, naj se glasi pri Belovič Ludviki Selo Šafersko 34.
Dom i svet.
Jugoslavija. Boj za spremembo poslovnika (házszabályok) v konstituanti , ešče itak trpi. Vladne stranke, kakti radikalci i demokrati so določili, da prisega ostane nepremenjena v poslovnik!'. Na seji konstituante 28. jan. pri glasovanji je bio poslovnik sprejeti. Za njega so glasüvali radikalci demokrati i zemljorad-niki, drüge skupine so glasovalo proti. Na to se komunisti tüdi "položili prisego, naj morejo vlado v njenom deli nadale paziti. — Na mesto pokojnoga finančnoga ministra je imenüvan profesor dr. Kumanudi demokrat za finančnoga ministra. Radičova stranka na Hrvatskom je sklenila, da bode dale nadaljavala svojo politiko i "hepride v Belgrad. 30. jan. je prišao v Belgrad francuški general Faranchet d’Espe-rey, da izroči Belgrad vároši kriš francuske častno legije za junaško obrambo, z šterov se je oponašao v svétomi vojni.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
4
NOVINE
1921. 6. februar
N. Austrija dobi pomoč od. antante. Lloyd Georg je predlagao na konferenci v Parizi, naj antanta dovoli N. Austriji 50 milijon angleški funtov posojila, (3 milijardi naših penez), to prejdojde, da se Austrija reši gospodarske krize i razvije njena industrija. Od febr. meseca mao se v Austriji podragša trafika do 100—270%.
Vogrski orsag teži ogromen 'dug. Dosegamao má Vogrsko 57 milijard duga, pa k tomi ešče prido novi krediti z 17 milijardami.
V Angliji jako lepo napredüje katoličanstvo. Že je v Angliji 1,915,475 katoličanov, t. j.
celoga prebivalstva eden sedmi tao. Preminoče leto se je nazaj povrnilo v kath. vero 10,592.
Rusija. Boljševizem je to velko i bogato državo že na nikoj spravo. Drügo nema, kak samo dosta boljševiški papernati penez. Zdaj so bolševiki palik 1000 milijard papernati rubelov dali natisnoti. Dohodkov mejla
 država l.	1920. 250 miljard,
stroškov pa 1380 milijard.
Cene amerikanski dolarov palik kaplejo. Prle en dolar valao 146—150 koron, a zdaj že samo 136 K.
Kovačija i šlosarija
na lepom mesti, kje v celoj okolici blüzi nega kovačije ali šlosarije, se po ugodnoj ceni proda. Stoji z edne nadstropne hiže z 2 kühinjoma šest sob, 3 kleti in štale za živino i ograček. Pogoji se zvedijo pri Alojzi Jurša v Gornjoj Radgoni št. 17.
Pozor mlinarji!!
Ravnokar došla prvovrstna volnena in svilena mlinska sita (pajtelni) vseh vrst, ki se dobe v trgovini August Čadež, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. nesproti Stare Tišlerjeve gostilne.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svile za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov.
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorco, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) Se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki).